Comedy (C) RTVSLO 2017 Aktualne vsebine Vala 202. https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 Aktualno 202 https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251477/logo_4.jpg "Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892515 RTVSLO – Val 202 891 clean "Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 14 Aug 2022 08:00:00 +0000 Spominska soba Borisa Pahorja in Pepin kraški vrt Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892355 RTVSLO – Val 202 588 clean Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 13 Aug 2022 10:00:00 +0000 Zadnja afriška kolonija Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes se začenja festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki razmišlja o aktualnih družbenih vprašanjih. Tema letošnjega festivala je odgovornost, ki je vse bolj individualizirana, posameznik je odgovoren, da sam poskrbi za svoje zdravje, ekonomski položaj in v zadnjih letih tudi za zmanjšanje tveganja okoljske katastrofe. Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti, sta Maji Avi Žiberna pojasnili vodja diskurzivnega programa festivala <strong>Barbara Rajgelj</strong> in <strong>Nina Hudej</strong>, ki je na čelu glasbenega.</p> </body> </html> 174892031 RTVSLO – Val 202 724 clean Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes se začenja festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki razmišlja o aktualnih družbenih vprašanjih. Tema letošnjega festivala je odgovornost, ki je vse bolj individualizirana, posameznik je odgovoren, da sam poskrbi za svoje zdravje, ekonomski položaj in v zadnjih letih tudi za zmanjšanje tveganja okoljske katastrofe. Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti, sta Maji Avi Žiberna pojasnili vodja diskurzivnega programa festivala <strong>Barbara Rajgelj</strong> in <strong>Nina Hudej</strong>, ki je na čelu glasbenega.</p> </body> </html> Thu, 11 Aug 2022 12:45:00 +0000 Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti? Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mimi Inhof</strong>, vodja podjetja Bfree, ki ponuja koncertne aranžmaje, pravi, da niso vedno najboljša rešitev v boju s črnim trgom in tako organizatorjem kot obiskovalcem prinašajo nemalo težav.</p> </body> </html> 174891634 RTVSLO – Val 202 308 clean Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mimi Inhof</strong>, vodja podjetja Bfree, ki ponuja koncertne aranžmaje, pravi, da niso vedno najboljša rešitev v boju s črnim trgom in tako organizatorjem kot obiskovalcem prinašajo nemalo težav.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 15:00:00 +0000 Personalizirane vstopnice v boju s črnim trgom pogosto ne delujejo … kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpravili smo se v Benečijo in se vrnili navdušeni nad bogatim kulturnim življenjem, ne vedno prijazno zgodovino in neokrnjeno naravo. Ker obstajajo različne interpretacije, kje Benečija sploh je, prisluhnite tam živečim Slovencem, ki so nam razjasnili geografsko-kulturne koordinate in pojasnili, zakaj tam radi živijo, čeprav včasih pozabljeni tudi od matične domovine.</p> </body> </html> 174891575 RTVSLO – Val 202 1388 clean … kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpravili smo se v Benečijo in se vrnili navdušeni nad bogatim kulturnim življenjem, ne vedno prijazno zgodovino in neokrnjeno naravo. Ker obstajajo različne interpretacije, kje Benečija sploh je, prisluhnite tam živečim Slovencem, ki so nam razjasnili geografsko-kulturne koordinate in pojasnili, zakaj tam radi živijo, čeprav včasih pozabljeni tudi od matične domovine.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 10:00:00 +0000 Dobrodošli v Benečiji Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Taborniški zlet je največje vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki in tabornice organizirajo vsaka štiri leta. Res je, da ga 2021 zaradi širših družbenih razmer in ukrepov ni bilo, je pa zato to poletje hitro postavil svoje šotore. Svoj desetdnevni tabor, ki se je končal v nedeljo, so to leto preselili na hrib na Cerkljansko, natančneje na sam vrh smučarskega centra Cerkno. Zato se je z mikrofonom tja odpravila tudi Nina Manfreda.</p> </body> </html> 174891567 RTVSLO – Val 202 795 clean Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Taborniški zlet je največje vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki in tabornice organizirajo vsaka štiri leta. Res je, da ga 2021 zaradi širših družbenih razmer in ukrepov ni bilo, je pa zato to poletje hitro postavil svoje šotore. Svoj desetdnevni tabor, ki se je končal v nedeljo, so to leto preselili na hrib na Cerkljansko, natančneje na sam vrh smučarskega centra Cerkno. Zato se je z mikrofonom tja odpravila tudi Nina Manfreda.</p> </body> </html> Tue, 09 Aug 2022 08:45:00 +0000 Tabor, ki se ga udeležiš le enkrat v življenju Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174891060 RTVSLO – Val 202 503 clean Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 06 Aug 2022 12:00:00 +0000 Kino Bled 170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174891059 RTVSLO – Val 202 913 clean 170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 06 Aug 2022 10:00:00 +0000 Plavajoči Grad Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih. 174890703 RTVSLO – Val 202 520 clean Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih. Thu, 04 Aug 2022 14:45:00 +0000 Dopust z neznanci? Vedno znova! Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Za Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino, hrvaško Istro in del Avstrije bi morali imeti organizirano stalno regijsko pomoč gašenja iz zraka, kanader bi moral biti parkiran na letališču v Trstu, ne pa v Rimu. Intervencija iz zraka v eni uri pomaga, če pa čakaš šest ur, je učinkovita veliko manj."</p> <footer>Danilo Antoni</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174890480 RTVSLO – Val 202 877 clean Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Za Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino, hrvaško Istro in del Avstrije bi morali imeti organizirano stalno regijsko pomoč gašenja iz zraka, kanader bi moral biti parkiran na letališču v Trstu, ne pa v Rimu. Intervencija iz zraka v eni uri pomaga, če pa čakaš šest ur, je učinkovita veliko manj."