Comedy (C) RTVSLO 2017 Aktualne vsebine Vala 202. https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 Aktualno 202 https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251477/logo_6.jpg December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Adriana Barton</strong>, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo <a href="https://adrianabarton.com/book" target="_blank" rel="noopener">Wired for music</a> ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Drug sogovornik <strong>Blaž Pucihar</strong>, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni.</p> <p>Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.</p> </body> </html> 174920073 RTVSLO – Val 202 1002 clean December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Adriana Barton</strong>, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo <a href="https://adrianabarton.com/book" target="_blank" rel="noopener">Wired for music</a> ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Drug sogovornik <strong>Blaž Pucihar</strong>, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni.</p> <p>Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.</p> </body> </html> Thu, 08 Dec 2022 09:45:00 +0000 Ukvarjanje z glasbo se opazno odtisne v naše možgane Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Obsežni uničujoči požari na Krasu, težave s pitno vodo na slovenskem obalnem območju, izjemno sušno leto, vseprisotna energetska kriza. Kaj si o poročanju medijev mislijo aktivni in uveljavljeni posamezniki, s katerimi smo se kdaj znašli v dialogu? In kaj naši poslušalci in poslušalke? Medijsko ogledalo si nastavljamo kar sami. Spregovorimo o tem, kako, ko poročamo o podnebni krizi in podnebnih spremembah, delo novinarjev vidijo strokovnjaki. Glavne premisleke so v sklopu okrogle mize na festivalu Društva novinarjev Slovenije Naprej/Forward delili direktorica Umanotere <strong>Gaja Brecelj</strong>, klimatolog <strong>Gregor Vertačnik</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje in predstavnik Inštituta za politike prostora <strong>Marko Peterlin</strong>.</p> </body> </html> 174918606 RTVSLO – Val 202 697 clean Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Obsežni uničujoči požari na Krasu, težave s pitno vodo na slovenskem obalnem območju, izjemno sušno leto, vseprisotna energetska kriza. Kaj si o poročanju medijev mislijo aktivni in uveljavljeni posamezniki, s katerimi smo se kdaj znašli v dialogu? In kaj naši poslušalci in poslušalke? Medijsko ogledalo si nastavljamo kar sami. Spregovorimo o tem, kako, ko poročamo o podnebni krizi in podnebnih spremembah, delo novinarjev vidijo strokovnjaki. Glavne premisleke so v sklopu okrogle mize na festivalu Društva novinarjev Slovenije Naprej/Forward delili direktorica Umanotere <strong>Gaja Brecelj</strong>, klimatolog <strong>Gregor Vertačnik</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje in predstavnik Inštituta za politike prostora <strong>Marko Peterlin</strong>.</p> </body> </html> Sat, 03 Dec 2022 11:00:00 +0000 Podnebne spremembe so tema našega življenja V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Reuters.</p> </body> </html> 174918786 RTVSLO – Val 202 571 clean V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Reuters.</p> </body> </html> Sat, 03 Dec 2022 10:45:00 +0000 Navijaška izkušnja svetovnega prvenstva v Katarju O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916911 RTVSLO – Val 202 1106 clean O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 26 Nov 2022 12:00:00 +0000 Prvi mednarodni fotofestival v Boliviji zakrivila Slovenca Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916910 RTVSLO – Val 202 861 clean Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 26 Nov 2022 11:00:00 +0000 Čuvaj/Watchdog: Jutri je praznik demokracije, sinoči je bil praznik novinarstva "Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ne glede na to, ali boste kongres obiskali na ljubljanski medicinski fakulteti ali pa se mu pridužili prek spleta je kongres brezplačen. Tako danes kot jutri se začne ob 17-ih, natančen spored, predstavitev predavateljev in povezavo do spletnega prenosa pa najdete na FB profilu <em>"V odsevu"</em>. </p> </body> </html> 174915997 RTVSLO – Val 202 458 clean "Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ne glede na to, ali boste kongres obiskali na ljubljanski medicinski fakulteti ali pa se mu pridužili prek spleta je kongres brezplačen. Tako danes kot jutri se začne ob 17-ih, natančen spored, predstavitev predavateljev in povezavo do spletnega prenosa pa najdete na FB profilu <em>"V odsevu"</em>. </p> </body> </html> Wed, 23 Nov 2022 12:30:00 +0000 Brez luči Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec. 174915754 RTVSLO – Val 202 590 clean Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec. Tue, 22 Nov 2022 13:45:00 +0000 Knjižni sejem - Zlate hruške za otroške knjige Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se praznični čas nakupovanja in z njim črni petek. Takrat marsikdo pohiti v trgovino in kupi tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje. Kako pa lahko svoje potrošniške navade izboljšamo? V torek so na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani predstavili pobudo za <a href="https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/mesta-pravicne-trgovine">vzpostavitev pravičnotrgovinskih mest</a> v Sloveniji. Želijo si, da bi bil odnos do vseh ljudi v dobavnih verigah pravičen ter da bi se zavzemal za trajnostni razvoj in dostojno plačilo.</p> </body> </html> 174914809 RTVSLO – Val 202 691 clean Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se praznični čas nakupovanja in z njim črni petek. Takrat marsikdo pohiti v trgovino in kupi tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje. Kako pa lahko svoje potrošniške navade izboljšamo? V torek so na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani predstavili pobudo za <a href="https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/mesta-pravicne-trgovine">vzpostavitev pravičnotrgovinskih mest</a> v Sloveniji. Želijo si, da bi bil odnos do vseh ljudi v dobavnih verigah pravičen ter da bi se zavzemal za trajnostni razvoj in dostojno plačilo.</p> </body> </html> Sat, 19 Nov 2022 12:00:00 +0000 Razmišljajmo in vplivajmo preden kupujemo Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Maja Ratej ga je obiskala na fakulteti, pri tem pa je beseda nanesla še na marsikaj drugega, tudi na nepričakovano srečanje z avstralskimi strupenjačami in na nenavadne potovalne navade geologov.</p> </body> </html> 174914953 RTVSLO – Val 202 969 clean Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Maja Ratej ga je obiskala na fakulteti, pri tem pa je beseda nanesla še na marsikaj drugega, tudi na nepričakovano srečanje z avstralskimi strupenjačami in na nenavadne potovalne navade geologov.</p> </body> </html> Sat, 19 Nov 2022 11:00:00 +0000 Slovenski raziskovalci v Avstraliji odkrili pradavni koralni greben V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914414 RTVSLO – Val 202 756 clean V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 17 Nov 2022 10:00:35 +0000 Ob svetovnem dnevu filozofije: Kritično o kritičnem mišljenju Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914428 RTVSLO – Val 202 933 clean Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 17 Nov 2022 09:45:00 +0000 Zdaj ni čas za odlašanje, zdaj je čas za ukrepanje Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Posavje je te dni presenetila novica, da se od televizijskih ekranov javne televizije po 38 letih poslavlja dolgoletni novinar in dopisnik <strong>Goran Rovan</strong>. V svoji dolgi karieri je postal sinonim za novinarstvo v Posavju, med najbolj znane dogodke, s katerih je poročal, pa sodijo vojna za Slovenijo, ugrabitev v Kališovcu in zadnji spust na Blanci.</p> <p>S Tino Šoln se pogovarja o svoji pestri dopisniški karieri, o zapostavljenem položaju Posavja v slovenskih medijih in o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija. Z Rovanovo ekipo Posavje namreč izgublja tudi svojega televizijskega dopisnika, od zdaj naprej bo za pokrivanje dogajanja v tem delu Slovenije skrbela dopisniška ekipa iz Zasavja.</p> </body> </html> 174914132 RTVSLO – Val 202 1260 clean Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Posavje je te dni presenetila novica, da se od televizijskih ekranov javne televizije po 38 letih poslavlja dolgoletni novinar in dopisnik <strong>Goran Rovan</strong>. V svoji dolgi karieri je postal sinonim za novinarstvo v Posavju, med najbolj znane dogodke, s katerih je poročal, pa sodijo vojna za Slovenijo, ugrabitev v Kališovcu in zadnji spust na Blanci.</p> <p>S Tino Šoln se pogovarja o svoji pestri dopisniški karieri, o zapostavljenem položaju Posavja v slovenskih medijih in o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija. Z Rovanovo ekipo Posavje namreč izgublja tudi svojega televizijskega dopisnika, od zdaj naprej bo za pokrivanje dogajanja v tem delu Slovenije skrbela dopisniška ekipa iz Zasavja.