News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ Aktualna tema https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak. 174884062 RTVSLO – Prvi 356 clean Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak. Fri, 01 Jul 2022 08:30:00 +0000 Graditev novega planinskega doma na Okrešlju Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883897 RTVSLO – Prvi 760 clean Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 14:30:00 +0000 Količina vode na Zemlji se ne spreminja, spreminja se le njena porazdelitev Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo. 174883822 RTVSLO – Prvi 308 clean Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo. Thu, 30 Jun 2022 12:30:00 +0000 Pomanjkanje družinskih zdravnikov v domovih za starejše na Gorenjskem Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom. 174883612 RTVSLO – Prvi 1919 clean Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom. Wed, 29 Jun 2022 14:30:00 +0000 Upokojeni veleposlanik dr. Božo Cerar o kulinarični diplomaciji: »Zastonjskih kosil ni, verjemite mi, vsak obed je organiziran z določenim namenom.« V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883634 RTVSLO – Prvi 450 clean V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 12:30:00 +0000 Toplotne obremenitve v mestih Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883370 RTVSLO – Prvi 637 clean Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 28 Jun 2022 10:30:00 +0000 Med najboljšimi dirigenti tudi Slovenka 28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo. 174883293 RTVSLO – Prvi 644 clean 28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo. Tue, 28 Jun 2022 04:45:00 +0000 Rana Plaza ni samo bangladeška stvar, ampak stvar celega sveta Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS. 174882561 RTVSLO – Prvi 543 clean Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS. Fri, 24 Jun 2022 09:30:00 +0000 Na dopust z brezhibnim vozilom in spočiti Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju. 174882337 RTVSLO – Prvi 1817 clean Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju. Thu, 23 Jun 2022 10:30:00 +0000 Predsednik države izročil odlikovanja petim glasbenikom Poletna noč je tokrat posvečena mojstricam in mojstrom besede, priznanim slovenskim pesnicam in pesnikom, ki so s svojimi verzi obogatili in zaznamovali zgodovino Slovenske popevke. Spominjamo se besedil Elze Budau, Svetlane Makarovič, Gregorja Strniše, Miroslava Košute, Cirila Zlobca, Branka Šömna, Dušana Velkaverha, Franeta Milčinskega Ježka, Milana Dekleve, Leva Svetka, Ervina Fritza in Milana Jesiha. Izbrane skladbe interpretirajo slovenski pevci vseh generacij. Big Band in Simfonični orkestra RTV Slovenija vodi Patrik Greblo. Gostitelja sta Bernarda Žarn in Mario Galunič. 174882297 RTVSLO – Prvi 7202 clean Poletna noč je tokrat posvečena mojstricam in mojstrom besede, priznanim slovenskim pesnicam in pesnikom, ki so s svojimi verzi obogatili in zaznamovali zgodovino Slovenske popevke. Spominjamo se besedil Elze Budau, Svetlane Makarovič, Gregorja Strniše, Miroslava Košute, Cirila Zlobca, Branka Šömna, Dušana Velkaverha, Franeta Milčinskega Ježka, Milana Dekleve, Leva Svetka, Ervina Fritza in Milana Jesiha. Izbrane skladbe interpretirajo slovenski pevci vseh generacij. Big Band in Simfonični orkestra RTV Slovenija vodi Patrik Greblo. Gostitelja sta Bernarda Žarn in Mario Galunič. Thu, 23 Jun 2022 08:00:00 +0000 Poletna noč - Besedam moč (2022) O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882145 RTVSLO – Prvi 1913 clean O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 12:30:00 +0000 Razvojni izzivi Bele Krajine Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik. 174881918 RTVSLO – Prvi 1499 clean Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik. Tue, 21 Jun 2022 12:20:00 +0000 Brez dopisnikov bi bil javni servis osiromašen ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881896 RTVSLO – Prvi 372 clean ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Jun 2022 11:43:00 +0000 Svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin. 174881699 RTVSLO – Prvi 886 clean Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin. Mon, 20 Jun 2022 12:20:00 +0000 Duševnih stisk pri mladih je še vedno veliko Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka. 174881573 RTVSLO – Prvi 479 clean Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka. Mon, 20 Jun 2022 09:40:00 +0000 Eva Chemodanova Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881205 RTVSLO – Prvi 960 clean Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 17 Jun 2022 14:30:00 +0000 Tomo Križnar: "Dokler ti srce bije, upanje ostaja." Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk. 174881175 RTVSLO – Prvi 903 clean Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk. Fri, 17 Jun 2022 13:20:00 +0000 Od rib in školjk do samostanskih pojedin - vse to je Kouzina Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174880896 RTVSLO – Prvi 335 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! Thu, 16 Jun 2022 14:30:00 +0000 Zgodnja poletna suša pustoši Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Pridelek vrtnin in sadja v Padski nižini nižji za 30 - 40%</p><p><p>Padska nižina je kmetijsko najbolj intenziven in najbolj produktiven del Italije. Kmetje so v teh ravninskih deželah – zlasti na poljih riža in žit v Piemontu in Lombardiji –zaradi sušne zime letos sejali 2 tedna pozneje, saj pred tem ni bilo dovolj vode za poplavljanje ali zalivanje polj. Sledila so neurja, zdaj pa je območje prizadela še suša, ki je zdesetkala letošnji pridelek vrtnin in sadja, pa tudi pridelek koruze in soje.</p></p> 174880897 RTVSLO – Prvi 335 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Pridelek vrtnin in sadja v Padski nižini nižji za 30 - 40%</p><p><p>Padska nižina je kmetijsko najbolj intenziven in najbolj produktiven del Italije. Kmetje so v teh ravninskih deželah – zlasti na poljih riža in žit v Piemontu in Lombardiji –zaradi sušne zime letos sejali 2 tedna pozneje, saj pred tem ni bilo dovolj vode za poplavljanje ali zalivanje polj. Sledila so neurja, zdaj pa je območje prizadela še suša, ki je zdesetkala letošnji pridelek vrtnin in sadja, pa tudi pridelek koruze in soje.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 14:30:00 +0000 Zgodnja poletna suša pustoši Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Letošnje cene višje od lanskih</p><p><p>Statistika za prvih pet mesecev na Hrvaškem kaže milijon 200 tisoč prihodov in nekaj več kot 7 milijonov turističnih nočitev. Letos bi lahko v sosednji državi  celo presegli rekordne številke iz leta 2019, ko  je Hrvaško obiskalo skoraj 21 milijonov turistov. Takrat so s turizmom zaslužili 10,5 milijarde evrov. Leta 2020 se je v turistično blagajno nateklo le 4,8 milijarde evrov, lani 2021 pa 9,1 milijarde evrov.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174880893 RTVSLO – Prvi 691 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Letošnje cene višje od lanskih</p><p><p>Statistika za prvih pet mesecev na Hrvaškem kaže milijon 200 tisoč prihodov in nekaj več kot 7 milijonov turističnih nočitev. Letos bi lahko v sosednji državi  celo presegli rekordne številke iz leta 2019, ko  je Hrvaško obiskalo skoraj 21 milijonov turistov. Takrat so s turizmom zaslužili 10,5 milijarde evrov. Leta 2020 se je v turistično blagajno nateklo le 4,8 milijarde evrov, lani 2021 pa 9,1 milijarde evrov.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 16 Jun 2022 12:30:00 +0000 Veliko zanimanja za preživljanje počitnic na Hrvaškem Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil. <p>Po letu 2035 naj bi bili v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida</p><p><p>Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog Evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni – zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga samo z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik <strong>Andrej Brglez</strong> meni, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so namreč prodali le tri odstotke  električnih vozil.</p></p> 174880603 RTVSLO – Prvi 984 clean Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil. <p>Po letu 2035 naj bi bili v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida</p><p><p>Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog Evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni – zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga samo z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik <strong>Andrej Brglez</strong> meni, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so namreč prodali le tri odstotke  električnih vozil.</p></p> Wed, 15 Jun 2022 12:30:00 +0000 Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom. <p>Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. </p><p><p>Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.</p></p> 174880440 RTVSLO – Prvi 751 clean Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom. <p>Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. </p><p><p>Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.</p></p> Tue, 14 Jun 2022 12:30:00 +0000 Vojna v Ukrajini: ulični spopadi za Severodoneck Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.<p>Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022</p><p><p>Do digitalnega bona so upravičeni tisti, ki so imeli na 12. marca 2022 stalno prebivališče v Sloveniji in ki so bili  takrat šoloobvezni otroci, vpisani v 7., 8. ali 9. razred, dijaki srednje šole, študentje višje šole in študentje študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje. Do bonov so upravičene tudi osebe, stare 55 let ali več, če se bodo udeležile izobraževanja na področju digitalne pismenosti, ki bo subvencionirano po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. O digitalnih bonih smo se pogovarjali z državnim sekretarjem iz službe za digitalno preobrazbo Matejem Kalanom.</p></p> 174880387 RTVSLO – Prvi 562 clean Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.<p>Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022</p><p><p>Do digitalnega bona so upravičeni tisti, ki so imeli na 12. marca 2022 stalno prebivališče v Sloveniji in ki so bili  takrat šoloobvezni otroci, vpisani v 7., 8. ali 9. razred, dijaki srednje šole, študentje višje šole in študentje študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje. Do bonov so upravičene tudi osebe, stare 55 let ali več, če se bodo udeležile izobraževanja na področju digitalne pismenosti, ki bo subvencionirano po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. O digitalnih bonih smo se pogovarjali z državnim sekretarjem iz službe za digitalno preobrazbo Matejem Kalanom.</p></p> Tue, 14 Jun 2022 09:30:00 +0000 Digitalni boni Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.<p>Kranjska čebela je ena najbolj miroljubnih, a se lahko kljub temu zgodi tragedija</p><p><p>Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč – adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pravi, da so taki dogodki res redki.</p></p> 174880159 RTVSLO – Prvi 295 clean Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.<p>Kranjska čebela je ena najbolj miroljubnih, a se lahko kljub temu zgodi tragedija</p><p><p>Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč – adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pravi, da so taki dogodki res redki.</p></p> Mon, 13 Jun 2022 10:30:00 +0000 Boštjan Noč: "Ne vemo še, ali so bili usodni piki čebel ali splet okoliščin" Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.<p>Ekipa štirih kajakašev je preveslala slovenski del Save in posnela dokumentarni film</p><p><p>Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje s Panonsko nižino in številne zanimive kraje. Dom ponuja neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vse bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja <strong>Rok Rozman</strong>, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film <em><a>Ena za reko: Zgodba Save</a>.</em> Gradivo za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258 preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.