</p> <footer>Danilo Antoni</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 03 Aug 2022 08:45:00 +0000 Danilo Antoni: Kako preprečiti ali omiliti poletne požare Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Morda se novo šolsko leto zdi še zelo oddaljeno, a za starše, ki ne vedo, kako oziroma s čim bodo lahko kupili vse zapovedane in priporočene šolske potrebščine, je strah pred jesenjo že otipljiv. Pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer pomagajo tudi otrokom in družinam iz programa Botrstvo, so s pomočjo donatorjev pripravili šolske torbe z osnovnimi potrebščinami. Te dni jih že delijo družinam, ki brez te pomoči "brezplačnega šolanja" otrokom ne morejo več zagotoviti.</p> <h4>Pomagate lahko z nakazilom:</h4> <ul> <li>prejemnik: ZPM Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, 1000 Ljubljana</li> <li>TRR je SI56 3300 0000 1303 865 (Addiko Bank),</li> <li>koda namena CHAR</li> <li>sklic SI00 320.</li> </ul> <p>Podatki o uradnih urah skladišča so objavljeni <a href="https://www.zpmmoste.net/kontakti/">na spletni strani</a> ZPM Moste-Polje.</p> <p>Avgusta bodo nakupu šolskih potrebščin za dijake in šolarje namenjene tudi donacije, zbrane z gesloma <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanima na številko <strong>1919</strong>. Hvala za pomoč.</p> </body> </html> 174890349 RTVSLO – Val 202 544 clean Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Morda se novo šolsko leto zdi še zelo oddaljeno, a za starše, ki ne vedo, kako oziroma s čim bodo lahko kupili vse zapovedane in priporočene šolske potrebščine, je strah pred jesenjo že otipljiv. Pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer pomagajo tudi otrokom in družinam iz programa Botrstvo, so s pomočjo donatorjev pripravili šolske torbe z osnovnimi potrebščinami. Te dni jih že delijo družinam, ki brez te pomoči "brezplačnega šolanja" otrokom ne morejo več zagotoviti.</p> <h4>Pomagate lahko z nakazilom:</h4> <ul> <li>prejemnik: ZPM Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, 1000 Ljubljana</li> <li>TRR je SI56 3300 0000 1303 865 (Addiko Bank),</li> <li>koda namena CHAR</li> <li>sklic SI00 320.</li> </ul> <p>Podatki o uradnih urah skladišča so objavljeni <a href="https://www.zpmmoste.net/kontakti/">na spletni strani</a> ZPM Moste-Polje.</p> <p>Avgusta bodo nakupu šolskih potrebščin za dijake in šolarje namenjene tudi donacije, zbrane z gesloma <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanima na številko <strong>1919</strong>. Hvala za pomoč.</p> </body> </html> Tue, 02 Aug 2022 14:45:00 +0000 Naraščajoči stroški in strah pred (šolsko) jesenjo Tam študentke in študente povezuje ideja po miru in sodelovanju <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta konec tedna se je končala že 27. Poletna šola Bovec, ki jo od leta 1994 organizira Univerza v Celovcu v sodelovanju s partnerskimi univerzami in bovško občino. Mednarodne šole s poudarkom na jezikovnih tečajih se udeležuje "s pinceto izbranih" 34 študentov iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja tema je deljeni spomin – kulture spominjanja. Pred koncem dvotedenskega druženja jih je v Bovcu obiskala Mariša Bizjak.</p> </body> </html> 174890270 RTVSLO – Val 202 722 clean Tam študentke in študente povezuje ideja po miru in sodelovanju <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta konec tedna se je končala že 27. Poletna šola Bovec, ki jo od leta 1994 organizira Univerza v Celovcu v sodelovanju s partnerskimi univerzami in bovško občino. Mednarodne šole s poudarkom na jezikovnih tečajih se udeležuje "s pinceto izbranih" 34 študentov iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja tema je deljeni spomin – kulture spominjanja. Pred koncem dvotedenskega druženja jih je v Bovcu obiskala Mariša Bizjak.</p> </body> </html> Tue, 02 Aug 2022 08:45:00 +0000 27. Poletna šola Bovec Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Glede na trenutne trende bi potrebovali Zemljo in tri četrtine, da bi prenesli naše barbarstvo. Kaj vse se nam mora zgrniti nad glave, da bi se streznili?</em></p> <p>Slovenija je ekološki dolg dosegla že 18. aprila, danes pa smo ga dosegli tudi globalno. Podnebne spremembe so izrazito nepravične, pravi direktorica <a href="https://www.umanotera.org/">Umanotere</a> Gaja Brecelj. Najbolj prizadenejo recimo tiste, ki so zgodovinsko najmanj krivi. Poudarja tudi, da to, da gredo avtomobili na elektriko, samo po sebi ni rešitev. Učinkovitejši je javni potniški promet, saj ohranjanje enakih navad in tega, da s police samo vzamemo drug izdelek, ni rešitev.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Jasno je, da se bo moral življenjski slog posameznikov spremeniti … Vklopiti moramo aktivno globalno državljansko mišico in od politikov zahtevati, naj opravijo svojo domačo nalogo. To, da je posameznik kriv za podnebno krizo, v kateri smo se znašli, je nedopustno.</p> <footer>Gaja Brecelj</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174889375 RTVSLO – Val 202 565 clean Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Glede na trenutne trende bi potrebovali Zemljo in tri četrtine, da bi prenesli naše barbarstvo. Kaj vse se nam mora zgrniti nad glave, da bi se streznili?</em></p> <p>Slovenija je ekološki dolg dosegla že 18. aprila, danes pa smo ga dosegli tudi globalno. Podnebne spremembe so izrazito nepravične, pravi direktorica <a href="https://www.umanotera.org/">Umanotere</a> Gaja Brecelj. Najbolj prizadenejo recimo tiste, ki so zgodovinsko najmanj krivi. Poudarja tudi, da to, da gredo avtomobili na elektriko, samo po sebi ni rešitev. Učinkovitejši je javni potniški promet, saj ohranjanje enakih navad in tega, da s police samo vzamemo drug izdelek, ni rešitev.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Jasno je, da se bo moral življenjski slog posameznikov spremeniti … Vklopiti moramo aktivno globalno državljansko mišico in od politikov zahtevati, naj opravijo svojo domačo nalogo. To, da je posameznik kriv za podnebno krizo, v kateri smo se znašli, je nedopustno.