</p> </body> </html> Wed, 16 Nov 2022 09:45:00 +0000 Dopisniška mreža Televizije Slovenija je največ, kar imamo Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174913871 RTVSLO – Val 202 849 clean Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 15 Nov 2022 09:45:00 +0000 "Mateja je zlata" V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča. 174913201 RTVSLO – Val 202 359 clean V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča. Sat, 12 Nov 2022 09:50:00 +0000 Iz industrijskega hrupa v kulturo Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912638 RTVSLO – Val 202 894 clean Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 10 Nov 2022 09:45:00 +0000 Pred martinovim Slovenija piha 0,0 Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912334 RTVSLO – Val 202 830 clean Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 09 Nov 2022 09:45:00 +0000 Klet Krško: Z letnikom 2022 količine vina naraščajo V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912062 RTVSLO – Val 202 861 clean V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 08 Nov 2022 10:10:00 +0000 Tomo Križnar: Dokumentarni film Trohnenje 2022 Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912051 RTVSLO – Val 202 342 clean Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 08 Nov 2022 09:45:00 +0000 Pionir slovenske kraft proizvodnje gina Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911402 RTVSLO – Val 202 789 clean Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 05 Nov 2022 11:00:00 +0000 Kulturna oaza v središču Ptuja Zvočna razglednica s koncerta v Zagrebu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prejšnji četrtek se je na zagrebški turneji ustavila ena največjih in najbolj vplivnih skupin alternativnega rocka The Cure. Glede na podobo in glasbo skupine je koncert pomenil nekakšno uverturo v prihajajočo Noč čarovnic, kajti večina obiskovalcev je bila oblečena v črno, čeprav vsa glasba Roberta Smitha in njegovih fantov vseeno ni tako temačna.</p> </body> </html> 174910670 RTVSLO – Val 202 609 clean Zvočna razglednica s koncerta v Zagrebu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prejšnji četrtek se je na zagrebški turneji ustavila ena največjih in najbolj vplivnih skupin alternativnega rocka The Cure. Glede na podobo in glasbo skupine je koncert pomenil nekakšno uverturo v prihajajočo Noč čarovnic, kajti večina obiskovalcev je bila oblečena v črno, čeprav vsa glasba Roberta Smitha in njegovih fantov vseeno ni tako temačna.</p> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 16:10:00 +0000 The Cure Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909472 RTVSLO – Val 202 1525 clean Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 09:45:43 +0000 Nisem dočakala materinske knjižice, zato sem napisala knjigo Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909847 RTVSLO – Val 202 820 clean Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 01 Nov 2022 09:45:00 +0000 O svetlobi Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem, ali je zdaj, ko inflacija dosega izjemno visoke vrednosti in realno znižuje vrednost našega denarja, pravi čas za razmislek o vlaganju denarja v delnice, vzajemne sklade in podobno s sogovornikoma: </p> <p>- <strong>Bojanom Ivancem</strong>, glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije in</p> <p>- <strong>Benjaminom Jošarjem</strong>, predsednikom Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednikom uprave Triglav Skladov.</p> </body> </html> 174910319 RTVSLO – Val 202 714 clean Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem, ali je zdaj, ko inflacija dosega izjemno visoke vrednosti in realno znižuje vrednost našega denarja, pravi čas za razmislek o vlaganju denarja v delnice, vzajemne sklade in podobno s sogovornikoma: </p> <p>- <strong>Bojanom Ivancem</strong>, glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije in</p> <p>- <strong>Benjaminom Jošarjem</strong>, predsednikom Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednikom uprave Triglav Skladov.</p> </body> </html> Mon, 31 Oct 2022 12:00:00 +0000 31. oktober: Svetovni dan varčevanja Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909943 RTVSLO – Val 202 805 clean Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 29 Oct 2022 10:00:00 +0000 Maša Oliver o vključevanju manjšin v družbeno življenje na Novi Zelandiji Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. 174909471 RTVSLO – Val 202 626 clean Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. Thu, 27 Oct 2022 12:45:00 +0000 Kje bomo pa jutri spali? Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke. 174909347 RTVSLO – Val 202 724 clean Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke. Thu, 27 Oct 2022 08:45:00 +0000 Smo na prelomni točki v duševnem zdravju Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta teden se v Botaničnem vrtu dogaja velika selitev rastlin. Za rastline vemo, da potrebujejo več let, tudi stoletij, da se preselijo, to je včasih hiter, praviloma pa zelo počasen naraven proces. A ne v Botaničnem vrtu v Ljubljani, ker je v ponedeljek in torek potekala selitev na vreme najobčutljivejših rastlin v Koper. Zato smo se povabili v Botanični vrt ob Ižansko cesto v Ljubljani, da bi izvedeli, kaj se dogaja, zakaj so podrli rastlinjak v Biološkem središču pod Rožnikom, kjer bi morali med drugim zasaditi nov Botanični vrt, rastejo pa le megalomanske stavbe. Zakaj država tako mačehovsko ravna s svojo najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževalno institucijo?</p> </body> </html> 174909101 RTVSLO – Val 202 1058 clean Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta teden se v Botaničnem vrtu dogaja velika selitev rastlin. Za rastline vemo, da potrebujejo več let, tudi stoletij, da se preselijo, to je včasih hiter, praviloma pa zelo počasen naraven proces. A ne v Botaničnem vrtu v Ljubljani, ker je v ponedeljek in torek potekala selitev na vreme najobčutljivejših rastlin v Koper. Zato smo se povabili v Botanični vrt ob Ižansko cesto v Ljubljani, da bi izvedeli, kaj se dogaja, zakaj so podrli rastlinjak v Biološkem središču pod Rožnikom, kjer bi morali med drugim zasaditi nov Botanični vrt, rastejo pa le megalomanske stavbe. Zakaj država tako mačehovsko ravna s svojo najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževalno institucijo?</p> </body> </html> Wed, 26 Oct 2022 08:45:00 +0000 Botanični vrt seli svoje rastline Aktualne vsebine Vala 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174908202 RTVSLO – Val 202 468 clean Aktualne vsebine Vala 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 23 Oct 2022 13:16:21 +0000 Pogovor z Žanom Kranjcem po drugem mestu v Söldnu Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka. 174908206 RTVSLO – Val 202 1858 clean Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka. Sat, 22 Oct 2022 14:00:00 +0000 Terenski studio v Parku Škocjanske jame Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907681 RTVSLO – Val 202 627 clean Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 22 Oct 2022 12:00:00 +0000 Mitski park Rodik V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik. 174907677 RTVSLO – Val 202 658 clean V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik. Sat, 22 Oct 2022 09:00:00 +0000 Škocjanske jame V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje. 174908743 RTVSLO – Val 202 320 clean V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Sat, 22 Oct 2022 06:45:17 +0000 Radiovedni: Kdaj je vreme delno in kdaj zmerno oblačno? V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje. 174910638 RTVSLO – Val 202 320 clean V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Sat, 22 Oct 2022 06:45:17 +0000 Radiovedni: Kdaj je vreme delno in kdaj zmerno oblačno? Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti. 174908874 RTVSLO – Val 202 326 clean Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti. Sat, 22 Oct 2022 06:45:00 +0000 Kakšna mora biti gostota oblakov, da je delno in zmerno oblačno? Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907467 RTVSLO – Val 202 911 clean Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 20 Oct 2022 12:00:00 +0000 Na snemanju oddaje Ugriznimo znanost Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu. 174907156 RTVSLO – Val 202 496 clean Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu. Wed, 19 Oct 2022 15:10:00 +0000 Čustva, enoglasno petje in mrazenci na Elisinem koncertu V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj. 174907137 RTVSLO – Val 202 861 clean V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj. Wed, 19 Oct 2022 14:45:00 +0000 Portret športnice: Tina Lipicer Samec, odbojkarica V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oba konca sta povezana v isti problem, naše potrebe po energiji so v korelaciji s slabšanjem podnebnih razmer, opozarja dr. Marko Kovač s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožefa Stefana, ki se je energetskim potrebam človeštva posvetil kronološko in ugotovil, da smo pravi 'homo potratnikus'.</p> <p>Njegova knjiga <strong><a href="https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1980" target="_blank" rel="noopener"><em>Energetske potrebe človeštva skozi čas</em></a></strong> je prosto dostopna na spletu. </p> </body> </html> 174907128 RTVSLO – Val 202 664 clean V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oba konca sta povezana v isti problem, naše potrebe po energiji so v korelaciji s slabšanjem podnebnih razmer, opozarja dr. Marko Kovač s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožefa Stefana, ki se je energetskim potrebam človeštva posvetil kronološko in ugotovil, da smo pravi 'homo potratnikus'.</p> <p>Njegova knjiga <strong><a href="https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1980" target="_blank" rel="noopener"><em>Energetske potrebe človeštva skozi čas</em></a></strong> je prosto dostopna na spletu. </p> </body> </html> Wed, 19 Oct 2022 08:45:00 +0000 Homo potratnikus Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174906863 RTVSLO – Val 202 1537 clean Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 18 Oct 2022 08:45:00 +0000 Slovenija kot Toskana za konopljo Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li><strong>Aleksandra Mohar</strong>, specialistka urgentne medicine in zdravnica konzultantka v Dispečerski službi zdravstva;</li> <li><strong>Klemen Dolenc</strong>, poveljnik enote za prvo pomoč pri gasilski zvezi Vodice.