News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Aktualna tema https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/ras_prvi_podcast_aktualnatema.jpg Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje. 174792765 RTVSLO – Prvi 1141 clean Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 22 Jul 2021 12:10:00 +0000 Europa Cantat: Zaključno dejanje zborovskega festivala Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore. 174792553 RTVSLO – Prvi 1198 clean Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 21 Jul 2021 12:50:00 +0000 Europa Cantat: od glasov iz davnine do pogleda v prihodnost V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni. 174792067 RTVSLO – Prvi 451 clean V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 20 Jul 2021 12:30:00 +0000 Upravljalec žerjava V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program. 174792280 RTVSLO – Prvi 912 clean V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 20 Jul 2021 11:20:00 +0000 Zavidanja vredna zborovska tradicija V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni. 174792065 RTVSLO – Prvi 896 clean V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 19 Jul 2021 12:40:00 +0000 Živo sozvenenje glasov: spremljamo dogajanje na festivalu zborovske glasbe Europa Cantat Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje. 174791610 RTVSLO – Prvi 277 clean Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 16 Jul 2021 14:30:00 +0000 Novi turistični boni se že unovčujejo Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu. 174791429 RTVSLO – Prvi 454 clean Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 16 Jul 2021 12:15:00 +0000 Poplave v Nemčiji in Belgiji V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje. 174791244 RTVSLO – Prvi 692 clean V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 15 Jul 2021 12:30:00 +0000 V vsaki regiji bi potrebovali center za osebe z demenco 57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič. 174790719 RTVSLO – Prvi 1055 clean 57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 13 Jul 2021 14:30:00 +0000 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je letos posvečen ustvarjalkam Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja. 174790714 RTVSLO – Prvi 410 clean Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 13 Jul 2021 12:30:00 +0000 Poletje je čas, ko potrebujemo več krvodajalcev V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman. 174790490 RTVSLO – Prvi 497 clean V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 12 Jul 2021 14:30:00 +0000 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca 174790131 RTVSLO – Prvi 1282 clean Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sat, 10 Jul 2021 14:30:00 +0000 Obala med "zmagovalci" turističnih bonov in začetki največjega zabavnega glasbenega festivala pri nas Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži! 174790647 RTVSLO – Prvi 4473 clean Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sat, 10 Jul 2021 03:10:00 +0000 Jutranji program iz Portoroža Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik. 174789894 RTVSLO – Prvi 473 clean Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 09 Jul 2021 14:24:00 +0000 Obročkanje labodov na Koseškem bajerju V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem. 174789788 RTVSLO – Prvi 1147 clean V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 09 Jul 2021 09:15:00 +0000 SloMobil Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture. 174789300 RTVSLO – Prvi 585 clean Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 07 Jul 2021 12:30:00 +0000 Avtocestna policija 6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh. 174788995 RTVSLO – Prvi 587 clean 6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 06 Jul 2021 14:30:00 +0000 Pred 64. leti se je začela pisati zgodovina legendarnih Beatlov Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču. 174788739 RTVSLO – Prvi 294 clean Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 05 Jul 2021 10:30:00 +0000 Počitniški utrip na odbojkarskem igrišču v Škofji Loki Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. 174788548 RTVSLO – Prvi 417 clean Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sun, 04 Jul 2021 08:00:00 +0000 V Kanadi vročinski val Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu. 174788232 RTVSLO – Prvi 988 clean Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 02 Jul 2021 14:30:00 +0000 Krona Slovenije, "pot skozi pravi pohodniški paradiž v eni najlepših pokrajin Evrope" Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok. 174787805 RTVSLO – Prvi 361 clean Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 01 Jul 2021 14:30:00 +0000 Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti 174787581 RTVSLO – Prvi 910 clean Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 30 Jun 2021 12:20:00 +0000 "Ob zamenjavi valut smo se najbolj bali, da bi med ljudmi zavladala panika!" Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem. 174787337 RTVSLO – Prvi 764 clean Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 29 Jun 2021 14:30:00 +0000 Pravljično-doživljajske poti in parki v naravi Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar. 174787227 RTVSLO – Prvi 798 clean Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 28 Jun 2021 22:00:00 +0000 Sredstev za digitalizacijo je bistveno premalo Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže. 174786977 RTVSLO – Prvi 584 clean Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 28 Jun 2021 14:30:00 +0000 Zdaj drugače gledamo na turizem kot leta 2019, ko je bilo preveč turistov Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular. 174786525 RTVSLO – Prvi 3226 clean Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 25 Jun 2021 19:38:00 +0000 Praznična oddaja Slovenija 30 - spomini RTV-jevcev Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti. 174786439 RTVSLO – Prvi 1426 clean Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 25 Jun 2021 11:15:00 +0000 Projekt Republika Slovenija 30 Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča. 174786391 RTVSLO – Prvi 1193 clean Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 25 Jun 2021 10:10:00 +0000 "Obstajal je obveščevalni podatek, da bodo preprečili dvig zastave" Psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janek Musek o slovenskem značaju 174786181 RTVSLO – Prvi 421 clean Psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janek Musek o slovenskem značaju https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 25 Jun 2021 03:30:00 +0000 "To, da smo Slovenci hlapčevski, je popolnoma zgrešen stereotip" V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič. 174786159 RTVSLO – Prvi 732 clean V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 24 Jun 2021 12:30:00 +0000 Osmi evropski matematični kongres, didaktika matematike Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi. 174785897 RTVSLO – Prvi 429 clean Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 23 Jun 2021 12:30:00 +0000 Šolski svetovalni delavci opozarjajo na posledice zaprtja šol zaradi epidemije Današnji dan je prav poseben za šolarje. Medtem ko so devetošolci s šolskimi obveznostmi končali že 15. junija, maturanti pa z ustnimi izpiti v začetku tega tedna, je danes zadnjič v tem šolskem letu v klopi sedlo več kot 170. tisoč učencev in 74. tisoč dijakov. Prejeli so priznanja, pohvale in spričevala ter se poslovili od učiteljev in profesorjev. V šolo se bodo učenci in dijaki vrnili 1. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Letošnje šolsko leto je bilo posebno – pravijo učenci z OŠ Poljane nad Škofjo Loko. Vzdušje med šestošolci in osmošolci je preverila Tadeja Bizilj. 