</p> <footer>Gaja Brecelj</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Thu, 28 Jul 2022 09:10:00 +0000 Dan ekološkega dolga Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174889227 RTVSLO – Val 202 420 clean Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 27 Jul 2022 14:45:00 +0000 Klemen Šen: Tako pri odbojki kot pri gasilstvu ne moremo eden brez drugega Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare. 174888849 RTVSLO – Val 202 375 clean Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare. Mon, 25 Jul 2022 15:10:00 +0000 Domačini na Krasu še niso mirni Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174888841 RTVSLO – Val 202 1489 clean Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 25 Jul 2022 12:45:00 +0000 Z gasilci na nočno izmeno na Kras Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174888514 RTVSLO – Val 202 486 clean Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 23 Jul 2022 12:00:00 +0000 DJ Borka v Ramali Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174888496 RTVSLO – Val 202 580 clean Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 23 Jul 2022 10:55:00 +0000 Posledice požara na Krasu na zdravje ljudi Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174888506 RTVSLO – Val 202 912 clean Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 23 Jul 2022 10:00:00 +0000 Humor, medsebojna povezanost in kolegialnost Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174888489 RTVSLO – Val 202 216 clean Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 23 Jul 2022 09:50:00 +0000 Kras ne bo nikoli več tak, kot je bil Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Fotografije oblek si lahko ogledate na <a href="https://www.facebook.com/OsebnaKodaObleke" target="_blank" rel="noopener">Facebook profilu</a></p> </body> </html> 174888092 RTVSLO – Val 202 337 clean Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Fotografije oblek si lahko ogledate na <a href="https://www.facebook.com/OsebnaKodaObleke" target="_blank" rel="noopener">Facebook profilu</a></p> </body> </html> Thu, 21 Jul 2022 12:45:00 +0000 Projekt Osebna koda obleke se seli v Zagreb Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174887584 RTVSLO – Val 202 918 clean Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 19 Jul 2022 10:00:00 +0000 Kamen skriva zgodbe, ki jih lahko slišiš z igranjem nanj Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tik pred nastopom v Sloveniji je Amazon Prime objavil <a href="https://www.primevideo.com/detail/0M4D0H35L8UBQJCI1DCIXC5GFR">prvo sezono</a> serije Doma z družino Gil, tej pa bo sledila še druga, ki bo dokumentirala potovanje. Ker so se ustavili pri nas, utegnemo prizore čudovitega jezera Bled, obiska čebelarjev in raftinga na Soči videti v nadaljevanju naslednje leto. Sodeč po objavah na <a href="https://www.instagram.com/p/CgAcudhtN_X/">družabnih omrežjih</a> in vtisih takoj po koncertu je bila družina Gil nad Slovenijo navdušena. Obiskovalci koncerta v Portorožu pa prav tako.</p> </body> </html> 174887456 RTVSLO – Val 202 952 clean Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tik pred nastopom v Sloveniji je Amazon Prime objavil <a href="https://www.primevideo.com/detail/0M4D0H35L8UBQJCI1DCIXC5GFR">prvo sezono</a> serije Doma z družino Gil, tej pa bo sledila še druga, ki bo dokumentirala potovanje. Ker so se ustavili pri nas, utegnemo prizore čudovitega jezera Bled, obiska čebelarjev in raftinga na Soči videti v nadaljevanju naslednje leto. Sodeč po objavah na <a href="https://www.instagram.com/p/CgAcudhtN_X/">družabnih omrežjih</a> in vtisih takoj po koncertu je bila družina Gil nad Slovenijo navdušena. Obiskovalci koncerta v Portorožu pa prav tako.</p> </body> </html> Mon, 18 Jul 2022 15:05:00 +0000 Gilberto Gil: na turneji z družino Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kulturno izročilo slovenske skupnosti v Benečiji zelo dobro pozna <strong>Živa Gruden</strong>, aktivna upokojenka, ki je še vedno vpeta v delovanje pomembnih manjšinskih ustanov, ljubiteljske kulture in organizacij civilne družbe. Predvsem pa je v veliki meri zaslužna za današnjo živost slovenskega jezika v Benečiji, saj je njeno ime tesno povezano z <a href="http://www.icbilingue.edu.it/">Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru</a>, ki ga je uspešno vodila od zamisli in ustanovitve pa do leta 2014, ko se je upokojila.</p> </body> </html> 174887047 RTVSLO – Val 202 628 clean Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kulturno izročilo slovenske skupnosti v Benečiji zelo dobro pozna <strong>Živa Gruden</strong>, aktivna upokojenka, ki je še vedno vpeta v delovanje pomembnih manjšinskih ustanov, ljubiteljske kulture in organizacij civilne družbe. Predvsem pa je v veliki meri zaslužna za današnjo živost slovenskega jezika v Benečiji, saj je njeno ime tesno povezano z <a href="http://www.icbilingue.edu.it/">Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru</a>, ki ga je uspešno vodila od zamisli in ustanovitve pa do leta 2014, ko se je upokojila.</p> </body> </html> Sat, 16 Jul 2022 11:00:00 +0000 Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174887042 RTVSLO – Val 202 729 clean V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 16 Jul 2022 10:00:00 +0000 Zvonko Drobnič je eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>K temu festival pravzaprav mora težiti. V to smer moramo iti. Letos bomo na primer namesto plastičnih imeli aluminijaste kozarce, saj je naš cilj, da plastiko popolnoma umaknemo s festivala. Gre za enega od ciljev, da bo festival v naslednjih letih postal trajnosten. Gre za absolutne svetovne trende, morda je v tujini to malo lažje kot tukaj. Na dogodkih, kakršen je Festival Exit, obiskovalce na nek način izobražujemo. Vemo, da je treba odpadke odlagati v namenske zbiralnike. Za ta del sveta in Evrope so to pionirski koraki, naslednje leto se bomo na to izdatno osredotočili.</p> <footer>Sanjin Đukić</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174886454 RTVSLO – Val 202 790 clean Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>K temu festival pravzaprav mora težiti. V to smer moramo iti. Letos bomo na primer namesto plastičnih imeli aluminijaste kozarce, saj je naš cilj, da plastiko popolnoma umaknemo s festivala. Gre za enega od ciljev, da bo festival v naslednjih letih postal trajnosten. Gre za absolutne svetovne trende, morda je v tujini to malo lažje kot tukaj. Na dogodkih, kakršen je Festival Exit, obiskovalce na nek način izobražujemo. Vemo, da je treba odpadke odlagati v namenske zbiralnike. Za ta del sveta in Evrope so to pionirski koraki, naslednje leto se bomo na to izdatno osredotočili.