</li> </ul> <p>Foto: <a href="https://pp.gzvodice.org/about/">Enota za prvo pomoč GZ Vodice</a></p> </body> </html> 174917316 RTVSLO – Val 202 751 clean Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li><strong>Aleksandra Mohar</strong>, specialistka urgentne medicine in zdravnica konzultantka v Dispečerski službi zdravstva;</li> <li><strong>Klemen Dolenc</strong>, poveljnik enote za prvo pomoč pri gasilski zvezi Vodice.</li> </ul> <p>Foto: <a href="https://pp.gzvodice.org/about/">Enota za prvo pomoč GZ Vodice</a></p> </body> </html> Sat, 15 Oct 2022 09:10:00 +0000 Sekunde rešujejo: Svetel zgled, a tudi opomin, kakšne priložnosti za reševanje življenj po nepotrebnem izgubljamo Marko Gašparič, ki ga je Irena Kodrič Cizerl obiskala le dva dni po tem, ko so mu prijatelji na športnem igrišču rešili življenje, je živ le zato, ker so očividci takoj po tem, ko se je nenadoma zgrudil, znali pravilno odreagirati. Pa vi, bi znali pomagati, če bi šlo zares? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V nedeljo, 16. oktobra, bomo zaznamovali svetovni dan oživljanja. V Sloveniji vsako leto vsaj 1.500 ljudi doživi nenaden srčni zastoj. Večina se jih zgodi v navzočnosti družinskih članov, prijateljev in drugih laikov, zato je ozaveščanje o tem, kako rešiti življenje, izjemnega pomena. Ob tem pa je zelo pomembno ohraniti zbranost, kar je v tako stresnih trenutkih neizmerno težko.</p> <p>Ker sekunde prav zares rešujejo in ker prav zares pomaga, če pred tem, ko rešujete prijateljevo življenje, te veščine preizkusite na učni lutki, vas vabimo na brezplačne tečaje. Že danes ob 18h se lahko udeležite v Brežicah, jutri in v nedeljo pa jih bo res veliko, in sicer:</p> <p>V Kopru, Logatcu, Ljubljani, Litiji, Kranju, Kranjski Gori, Novi Gorici, Celju, Novem mestu, v Krškem, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradu in v Velenju. Vse podrobnosti izveste, če v spletni brskalnik vpišete geslo <a href="https://www.zsms.si/slovenijaozivlja" target="_blank" rel="noopener">Slovenija oživlja</a>.</p> </body> </html> 174905970 RTVSLO – Val 202 707 clean Marko Gašparič, ki ga je Irena Kodrič Cizerl obiskala le dva dni po tem, ko so mu prijatelji na športnem igrišču rešili življenje, je živ le zato, ker so očividci takoj po tem, ko se je nenadoma zgrudil, znali pravilno odreagirati. Pa vi, bi znali pomagati, če bi šlo zares? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V nedeljo, 16. oktobra, bomo zaznamovali svetovni dan oživljanja. V Sloveniji vsako leto vsaj 1.500 ljudi doživi nenaden srčni zastoj. Večina se jih zgodi v navzočnosti družinskih članov, prijateljev in drugih laikov, zato je ozaveščanje o tem, kako rešiti življenje, izjemnega pomena. Ob tem pa je zelo pomembno ohraniti zbranost, kar je v tako stresnih trenutkih neizmerno težko.</p> <p>Ker sekunde prav zares rešujejo in ker prav zares pomaga, če pred tem, ko rešujete prijateljevo življenje, te veščine preizkusite na učni lutki, vas vabimo na brezplačne tečaje. Že danes ob 18h se lahko udeležite v Brežicah, jutri in v nedeljo pa jih bo res veliko, in sicer:</p> <p>V Kopru, Logatcu, Ljubljani, Litiji, Kranju, Kranjski Gori, Novi Gorici, Celju, Novem mestu, v Krškem, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradu in v Velenju. Vse podrobnosti izveste, če v spletni brskalnik vpišete geslo <a href="https://www.zsms.si/slovenijaozivlja" target="_blank" rel="noopener">Slovenija oživlja</a>.</p> </body> </html> Fri, 14 Oct 2022 09:10:00 +0000 Zbranost na nogometnem igrišču rešuje tudi življenja Certificirani prvi posredovalci so posamezniki, ki se sicer ukvarjajo z reševanjem, a po svoji osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci. Imajo pa znanje, da do prihoda reševalnega vozila ponudijo pravilno pomoč ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Pri nas sistem prvih certificiranih posredovalcev sestavljajo policisti, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, predvsem pa operativni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v krajih, kjer traja dalj časa, da do njih pride enota nujne medicinske pomoči. Eno takih je Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje, v katerem je zdaj po petih letih, odkar so dobili prve certificirane posredovalce, v prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja izurjena celotna operativa ekipa. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ne se bati pomagati. V naši ekipi je zdravstveni kader redek, so mizarji, so inženirji lesarstva, ekonomisti, različni profili, pa gremo in pomagamo.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174905709 RTVSLO – Val 202 789 clean Certificirani prvi posredovalci so posamezniki, ki se sicer ukvarjajo z reševanjem, a po svoji osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci. Imajo pa znanje, da do prihoda reševalnega vozila ponudijo pravilno pomoč ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Pri nas sistem prvih certificiranih posredovalcev sestavljajo policisti, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, predvsem pa operativni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v krajih, kjer traja dalj časa, da do njih pride enota nujne medicinske pomoči. Eno takih je Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje, v katerem je zdaj po petih letih, odkar so dobili prve certificirane posredovalce, v prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja izurjena celotna operativa ekipa. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ne se bati pomagati. V naši ekipi je zdravstveni kader redek, so mizarji, so inženirji lesarstva, ekonomisti, različni profili, pa gremo in pomagamo.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> Thu, 13 Oct 2022 12:45:00 +0000 "Kar koli narediš, tudi če ne boš pravilno izvajal, vsaj poskušal si" Tokrat v Noticah o knjigi Pripovedovalec. Gre za skupek zgodb slavnega glasbenika, pevca in režiserja Dava Grohla. Nabor zgodb iz njegovega bogatega življenja bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje skupine Nirvana, pa tudi za tiste, ki bi radi podrobneje spoznali njegovo celotno življenjsko pot. O knjigi več v pogovoru s prevajalcem Simonom Demšarjem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905666 RTVSLO – Val 202 235 clean Tokrat v Noticah o knjigi Pripovedovalec. Gre za skupek zgodb slavnega glasbenika, pevca in režiserja Dava Grohla. Nabor zgodb iz njegovega bogatega življenja bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje skupine Nirvana, pa tudi za tiste, ki bi radi podrobneje spoznali njegovo celotno življenjsko pot. O knjigi več v pogovoru s prevajalcem Simonom Demšarjem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 13 Oct 2022 08:10:00 +0000 O knjigi Davea Grohla Pripovedovalec Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905456 RTVSLO – Val 202 889 clean Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 12 Oct 2022 14:45:00 +0000 Portret športnice: Dominika Čonč, nogometašica Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905406 RTVSLO – Val 202 734 clean Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 12 Oct 2022 08:45:00 +0000 Neverjetno reševanje na strmi strehi, ki je zaznamovalo tudi poklicnega reševalca Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905142 RTVSLO – Val 202 774 clean Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 11 Oct 2022 08:45:00 +0000 Sekunde rešujejo: Vse življenje bi si očitala, če ne bi znala pomagati Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.-- <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904982 RTVSLO – Val 202 491 clean Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.-- <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 10 Oct 2022 12:00:00 +0000 Avdiofestival Radia Slovenija Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Nada Žgank/Vodnikova domačija</p> </body> </html> 174904888 RTVSLO – Val 202 767 clean Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Nada Žgank/Vodnikova domačija</p> </body> </html> Mon, 10 Oct 2022 11:30:00 +0000 Andraž Rožman: Raje sem oklican za norega, kot da zagovarjam to, kar velja za normalno Naša oddaja Sekunde rešujejo je nastala kot posledica praznovanja 35. obletnice Vala 202, torej pred 15 leti. Zamislili smo si oddajo, ki bi ljudi spodbudila, da bi se naučili najosnovnejših ukrepov in prijemov, s katerimi lahko človeku s srčnim zastojem pomagamo preživeti. In 15 let pozneje še zmeraj vztrajamo – kot je treba vztrajati tudi takrat, ko pred nami nekdo pade kot pokošen in je le naše ukrepanje tisto, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Vaše roke bodo tiste, ki bodo rešile življenje, in več kot 90 odstotkov možnosti je, da ga boste reševali najbližjim ali nekomu, ki ga poznate. Človeku, ki ne diha, takrat sprostimo dihalne poti in na trdi podlagi začnemo izvajati močne stiske prsnega koša, globoke vsaj 5 centimetrov, v ritmu 100 stisov na minuto oziroma v tempu najbolj znane himne oživljanja, vse do prihoda reševalcev. Boste znali, ko bo šlo zares? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904907 RTVSLO – Val 202 665 clean Naša oddaja Sekunde rešujejo je nastala kot posledica praznovanja 35. obletnice Vala 202, torej pred 15 leti. Zamislili smo si oddajo, ki bi ljudi spodbudila, da bi se naučili najosnovnejših ukrepov in prijemov, s katerimi lahko človeku s srčnim zastojem pomagamo preživeti. In 15 let pozneje še zmeraj vztrajamo – kot je treba vztrajati tudi takrat, ko pred nami nekdo pade kot pokošen in je le naše ukrepanje tisto, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Vaše roke bodo tiste, ki bodo rešile življenje, in več kot 90 odstotkov možnosti je, da ga boste reševali najbližjim ali nekomu, ki ga poznate. Človeku, ki ne diha, takrat sprostimo dihalne poti in na trdi podlagi začnemo izvajati močne stiske prsnega koša, globoke vsaj 5 centimetrov, v ritmu 100 stisov na minuto oziroma v tempu najbolj znane himne oživljanja, vse do prihoda reševalcev. Boste znali, ko bo šlo zares? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 10 Oct 2022 09:10:00 +0000 Sekunde rešujejo: Boste znali, ko bo šlo zares? "V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu. 174904500 RTVSLO – Val 202 586 clean "V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu. Sat, 08 Oct 2022 12:45:00 +0000 Za nekatere srhljive, za druge čudež narave Pred 15 leti smo za 35. rojstni dan Vala 202 poslušalcem želeli podariti tudi kakšno akcijo, ki je dotlej v medijih še ni bilo. Sekunde rešujejo je tako postal prvi projekt učenja temeljnih postopkov oživljanja, ki vseskozi spodbuja tudi uporabo in nameščanje javnih defibrilatorjev, naprav, ki so v številnih primerih srčnega zastoja ključne za obuditev človeka v življenje. Zavedanje o pomenu oživljanje je danes neprimerno večje kot takrat, veliko pa je tudi ljudi, ki so danes živi predvsem zato, ker so jim pomagali laični očividci. Taka je tudi naša prva zgodba v letošnji seriji oddaj akcije »Sekunde rešujejo«, v kateri bomo spoznali sogovornika, ki je s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904556 RTVSLO – Val 202 891 clean Pred 15 leti smo za 35. rojstni dan Vala 202 poslušalcem želeli podariti tudi kakšno akcijo, ki je dotlej v medijih še ni bilo. Sekunde rešujejo je tako postal prvi projekt učenja temeljnih postopkov oživljanja, ki vseskozi spodbuja tudi uporabo in nameščanje javnih defibrilatorjev, naprav, ki so v številnih primerih srčnega zastoja ključne za obuditev človeka v življenje. Zavedanje o pomenu oživljanje je danes neprimerno večje kot takrat, veliko pa je tudi ljudi, ki so danes živi predvsem zato, ker so jim pomagali laični očividci. Taka je tudi naša prva zgodba v letošnji seriji oddaj akcije »Sekunde rešujejo«, v kateri bomo spoznali sogovornika, ki je s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 08 Oct 2022 10:00:00 +0000 Sekunde rešujejo: Svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Jure Robežnik</strong> je umrl v 90. letu starosti. Na svoji poti se je podpisal pod več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke. Na Valu 202 se mu poklanjamo z dokumentarnim portretom. Leta 2008 ga je ob Robežnikovem 75. rojstnem dnevu pripravil Jure Longyka, v njem se mnogi njegovi sopotniki spominjajo življenja in ustvarjanja tega velikega skladatelja in vibrafonista. O Juretu Robežniku so pripovedovali: Jože Hudeček, Ivo Umek, Janez Sever, Mojmir Sepe, Vladimir Frantar, Mitja Volčič, Dušan Velkaverh, Katja Levstik, Ditka Haberl, Andrej Šifrer, Saša Geržina, Magnifico, Lidija Kodrič in Arsen Dedić.</p> </body> </html> 174904317 RTVSLO – Val 202 1650 clean Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Jure Robežnik</strong> je umrl v 90. letu starosti. Na svoji poti se je podpisal pod več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke. Na Valu 202 se mu poklanjamo z dokumentarnim portretom. Leta 2008 ga je ob Robežnikovem 75. rojstnem dnevu pripravil Jure Longyka, v njem se mnogi njegovi sopotniki spominjajo življenja in ustvarjanja tega velikega skladatelja in vibrafonista. O Juretu Robežniku so pripovedovali: Jože Hudeček, Ivo Umek, Janez Sever, Mojmir Sepe, Vladimir Frantar, Mitja Volčič, Dušan Velkaverh, Katja Levstik, Ditka Haberl, Andrej Šifrer, Saša Geržina, Magnifico, Lidija Kodrič in Arsen Dedić.</p> </body> </html> Fri, 07 Oct 2022 16:00:00 +0000 Jure Robežnik: dokumentarni portret Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904048 RTVSLO – Val 202 658 clean Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 06 Oct 2022 12:45:00 +0000 Ponekod bomo smučali po lanski ceni, ponekod pa 10 odstotkov dražje Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904058 RTVSLO – Val 202 157 clean Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 06 Oct 2022 12:15:00 +0000 Ob Mednarodnem dnevu geopestrosti Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903464 RTVSLO – Val 202 925 clean Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 04 Oct 2022 08:45:00 +0000 Kako do študentske sobe Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Je ljubiteljski raziskovalec predorov in skrbnik vetrovalne naprave pri železniškem predoru Bukovo v Baški grapi, zgrajene leta 1914, ki je najstarejša še ohranjena prezračevalna naprava za predore v Evropi. Zanimiva pa je tudi njegova zbirka voznih redov, v kateri hrani tudi znameniti Bradshawev vodnik po celinskih železnicah iz leta 1913, ki ga v knjigi V osemdesetih dneh okoli sveta omenja Jules Verne.</p> </body> </html> 174902722 RTVSLO – Val 202 644 clean Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Je ljubiteljski raziskovalec predorov in skrbnik vetrovalne naprave pri železniškem predoru Bukovo v Baški grapi, zgrajene leta 1914, ki je najstarejša še ohranjena prezračevalna naprava za predore v Evropi. Zanimiva pa je tudi njegova zbirka voznih redov, v kateri hrani tudi znameniti Bradshawev vodnik po celinskih železnicah iz leta 1913, ki ga v knjigi V osemdesetih dneh okoli sveta omenja Jules Verne.</p> </body> </html> Sat, 01 Oct 2022 10:00:00 +0000 Toni Obid: V Baški grapi, pa ne biti povezan z železnico, je kar čudež "Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih." <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tako o tem, da je obračunala s svojimi demoni, pravi Natalija Gorščak, avtorica novega dokumentarnega filma Otroci alkoholikov, v katerem o njenem odraščanju ob alkoholiku izvemo skozi igro in pripoved igralke Maje Gal Štromar. V filmu o otroštvu govorijo tudi štirje otroci alkoholikov različnih generacij, znani strokovnjaki in terapevti s področja zasvojenosti pa pojasnijo posledice alkoholizma za otroke in za naslednje rodove. Kot pravi Natalija Gorščak, je film naredila zato, da bi otroci, ki prihajajo iz takih družin, spoznali, da je takih otrok polno, da niso sami in da bodo o tem lažje spregovorili in presegli svoje travme. Film Otroci alkoholikov Natalije Gorščak bo na sporedu Televizije Slovenija 15. novembra.</p> </body> </html> 174902436 RTVSLO – Val 202 742 clean "Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih." <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tako o tem, da je obračunala s svojimi demoni, pravi Natalija Gorščak, avtorica novega dokumentarnega filma Otroci alkoholikov, v katerem o njenem odraščanju ob alkoholiku izvemo skozi igro in pripoved igralke Maje Gal Štromar. V filmu o otroštvu govorijo tudi štirje otroci alkoholikov različnih generacij, znani strokovnjaki in terapevti s področja zasvojenosti pa pojasnijo posledice alkoholizma za otroke in za naslednje rodove. Kot pravi Natalija Gorščak, je film naredila zato, da bi otroci, ki prihajajo iz takih družin, spoznali, da je takih otrok polno, da niso sami in da bodo o tem lažje spregovorili in presegli svoje travme. Film Otroci alkoholikov Natalije Gorščak bo na sporedu Televizije Slovenija 15. novembra.</p> </body> </html> Thu, 29 Sep 2022 12:45:00 +0000 Dokumentarni film Otroci alkoholikov Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nanizanka <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/avgust-demsar-primeri-inspektorja-vrenka/641606">Primeri inšpektorja Vrenka</a> bo premierno prevajana vse oktobrske torke ob 21.05 na Prvem programu Radia Slovenija v terminu radijske igre. </p> </body> </html> 174902200 RTVSLO – Val 202 463 clean Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nanizanka <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/avgust-demsar-primeri-inspektorja-vrenka/641606">Primeri inšpektorja Vrenka</a> bo premierno prevajana vse oktobrske torke ob 21.05 na Prvem programu Radia Slovenija v terminu radijske igre. </p> </body> </html> Wed, 28 Sep 2022 14:45:00 +0000 Avgust Demšar pred premiero radijske nanizanke Primeri inšpektorja Vrenka Tomaž Zwitter o pikadu z asteroidom<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sredi noči, kakih četrt čez eno po našem času smo lahko spremljali nenavaden manever ameriške vesoljske agencije Nasa, ki je s sondo DART uspešno zadela asteroid Dimorfos. Ime misije je domiselno, 'dart' namreč v angleščini pomeni puščico pri igri pikada, in res je šlo za zelo natančen pikado, saj so skušali asteroid, ki je velik za dobro nogometno igrišče, zadeti na razdalji 10 milijonov kilometrov. Nočno dogajanje je marsikoga spomnilo na holivdske megauspešnice, v katerih skušajo s trkom v asteroid spremeniti njegovo hitrost, da ne bi ta trčil v nas. A naj vas ne skrbi, ta asteroid ni nevaren, je zelo daleč od nas in je neke vrste testni poligon. Raziskovalci zdaj preučujejo, za koliko bi utegnil trk spremeniti njegovo hitrost potovanja. </p> <p><strong>Dr. Tomaž Zwitter</strong> s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani pravi, da predvidevajo, da bi se hitrost asteroida lahko spremenila za 1 milimeter na sekundo. </p> </body> </html> 174901951 RTVSLO – Val 202 845 clean Tomaž Zwitter o pikadu z asteroidom<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sredi noči, kakih četrt čez eno po našem času smo lahko spremljali nenavaden manever ameriške vesoljske agencije Nasa, ki je s sondo DART uspešno zadela asteroid Dimorfos. Ime misije je domiselno, 'dart' namreč v angleščini pomeni puščico pri igri pikada, in res je šlo za zelo natančen pikado, saj so skušali asteroid, ki je velik za dobro nogometno igrišče, zadeti na razdalji 10 milijonov kilometrov. Nočno dogajanje je marsikoga spomnilo na holivdske megauspešnice, v katerih skušajo s trkom v asteroid spremeniti njegovo hitrost, da ne bi ta trčil v nas. A naj vas ne skrbi, ta asteroid ni nevaren, je zelo daleč od nas in je neke vrste testni poligon. Raziskovalci zdaj preučujejo, za koliko bi utegnil trk spremeniti njegovo hitrost potovanja. </p> <p><strong>Dr. Tomaž Zwitter</strong> s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani pravi, da predvidevajo, da bi se hitrost asteroida lahko spremenila za 1 milimeter na sekundo. </p> </body> </html> Tue, 27 Sep 2022 11:40:00 +0000 Sonda DART uspešno zadela asteroid Dimorfos Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Med udeleženci včerajšnjega shoda v podporo RTV Slovenija na Trgu republike so bili v veliki večini njegovi podporniki, a to ne pomeni, da iz njihovih ust ni bilo slišati tudi kritik na naš račun. Misel mladega sogovornika o tem, koliko mladih - pa ne samo njih - izgubljamo pred ekrani in tudi med državljani, nam je dala misliti. Ker se ukvarjamo predvsem sami s seboj, ne pa z njimi oziroma javnostjo, ki ji je javni servis odgovoren. Zato upamo, da se bomo sploh še znali usmeriti v prihodnost in izzive, ki jih ta prinaša. Za javni servis in družbo kot celoto.