<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/aktualna_tema.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
        <title>Aktualna tema</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.</description>
        <enclosure length="22705920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/AlidraRA_SLO_LJT_9461175_20288723.mp3"></enclosure>
        <guid>175220000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220000</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 12:56:18 +0000</pubDate>
        <title>Ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sankt Peterburg je bil zgrajen kot rusko okno v Evropo, danes pa to okno ne gleda več v isti svet kot pred vojno. Mesto palač, kanalov, mostov in velikih muzejev ostaja kulturna prestolnica Rusije, a tudi tukaj se v vsakdanu pozna nova realnost: višje cene, manj neposrednih stikov z Zahodom, manj tujih kulturnih gostovanj in zahodnih turistov. Med pripravami na dan zmage smo prebivalce drugega največjega ruskega mesta vprašali, kako danes živijo med lepoto nekdanje ruske prestolnice in spremenjenim ozračjem v državi. Iz Sankt Peterburga Helena Ponudič. </description>
        <enclosure length="15028992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/SankcijeRA_SLO_LJT_9459632_20287089.mp3"></enclosure>
        <guid>175219973</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>469</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sankt Peterburg je bil zgrajen kot rusko okno v Evropo, danes pa to okno ne gleda več v isti svet kot pred vojno. Mesto palač, kanalov, mostov in velikih muzejev ostaja kulturna prestolnica Rusije, a tudi tukaj se v vsakdanu pozna nova realnost: višje cene, manj neposrednih stikov z Zahodom, manj tujih kulturnih gostovanj in zahodnih turistov. Med pripravami na dan zmage smo prebivalce drugega največjega ruskega mesta vprašali, kako danes živijo med lepoto nekdanje ruske prestolnice in spremenjenim ozračjem v državi. Iz Sankt Peterburga Helena Ponudič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219973</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 11:35:36 +0000</pubDate>
        <title>Sankcije in omejitve v Sankt Peterburgu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Prešernovem trgu v Ljubljani je te dni postavljen šotor, ki vabi k ogledu prav posebne interaktivne razstave z naslovom Cirque du Soil. Gre za nekakšen cirkus, ki pa govori o sodobnem prehranskem sistemu in razkriva njegove skrite plati, to so zgodbe o neenakostih, pritiskih in izkoriščanju ljudi in okolja. Hkrati pa pokaže tudi rešitve za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Po razstav nas je popeljala predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo.</description>
        <enclosure length="21417216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/SkritezRA_SLO_LJT_9454077_20281194.mp3"></enclosure>
        <guid>175219843</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Prešernovem trgu v Ljubljani je te dni postavljen šotor, ki vabi k ogledu prav posebne interaktivne razstave z naslovom Cirque du Soil. Gre za nekakšen cirkus, ki pa govori o sodobnem prehranskem sistemu in razkriva njegove skrite plati, to so zgodbe o neenakostih, pritiskih in izkoriščanju ljudi in okolja. Hkrati pa pokaže tudi rešitve za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Po razstav nas je popeljala predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219843</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:32:03 +0000</pubDate>
        <title>Skrite zgodbe prehranskega sistema</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko govorimo o umetni inteligenci, največkrat pomislimo na velika tehnološka podjetja in prihodnost. V Trbovljah pa je umetna inteligenca že del sedanjosti. Dijaki tamkajšnje Srednje tehniške in poklicne šole pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka namreč razvijajo aplikacije umetne inteligence, sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in dokazujejo, da lahko tudi majhna slovenska šola stopa ob bok najboljšim na svetu. Zato ne preseneča, da se je ta šola uvrstila med 50 najboljših izobraževalnih ustanov na svetu po izboru Global Schools Prize.
V pogovoru z dr. Urošem Ocepkom, ki je bil leta 2023 uvrščen med 50 najboljših učiteljev na svetu, boste slišali, kako umetna inteligenca vstopa v učilnice, kako jo uporabljajo mladi in zakaj postaja digitalna pismenost ena ključnih spretnosti prihodnosti.
</description>
        <enclosure length="31554048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/TrboveljRA_SLO_LJT_9448105_20273874.mp3"></enclosure>
        <guid>175219684</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>986</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko govorimo o umetni inteligenci, največkrat pomislimo na velika tehnološka podjetja in prihodnost. V Trbovljah pa je umetna inteligenca že del sedanjosti. Dijaki tamkajšnje Srednje tehniške in poklicne šole pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka namreč razvijajo aplikacije umetne inteligence, sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in dokazujejo, da lahko tudi majhna slovenska šola stopa ob bok najboljšim na svetu. Zato ne preseneča, da se je ta šola uvrstila med 50 najboljših izobraževalnih ustanov na svetu po izboru Global Schools Prize.
V pogovoru z dr. Urošem Ocepkom, ki je bil leta 2023 uvrščen med 50 najboljših učiteljev na svetu, boste slišali, kako umetna inteligenca vstopa v učilnice, kako jo uporabljajo mladi in zakaj postaja digitalna pismenost ena ključnih spretnosti prihodnosti.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219684</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Trboveljska šola med svetovno elito umetne inteligence</title>
      </item>
      <item>
        <description>50 let po rušilnem potresu, ki je spodbudil premike: iz Špetra iz muzeja SMO. Radio Trst A in Prvi program o medijih v slovenskem jeziku, ki skrbijo tudi za ohranitev domačih narečij. &lt;p&gt;Zakaj je izdajanje slovenskih časopisov kljub tako pomembno, pripovujeta EZIO GOSGNACH odgovorni urednik kulturno verskega lista za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino &lt;a href=&quot;https://www.dom.it/&quot;&gt;Dom&lt;/a&gt; in MIHA OBIT, odgovorni urednik &lt;a href=&quot;https://novimatajur.it/&quot;&gt;Novega Matajurja&lt;/a&gt;, tednika Slovencev Videmske pokrajine.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="37516032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/MedijivRA_SLO_LJT_9447833_20273566.mp3"></enclosure>
        <guid>175219679</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1172</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>50 let po rušilnem potresu, ki je spodbudil premike: iz Špetra iz muzeja SMO. Radio Trst A in Prvi program o medijih v slovenskem jeziku, ki skrbijo tudi za ohranitev domačih narečij. &lt;p&gt;Zakaj je izdajanje slovenskih časopisov kljub tako pomembno, pripovujeta EZIO GOSGNACH odgovorni urednik kulturno verskega lista za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino &lt;a href=&quot;https://www.dom.it/&quot;&gt;Dom&lt;/a&gt; in MIHA OBIT, odgovorni urednik &lt;a href=&quot;https://novimatajur.it/&quot;&gt;Novega Matajurja&lt;/a&gt;, tednika Slovencev Videmske pokrajine.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219679</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 13:40:34 +0000</pubDate>
        <title>MI SMO TU! Mediji v Videmski pokrajini: &quot;Narečja se ohranijo samo, če se pišejo&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred dvema letoma ste v oddaji Storž poslušalci Prvega spoznali 80-letnici iz ameriškega Teksasa, ki sta v 80 dneh obkrožili svet. Sandy in Ellie sta po vzoru glavnega junaka romana Julesa Verna takrat obiskali vseh 7 celin, svoje početje pa pridno beležili na družbenih omrežjih in postali znani kot 'potujoči babici' s Tik Toka. Po tem podvigu sta se odločili, da bosta bolj podrobno in počasi vsako leto spoznavali eno celino, letos, pri 84ih, sta tako v Evropi in prvič tudi v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi slovenskega dela 'evropske turneje' jima je pomagala kolegica Andreja Čokl, ki je pred dvema letoma tudi posnela prvi pogovor za slovenske medije z njima. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/storz/2125127/175046126&quot;&gt;Prvi intervju, maj 2024&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/storz/2125127/175166793&quot;&gt;Drugi intervju, oktober 2025&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/potujoci-babici-pri-80-letih-okoli-sveta-treba-se-je-dvigniti-iz-naslonjaca/708526&quot;&gt;Članek MMC&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/aroundtheworldat80/?utm_source=ig_embed&amp;amp;ig_rid=624b7c94-227b-4cec-b864-119ca2a88d52&quot;&gt;Instagram profil Around the World at 80&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22132224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/PotujoRA_SLO_LJT_9447320_20272971.mp3"></enclosure>
        <guid>175219671</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred dvema letoma ste v oddaji Storž poslušalci Prvega spoznali 80-letnici iz ameriškega Teksasa, ki sta v 80 dneh obkrožili svet. Sandy in Ellie sta po vzoru glavnega junaka romana Julesa Verna takrat obiskali vseh 7 celin, svoje početje pa pridno beležili na družbenih omrežjih in postali znani kot 'potujoči babici' s Tik Toka. Po tem podvigu sta se odločili, da bosta bolj podrobno in počasi vsako leto spoznavali eno celino, letos, pri 84ih, sta tako v Evropi in prvič tudi v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi slovenskega dela 'evropske turneje' jima je pomagala kolegica Andreja Čokl, ki je pred dvema letoma tudi posnela prvi pogovor za slovenske medije z njima. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/storz/2125127/175046126&quot;&gt;Prvi intervju, maj 2024&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/storz/2125127/175166793&quot;&gt;Drugi intervju, oktober 2025&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/potujoci-babici-pri-80-letih-okoli-sveta-treba-se-je-dvigniti-iz-naslonjaca/708526&quot;&gt;Članek MMC&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/aroundtheworldat80/?utm_source=ig_embed&amp;amp;ig_rid=624b7c94-227b-4cec-b864-119ca2a88d52&quot;&gt;Instagram profil Around the World at 80&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219671</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 13:00:29 +0000</pubDate>
        <title>'Potujoči babici' v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nastopajoči: 
-Kolektiv Piuramaura, ki so letošnje prejemnice srebrnega priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj z umetniško močjo ohranjajo narečja in dvigujejo slovensko kulturo v Benečiji. 
-Sara Simoncig, predstavnica mlajše generacije oseb, ki tudi pišejo pesmi v slovenščini
-Skupina Ostajki: Jani Skočir, kitara, David Tomazetič, klaviature, Andrea Trušnjak, bas, Daniele Čičigoj, bobni</description>
        <enclosure length="98469888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/50letoRA_SLO_LJT_9436966_20261080.mp3"></enclosure>
        <guid>175219433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3077</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nastopajoči: 
-Kolektiv Piuramaura, ki so letošnje prejemnice srebrnega priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj z umetniško močjo ohranjajo narečja in dvigujejo slovensko kulturo v Benečiji. 
-Sara Simoncig, predstavnica mlajše generacije oseb, ki tudi pišejo pesmi v slovenščini
-Skupina Ostajki: Jani Skočir, kitara, David Tomazetič, klaviature, Andrea Trušnjak, bas, Daniele Čičigoj, bobni</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219433</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 14:59:47 +0000</pubDate>
        <title>MI SMO TU! Poklon beneškim narečjem s kolektivom Piuramaura in rock skupino Ostajki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V rušilnem potresu leta 1976 je umrlo skoraj 1000 ljudi, 2400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile povsem uničene. &quot;Najprej smo slišali močan pok, nato pa se je razširilo žvenketanje stekla. V Bardu so se domačini zbrali na »veliki njivi« in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. Zdaj imamo nove hiše, a ni življenja in ni dela,&quot; se je pred desetletji spominjal ugledni beneški Slovenec Viljem Černo. 
Kako se je takrat organizirala slovenska skupnost? Kako hitro je prišla pomoč in kako je obnova spremenila mesta in vasi? O tem pripovedujejo LUISA CHER iz Bard, LUIGIA NEGRO iz Rezije, GIORDANO SDRAULIG iz Klenija in ANDREA VISENTINI iz Ažle pri Špetru. Profesor PETER SUHADOLC, geofizik in seizmolog, pa spregovori tudi o najnovejših odkritjih, ki kažejo, da je bilo središče majskega potresa leta 1976 prav v Bardu.  &lt;p&gt;Foto (Antje Gruden): Luisa Cher in Lucija Tavčar v pogovoru&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="52849920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/50letoRA_SLO_LJT_9434690_20258707.mp3"></enclosure>
        <guid>175219419</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V rušilnem potresu leta 1976 je umrlo skoraj 1000 ljudi, 2400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile povsem uničene. &quot;Najprej smo slišali močan pok, nato pa se je razširilo žvenketanje stekla. V Bardu so se domačini zbrali na »veliki njivi« in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. Zdaj imamo nove hiše, a ni življenja in ni dela,&quot; se je pred desetletji spominjal ugledni beneški Slovenec Viljem Černo. 
Kako se je takrat organizirala slovenska skupnost? Kako hitro je prišla pomoč in kako je obnova spremenila mesta in vasi? O tem pripovedujejo LUISA CHER iz Bard, LUIGIA NEGRO iz Rezije, GIORDANO SDRAULIG iz Klenija in ANDREA VISENTINI iz Ažle pri Špetru. Profesor PETER SUHADOLC, geofizik in seizmolog, pa spregovori tudi o najnovejših odkritjih, ki kažejo, da je bilo središče majskega potresa leta 1976 prav v Bardu.  &lt;p&gt;Foto (Antje Gruden): Luisa Cher in Lucija Tavčar v pogovoru&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219419</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 13:17:56 +0000</pubDate>
        <title>MI SMO TU! V Špetru obujamo spomine na rušilni potres leta 1976</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole.
In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.  
</description>
        <enclosure length="21673728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/NajiviRA_SLO_LJT_9423749_20245903.mp3"></enclosure>
        <guid>175219145</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole.
In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219145</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 14:45:31 +0000</pubDate>
        <title>Naj živi Bralna značka! </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve? 