</p></p> 174880152 RTVSLO – Prvi 683 clean Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.<p>Ekipa štirih kajakašev je preveslala slovenski del Save in posnela dokumentarni film</p><p><p>Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje s Panonsko nižino in številne zanimive kraje. Dom ponuja neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vse bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja <strong>Rok Rozman</strong>, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film <em><a>Ena za reko: Zgodba Save</a>.</em> Gradivo za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258 preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.</p></p> Mon, 13 Jun 2022 09:30:00 +0000 Ena za reko: Zgodba Save Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.<p>Slovenska Istra nudi veliko možnosti za aktivni turizem in kulinarični užitek </p><p><p>Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.</p></p> 174879575 RTVSLO – Prvi 764 clean Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.<p>Slovenska Istra nudi veliko možnosti za aktivni turizem in kulinarični užitek </p><p><p>Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.</p></p> Sun, 12 Jun 2022 14:30:00 +0000 Lov za izgubljeno skrivnost, lov na tartufe, lov na lepe razglede... Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom  #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.<p>Pogovor z Anno Vainer pobudnico iniciative #IamRemarkable</p><p><p>Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.</p></p> 174879553 RTVSLO – Prvi 560 clean Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom  #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.<p>Pogovor z Anno Vainer pobudnico iniciative #IamRemarkable</p><p><p>Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 14:30:00 +0000 Pogovor z Anno Vainer Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved. <p>V organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije spodbujajo inkluzijo celotne družbe</p><p><p>Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.</p></p> 174879353 RTVSLO – Prvi 584 clean Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved. <p>V organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije spodbujajo inkluzijo celotne družbe</p><p><p>Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 10:30:00 +0000 Inkluzivni pohodi V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.<p>Zaščitna sredstva za sončenje ne varujejo pred pretiravanjem</p><p><p>Na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, nekaj nasvetov podaja prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije, ki opozarja, da so vse vrste kožnih rakov v porastu.</p></p> 174879561 RTVSLO – Prvi 644 clean V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.<p>Zaščitna sredstva za sončenje ne varujejo pred pretiravanjem</p><p><p>Na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, nekaj nasvetov podaja prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije, ki opozarja, da so vse vrste kožnih rakov v porastu.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 09:30:00 +0000 Pri sončenju je pomembna zmernost V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić. <p>Goran Lukić iz Delavske svetovalnice o aferi 'Marinblu' in pravicah delavcev</p><p><p>V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.</p></p> 174879370 RTVSLO – Prvi 748 clean V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić. <p>Goran Lukić iz Delavske svetovalnice o aferi 'Marinblu' in pravicah delavcev</p><p><p>V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 14:30:00 +0000 Goran Lukić iz Delavske svetovalnice o aferi 'Marinblu' in pravicah delavcev Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.<p>V družbi še vedno ostaja določena stopnja homofobije </p><p><p>Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani: </p> <blockquote><p>“Večinoma gre sicer za verbalno nasilje, v manjšem delu za fizično nasilje. Ampak nasilje je del teh zgodd, ki jih LGBT populacija v Sloveniji pripoveduje o sebi. Po drugi strani je pa res, da raziskave slovenskega javnega mnenja, ki jih opravljajo kolegi na Fakulteti za družbene vede, kažejo, da se socialna distanca do istospolno usmerjenih pomembno manjša in krajša.” </p></blockquote> <p>V 90. letih je več kot 60 odstotkov vprašanih dejalo, da za soseda ne želi imeti homoseksualca. Skozi leta je številka vztrajno padala. Danes je ta delež 23-odstoten. To lahko deloma pripišemo tudi pojavu suburbanizacije, v katerem se ljudje iz urbanih okolij selijo v ruralna okolja in prinašajo takoimenovane liberalne vrednote. Dejstvo, da se morajo lgbt osebe za lagodno življenje nujno preseliti v Ljubljano, torej ne drži povsem. </p> <blockquote><p>“Mislim, da gre pri nas za neko drugo situacijo. Spolna usmerjenost je lahko “pull factor” - nekaj, kar te poriva v urbano okolje, ni pa dovolj. Gre za kombinacijo tega, da v Ljubljani recimo študiraš, ali pa da tukaj dobiš službo, ali pa da si tukaj ustvariš neko prijateljsko in socialno mrežo podpore. V tem smislu se po tem ljudje selimo v urbana okolja. Da bi bil pa to ključni razlog, vsaj za glavnino ni.” </p></blockquote> <p>Eden takih, ki se je med drugim zaradi bolj sprejemajočega okolja preselil v Ljubljano, je Filip Vurnik. Filip je nebinarna transspolna oseba, torej svojega spola ne dojema kot ene od dveh možnost. Ker se je že večkrat javno izpostavil, je to vplivalo na njegovo zasebno življenje. </p> <blockquote><p>“Na neki osebni ravni so bile negativne posledice, ki so verjetno ta proces sprejemanja s strani moje družine malo podaljšale, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo prav, da to naredim.” </p></blockquote> <p>Prav z namenom vključevanja tudi manjših krajev na zemljevid LGBT skupnosti pa so letos že tretjič pripravili parado tudi na Koroškem. Neža Oder, Koroška Pride:</p> <blockquote><p>“In protest in praznovanje, vse, kar je na spektru naše queer kulture, mora obstajati tam, kjer ljudje dejansko živimo. Ne more prva podporna skupina, prvi svetovalec, prvi varen prostor, prvi dogodek, prva vsebina obstajati 100 kilometrov stran od doma, kjer živimo.” </p></blockquote> <p>Vabljeni k poslušanju prispevka. </p></p> 174879318 RTVSLO – Prvi 705 clean Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.<p>V družbi še vedno ostaja določena stopnja homofobije </p><p><p>Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani: </p> <blockquote><p>“Večinoma gre sicer za verbalno nasilje, v manjšem delu za fizično nasilje. Ampak nasilje je del teh zgodd, ki jih LGBT populacija v Sloveniji pripoveduje o sebi. Po drugi strani je pa res, da raziskave slovenskega javnega mnenja, ki jih opravljajo kolegi na Fakulteti za družbene vede, kažejo, da se socialna distanca do istospolno usmerjenih pomembno manjša in krajša.” </p></blockquote> <p>V 90. letih je več kot 60 odstotkov vprašanih dejalo, da za soseda ne želi imeti homoseksualca. Skozi leta je številka vztrajno padala. Danes je ta delež 23-odstoten. To lahko deloma pripišemo tudi pojavu suburbanizacije, v katerem se ljudje iz urbanih okolij selijo v ruralna okolja in prinašajo takoimenovane liberalne vrednote. Dejstvo, da se morajo lgbt osebe za lagodno življenje nujno preseliti v Ljubljano, torej ne drži povsem. </p> <blockquote><p>“Mislim, da gre pri nas za neko drugo situacijo. Spolna usmerjenost je lahko “pull factor” - nekaj, kar te poriva v urbano okolje, ni pa dovolj. Gre za kombinacijo tega, da v Ljubljani recimo študiraš, ali pa da tukaj dobiš službo, ali pa da si tukaj ustvariš neko prijateljsko in socialno mrežo podpore. V tem smislu se po tem ljudje selimo v urbana okolja. Da bi bil pa to ključni razlog, vsaj za glavnino ni.” </p></blockquote> <p>Eden takih, ki se je med drugim zaradi bolj sprejemajočega okolja preselil v Ljubljano, je Filip Vurnik. Filip je nebinarna transspolna oseba, torej svojega spola ne dojema kot ene od dveh možnost. Ker se je že večkrat javno izpostavil, je to vplivalo na njegovo zasebno življenje. </p> <blockquote><p>“Na neki osebni ravni so bile negativne posledice, ki so verjetno ta proces sprejemanja s strani moje družine malo podaljšale, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo prav, da to naredim.” </p></blockquote> <p>Prav z namenom vključevanja tudi manjših krajev na zemljevid LGBT skupnosti pa so letos že tretjič pripravili parado tudi na Koroškem. Neža Oder, Koroška Pride:</p> <blockquote><p>“In protest in praznovanje, vse, kar je na spektru naše queer kulture, mora obstajati tam, kjer ljudje dejansko živimo. Ne more prva podporna skupina, prvi svetovalec, prvi varen prostor, prvi dogodek, prva vsebina obstajati 100 kilometrov stran od doma, kjer živimo.” </p></blockquote> <p>Vabljeni k poslušanju prispevka. </p></p> Thu, 09 Jun 2022 11:15:00 +0000 Razlike v sprejemanju LGBT+ skupnosti med mestom in vasjo vse manjše Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.<p>Zapletena pot do denarne pomoči za ukrajinske begunce</p><p><p>Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku  vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.</p></p> 174879297 RTVSLO – Prvi 241 clean Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.<p>Zapletena pot do denarne pomoči za ukrajinske begunce</p><p><p>Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku  vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 10:30:00 +0000 Zapletena in dolgotrajna pot do denarne pomoči za ukrajinske begunce Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji. <p>"Na začetku je bil čevapčič"</p><p><p>Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.</p></p> 174879301 RTVSLO – Prvi 534 clean Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji. <p>"Na začetku je bil čevapčič"</p><p><p>Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 09:30:00 +0000 Hrana v nekdanji Jugoslaviji Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Mladi se najpogosteje informirajo prek družbenih omrežij</p><p><p>Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, naj spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije.</p></p> 174879011 RTVSLO – Prvi 678 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Mladi se najpogosteje informirajo prek družbenih omrežij</p><p><p>Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, naj spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 14:30:00 +0000 Katere medije spremljajo mladi? Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.<p>Laško je mesto, ki je povezalo Primoža Trubarja, Mihaela Tifernusa, Krištofa Virtenberškega in vojvodo Žiga Višnjegorskega</p><p><p>Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.</p></p> 174878979 RTVSLO – Prvi 518 clean Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.<p>Laško je mesto, ki je povezalo Primoža Trubarja, Mihaela Tifernusa, Krištofa Virtenberškega in vojvodo Žiga Višnjegorskega</p><p><p>Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 07:25:00 +0000 Kdo je financiral prve slovenske knjige? Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174878766 RTVSLO – Prvi 362 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! Tue, 07 Jun 2022 12:00:00 +0000 Katalonska zunanja ministrica V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano. <p>V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano. </p><p><p>Danes je Svetovni dan varnosti hrane. Hrana na trgu za evropske potrošnike še nikoli ni bila tako varna kot v minulih 20-ih letih. Pripravlja pa se nova evropska strategija varnosti hrane do leta 2027.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174878728 RTVSLO – Prvi 532 clean V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano. <p>V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano. </p><p><p>Danes je Svetovni dan varnosti hrane. Hrana na trgu za evropske potrošnike še nikoli ni bila tako varna kot v minulih 20-ih letih. Pripravlja pa se nova evropska strategija varnosti hrane do leta 2027.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 07 Jun 2022 09:30:00 +0000 Varnejša hrana, boljše zdravje Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.