</p> </body> </html> 174901901 RTVSLO – Val 202 559 clean Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Med udeleženci včerajšnjega shoda v podporo RTV Slovenija na Trgu republike so bili v veliki večini njegovi podporniki, a to ne pomeni, da iz njihovih ust ni bilo slišati tudi kritik na naš račun. Misel mladega sogovornika o tem, koliko mladih - pa ne samo njih - izgubljamo pred ekrani in tudi med državljani, nam je dala misliti. Ker se ukvarjamo predvsem sami s seboj, ne pa z njimi oziroma javnostjo, ki ji je javni servis odgovoren. Zato upamo, da se bomo sploh še znali usmeriti v prihodnost in izzive, ki jih ta prinaša. Za javni servis in družbo kot celoto.</p> </body> </html> Tue, 27 Sep 2022 08:45:00 +0000 Shod za javno RTV na Trgu republike Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174901766 RTVSLO – Val 202 766 clean Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 26 Sep 2022 12:45:00 +0000 Jasmina Jamnik: Izgubila sem prostor, v katerem sem novinarka Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174901677 RTVSLO – Val 202 1199 clean Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 26 Sep 2022 06:00:00 +0000 Igor E. Bergant: Status quo vodi k rušenju RTV Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174901465 RTVSLO – Val 202 676 clean Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 24 Sep 2022 12:45:00 +0000 Predstava Otroci Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov. 174901461 RTVSLO – Val 202 531 clean Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov. Sat, 24 Sep 2022 10:00:00 +0000 Barviti jezikovni mozaik O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Ljubljani se danes začenja mednarodna konferenca z naslovom Gospodar/The Master, ki v Cankarjevem domu gosti strokovnjake s področij filozofije, psihoanalize, politične teorije in kulturnih študij. Do sobote bodo razpravljali o novih podobah gospodarja v družbi v primerjavi s tistimi tradicionalnimi ter kakšne so in bodo nove oblike suverenosti in politične legitimacije. Razsvetljenski ideal, da naj bo avtoriteta utemeljena le na sposobnostih, znanju in strokovnosti, se je – kot vse bolj ugotavljamo – ponesrečil, gospodar se je vrnil, le da si tokrat podaja roke s populizmi vseh vrst in novimi sistemi nadzora.</p> </body> </html> 174900926 RTVSLO – Val 202 675 clean O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Ljubljani se danes začenja mednarodna konferenca z naslovom Gospodar/The Master, ki v Cankarjevem domu gosti strokovnjake s področij filozofije, psihoanalize, politične teorije in kulturnih študij. Do sobote bodo razpravljali o novih podobah gospodarja v družbi v primerjavi s tistimi tradicionalnimi ter kakšne so in bodo nove oblike suverenosti in politične legitimacije. Razsvetljenski ideal, da naj bo avtoriteta utemeljena le na sposobnostih, znanju in strokovnosti, se je – kot vse bolj ugotavljamo – ponesrečil, gospodar se je vrnil, le da si tokrat podaja roke s populizmi vseh vrst in novimi sistemi nadzora.</p> </body> </html> Thu, 22 Sep 2022 12:45:00 +0000 Pojem gospodarja nam bi moral biti v demokraciji tuj Dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht o delni mobilizaciji ter vpoklicu ruskih rezervistov in nekdanjih vojakov<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vladimir Putin je odredil ukaz o delni mobilizaciji, ki se je začel včeraj. Vpoklicanih bo 300.000 rezervistov in nekdanjih vojakov. Številni Rusi zapuščajo državo, potekajo tudi protesti. </p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Protesti, ki so se takoj zgodili, so potekali pod pozivom 'Ne mogilizaciji'. Mogila v ruščini pomeni grob. Osebno menim, da to dejanje vseeno ne bo prineslo nekih hipnih sprememb na fronto.</p> <footer>Miha Lampreht</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900860 RTVSLO – Val 202 710 clean Dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht o delni mobilizaciji ter vpoklicu ruskih rezervistov in nekdanjih vojakov<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vladimir Putin je odredil ukaz o delni mobilizaciji, ki se je začel včeraj. Vpoklicanih bo 300.000 rezervistov in nekdanjih vojakov. Številni Rusi zapuščajo državo, potekajo tudi protesti. </p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Protesti, ki so se takoj zgodili, so potekali pod pozivom 'Ne mogilizaciji'. Mogila v ruščini pomeni grob. Osebno menim, da to dejanje vseeno ne bo prineslo nekih hipnih sprememb na fronto.</p> <footer>Miha Lampreht</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Thu, 22 Sep 2022 09:10:00 +0000 Putin se v svoji retoriki izrablja in prikazuje kot žrtev zahodne zarote Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174900844 RTVSLO – Val 202 580 clean Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 22 Sep 2022 08:45:00 +0000 Kako sisteme daljinskega ogrevanja preobraziti v bolj zelene? Delo od doma je ena bolj pozitivnih dediščin epidemije, saj so ga sprejeli tudi marsikje, kjer so se mu pred epidemično izkušnjo močno upirali. Vsem prednostim navkljub pa je lahko tudi dvorezen meč celo na področju usklajevanja zasebnega in službenega življenja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>To kažeta tako raziskava pristojnega ministrstva za delo kot tudi Deloittovo novo poročilo <em>Women &amp; Work 2022: A Global Outlook</em>. To ugotavlja, da epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo močno ovirata predvsem življenje zaposlenih žensk, ogrožata pa tudi že tako izpraznjen kadrovski bazen.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Obremenitev žensk med epidemijo, ta hibridnost in fleksibilnost, ni bila izbira, ampak je bila nuja. Ženske so ostajale doma in v delovnem času so oddelale trojno delo, gospodinjsko delo, skrb za otroke ali starejšega in delo za delodajalca. In ta zadeva se po času epidemije ni spremenila."</p> <footer>mag. Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900365 RTVSLO – Val 202 801 clean Delo od doma je ena bolj pozitivnih dediščin epidemije, saj so ga sprejeli tudi marsikje, kjer so se mu pred epidemično izkušnjo močno upirali. Vsem prednostim navkljub pa je lahko tudi dvorezen meč celo na področju usklajevanja zasebnega in službenega življenja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>To kažeta tako raziskava pristojnega ministrstva za delo kot tudi Deloittovo novo poročilo <em>Women &amp; Work 2022: A Global Outlook</em>. To ugotavlja, da epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo močno ovirata predvsem življenje zaposlenih žensk, ogrožata pa tudi že tako izpraznjen kadrovski bazen.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Obremenitev žensk med epidemijo, ta hibridnost in fleksibilnost, ni bila izbira, ampak je bila nuja. Ženske so ostajale doma in v delovnem času so oddelale trojno delo, gospodinjsko delo, skrb za otroke ali starejšega in delo za delodajalca. In ta zadeva se po času epidemije ni spremenila."</p> <footer>mag. Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Tue, 20 Sep 2022 08:45:00 +0000 Hibridno fleksibilno delo ima številne pasti, tudi izgorelost in še večjo kadrovsko sušo Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899779 RTVSLO – Val 202 971 clean Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 17 Sep 2022 10:00:00 +0000 Slepota te loči od stvari, gluhota od ljudi Po velikem razočaranju (pre)zgodnjega konca evropskega prvenstva se je s selektorjem slovenske košarkarske reprezentance Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899640 RTVSLO – Val 202 904 clean Po velikem razočaranju (pre)zgodnjega konca evropskega prvenstva se je s selektorjem slovenske košarkarske reprezentance Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 16 Sep 2022 15:10:00 +0000 Pričakovanja so bila visoka, a nismo bili prepotentni Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov. 174899331 RTVSLO – Val 202 495 clean Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov. Thu, 15 Sep 2022 12:45:00 +0000 Prekletstvo te knjige je, da je takoj po izidu že neaktualna 15. september je državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 75. leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Praznik vrnitve primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Razmišljanje o prazniku je z nami delila kulturna delavka Irena Urbič, Koprčanka in eden bolj prepoznavnih obrazov Primorske. 