<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/aktualno202.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Aktualne vsebine Vala 202.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477</link>
        <title>Aktualno 202</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251477/logo_6.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Glavna turistična sezona pomeni največ dela tudi za zaposlene v marinah. Tam delajo mornarji na kopnem. Njihov delovnik ni povezan le s privezovanjem plovil, temveč tudi z njihovim vsakodnevnim pregledovanjem, pomočjo pri vplutju in izplutju ter hitrim odzivanjem, ko gre na vodi kaj narobe. V izolski marini spremljamo delo mornarja na kopnem in preverjamo, kako poteka poklic, ki ga obiskovalci največkrat opazijo le za nekaj minut, od njega pa je pogosto odvisna varnost ljudi in plovil.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Milan Hvalec&lt;/strong&gt;, vodja izmene moranjev v MariniUp Izola&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="17690880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/PoletnaRA_SLO_LJT_10186458_21101535.mp3"></enclosure>
        <guid>175234709</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glavna turistična sezona pomeni največ dela tudi za zaposlene v marinah. Tam delajo mornarji na kopnem. Njihov delovnik ni povezan le s privezovanjem plovil, temveč tudi z njihovim vsakodnevnim pregledovanjem, pomočjo pri vplutju in izplutju ter hitrim odzivanjem, ko gre na vodi kaj narobe. V izolski marini spremljamo delo mornarja na kopnem in preverjamo, kako poteka poklic, ki ga obiskovalci največkrat opazijo le za nekaj minut, od njega pa je pogosto odvisna varnost ljudi in plovil.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Milan Hvalec&lt;/strong&gt;, vodja izmene moranjev v MariniUp Izola&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234709</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletna izmena: Mornar je lahko tudi na kopnem</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnji radijski razglednici z 34. Festivala Lent se ozremo na zaključek devetdnevnega dogajanja, ki je na 28 prizoriščih po Mariboru ponudilo več kot 250 dogodkov. Letošnji Lent je zaznamovalo tudi slovo dolgoletnega direktorja Vladimirja Rukavine, ki po več kot treh desetletjih zapušča vodenje Narodnega doma Maribor in festivala. Ob tem se odpirajo vprašanja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu.</description>
        <enclosure length="30644736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/05/RazglednRA_SLO_LJT_10161689_21074331.mp3"></enclosure>
        <guid>175234269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>957</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnji radijski razglednici z 34. Festivala Lent se ozremo na zaključek devetdnevnega dogajanja, ki je na 28 prizoriščih po Mariboru ponudilo več kot 250 dogodkov. Letošnji Lent je zaznamovalo tudi slovo dolgoletnega direktorja Vladimirja Rukavine, ki po več kot treh desetletjih zapušča vodenje Narodnega doma Maribor in festivala. Ob tem se odpirajo vprašanja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234269</link>
        <pubDate> Sun, 05 Jul 2026 07:06:05 +0000</pubDate>
        <title>Razglednica ob zaključku 34. Festivala Lent</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izleti v hribe so lahko za otroka vseživljenjska popotnica. Kako poskrbeti, da bodo varni, prijetni in polni lepih doživetij? Zakaj otrokom ni pomemben osvojeni cilj, ampak predvsem pot in skupni trenutki z družino? Ter kako izbrati turo in opremo? Skupaj s predsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem ter avtorico, mamo štirih otrok in dolgoletno planinsko vodnico Urško Petek potrežemo kopico napotkov za varen prvi planinski korak.  </description>
        <enclosure length="23056128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/04/VgorezRA_SLO_LJT_10156438_21068409.mp3"></enclosure>
        <guid>175234157</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>720</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izleti v hribe so lahko za otroka vseživljenjska popotnica. Kako poskrbeti, da bodo varni, prijetni in polni lepih doživetij? Zakaj otrokom ni pomemben osvojeni cilj, ampak predvsem pot in skupni trenutki z družino? Ter kako izbrati turo in opremo? Skupaj s predsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem ter avtorico, mamo štirih otrok in dolgoletno planinsko vodnico Urško Petek potrežemo kopico napotkov za varen prvi planinski korak.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234157</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jul 2026 11:35:58 +0000</pubDate>
        <title>V gore z otroki: Najlepši vrh je skupna pot</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dejstvo je, da je Slovenija v samem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca na svetu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2024 povprečni Slovenec, starejši od 15 let, popil več kot 10 litrov čistega alkohola. Tudi smrtnost, ki jo pri nas povzroči alkohol, je med najvišjimi v Evropi. Zaradi škodljive rabe alkohola v Sloveniji imamo vsakih 11 ur vsaj eno smrt.