</description>
        <enclosure length="29656320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/BrezraRA_SLO_LJT_9422652_20244724.mp3"></enclosure>
        <guid>175219138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>926</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve? 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219138</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 12:58:42 +0000</pubDate>
        <title>Brez računov, brez davkov…..</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.</description>
        <enclosure length="17525760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/FilipViRA_SLO_LJT_9420937_20242845.mp3"></enclosure>
        <guid>175219114</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219114</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 12:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodbe mature - Filip Vidušin: &quot;Odrekanja je veliko, a je vredno.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Približuje se Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja 2026 z razglasitvijo prejemnikov priznanj, ki so najvišja nacionalna priznanja za vseživljenjsko učenje. Novi prejemniki, izbrani med 45 kandidaturami z vse Slovenije, so prepričali z resničnimi zgodbami izjemnih ljudi, ki z učenjem spreminjajo sebe in svet. S programom nacionalnega odprtja se začenjajo že 31. Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo potekali do 14. junija in vabijo na dogodke, delavnice, predavanja, tečaje, razstave in drugih aktivnosti. Namenjeni so vsem generacijam kot vabilo k osebnostni rasti, učenju in povezovanju. Podrobneje o tem v pogovoru z Urško Bittner Pipan, vodjo Središča za obveščanje in ozaveščanje pri Andragoškem centru Slovenije ter Jasmino Levičar, prejemnico priznanja ACS v preteklem obdobju.
</description>
        <enclosure length="17605632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/BirajeRA_SLO_LJT_9410682_20231092.mp3"></enclosure>
        <guid>175218878</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>550</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Približuje se Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja 2026 z razglasitvijo prejemnikov priznanj, ki so najvišja nacionalna priznanja za vseživljenjsko učenje. Novi prejemniki, izbrani med 45 kandidaturami z vse Slovenije, so prepričali z resničnimi zgodbami izjemnih ljudi, ki z učenjem spreminjajo sebe in svet. S programom nacionalnega odprtja se začenjajo že 31. Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo potekali do 14. junija in vabijo na dogodke, delavnice, predavanja, tečaje, razstave in drugih aktivnosti. Namenjeni so vsem generacijam kot vabilo k osebnostni rasti, učenju in povezovanju. Podrobneje o tem v pogovoru z Urško Bittner Pipan, vodjo Središča za obveščanje in ozaveščanje pri Andragoškem centru Slovenije ter Jasmino Levičar, prejemnico priznanja ACS v preteklem obdobju.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218878</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 15:10:13 +0000</pubDate>
        <title>Bi raje imeli moč, da si zapomnite vse v 10 sekundah, ali da vsako novo znanje spremenite v mini pustolovščino?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so  potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let. 