174899258 RTVSLO – Val 202 428 clean 15. september je državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 75. leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Praznik vrnitve primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Razmišljanje o prazniku je z nami delila kulturna delavka Irena Urbič, Koprčanka in eden bolj prepoznavnih obrazov Primorske. Thu, 15 Sep 2022 09:10:00 +0000 Dan vrnitve Primorske k matični domovini Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tobačni izdelki so najbolj onesnaženi predmeti na svetu, saj vsebujejo več kot 7000 strupenih kemikalij. O tem, kaj lahko naredimo kot posamezniki in kakšni ukrepi bi morali biti sprejeti na sistemski ravni za izboljšanje zdravstvene in okolijske situacije, smo se pogovarjali s predstavnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje <strong>dr. Heleno Koprivnikar</strong> in <strong>Katjo Sreš</strong>, predsednico organizacije Ekologi brez meja.</p> </body> </html> 174898994 RTVSLO – Val 202 626 clean Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tobačni izdelki so najbolj onesnaženi predmeti na svetu, saj vsebujejo več kot 7000 strupenih kemikalij. O tem, kaj lahko naredimo kot posamezniki in kakšni ukrepi bi morali biti sprejeti na sistemski ravni za izboljšanje zdravstvene in okolijske situacije, smo se pogovarjali s predstavnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje <strong>dr. Heleno Koprivnikar</strong> in <strong>Katjo Sreš</strong>, predsednico organizacije Ekologi brez meja.</p> </body> </html> Wed, 14 Sep 2022 08:45:00 +0000 V naravi letno pristane 4500 milijard cigaretnih ogorkov V 92. letu se je poslovil Jean-Luc Godard, eden najbolj cenjenih cineastov v zgodovini In ključna osebnost novega vala, ki je v poznih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v kinematografiji pomenil pravo revolucijo. Stojan Pelko, velik poznavalec Godarjevega dela – o njem je predaval tudi štiudentom LJ FF – pravi, da je bil Godar pravi filmski bog. Sploh ne zgolj zato, ker ima besedico BOG v svojem priimku.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174898841 RTVSLO – Val 202 313 clean V 92. letu se je poslovil Jean-Luc Godard, eden najbolj cenjenih cineastov v zgodovini In ključna osebnost novega vala, ki je v poznih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v kinematografiji pomenil pravo revolucijo. Stojan Pelko, velik poznavalec Godarjevega dela – o njem je predaval tudi štiudentom LJ FF – pravi, da je bil Godar pravi filmski bog. Sploh ne zgolj zato, ker ima besedico BOG v svojem priimku.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 13 Sep 2022 11:50:00 +0000 Poslovil se je eden najbolj znanih cineastov Jean-Luc Godard Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V luči pretekle sobote, ko je bil svetovni dan preprečevanja samomora, smo pred mikrofon povabili magistrico zakonskih in družinskih terapij <strong>Anjo Klančar</strong>, ki je po tem, ko je zaradi življenjskih okoliščin izgubila mamo in očeta, napisala knjigo Ko izgubiš. Z njo se je o dolgotrajnem žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora, pričakovanjih okolice in samo-stigmatiziranju pogovarjala Kaja Ravnak.</p> </body> </html> 174898767 RTVSLO – Val 202 913 clean Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V luči pretekle sobote, ko je bil svetovni dan preprečevanja samomora, smo pred mikrofon povabili magistrico zakonskih in družinskih terapij <strong>Anjo Klančar</strong>, ki je po tem, ko je zaradi življenjskih okoliščin izgubila mamo in očeta, napisala knjigo Ko izgubiš. Z njo se je o dolgotrajnem žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora, pričakovanjih okolice in samo-stigmatiziranju pogovarjala Kaja Ravnak.</p> </body> </html> Tue, 13 Sep 2022 08:45:00 +0000 Obsojanje je vrtenje v krogu Ob menjavi na vrhu britanske monarhije smo se znašli pred morda malo nepričakovano dilemo - kako sploh poimenovati novega vladarja, ki si je sam nadel naziv Charles III. Je torej nekdanji princ Charles od zdaj naprej kralj Charles ali kralj Karel III? Na to dilemo so že odgovorili jezikoslovci z ZRC SAZU, mi pa smo za razlago poklicali dr. Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174898214 RTVSLO – Val 202 310 clean Ob menjavi na vrhu britanske monarhije smo se znašli pred morda malo nepričakovano dilemo - kako sploh poimenovati novega vladarja, ki si je sam nadel naziv Charles III. Je torej nekdanji princ Charles od zdaj naprej kralj Charles ali kralj Karel III? Na to dilemo so že odgovorili jezikoslovci z ZRC SAZU, mi pa smo za razlago poklicali dr. Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Sep 2022 08:45:00 +0000 Dr. Helena Dobrovoljc: kralj Charles ali Karel? Na protokol ob smrti kraljice so se britanski novinarji, še posebej na javnem servisu, pripravljali več let. Tudi Guy De Launey, dopisnik BBC-ja iz Slovenije, je sodeloval v posebni vaji, ko je še delal na londonskem radiu. Prepričan je, da govorimo res o izredni epohi. Kraljica je bila stalnica v življenju ljudi v državi, ki ima pravkar četrtega predsednika vlade v šestih letih: "Zagotovo so ljudje izgubili steber stabilnosti in določena mera negotovosti je gotovo prisotna.” <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174897983 RTVSLO – Val 202 629 clean Na protokol ob smrti kraljice so se britanski novinarji, še posebej na javnem servisu, pripravljali več let. Tudi Guy De Launey, dopisnik BBC-ja iz Slovenije, je sodeloval v posebni vaji, ko je še delal na londonskem radiu. Prepričan je, da govorimo res o izredni epohi. Kraljica je bila stalnica v življenju ljudi v državi, ki ima pravkar četrtega predsednika vlade v šestih letih: "Zagotovo so ljudje izgubili steber stabilnosti in določena mera negotovosti je gotovo prisotna.” <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 09 Sep 2022 10:40:00 +0000 Guy de Launey, BBC: O kraljici kot osebi ne vemo skoraj nič Stoičnost, dostojanstvena drža in nepremagljiv občutek do dolžnosti <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Velika večina prebivalcev Združenega kraljestva praktično ni poznala drugega monarha. Na nek način je bila Elizabeta II. po svoje materinski lik za državo."</em> V svojem vladanju je doživela tudi velike spremembe, recimo dokončni razpad imperija, po drugi strani pa velik tehnološki napredek, saj je med drugim je odprla prvo jedrsko elektrarno. <em>"Z njo se je simbolično končalo tako imenovano podaljšano 20. stoletje."</em> O vlogi Velike Britanije v kolonializmu in neoliberalizmu ter o Commonwealthu s <strong>Tomažem Gerdenom</strong>, ki je več let spremljal življenje kraljeve družine.</p> </body> </html> 174897986 RTVSLO – Val 202 897 clean Stoičnost, dostojanstvena drža in nepremagljiv občutek do dolžnosti <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Velika večina prebivalcev Združenega kraljestva praktično ni poznala drugega monarha. Na nek način je bila Elizabeta II. po svoje materinski lik za državo."</em> V svojem vladanju je doživela tudi velike spremembe, recimo dokončni razpad imperija, po drugi strani pa velik tehnološki napredek, saj je med drugim je odprla prvo jedrsko elektrarno. <em>"Z njo se je simbolično končalo tako imenovano podaljšano 20. stoletje."</em> O vlogi Velike Britanije v kolonializmu in neoliberalizmu ter o Commonwealthu s <strong>Tomažem Gerdenom</strong>, ki je več let spremljal življenje kraljeve družine.</p> </body> </html> Fri, 09 Sep 2022 10:00:00 +0000 Kraljica se je v svojem življenju srečala s približno 2,5 milijona ljudmi Ob smrti kraljice Elizabete II. z dr. Jano Javornik analiziramo stanje na Otoku in pogledujemo proti monarhiji pod vodstvom Karla III.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Priljubljenost kraljice Elizabete II. je nihala. Po letu 2012 je najbolj strmo rasla, a kljub temu je ostala ikona. Močno je bila vpletena v vsakdanje življenje Združenega kraljestva. "Varna trditev je, da kraljičina smrt sili k refleksiji o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Nove elizabetinske ere je konec. Novopečeni kralj je podedoval zelo drugačno državo, kot jo je njegova mati leta 1953," pravi raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu <strong>dr. Jana Javornik</strong>, ki smo jo poklicali v London. Kakšno je življenje na Otoku in kaj lahko pričakujemo pod vladavino Karla III.?</p> </body> </html> 174897938 RTVSLO – Val 202 563 clean Ob smrti kraljice Elizabete II. z dr. Jano Javornik analiziramo stanje na Otoku in pogledujemo proti monarhiji pod vodstvom Karla III.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Priljubljenost kraljice Elizabete II. je nihala. Po letu 2012 je najbolj strmo rasla, a kljub temu je ostala ikona. Močno je bila vpletena v vsakdanje življenje Združenega kraljestva. "Varna trditev je, da kraljičina smrt sili k refleksiji o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Nove elizabetinske ere je konec. Novopečeni kralj je podedoval zelo drugačno državo, kot jo je njegova mati leta 1953," pravi raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu <strong>dr. Jana Javornik</strong>, ki smo jo poklicali v London. Kakšno je življenje na Otoku in kaj lahko pričakujemo pod vladavino Karla III.?</p> </body> </html> Fri, 09 Sep 2022 09:15:00 +0000 Monarhijo je vodila kot družinsko podjetje Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC, knjiga, ki je zanimiva in uporabna za vsakogar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem se pogovarjamo z urednico <strong>doc. dr. Matejo Jemec Tomazin</strong> iz Terminološke sekcije <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</a>.</p> </body> </html> 174897732 RTVSLO – Val 202 660 clean Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC, knjiga, ki je zanimiva in uporabna za vsakogar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem se pogovarjamo z urednico <strong>doc. dr. Matejo Jemec Tomazin</strong> iz Terminološke sekcije <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</a>.