V zadnjem času, zlasti poleti, pa so zelo priljubljeni radlerji, ki po okusu spominjajo na pivo, označeni pa so kot brezalkoholne pijače. A tudi brezalkoholni radlerji vedno niso popolnoma brez alkohola, prav tako pa je vprašljivo kaj s takšno izbiro pijač sporočamo otrokom in kako prispevamo k še večji sprejemljivosti alkohola pri nas.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Ma&amp;scaron;a Ro&amp;scaron;kar, NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Anita Ku&amp;scaron;ar, In&amp;scaron;titut za nutricionistiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Matjaž Pirc, vodja oddelka za prehrano na Zvezi potro&amp;scaron;nikov Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Projekt &lt;a href=&quot;https://www.nutris.org/veskajpijes&quot;&gt;Ve&amp;scaron; kaj pije&amp;scaron;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Brezplačna mobilna aplikacija &lt;a href=&quot;https://veskajjes.si/&quot;&gt;Ve&amp;scaron;KajJe&amp;scaron;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/prva-objava-registrirana-poraba-alkohola-v-letu-2024/&quot;&gt;Registrirana poraba alkohola v letu 2024&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="19481856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/02/BrezalkoRA_SLO_LJT_10127661_21036923.mp3"></enclosure>
        <guid>175233623</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>608</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dejstvo je, da je Slovenija v samem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca na svetu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2024 povprečni Slovenec, starejši od 15 let, popil več kot 10 litrov čistega alkohola. Tudi smrtnost, ki jo pri nas povzroči alkohol, je med najvišjimi v Evropi. Zaradi škodljive rabe alkohola v Sloveniji imamo vsakih 11 ur vsaj eno smrt.
V zadnjem času, zlasti poleti, pa so zelo priljubljeni radlerji, ki po okusu spominjajo na pivo, označeni pa so kot brezalkoholne pijače. A tudi brezalkoholni radlerji vedno niso popolnoma brez alkohola, prav tako pa je vprašljivo kaj s takšno izbiro pijač sporočamo otrokom in kako prispevamo k še večji sprejemljivosti alkohola pri nas.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Ma&amp;scaron;a Ro&amp;scaron;kar, NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Anita Ku&amp;scaron;ar, In&amp;scaron;titut za nutricionistiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Matjaž Pirc, vodja oddelka za prehrano na Zvezi potro&amp;scaron;nikov Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Projekt &lt;a href=&quot;https://www.nutris.org/veskajpijes&quot;&gt;Ve&amp;scaron; kaj pije&amp;scaron;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Brezplačna mobilna aplikacija &lt;a href=&quot;https://veskajjes.si/&quot;&gt;Ve&amp;scaron;KajJe&amp;scaron;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/prva-objava-registrirana-poraba-alkohola-v-letu-2024/&quot;&gt;Registrirana poraba alkohola v letu 2024&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233623</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jul 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Brezalkoholno ne pomeni vedno brez alkohola</title>
      </item>
      <item>
        <description>INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope.


Sogovorniki: 
- Ivana Jelača 
- KT Tunstall 
- Mirko Burazer
- INSAN
- mal pre mal
- Đoko
</description>
        <enclosure length="30458112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/FestivalRA_SLO_LJT_10091741_20996403.mp3"></enclosure>
        <guid>175232949</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>951</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope.