174785808 RTVSLO – Prvi 271 clean Današnji dan je prav poseben za šolarje. Medtem ko so devetošolci s šolskimi obveznostmi končali že 15. junija, maturanti pa z ustnimi izpiti v začetku tega tedna, je danes zadnjič v tem šolskem letu v klopi sedlo več kot 170. tisoč učencev in 74. tisoč dijakov. Prejeli so priznanja, pohvale in spričevala ter se poslovili od učiteljev in profesorjev. V šolo se bodo učenci in dijaki vrnili 1. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Letošnje šolsko leto je bilo posebno – pravijo učenci z OŠ Poljane nad Škofjo Loko. Vzdušje med šestošolci in osmošolci je preverila Tadeja Bizilj. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 23 Jun 2021 08:02:00 +0000 Konec pouka Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo. 174785627 RTVSLO – Prvi 824 clean Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 22 Jun 2021 14:32:00 +0000 Zaradi epidemije skoraj 40 % manj najbolj telesno najbolj učinkovitih učencev V centru varne vožnje na Vranskem je danes potekalo finale izbora za najboljšo mlado voznico in voznika letošnjega leta. Tega peto leto zapored pripravlja Avto-moto zveza Slovenije. Med več kot pet tisoč prijavljenih se je za končno zmago v spretnostni vožnji in praktičnem preizkusu poznavanja prve pomoči danes pomerilo po 10 mladih voznic in 10 voznikov. 174785602 RTVSLO – Prvi 286 clean V centru varne vožnje na Vranskem je danes potekalo finale izbora za najboljšo mlado voznico in voznika letošnjega leta. Tega peto leto zapored pripravlja Avto-moto zveza Slovenije. Med več kot pet tisoč prijavljenih se je za končno zmago v spretnostni vožnji in praktičnem preizkusu poznavanja prve pomoči danes pomerilo po 10 mladih voznic in 10 voznikov. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 22 Jun 2021 12:30:00 +0000 Neca Galičič NAJ mlada voznica in Žiga Žgur NAJ mladi voznik V sredo, 16. junija, sta se v Ženevi srečala ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Prav na ta dan pred dvajsetimi leti, 16. junija leta 2001, sta se ameriški in ruski predsednik sestala v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Ameriki je takrat predsedoval Geroge Bush mlajši, Rusiji pa, ni težko uganiti, Vladimir Putin. O čem sta predsednika govorila takrat in o čem danes v tokratni Info Retrospektivi. 174785498 RTVSLO – Prvi 604 clean V sredo, 16. junija, sta se v Ženevi srečala ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Prav na ta dan pred dvajsetimi leti, 16. junija leta 2001, sta se ameriški in ruski predsednik sestala v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Ameriki je takrat predsedoval Geroge Bush mlajši, Rusiji pa, ni težko uganiti, Vladimir Putin. O čem sta predsednika govorila takrat in o čem danes v tokratni Info Retrospektivi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 22 Jun 2021 04:45:00 +0000 Inforetrospektiva: Bush - Putin vs. Biden - Putin O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus. 174784583 RTVSLO – Prvi 425 clean O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 18 Jun 2021 09:30:00 +0000 Rastlinske invazivne vrste nevarno spreminjajo okolje Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc. 174784294 RTVSLO – Prvi 439 clean Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 17 Jun 2021 14:30:00 +0000 Konec nedovoljenim vožnjam v naravnem okolju? Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. 174784316 RTVSLO – Prvi 269 clean Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 17 Jun 2021 12:30:00 +0000 »Pristojni nas ne poslušajo in ne jemljejo resno« Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno. 174784029 RTVSLO – Prvi 766 clean Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 16 Jun 2021 13:20:00 +0000 Kdo nas bo v prihodnje negoval, če bodo medicinske sestre raje delale za blagajno kot v bolnišnici? Podeljena je nagrada za največji jamarski dosežek v preteklem letu. Nagrada Vilijema Puticka gre  v roke Jamarskemu  klubu Rakek, toda tokrat ne morda za novo odkrito brezno, pač pa za nov najdaljši preplavan sifon v našem podzemlju. Gre za Jamo Suhadolca na robu Cerkniškega jezera , o potapljanju v podzemlju in tem velikem dosežku pa jamski potapljač Anže Abram. 174784016 RTVSLO – Prvi 352 clean Podeljena je nagrada za največji jamarski dosežek v preteklem letu. Nagrada Vilijema Puticka gre  v roke Jamarskemu  klubu Rakek, toda tokrat ne morda za novo odkrito brezno, pač pa za nov najdaljši preplavan sifon v našem podzemlju. Gre za Jamo Suhadolca na robu Cerkniškega jezera , o potapljanju v podzemlju in tem velikem dosežku pa jamski potapljač Anže Abram. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 16 Jun 2021 12:30:00 +0000 Jamarski klub Rakek prejel nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu Za slovensko šahistko Lauro Unuk je bilo zadnje leto zelo uspešno. Kot prva Slovenka je pridobila naziv mednarodnega mojstra, drugi najvišji naziv v svetu šaha. Več je vreden le še naziv velemojstra, ki pa ga je doslej doseglo le 38 šahistk. Tudi zato je pri 21 letih prejšnji teden od Šahovske zveze Slovenije prejela naziv ambasadorke šaha. Za promocijo šaha skrbi na vsakem koraku, v zadnjem letu pa je zelo dejavna tudi na spletnih platformah, kjer skupaj z reprezentančnimi kolegicami komentira partije in igra z naključnimi soigralci z vsega sveta. O njenih zadnjih dosežkih in ciljih za prihodnost pa tudi o študijskih izzivih se je z najboljšo slovensko šahistko pogovarjal Matej Hrastar. 174783758 RTVSLO – Prvi 506 clean Za slovensko šahistko Lauro Unuk je bilo zadnje leto zelo uspešno. Kot prva Slovenka je pridobila naziv mednarodnega mojstra, drugi najvišji naziv v svetu šaha. Več je vreden le še naziv velemojstra, ki pa ga je doslej doseglo le 38 šahistk. Tudi zato je pri 21 letih prejšnji teden od Šahovske zveze Slovenije prejela naziv ambasadorke šaha. Za promocijo šaha skrbi na vsakem koraku, v zadnjem letu pa je zelo dejavna tudi na spletnih platformah, kjer skupaj z reprezentančnimi kolegicami komentira partije in igra z naključnimi soigralci z vsega sveta. O njenih zadnjih dosežkih in ciljih za prihodnost pa tudi o študijskih izzivih se je z najboljšo slovensko šahistko pogovarjal Matej Hrastar. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 15 Jun 2021 14:30:00 +0000 Šahistka Laura Unuk Generalna skupščina ZN je današnji mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo ali stisko starejše osebe. Najočitnejši so znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši o tem, da njihovi lastni otroci, vnuki, drugi sorodniki ali celo negovalci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nad njimi izvajajo nasilje, zelo težko spregovorijo. Več o tem v pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino. 174783740 RTVSLO – Prvi 795 clean Generalna skupščina ZN je današnji mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo ali stisko starejše osebe. Najočitnejši so znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši o tem, da njihovi lastni otroci, vnuki, drugi sorodniki ali celo negovalci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nad njimi izvajajo nasilje, zelo težko spregovorijo. Več o tem v pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 15 Jun 2021 12:30:00 +0000 Peter Svetina: Niso vsi starejši deležni enako kakovostne obravnave nasilja Gre za program, ki podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, jih spodbuja, opozarja na pomen žensk v znanosti in tudi ruši stereotipe. Tokrat bodo s finančno podporo podprli mlade raziskovalke že 15. po vrsti, v sklopu projekta so tako podprli že 43 mladih slovenskih raziskovalk, ker pa gre za mednarodni projekt je treba poudariti, da so v okviru tega projekta od leta 1998 podprli že 3.600 znanstvenic iz 117 držav. Z nami je dr. Martina Štampar, ena od treh letošnjih nagrajenk, ki je januarja uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo. 174783674 RTVSLO – Prvi 285 clean Gre za program, ki podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, jih spodbuja, opozarja na pomen žensk v znanosti in tudi ruši stereotipe. Tokrat bodo s finančno podporo podprli mlade raziskovalke že 15. po vrsti, v sklopu projekta so tako podprli že 43 mladih slovenskih raziskovalk, ker pa gre za mednarodni projekt je treba poudariti, da so v okviru tega projekta od leta 1998 podprli že 3.600 znanstvenic iz 117 držav. Z nami je dr. Martina Štampar, ena od treh letošnjih nagrajenk, ki je januarja uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 15 Jun 2021 09:30:00 +0000 Dr. Martina Štampar: uspešna ženska v znanosti Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja. Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi. 174783380 RTVSLO – Prvi 751 clean Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja. Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 14 Jun 2021 09:30:00 +0000 Svetovni dan krvodajalstva V organizaciji RTV Slovenija bo danes ob 10. uri potekal spletni dogodek ob koncu mednarodnega projekta EASIT z naslovom Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik, na katerem bodo strokovnjaki, zagovorniki in uporabniki lahko razumljivega jezika predstavili svoj pogled na avdiovizualno novinarstvo v kontekstu lahko razumljivega jezika: kako ustvariti novice v lahko razumljivem jeziku? Kakšno znanje potrebujejo novinarji? Kakšna so pričakovanja in potrebe uporabnikov? Petra Medved je ob tem dogodku pred mikrofon povabila Veroniko Rot, vodjo projekta na RTV Slovenija. 174783354 RTVSLO – Prvi 315 clean V organizaciji RTV Slovenija bo danes ob 10. uri potekal spletni dogodek ob koncu mednarodnega projekta EASIT z naslovom Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik, na katerem bodo strokovnjaki, zagovorniki in uporabniki lahko razumljivega jezika predstavili svoj pogled na avdiovizualno novinarstvo v kontekstu lahko razumljivega jezika: kako ustvariti novice v lahko razumljivem jeziku? Kakšno znanje potrebujejo novinarji? Kakšna so pričakovanja in potrebe uporabnikov? Petra Medved je ob tem dogodku pred mikrofon povabila Veroniko Rot, vodjo projekta na RTV Slovenija. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 14 Jun 2021 07:55:15 +0000 Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa v nekakšnem družbeno-političnem krču. Kaj je temu razlog, sicer ni povsem jasno, a v javnih debatah, ki v pogosto precej povišanih tonih potekajo v medijih, družabnih in tradicionalnih, nekateri poglavitnega krivca iščejo v nerazčiščenem odnosu do preteklosti, spet drugi v sistemski korupciji, ki da se je zajedla v vse pore naše družbe, tretji se pritožujejo nad politiko, ki da hoče nadzorovati vse družbene podsisteme od gospodarstva do umetnosti, medtem ko četrti obupujejo nad apatičnostjo ljudskih množic, ki da se niso pripravljene resnično angažirati v javnem, civilno-družbenem življenju. Naj bo tako ali drugače, Slovenija je po splošnem konsenzu v krizi. Kako, kje torej najti izhod? – V Sintezi, civilnodružbenem gibanju za prenovo družbe, so prepričani, da bi v tem smislu veljalo spremeniti volilni sistem za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Zakaj naj bi prav sprememba volilne zakonodaje pomagala premakniti slovensko družbo z mrtve točke, sta pojasnjevala sociolog in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik, ter pravnik in nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribičič. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. foto: Thor_Deichmann (Pixabay) 174782783 RTVSLO – Prvi 591 clean Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa v nekakšnem družbeno-političnem krču. Kaj je temu razlog, sicer ni povsem jasno, a v javnih debatah, ki v pogosto precej povišanih tonih potekajo v medijih, družabnih in tradicionalnih, nekateri poglavitnega krivca iščejo v nerazčiščenem odnosu do preteklosti, spet drugi v sistemski korupciji, ki da se je zajedla v vse pore naše družbe, tretji se pritožujejo nad politiko, ki da hoče nadzorovati vse družbene podsisteme od gospodarstva do umetnosti, medtem ko četrti obupujejo nad apatičnostjo ljudskih množic, ki da se niso pripravljene resnično angažirati v javnem, civilno-družbenem življenju. Naj bo tako ali drugače, Slovenija je po splošnem konsenzu v krizi. Kako, kje torej najti izhod? – V Sintezi, civilnodružbenem gibanju za prenovo družbe, so prepričani, da bi v tem smislu veljalo spremeniti volilni sistem za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Zakaj naj bi prav sprememba volilne zakonodaje pomagala premakniti slovensko družbo z mrtve točke, sta pojasnjevala sociolog in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik, ter pravnik in nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribičič. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. foto: Thor_Deichmann (Pixabay) https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 11 Jun 2021 12:15:00 +0000 Ciril Ribičič: "Ogromna večina ljudi je nezadovoljna s sedanjim volilnim sistemom." V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo. 174782752 RTVSLO – Prvi 569 clean V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 11 Jun 2021 09:30:00 +0000 Okoliščine zadnjega leta so stiske ranljivih skupin le še poglobileMuršec Iz Slovenije je bil viden delni sončev mrk, ki se je v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa se bo ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 je bil viden tudi s prostim očesom. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ? takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom. Z astronom Maticem Smrekarjem iz Zavoda Z lahkoto se je o tem pogovarjala Cirila Štuber. 174782425 RTVSLO – Prvi 345 clean Iz Slovenije je bil viden delni sončev mrk, ki se je v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa se bo ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 je bil viden tudi s prostim očesom. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ? takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom. Z astronom Maticem Smrekarjem iz Zavoda Z lahkoto se je o tem pogovarjala Cirila Štuber. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 10 Jun 2021 10:40:00 +0000 Tudi v Sloveniji opazovali delni sončev mrk Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana 174782054 RTVSLO – Prvi 507 clean Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 09 Jun 2021 14:20:00 +0000 Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta  marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala  s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona. 174781687 RTVSLO – Prvi 970 clean Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta  marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala  s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 08 Jun 2021 09:30:00 +0000 Bo zahteva po 5 tisoč evrih na računu študentov, ki ne prihajajo iz EU, povzročila osip tujih študentov? Če vas poletje ne premami z morsko obalo, vas morda premamijo slovenske gore. Te so v zadnjih štirih letih izgubile kar štiri planinske koče. Po Kocbekovem domu na Korošici, Frischaufovem domu na Okrešlju in Mozirski koči na Golteh, je aprila pogorel še Dom na Osankarici. V Info Retrospektivi se sprašujemo, kaj so bili vzroki požarov in kako poteka obnova. 174781645 RTVSLO – Prvi 416 clean Če vas poletje ne premami z morsko obalo, vas morda premamijo slovenske gore. Te so v zadnjih štirih letih izgubile kar štiri planinske koče. Po Kocbekovem domu na Korošici, Frischaufovem domu na Okrešlju in Mozirski koči na Golteh, je aprila pogorel še Dom na Osankarici. V Info Retrospektivi se sprašujemo, kaj so bili vzroki požarov in kako poteka obnova. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 08 Jun 2021 04:45:00 +0000 Inforetrospektiva - kaj je s pogorelimi planinskimi kočami? Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Na ta dan naj bi si tako vsaj za trenutek vzeli čas za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane. Hkrati je to priložnost za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano. Letošnji mednarodni dan sicer poteka pod sloganom "Varna hrana danes za zdrav jutri" in izpostavlja povezanost med zdravjem ljudi, živali, rastlin, okolja in gospodarstva. Z Matjažem Gučkom, direktorjem Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se je pogovarjal Marko Rozman. 