</description>
        <enclosure length="26288640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/JubilejnRA_SLO_LJT_9408963_20229144.mp3"></enclosure>
        <guid>175218855</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so  potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218855</link>
        <pubDate> Sun, 03 May 2026 14:30:16 +0000</pubDate>
        <title>Jubilejni 20. slovenski klekljarski dnevi v Žireh </title>
      </item>
      <item>
        <description>Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade? </description>
        <enclosure length="60557568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/25/EvropakRA_SLO_LJT_9329592_20136765.mp3"></enclosure>
        <guid>175217068</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1892</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217068</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 04:10:34 +0000</pubDate>
        <title>Evropa kot “najboljši kraj za delo” – a za koliko časa še?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati. </description>
        <enclosure length="10230528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/GospodarRA_SLO_LJT_9285008_20086924.mp3"></enclosure>
        <guid>175216139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216139</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 23:00:30 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo v preobrazbi, trg dela za zdaj brez šokov</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
</description>
        <enclosure length="92209152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/KjerseRA_SLO_LJT_9323361_20129568.mp3"></enclosure>
        <guid>175216900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2881</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216900</link>
        <pubDate> Mon, 27 Apr 2026 04:40:59 +0000</pubDate>
        <title>»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
</description>
        <enclosure length="30283008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/SreanjeRA_SLO_LJT_9316545_20122044.mp3"></enclosure>
        <guid>175216745</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>946</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216745</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 11:48:00 +0000</pubDate>
        <title>Srečanje umetniških gimnazij v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom. </description>
        <enclosure length="53620224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/PogovorRA_SLO_LJT_9295961_20099531.mp3"></enclosure>
        <guid>175216379</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216379</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z Dr. Danilom Türkom o kandidatih za novega generalnega sekretarja OZN</title>
      </item>
      <item>
        <description>Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je ta teden vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer je na mednarodnem tekmovanju »Design, Build, Fly«, pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, ki velja za enega najuglednejših in najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva, z lastnim zasnovanim in izdelanim letalom Brvinc pometla z elitno konkurenco.  Premagali so 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Pri zasnovi letala so sodelovali tudi študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani. 
</description>
        <enclosure length="11048448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/NepremagRA_SLO_LJT_9317204_20122761.mp3"></enclosure>
        <guid>175216775</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>345</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je ta teden vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer je na mednarodnem tekmovanju »Design, Build, Fly«, pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, ki velja za enega najuglednejših in najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva, z lastnim zasnovanim in izdelanim letalom Brvinc pometla z elitno konkurenco.  Premagali so 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Pri zasnovi letala so sodelovali tudi študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216775</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 18:45:59 +0000</pubDate>
        <title>Nepremagljivi slovenski študenti na prestižnem letalskem tekmovanju v ZDA</title>
      </item>
      <item>
        <description> &quot;Blejsko jezero je živo!&quot;
&lt;p&gt;Blejsko jezero na prvi in na drugi pogled, deluje prekrasno, skoraj popolno! A pod zrcalno gladino se kaže manj idilična podoba. Že dolgo je namreč odprto vpra&amp;scaron;anje: ali je jezero res tako čisto, kot se zdi. Poznavalci pravijo, da gre za občutljiv ekosistem, ki se že leta sooča z vpra&amp;scaron;anji o kakovosti vode in posledično z iskanjem ekolo&amp;scaron;kega ravnotežja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Aktualni temi se spra&amp;scaron;ujemo, kak&amp;scaron;no je trenutno stanje vode v jezeri, kateri dejavniki vplivajo na njeno onesnaženost in &amp;scaron;e: kaj to pomeni za prihodnost Bleda kot ene ključnih naravnih in turističnih destinacij v na&amp;scaron;i državi. Sodelujeta: strokovnjakinja za kakovost voda dr. &lt;strong&gt;Nata&amp;scaron;a Sovič&lt;/strong&gt; (Agencija za okolje, Arso) in mikrobiolog dr. &lt;strong&gt;Gorazd Pretnar&lt;/strong&gt; (Ribi&amp;scaron;ka družina Bled).&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44223744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/KakovostRA_SLO_LJT_9303651_20107787.mp3"></enclosure>
        <guid>175216471</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1381</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> &quot;Blejsko jezero je živo!&quot;
&lt;p&gt;Blejsko jezero na prvi in na drugi pogled, deluje prekrasno, skoraj popolno! A pod zrcalno gladino se kaže manj idilična podoba. Že dolgo je namreč odprto vpra&amp;scaron;anje: ali je jezero res tako čisto, kot se zdi. Poznavalci pravijo, da gre za občutljiv ekosistem, ki se že leta sooča z vpra&amp;scaron;anji o kakovosti vode in posledično z iskanjem ekolo&amp;scaron;kega ravnotežja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Aktualni temi se spra&amp;scaron;ujemo, kak&amp;scaron;no je trenutno stanje vode v jezeri, kateri dejavniki vplivajo na njeno onesnaženost in &amp;scaron;e: kaj to pomeni za prihodnost Bleda kot ene ključnih naravnih in turističnih destinacij v na&amp;scaron;i državi. Sodelujeta: strokovnjakinja za kakovost voda dr. &lt;strong&gt;Nata&amp;scaron;a Sovič&lt;/strong&gt; (Agencija za okolje, Arso) in mikrobiolog dr. &lt;strong&gt;Gorazd Pretnar&lt;/strong&gt; (Ribi&amp;scaron;ka družina Bled).&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216471</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 14:51:08 +0000</pubDate>
        <title>Kakovost vode Blejskega jezera</title>
      </item>
      <item>
        <description>Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. 

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </description>
        <enclosure length="26477568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/LedenadRA_SLO_LJT_9299651_20103560.mp3"></enclosure>
        <guid>175216433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>827</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. 

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216433</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 12:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Bled ima celo leto led – v Ledeni dvorani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo.  


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </description>
        <enclosure length="31686912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/ZakaRA_SLO_LJT_9299257_20103125.mp3"></enclosure>
        <guid>175216430</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>990</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo.  


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216430</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Popolni zavesljaj za prenovo Male Zake</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </description>
        <enclosure length="24060672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/KozolecRA_SLO_LJT_9297241_20101026.mp3"></enclosure>
        <guid>175216405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>751</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216405</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Kozolec Lojze, projekt blejskih osnovnošolcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.</description>
        <enclosure length="14371584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/GlobalniRA_SLO_LJT_9284804_20086699.mp3"></enclosure>
        <guid>175216134</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216134</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 12:42:12 +0000</pubDate>
        <title>Globalni pojav El Niño</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.