<p>Center Noordung v Vitanju so vsebinsko prenovili</p><p><p>Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Najnovejši posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180.000 evrov.</p> <p></p></p> 174878461 RTVSLO – Prvi 307 clean Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.<p>Center Noordung v Vitanju so vsebinsko prenovili</p><p><p>Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Najnovejši posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180.000 evrov.</p> <p></p></p> Mon, 06 Jun 2022 14:30:00 +0000 Vesoljski center Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.<p>Srbska pevka je pred tedni z nastopom na tekmovanju za pesem Evrovizije sprožila pravo evforijo</p><p><p>Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na tekmovanju za pesem Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo evforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem <em>In corpore sano</em> je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.</p></p> 174878371 RTVSLO – Prvi 626 clean Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.<p>Srbska pevka je pred tedni z nastopom na tekmovanju za pesem Evrovizije sprožila pravo evforijo</p><p><p>Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na tekmovanju za pesem Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo evforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem <em>In corpore sano</em> je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.</p></p> Mon, 06 Jun 2022 10:30:00 +0000 Ana Đurić Konstrakta S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.<p>Za ozaveščanje problema deforestizacije Madagaskarja, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda</p><p><p>V ljubljanskih Križankah bo drevi potekal koncert, s katerim društvo Drevo sovzočja zbira sredstva za pogozdovanje Madagaskarja in ljudi ozavešča o pomenu deževnih gozdov za naš planet. Naša sogovornica <strong>Malala Tina Rakotot Serban</strong> ima korenine z Madagaskarja, tamkajšnje razmere in tudi obdobje kolonizacije pa zelo dobro pozna. Razlog sečnje gozdov na tem afriškem otoku niso domače gopodarstvo ali domačini s požigalništvom, temveč velike mednarodne korporacije, ki tam gojijo številne kulture - od riža do kakava. Njeno društvo pomaga ponovno pogozditi Madagaskar, tudi s prodajo albuma Re-forest-station.</p></p> 174878234 RTVSLO – Prvi 992 clean S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.<p>Za ozaveščanje problema deforestizacije Madagaskarja, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda</p><p><p>V ljubljanskih Križankah bo drevi potekal koncert, s katerim društvo Drevo sovzočja zbira sredstva za pogozdovanje Madagaskarja in ljudi ozavešča o pomenu deževnih gozdov za naš planet. Naša sogovornica <strong>Malala Tina Rakotot Serban</strong> ima korenine z Madagaskarja, tamkajšnje razmere in tudi obdobje kolonizacije pa zelo dobro pozna. Razlog sečnje gozdov na tem afriškem otoku niso domače gopodarstvo ali domačini s požigalništvom, temveč velike mednarodne korporacije, ki tam gojijo številne kulture - od riža do kakava. Njeno društvo pomaga ponovno pogozditi Madagaskar, tudi s prodajo albuma Re-forest-station.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 14:40:00 +0000 Koncert za človeka in gozd Zemlje Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus, v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi, med letoma 2013 in 18, zadolžen za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda eneretskega načrta? O tem sva se s Štefanom Merkačem pogovarjala včeraj popoldne v Šmihelu pri Pliberku. Nad nama so se zbirali črni oblaki, veter se je krepil in narava nama je jasno sporočala, kaj se nam obeta v prihodnje. IN kako je zdaj z ambicioznim energetskim načrtom, sprejetim pred 9 leti?<p>Koroški naravovarstvenik Štefan Merkač o naravi, ki vedno preživi, in usodi ambicioznega energetskega načrta deželne vlade za zmanšanje izpustov toplogrednih plinov</p><p><p>Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi med letoma 2013 in 2018 odgovoren za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda energetskega načrta?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174877775 RTVSLO – Prvi 659 clean Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus, v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi, med letoma 2013 in 18, zadolžen za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda eneretskega načrta? O tem sva se s Štefanom Merkačem pogovarjala včeraj popoldne v Šmihelu pri Pliberku. Nad nama so se zbirali črni oblaki, veter se je krepil in narava nama je jasno sporočala, kaj se nam obeta v prihodnje. IN kako je zdaj z ambicioznim energetskim načrtom, sprejetim pred 9 leti?<p>Koroški naravovarstvenik Štefan Merkač o naravi, ki vedno preživi, in usodi ambicioznega energetskega načrta deželne vlade za zmanšanje izpustov toplogrednih plinov</p><p><p>Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi med letoma 2013 in 2018 odgovoren za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda energetskega načrta?</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 03 Jun 2022 14:30:00 +0000 Človek bo eden prvih, ki se bo moral posloviti, če ga bo tako lomil Danes se začenja festival Parada ponosa, ki je festival LGBTQ+ kulture z izrazito politično noto, ki se zaključi z vsakoletno Parado ponosa, ki je protestni shod po ljubljanskih ulicah. Zaključil se bo z javno predstavitvijo političnih zahtev, ki jih naslovijo na nosilce politične in družbene moči, na institucije in tudi na širšo družbo. Festival je namenjen tudi zasedbi javnega prostora in predstavitvi življenja in dela LGBTQ+ oseb. O tem smo se pogovarjali s Simono Muršec, predsednico društva Parada ponosa in s Katjo Štefanec, vodjo mladinskega programa, ki je zadolžena tudi za odnose z javnostmi.<p>"Opogumlja nas dejstvo, da je pred volitvami željo po družbenih spremembah pokazalo veliko ljudi"</p><p><p>Danes se začenja festival <a>Parada ponosa</a>, ki je festival kulture LGBTQ+ z izrazito politično noto, ki se konča z vsakoletno Parado ponosa, ki je protestni shod po ljubljanskih ulicah. Sklenil se bo z javno predstavitvijo političnih zahtev, ki jih naslovijo na nosilce politične in družbene moči, na institucije in tudi na širšo družbo. Festival je namenjen tudi zasedbi javnega prostora in predstavitvi življenja in dela ljudi LGBTQ+. O tem smo se pogovarjali s predsednico društva Parada ponosa <strong>Simono Muršec</strong> in <strong>Katjo Štefanec</strong>, vodjo mladinskega programa, ki je odgovorna tudi za odnose z javnostmi.</p></p> 174877742 RTVSLO – Prvi 1124 clean Danes se začenja festival Parada ponosa, ki je festival LGBTQ+ kulture z izrazito politično noto, ki se zaključi z vsakoletno Parado ponosa, ki je protestni shod po ljubljanskih ulicah. Zaključil se bo z javno predstavitvijo političnih zahtev, ki jih naslovijo na nosilce politične in družbene moči, na institucije in tudi na širšo družbo. Festival je namenjen tudi zasedbi javnega prostora in predstavitvi življenja in dela LGBTQ+ oseb. O tem smo se pogovarjali s Simono Muršec, predsednico društva Parada ponosa in s Katjo Štefanec, vodjo mladinskega programa, ki je zadolžena tudi za odnose z javnostmi.<p>"Opogumlja nas dejstvo, da je pred volitvami željo po družbenih spremembah pokazalo veliko ljudi"</p><p><p>Danes se začenja festival <a>Parada ponosa</a>, ki je festival kulture LGBTQ+ z izrazito politično noto, ki se konča z vsakoletno Parado ponosa, ki je protestni shod po ljubljanskih ulicah. Sklenil se bo z javno predstavitvijo političnih zahtev, ki jih naslovijo na nosilce politične in družbene moči, na institucije in tudi na širšo družbo. Festival je namenjen tudi zasedbi javnega prostora in predstavitvi življenja in dela ljudi LGBTQ+. O tem smo se pogovarjali s predsednico društva Parada ponosa <strong>Simono Muršec</strong> in <strong>Katjo Štefanec</strong>, vodjo mladinskega programa, ki je odgovorna tudi za odnose z javnostmi.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 09:30:00 +0000 Parada ponosa Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.<p>Zanimivo je, da kraljičin rojstni dan vedno praznujejo junija, čeprav je bila rojena aprila</p><p><p>Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov <a>Britansko slovenskega društva</a> in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.</p></p> 174877712 RTVSLO – Prvi 1350 clean Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.<p>Zanimivo je, da kraljičin rojstni dan vedno praznujejo junija, čeprav je bila rojena aprila</p><p><p>Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov <a>Britansko slovenskega društva</a> in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 07:33:00 +0000 Kraljica Britancem predstavlja stabilnost in je blagovna znamka Združenega kraljestva Pred dobrim tednom je v Grčiji oz. njenem vzhodnem delu, na polotoku Halkídika, potekalo srečanje predstavnikov slovenskih in grških čebelarjev. Namen seveda izmenjava izkušenj, dobrih praks in vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Njihovo srečanje je spremljala Andreja Čokl, ki je bila na nek način tudi pobudnica tovrstnega sodelovanja.<p>V Grčiji so prepričani, da je njihov med najboljši na svetu, še zlasti tisti, ki ga pridobivajo na polotoku Halkidika</p><p><p>Pred dobrim tednom je v Grčiji oz. njenem vzhodnem delu, na polotoku Halkidika, potekalo srečanje predstavnikov slovenskih in grških čebelarjev. Namen je bil seveda izmenjava izkušenj, dobrih praks in vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Njihovo srečanje je spremljala Andreja Čokl, ki je bila na neki način tudi pobudnica tovrstnega sodelovanja.</p></p> 174877395 RTVSLO – Prvi 889 clean Pred dobrim tednom je v Grčiji oz. njenem vzhodnem delu, na polotoku Halkídika, potekalo srečanje predstavnikov slovenskih in grških čebelarjev. Namen seveda izmenjava izkušenj, dobrih praks in vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Njihovo srečanje je spremljala Andreja Čokl, ki je bila na nek način tudi pobudnica tovrstnega sodelovanja.<p>V Grčiji so prepričani, da je njihov med najboljši na svetu, še zlasti tisti, ki ga pridobivajo na polotoku Halkidika</p><p><p>Pred dobrim tednom je v Grčiji oz. njenem vzhodnem delu, na polotoku Halkidika, potekalo srečanje predstavnikov slovenskih in grških čebelarjev. Namen je bil seveda izmenjava izkušenj, dobrih praks in vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Njihovo srečanje je spremljala Andreja Čokl, ki je bila na neki način tudi pobudnica tovrstnega sodelovanja.