</p> <footer>Sanjin Đukić</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 13 Jul 2022 11:30:00 +0000 Na festivalu Exit obiskovalci iz 100 različnih držav Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174886439 RTVSLO – Val 202 436 clean Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 13 Jul 2022 08:10:00 +0000 Astrofizičarka Maruša Bradač o fotografijah Jamesa Webba Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> </body> </html> 174886230 RTVSLO – Val 202 751 clean Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> </body> </html> Tue, 12 Jul 2022 10:00:00 +0000 Klinko Kavalir skrbi za mobilnost pacientov na območju UKC Ljubljana V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev. 174885654 RTVSLO – Val 202 358 clean V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev. Sat, 09 Jul 2022 06:45:00 +0000 Reportaža: Exit festival Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku. 174885007 RTVSLO – Val 202 551 clean Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku. Wed, 06 Jul 2022 14:45:00 +0000 Jedrski fizik Jan Malec na Tik toku z 281 tisoč sledilci Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od včerajšnjega cilja v Calaisu na obali Rokavskega preliva smo oddaljeni približno uro vožnje z avtomobilom. Lille je mesto, veliko približno toliko kot Ljubljana. Leži v neposredni bližini belgijske meje. Širše mestno območje ima več kot milijon prebivalcev in vključuje tudi mesto Roubaix. Današnjo etapo so kolesarji in navijači poimenovali kar Roubaix, seveda zaradi enajstih tlakovanih odsekov, ki jih čakajo danes, in prinašajo mnoge pasti, ki bi lahko odločale o razpletu dirke. Imenujejo se t. i. Severni pekel s skupno dobrimi devetnajstimi kilometri kock. Tam lahko hitro pride do padcev in predrtih zračnic, ki lahko pomenijo velik zaostanek, saj lahko po ozkih cestah traja veliko časa, da se ekipe prebijejo do svojih kolesarjev.</p> </body> </html> 174885054 RTVSLO – Val 202 420 clean Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od včerajšnjega cilja v Calaisu na obali Rokavskega preliva smo oddaljeni približno uro vožnje z avtomobilom. Lille je mesto, veliko približno toliko kot Ljubljana. Leži v neposredni bližini belgijske meje. Širše mestno območje ima več kot milijon prebivalcev in vključuje tudi mesto Roubaix. Današnjo etapo so kolesarji in navijači poimenovali kar Roubaix, seveda zaradi enajstih tlakovanih odsekov, ki jih čakajo danes, in prinašajo mnoge pasti, ki bi lahko odločale o razpletu dirke. Imenujejo se t. i. Severni pekel s skupno dobrimi devetnajstimi kilometri kock. Tam lahko hitro pride do padcev in predrtih zračnic, ki lahko pomenijo velik zaostanek, saj lahko po ozkih cestah traja veliko časa, da se ekipe prebijejo do svojih kolesarjev.</p> </body> </html> Wed, 06 Jul 2022 11:45:00 +0000 Razglednica iz Lilla Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174884035 RTVSLO – Val 202 1916 clean Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 02 Jul 2022 08:35:00 +0000 Življenje na poti - zgodbe popotnikov Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> 174883804 RTVSLO – Val 202 715 clean Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 09:10:00 +0000 Vipavska dolina sočna vse leto 40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Če bi bili Maneskin na borzi, bi se zagotovo izplačalo vlagati vanje. Nova Rock, Coachella, predskupina The Rolling Stonesov - to je le nekaj alinej, ki jih lahko zapišejo v življenjepis skupine … letniki 1999, 2000 in 2001 so popolnoma ponoreli na stadionu Guido Teghil v Lignanu. V vročem večeru je bilo kot karkoli drugega videti pot, ki je zalival nastopajoče in obiskovalce.</p> </body> </html> 174883666 RTVSLO – Val 202 373 clean 40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Če bi bili Maneskin na borzi, bi se zagotovo izplačalo vlagati vanje. Nova Rock, Coachella, predskupina The Rolling Stonesov - to je le nekaj alinej, ki jih lahko zapišejo v življenjepis skupine … letniki 1999, 2000 in 2001 so popolnoma ponoreli na stadionu Guido Teghil v Lignanu. V vročem večeru je bilo kot karkoli drugega videti pot, ki je zalival nastopajoče in obiskovalce.</p> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 14:45:00 +0000 Razglednica s koncerta Maneskin v Lignanu Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883339 RTVSLO – Val 202 531 clean Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 28 Jun 2022 08:45:00 +0000 Muzejska zbirka Botognice Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje). <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost Mateja Praprotnika je Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu. Prijel se ga je tudi vzdevek <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">@fiestsprofessor</a> - kolesarski profesor.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> 174884621 RTVSLO – Val 202 400 clean Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje). <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost Mateja Praprotnika je Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu. Prijel se ga je tudi vzdevek <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">@fiestsprofessor</a> - kolesarski profesor.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 12:45:00 +0000 Povzetek: Marco te Brömmelstroet Aktualne vsebine Vala 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem - prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov - pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, kjer so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali kot najbolj uspešni, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.</p> <p> </p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> 174882596 RTVSLO – Val 202 497 clean Aktualne vsebine Vala 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem - prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov - pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, kjer so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali kot najbolj uspešni, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.