</description>
        <enclosure length="33888000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/Dr.NadaRA_SLO_LJT_9273697_20074156.mp3"></enclosure>
        <guid>175215880</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1058</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215880</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 15:08:37 +0000</pubDate>
        <title>Dr.Nada Pavšer: Ekocid naj bo peti zločin proti človeštvu!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.</description>
        <enclosure length="13889280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/KajimajRA_SLO_LJT_9272487_20072919.mp3"></enclosure>
        <guid>175215873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>434</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215873</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 14:18:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj imajo skupnega letala in kitare Roka Drobuna?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?</description>
        <enclosure length="34773504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/ZakajmeRA_SLO_LJT_9271451_20071729.mp3"></enclosure>
        <guid>175215860</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1086</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215860</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 13:16:33 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj mednarodna primerjava kaže na upad dosežkov slovenskih učencev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?</description>
        <enclosure length="21114624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/PlaninskRA_SLO_LJT_9261939_20061071.mp3"></enclosure>
        <guid>175215680</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215680</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 19:20:54 +0000</pubDate>
        <title>Planinska zveza Slovenije ima novega predsednika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.&lt;p&gt;Pred dobim mesecem smo tako pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine člove&amp;scaron;tva, &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175205928&quot;&gt;italijansko kuhinjo&lt;/a&gt;. Danes pa bomo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto presli&amp;scaron;imo &amp;ndash; glasovom otrok.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mreža UNESCO pridruženih &amp;scaron;ol (Associated Schools Network oz. ASPnet) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom gradnje miru v mislih ljudi ter izobraževanja otrok in mladih o strpnosti in medkulturnem sodelovanju. Sestavlja jo več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. V Sloveniji v njej sodeluje več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov, predvsem gre za osnovne in srednje &amp;scaron;ole, pa tudi vrtce.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Sloveniji ASPnet deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, prav tu pa se je lani rodila ideja o projektu &lt;strong&gt;Veter miru&lt;/strong&gt;. Gre za pobudo, ki otrokom po vsem svetu daje prostor, da spregovorijo o miru &amp;ndash; ne kot ideji, ampak kot nečem, kar želijo živeti vsak dan. V njihovih besedah pa se skriva tudi jasno sporočilo odraslim. Vabljeni, da mu prisluhnete.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44471040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/UnescoviRA_SLO_LJT_9142857_19927421.mp3"></enclosure>
        <guid>175213166</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1389</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.&lt;p&gt;Pred dobim mesecem smo tako pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine člove&amp;scaron;tva, &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175205928&quot;&gt;italijansko kuhinjo&lt;/a&gt;. Danes pa bomo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto presli&amp;scaron;imo &amp;ndash; glasovom otrok.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mreža UNESCO pridruženih &amp;scaron;ol (Associated Schools Network oz. ASPnet) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom gradnje miru v mislih ljudi ter izobraževanja otrok in mladih o strpnosti in medkulturnem sodelovanju. Sestavlja jo več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. V Sloveniji v njej sodeluje več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov, predvsem gre za osnovne in srednje &amp;scaron;ole, pa tudi vrtce.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Sloveniji ASPnet deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, prav tu pa se je lani rodila ideja o projektu &lt;strong&gt;Veter miru&lt;/strong&gt;. Gre za pobudo, ki otrokom po vsem svetu daje prostor, da spregovorijo o miru &amp;ndash; ne kot ideji, ampak kot nečem, kar želijo živeti vsak dan. V njihovih besedah pa se skriva tudi jasno sporočilo odraslim. Vabljeni, da mu prisluhnete.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213166</link>
        <pubDate> Sun, 19 Apr 2026 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Unescovih 80: Veter miru povezal otroke z vsega sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur.

Foto:  Marie-Andrée Lemire</description>
        <enclosure length="18123264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/VzakuliRA_SLO_1PR381_20017018.mp3"></enclosure>
        <guid>175214848</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>566</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur.