</p> </body> </html> Thu, 08 Sep 2022 12:45:00 +0000 Davčni terminološki slovar "Stavba na Linhartovi cesti 43 v Ljubljani je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost," so v soboto sporočili iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone. Kaj za uporabnike pomeni izraz avtonomna cona in za kakšne vrednote se zavzemajo? Zvočna razglednica iz Placa. 174896990 RTVSLO – Val 202 351 clean "Stavba na Linhartovi cesti 43 v Ljubljani je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost," so v soboto sporočili iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone. Kaj za uporabnike pomeni izraz avtonomna cona in za kakšne vrednote se zavzemajo? Zvočna razglednica iz Placa. Tue, 06 Sep 2022 12:45:00 +0000 PLAC svobode v svetu, ki ti tega ne omogoča Ob ponatisu knjige Kokošji rod avtorja Josipa Ribičiča<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pred kratkim je v ponatisu pri založbi Vida izšla knjiga avtorja Josipa Ribičiča z naslovom Kokošji rod. Ker je od njene prve izdaje v Gorici leta 1924 minilo skoraj sto let in ker se za kokošjim skriva marsikatera značilnost človeškega rodu, se je Maja Ava Žiberna o njeni vsebini in sporočilu pogovarjala z vnukom pisateljem Cirilom Ribičičem in s slikarko Ejti Štih, ki je izvirno le leposlovno varianto obogatila s svojimi ilustracijami kokoši in petelinov.</p> </body> </html> 174897167 RTVSLO – Val 202 560 clean Ob ponatisu knjige Kokošji rod avtorja Josipa Ribičiča<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pred kratkim je v ponatisu pri založbi Vida izšla knjiga avtorja Josipa Ribičiča z naslovom Kokošji rod. Ker je od njene prve izdaje v Gorici leta 1924 minilo skoraj sto let in ker se za kokošjim skriva marsikatera značilnost človeškega rodu, se je Maja Ava Žiberna o njeni vsebini in sporočilu pogovarjala z vnukom pisateljem Cirilom Ribičičem in s slikarko Ejti Štih, ki je izvirno le leposlovno varianto obogatila s svojimi ilustracijami kokoši in petelinov.</p> </body> </html> Tue, 06 Sep 2022 08:45:00 +0000 Mladim in starim v poduk ter zabavo Artemis 1 je prvi od Nasinih misij, ki bodo na Luno spet popeljale človeka. Danes naj bi s Cape Canaverala po ponedeljkovem zapletu sledila izstrelitev rakete SLS v Lunino orbito, tokrat še brez posadke. S tem se začenja novo obdobje osvajanja Lune in vesolja, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da je izgovor Luna, želimo pa si na Mars. In skoraj gotovo Artemis ne bo novi Apollo - če gre verjeti Nasi, bodo naslednji posamezniki, ki bodo stopili na Luno - vsaj ena ženska, pa temnopolta oseba, so zapisali. S tem naj bi dokazali, da je odkrivanje vesolja namenjeno vsakomur, in da je za vsakogar. 174896363 RTVSLO – Val 202 674 clean Artemis 1 je prvi od Nasinih misij, ki bodo na Luno spet popeljale človeka. Danes naj bi s Cape Canaverala po ponedeljkovem zapletu sledila izstrelitev rakete SLS v Lunino orbito, tokrat še brez posadke. S tem se začenja novo obdobje osvajanja Lune in vesolja, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da je izgovor Luna, želimo pa si na Mars. In skoraj gotovo Artemis ne bo novi Apollo - če gre verjeti Nasi, bodo naslednji posamezniki, ki bodo stopili na Luno - vsaj ena ženska, pa temnopolta oseba, so zapisali. S tem naj bi dokazali, da je odkrivanje vesolja namenjeno vsakomur, in da je za vsakogar. Sat, 03 Sep 2022 12:45:00 +0000 “Izgovor je Luna, želimo pa si na Mars,” astrofizik dr. Tomaž Zwitter o misiji Artemis Na otoku Lido, največjem otoku Beneške lagune, se te dni dogaja 79. Mostra. Je najstarejši in prav gotovo za Cannes-om, drugi najpomemebnejši filmski festival, ki vso svojo pozornost posveča zgolj filmom in njihovim avtorjem. Na Lidu namreč ni filmskega trga, ki obvezno spremlja vsak velik festival. Zato pa ima Beneška mostra vrsto zanimivih srečanj na temo audiovizualne umetnosti, stalnica festivala pa so že vrsto let razne filmske akademije ter množica študentov. Beneška mostra ima tudi najmlajšo žirijo, ki enakovredno ocenjuje filme. Sestavljajo jo najmlajši filmski zanesenjaki, ki so lahko stari med 18-25 let in prihajajo iz 27 evropskih držav. Med njimi je seveda tudi po en žirant iz Slovenjie. Z njimi se je srečala Nina Zagoričnik, ki spremlja dogajanje na Lidu. 174896553 RTVSLO – Val 202 717 clean Na otoku Lido, največjem otoku Beneške lagune, se te dni dogaja 79. Mostra. Je najstarejši in prav gotovo za Cannes-om, drugi najpomemebnejši filmski festival, ki vso svojo pozornost posveča zgolj filmom in njihovim avtorjem. Na Lidu namreč ni filmskega trga, ki obvezno spremlja vsak velik festival. Zato pa ima Beneška mostra vrsto zanimivih srečanj na temo audiovizualne umetnosti, stalnica festivala pa so že vrsto let razne filmske akademije ter množica študentov. Beneška mostra ima tudi najmlajšo žirijo, ki enakovredno ocenjuje filme. Sestavljajo jo najmlajši filmski zanesenjaki, ki so lahko stari med 18-25 let in prihajajo iz 27 evropskih držav. Med njimi je seveda tudi po en žirant iz Slovenjie. Z njimi se je srečala Nina Zagoričnik, ki spremlja dogajanje na Lidu. Sat, 03 Sep 2022 06:45:00 +0000 Mlada cineasta na 79. Mostri: Ana Hauko in Lev Slivnik Umrl je zadnji voditelj Sovjetske zveze in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je s poskusom prevrata končal svojo politično kariero.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mihail Gorbačov</strong> je bil človek, ki je končal sovjetsko posredovanje v Afganistanu, začel pogovore o omejitvi strateškega orožja, pustil vzhodnoevropskim državam, da gredo "svojo pot", kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi. Doma je vpeljal dve ključni reformi: perestrojko, za decentralizacijo odločanja predvsem na gospodarskem področju, in glasnost, s katero je sprostil svobodo medijev in svobodo govora. Večja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile v razpad Sovjetske zveze. Cenili so ga predvsem v tujini, doma ga številni Rusi označujejo za izdajalca in mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ruševinah carske Rusije gradili 70 let. O njegovi zapuščini in tudi srečanju z njim v Ljubljani z novinarjem in analitikom <strong>Brankom Sobanom</strong>, ki je med drugim poročal tudi iz Rusije.</p> </body> </html> 174895782 RTVSLO – Val 202 717 clean Umrl je zadnji voditelj Sovjetske zveze in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je s poskusom prevrata končal svojo politično kariero.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mihail Gorbačov</strong> je bil človek, ki je končal sovjetsko posredovanje v Afganistanu, začel pogovore o omejitvi strateškega orožja, pustil vzhodnoevropskim državam, da gredo "svojo pot", kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi. Doma je vpeljal dve ključni reformi: perestrojko, za decentralizacijo odločanja predvsem na gospodarskem področju, in glasnost, s katero je sprostil svobodo medijev in svobodo govora. Večja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile v razpad Sovjetske zveze. Cenili so ga predvsem v tujini, doma ga številni Rusi označujejo za izdajalca in mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ruševinah carske Rusije gradili 70 let. O njegovi zapuščini in tudi srečanju z njim v Ljubljani z novinarjem in analitikom <strong>Brankom Sobanom</strong>, ki je med drugim poročal tudi iz Rusije.</p> </body> </html> Wed, 31 Aug 2022 09:10:00 +0000 Najprej gospodar kompromisov, nato njihov suženj Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Po izobrazbi je humanist, pristal pa je v povsem drugačnih vodah, saj se že leta uveljavlja v svetu ilustracije. Še posebej dobro ga poznajo zelo mladi bralci poučne literature in ljubitelji stripov, in to sta dva tipa literature, kjer se s črto in enostavnim slogom, kot ga opisuje sam, počuti še posebej doma. Ivan Mitrevski je podpisan pod knjige <em>Kdo se boji zobozdravnikov</em>, <em>Žanov super rmega fantastični potep po zgodovini Slovenije</em>, <em>Volkulja Bela in čarobni gozd: napeta ekokriminalka</em> … in tako naprej.</p> <p>Ob skorajšnjem začetku šolskega leta smo se pogovarjala o čem drugem kot pa o poučni knjigi za otroke.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Danes je trik ilustracij predvsem ta, da navduši ljudi, da vztrajajo pri vsebini, jo žvečijo, glodajo, dokler iz nje ne izluščijo nekega znanja, ki ga lahko uporabijo in nesejo naprej."</p> <footer>Ivan Mitrevski</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174895530 RTVSLO – Val 202 751 clean Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Po izobrazbi je humanist, pristal pa je v povsem drugačnih vodah, saj se že leta uveljavlja v svetu ilustracije. Še posebej dobro ga poznajo zelo mladi bralci poučne literature in ljubitelji stripov, in to sta dva tipa literature, kjer se s črto in enostavnim slogom, kot ga opisuje sam, počuti še posebej doma. Ivan Mitrevski je podpisan pod knjige <em>Kdo se boji zobozdravnikov</em>, <em>Žanov super rmega fantastični potep po zgodovini Slovenije</em>, <em>Volkulja Bela in čarobni gozd: napeta ekokriminalka</em> … in tako naprej.</p> <p>Ob skorajšnjem začetku šolskega leta smo se pogovarjala o čem drugem kot pa o poučni knjigi za otroke.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Danes je trik ilustracij predvsem ta, da navduši ljudi, da vztrajajo pri vsebini, jo žvečijo, glodajo, dokler iz nje ne izluščijo nekega znanja, ki ga lahko uporabijo in nesejo naprej."</p> <footer>Ivan Mitrevski</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Tue, 30 Aug 2022 08:45:00 +0000 Najboljša literatura nastane takrat, ko ciljamo na veliko več kot le na lepo knjigo Karolina Umetnina je mlada umetnica, ustvarjalka stripov, Kraševka iz Opatjega sela, ki se je mnogim zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Striparka je postala po čistem naključju, in naključnim dogodkom in stvarem se prepušča tudi pri svoji umetnosti. Spregovori o ustvarjanju v narečju, striparskem prvencu Ma kej? Neč in seveda tudi doživljanju požara kakšnih deset metrov stran od hiše ter hvaležnosti gasilcem. 