174781385 RTVSLO – Prvi 452 clean Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Na ta dan naj bi si tako vsaj za trenutek vzeli čas za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane. Hkrati je to priložnost za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano. Letošnji mednarodni dan sicer poteka pod sloganom "Varna hrana danes za zdrav jutri" in izpostavlja povezanost med zdravjem ljudi, živali, rastlin, okolja in gospodarstva. Z Matjažem Gučkom, direktorjem Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se je pogovarjal Marko Rozman. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 07 Jun 2021 09:30:00 +0000 "Varna hrana danes za zdrav jutri" Marsikomu je znan po tem, da se je v razpravi o libidu in spolnosti sprl s slovitim psihoanalitikom Sigmundom Freudom. Drugi so slišali, da je svojo avtobiografsko Rdečo knjigo za petdeset let zaklenil v sef. Večina pa ve, da je oče analitične psihologije. Seveda, to je švicarski mislec Carl Gustav Jung. Ob šestdeseti obletnici njegove smrti se spominjamo njegovega izjemnega dela in življenja. Sogovornika: jungovski psihoanalitik dr. Matjaž Regovec (Institut IPAL) in sociolog kulture prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta). Pripravil: Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons 174781023 RTVSLO – Prvi 548 clean Marsikomu je znan po tem, da se je v razpravi o libidu in spolnosti sprl s slovitim psihoanalitikom Sigmundom Freudom. Drugi so slišali, da je svojo avtobiografsko Rdečo knjigo za petdeset let zaklenil v sef. Večina pa ve, da je oče analitične psihologije. Seveda, to je švicarski mislec Carl Gustav Jung. Ob šestdeseti obletnici njegove smrti se spominjamo njegovega izjemnega dela in življenja. Sogovornika: jungovski psihoanalitik dr. Matjaž Regovec (Institut IPAL) in sociolog kulture prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta). Pripravil: Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sun, 06 Jun 2021 13:10:00 +0000 C. G. Jung: Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih ni nikoli presegel Cepljenje proti covidu ni obvezno, je pa priporočeno. Posledično sproža številna pravna vprašanja. Zakon o nalezljivih boleznih odškodninsko odgovornost opredeljuje le za obvezna cepljenja. Kdo pa odgovarja za resne neželene dogodke po cepljenju proti covidu? So to farmacevtske družbe? Država? Zakaj utegne biti na tem področju ključna nedavna odločba italijanskega ustavnega sodišča? Odgovarja pravnica, nekdanja ustavna sodnica, prof. dr. Dragica Wedam Lukić. Foto: Iztok Konc 174780762 RTVSLO – Prvi 525 clean Cepljenje proti covidu ni obvezno, je pa priporočeno. Posledično sproža številna pravna vprašanja. Zakon o nalezljivih boleznih odškodninsko odgovornost opredeljuje le za obvezna cepljenja. Kdo pa odgovarja za resne neželene dogodke po cepljenju proti covidu? So to farmacevtske družbe? Država? Zakaj utegne biti na tem področju ključna nedavna odločba italijanskega ustavnega sodišča? Odgovarja pravnica, nekdanja ustavna sodnica, prof. dr. Dragica Wedam Lukić. Foto: Iztok Konc https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 04 Jun 2021 14:50:00 +0000 Italijansko sodišče: Za posledice priporočenega cepljenja mora odgovarjati tudi država Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ? 174780832 RTVSLO – Prvi 311 clean Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ? https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 04 Jun 2021 14:30:00 +0000 Ukrepi za krepitev duševnega zdravja otrok Ružica Boškič je krvodajalka že 22. leto. Je ena izmed tistih, ki se ne ponaša z rekordi v številu darovanj krvi, je pa v krvodajalstvu s srcem, odkar je prvič doživela dober občutek po darovani krvi, in se odzove prav vsakič, ko jo pozovejo k darovanju kot imetnico redke krvne skupine, ki je v deležu krvodajalcev zastopana le v šestih odstotkih. Z Ružico Boškić se je pogovarjala Cirila Štuber, pa poglejmo, kako in kdaj je prišlo do prvega darovanja krvi. 174780745 RTVSLO – Prvi 247 clean Ružica Boškič je krvodajalka že 22. leto. Je ena izmed tistih, ki se ne ponaša z rekordi v številu darovanj krvi, je pa v krvodajalstvu s srcem, odkar je prvič doživela dober občutek po darovani krvi, in se odzove prav vsakič, ko jo pozovejo k darovanju kot imetnico redke krvne skupine, ki je v deležu krvodajalcev zastopana le v šestih odstotkih. Z Ružico Boškić se je pogovarjala Cirila Štuber, pa poglejmo, kako in kdaj je prišlo do prvega darovanja krvi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 04 Jun 2021 09:45:00 +0000 Ružica Boškić: "Za dober občutek, da nekomu pomagaš, ni treba narediti veliko." Brdo bo pravočasno pripravljeno na skorajšnje predsedovanje Slovenije Evropski uniji, zatrjujejo v Javno-gospodarskem zavodu Brdo. Nov, povsem prenovljen in posodobljen 4-zvezdični hotel Elegans prve goste pričakuje že sredi meseca. Ponudbo v času predsedovanja bodo obogatili tudi z vrhunsko kulinariko, zato so s kuharskim mojstrom Tomažem Kavčičem podpisali večletno pogodbo o svetovanju in sodelovanju. Znanje in izpopolnjevanje bosta motiv tudi za številne mlade kuharje. 174780504 RTVSLO – Prvi 480 clean Brdo bo pravočasno pripravljeno na skorajšnje predsedovanje Slovenije Evropski uniji, zatrjujejo v Javno-gospodarskem zavodu Brdo. Nov, povsem prenovljen in posodobljen 4-zvezdični hotel Elegans prve goste pričakuje že sredi meseca. Ponudbo v času predsedovanja bodo obogatili tudi z vrhunsko kulinariko, zato so s kuharskim mojstrom Tomažem Kavčičem podpisali večletno pogodbo o svetovanju in sodelovanju. Znanje in izpopolnjevanje bosta motiv tudi za številne mlade kuharje. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 03 Jun 2021 14:30:00 +0000 Brdo - priprave na predsedovanje Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174780512 RTVSLO – Prvi 715 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 03 Jun 2021 12:30:00 +0000 Varnost na planinskih poteh Razprava na Kemijskem inštitutu: Kaj prinaša novi zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in kakšno prihodnost si ustvarjamo v Sloveniji? Novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti čakamo že leta, predvsem na tisto ključno postavko, ki bi javna sredstva za znanost dvignila na en odstotek bruto domačega proizvoda in tako nekoliko ublažila vztrajno zaostajanje Slovenije za drugimi evropskimi državami, ki so za ustvarjanje novega znanja in njegov prenos v gospodarstvo že v zadnjem desetletju namenjale neprimerno več. Zakon se je obetal že pred dobrim letom, a ga je pandemija postavila na stranski tir. Zdaj naj bi bil vendarle tako rekoč pripravljen. Razmere so se v vmesem času povsem spremenile. O tem, kaj zakon prinaša in o mestu, ki ga ima danes znanost v Sloveniji, je potekala danes razprava na Kemijskem inštitutu, ki prav te dni praznuje tudi 75 let svojega delovanja. Foto: Kemijski inštitut 174780276 RTVSLO – Prvi 512 clean Razprava na Kemijskem inštitutu: Kaj prinaša novi zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in kakšno prihodnost si ustvarjamo v Sloveniji? Novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti čakamo že leta, predvsem na tisto ključno postavko, ki bi javna sredstva za znanost dvignila na en odstotek bruto domačega proizvoda in tako nekoliko ublažila vztrajno zaostajanje Slovenije za drugimi evropskimi državami, ki so za ustvarjanje novega znanja in njegov prenos v gospodarstvo že v zadnjem desetletju namenjale neprimerno več. Zakon se je obetal že pred dobrim letom, a ga je pandemija postavila na stranski tir. Zdaj naj bi bil vendarle tako rekoč pripravljen. Razmere so se v vmesem času povsem spremenile. O tem, kaj zakon prinaša in o mestu, ki ga ima danes znanost v Sloveniji, je potekala danes razprava na Kemijskem inštitutu, ki prav te dni praznuje tudi 75 let svojega delovanja. Foto: Kemijski inštitut https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 02 Jun 2021 15:18:00 +0000 Mojmir Mrak: "S programom za okrevanje jasno kažemo, da se nismo odločili za razvojni preboj" Psihoterapevti pred zaključkom šolskega leta opozarjajo, da otroci in mladostniki v zadnjem letu doživljajo duševne stiske, ki lahko pustijo trajne posledice, v obdobju pred poletnimi počitnicami pa so izpostavljeni še dodanim pritiskom zaradi učnih obveznosti. 