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 14:30:00 +0000 Slovenski čebelarji na obisku v Grčiji To soboto bomo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva. Kako pomembno je krvodajalstvo za nemoteno preskrbo s krvjo, dokazuje zgodba o reševanju 21-letnega Siniše Milunovića iz Kočevja, ki je pri opravljanju krovskih del padel s strehe in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi krvavitev notranjih organov potreboval skoraj 100 litrov krvi. Za tolikšno količino krvi je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Zgodba se je srečno končala tudi zaradi odličnega delovanja vseh služb in zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju. Več o sami nesreči in pomenu krvodajalstva pa v prispevku Lucije Dimnik Rikić<p>Dan slovenskega krvodajalstva</p><p><p>To soboto bomo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva. Kako pomembno je krvodajalstvo za nemoteno preskrbo s krvjo, dokazuje zgodba o reševanju 21-letnega Siniše Milunovića iz Kočevja, ki je pri opravljanju krovskih del padel s strehe in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi krvavitev notranjih organov potreboval skoraj 100 litrov krvi. Za tolikšno količino krvi je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Zgodba se je srečno končala tudi zaradi odličnega delovanja vseh služb in zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju. Več o sami nesreči in pomenu krvodajalstva pa v prispevku Lucije Dimnik Rikić</p></p> 174877683 RTVSLO – Prvi 299 clean To soboto bomo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva. Kako pomembno je krvodajalstvo za nemoteno preskrbo s krvjo, dokazuje zgodba o reševanju 21-letnega Siniše Milunovića iz Kočevja, ki je pri opravljanju krovskih del padel s strehe in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi krvavitev notranjih organov potreboval skoraj 100 litrov krvi. Za tolikšno količino krvi je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Zgodba se je srečno končala tudi zaradi odličnega delovanja vseh služb in zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju. Več o sami nesreči in pomenu krvodajalstva pa v prispevku Lucije Dimnik Rikić<p>Dan slovenskega krvodajalstva</p><p><p>To soboto bomo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva. Kako pomembno je krvodajalstvo za nemoteno preskrbo s krvjo, dokazuje zgodba o reševanju 21-letnega Siniše Milunovića iz Kočevja, ki je pri opravljanju krovskih del padel s strehe in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi krvavitev notranjih organov potreboval skoraj 100 litrov krvi. Za tolikšno količino krvi je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Zgodba se je srečno končala tudi zaradi odličnega delovanja vseh služb in zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju. Več o sami nesreči in pomenu krvodajalstva pa v prispevku Lucije Dimnik Rikić</p></p> Thu, 02 Jun 2022 12:30:00 +0000 100 litrov krvi za poškodovanca s krvavitvami notranjih organov Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Nahaja se na spletnem naslovu www.Seniordela.si. Gre torej za ena izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Več o tem v nadaljevnaju v studiu pozdravljam Mitja Pajek, ustanovitelj SeniorDela.si in Andreja Kočar Pečnik, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.<p>Seniorji so izkušeni in imajo veliko znanja, a smo nanje pozabljali, ker nismo imeli takšnega stičišča</p><p><p>Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence. Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Najdetega ga na spletnem naslovu <a>www.Seniordela.si</a>. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Način iskanja dela sta predstavila <strong>Mitja Pajek</strong>, ustanovitelj SeniorDela.si, in <strong>Andreja Kočar Pečnik</strong>, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.</p></p> 174877417 RTVSLO – Prvi 509 clean Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Nahaja se na spletnem naslovu www.Seniordela.si. Gre torej za ena izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Več o tem v nadaljevnaju v studiu pozdravljam Mitja Pajek, ustanovitelj SeniorDela.si in Andreja Kočar Pečnik, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.<p>Seniorji so izkušeni in imajo veliko znanja, a smo nanje pozabljali, ker nismo imeli takšnega stičišča</p><p><p>Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence. Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Najdetega ga na spletnem naslovu <a>www.Seniordela.si</a>. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Način iskanja dela sta predstavila <strong>Mitja Pajek</strong>, ustanovitelj SeniorDela.si, in <strong>Andreja Kočar Pečnik</strong>, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 09:30:00 +0000 Stičišče za iskanje dela za starejše Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved. <p> "V delih svojih živel sam boš večno." Razstava v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne.</p><p><p>Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture.</p> <p><span>Predsednik ZDSSS Matej Žnuderl je ob Tednu slepih poudaril: </span></p> <blockquote> <p><span>»Še posebno pa je to sporočilo namenjeno svojcem tistih, ki izgubljajo vid ali so ga pred kratkim izgubili, kajti le redko se ljudje sami odločijo, da bodo stopili v vrste slepih in slabovidnih. Nekako se nam zdi, da ne sodimo v ta krog, pa čeprav ostanemo skoraj čisto brez vida. Zato je pri tem pomembna vloga prijateljev in svojcev. Ti vzpodbudijo ljudi, ki izgubijo vid, naj ostanejo aktivni, naj se družijo, naj si pridejo ogledat, kaj vse lahko slepi in slabovidni počnejo, tudi če ne vidijo.«  </span></p> </blockquote></p> 174877206 RTVSLO – Prvi 422 clean Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved. <p> "V delih svojih živel sam boš večno." Razstava v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne.</p><p><p>Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture.</p> <p><span>Predsednik ZDSSS Matej Žnuderl je ob Tednu slepih poudaril: </span></p> <blockquote> <p><span>»Še posebno pa je to sporočilo namenjeno svojcem tistih, ki izgubljajo vid ali so ga pred kratkim izgubili, kajti le redko se ljudje sami odločijo, da bodo stopili v vrste slepih in slabovidnih. Nekako se nam zdi, da ne sodimo v ta krog, pa čeprav ostanemo skoraj čisto brez vida. Zato je pri tem pomembna vloga prijateljev in svojcev. Ti vzpodbudijo ljudi, ki izgubijo vid, naj ostanejo aktivni, naj se družijo, naj si pridejo ogledat, kaj vse lahko slepi in slabovidni počnejo, tudi če ne vidijo.«  </span></p> </blockquote></p> Wed, 01 Jun 2022 14:30:00 +0000 Teden slepih 2022 Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?<p>Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi </p><p><p>Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza s človekom z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?</p></p> 174877201 RTVSLO – Prvi 599 clean Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?<p>Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi </p><p><p>Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza s človekom z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?</p></p> Wed, 01 Jun 2022 12:30:00 +0000 Narcistična zloraba Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih. <p>Obnovljeni klavir na Radiu Slovenija ima zelo zanimivo zgodovino</p><p><p>Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker  ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih. Danes zvečer pa lahko poslušate tudi <a>radijsko igro o njem</a>.</p></p> 174876953 RTVSLO – Prvi 699 clean Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih. <p>Obnovljeni klavir na Radiu Slovenija ima zelo zanimivo zgodovino</p><p><p>Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker  ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih. Danes zvečer pa lahko poslušate tudi <a>radijsko igro o njem</a>.</p></p> Tue, 31 May 2022 14:30:00 +0000 Zgodba nekega klavirja Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo. <p>Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj</p><p><p>Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876618 RTVSLO – Prvi 322 clean Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo. <p>Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj</p><p><p>Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 30 May 2022 10:30:00 +0000 Umrl je Boris Pahor Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči Prostofer, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.<p>Prostofer - vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših</p><p><p>Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči <a>Prostofer</a>, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših.</p> <p>Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil <strong>Miha Bogataj</strong>, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.</p></p> 174876593 RTVSLO – Prvi 793 clean Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči Prostofer, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.<p>Prostofer - vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših</p><p><p>Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči <a>Prostofer</a>, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših.</p> <p>Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil <strong>Miha Bogataj</strong>, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.</p></p> Mon, 30 May 2022 10:10:00 +0000 Prostofer: Prostovoljni vozniki v že 86 občinah zagotavljajo brezplačne prevoze starejšim S profesorjem Fakultete za šport, trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz. <p>Šport pomaga pri samopodobi</p><p><p>S profesorjem Fakultete za šport,  trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz.</p></p> 174875985 RTVSLO – Prvi 1805 clean S profesorjem Fakultete za šport, trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz. <p>Šport pomaga pri samopodobi</p><p><p>S profesorjem Fakultete za šport,  trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz.</p></p> Sun, 29 May 2022 14:25:00 +0000 Mladi in šport Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.<p>Z eksperimenti do novega znanja in zabave</p><p><p>Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.</p></p> 174875992 RTVSLO – Prvi 368 clean Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.<p>Z eksperimenti do novega znanja in zabave</p><p><p>Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.</p></p> Fri, 27 May 2022 14:33:00 +0000 Znanstival, otroški festival znanosti V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus. <p>Varen prostor, kjer bodo otroci v predkazenskih in kazenskih postopkih na enem mestu prejeli celostno obravnavo</p><p><p>V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus. Novi prostori na Zaloški cesti v Ljubljani, ki so bili financirani z evropskimi in sredstvi norveškega finančnega mehanizma, so opremljeni moderno, strokovno in – najpomembneje - otrokom prijazno – vse z namenom, da bi se otroci, ki jih bo v Hišo za otroke napotilo sodišče, počutili varno. Tam se jim bo na enem mestu nudila celostna obravnava – od forenzičnih intervjujev, zdravniških pregledov do psihosocialne pomoči, vključevala pa naj bi (če bo le mogoče) le eno zaslišanje otroka.</p> <p>Projekt torej odgovarja na opozorila, da dolgotrajni postopki, številna izvedenska mnenja, pritožbe in zaslišanja otroka s strani različnih ustanov in strokovnjakov, kršijo otrokove pravice, ne upoštevajo njegove dobrobiti, ga dodatno bremenijo, travnatizirajo, viktimizirajo in stigmatizirajo. Policija sicer na leto obravnava okoli 150 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost nad otroki, mlajšimi od 15 let, raziskave pa razkrivajo tudi, da je imel vsak peti Slovenec v otroštvu izkušnjo spolnega nadlegovanja ali zlorabe.</p> <p>Naši sogovornici: direktorica Javnega zavoda Hiše za otroke Simona Mikec in vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174875956 RTVSLO – Prvi 634 clean V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus. <p>Varen prostor, kjer bodo otroci v predkazenskih in kazenskih postopkih na enem mestu prejeli celostno obravnavo</p><p><p>V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus. Novi prostori na Zaloški cesti v Ljubljani, ki so bili financirani z evropskimi in sredstvi norveškega finančnega mehanizma, so opremljeni moderno, strokovno in – najpomembneje - otrokom prijazno – vse z namenom, da bi se otroci, ki jih bo v Hišo za otroke napotilo sodišče, počutili varno. Tam se jim bo na enem mestu nudila celostna obravnava – od forenzičnih intervjujev, zdravniških pregledov do psihosocialne pomoči, vključevala pa naj bi (če bo le mogoče) le eno zaslišanje otroka.</p> <p>Projekt torej odgovarja na opozorila, da dolgotrajni postopki, številna izvedenska mnenja, pritožbe in zaslišanja otroka s strani različnih ustanov in strokovnjakov, kršijo otrokove pravice, ne upoštevajo njegove dobrobiti, ga dodatno bremenijo, travnatizirajo, viktimizirajo in stigmatizirajo. Policija sicer na leto obravnava okoli 150 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost nad otroki, mlajšimi od 15 let, raziskave pa razkrivajo tudi, da je imel vsak peti Slovenec v otroštvu izkušnjo spolnega nadlegovanja ali zlorabe.</p> <p>Naši sogovornici: direktorica Javnega zavoda Hiše za otroke Simona Mikec in vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 27 May 2022 13:19:00 +0000 Hiša za otroke Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi.<p>Ukrajinski invalidi nemočni čakajo na milost ali nemilost vojne</p><p><p>Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi. Predsednik Zveze paraplegikov Dane Kastelic:</p> <blockquote><p> "Človeško življenje tistega, ki si lahko pomaga, je več vredno od tistega, ki je onemogel. To je res grdo rečen – kolateralna škoda vojne in sistema reševanja."