Foto:  Marie-Andrée Lemire</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214848</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 08:56:21 +0000</pubDate>
        <title>V zakulisju spektakla Ovo: 53 akrobatov, vrhunska scenografija in svet žuželk</title>
      </item>
      <item>
        <description>100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina. </description>
        <enclosure length="12078336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/LufthansRA_SLO_LJT_9213654_20007053.mp3"></enclosure>
        <guid>175214647</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214647</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lufthansa sporoča - prišel je čas krčenja, iz flote 27 letal družbe Cityline</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović. </description>
        <enclosure length="20149248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/15/PogovorRA_SLO_LJT_9198070_19989413.mp3"></enclosure>
        <guid>175214364</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214364</link>
        <pubDate> Wed, 15 Apr 2026 12:43:59 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z Bojano Beović: Družinska medicina še vedno podhranjena - manjka od 600 do 1000 zdravnikov </title>
      </item>
      <item>
        <description>Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca. </description>
        <enclosure length="35994624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/KajnajbRA_SLO_LJT_9184016_19973372.mp3"></enclosure>
        <guid>175214040</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1124</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214040</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 10:54:52 +0000</pubDate>
        <title>Kaj najbolj vpliva na izbor novega predsednika vlade?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav.
Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.</description>
        <enclosure length="22272000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/12/SlovenijRA_SLO_1PR030_19944048.mp3"></enclosure>
        <guid>175213543</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>695</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav.
Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213543</link>
        <pubDate> Sun, 12 Apr 2026 09:56:58 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija in Črna gora v skupni gorski zgodbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu. &lt;p&gt;Strojno učenje je danes tisti temelj, na katerem stoji tako rekoč vsa umetna inteligenca, s katero se v življenju srečujemo, toda nekoč ni bilo tako. Akademik &lt;strong&gt;prof. Ivan Bratko&lt;/strong&gt; je bil med prvimi v svetu, ki so prepoznali potencial novega pristopa k uporabi umetne inteligence in ga tudi z uspehom uporabili v praksi. Po njegovi zaslugi se je umetna inteligenca pri nas začela zelo hitro razvijati. Vpogled v potek in razcvet tega razvoja ponuja razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.racunalniski-muzej.si/izvor-prihodnosti/&quot;&gt;Izvor prihodnosti&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt; v ljubljanski &lt;strong&gt;Galeriji Kresija&lt;/strong&gt;. Odprta bo do 3. maja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11574528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/50letrRA_SLO_LJT_9135837_19920206.mp3"></enclosure>
        <guid>175213020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu. &lt;p&gt;Strojno učenje je danes tisti temelj, na katerem stoji tako rekoč vsa umetna inteligenca, s katero se v življenju srečujemo, toda nekoč ni bilo tako. Akademik &lt;strong&gt;prof. Ivan Bratko&lt;/strong&gt; je bil med prvimi v svetu, ki so prepoznali potencial novega pristopa k uporabi umetne inteligence in ga tudi z uspehom uporabili v praksi. Po njegovi zaslugi se je umetna inteligenca pri nas začela zelo hitro razvijati. Vpogled v potek in razcvet tega razvoja ponuja razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.racunalniski-muzej.si/izvor-prihodnosti/&quot;&gt;Izvor prihodnosti&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt; v ljubljanski &lt;strong&gt;Galeriji Kresija&lt;/strong&gt;. Odprta bo do 3. maja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213020</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 09:00:00 +0000</pubDate>
        <title>50 let razvoja umetne inteligence pri nas – razstava Izvor prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. 
V  Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat.
Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu. </description>
        <enclosure length="37489152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/MedgenerRA_SLO_LJT_9137115_19921500.mp3"></enclosure>
        <guid>175213049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1171</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. 
V  Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat.
Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213049</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 08:31:33 +0000</pubDate>
        <title>Medgeneracijski koncert Tri krat tri - še en dokaz uspešnega delovanja SDP Danica iz Šentprimoža v Podjuni</title>
      </item>
      <item>
        <description>O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.</description>
        <enclosure length="24238080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/PremirjeRA_SLO_LJT_9114183_19895815.mp3"></enclosure>
        <guid>175212552</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>757</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212552</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 13:32:59 +0000</pubDate>
        <title>Premirje v Iranu: Iran zahteva 2 milijona dolarjev na ladjo v Hormuški ožini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tako Slovenija kot vsa Evropska unija  se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen  znižanju DDV na hrano smo se  pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom  Burgerjem.</description>
        <enclosure length="13906176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/VenergRA_SLO_LJT_9095079_19874441.mp3"></enclosure>
        <guid>175212219</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>434</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tako Slovenija kot vsa Evropska unija  se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen  znižanju DDV na hrano smo se  pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom  Burgerjem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212219</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 11:03:10 +0000</pubDate>
        <title> V energetski krizi je treba pomagati najbolj prizadetim, znižanje DDV na hrano ni tak ukrep</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka.  Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
</description>
        <enclosure length="19144704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/AnaGrilRA_SLO_LJT_9066107_19841238.mp3"></enclosure>
        <guid>175211526</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka.  Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211526</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 13:48:38 +0000</pubDate>
        <title>Ana Grilc: &quot;Ohranitev ziljskega narečja je zame dokaz obstoja narodne skupnosti&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi. &lt;p&gt;Na krovu Oriona so tokrat &amp;scaron;tirje astronavti Jeremy Hansen, Christina Koch, Victor Glover, Reid Wiseman. Trenutno so &amp;scaron;e v Zemljini orbiti in opravljajo teste kritičnih sistemov, zvečer pa se bodo dejansko usmerili na pot proti na&amp;scaron;emu naravnemu satelitu. Edini pomembnej&amp;scaron;i tehnični zaplet, ki ga zdaj re&amp;scaron;ujejo ob pomoči strokovnjakov na Zemlji, so težave - s strani&amp;scaron;čem. Vesoljsko strani&amp;scaron;če na Orionu je pomemben prispevek k udobju astronavtov med poletom k Luni glede na pogoje, ki so jih imeli na odpravah Apollo. A trenutno torej &amp;scaron;e ne deluje. Verjamemo pa, da bodo težavo hitro odpravili. Kaj torej pomeni zdaj&amp;scaron;nja odprava k Luni, kjer človek, kot omenjeno, ni bil že več kot pol stoletja, se je z astrofizikom prof. Tomažem Zwittrom pogovarjala Nina Slaček.&lt;br /&gt;Foto: Nasa/Sam Lott&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24690432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/TomaZwRA_SLO_LJT_9045878_19819326.mp3"></enclosure>
        <guid>175211113</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi. &lt;p&gt;Na krovu Oriona so tokrat &amp;scaron;tirje astronavti Jeremy Hansen, Christina Koch, Victor Glover, Reid Wiseman. Trenutno so &amp;scaron;e v Zemljini orbiti in opravljajo teste kritičnih sistemov, zvečer pa se bodo dejansko usmerili na pot proti na&amp;scaron;emu naravnemu satelitu. Edini pomembnej&amp;scaron;i tehnični zaplet, ki ga zdaj re&amp;scaron;ujejo ob pomoči strokovnjakov na Zemlji, so težave - s strani&amp;scaron;čem. Vesoljsko strani&amp;scaron;če na Orionu je pomemben prispevek k udobju astronavtov med poletom k Luni glede na pogoje, ki so jih imeli na odpravah Apollo. A trenutno torej &amp;scaron;e ne deluje. Verjamemo pa, da bodo težavo hitro odpravili. Kaj torej pomeni zdaj&amp;scaron;nja odprava k Luni, kjer človek, kot omenjeno, ni bil že več kot pol stoletja, se je z astrofizikom prof. Tomažem Zwittrom pogovarjala Nina Slaček.&lt;br /&gt;Foto: Nasa/Sam Lott&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211113</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 10:30:59 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Zwitter: po pol stoletja bomo ljudje znova videli Zemljo z velike oddaljenosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Na velikonočni ponedeljek želijo verniki utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe starejšega julijanskega koledarja veliko noč letos praznoval 12. aprila. O pomenu velike noči za današnjega človeka premišljujeta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju.</description>
        <enclosure length="84456192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/VelikanRA_SLO_LJT_9044316_19817650.mp3"></enclosure>
        <guid>175211073</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2639</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Na velikonočni ponedeljek želijo verniki utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe starejšega julijanskega koledarja veliko noč letos praznoval 12. aprila. O pomenu velike noči za današnjega človeka premišljujeta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211073</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 06:20:06 +0000</pubDate>
        <title>Velika noč ni le praznik, ampak sporočilo upanja in prenove</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije z današnjim dnem prevzema Katarina Bervar Sternad. Ob nastopu šestletnega mandata je napovedala, da se bo zavzemala za ohranjanje neodvisnosti in strokovnosti komisije ter krepitev njenega delovanja. Katarina Bervar Sternad, ki je zadnjih dvajset let delovala v nevladnem sektorju, je z dosedanjim predsednikom KPK Robertom Šumijem primopredajo poslov opravila že včeraj. Po njeni oceni je KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. </description>
        <enclosure length="22631424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/01/NavedbeRA_SLO_LJT_9032532_19804412.mp3"></enclosure>
        <guid>175210886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>707</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije z današnjim dnem prevzema Katarina Bervar Sternad. Ob nastopu šestletnega mandata je napovedala, da se bo zavzemala za ohranjanje neodvisnosti in strokovnosti komisije ter krepitev njenega delovanja. Katarina Bervar Sternad, ki je zadnjih dvajset let delovala v nevladnem sektorju, je z dosedanjim predsednikom KPK Robertom Šumijem primopredajo poslov opravila že včeraj. Po njeni oceni je KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210886</link>
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:45:21 +0000</pubDate>
        <title>Navedbe v prisluhih so zaskrbljujoče, Slovenija bi lahko padla še nižje na lestvici zaznave korupcije</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Organizatorji so ocenili, da se je protestov  pretekli vikend po 50tih  zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike,  pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.
</description>
        <enclosure length="14502912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/SporoilRA_SLO_LJT_9006423_19776893.mp3"></enclosure>
        <guid>175210646</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Organizatorji so ocenili, da se je protestov  pretekli vikend po 50tih  zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike,  pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210646</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 15:03:27 +0000</pubDate>
        <title>Sporočilo iz ZDA: »Ne kraljem!«  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.</description>
        <enclosure length="18285312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/NovinarjRA_SLO_LJT_8987515_19756229.mp3"></enclosure>
        <guid>175210363</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210363</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 15:05:53 +0000</pubDate>
        <title>Novinarji vse težje delajo v Srbiji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogovor o dolgotrajni oskrbi z Alenko Terlep.</description>
        <enclosure length="22505472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/DOLGOTRARA_SLO_LJT_8917980_19680690.mp3"></enclosure>
        <guid>175209318</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>703</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogovor o dolgotrajni oskrbi z Alenko Terlep.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209318</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 12:09:47 +0000</pubDate>
        <title>DOLGOTRAJNA OSKRBA</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani,  Mariboru in Murski Soboti. </description>
        <enclosure length="17348352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/PolmiliRA_SLO_LJT_8877466_19638449.mp3"></enclosure>
        <guid>175208965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>542</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani,  Mariboru in Murski Soboti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208965</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 08:00:47 +0000</pubDate>
        <title>Pol milijona evrov za povezovanje Romov v kulturi: velika pričakovanja ali realni izzivi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.</description>
        <enclosure length="16430592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/IzkunjaRA_SLO_LJT_8977438_19745479.mp3"></enclosure>
        <guid>175210230</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210230</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 07:58:00 +0000</pubDate>
        <title>Izkušnja s študijem v Sloveniji skozi oči Italijana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko gospodarstvo že čuti posledice vojne v Iranu in regiji. Zaradi podražitve nafte so se že za vsaj tretjino povečali stroški prevozov, postopno se bo to prelilo tudi na druge sektorje in kot ocenjuje prvi ekonomist gospodarske zbornice Bojan Ivanc dvignilo inflacijo na 3,4 odstotka. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se bo dražila hrana, kako bo to dogajanje vplivalo na gospodarsko rast in  kakšne ukrepe bi morala pripraviti država. </description>
        <enclosure length="20851968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/GospodarRA_SLO_LJT_8888529_19649900.mp3"></enclosure>
        <guid>175209086</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko gospodarstvo že čuti posledice vojne v Iranu in regiji. Zaradi podražitve nafte so se že za vsaj tretjino povečali stroški prevozov, postopno se bo to prelilo tudi na druge sektorje in kot ocenjuje prvi ekonomist gospodarske zbornice Bojan Ivanc dvignilo inflacijo na 3,4 odstotka. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se bo dražila hrana, kako bo to dogajanje vplivalo na gospodarsko rast in  kakšne ukrepe bi morala pripraviti država. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209086</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 15:10:54 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo pod težo vojne, inflacija na 3,4%</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osrednji ugotovitvi po nedeljskih parlamentarnih volitvah sta: slovensko volilno telo je povsem politično polarizirano. Sodelovanje političnih strank bo nujno potrebno, ne glede na njihov politični predznak. Dokončni rezultat bo prineslo še upoštevanje glasovnic iz tujine. O poražencih pa je mogoče že zdaj govoriti. Kdo je največji poraženec? </description>
        <enclosure length="35715072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/VolivciRA_SLO_LJT_8855698_19615228.mp3"></enclosure>
        <guid>175208733</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1116</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osrednji ugotovitvi po nedeljskih parlamentarnih volitvah sta: slovensko volilno telo je povsem politično polarizirano. Sodelovanje političnih strank bo nujno potrebno, ne glede na njihov politični predznak. Dokončni rezultat bo prineslo še upoštevanje glasovnic iz tujine. O poražencih pa je mogoče že zdaj govoriti. Kdo je največji poraženec? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208733</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 11:33:57 +0000</pubDate>
        <title>Volivci in volivke: »Hočemo mir in stabilnost!«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi teden pomladi je mednarodni teden dul. To so dnevi, ko lahko spoznate njihovo delo; vlogo spremljevalk v štirih trimestrih, porajanja novega življenja. O delu dul je spregovorila dr. Špela P. Peternel, dula in diplomirana voditeljica izobraževanj za nosečnice.