174780191 RTVSLO – Prvi 227 clean Psihoterapevti pred zaključkom šolskega leta opozarjajo, da otroci in mladostniki v zadnjem letu doživljajo duševne stiske, ki lahko pustijo trajne posledice, v obdobju pred poletnimi počitnicami pa so izpostavljeni še dodanim pritiskom zaradi učnih obveznosti. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 02 Jun 2021 12:30:00 +0000 "Ne smemo dovoliti, da bi pritisk in težo situacije nosili otroci in mladostniki" S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman. 174779902 RTVSLO – Prvi 329 clean S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 01 Jun 2021 12:00:00 +0000 Na splet najpogosteje k domačim trgovcem V prvem tednu meseca junija vsako leto obeležujemo teden slepih. V tem času se opozarja na prepreke s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo v življenju. Nepredstavljiv izziv in stisko je marsikdo doživel v času epidemije. Že pred časom je bi s strani nekaterih posameznikov poslan predlog vladi RS v zvezi s podporo slepim in slabovidnim v času epidemije. Ukrepi, ki so se in se izvajajo za zajezitev koronavirusne bolezni so namreč dodobra ohromili vsakdan večine slepih in slabovidnih. Imajo negativen vpliv na njihovo telesno in duševno stanje. Njihov socialno-ekonomski položaj, izobraževanje in samo dostopnost do blaga kot tudi do storitev. Za poslan predlog sta se odločila magistrica Nina Zavašnik ter dr. Evgen Bavčar, ki je prav tako slep. Predlogi so bili na državne organe poslani že na začetku leta. Odziva skoraj ni bilo. Zakaj tako slaba odzivnost in kakšno je trenutno stanje ne tem področju je Marko Rozman preveril v pogovoru s Cvetom Uršičem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Matejem Žnuderlom, predsednikom Zveze društev slepih in slabovidhnih Slovenije. 174779911 RTVSLO – Prvi 1208 clean V prvem tednu meseca junija vsako leto obeležujemo teden slepih. V tem času se opozarja na prepreke s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo v življenju. Nepredstavljiv izziv in stisko je marsikdo doživel v času epidemije. Že pred časom je bi s strani nekaterih posameznikov poslan predlog vladi RS v zvezi s podporo slepim in slabovidnim v času epidemije. Ukrepi, ki so se in se izvajajo za zajezitev koronavirusne bolezni so namreč dodobra ohromili vsakdan večine slepih in slabovidnih. Imajo negativen vpliv na njihovo telesno in duševno stanje. Njihov socialno-ekonomski položaj, izobraževanje in samo dostopnost do blaga kot tudi do storitev. Za poslan predlog sta se odločila magistrica Nina Zavašnik ter dr. Evgen Bavčar, ki je prav tako slep. Predlogi so bili na državne organe poslani že na začetku leta. Odziva skoraj ni bilo. Zakaj tako slaba odzivnost in kakšno je trenutno stanje ne tem področju je Marko Rozman preveril v pogovoru s Cvetom Uršičem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Matejem Žnuderlom, predsednikom Zveze društev slepih in slabovidhnih Slovenije. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 01 Jun 2021 09:30:00 +0000 Se je na slepe in slabovidne povsem pozabilo? Oddaja Studio ob sedemnajstih praznuje 45 let. To lepo obletnico praznujemo danes s praznuično oddajo. 174779659 RTVSLO – Prvi 541 clean Oddaja Studio ob sedemnajstih praznuje 45 let. To lepo obletnico praznujemo danes s praznuično oddajo. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 31 May 2021 09:30:00 +0000 Studio ob sedemnajstih - že 45 let Na sotočju Save in Savinje v Zidanem Mostu v Občini Laško so včeraj popoldne v naravo vrnili mlado vidro. Hudo poškodovano žival so na začetku leta našli na Koroškem in jo odpeljali v Azil za divje živali na Muti. Tam jo je ekipa živinozdravnika Zlatka Goloba pozdravila in usposobila za samostojno življenje v naravi. 174779326 RTVSLO – Prvi 370 clean Na sotočju Save in Savinje v Zidanem Mostu v Občini Laško so včeraj popoldne v naravo vrnili mlado vidro. Hudo poškodovano žival so na začetku leta našli na Koroškem in jo odpeljali v Azil za divje živali na Muti. Tam jo je ekipa živinozdravnika Zlatka Goloba pozdravila in usposobila za samostojno življenje v naravi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sat, 29 May 2021 11:30:00 +0000 Na sotočju Save in Savinje v naravo vrnili mlado vidro Študenti 3. letnika Socialne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani v okviru svojega študija pripravljajo tudi dva projekta, ki odgovarjata na potrebe študentov v času epidemije, o katerih se je veliko govorilo v preteklih mesecih. Prvi projekt je PefLAC (ali PEF PLAC), v sklopu katerega so štirje študenti izdelali klopi iz palet, ki bodo postavljene na zelenico ob fakulteti z namenom ustvarjanja novega zunanjega prostora ob fakulteti, spodbujanja druženja, mreženja, spoznavanja in preživljanja časa študentov v naravi. Drugi projekt pa je Študentska špajza, novonastali prostor v študentskem domu na Kardeljevi ploščadi, ki sledi ideji ponovne uporabe in spodbuja ter krepi povezovanje študentske ter domske skupnosti. V prostoru namreč študenti lahko vzamejo, kar potrebujejo, in prinesejo tisto, česar ne potrebujejo več, s projektom pa se odgovarja na finančne stiske študentov kot posledica korona-krize in stremi k skrbi za okolje, sta povedali študentki Maša Fatur in Eva Klobčar. 174779166 RTVSLO – Prvi 766 clean Študenti 3. letnika Socialne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani v okviru svojega študija pripravljajo tudi dva projekta, ki odgovarjata na potrebe študentov v času epidemije, o katerih se je veliko govorilo v preteklih mesecih. Prvi projekt je PefLAC (ali PEF PLAC), v sklopu katerega so štirje študenti izdelali klopi iz palet, ki bodo postavljene na zelenico ob fakulteti z namenom ustvarjanja novega zunanjega prostora ob fakulteti, spodbujanja druženja, mreženja, spoznavanja in preživljanja časa študentov v naravi. Drugi projekt pa je Študentska špajza, novonastali prostor v študentskem domu na Kardeljevi ploščadi, ki sledi ideji ponovne uporabe in spodbuja ter krepi povezovanje študentske ter domske skupnosti. V prostoru namreč študenti lahko vzamejo, kar potrebujejo, in prinesejo tisto, česar ne potrebujejo več, s projektom pa se odgovarja na finančne stiske študentov kot posledica korona-krize in stremi k skrbi za okolje, sta povedali študentki Maša Fatur in Eva Klobčar. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 28 May 2021 14:30:00 +0000 PefLAC in Študentska špajza, projekta študentov socialne pedagogike Danes obeležujemo 60 let od nastanka organizacije Amnesty International, ki vključuje 149 držav, od leta 1988 tudi Slovenijo in velja za najpomembnejšo mednarodno organizacijo s področja zagovorništva človekovih pravic. Pogovarjali smo se z direktorico Amnesty International Slovenije, Natašo Posel. 174778825 RTVSLO – Prvi 532 clean Danes obeležujemo 60 let od nastanka organizacije Amnesty International, ki vključuje 149 držav, od leta 1988 tudi Slovenijo in velja za najpomembnejšo mednarodno organizacijo s področja zagovorništva človekovih pravic. Pogovarjali smo se z direktorico Amnesty International Slovenije, Natašo Posel. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 28 May 2021 09:30:00 +0000 60 let Amnesty International V tem tednu obeležujemo Teden multiple skleroze, za katero najpogosteje zbolijo osebe do 40. leta starosti, večinoma ženske. V Sloveniji je okoli 3500 obolelih. Pravnici Sari Ahlin Doljak je multipla skleroza vzela glas, a zaradi tega še bolj glasno opozarja na sistemske anomalije. Opozarja na obup bolnikov v teh časih: “V zadnjem letu opažam beg naših članov v upokojitev. Velikokrat je beg preuranjen in ni najboljša rešitev, saj so posledice finančne narave, kar lahko vodi tudi v razpad družine.” Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen, ki lahko vodi v lažjo ali težjo invalidnost. Strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli deležni premalo fizioterapevtskih obravnav, onemogočena jim je tudi dostopnost do kliničnih psihologov. Kakšne anomalije je še razkrila epidemija? Vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani Gregor Brecl Jakob: “Kar se kaže in bo imelo tudi dolgoročne posledice je to, da je bilo v letu epidemije odobrenih skoraj polovico manj novih zdravil ali zdravil za zamenjavo predhodnih zdravil kot leto poprej. To pomeni, da je bil delež bolnikov zdravljen nekoliko kasneje ali, da so bili bolniki zdravljeni manj optimalno, kot bi bili v normalnih razmerah.” V Združenju multiple skleroze Slovenije problematizirajo dejstvo, da so v času globalne epidemije vladali ukrepi, ki so onemogočali druženje in izvajanje fizičnih aktivnosti. 174779060 RTVSLO – Prvi 421 clean V tem tednu obeležujemo Teden multiple skleroze, za katero najpogosteje zbolijo osebe do 40. leta starosti, večinoma ženske. V Sloveniji je okoli 3500 obolelih. Pravnici Sari Ahlin Doljak je multipla skleroza vzela glas, a zaradi tega še bolj glasno opozarja na sistemske anomalije. Opozarja na obup bolnikov v teh časih: “V zadnjem letu opažam beg naših članov v upokojitev. Velikokrat je beg preuranjen in ni najboljša rešitev, saj so posledice finančne narave, kar lahko vodi tudi v razpad družine.” Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen, ki lahko vodi v lažjo ali težjo invalidnost. Strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli deležni premalo fizioterapevtskih obravnav, onemogočena jim je tudi dostopnost do kliničnih psihologov. Kakšne anomalije je še razkrila epidemija? Vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani Gregor Brecl Jakob: “Kar se kaže in bo imelo tudi dolgoročne posledice je to, da je bilo v letu epidemije odobrenih skoraj polovico manj novih zdravil ali zdravil za zamenjavo predhodnih zdravil kot leto poprej. To pomeni, da je bil delež bolnikov zdravljen nekoliko kasneje ali, da so bili bolniki zdravljeni manj optimalno, kot bi bili v normalnih razmerah.” V Združenju multiple skleroze Slovenije problematizirajo dejstvo, da so v času globalne epidemije vladali ukrepi, ki so onemogočali druženje in izvajanje fizičnih aktivnosti. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 28 May 2021 09:00:00 +0000 TEDEN MS S slavnostno akademijo se pričenja obeleževanje stote obletnice Pravne fakultete Univerze v Ljubljani– ta jubilej so sicer zabeležili že preteklo leto, a covid je tudi ta dogodek v koledarju zamaknil. Pravna fakulteta je bila ustanovna članica Ljubljanske Univerze, ustanovljena  23.8. 1919. Ustanovitev in organizacija te fakultete, številnih drugih pa tudi Univerze v celoti, je bila dosežen cilj prizadevanj v dolgih desetletjih, ko se je gradila tudi slovenska narodna zavest. Ni nastala po diktatu oblasti, ekonomskih ali drugih interesov,  - ampak zaradi prizadevanj osveščenih intelektualcev, ki so vedeli, kaj pomeni Univerza, pa tudi pravna fakulteta, za ta prostor. Študenti iz slovenskih dežel so pravo dolga stoletja  študirali na Dunaju ali v Gradcu in dosegali tudi najvišje akademske nazive. Sredi 19.stoletja v času pomladi narodov, so zahteve po slovenski univerzi postale stalnica v tem prostoru. "Dajte nam slovensko univerzo" je bilo geslo množičnih protestov, zborovanj in sicer 1.12. 1901 – predsedoval jim je nihče drug kot ljubljanski župan Ivan Hribar. Prvi dekan PF je bil prof. dr. Leonid Pitamic, ki je imel tudi otvoritveno predavanje v 1.semestru z naslovom Pravo in revolucija, šlo je za takrat zelo aktualno temo. Zgodilo seje  15. aprila 1920. Predavanje je sklenil z besedami: Pravičnosti ne bomo ustvarjali, ne bomo delili, če ni pravičnosti v nas. 174778847 RTVSLO – Prvi 483 clean S slavnostno akademijo se pričenja obeleževanje stote obletnice Pravne fakultete Univerze v Ljubljani– ta jubilej so sicer zabeležili že preteklo leto, a covid je tudi ta dogodek v koledarju zamaknil. Pravna fakulteta je bila ustanovna članica Ljubljanske Univerze, ustanovljena  23.8. 1919. Ustanovitev in organizacija te fakultete, številnih drugih pa tudi Univerze v celoti, je bila dosežen cilj prizadevanj v dolgih desetletjih, ko se je gradila tudi slovenska narodna zavest. Ni nastala po diktatu oblasti, ekonomskih ali drugih interesov,  - ampak zaradi prizadevanj osveščenih intelektualcev, ki so vedeli, kaj pomeni Univerza, pa tudi pravna fakulteta, za ta prostor. Študenti iz slovenskih dežel so pravo dolga stoletja  študirali na Dunaju ali v Gradcu in dosegali tudi najvišje akademske nazive. Sredi 19.stoletja v času pomladi narodov, so zahteve po slovenski univerzi postale stalnica v tem prostoru. "Dajte nam slovensko univerzo" je bilo geslo množičnih protestov, zborovanj in sicer 1.12. 1901 – predsedoval jim je nihče drug kot ljubljanski župan Ivan Hribar. Prvi dekan PF je bil prof. dr. Leonid Pitamic, ki je imel tudi otvoritveno predavanje v 1.semestru z naslovom Pravo in revolucija, šlo je za takrat zelo aktualno temo. Zgodilo seje  15. aprila 1920. Predavanje je sklenil z besedami: Pravičnosti ne bomo ustvarjali, ne bomo delili, če ni pravičnosti v nas. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 27 May 2021 12:30:00 +0000 100 let Pravne fakultete Danes in jutri se na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani odvija 15. mednarodni festival Igraj se z mano. Aktivnosti organizirata Center Janeza Levca Ljubljana ter Društvo za kulturo inkluzije. Vsake prireditve pa se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov in različnih organizacij ter posameznikov. Festival se je začel danes s kar petindvajsetimi delavnicami, v popoldanskem času pa bo potekal tudi četrtkov glasbeni koncert. Gašper Stražišar je udeležence festivala vprašal, katerih delavnic so se udeležili in preveril kakšno je vzdušje. Pred mikrofonom se mu je pridružil tudi vodja festivala Boštjan Kotnik. 174778815 RTVSLO – Prvi 319 clean Danes in jutri se na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani odvija 15. mednarodni festival Igraj se z mano. Aktivnosti organizirata Center Janeza Levca Ljubljana ter Društvo za kulturo inkluzije. Vsake prireditve pa se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov in različnih organizacij ter posameznikov. Festival se je začel danes s kar petindvajsetimi delavnicami, v popoldanskem času pa bo potekal tudi četrtkov glasbeni koncert. Gašper Stražišar je udeležence festivala vprašal, katerih delavnic so se udeležili in preveril kakšno je vzdušje. Pred mikrofonom se mu je pridružil tudi vodja festivala Boštjan Kotnik. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 27 May 2021 11:41:00 +0000 15. Mednarodni festival »Igraj se z mano« Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja. Stoto obletnico rojstva dr. Branislave Sušnik so v Slovenskem etnografskem muzeju počastili z razstavo in mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki. 174778595 RTVSLO – Prvi 696 clean Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja. Stoto obletnico rojstva dr. Branislave Sušnik so v Slovenskem etnografskem muzeju počastili z razstavo in mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 26 May 2021 14:30:00 +0000 Dr. Branislava Sušnik, slovenska znanstvenica in etnolingvistka Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na mariborski filozofski fakulteti v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in pogosteje podpisujejo različne peticije. Po drugi strani pa jih bolj skrbi stanovanjska problematika, na trgu dela se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, poslabšalo pa se je tudi njihovo duševno zdravje. Snovalci raziskave so pripravili tudi priporočila odločevalcem, a je njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje. 174778278 RTVSLO – Prvi 330 clean Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na mariborski filozofski fakulteti v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in pogosteje podpisujejo različne peticije. Po drugi strani pa jih bolj skrbi stanovanjska problematika, na trgu dela se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, poslabšalo pa se je tudi njihovo duševno zdravje. Snovalci raziskave so pripravili tudi priporočila odločevalcem, a je njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 25 May 2021 12:55:00 +0000 Raziskava o mladih Kampanja Daj se na seznam nagovarja vse, ki so stari od 18 do 45 let, naj se vpišejo v register Slovenija Donor. Do konca leta bi namreč radi zbrali vsaj tisoč novih vpisov darovalcev krvotvornih matičnih celic, s katerimi rešujejo življenja bolnikom s krvnim rakom in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev krvnih matičnih celic je v mnogih primerih edina možnost za preživetje bolnikov z levkemijo, limfomom, plazmocitomom, mielodisplastičnim sindromom in številnimi drugimi boleznimi. 