</p></blockquote> <p>Primož Jamšek s Slovenske filantropije poudarja, da država za begunce iz nastanitvenih centrov v osnovni meri poskrbi, ljudje izven centrov pa so prepuščeni humanitarnim organizacijam. </p> <blockquote><p>"Po trenutni zakonodaji, ena oseba, ki je starejša in bo potrebovala dom za starejše, ji ta ne pripada. Nastanitveni centri pa za tovrstno populacijo niso primerni."</p></blockquote> <p>Da bi celostno uredila položaj ukrajinskih beguncev pri nas je odhajajoča vlada v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog interventnega zakona. A nova vlada ga ne bo obravnavala po nujnem postopku, kar bo za nedoločen čas podaljšalo stisko beguncev.</p></p> 174875891 RTVSLO – Prvi 396 clean Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi.<p>Ukrajinski invalidi nemočni čakajo na milost ali nemilost vojne</p><p><p>Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi. Predsednik Zveze paraplegikov Dane Kastelic:</p> <blockquote><p> "Človeško življenje tistega, ki si lahko pomaga, je več vredno od tistega, ki je onemogel. To je res grdo rečen – kolateralna škoda vojne in sistema reševanja."</p></blockquote> <p>Primož Jamšek s Slovenske filantropije poudarja, da država za begunce iz nastanitvenih centrov v osnovni meri poskrbi, ljudje izven centrov pa so prepuščeni humanitarnim organizacijam. </p> <blockquote><p>"Po trenutni zakonodaji, ena oseba, ki je starejša in bo potrebovala dom za starejše, ji ta ne pripada. Nastanitveni centri pa za tovrstno populacijo niso primerni."</p></blockquote> <p>Da bi celostno uredila položaj ukrajinskih beguncev pri nas je odhajajoča vlada v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog interventnega zakona. A nova vlada ga ne bo obravnavala po nujnem postopku, kar bo za nedoločen čas podaljšalo stisko beguncev.</p></p> Fri, 27 May 2022 10:30:00 +0000 Ukrajinski invalidi nemočni čakajo na milost ali nemilost vojne Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc. Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine. Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: Kulturomat - Balada o drevesu <p>Avtorica prejme nagrado za socialno-psihološki mladinski roman Balada o drevesu</p><p><p>Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc.</p> <p><strong>Mateja Gomboc</strong> (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.<br /> Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.</p> <p>Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: <a>Kulturomat - Balada o drevesu </a></p></p> 174875770 RTVSLO – Prvi 329 clean Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc. Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine. Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: Kulturomat - Balada o drevesu <p>Avtorica prejme nagrado za socialno-psihološki mladinski roman Balada o drevesu</p><p><p>Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc.</p> <p><strong>Mateja Gomboc</strong> (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.<br /> Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.</p> <p>Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: <a>Kulturomat - Balada o drevesu </a></p></p> Fri, 27 May 2022 09:30:00 +0000 Prejemnica nagrade desetnica 2022 je Mateja Gomboc Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim. Avtorica: Mojca Delač.<p>Pogovor z veleposlanico, Tiffany Sadler, in direktorjem British Councila, Draganom Barbutovskim </p><p><p>Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim.</p></p> 174875559 RTVSLO – Prvi 785 clean Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim. Avtorica: Mojca Delač.<p>Pogovor z veleposlanico, Tiffany Sadler, in direktorjem British Councila, Draganom Barbutovskim </p><p><p>Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim.</p></p> Thu, 26 May 2022 14:30:00 +0000 30 zgodb za 30 let diplomatskih stikov Združeno Kraljestvo- Slovenija Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele. <p> Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami. </p><p><p>Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele.</p></p> 174875555 RTVSLO – Prvi 414 clean Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele. <p> Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami. </p><p><p>Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele.</p></p> Thu, 26 May 2022 10:18:00 +0000 Prehod mladih Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Festivalsko dogajanje je spremljala Petra Medved. <p>Sklepni koncert namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. </p><p><p>Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani  začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del.</p> </p> 174875554 RTVSLO – Prvi 348 clean Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Festivalsko dogajanje je spremljala Petra Medved. <p>Sklepni koncert namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. </p><p><p>Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani  začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del.</p> </p> Thu, 26 May 2022 09:56:00 +0000 Igraj se z mano Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor  z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar. Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.<p> Raziskovanje najrazličnejših glasb sveta</p><p><p>Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor  z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar.<br /> Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.</p></p> 174875364 RTVSLO – Prvi 862 clean Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor  z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar. Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.<p> Raziskovanje najrazličnejših glasb sveta</p><p><p>Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor  z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar.<br /> Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.</p></p> Wed, 25 May 2022 14:59:00 +0000 Dr. Svanibor Pettan 25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik - od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.<p>Obujanje spomina na praznik </p><p><p>25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik -  od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.</p></p> 174875360 RTVSLO – Prvi 415 clean 25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik - od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.<p>Obujanje spomina na praznik </p><p><p>25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik -  od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.</p></p> Wed, 25 May 2022 14:45:00 +0000 25.maj - nekoč Dan mladosti Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj. <p>Umetniški vodja festivala o 30 letnem vodenju Druge godbe</p><p><p><span>Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj. </span></p> <p><br /><br /></p></p> 174875354 RTVSLO – Prvi 976 clean Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj. <p>Umetniški vodja festivala o 30 letnem vodenju Druge godbe</p><p><p><span>Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj. </span></p> <p><br /><br /></p></p> Wed, 25 May 2022 13:52:00 +0000 Bogdan Benigar o Drugi godbi Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek. 174874785 RTVSLO – Prvi 619 clean Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek. Tue, 24 May 2022 14:30:00 +0000 Zakaj bi se sladkali s čokolado, sladko smetano in jagodami, ko pa imamo invazivne rastline v naravi? Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.<p>Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. </p><p><p>Študentje različnih fakultet so se v  organizaciji Nacionalnega stičišča za inovacije in podjetništvo EIT food Hub Slovenija na ljubljanski Biotehniški fakulteti lotili problematike prehranske preskrbe starejših. Več skupin študentov je ob pomoči strokovnjakov v projektih štiri tedne iskalo odgovore na vprašanje, kako starejšim zagotoviti zdravo prehrano. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.</p></p> 174875023 RTVSLO – Prvi 1306 clean Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.<p>Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. </p><p><p>Študentje različnih fakultet so se v  organizaciji Nacionalnega stičišča za inovacije in podjetništvo EIT food Hub Slovenija na ljubljanski Biotehniški fakulteti lotili problematike prehranske preskrbe starejših. Več skupin študentov je ob pomoči strokovnjakov v projektih štiri tedne iskalo odgovore na vprašanje, kako starejšim zagotoviti zdravo prehrano. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.</p></p> Tue, 24 May 2022 09:30:00 +0000 Prehranska oskrba starejših Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža. <p>Infektolog opozarja, da se je virus opičjih koz spremenil</p><p><p>Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so včeraj popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas, ali ne, nas bodo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.</p></p> 174874991 RTVSLO – Prvi 537 clean Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža. <p>Infektolog opozarja, da se je virus opičjih koz spremenil</p><p><p>Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so včeraj popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas, ali ne, nas bodo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.</p></p> Tue, 24 May 2022 07:50:00 +0000 Dr. Trampuž o opičjih kozah Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit. <p>Telesna učinkovitost je povezana tudi z umsko, zato je treba takoj uvesti v šole eno uro športa na dan, nato pa poskrbeti še za druge spremembe </p><p><p>Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, že nekaj časa so znane tudi druge ideje in rešitve, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.</p></p> 174874814 RTVSLO – Prvi 777 clean Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit. <p>Telesna učinkovitost je povezana tudi z umsko, zato je treba takoj uvesti v šole eno uro športa na dan, nato pa poskrbeti še za druge spremembe </p><p><p>Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, že nekaj časa so znane tudi druge ideje in rešitve, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.</p></p> Mon, 23 May 2022 14:40:00 +0000 Osnovnošolci so še daleč od ravni telesne učinkovitosti, ki so jo dosegali pred epidemijo Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.<p>Za zaposlenimi stojita tudi Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije</p><p><p>Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.</p></p> 174874782 RTVSLO – Prvi 436 clean Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.<p>Za zaposlenimi stojita tudi Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije</p><p><p>Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.</p></p> Mon, 23 May 2022 12:15:00 +0000 Marcel Štefančič: Novo vodstvo je delalo slabo televizijo O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.<p>Saša Krajnc: Že dolgo se zanemarja kadrovska politika in tisti, ki ostajamo, smo vse bolj obremenjeni. Zdaj je dovolj. Ne moremo več stati za tem, kar delamo.</p><p><p>O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo, preobremenjeni, in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV-spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.</p></p> 174874748 RTVSLO – Prvi 573 clean O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.<p>Saša Krajnc: Že dolgo se zanemarja kadrovska politika in tisti, ki ostajamo, smo vse bolj obremenjeni. Zdaj je dovolj. Ne moremo več stati za tem, kar delamo.</p><p><p>O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo, preobremenjeni, in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV-spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.</p></p> Mon, 23 May 2022 09:30:00 +0000 Zakaj šele zdaj? Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije.<p>"RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija</p><p><p><span>"RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija, s spremembami statuta pa se obeta tudi neutemeljena delitev Informativnega programa televizije na dva dela. Mnogi odhajajo, tisti, ki opozarja</span><span>mo na nepravilnosti, pa smo žrtve diskreditacij, ukinjajo se uveljavljene oddaje. Zato RTV izgublja gledalce in zaupanje javnosti. Z opozorilno stavko zahtevamo: novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač, socialni dialog in plačano stavko. Če do 30. maja stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, predsednika programskega sveta RTV-ja Petra Gregorčiča ter odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik in vršilca dolžnosti urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča. "Nismo nikogaršnji hlapci, RTV smo."</span></p></p> 174874702 RTVSLO – Prvi 2147 clean Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije.<p>"RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija</p><p><p><span>"RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija, s spremembami statuta pa se obeta tudi neutemeljena delitev Informativnega programa televizije na dva dela. Mnogi odhajajo, tisti, ki opozarja</span><span>mo na nepravilnosti, pa smo žrtve diskreditacij, ukinjajo se uveljavljene oddaje. Zato RTV izgublja gledalce in zaupanje javnosti. Z opozorilno stavko zahtevamo: novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač, socialni dialog in plačano stavko. Če do 30. maja stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, predsednika programskega sveta RTV-ja Petra Gregorčiča ter odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik in vršilca dolžnosti urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča. "Nismo nikogaršnji hlapci, RTV smo."</span></p></p> Mon, 23 May 2022 06:05:00 +0000 Marko Milosavljević: Stavka je znak, da je aroganca druge strani izjemno močna S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.<p>Ob Tednu slovenskih naravnih parkov</p><p><p>S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi Teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po državi - nekateri dogodki so plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z <strong>Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.</strong></p></p> 174874999 RTVSLO – Prvi 488 clean S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.<p>Ob Tednu slovenskih naravnih parkov</p><p><p>S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi Teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po državi - nekateri dogodki so plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z <strong>Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.</strong></p></p> Sat, 21 May 2022 04:55:00 +0000 Od kalov do Pivških presihajočih jezer Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Izbirni predmet od leta 2019</p><p><p><span>Filmska vzgoja je kot izbirni predmet vstopila v izobraževalni sistem leta 2019. Kako poteka ta predmet, kaj prinaša, s kakšnimi izzivi se srečujejo učitelji in učenci in kako izobraževanje mladih od vrtca do srednje šole poteka v »najbolj naravnem filmskem okolju«, v kinu? O tem gostji - Petra Slatinšek, vodja programa filmske vzgoje in mladih občinstev v ljubljanskem Kinodvoru in Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje.</span></p> <p></p> 174873777 RTVSLO – Prvi 1180 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Izbirni predmet od leta 2019</p><p><p><span>Filmska vzgoja je kot izbirni predmet vstopila v izobraževalni sistem leta 2019. Kako poteka ta predmet, kaj prinaša, s kakšnimi izzivi se srečujejo učitelji in učenci in kako izobraževanje mladih od vrtca do srednje šole poteka v »najbolj naravnem filmskem okolju«, v kinu? O tem gostji - Petra Slatinšek, vodja programa filmske vzgoje in mladih občinstev v ljubljanskem Kinodvoru in Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje.</span></p> <p></p> Thu, 19 May 2022 12:25:00 +0000 Filmska vzgoja učencev - tudi v kinu Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! 174873778 RTVSLO – Prvi 1180 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! Thu, 19 May 2022 12:25:00 +0000 Filmska vzgoja učencev - tudi v kinu V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas<p>V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas</p><p><p>Geodezija je ena od ključnih tehničnih ved pri graditvi, inženirstvu, kmetijstvu, raziskovanju in preučevanju kulturne dediščine in tudi v vojski. Slovenska geodetska zbirka je bila od leta 1987 do lani na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk, Slovenija pa je bila ena od prvih evropskih držav s tovrstno zbirko. Lani je <a>Tehniški muzej Slovenije</a> zbirko preselil z gradu in za letos pripravil pregledno razstavo o geodeziji na Slovenskem skozi čas, ki so jo ob mednarodnem muzejskem dnevu odprli v Depojih državnih muzejev na območju Parka vojaške zgodovine v Pivki.  O razstavi, ki prikazuje pomembno vlogo geodezije v vsakdanjem življenju, pripoveduje kustosinja <strong>Martina Orehovec</strong>. Tudi o graditvi Bohinjskega predora, ki je bila geodetski in gradbeni podvig brez primere, in načrtih, da bi razstava potovala po Sloveniji.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174873746 RTVSLO – Prvi 368 clean V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas<p>V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas</p><p><p>Geodezija je ena od ključnih tehničnih ved pri graditvi, inženirstvu, kmetijstvu, raziskovanju in preučevanju kulturne dediščine in tudi v vojski. Slovenska geodetska zbirka je bila od leta 1987 do lani na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk, Slovenija pa je bila ena od prvih evropskih držav s tovrstno zbirko. Lani je <a>Tehniški muzej Slovenije</a> zbirko preselil z gradu in za letos pripravil pregledno razstavo o geodeziji na Slovenskem skozi čas, ki so jo ob mednarodnem muzejskem dnevu odprli v Depojih državnih muzejev na območju Parka vojaške zgodovine v Pivki.  O razstavi, ki prikazuje pomembno vlogo geodezije v vsakdanjem življenju, pripoveduje kustosinja <strong>Martina Orehovec</strong>. Tudi o graditvi Bohinjskega predora, ki je bila geodetski in gradbeni podvig brez primere, in načrtih, da bi razstava potovala po Sloveniji.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 18 May 2022 14:30:00 +0000 Vsak milimeter šteje Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut. <p>Italijanski kuharski chef Massimo Bottura za Prvi o filantropiji, Bobu Dylanu in tradiciji</p><p><p>Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut. </p></p> 174873414 RTVSLO – Prvi 294 clean Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut. <p>Italijanski kuharski chef Massimo Bottura za Prvi o filantropiji, Bobu Dylanu in tradiciji</p><p><p>Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut. </p></p> Wed, 18 May 2022 12:40:00 +0000 Italijanski kuharski chef Massimo Bottura v pogovoru za Prvi: "Do preteklosti moraš biti kritičen, ne nostalgičen." Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno. 174873485 RTVSLO – Prvi 406 clean Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno. Wed, 18 May 2022 12:22:00 +0000 Akademski kolegij študentom! Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.<p>Stanovalci najstarejšega študentskega doma v Ljubljani znova v negotovosti</p><p><p><span>Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte.<span> </span>Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.  </span></p> <p>Študenti Akademskega kolegija so bili z načrti prenove Baragovega semenišča prvič seznanjeni pred dobrimi tremi leti. Takrat se je vzpostavila iniciativa »Akademski kolegij študentom«, ki se je zavzemala za obstoj študentskega doma.</p> <blockquote><p>"Naša prihodnost v domu ni zagotovljena, vsako leto so se podpisovalo letne pogodbe in vsako leto nismo vedeli, ali bo šlo naprej ali ne."</p> <p>- Vita Tušek, stanovalka Akademskega kolegija</p></blockquote> <p>Prebivalci študentskega doma se z zapiranjem ne strinjajo, študentske stanovanjske kapacitete so po njihovem mnenju namreč nujne, sploh v luči zaostrenih razmer na najemniškem trgu in dolgih seznamov čakajočih na študentski dom. Ljubljanski župan Zoran Jankovič ne kaže razumevanja za študentske pozive, ob tem pa poudarja, da so s Študentskim domom Ljubljana pripravljeni podpisati pogodbo še za eno leto. ŠDL ob tem opozarja, da občinski razpis za podaljšanje pogodbe še ni objavljen, kar pomeni, da vloge ne morejo podati.</p> <p>Akademski kolegij študentom sicer nudi več kot 200 postelj, trenutno v je v njem nastanjenih 190 študentov. Če, oziroma ko MOL in ŠDL pogodbe o podaljšanju ne bosta podpisala, se bo 190 študentov razselilo po preostalih ljubljanskih študentskih domovih. To pomeni, da se bo zapolnilo 190 prostih mest, ki bi bila na voljo novi generaciji študentov, ki prihaja z novim študijskim letom.</p> <p>Ali se bodo študenti po prenovi lahko vrnili v prostore Akademskega kolegija, ostaja uganka.</p></p> 174873483 RTVSLO – Prvi 406 clean Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.<p>Stanovalci najstarejšega študentskega doma v Ljubljani znova v negotovosti</p><p><p><span>Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte.<span> </span>Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.  </span></p> <p>Študenti Akademskega kolegija so bili z načrti prenove Baragovega semenišča prvič seznanjeni pred dobrimi tremi leti. Takrat se je vzpostavila iniciativa »Akademski kolegij študentom«, ki se je zavzemala za obstoj študentskega doma.</p> <blockquote><p>"Naša prihodnost v domu ni zagotovljena, vsako leto so se podpisovalo letne pogodbe in vsako leto nismo vedeli, ali bo šlo naprej ali ne."</p> <p>- Vita Tušek, stanovalka Akademskega kolegija</p></blockquote> <p>Prebivalci študentskega doma se z zapiranjem ne strinjajo, študentske stanovanjske kapacitete so po njihovem mnenju namreč nujne, sploh v luči zaostrenih razmer na najemniškem trgu in dolgih seznamov čakajočih na študentski dom. Ljubljanski župan Zoran Jankovič ne kaže razumevanja za študentske pozive, ob tem pa poudarja, da so s Študentskim domom Ljubljana pripravljeni podpisati pogodbo še za eno leto. ŠDL ob tem opozarja, da občinski razpis za podaljšanje pogodbe še ni objavljen, kar pomeni, da vloge ne morejo podati.</p> <p>Akademski kolegij študentom sicer nudi več kot 200 postelj, trenutno v je v njem nastanjenih 190 študentov. Če, oziroma ko MOL in ŠDL pogodbe o podaljšanju ne bosta podpisala, se bo 190 študentov razselilo po preostalih ljubljanskih študentskih domovih. To pomeni, da se bo zapolnilo 190 prostih mest, ki bi bila na voljo novi generaciji študentov, ki prihaja z novim študijskim letom.</p> <p>Ali se bodo študenti po prenovi lahko vrnili v prostore Akademskega kolegija, ostaja uganka.</p></p> Wed, 18 May 2022 12:22:00 +0000 Akademski kolegij študentom! Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.<p>Še vedno brez helikopterja</p><p><p>Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP, ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.</p></p> 174873205 RTVSLO – Prvi 355 clean Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.<p>Še vedno brez helikopterja</p><p><p>Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP, ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.</p></p> Tue, 17 May 2022 12:45:00 +0000 Urgentna in gorska medicina rešujeta življenja Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.<p>Letošnja tema: Digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje</p><p><p>Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.</p></p> 174873151 RTVSLO – Prvi 546 clean Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.<p>Letošnja tema: Digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje</p><p><p>Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.</p></p> Tue, 17 May 2022 09:30:00 +0000 Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.<p>Pogovor z red. prof. dr. Darjo Zaviršek </p><p><p>Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico z red. prof. dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174872852 RTVSLO – Prvi 707 clean Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.