Sogovorniki: 
- Ivana Jelača 
- KT Tunstall 
- Mirko Burazer
- INSAN
- mal pre mal
- Đoko
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232949</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival INmusic: 20 let glasbe in skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje za večino ljudi diši po počitnicah. Za nekatere pa so poletni meseci glavna delovna sezona. S slednjimi se bomo pri opravljanju najrazličnejših poklicev to poletje družili v Poletni izmeni. V prvi epizodi noč prebedimo na morju z ribičem Renatom. Na njegovi barki Luštura med drugim poizvedujemo, kaj počnejo ribiči med urami čakanja, kaj vse pred in med lovom prinaša nesrečo ter kateri ulov je lahko nevaren. Pridružite se nam, da izveste, kaj vse smo ujeli.</description>
        <enclosure length="21155328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/PoletnaRA_SLO_LJT_10101574_21007655.mp3"></enclosure>
        <guid>175233174</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje za večino ljudi diši po počitnicah. Za nekatere pa so poletni meseci glavna delovna sezona. S slednjimi se bomo pri opravljanju najrazličnejših poklicev to poletje družili v Poletni izmeni. V prvi epizodi noč prebedimo na morju z ribičem Renatom. Na njegovi barki Luštura med drugim poizvedujemo, kaj počnejo ribiči med urami čakanja, kaj vse pred in med lovom prinaša nesrečo ter kateri ulov je lahko nevaren. Pridružite se nam, da izveste, kaj vse smo ujeli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233174</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletna izmena: Noč na krovu Lušture</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vročinski val, ki je v preteklih dneh podiral temperaturne rekorde v zahodni Evropi, se pomika proti srednjemu in vzhodnemu delu celine. Najvišja opozorila zaradi ekstremne vročine veljajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer so ponekod namerili tudi več kot 40 stopinj Celzija. Dolgotrajen in tako intenziven vročinski val je posledica tako imenovane vročinske kupole, ki je nad večjim delom Evrope več dni zadrževala zelo vroč zrak. Zakaj je ta vremenski vzorec trajal tako dolgo, kako se je vročina iz dneva v dan še stopnjevala in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe?&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gregor Vertačnik&lt;/strong&gt;, Agencija Republike Slovenije za okolje&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="34888704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/VertaniRA_SLO_LJT_10100833_21006810.mp3"></enclosure>
        <guid>175233162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1090</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vročinski val, ki je v preteklih dneh podiral temperaturne rekorde v zahodni Evropi, se pomika proti srednjemu in vzhodnemu delu celine. Najvišja opozorila zaradi ekstremne vročine veljajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer so ponekod namerili tudi več kot 40 stopinj Celzija. Dolgotrajen in tako intenziven vročinski val je posledica tako imenovane vročinske kupole, ki je nad večjim delom Evrope več dni zadrževala zelo vroč zrak. Zakaj je ta vremenski vzorec trajal tako dolgo, kako se je vročina iz dneva v dan še stopnjevala in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe?&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gregor Vertačnik&lt;/strong&gt;, Agencija Republike Slovenije za okolje&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233162</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 08:38:52 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Vertačnik: To je najmočnejši vročinski val, odkar v Evropi sistematično merimo temperaturo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom &quot;Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge&quot;. </description>
        <enclosure length="11717376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/Ob120.RA_SLO_LJT_10032458_20929511.mp3"></enclosure>
        <guid>175231783</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom &quot;Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge&quot;. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231783</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jun 2026 08:44:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob 120. obletnici Bohinjske proge </title>
      </item>
      <item>
        <description>Začel se je že 34. Festival Lent, ki bo vse do prihodnje sobote Maribor znova spremenil v največji kulturni oder na prostem pri nas. Umetnost vseh žanrov je preplavila ulice, trge in nabrežje, na 28 prizoriščih pa se bo zvrstilo kar 254 dogodkov - od koncertov do gledaliških, folklornih in uličnih predstav. Prve festivalske vtise je zbrala Mojca Jevšek.  </description>
        <enclosure length="20125440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/27/LentamtRA_SLO_LJT_10073330_20976041.mp3"></enclosure>
        <guid>175232589</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začel se je že 34. Festival Lent, ki bo vse do prihodnje sobote Maribor znova spremenil v največji kulturni oder na prostem pri nas. Umetnost vseh žanrov je preplavila ulice, trge in nabrežje, na 28 prizoriščih pa se bo zvrstilo kar 254 dogodkov - od koncertov do gledaliških, folklornih in uličnih predstav. Prve festivalske vtise je zbrala Mojca Jevšek.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232589</link>
        <pubDate> Sat, 27 Jun 2026 14:45:08 +0000</pubDate>