174779122 RTVSLO – Prvi 489 clean Kampanja Daj se na seznam nagovarja vse, ki so stari od 18 do 45 let, naj se vpišejo v register Slovenija Donor. Do konca leta bi namreč radi zbrali vsaj tisoč novih vpisov darovalcev krvotvornih matičnih celic, s katerimi rešujejo življenja bolnikom s krvnim rakom in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev krvnih matičnih celic je v mnogih primerih edina možnost za preživetje bolnikov z levkemijo, limfomom, plazmocitomom, mielodisplastičnim sindromom in številnimi drugimi boleznimi. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 25 May 2021 12:20:00 +0000 Kampanja Daj se na seznam 24. maja pred 80 leti se je v mestu Duluth v Minnesoti rodil Robert Allen Zimmerman, ki ga ves svet pozna pod umetniškim imenom: Bob Dylan. Legendarni glasbenik pač že dolgo velja za najpomembnejšega glasnika kontra-kulturne, hipijevske generacije in prvega pesnika rockovske glasbe. Da ta oznaka ni iz trte izvita, potrjuje tudi Nobelova nagrada za književnost, ki jo je prejel pred petimi leti. Dylan je sicer že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot nekaj-in-dvajsetleten fant torej, začel pisati literarno nenavadno izbrušena besedila, prežeta z referencami na francoski simbolizem, angleški imagizem in ameriške beatnike. Poleg tega je na inovativen način spojil tradiciji belskega folka iz apalaškega gorovja in črnskega bluza iz delte Misisipija. Vse skupaj pa je nato še podložil z električno, nevarno zvenečo, rockovsko kitaro in tako ustvaril novo glasbo, ki je navsezadnje spremenila svet. In ga slej ko prej spreminja še danes. Kako je to mogoče, smo preverjali v pogovoru z Andražem Gombačem, urednikom kulturne redakcije na Primorskih novicah, ki je kot prvi Slovenec na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete diplomiral iz analize Dylanovih besedil. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. 174778015 RTVSLO – Prvi 686 clean 24. maja pred 80 leti se je v mestu Duluth v Minnesoti rodil Robert Allen Zimmerman, ki ga ves svet pozna pod umetniškim imenom: Bob Dylan. Legendarni glasbenik pač že dolgo velja za najpomembnejšega glasnika kontra-kulturne, hipijevske generacije in prvega pesnika rockovske glasbe. Da ta oznaka ni iz trte izvita, potrjuje tudi Nobelova nagrada za književnost, ki jo je prejel pred petimi leti. Dylan je sicer že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot nekaj-in-dvajsetleten fant torej, začel pisati literarno nenavadno izbrušena besedila, prežeta z referencami na francoski simbolizem, angleški imagizem in ameriške beatnike. Poleg tega je na inovativen način spojil tradiciji belskega folka iz apalaškega gorovja in črnskega bluza iz delte Misisipija. Vse skupaj pa je nato še podložil z električno, nevarno zvenečo, rockovsko kitaro in tako ustvaril novo glasbo, ki je navsezadnje spremenila svet. In ga slej ko prej spreminja še danes. Kako je to mogoče, smo preverjali v pogovoru z Andražem Gombačem, urednikom kulturne redakcije na Primorskih novicah, ki je kot prvi Slovenec na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete diplomiral iz analize Dylanovih besedil. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 24 May 2021 14:30:00 +0000 80 let Boba Dylana Mladinski delegat OZN je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa je glasnik mladih iz Slovenije pri tej mednarodni organizaciji, je zapisano na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije. Ta mesec je za leto dni delo mladinske delegatke prevzela Lucija Karnelutti, v preteklosti dejavna tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Bila je predsednica dijaške organizacije Slovenije in je članica evropske dijaške zveze. Je tudi ustanovna članica predsedstva Generation Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS). Kako si predstavlja delo glasnice mladih in kaj načrtuje v enoletnem mandatu? 174777449 RTVSLO – Prvi 911 clean Mladinski delegat OZN je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa je glasnik mladih iz Slovenije pri tej mednarodni organizaciji, je zapisano na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije. Ta mesec je za leto dni delo mladinske delegatke prevzela Lucija Karnelutti, v preteklosti dejavna tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Bila je predsednica dijaške organizacije Slovenije in je članica evropske dijaške zveze. Je tudi ustanovna članica predsedstva Generation Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS). Kako si predstavlja delo glasnice mladih in kaj načrtuje v enoletnem mandatu? https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 21 May 2021 15:00:00 +0000 Lucija Karnelluti - mladinska delegatka OZN Pred 60. leti so podelili prvo bralno značko na Prevaljah, kjer sta pobudnika pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik skušala spodbuditi mlade k branju. Danes bralno značko pripravljajo na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah, Prevalje pa so razglasili za mesto bralne značke. Naša dopisnica Metka Pirc je v pogovoru ob slavju 60. obletnice preverila tudi, ali so telefoni zares velika konkurenca knjigam in branju. 174777330 RTVSLO – Prvi 1287 clean Pred 60. leti so podelili prvo bralno značko na Prevaljah, kjer sta pobudnika pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik skušala spodbuditi mlade k branju. Danes bralno značko pripravljajo na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah, Prevalje pa so razglasili za mesto bralne značke. Naša dopisnica Metka Pirc je v pogovoru ob slavju 60. obletnice preverila tudi, ali so telefoni zares velika konkurenca knjigam in branju. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 21 May 2021 09:30:00 +0000 Bralna značka Na Ravnah na Koroškem so razrezali 11 metrov dolgo potico velikanko, ki jo je speklo 11 pekov iz 11 slovenskih pekarn. Potico velikanko so danes razstavili na ulici v središču Raven na Koroškem, da bi se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Potico so položili na mize v dolžini 370 metrov vse od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Izjemen je bil pogled na potico, kakršne svet še ni videl. Več zahtev so morali izpolniti Ravenčani, da bi podrli rekord v najdaljši orehovi potici na svetu, natančno meritev dolžine potice so zaupali geodetu Andreju Merkaču. Na desetine pridnih rok je pomagalo pri peki potice, pekli so jo v Koroškem domu starostnikov, pa v vrtcu, tamkašnjih gostilnah. A pri koroški potici ne gre le za tehnične meritve in postavljanje rekorda. Pomembno je povezovanje, sodelovanje. Med generacijami še toliko bolj. Tako ni naključje, da so potico postavili od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Na Ravnah imajo torej več razlogov za veselje. A na informacijo, če jim bo uspel vpis v Guinessovo knjigo rekordov, bo treba še malo počakati. Že zdaj pa vedo, da želijo s podobnimi projekti nadaljevati. Podrobneje Metka Pirc. 174777069 RTVSLO – Prvi 595 clean Na Ravnah na Koroškem so razrezali 11 metrov dolgo potico velikanko, ki jo je speklo 11 pekov iz 11 slovenskih pekarn. Potico velikanko so danes razstavili na ulici v središču Raven na Koroškem, da bi se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Potico so položili na mize v dolžini 370 metrov vse od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Izjemen je bil pogled na potico, kakršne svet še ni videl. Več zahtev so morali izpolniti Ravenčani, da bi podrli rekord v najdaljši orehovi potici na svetu, natančno meritev dolžine potice so zaupali geodetu Andreju Merkaču. Na desetine pridnih rok je pomagalo pri peki potice, pekli so jo v Koroškem domu starostnikov, pa v vrtcu, tamkašnjih gostilnah. A pri koroški potici ne gre le za tehnične meritve in postavljanje rekorda. Pomembno je povezovanje, sodelovanje. Med generacijami še toliko bolj. Tako ni naključje, da so potico postavili od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Na Ravnah imajo torej več razlogov za veselje. A na informacijo, če jim bo uspel vpis v Guinessovo knjigo rekordov, bo treba še malo počakati. Že zdaj pa vedo, da želijo s podobnimi projekti nadaljevati. Podrobneje Metka Pirc. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 20 May 2021 12:30:00 +0000 Potica velikanka Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174777061 RTVSLO – Prvi 526 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 20 May 2021 10:00:00 +0000 Ustava Republike Slovenije v lahkem branju Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo. Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar. 174777024 RTVSLO – Prvi 1638 clean Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo. Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 20 May 2021 09:30:00 +0000 Čebele letos umirajo zaradi lakote Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru. 174776676 RTVSLO – Prvi 560 clean Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 19 May 2021 14:30:00 +0000 Prekinimo tišino V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije. 174776476 RTVSLO – Prvi 353 clean V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 18 May 2021 12:30:00 +0000 Muzej Banke Slovenije 15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom. 174775665 RTVSLO – Prvi 745 clean 15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 14 May 2021 14:30:00 +0000 Mladi za podnebno pravičnost Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik. 174775570 RTVSLO – Prvi 271 clean Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 14 May 2021 09:57:49 +0000 Podnebne spremembe v deželo vodnega bogastva prinašajo vse pogostejše suše Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt 174775562 RTVSLO – Prvi 464 clean Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 14 May 2021 09:38:00 +0000 Kakšen je bil doprinos omejitve gibanja pri okoljskem odtisu? Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni. 174775288 RTVSLO – Prvi 322 clean Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 13 May 2021 09:35:00 +0000 Kmetje nasprotujejo predlogu o ukinitvi prodaje na premičnih stojnicah Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur. 174775115 RTVSLO – Prvi 1139 clean Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 12 May 2021 14:30:00 +0000 "Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema" Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik 174775047 RTVSLO – Prvi 409 clean Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 12 May 2021 12:10:00 +0000 Dr. Kutnjak: Tudi v Sloveniji že iščemo indijsko različico Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174774858 RTVSLO – Prvi 492 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 11 May 2021 14:30:00 +0000 Istospolni pari in posvojitve v Zagrebu Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki. 174774572 RTVSLO – Prvi 711 clean Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 10 May 2021 14:35:00 +0000 Koliko časa lahko otroci preživijo pred zasloni? Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne. 174774481 RTVSLO – Prvi 598 clean Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 10 May 2021 09:30:00 +0000 Mladi in droge: Pri nas je sramota poiskati pomoč Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom. 174774118 RTVSLO – Prvi 576 clean Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Sat, 08 May 2021 04:45:00 +0000 "Naša je priletela gor in rekla: Mami, rabim igrače, ker jih bomo prodali." Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je dopoldne pripravilo zanimivo predstavitev računalniških igric za ljudi z okvaro vida. Dogodek so poimenovali Na temni strani zaslona in ob tem poudarili, da se zadnja leta veliko dela na razvoju računalniških in spletnih vsebin za slepe in slabovidne - tako za preživljanje prostega časa kot v učne namene. Razumljivo, da so igrice posebej prilagojene in v glavnem temeljijo na zvoku, v zadnjih dveh, treh letih pa so slepim in slabovidnim na voljo tudi video vsebine za prosti čas. 174773566 RTVSLO – Prvi 546 clean Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je dopoldne pripravilo zanimivo predstavitev računalniških igric za ljudi z okvaro vida. Dogodek so poimenovali Na temni strani zaslona in ob tem poudarili, da se zadnja leta veliko dela na razvoju računalniških in spletnih vsebin za slepe in slabovidne - tako za preživljanje prostega časa kot v učne namene. Razumljivo, da so igrice posebej prilagojene in v glavnem temeljijo na zvoku, v zadnjih dveh, treh letih pa so slepim in slabovidnim na voljo tudi video vsebine za prosti čas. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 06 May 2021 09:35:00 +0000 Slepi in igre Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost 174773565 RTVSLO – Prvi 564 clean Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 06 May 2021 09:00:00 +0000 Okrevanje kmetijstva: Kmetijstvo razočarano nad načrtom okrevanja Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira? 174773567 RTVSLO – Prvi 427 clean Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira? https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Thu, 06 May 2021 09:00:00 +0000 Kakavovi kosmiči so nezdrava izbira Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS. 174773118 RTVSLO – Prvi 785 clean Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Wed, 05 May 2021 14:30:00 +0000 Kljub videzu avtodom na cesti ni udobna nepremičnina Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht. 174773125 RTVSLO – Prvi 484 clean Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 04 May 2021 14:30:00 +0000 Pogovor s Svetlano Tihanovsko Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. 174773095 RTVSLO – Prvi 462 clean Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 04 May 2021 12:20:00 +0000 Zakaj so maske padle? Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana. 174772907 RTVSLO – Prvi 114 clean Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Tue, 04 May 2021 05:10:00 +0000 Komentar: Sprevrženost in primitivnost Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar. 174772847 RTVSLO – Prvi 437 clean Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 03 May 2021 14:30:00 +0000 Svoboda medijev: za obSTAnek 3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji. 174772744 RTVSLO – Prvi 570 clean 3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Mon, 03 May 2021 09:30:00 +0000 Petra Lesjak Tušek: "Pritiski na novinarsko delo se stopnjujejo in medijska svoboda je vse bolj ogrožena." Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela. 174772293 RTVSLO – Prvi 792 clean Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela. https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Fri, 30 Apr 2021 14:45:00 +0000 Rudar Simon Lamot:»Ko pride do nevarnosti, te bo rešil le kamerad." RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! sl Thu, 22 Jul 2021 12:10:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 22 Jul 2021 12:10:00 +0000 Aktualna tema