<p>Pogovor z red. prof. dr. Darjo Zaviršek </p><p><p>Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico z red. prof. dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 16 May 2022 09:30:00 +0000 Mednarodni dan družin Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah. <p>Pregledni zemljevidi, zaznamki zgodovinske in kulturne dediščine, uporabnih informacij ...</p><p><p>Dragocen stik z deželo in ljudmi ter bogato biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.</p> <p><strong> </strong></p></p> 174872861 RTVSLO – Prvi 955 clean Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah. <p>Pregledni zemljevidi, zaznamki zgodovinske in kulturne dediščine, uporabnih informacij ...</p><p><p>Dragocen stik z deželo in ljudmi ter bogato biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.</p> <p><strong> </strong></p></p> Sun, 15 May 2022 14:30:00 +0000 Vodnik po Tranzverzali Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.<p>Še vedno odmeva delovna nesreča v kočevskem podjetju, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo</p><p><p>Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je pet smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič, se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili <strong>Barbaro Novosel</strong> z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.</p></p> 174872320 RTVSLO – Prvi 736 clean Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.<p>Še vedno odmeva delovna nesreča v kočevskem podjetju, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo</p><p><p>Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je pet smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič, se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili <strong>Barbaro Novosel</strong> z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.</p></p> Fri, 13 May 2022 14:20:00 +0000 Strokovnjakinja o nesreči v Melaminu Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja. <p>Otroci in mladi s posebnimi potrebami so iz družbe velikokrat izključeni</p><p><p>Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja.</p> <blockquote><p>"Otroke in mlade želimo opremiti z različnimi socialnimi in poklicnimi kompetencami, da bodo uspešni pri vključevanju v katerokoli okolje."</p> <p>- Koordinator projekta s centra Iris Matija Šilc</p></blockquote> <p>Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so ponujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja. Dogodek so soustvarjali Center za sluh in govor Maribor, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Center IRIS, CIRIUS Kamnik in CIRIUS Vipava.</p></p> 174871963 RTVSLO – Prvi 266 clean Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja. <p>Otroci in mladi s posebnimi potrebami so iz družbe velikokrat izključeni</p><p><p>Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja.</p> <blockquote><p>"Otroke in mlade želimo opremiti z različnimi socialnimi in poklicnimi kompetencami, da bodo uspešni pri vključevanju v katerokoli okolje."</p> <p>- Koordinator projekta s centra Iris Matija Šilc</p></blockquote> <p>Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so ponujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja. Dogodek so soustvarjali Center za sluh in govor Maribor, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Center IRIS, CIRIUS Kamnik in CIRIUS Vipava.</p></p> Thu, 12 May 2022 14:30:00 +0000 Prostor za vse, ne samo za nekatere Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura. <p>Do zdaj znane informacije o požaru v kočevskem Melaminu </p><p><p>Zjutraj je odjeknila eksplozija v tovarni Melamin v Kočevju, vnel se je požar. Dopisnik Radia Slovenija Jože Žura poroča z novinarske konference, kjer so predstavili do zdaj znane informacije.</p></p> 174871876 RTVSLO – Prvi 275 clean Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura. <p>Do zdaj znane informacije o požaru v kočevskem Melaminu </p><p><p>Zjutraj je odjeknila eksplozija v tovarni Melamin v Kočevju, vnel se je požar. Dopisnik Radia Slovenija Jože Žura poroča z novinarske konference, kjer so predstavili do zdaj znane informacije.</p></p> Thu, 12 May 2022 09:45:00 +0000 Prvi rezultati monitoringa po požaru v Kočevju bodo znani v nekaj urah Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.<p>Predstavitev knjige Samoumiritev</p><p><p>Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so zdaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri <a>ZKP RTV Slovenija</a>. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.</p> <p></p></p> 174871821 RTVSLO – Prvi 719 clean Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.<p>Predstavitev knjige Samoumiritev</p><p><p>Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so zdaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri <a>ZKP RTV Slovenija</a>. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.</p> <p></p></p> Thu, 12 May 2022 09:30:00 +0000 Radijska oddaja Samoumiritev zdaj tudi kot knjižna izdaja Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.<p>Pogovor z docentko Darjo Matjašec z oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja.</p></p> 174871550 RTVSLO – Prvi 899 clean Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.<p>Pogovor z docentko Darjo Matjašec z oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja.</p></p> Wed, 11 May 2022 14:30:00 +0000 Dolžnost države je varovanje prostora Sinočnji nastop LPS-a na Evrosongu so še posebej bučno pospremili v Mladinskem centru v Celju, kjer je leta 2018 5-članska zasedba tudi nastala. Množičnega ogleda se je udeležilo približno 100 ljudi. Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center, kjer skupina tudi vadi.<p>Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center</p><p><p>Sinočnji nastop LPS-a na Evrosongu so še posebej bučno pospremili v Mladinskem centru v Celju, kjer je leta 2018 5-članska zasedba tudi nastala. Množičnega ogleda se je udeležilo približno 100 ljudi. Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center, kjer skupina tudi vadi.</p></p> 174871596 RTVSLO – Prvi 187 clean Sinočnji nastop LPS-a na Evrosongu so še posebej bučno pospremili v Mladinskem centru v Celju, kjer je leta 2018 5-članska zasedba tudi nastala. Množičnega ogleda se je udeležilo približno 100 ljudi. Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center, kjer skupina tudi vadi.<p>Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center</p><p><p>Sinočnji nastop LPS-a na Evrosongu so še posebej bučno pospremili v Mladinskem centru v Celju, kjer je leta 2018 5-članska zasedba tudi nastala. Množičnega ogleda se je udeležilo približno 100 ljudi. Največ je bilo dijakov Gimnazije Celje Center, kjer skupina tudi vadi.</p></p> Wed, 11 May 2022 07:30:00 +0000 Nastop LPS na Evrosongu v Torinu so spremljali tudi v Celju Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.<p>Pogovor z direktorjem za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjažem Grudnom</p><p><p>Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva).<br /> Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija.<br /> Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.</p></p> 174871279 RTVSLO – Prvi 238 clean Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.<p>Pogovor z direktorjem za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjažem Grudnom</p><p><p>Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva).<br /> Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija.<br /> Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.</p></p> Tue, 10 May 2022 12:35:00 +0000 Kje smo na področju uresničevanja demokratičnosti evropske družbe? Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec. 174871283 RTVSLO – Prvi 238 clean Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec. Tue, 10 May 2022 12:35:00 +0000 Kje smo na področju uresničevanja demokratičnosti evropske družbe? Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija <p>V Sloveniji je kar 111.000 zavarovanih ljudi brez svojega osebnega zdravnika. Kaj pravijo na ZZZS?</p><p><p>Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma ga zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika?</p> <blockquote><p>Gospa <strong>Danica Medven</strong> ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih.</p></blockquote> <p>Po najnovejših podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji kar 111.000 zavarovanih ljudi brez svojega osebnega zdravnika. Razlogi so različni, opozarja mag. <strong>Ana Vodičar</strong> z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Največ pa je tistih, ki bi radi imeli svojega zdravnika, vendar ga ne dobijo ali pa le stežka.</p> <p><em>"Zavod za zdravstveno zavarovanje je dolžan zagotoviti dovolj zdravnikov,"</em> pravi strokovnjak za zdravstveno zavarovanje prof. dr. <strong>Grega Strban</strong> s Pravne fakultete v Ljubljani.</p></p> 174871280 RTVSLO – Prvi 1746 clean Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija <p>V Sloveniji je kar 111.000 zavarovanih ljudi brez svojega osebnega zdravnika. Kaj pravijo na ZZZS?</p><p><p>Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma ga zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika?</p> <blockquote><p>Gospa <strong>Danica Medven</strong> ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih.</p></blockquote> <p>Po najnovejših podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji kar 111.000 zavarovanih ljudi brez svojega osebnega zdravnika. Razlogi so različni, opozarja mag. <strong>Ana Vodičar</strong> z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Največ pa je tistih, ki bi radi imeli svojega zdravnika, vendar ga ne dobijo ali pa le stežka.</p> <p><em>"Zavod za zdravstveno zavarovanje je dolžan zagotoviti dovolj zdravnikov,"</em> pravi strokovnjak za zdravstveno zavarovanje prof. dr. <strong>Grega Strban</strong> s Pravne fakultete v Ljubljani.</p></p> Tue, 10 May 2022 10:25:00 +0000 Gospa pri stotih letih že leto in pol išče osebnega zdravnika Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.<p>9. maj je tudi dan Evrope in praznik Ljubljane</p><p><p>Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945  v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.</p></p> 174870944 RTVSLO – Prvi 742 clean Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.<p>9. maj je tudi dan Evrope in praznik Ljubljane</p><p><p>Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945  v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.</p></p> Mon, 09 May 2022 09:30:00 +0000 Dan zmage je dan narodne osvoboditve Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.<p>Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo.</p><p><p>Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v  zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki  prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941.</p></p> 174870919 RTVSLO – Prvi 491 clean Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.<p>Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo.</p><p><p>Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v  zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki  prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941.</p></p> Mon, 09 May 2022 08:03:00 +0000 90 let Društva gluhonemih Dravske banovine V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!<p>Prenos koncerta skupine Udu na Prvem!</p><p><p>V prenosu bomo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Koncert smo takrat predvajali na Valu 202, a to še zdaleč niso edini sibirski mojstri. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - <strong>Aleksander Arhinčejev</strong>. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino <strong>Shono</strong>, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko <strong>Laurito Peleniūtė</strong> (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet <strong>UDU</strong> in posnela tudi album. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!</p></p> 174875505 RTVSLO – Prvi 3524 clean V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!<p>Prenos koncerta skupine Udu na Prvem!</p><p><p>V prenosu bomo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Koncert smo takrat predvajali na Valu 202, a to še zdaleč niso edini sibirski mojstri. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - <strong>Aleksander Arhinčejev</strong>. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino <strong>Shono</strong>, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko <strong>Laurito Peleniūtė</strong> (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet <strong>UDU</strong> in posnela tudi album. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!</p></p> Sun, 08 May 2022 06:55:00 +0000 UDU - posnetek koncerta s festivala Druga Godba 2022 Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.<p>Pot spominov in tovarištva, kot jo vidi ljubiteljski fotograf </p><p><p><strong>Franc Žlahtič</strong> je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v <a>projektu</a>, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.</p> <blockquote><p><em>"Pot spominov in tovarištva okrog Ljubljane in današnji dogodek pričata o tem, da so vsi zidovi, ki so bili zgrajeni v zgodovini, neobstojni. Prav tako žice. To so stvari, ki preprečujejo gibanje ljudi in idej. In ker so samo to, jih prav to prej ali slej stre."</em></p></blockquote></p> 174870217 RTVSLO – Prvi 308 clean Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.<p>Pot spominov in tovarištva, kot jo vidi ljubiteljski fotograf </p><p><p><strong>Franc Žlahtič</strong> je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v <a>projektu</a>, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.</p> <blockquote><p><em>"Pot spominov in tovarištva okrog Ljubljane in današnji dogodek pričata o tem, da so vsi zidovi, ki so bili zgrajeni v zgodovini, neobstojni. Prav tako žice. To so stvari, ki preprečujejo gibanje ljudi in idej. In ker so samo to, jih prav to prej ali slej stre."</em></p></blockquote></p> Sat, 07 May 2022 04:50:00 +0000 »V svetovnem merilu edinstvena pot, ki je obiskana 24 ur na dan, vse leto« Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu. <p>Maratonska pohodnica Vienna Cammarota načrtuje, da bo v dobrih treh letih prehodila 22.000 kilometrov Svilne poti</p><p><p>Pred dobrima dvema mesecema je Janko Petrovec, naš dopisnik iz Italije, pripravil prispevek o gospe Vienni Cammarota, 72-letnici iz italijanske dežele Kampanija, ki se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700. obletnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. Svojo pot je začela 26. aprila v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo.<br /> Pogovor Janka Petrovca z maratonsko pohodnico, v katerem pove, kdaj in zakaj se je začela ukvarjati z dolgimi pohodi, kakšen je njen način hoje, kako je njen podvig krit finančno in zakaj jo je spodbudil prav Marco Polo, lahko poslušate <a>TUKAJ</a>.</p> <p>V teh dneh pa je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu. Če jo morda v prihodnjih dneh, ko bo hodila po jugovzhodni Sloveniji, srečate, ji le namenite kakšno dobro besedo in ji morda pomagajte izbrati najprimernejšo pešpot za nadaljevanje potovanja. Še vedno namreč bolj kot sodobni tehnologiji zaupa nasvetom in izkušnjam domačinov.</p></p> 174870344 RTVSLO – Prvi 592 clean Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu. <p>Maratonska pohodnica Vienna Cammarota načrtuje, da bo v dobrih treh letih prehodila 22.000 kilometrov Svilne poti</p><p><p>Pred dobrima dvema mesecema je Janko Petrovec, naš dopisnik iz Italije, pripravil prispevek o gospe Vienni Cammarota, 72-letnici iz italijanske dežele Kampanija, ki se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700. obletnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. Svojo pot je začela 26. aprila v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo.<br /> Pogovor Janka Petrovca z maratonsko pohodnico, v katerem pove, kdaj in zakaj se je začela ukvarjati z dolgimi pohodi, kakšen je njen način hoje, kako je njen podvig krit finančno in zakaj jo je spodbudil prav Marco Polo, lahko poslušate <a>TUKAJ</a>.</p> <p>V teh dneh pa je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu. Če jo morda v prihodnjih dneh, ko bo hodila po jugovzhodni Sloveniji, srečate, ji le namenite kakšno dobro besedo in ji morda pomagajte izbrati najprimernejšo pešpot za nadaljevanje potovanja. Še vedno namreč bolj kot sodobni tehnologiji zaupa nasvetom in izkušnjam domačinov.</p></p> Fri, 06 May 2022 14:30:00 +0000 72-letnica, ki gre peš iz Benetk v Peking, se je ustavila tudi v Ljubljani Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.<p>Pregrevanje nepremičninskega trga naj bi preprečile višje obrestne mere</p><p><p>Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.</p></p> 174870282 RTVSLO – Prvi 321 clean Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.<p>Pregrevanje nepremičninskega trga naj bi preprečile višje obrestne mere</p><p><p>Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.</p></p> Fri, 06 May 2022 09:30:00 +0000 Bodo najbolj občutljivi posojilojemalci še lahko odplačevali obroke posojil? Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem. <p>Pogovor s programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem pred začetkom festivala v Rovinju, kamor pridejo velika imena svetovne gastronomske scene</p><p><p>Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo <strong>Ano Roš</strong> z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika <strong>Massima Bottur</strong>o – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, <strong>Rasmusa Munka</strong> iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec <strong>Dabiz Munoz</strong>.</p> <p>Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?'</p> <p>Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala <strong>s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem</strong>.</p></p> 174869967 RTVSLO – Prvi 1003 clean Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem. <p>Pogovor s programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem pred začetkom festivala v Rovinju, kamor pridejo velika imena svetovne gastronomske scene</p><p><p>Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo <strong>Ano Roš</strong> z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika <strong>Massima Bottur</strong>o – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, <strong>Rasmusa Munka</strong> iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec <strong>Dabiz Munoz</strong>.</p> <p>Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?'</p> <p>Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala <strong>s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem</strong>.</p></p> Thu, 05 May 2022 12:40:00 +0000 Programski direktor Weekend Food Festivala Hrvoje Petrić: »Veliko chefov sem moral kljub zanimanju zavrniti, ker preprosto nimam več prostora v programu« Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Več tisoč malčkov je danes stopalo po poti okupirane Ljubljane</p><p><p>Malčki so se iz svojih vrtcev odpravili na enega izmed sedmih ciljnih mest, kjer so dobili žig za osvojeno traso. Večina od njih sicer ni razumela, da hodijo po poteh, kjer je bila med drugo svetovno vojno postavljena bodeča žica, ki je omejevala Ljubljano. Današnji dogodek so zato vzeli kot prijetno druženje, njihovi vzgojitelji pa kot priložnost, da otroci spoznavajo slovensko tradicijo in zgodovino. Vzgojiteljica iz centralnega vrtca o pripravah na pohod:</p> <blockquote><p>"Za otroke je tematika druge svetovne vojne pri tej starosti malce pretežka. Povedali smo, da so bili okupatorji, da so nas hoteli dati v drugo državo, ampak smo se borili, da je Slovenija ostala. Poleg tega bi pa dodala to, da bo zgodovine dovolj v osnovni šoli."</p></blockquote></p> 174870027 RTVSLO – Prvi 399 clean Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!<p>Več tisoč malčkov je danes stopalo po poti okupirane Ljubljane</p><p><p>Malčki so se iz svojih vrtcev odpravili na enega izmed sedmih ciljnih mest, kjer so dobili žig za osvojeno traso. Večina od njih sicer ni razumela, da hodijo po poteh, kjer je bila med drugo svetovno vojno postavljena bodeča žica, ki je omejevala Ljubljano. Današnji dogodek so zato vzeli kot prijetno druženje, njihovi vzgojitelji pa kot priložnost, da otroci spoznavajo slovensko tradicijo in zgodovino. Vzgojiteljica iz centralnega vrtca o pripravah na pohod:</p> <blockquote><p>"Za otroke je tematika druge svetovne vojne pri tej starosti malce pretežka. Povedali smo, da so bili okupatorji, da so nas hoteli dati v drugo državo, ampak smo se borili, da je Slovenija ostala. Poleg tega bi pa dodala to, da bo zgodovine dovolj v osnovni šoli."</p></blockquote></p> Thu, 05 May 2022 12:30:00 +0000 Reportaža Pot ob žici Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.<p>Predstavitev knjige bo 11. maja ob 19.00 v Cukrarni</p><p><p>Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, smo se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju.</p> <p>Predstavitev knjige bo 11. 5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si.</p></p> 174869966 RTVSLO – Prvi 329 clean Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.<p>Predstavitev knjige bo 11. maja ob 19.00 v Cukrarni</p><p><p>Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, smo se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju.</p> <p>Predstavitev knjige bo 11. 5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si.</p></p> Thu, 05 May 2022 10:30:00 +0000 Samoumiritev, odslej tudi kot knjiga Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?<p>Finančni sistem je stabilen, a gremo iz ene negotovosti v drugo</p><p><p>Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?</p></p> 174869754 RTVSLO – Prvi 419 clean Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?<p>Finančni sistem je stabilen, a gremo iz ene negotovosti v drugo</p><p><p>Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?</p></p> Wed, 04 May 2022 14:30:00 +0000 Kreditno tveganje se povečuje »Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor. <p>Ob mednarodnem dnevu svobode medijev pozivi k reformi medijske zakonodaje</p><p><p><em>»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«,</em> ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, poudarja tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. <strong>Novinarka in voditeljica Ksenija Horvat.</strong></p> <blockquote><p>Hočemo nov zakon o RTV, ki bo omogočil avtonomijo novinarskega dela in bo iz finančno izčrpane ter politično podjarmljene RTV napravil sodobno radiotelevizijo, ki bo temeljni gradnik in povezovalec naše družbe.</p></blockquote> <p>Svoj osnutek zakonskih sprememb so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor. <strong>Pravnica Barbara Rajgelj</strong>.</p> <blockquote><p>Glavni cilj sprememb je zmanjšanje vpliva politike na delovanje RTV Slovenija in povečanje vpliva javnosti v organih, ki se nanašajo na vodenje, upravljanje in nadzor.</p></blockquote></p> 174869442 RTVSLO – Prvi 271 clean »Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor. <p>Ob mednarodnem dnevu svobode medijev pozivi k reformi medijske zakonodaje</p><p><p><em>»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«,</em> ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, poudarja tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. <strong>Novinarka in voditeljica Ksenija Horvat.</strong></p> <blockquote><p>Hočemo nov zakon o RTV, ki bo omogočil avtonomijo novinarskega dela in bo iz finančno izčrpane ter politično podjarmljene RTV napravil sodobno radiotelevizijo, ki bo temeljni gradnik in povezovalec naše družbe.</p></blockquote> <p>Svoj osnutek zakonskih sprememb so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor. <strong>Pravnica Barbara Rajgelj</strong>.</p> <blockquote><p>Glavni cilj sprememb je zmanjšanje vpliva politike na delovanje RTV Slovenija in povečanje vpliva javnosti v organih, ki se nanašajo na vodenje, upravljanje in nadzor.</p></blockquote></p> Tue, 03 May 2022 14:30:00 +0000 "Kakovosten javni medijski servis je predpogoj za zdravo demokracijo" RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno! sl Fri, 01 Jul 2022 08:30:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 01 Jul 2022 08:30:00 +0000 Aktualna tema