        <title>Lentam te! Začetek 34. Festivala Lent</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali obstajajo alternative dominantnemu ekonomskemu modelu onkraj logike nenehne rasti v obdobju rasti cen energije, draženja hrane, povečevanja vojaških izdatkov in vse večjih geopolitičnih napetosti? Zakaj se zdi, kot da živimo v svetu brez alternativ? Bi jo lahko predstavljala odrast? &lt;p&gt;Sogovornika:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ajda Pistotnik, Policy Lab;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;- dr. Martin Pogačar, ZRC SAZU.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19776768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/27/OdrastkRA_SLO_LJT_10071306_20973894.mp3"></enclosure>
        <guid>175232534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>618</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali obstajajo alternative dominantnemu ekonomskemu modelu onkraj logike nenehne rasti v obdobju rasti cen energije, draženja hrane, povečevanja vojaških izdatkov in vse večjih geopolitičnih napetosti? Zakaj se zdi, kot da živimo v svetu brez alternativ? Bi jo lahko predstavljala odrast? &lt;p&gt;Sogovornika:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ajda Pistotnik, Policy Lab;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;- dr. Martin Pogačar, ZRC SAZU.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232534</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jun 2026 11:00:20 +0000</pubDate>
        <title>Odrast kot alternativa v svetu brez alternativ</title>
      </item>
      <item>
        <description>S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.</description>
        <enclosure length="19355136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/LidijaKRA_SLO_LJT_10050269_20949784.mp3"></enclosure>
        <guid>175232158</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>604</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232158</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lidija Koren, predsednica Združenja kampov Slovenije: Gost v kampu zdaj pričakuje tudi dodatno ponudbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.</description>
        <enclosure length="18775296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/PolonaBRA_SLO_LJT_10048213_20947447.mp3"></enclosure>
        <guid>175232137</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232137</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 08:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Polona Bubnič, vodja kampa: Med gosti je bila tudi papiga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi uradni kamp za turiste v Sloveniji je bil urejen leta 1955 na Ježici. Le leto kasneje so odprli še danes priljubljen kamp Zakana Bledu, leta 1958 pa se je pojavil prvi uradni kamp ob morju, v Pacugu.

Kako s(m)o kampirali nekoč v tistih starih šotorih, ki jih res ni bilo lahko postaviti?&lt;p&gt;Sogovornika:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matic Praznik, Retro kamp festival&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Irena Weber s Fakultete za turistične &amp;scaron;tudije v Portorožu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="24882432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/VretroRA_SLO_LJT_10035404_20932844.mp3"></enclosure>
        <guid>175231870</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi uradni kamp za turiste v Sloveniji je bil urejen leta 1955 na Ježici. Le leto kasneje so odprli še danes priljubljen kamp Zakana Bledu, leta 1958 pa se je pojavil prvi uradni kamp ob morju, v Pacugu.

Kako s(m)o kampirali nekoč v tistih starih šotorih, ki jih res ni bilo lahko postaviti?&lt;p&gt;Sogovornika:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matic Praznik, Retro kamp festival&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Irena Weber s Fakultete za turistične &amp;scaron;tudije v Portorožu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231870</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V (retro) kamp s starimi šotori, ki jih res ni lahko postaviti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo. </description>
        <enclosure length="8047872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/TerasniRA_SLO_LJT_10047572_20946664.mp3"></enclosure>
        <guid>175232118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>251</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232118</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 06:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Terasni trubadur Bine: Ko vidim, da mi jedo iz roke, sem zmagal</title>
      </item>
      <item>
        <description>Miren večer v kampu. Zvok škržatov, v daljavi se sliši šumenje morja … pri sosedu pa preglasna glasba in živahno nazdravljanje. Takrat zadeve uredi vodja varnostne službe, kar je v kampu Adria v Ankaranu Roland Medica. Roland in njegova ekipa v kampu skrbijo za red. Čeprav so obiskovalci na počitnicah in oddihu se vseeno morajo držati nekaj osnovnih pravil. Eno izmed najbolj pomembnih in hkrati tudi najpogosteje kršenih je tišina. V kampu prebiva raznolika paleta ljudi. Od mlajših, starejših, obiskovalcev, ki tam prenočijo le kakšen dan ali dva, do pavšalistov, ki v kampu poleti praktično živijo. A narobe bi sklepali, če bi ugibali, da se Roland in njegova ekipa največkrat ustavijo pred prikolicami in hiškami mlajših obiskovalcev.