foto:Sepp, Pixabay</description>
        <enclosure length="21324288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/DulaspRA_SLO_LJT_8878977_19639903.mp3"></enclosure>
        <guid>175208969</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>666</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi teden pomladi je mednarodni teden dul. To so dnevi, ko lahko spoznate njihovo delo; vlogo spremljevalk v štirih trimestrih, porajanja novega življenja. O delu dul je spregovorila dr. Špela P. Peternel, dula in diplomirana voditeljica izobraževanj za nosečnice.

foto:Sepp, Pixabay</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208969</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 09:26:17 +0000</pubDate>
        <title>Dula: spremljevalka v nosečnosti, med porodom in po porodu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem, ko so pred skoraj štirimi leti z mostom povezali kopno in otok Pelješac, da bi skrajšali potovanje na skrajni jug države, se na Hrvaškem pripravljajo na gradnjo še dveh mostov. Prvega na otok Krk, drugega pa so te dni predstavili v Splitu. Tako kot za Pelješki most, je tudi za slednja dva izbran slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.</description>
        <enclosure length="12266496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/MarjanPRA_SLO_LJT_8845096_19603219.mp3"></enclosure>
        <guid>175208515</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>383</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem, ko so pred skoraj štirimi leti z mostom povezali kopno in otok Pelješac, da bi skrajšali potovanje na skrajni jug države, se na Hrvaškem pripravljajo na gradnjo še dveh mostov. Prvega na otok Krk, drugega pa so te dni predstavili v Splitu. Tako kot za Pelješki most, je tudi za slednja dva izbran slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208515</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 14:55:13 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Pipenbaher bo projektiral še dva hrvaška mostova</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin. </description>
        <enclosure length="13595904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/VolilniRA_SLO_LJT_8836380_19593664.mp3"></enclosure>
        <guid>175208355</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208355</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 05:40:28 +0000</pubDate>
        <title>Volilni štabi - čakanje na rezultate, glasba in hamburgerji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja. </description>
        <enclosure length="310822656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/22/DravnozRA_SLO_LJT_8835562_19592593.mp3"></enclosure>
        <guid>175208344</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>9713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208344</link>
        <pubDate> Sun, 22 Mar 2026 22:05:56 +0000</pubDate>
        <title>Državnozborske volitve: Kdo je po &quot;vsebinsko prazni kampanji&quot; potegnil kratko? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi. </description>
        <enclosure length="79663872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/22/VolilniRA_SLO_LJT_8834646_19591537.mp3"></enclosure>
        <guid>175208320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2489</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208320</link>
        <pubDate> Sun, 22 Mar 2026 19:17:11 +0000</pubDate>
        <title>Volilni večer: prvi odzivi po objavi rezultatov vzporednih volitev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor  - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. 
Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač. </description>
        <enclosure length="34499328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/22/SkrinjicRA_SLO_1PR426_19582930.mp3"></enclosure>
        <guid>175208172</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1078</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor  - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. 
Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208172</link>
        <pubDate> Sun, 22 Mar 2026 15:30:54 +0000</pubDate>
        <title>Skrinjica sinjega maka: Ko lutke povedo zgodbo o demenci </title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z  Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.</description>
        <enclosure length="16748544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/VNarodnRA_SLO_LJT_8808509_19562521.mp3"></enclosure>
        <guid>175207719</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>523</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z  Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207719</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 13:30:00 +0000</pubDate>
        <title>V Narodni galeriji v Ljubljani v delovni proces vključujejo ljudi z Downovim sindromom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Italijanski volilci bodo v nedeljo in ponedeljek na referendumu odločali o ustavni reformi pravosodnega sistema. Zakonodajni sveženj, ki sta ga lani jeseni potrdila oba domova italijanskega parlamenta, med drugim določa, da prehajanje iz tožilske v sodniško službo ali obratno po novem ne bo več mogoče. Ker reforma v parlamentu ni dobila zadostne podpore, torej dvotretjinske večine, bodo o njej zdaj odločali volivci, izid pa lahko pomembno zaznamuje tudi politično prihodnost premierke Georgie Meloni. Vlada z reformo napoveduje večjo preglednost in jasnejšo razmejitev pristojnosti, kritiki pa opozarjajo na nevarnost političnega vpliva na sodstvo. Kaj prinašajo predlagane spremembe, pa v pogovoru z našo dopisnico iz Rima Mojco Širok.</description>
        <enclosure length="24878592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/ItalijanRA_SLO_LJT_8810073_19564131.mp3"></enclosure>
        <guid>175207735</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Italijanski volilci bodo v nedeljo in ponedeljek na referendumu odločali o ustavni reformi pravosodnega sistema. Zakonodajni sveženj, ki sta ga lani jeseni potrdila oba domova italijanskega parlamenta, med drugim določa, da prehajanje iz tožilske v sodniško službo ali obratno po novem ne bo več mogoče. Ker reforma v parlamentu ni dobila zadostne podpore, torej dvotretjinske večine, bodo o njej zdaj odločali volivci, izid pa lahko pomembno zaznamuje tudi politično prihodnost premierke Georgie Meloni. Vlada z reformo napoveduje večjo preglednost in jasnejšo razmejitev pristojnosti, kritiki pa opozarjajo na nevarnost političnega vpliva na sodstvo. Kaj prinašajo predlagane spremembe, pa v pogovoru z našo dopisnico iz Rima Mojco Širok.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207735</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 11:50:41 +0000</pubDate>
        <title>Italijanski referendum o pravosodni reformi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.  </description>
        <enclosure length="13190400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/e129sRA_SLO_LJT_8797255_19549586.mp3"></enclosure>
        <guid>175207481</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>412</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207481</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Že 129 slovenskih občin vključenih v projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marsikateri slovenski študent se med študijem odloči za Erasmusovo izmenjavo. Sam študij se lahko od države do države zelo razlikuje, prav tako celotna študentska izkušnja. Kar dve izkušnji s takšno izmenjavo je podelila Tamara Jesenik – študentka novinarstva, ki se je pred tremi leti podala na Portugalsko, lani pa še na Finsko. Z njo se je pogovarjala Lucija Vidergar.</description>
        <enclosure length="20234496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/tudentkRA_SLO_LJT_8793491_19545443.mp3"></enclosure>
        <guid>175207432</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>632</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marsikateri slovenski študent se med študijem odloči za Erasmusovo izmenjavo. Sam študij se lahko od države do države zelo razlikuje, prav tako celotna študentska izkušnja. Kar dve izkušnji s takšno izmenjavo je podelila Tamara Jesenik – študentka novinarstva, ki se je pred tremi leti podala na Portugalsko, lani pa še na Finsko. Z njo se je pogovarjala Lucija Vidergar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207432</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 11:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Študentka Tamara Jesenik o Erasmusovih izmenjavah: &quot;Znašli smo se sredi Atlantskega oceana&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izpad električne energije po celotnem kubanskem otoku z 11 milijoni prebivalcev in Trumpove besede o zavzetju otoka napovedujejo spremembe. Pogajanja med ZDA in Kubo že potekajo.</description>
        <enclosure length="17905920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/KubaRA_SLO_LJT_8777914_19524078.mp3"></enclosure>
        <guid>175207079</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>557</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izpad električne energije po celotnem kubanskem otoku z 11 milijoni prebivalcev in Trumpove besede o zavzetju otoka napovedujejo spremembe. Pogajanja med ZDA in Kubo že potekajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207079</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 11:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Ameriški prevzem Kube vse bliže?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.</description>
        <enclosure length="30569472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/BojanCvRA_SLO_LJT_8762977_19510920_1773732245.mp3"></enclosure>
        <guid>175207050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>955</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207050</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 11:20:46 +0000</pubDate>
        <title>Bojan Cvetrežnik in Terrafolk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.  </description>
        <enclosure length="27408384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/NeustraRA_SLO_1PR403_19477169.mp3"></enclosure>
        <guid>175206105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206105</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 10:30:02 +0000</pubDate>
        <title>Neustrašno na Teden možganov 2026! </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. 

Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl. 