</p> <p> </p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> Sat, 25 Jun 2022 11:45:00 +0000 Elektrifikacija prometa Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882737 RTVSLO – Val 202 1162 clean Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 25 Jun 2022 09:00:00 +0000 Ne žagajmo veje, na kateri sedimo Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882125 RTVSLO – Val 202 688 clean Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 14:45:00 +0000 Duševne težave se dogajajo, niso nič nenormalnega Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> 174882084 RTVSLO – Val 202 1041 clean Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">projekta INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</p> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 10:00:00 +0000 Uvajanje električnih avtomobilov zahteva dobro strategijo Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881894 RTVSLO – Val 202 397 clean Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Jun 2022 11:30:00 +0000 Po svetovnem dnevu beguncev 21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881908 RTVSLO – Val 202 252 clean 21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Jun 2022 10:45:00 +0000 Praznik glasbe - ‘Fete de la Musique’ Prejšnji teden je v javnost prišla tudi novica o tem, da naj bi vodstvo RTV razmišljalo o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881733 RTVSLO – Val 202 2510 clean Prejšnji teden je v javnost prišla tudi novica o tem, da naj bi vodstvo RTV razmišljalo o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 20 Jun 2022 13:15:00 +0000 Zakaj potrebujemo dopisnike? Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu? <p>Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let</p><p><p>Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?</p></p> 174880908 RTVSLO – Val 202 1139 clean Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu? <p>Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let</p><p><p>Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?</p></p> Thu, 16 Jun 2022 14:40:00 +0000 Futurizem 202: Kakšen radio bomo imeli čez 50 let? Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880816 RTVSLO – Val 202 92 clean Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 07:25:00 +0000 50 let: Vic dneva Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880818 RTVSLO – Val 202 106 clean Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 07:20:00 +0000 50 let: Mali oglasi Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880819 RTVSLO – Val 202 106 clean Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 07:20:00 +0000 50 let: Mali oglasi Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880815 RTVSLO – Val 202 122 clean Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 07:10:00 +0000 50 let: Vreme Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič.<p>Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič</p><p><p>Ob odpiranju časovne kapsule iz časov, ko je nastajal Val 202, prav pride kontekst, ki uokvirja slišane dogodke.</p> <p>Jugoslavija je v <strong>Montrealu</strong> izboljšala svoj izkupiček iz <strong>Minhna</strong>. Osvojila je osem medalj, tudi dve zlati, košarkarji pa so domov prinesli srebro. Na vseh naslednjih igrah do razpada države je osvojila več medalj kot leta 1972 na Bavarskem. V Moskvi 9, v Los Angelesu 18, v Seulu pa 12.</p> <p>Teniška igralka <strong>Mima Jaušovec</strong> je leto pozneje, torej leta 1973, osvojila mladinski <strong>Roland Garros</strong>, štiri leta kasneje pa dosegla največji dotedanji uspeh jugoslovanskega tenisa in največjega slovenskega vseh časov z zmago v članski konkurenci. Skupaj z <strong>Martino Navratilovo</strong> je osvojila še turnir v dvojicah v <strong>Filderstadtu</strong>. Čehinja, ki je še kot najstnica začela zastopati ZDA, je do konca bleščeče kariere zbrala 59 članskih naslovov, kar je največ v zgodovini tenisa. Osvojila je 18 naslovov med posameznicami, 31 v konkurenci ženskih dvojic in 10 med mešanimi dvojicami.</p> <p><strong>Bojan Križaj</strong> je postal eden najuspešnejših slovenskih alpskih smučarjev, dosegel je prvo jugoslovansko zmago v svetovnem pokalu. Skupaj jih je zbral osem in naznanjal velike smučarske uspehe, s katerimi so se v osemdesetih in devetdesetih mnogi v Sloveniji poistovetili.</p> <p>Dvoboj <strong>Olimpije in Maribora</strong> v sezoni 1971/72 je bil zadnji slovenski derbi za <strong>Bežigradom</strong> v prvi zvezni ligi. Maribor je na koncu tiste sezone izpadel in se ni več vrnil v prvo ligo. Olimpija je sezono končala na devetem mestu, v pokalu pa se je uvrstila v polfinale. Izločila je <strong>Crveno Zvezdo</strong>. Leta 1972 je državni prvak postal sarajevski <strong>Željezničar</strong>, kar je edini jugoslovanski naslov v zgodovini tega kluba.</p> <p>Če bi želite slišati več o vseh štirih temah tega Navala na šport, vas vabimo k poslušanju dodatnih radijskih vsebin. Olimpijske igre v Munchnu sta zaznamovala tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/50-let-vala-202-olimpijske-igre-munchen/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2022/05/50-let-vala-202-olimpijske-igre-munchen/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw3eEyIs2g-UmMTuJ8Xl6WBh">razburljiv košarkarski finale in tragičen terorističen napad</a>, Bojan Križaj je bil lani <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/nedeljski-gost-248/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2021/02/nedeljski-gost-248/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw2RGd_D6cXYgLzzeJzX-GU8">nedeljski gost</a> na Valu 202, v seriji oddaj Vrnitev v prihodnost pa lahko slišite, kakšna je zgodovina rivalstva v <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/09/s01e33-slovenski-nogometni-derbi/?framed=0" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2020/09/s01e33-slovenski-nogometni-derbi/?framed%3D0&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1uj4jcJ8VqJMfYFeraIE_y">slovenskem nogometnem derbiju</a>, o življenjski poti <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/05/s01e17-njeno-ime-je-vklesano-v-stadion-rolanda-garrosa/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2020/05/s01e17-njeno-ime-je-vklesano-v-stadion-rolanda-garrosa/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw02apipFAfpMnxlAB0qD-Xh">Mime Jaušovec</a>* pa tudi v dokumentarnem filmu <a href="https://www.youtube.com/watch?v=PbMSOdw_Y_A" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DPbMSOdw_Y_A&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1-eU3NNJwkB7kHCKiAFfyb">Mima</a>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>* Arhivski posnetek Mime Jaušovec, torej njen pogovor za televizijo še iz najstniških let smo dobili s pomočjo ustvarjalcev dokumentarnega filma <a href="https://www.youtube.com/watch?v=PbMSOdw_Y_A" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DPbMSOdw_Y_A&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1-eU3NNJwkB7kHCKiAFfyb">Mima</a>.