174894176 RTVSLO – Val 202 519 clean Karolina Umetnina je mlada umetnica, ustvarjalka stripov, Kraševka iz Opatjega sela, ki se je mnogim zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Striparka je postala po čistem naključju, in naključnim dogodkom in stvarem se prepušča tudi pri svoji umetnosti. Spregovori o ustvarjanju v narečju, striparskem prvencu Ma kej? Neč in seveda tudi doživljanju požara kakšnih deset metrov stran od hiše ter hvaležnosti gasilcem. Tue, 23 Aug 2022 14:45:00 +0000 Striparka Karolina Umetnina Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kaj pa je za vas magdalenica iz Proustovega romana V Swannovem svetu? Mogoče stoenka, turistična pašteta ali kasetofon, ki vam prikliče spomin na otroštvo? Ob Kolpi v Beli krajini si to vprašanje postavijo pogosto, saj je tam z zbiranjem starih, a dobro ohranjenih kosov pohištva, hrane in drugih pripomočkov nastal retrokamp festival, ki ga je obiskala Kaja Ravnak.</p> </body> </html> 174894164 RTVSLO – Val 202 681 clean Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kaj pa je za vas magdalenica iz Proustovega romana V Swannovem svetu? Mogoče stoenka, turistična pašteta ali kasetofon, ki vam prikliče spomin na otroštvo? Ob Kolpi v Beli krajini si to vprašanje postavijo pogosto, saj je tam z zbiranjem starih, a dobro ohranjenih kosov pohištva, hrane in drugih pripomočkov nastal retrokamp festival, ki ga je obiskala Kaja Ravnak.</p> </body> </html> Tue, 23 Aug 2022 08:45:00 +0000 Živi muzej otroških spominov Če nekomu rečeš jama, najbrž najprej pomisli na Postojnsko ali Škocjanske jame in si ne predstavlja, da so tudi v hribih, v visokogorju, pravi podzemni labirinti z dvoranami, galerijami in brezni, globljimi od 200 metrov. Pa so.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Leta 1985 so na Kaninskih podih odkrili Skalarjevo brezno, 1989 so se spustili do globine 911 metrov in jama je takrat veljala za najglobljo v Jugoslaviji. Lani pa so novomeški jamarji odkrili nove dele jame in presegli 1000 metrov globine. Zdaj imajo nov cilj, če Skalarjevo brezno povežejo z jamo Mala Boka, bo to postala najgloblja jama v Evropi in tretja najgloblja na svetu. Kako poteka raziskovanje smo preverili na mednarodni jamarski odpravi v trenutno 1200 metrov globoko Skalarjevo brezno, ki jo je organiziral Jamarski klub Novo mesto.</p> <p>Avtor fotografije, na kateri je bivak Hotel California, je <strong><a href="https://www.facebook.com/SkalarExpedition">Ivan Šulek</a></strong>.</p> <p> </p> </body> </html> 174893586 RTVSLO – Val 202 1162 clean Če nekomu rečeš jama, najbrž najprej pomisli na Postojnsko ali Škocjanske jame in si ne predstavlja, da so tudi v hribih, v visokogorju, pravi podzemni labirinti z dvoranami, galerijami in brezni, globljimi od 200 metrov. Pa so.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Leta 1985 so na Kaninskih podih odkrili Skalarjevo brezno, 1989 so se spustili do globine 911 metrov in jama je takrat veljala za najglobljo v Jugoslaviji. Lani pa so novomeški jamarji odkrili nove dele jame in presegli 1000 metrov globine. Zdaj imajo nov cilj, če Skalarjevo brezno povežejo z jamo Mala Boka, bo to postala najgloblja jama v Evropi in tretja najgloblja na svetu. Kako poteka raziskovanje smo preverili na mednarodni jamarski odpravi v trenutno 1200 metrov globoko Skalarjevo brezno, ki jo je organiziral Jamarski klub Novo mesto.</p> <p>Avtor fotografije, na kateri je bivak Hotel California, je <strong><a href="https://www.facebook.com/SkalarExpedition">Ivan Šulek</a></strong>.</p> <p> </p> </body> </html> Sat, 20 Aug 2022 10:00:00 +0000 Raziskovanje Skalarjevega brezna, na sledi najgloblji jami v Evropi Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti. 174894060 RTVSLO – Val 202 302 clean Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti. Sat, 20 Aug 2022 09:34:00 +0000 Konjičan Oliver Tič na cilju 25 000 km dolge poti V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia. 174893657 RTVSLO – Val 202 353 clean V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia. Sat, 20 Aug 2022 09:05:00 +0000 Za zastrupitev v Termah Tuhelj kriva nenamerna človeška napaka Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje. 174893630 RTVSLO – Val 202 745 clean Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje. Sat, 20 Aug 2022 08:00:00 +0000 Vse več poskusov z gensko spremenjenimi komarji v okolju "Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892515 RTVSLO – Val 202 891 clean "Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 14 Aug 2022 08:00:00 +0000 Spominska soba Borisa Pahorja in Pepin kraški vrt Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892355 RTVSLO – Val 202 588 clean Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 13 Aug 2022 10:00:00 +0000 Zadnja afriška kolonija Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes se začenja festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki razmišlja o aktualnih družbenih vprašanjih. Tema letošnjega festivala je odgovornost, ki je vse bolj individualizirana, posameznik je odgovoren, da sam poskrbi za svoje zdravje, ekonomski položaj in v zadnjih letih tudi za zmanjšanje tveganja okoljske katastrofe. Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti, sta Maji Avi Žiberna pojasnili vodja diskurzivnega programa festivala <strong>Barbara Rajgelj</strong> in <strong>Nina Hudej</strong>, ki je na čelu glasbenega.</p> </body> </html> 174892031 RTVSLO – Val 202 724 clean Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes se začenja festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki razmišlja o aktualnih družbenih vprašanjih. Tema letošnjega festivala je odgovornost, ki je vse bolj individualizirana, posameznik je odgovoren, da sam poskrbi za svoje zdravje, ekonomski položaj in v zadnjih letih tudi za zmanjšanje tveganja okoljske katastrofe. Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti, sta Maji Avi Žiberna pojasnili vodja diskurzivnega programa festivala <strong>Barbara Rajgelj</strong> in <strong>Nina Hudej</strong>, ki je na čelu glasbenega.</p> </body> </html> Thu, 11 Aug 2022 12:45:00 +0000 Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti? Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mimi Inhof</strong>, vodja podjetja Bfree, ki ponuja koncertne aranžmaje, pravi, da niso vedno najboljša rešitev v boju s črnim trgom in tako organizatorjem kot obiskovalcem prinašajo nemalo težav.</p> </body> </html> 174891634 RTVSLO – Val 202 308 clean Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mimi Inhof</strong>, vodja podjetja Bfree, ki ponuja koncertne aranžmaje, pravi, da niso vedno najboljša rešitev v boju s črnim trgom in tako organizatorjem kot obiskovalcem prinašajo nemalo težav.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 15:00:00 +0000 Personalizirane vstopnice v boju s črnim trgom pogosto ne delujejo … kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpravili smo se v Benečijo in se vrnili navdušeni nad bogatim kulturnim življenjem, ne vedno prijazno zgodovino in neokrnjeno naravo. Ker obstajajo različne interpretacije, kje Benečija sploh je, prisluhnite tam živečim Slovencem, ki so nam razjasnili geografsko-kulturne koordinate in pojasnili, zakaj tam radi živijo, čeprav včasih pozabljeni tudi od matične domovine.</p> </body> </html> 174891575 RTVSLO – Val 202 1388 clean … kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpravili smo se v Benečijo in se vrnili navdušeni nad bogatim kulturnim življenjem, ne vedno prijazno zgodovino in neokrnjeno naravo. Ker obstajajo različne interpretacije, kje Benečija sploh je, prisluhnite tam živečim Slovencem, ki so nam razjasnili geografsko-kulturne koordinate in pojasnili, zakaj tam radi živijo, čeprav včasih pozabljeni tudi od matične domovine.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 10:00:00 +0000 Dobrodošli v Benečiji Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Taborniški zlet je največje vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki in tabornice organizirajo vsaka štiri leta. Res je, da ga 2021 zaradi širših družbenih razmer in ukrepov ni bilo, je pa zato to poletje hitro postavil svoje šotore. Svoj desetdnevni tabor, ki se je končal v nedeljo, so to leto preselili na hrib na Cerkljansko, natančneje na sam vrh smučarskega centra Cerkno. Zato se je z mikrofonom tja odpravila tudi Nina Manfreda.</p> </body> </html> 174891567 RTVSLO – Val 202 795 clean Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Taborniški zlet je največje vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki in tabornice organizirajo vsaka štiri leta. Res je, da ga 2021 zaradi širših družbenih razmer in ukrepov ni bilo, je pa zato to poletje hitro postavil svoje šotore. Svoj desetdnevni tabor, ki se je končal v nedeljo, so to leto preselili na hrib na Cerkljansko, natančneje na sam vrh smučarskega centra Cerkno. Zato se je z mikrofonom tja odpravila tudi Nina Manfreda.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 08:45:00 +0000 Tabor, ki se ga udeležiš le enkrat v življenju Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174891060 RTVSLO – Val 202 503 clean Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 06 Aug 2022 12:00:00 +0000 Kino Bled 170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174891059 RTVSLO – Val 202 913 clean 170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 06 Aug 2022 10:00:00 +0000 Plavajoči Grad RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualne vsebine Vala 202. Aktualne vsebine Vala 202. sl Thu, 08 Dec 2022 09:45:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 08 Dec 2022 09:45:00 +0000 Aktualno 202