</description>
        <enclosure length="63987456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/UnescoviRA_SLO_LJT_8725479_19467589.mp3"></enclosure>
        <guid>175205928</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1999</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. 

Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205928</link>
        <pubDate> Sun, 15 Mar 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Unescovih 80: Italijanska kuhinja – način življenja in dediščina človeštva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetu 160 milijonov otrok in  mladostnikov trpi za debelostjo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBCS pa je v Sloveniji zaznala prekomerno težo ali debelost pri 17,6 % mladih, starih med 10 in 19 let, če upoštevamo še socialni status družine, pa se delež poveča na tretjino. Debelost je kronična bolezen, ki lahko, če se pojavi že v otroštvu, posameznika spremlja vse življenje in pomembno poveča tveganje za številne druge kronične bolezni, zato je pomembno da imajo vsi otroci možnost strokovne in multidisciplinarne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravljenja. A zaradi pomanjkanja pediatrov in neenakomerne geografske porazdelitve zdravstvenih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko, velikokrat ni tako. Zato je na začetku tedna v Državnem svetu RS potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«. </description>
        <enclosure length="18092544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/160miliRA_SLO_LJT_8722042_19463847.mp3"></enclosure>
        <guid>175205841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetu 160 milijonov otrok in  mladostnikov trpi za debelostjo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBCS pa je v Sloveniji zaznala prekomerno težo ali debelost pri 17,6 % mladih, starih med 10 in 19 let, če upoštevamo še socialni status družine, pa se delež poveča na tretjino. Debelost je kronična bolezen, ki lahko, če se pojavi že v otroštvu, posameznika spremlja vse življenje in pomembno poveča tveganje za številne druge kronične bolezni, zato je pomembno da imajo vsi otroci možnost strokovne in multidisciplinarne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravljenja. A zaradi pomanjkanja pediatrov in neenakomerne geografske porazdelitve zdravstvenih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko, velikokrat ni tako. Zato je na začetku tedna v Državnem svetu RS potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205841</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 11:32:00 +0000</pubDate>
        <title>160 milijonov otrok in mladostnikov trpi za debelostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV.
Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar</description>
        <enclosure length="22028544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/TjaaFaRA_SLO_LJT_8704866_19444373.mp3"></enclosure>
        <guid>175205509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV.
Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205509</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 11:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Tjaša Fabjančič in album Portraits z Big Bandom RTV Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="13964544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/DnevienRA_SLO_LJT_8706283_19445882.mp3"></enclosure>
        <guid>175205538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205538</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dnevi enakosti spolov </title>
      </item>
      <item>
        <description>V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Alojz Ihan&lt;/strong&gt; se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V zavest naj&amp;scaron;ir&amp;scaron;e domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogre&amp;scaron;ljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti &amp;scaron;irjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in &amp;scaron;ir&amp;scaron;e družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in člove&amp;scaron;ki način. Seveda pa njegova intelektualna zapu&amp;scaron;čina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden na&amp;scaron;ih najbolj branih in vplivnih pesnikov. &lt;em&gt;Srebrnik&lt;/em&gt;, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Pre&amp;scaron;ernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za na&amp;scaron;o televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a skupnost &amp;ndash; slovenska družba &amp;ndash; bo Ihanovo znanstveno in umetni&amp;scaron;ko besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje &amp;scaron;e kako pogre&amp;scaron;ala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16154880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/VspominRA_SLO_LJT_8700077_19438447.mp3"></enclosure>
        <guid>175205363</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Alojz Ihan&lt;/strong&gt; se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V zavest naj&amp;scaron;ir&amp;scaron;e domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogre&amp;scaron;ljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti &amp;scaron;irjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in &amp;scaron;ir&amp;scaron;e družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in člove&amp;scaron;ki način. Seveda pa njegova intelektualna zapu&amp;scaron;čina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden na&amp;scaron;ih najbolj branih in vplivnih pesnikov. &lt;em&gt;Srebrnik&lt;/em&gt;, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Pre&amp;scaron;ernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za na&amp;scaron;o televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a skupnost &amp;ndash; slovenska družba &amp;ndash; bo Ihanovo znanstveno in umetni&amp;scaron;ko besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje &amp;scaron;e kako pogre&amp;scaron;ala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205363</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 17:15:40 +0000</pubDate>
        <title>V spomin dr. Alojzu Ihanu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav  tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več. </description>
        <enclosure length="20614656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KarmenRA_SLO_LJT_8684826_19421026.mp3"></enclosure>
        <guid>175205040</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav  tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205040</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 15:55:54 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Švegl: Večina Izraelcev podpira napad Irana </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani.  Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.</description>
        <enclosure length="17192448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/TudistaRA_SLO_LJT_8682163_19418150.mp3"></enclosure>
        <guid>175205028</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>537</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani.  Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205028</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:53:11 +0000</pubDate>
        <title>Tudi starejši imajo radi Rdeče noske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.
</description>
        <enclosure length="20984832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/RuskimRA_SLO_LJT_8681607_19417539.mp3"></enclosure>
        <guid>175205013</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205013</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:38:53 +0000</pubDate>
        <title>Ruskim športnikom prvič po letu 2014 dovoli tekmovanje pod lastno zastavo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. 
O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo  Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.
</description>
        <enclosure length="66487296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/Vhii3RA_SLO_LJT_8841777_19599619.mp3"></enclosure>
        <guid>175204725</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. 
O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo  Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204725</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 15:29:05 +0000</pubDate>
        <title>V hiši 3in3 se godi sto stvari - od terapije do odrske predstavitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
</description>
        <enclosure length="25182720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/TrgovineRA_SLO_LJT_8637581_19366452.mp3"></enclosure>
        <guid>175203989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203989</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 12:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Trgovine z rabljenimi oblačili vse bolj obiskane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto. </description>
        <enclosure length="11776512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/OboliRA_SLO_LJT_8630692_19359222.mp3"></enclosure>
        <guid>175203907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>367</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203907</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob šoli v naravi še šola v kulturi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo. </description>
        <enclosure length="18816000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/SpopadiRA_SLO_LJT_8617346_19343774.mp3"></enclosure>
        <guid>175203652</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203652</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 10:13:20 +0000</pubDate>
        <title>Spopadi na Bližnjem vzhodu: prihodnost ruskega geopolitičnega loka od Karibov do Perzijskega zaliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lina  Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?   </description>
        <enclosure length="12493056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/LinaErjRA_SLO_LJT_8589751_19311482.mp3"></enclosure>
        <guid>175203061</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lina  Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203061</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 11:15:18 +0000</pubDate>
        <title>Lina Erjavec, Abu Dabi: Po družbenih omrežjih kroži veliko dezinformacij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.</description>
        <enclosure length="13502976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/SlovenskRA_SLO_LJT_8580141_19300064.mp3"></enclosure>
        <guid>175202886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202886</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 15:00:07 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski turisti ujeti v vojni  na Bližnjem vzhodu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. </description>
        <enclosure length="43803648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/KonzularRA_SLO_LJT_8574249_19293690.mp3"></enclosure>
        <guid>175202798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1368</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202798</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 10:45:52 +0000</pubDate>
        <title>Konzularne informacije in prva pomoč zaradi zaprtega zračnega prostora na bližnjevzhodnih letališčih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.</description>
        <enclosure length="16735488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/PrejemniRA_SLO_LJT_8571373_19290571.mp3"></enclosure>
        <guid>175202734</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>522</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202734</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 08:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Prejemnik Kipca ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite je ELME</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Dubaj smo poklicali Boštjana Bavčarja, ki bo moral zaradi odpovedanih letov in napadov v regiji ostati še nekaj dni v Dubaju, čeprav bi moral biti že doma. Kako se počuti in kakšne so razmere v Dubaju? </description>
        <enclosure length="9070080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/PogovorRA_SLO_LJT_8566684_19284923.mp3"></enclosure>
        <guid>175202631</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Dubaj smo poklicali Boštjana Bavčarja, ki bo moral zaradi odpovedanih letov in napadov v regiji ostati še nekaj dni v Dubaju, čeprav bi moral biti že doma. Kako se počuti in kakšne so razmere v Dubaju? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202631</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor s Slovencem, ujetim v Dubaju</title>
      </item>
      <item>
        <description>V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl. 
</description>
        <enclosure length="35241984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/KarmenRA_SLO_LJT_8565460_19283575.mp3"></enclosure>
        <guid>175202617</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1101</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202617</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 13:46:00 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Švegl: v Iranu so možni trije scenariji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na borzi se bo 4. marca začelo trgovanje z delnicami Vzajemne. Predstavniki Vzajemne in Ljubljanske borze so pripravili spletni seminar, kjer so podali nekaj ključnih informacij. Upravičenci bodo morali delnice Vzajemne prevzeti v roku dveh let, torej do 4. marca 2028. Za prevzem delnic bodo morali odpreti trgovalni ali individualni naložbeni račun. Delnice Vzajemne bodo lahko prenesli tudi na družinske člane.</description>
        <enclosure length="9186816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/ZaelosRA_SLO_LJT_8550443_19265312.mp3"></enclosure>
        <guid>175202160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>287</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na borzi se bo 4. marca začelo trgovanje z delnicami Vzajemne. Predstavniki Vzajemne in Ljubljanske borze so pripravili spletni seminar, kjer so podali nekaj ključnih informacij. Upravičenci bodo morali delnice Vzajemne prevzeti v roku dveh let, torej do 4. marca 2028. Za prevzem delnic bodo morali odpreti trgovalni ali individualni naložbeni račun. Delnice Vzajemne bodo lahko prenesli tudi na družinske člane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202160</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 14:06:06 +0000</pubDate>
        <title>Začelo se bo trgovanje z delnicami Vzajemne</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?</description>
        <enclosure length="16057344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/ZdajsmRA_SLO_LJT_8527240_19239130.mp3"></enclosure>
        <guid>175201622</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201622</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 15:42:14 +0000</pubDate>
        <title>»Zdaj smo najbolj vroča država od vseh na svetu«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.</description>
        <enclosure length="12390144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/DomenPrRA_SLO_LJT_8511579_19221579.mp3"></enclosure>
        <guid>175201261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>387</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201261</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 12:25:00 +0000</pubDate>
        <title>Domen Prevc: Zmaga na olimpijskih igrah je motivacija za naprej</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.</description>
        <enclosure length="15681792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/NaMednaRA_SLO_LJT_8509520_19219409.mp3"></enclosure>
        <guid>175201220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201220</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 11:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Mednarodni olimpijadi umetne inteligence 98 mladih iz 25 držav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika. </description>
        <enclosure length="23342592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/ZakajeRA_SLO_LJT_8512194_19222267.mp3"></enclosure>
        <guid>175201284</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>729</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201284</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 10:56:46 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj še ni miru v Ukrajini? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije,  si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.&lt;p&gt;A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v dru&amp;scaron;tvu Ekologi brez meja, ki po uspe&amp;scaron;nih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;prof. dr. Mojco Ciglarič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15002112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/NaidigRA_SLO_LJT_8496028_19204483.mp3"></enclosure>
        <guid>175200941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije,  si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.&lt;p&gt;A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v dru&amp;scaron;tvu Ekologi brez meja, ki po uspe&amp;scaron;nih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;prof. dr. Mojco Ciglarič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200941</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 11:10:16 +0000</pubDate>
        <title>Naši digitalni odpadki so morda zastonj, niso pa poceni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. &lt;p&gt;Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koro&amp;scaron;kih Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/&quot;&gt;Kr&amp;scaron;čansko kulturno&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.spz.at/post/koro%C5%A1ki-kulturni-dnevi-v-ljubljani-2026&quot;&gt;Slovensko prosvetno zvezo&lt;/a&gt; iz Celovca. Koro&amp;scaron;ka slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledali&amp;scaron;če koro&amp;scaron;kih Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25278720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/KorokiRA_SLO_LJT_8475426_19181064.mp3"></enclosure>
        <guid>175200381</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>789</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. &lt;p&gt;Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koro&amp;scaron;kih Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/&quot;&gt;Kr&amp;scaron;čansko kulturno&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.spz.at/post/koro%C5%A1ki-kulturni-dnevi-v-ljubljani-2026&quot;&gt;Slovensko prosvetno zvezo&lt;/a&gt; iz Celovca. Koro&amp;scaron;ka slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledali&amp;scaron;če koro&amp;scaron;kih Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200381</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 15:21:26 +0000</pubDate>
        <title>Koroški kulturni dnevi v Ljubljani: jagodni izbor ustvarjalnosti koroških Slovencev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. &quot;Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini,&quot; pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenska &amp;scaron;tudijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23748096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/CelovkaRA_SLO_LJT_8455838_19159622.mp3"></enclosure>
        <guid>175199939</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. &quot;Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini,&quot; pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenska &amp;scaron;tudijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199939</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Celovška Slovenska študijska knjižnica s prenovljenim oddelkom za otroke in veliko kadrovsko stisko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.</description>
        <enclosure length="20908032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/TudikoRA_SLO_LJT_8445097_19147576.mp3"></enclosure>
        <guid>175199693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>653</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199693</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi ko gremo na volitve, imejmo v mislih odgovornost do naših otrok in vnukov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam  je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence. </description>
        <enclosure length="13944576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/KajbopRA_SLO_LJT_8438753_19140634.mp3"></enclosure>
        <guid>175199550</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam  je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199550</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 11:32:07 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bo proizvajala Slovenska tovarna umetne inteligence?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni? </description>
        <enclosure length="30458880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/SmodouRA_SLO_LJT_8430689_19128876.mp3"></enclosure>
        <guid>175199350</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>951</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199350</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 11:41:24 +0000</pubDate>
        <title>Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.</description>
        <enclosure length="15162624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/TinaSimRA_SLO_LJT_8415687_19112839.mp3"></enclosure>
        <guid>175199022</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199022</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 11:17:59 +0000</pubDate>
        <title>Tina Simčič: Mladi si upajo razmišljati izven okvirjev </title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. 