</p></p> 174880810 RTVSLO – Val 202 436 clean Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič.<p>Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič</p><p><p>Ob odpiranju časovne kapsule iz časov, ko je nastajal Val 202, prav pride kontekst, ki uokvirja slišane dogodke.</p> <p>Jugoslavija je v <strong>Montrealu</strong> izboljšala svoj izkupiček iz <strong>Minhna</strong>. Osvojila je osem medalj, tudi dve zlati, košarkarji pa so domov prinesli srebro. Na vseh naslednjih igrah do razpada države je osvojila več medalj kot leta 1972 na Bavarskem. V Moskvi 9, v Los Angelesu 18, v Seulu pa 12.</p> <p>Teniška igralka <strong>Mima Jaušovec</strong> je leto pozneje, torej leta 1973, osvojila mladinski <strong>Roland Garros</strong>, štiri leta kasneje pa dosegla največji dotedanji uspeh jugoslovanskega tenisa in največjega slovenskega vseh časov z zmago v članski konkurenci. Skupaj z <strong>Martino Navratilovo</strong> je osvojila še turnir v dvojicah v <strong>Filderstadtu</strong>. Čehinja, ki je še kot najstnica začela zastopati ZDA, je do konca bleščeče kariere zbrala 59 članskih naslovov, kar je največ v zgodovini tenisa. Osvojila je 18 naslovov med posameznicami, 31 v konkurenci ženskih dvojic in 10 med mešanimi dvojicami.</p> <p><strong>Bojan Križaj</strong> je postal eden najuspešnejših slovenskih alpskih smučarjev, dosegel je prvo jugoslovansko zmago v svetovnem pokalu. Skupaj jih je zbral osem in naznanjal velike smučarske uspehe, s katerimi so se v osemdesetih in devetdesetih mnogi v Sloveniji poistovetili.</p> <p>Dvoboj <strong>Olimpije in Maribora</strong> v sezoni 1971/72 je bil zadnji slovenski derbi za <strong>Bežigradom</strong> v prvi zvezni ligi. Maribor je na koncu tiste sezone izpadel in se ni več vrnil v prvo ligo. Olimpija je sezono končala na devetem mestu, v pokalu pa se je uvrstila v polfinale. Izločila je <strong>Crveno Zvezdo</strong>. Leta 1972 je državni prvak postal sarajevski <strong>Željezničar</strong>, kar je edini jugoslovanski naslov v zgodovini tega kluba.</p> <p>Če bi želite slišati več o vseh štirih temah tega Navala na šport, vas vabimo k poslušanju dodatnih radijskih vsebin. Olimpijske igre v Munchnu sta zaznamovala tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/50-let-vala-202-olimpijske-igre-munchen/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2022/05/50-let-vala-202-olimpijske-igre-munchen/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw3eEyIs2g-UmMTuJ8Xl6WBh">razburljiv košarkarski finale in tragičen terorističen napad</a>, Bojan Križaj je bil lani <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/nedeljski-gost-248/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2021/02/nedeljski-gost-248/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw2RGd_D6cXYgLzzeJzX-GU8">nedeljski gost</a> na Valu 202, v seriji oddaj Vrnitev v prihodnost pa lahko slišite, kakšna je zgodovina rivalstva v <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/09/s01e33-slovenski-nogometni-derbi/?framed=0" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2020/09/s01e33-slovenski-nogometni-derbi/?framed%3D0&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1uj4jcJ8VqJMfYFeraIE_y">slovenskem nogometnem derbiju</a>, o življenjski poti <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/05/s01e17-njeno-ime-je-vklesano-v-stadion-rolanda-garrosa/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://val202.rtvslo.si/2020/05/s01e17-njeno-ime-je-vklesano-v-stadion-rolanda-garrosa/&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw02apipFAfpMnxlAB0qD-Xh">Mime Jaušovec</a>* pa tudi v dokumentarnem filmu <a href="https://www.youtube.com/watch?v=PbMSOdw_Y_A" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DPbMSOdw_Y_A&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1-eU3NNJwkB7kHCKiAFfyb">Mima</a>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>* Arhivski posnetek Mime Jaušovec, torej njen pogovor za televizijo še iz najstniških let smo dobili s pomočjo ustvarjalcev dokumentarnega filma <a href="https://www.youtube.com/watch?v=PbMSOdw_Y_A" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DPbMSOdw_Y_A&amp;source=gmail&amp;ust=1655452090362000&amp;usg=AOvVaw1-eU3NNJwkB7kHCKiAFfyb">Mima</a>.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 07:00:00 +0000 "Naval na šport" iz leta 1972 V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.<p>V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev</p><p><p>Val 202 se je ob abrahamu preslikal v obdobje svoje rane mladosti - zgodnja 1970-a leta. V parodični simulaciji servisne/ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in vsem že dobro znani tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana razglabljata, presojata in modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev ter dajeta priporočila o tem, kako živeti v "sodobni" socialistični domovini, ki ni imuna na razne novotarije in modne muhe iz inozemstva oz. vplive tujih kultur. Pri tem se naslanjata na novoizdano knjigo Socialistična žena*, ki jo v oddaji predstavlja gost.