</description>
        <enclosure length="11443200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/VarnostnRA_SLO_LJT_10047571_20946663.mp3"></enclosure>
        <guid>175232117</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>357</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Miren večer v kampu. Zvok škržatov, v daljavi se sliši šumenje morja … pri sosedu pa preglasna glasba in živahno nazdravljanje. Takrat zadeve uredi vodja varnostne službe, kar je v kampu Adria v Ankaranu Roland Medica. Roland in njegova ekipa v kampu skrbijo za red. Čeprav so obiskovalci na počitnicah in oddihu se vseeno morajo držati nekaj osnovnih pravil. Eno izmed najbolj pomembnih in hkrati tudi najpogosteje kršenih je tišina. V kampu prebiva raznolika paleta ljudi. Od mlajših, starejših, obiskovalcev, ki tam prenočijo le kakšen dan ali dva, do pavšalistov, ki v kampu poleti praktično živijo. A narobe bi sklepali, če bi ugibali, da se Roland in njegova ekipa največkrat ustavijo pred prikolicami in hiškami mlajših obiskovalcev.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232117</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Varnostnik v kampu: Tudi za smrčanje sem že dobil pritožbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sonce, karneval, nevihta in na koncu evforija. Na Kardeljevi ploščadi je skupina Joker Out s koncertom ob deseti obletnici dokazala, zakaj danes velja za enega največjih domačih glasbenih fenomenov. Za največji koncert svoje kariere so člani zasedbe pripravili prizorišče z orjaškim odrom, več kot 150 tonami opreme in ekipo več kot 500 ljudi, ki je skrbela za vse, od varnosti do festivalskega razpoloženja. A le nekaj ur pred nastopom je načrte prekrižalo neurje, zaradi katerega je bil koncert celo pod vprašajem. Kako se je Karneval Joker Out kljub vsem zapletom spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili, izveste v reportaži. </description>
        <enclosure length="21232896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/21/KarnevalRA_SLO_LJT_10000158_20893245.mp3"></enclosure>
        <guid>175231181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sonce, karneval, nevihta in na koncu evforija. Na Kardeljevi ploščadi je skupina Joker Out s koncertom ob deseti obletnici dokazala, zakaj danes velja za enega največjih domačih glasbenih fenomenov. Za največji koncert svoje kariere so člani zasedbe pripravili prizorišče z orjaškim odrom, več kot 150 tonami opreme in ekipo več kot 500 ljudi, ki je skrbela za vse, od varnosti do festivalskega razpoloženja. A le nekaj ur pred nastopom je načrte prekrižalo neurje, zaradi katerega je bil koncert celo pod vprašajem. Kako se je Karneval Joker Out kljub vsem zapletom spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili, izveste v reportaži. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231181</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 08:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Karneval - Joker Out </title>
      </item>
      <item>
        <description>Že prva izvedba dirke Po Sloveniji leta 1993 je kolesarje vodila tudi na Vršič, zmagovalec pa je bil Novomeščan Srečko Glivar, ki še danes aktivno deluje v kolesarstvu. Kako je v tistih doživel prvo zmago na tej dirki, kakšni so bili tisti, kot jim sam pravi, romantični časi, zakaj je svoj  prvi vzpon na Vršič doživel kar v zavihanih kavbojkah?</description>
        <enclosure length="21192960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/20/SrekoGRA_SLO_LJT_9988563_20880499.mp3"></enclosure>
        <guid>175230913</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>662</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že prva izvedba dirke Po Sloveniji leta 1993 je kolesarje vodila tudi na Vršič, zmagovalec pa je bil Novomeščan Srečko Glivar, ki še danes aktivno deluje v kolesarstvu. Kako je v tistih doživel prvo zmago na tej dirki, kakšni so bili tisti, kot jim sam pravi, romantični časi, zakaj je svoj  prvi vzpon na Vršič doživel kar v zavihanih kavbojkah?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230913</link>
        <pubDate> Sat, 20 Jun 2026 11:45:47 +0000</pubDate>