</description>
        <enclosure length="20527872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/RadiomRA_SLO_LJT_8386566_19080806.mp3"></enclosure>
        <guid>175198333</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198333</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 10:58:20 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Radio mora vedno znova nagovarjati nove poslušalce!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost  vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček. </description>
        <enclosure length="15905280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/VlogadrRA_SLO_LJT_8357227_19047891.mp3"></enclosure>
        <guid>175197674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>497</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost  vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197674</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 11:15:52 +0000</pubDate>
        <title>Vloga družinskega zdravnika pri zgodnjem odkrivanju raka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi? </description>
        <enclosure length="32912640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/portalRA_SLO_LJT_8342918_19031818.mp3"></enclosure>
        <guid>175197347</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1028</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197347</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 11:17:11 +0000</pubDate>
        <title>Šport ali gladiatorstvo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.</description>
        <enclosure length="23288832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/KarmenRRA_SLO_LJT_8328966_19016328.mp3"></enclosure>
        <guid>175197041</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>727</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197041</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 11:49:41 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Režek: Če delaš tisto, kar ti je pri srcu, lahko največ daš družbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja.  V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst.  Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev,  je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov. </description>
        <enclosure length="14223360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/LadjaReRA_SLO_LJT_8300332_18984089.mp3"></enclosure>
        <guid>175196316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>444</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja.  V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst.  Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev,  je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196316</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ladja Rex v Muzeju Slovenija v malem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl. </description>
        <enclosure length="27826176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/KosliiRA_SLO_LJT_8294296_18977026.mp3"></enclosure>
        <guid>175196189</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>869</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196189</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ko sličica na kavi polepša dan ... </title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.  Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov. </description>
        <enclosure length="16648704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/KonecruRA_SLO_LJT_8285628_18967342.mp3"></enclosure>
        <guid>175195983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>520</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.  Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195983</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Konec rudarjenja v Velenju – bomo res poskrbeli za ljudi, okolje in regijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</description>
        <enclosure length="13128192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/OlimpijsRA_SLO_LJT_8286631_18968433.mp3"></enclosure>
        <guid>175196000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>410</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196000</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 11:33:16 +0000</pubDate>
        <title>Olimpijski finiš ali kaos?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 12:56:18 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 12:56:18 +0000</pubDate>
      <title>Aktualna tema</title>
    </channel>
  </rss>