</p> <blockquote><p><em>“Leto 1972 se piše in razni modni trendi vnašajo tako v svet kakor nič manj tudi v naše domače kraje raznosortne novotarije. Neredke med njimi bodo prav mogoče krojile tudi naš jutri, zato je edino prav, da jih spoznamo že danes.” </em>- novinar Radia Ljubljana</p> <p><em>"Ženski nohti so lahko negovani, četudi niso lakirani. Zelo dolge in temno rdeče obarvane nohte prepustite ženskam, ki želé za vsako ceno zbujati pozornost. Nohti s popokanim in okrušenim lakom še malo niso videti lepi!" </em>- tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana<em><br /> </em></p></blockquote> <p>*Knjiga “Socialistična žena” je izmišljena. Vse izrečeno od tovariša inženirja Brajca s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana temelji na dveh resničnih knjigah. Viri in literatura, na podlagi katerih je nastal prispevek:</p> <p>- Smokvina Beranić, Č. (ur.) (1974). <i>Knjiga za vsako ženo</i>. Zagreb: Nakladni zavod Znanje; Ljubljana: Orbital Progres</p> <p>- Ružić, E. in Ružić, S. (1975). <i>Bonton: 1000 pravil o lepem vedenju</i>. Ljubljana: Orbital; Zagreb: Zagreb film</p></p> 174880782 RTVSLO – Val 202 1571 clean V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.<p>V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev</p><p><p>Val 202 se je ob abrahamu preslikal v obdobje svoje rane mladosti - zgodnja 1970-a leta. V parodični simulaciji servisne/ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in vsem že dobro znani tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana razglabljata, presojata in modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev ter dajeta priporočila o tem, kako živeti v "sodobni" socialistični domovini, ki ni imuna na razne novotarije in modne muhe iz inozemstva oz. vplive tujih kultur. Pri tem se naslanjata na novoizdano knjigo Socialistična žena*, ki jo v oddaji predstavlja gost.</p> <blockquote><p><em>“Leto 1972 se piše in razni modni trendi vnašajo tako v svet kakor nič manj tudi v naše domače kraje raznosortne novotarije. Neredke med njimi bodo prav mogoče krojile tudi naš jutri, zato je edino prav, da jih spoznamo že danes.” </em>- novinar Radia Ljubljana</p> <p><em>"Ženski nohti so lahko negovani, četudi niso lakirani. Zelo dolge in temno rdeče obarvane nohte prepustite ženskam, ki želé za vsako ceno zbujati pozornost. Nohti s popokanim in okrušenim lakom še malo niso videti lepi!" </em>- tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana<em><br /> </em></p></blockquote> <p>*Knjiga “Socialistična žena” je izmišljena. Vse izrečeno od tovariša inženirja Brajca s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana temelji na dveh resničnih knjigah. Viri in literatura, na podlagi katerih je nastal prispevek:</p> <p>- Smokvina Beranić, Č. (ur.) (1974). <i>Knjiga za vsako ženo</i>. Zagreb: Nakladni zavod Znanje; Ljubljana: Orbital Progres</p> <p>- Ružić, E. in Ružić, S. (1975). <i>Bonton: 1000 pravil o lepem vedenju</i>. Ljubljana: Orbital; Zagreb: Zagreb film</p></p> Thu, 16 Jun 2022 06:00:00 +0000 Moževanje o emancipaciji socialistične žene V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.<p>V začetku 70. let so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc</p><p><p>Nekdanja radijska in televizijska napovedovalka je že v začetku delovanja Vala 202 nove skladbe predstavljala tako, da jih je v eter simultano prevajala. Njene interpretacije so močno zaznamovale prva desetletja delovanja našega radia in so se vsidrale v spomine takratnih poslušalcev. Nataša Dolenc je v spomin na tiste čase tokrat interpretirala znan šanson iz leta 1974 Le Téléphone Pleure.</p></p> 174880785 RTVSLO – Val 202 243 clean V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.<p>V začetku 70. let so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc</p><p><p>Nekdanja radijska in televizijska napovedovalka je že v začetku delovanja Vala 202 nove skladbe predstavljala tako, da jih je v eter simultano prevajala. Njene interpretacije so močno zaznamovale prva desetletja delovanja našega radia in so se vsidrale v spomine takratnih poslušalcev. Nataša Dolenc je v spomin na tiste čase tokrat interpretirala znan šanson iz leta 1974 Le Téléphone Pleure.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 05:45:00 +0000 "Telefon, ki joče" pred 50 leti navdušil Evropo Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.<p>Poletna sezona v gorah</p><p><p>Za varnejši obisk gora so ključni postopno nabiranje izkušenj, temeljito načrtovanje ture, poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe ter spoštljiv odnos do gora. Organizirane in strokovno vodene ture, ki predstavljajo učni proces v naravi, so naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta in povabilo ljubiteljem gora v planinsko društvo. Več pa v reportaži z novinarske konference na Jermanci (900 m).</p></p> 174879352 RTVSLO – Val 202 750 clean Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.<p>Poletna sezona v gorah</p><p><p>Za varnejši obisk gora so ključni postopno nabiranje izkušenj, temeljito načrtovanje ture, poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe ter spoštljiv odnos do gora. Organizirane in strokovno vodene ture, ki predstavljajo učni proces v naravi, so naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta in povabilo ljubiteljem gora v planinsko društvo. Več pa v reportaži z novinarske konference na Jermanci (900 m).</p></p> Thu, 09 Jun 2022 12:45:00 +0000 Varno v planine! Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna. <p>Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202</p><p><p><span>Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove <strong>Bojan Krajnc</strong>. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski,"</em> pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. </span>Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. <em>"Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."</em></p> <blockquote><p><em><span>"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Š</span><span>e vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."</span></em></p></blockquote> <p><em>Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.</em></p></p> 174879078 RTVSLO – Val 202 584 clean Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna. <p>Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202</p><p><p><span>Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove <strong>Bojan Krajnc</strong>. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski,"</em> pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. </span>Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. <em>"Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."</em></p> <blockquote><p><em><span>"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Š</span><span>e vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."</span></em></p></blockquote> <p><em>Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.</em></p></p> Wed, 08 Jun 2022 14:45:00 +0000 Bojan Kranjc: Pred premiero dokumentarnega filma o Valu 202 Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.<p>V treh dneh se bo na festivalu predstavilo 80 nastopajočih, od tega 25 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev</p><p><p><span>Showcase festival <a href="https://www.ment.si/" target="_blank" rel="noopener">MENT</a> bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo <strong>Andražem Kajzerjem</strong> in menedžerjem konference festivala Ment <strong>Miranom Rusjanom</strong>.  </span></p> <blockquote><p><span><em>"MENT je glasbeni in predstavitveni festival, kar pomeni, da se tam predstavijo predvsem novejše in mlajše zasedbe, ki se v veliki večini ne predstavijo samo lokalnemu in širšemu občinstvu, ampak tudi glasbenim profesionalcem, ki pridejo iz cele Evrope."</em> - Andraž Kajzer</span></p></blockquote></p> 174878980 RTVSLO – Val 202 329 clean Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.<p>V treh dneh se bo na festivalu predstavilo 80 nastopajočih, od tega 25 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev</p><p><p><span>Showcase festival <a href="https://www.ment.si/" target="_blank" rel="noopener">MENT</a> bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo <strong>Andražem Kajzerjem</strong> in menedžerjem konference festivala Ment <strong>Miranom Rusjanom</strong>.  </span></p> <blockquote><p><span><em>"MENT je glasbeni in predstavitveni festival, kar pomeni, da se tam predstavijo predvsem novejše in mlajše zasedbe, ki se v veliki večini ne predstavijo samo lokalnemu in širšemu občinstvu, ampak tudi glasbenim profesionalcem, ki pridejo iz cele Evrope."</em> - Andraž Kajzer</span></p></blockquote></p> Wed, 08 Jun 2022 11:45:00 +0000 MENT Ljubljana je festival glasbenih odkritij Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.<p>V sklopu tedna slepih in slabovidnih so na naši Obali v soboto pripravili dogodek Obala oživlja, na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja</p><p><p>Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek Obala oživlja. Ideja, da bi temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne, se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, geslo dogodka pa je <em>Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!</em> Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da aktiviramo vse ljudi v Sloveniji. Da se naučijo nekaj o oživljanju. In da smo vsi enakovredni člani družbe, ki lahko doprinesemo k splošnemu zdravju."</em> – <strong>Sara Češarek</strong>, tiflopedagoginja v <a href="https://strokovnicenter.splet.arnes.si/info-tocka/celostna-rehabilitacija-slepih-in-slabovidnih/">Nacionalnem centru za rehabilitacijo slepih in slabovidnih</a> na <a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ocesna_klinika">Očesni kliniki v Ljubljani</a>.</p></blockquote></p> 174878734 RTVSLO – Val 202 435 clean Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.<p>V sklopu tedna slepih in slabovidnih so na naši Obali v soboto pripravili dogodek Obala oživlja, na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja</p><p><p>Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek Obala oživlja. Ideja, da bi temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne, se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, geslo dogodka pa je <em>Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!</em> Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da aktiviramo vse ljudi v Sloveniji. Da se naučijo nekaj o oživljanju. In da smo vsi enakovredni člani družbe, ki lahko doprinesemo k splošnemu zdravju."</em> – <strong>Sara Češarek</strong>, tiflopedagoginja v <a href="https://strokovnicenter.splet.arnes.si/info-tocka/celostna-rehabilitacija-slepih-in-slabovidnih/">Nacionalnem centru za rehabilitacijo slepih in slabovidnih</a> na <a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ocesna_klinika">Očesni kliniki v Ljubljani</a>.</p></blockquote></p> Tue, 07 Jun 2022 12:45:00 +0000 Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi! Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.<p>Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga številni spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani</p><p><p>Danes mineva že 30 let od umora <strong>Ivana Krambergerja</strong>, takrat predsedniškega kandidata, ki ga je v Jurovskem Dolu pri Lenartu takrat ustrelil domačin Peter Rotar. Kramberger je bil takrat fenomen, izumitelj, posebnež, karizmatična osebnost, ki si ga marsikdo lahko tudi po 30 letih še vedno prikliče v spomin po njegovih nastopih.</p> <blockquote><p>Ta prispevek je del <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/">Studia ob 17.00</a>, ki ga je ob 10. obletnici smrti pripravila <strong>Tatjana Pirc</strong>.</p></blockquote></p> 174878706 RTVSLO – Val 202 576 clean Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.<p>Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga številni spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani</p><p><p>Danes mineva že 30 let od umora <strong>Ivana Krambergerja</strong>, takrat predsedniškega kandidata, ki ga je v Jurovskem Dolu pri Lenartu takrat ustrelil domačin Peter Rotar. Kramberger je bil takrat fenomen, izumitelj, posebnež, karizmatična osebnost, ki si ga marsikdo lahko tudi po 30 letih še vedno prikliče v spomin po njegovih nastopih.</p> <blockquote><p>Ta prispevek je del <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/">Studia ob 17.00</a>, ki ga je ob 10. obletnici smrti pripravila <strong>Tatjana Pirc</strong>.</p></blockquote></p> Tue, 07 Jun 2022 09:10:00 +0000 Mineva 30 let od smrti Ivana Krambergerja Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174877873 RTVSLO – Val 202 510 clean Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 03 Jun 2022 16:00:00 +0000 Reportaža z matineje filma 2017 RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualne vsebine Vala 202. Aktualne vsebine Vala 202. sl Sun, 14 Aug 2022 08:00:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 14 Aug 2022 08:00:00 +0000 Aktualno 202