        <title>Srečko Glivar, prvi zmagovalec vzpona na Vršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovnih odrih izvajajo afro, jazz, reggae in mbalakh, v domačem Senegalu pa še vedno poslušajo, da glasba ni za ženske. S članicami skupine Jigeen Ñi, prve povsem ženske glasbene skupine iz Senegala, govorimo o tem, zakaj je v njihovi družbi skoraj greh biti glasbenica in kako z glasbo spodbujajo druge ženske, da se borijo za svoj prostor v izrazito patriarhalni družbi. &lt;p&gt;Posebno vlogo v njihovi glasbeno-gledali&amp;scaron;ki predstavi Maske: Volk v ovčji preobleki imajo čustva; kdo jih sme pokazati, kdo jih mora skrivati in kako drugače jih razumemo v Senegalu in Sloveniji?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Članice glasbene zasedbe:&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;Khady Dieng &amp;ndash; klaviature&lt;br /&gt;Aissatou Dieng &amp;ndash; bobni&lt;br /&gt;Ndeye Ciss&amp;eacute; &amp;ndash; tradicionalna tolkala (sabar, tam&amp;eacute;)&lt;br /&gt;Evora Vaz &amp;ndash; bas kitara&lt;br /&gt;Amina Sarr &amp;ndash; vokal&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18146304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/SenegalsRA_SLO_LJT_9959368_20848469.mp3"></enclosure>
        <guid>175230386</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovnih odrih izvajajo afro, jazz, reggae in mbalakh, v domačem Senegalu pa še vedno poslušajo, da glasba ni za ženske. S članicami skupine Jigeen Ñi, prve povsem ženske glasbene skupine iz Senegala, govorimo o tem, zakaj je v njihovi družbi skoraj greh biti glasbenica in kako z glasbo spodbujajo druge ženske, da se borijo za svoj prostor v izrazito patriarhalni družbi. &lt;p&gt;Posebno vlogo v njihovi glasbeno-gledali&amp;scaron;ki predstavi Maske: Volk v ovčji preobleki imajo čustva; kdo jih sme pokazati, kdo jih mora skrivati in kako drugače jih razumemo v Senegalu in Sloveniji?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Članice glasbene zasedbe:&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;Khady Dieng &amp;ndash; klaviature&lt;br /&gt;Aissatou Dieng &amp;ndash; bobni&lt;br /&gt;Ndeye Ciss&amp;eacute; &amp;ndash; tradicionalna tolkala (sabar, tam&amp;eacute;)&lt;br /&gt;Evora Vaz &amp;ndash; bas kitara&lt;br /&gt;Amina Sarr &amp;ndash; vokal&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230386</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jun 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Živele ženske!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nogometu je ponudil štiri remije. Neodločeno se je končala tudi zadnja tekma, med Iranom in Novo Zelandijo. Iranci so imeli precej težav v pripravah na prvenstvo, v zadnjih mesecih je bila država v vojni z gostiteljico ZDA. V naslednjih minutah se selimo v Kanado, od koder bomo slišali, kako iranska skupnost v Torontu doživlja dvoboje iranske reprezentance. Nekateri so razpeti med tem, ali jo podpirati ali ne, nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso želeli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z režimom, ki ga ne podpirajo. </description>
        <enclosure length="21881856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/16/RajebiRA_SLO_LJT_9922787_20807962.mp3"></enclosure>
        <guid>175229729</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>683</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nogometu je ponudil štiri remije. Neodločeno se je končala tudi zadnja tekma, med Iranom in Novo Zelandijo. Iranci so imeli precej težav v pripravah na prvenstvo, v zadnjih mesecih je bila država v vojni z gostiteljico ZDA. V naslednjih minutah se selimo v Kanado, od koder bomo slišali, kako iranska skupnost v Torontu doživlja dvoboje iranske reprezentance. Nekateri so razpeti med tem, ali jo podpirati ali ne, nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso želeli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z režimom, ki ga ne podpirajo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229729</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jun 2026 09:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Raje bi le uživali v nogometu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva prinaša štiri nove tekme. Prvič bosta zaigrala tudi nekdanja svetovna prvaka - Španija z Zelenortskimi otoki in Urugvaj s Savdsko Arabijo. Največ naslovov je doslej osvojila Brazilija, petkratni prvaki pa v prvi tekmi niso navdušili. &lt;p&gt;Navijači so bili po neodločenem izidu z Marokom precej zaskrbljeni. Luka Petrič se je pome&amp;scaron;al med njimi na ogledu tekme v portugalski četrti v Torontu, sli&amp;scaron;ali pa boste, da so se odlično med Brazilci počutili tudi tisti, ki so navijali za tekmece, da &lt;strong&gt;Neymar&lt;/strong&gt; ni univerzalno priljubljen med brazilskimi navijači in tudi, da je večina navijačev za svojega najljub&amp;scaron;ega igralca izbrala &lt;strong&gt;Endricka&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20738304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/epravNRA_SLO_LJT_9908423_20792067.mp3"></enclosure>
        <guid>175229475</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva prinaša štiri nove tekme. Prvič bosta zaigrala tudi nekdanja svetovna prvaka - Španija z Zelenortskimi otoki in Urugvaj s Savdsko Arabijo. Največ naslovov je doslej osvojila Brazilija, petkratni prvaki pa v prvi tekmi niso navdušili. &lt;p&gt;Navijači so bili po neodločenem izidu z Marokom precej zaskrbljeni. Luka Petrič se je pome&amp;scaron;al med njimi na ogledu tekme v portugalski četrti v Torontu, sli&amp;scaron;ali pa boste, da so se odlično med Brazilci počutili tudi tisti, ki so navijali za tekmece, da &lt;strong&gt;Neymar&lt;/strong&gt; ni univerzalno priljubljen med brazilskimi navijači in tudi, da je večina navijačev za svojega najljub&amp;scaron;ega igralca izbrala &lt;strong&gt;Endricka&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229475</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čeprav Neymar ni univerzalno priljubljen, velja za odličnega nogometaša</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljano prihaja Bullshit, smo lahko pred časom brali na večjih plakatih po Ljubljani. In res je prišel, pred mesecem dni so odprli muzej balkanskega humorja, prvega takšnega na svetu. In to prav pri nas. Tam ni prostora za užaljenost, za kritike in globoke analize, tam je doma predvsem klasičen balkanski humor, ki je lahko sprva piker, a hkrati tudi nasmeje. Da je to jasno, vas že takoj na začetku pri vstopu pozdravi zapis: &quot;Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd.&quot; In ker nam predvsem prve v teh časih manjka, smo se po nekaj smeha odpravili tudi mi.
</description>
        <enclosure length="20832000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/BullshitRA_SLO_LJT_9905539_20788922.mp3"></enclosure>
        <guid>175229418</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>650</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljano prihaja Bullshit, smo lahko pred časom brali na večjih plakatih po Ljubljani. In res je prišel, pred mesecem dni so odprli muzej balkanskega humorja, prvega takšnega na svetu. In to prav pri nas. Tam ni prostora za užaljenost, za kritike in globoke analize, tam je doma predvsem klasičen balkanski humor, ki je lahko sprva piker, a hkrati tudi nasmeje. Da je to jasno, vas že takoj na začetku pri vstopu pozdravi zapis: &quot;Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd.&quot; In ker nam predvsem prve v teh časih manjka, smo se po nekaj smeha odpravili tudi mi.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229418</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Bullshit muzej: Kjer pozabimo na tegobe vsakdana in se nasmejemo balkanskim šalam</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kanada-Bosna in Hercegovina 1:1 sinoči v Torontu. Razpoloženje je bilo v obeh taborih po tekmi toplo-hladno, z navijači, igralci in poznavalci nogometa obeh držav pa se je v Kanadi pogovarjal Luka Petrič. Ugotovil je, da sta oba kapetana Alphonso Davies in Edin Džeko izjemno priljubljena, manj priljubljeni  med navijači pa  obvezni odmori sredi polčasov. </description>
        <enclosure length="17414400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/13/Toplo-hlRA_SLO_LJT_9890993_20772374.mp3"></enclosure>
        <guid>175229110</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>544</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kanada-Bosna in Hercegovina 1:1 sinoči v Torontu. Razpoloženje je bilo v obeh taborih po tekmi toplo-hladno, z navijači, igralci in poznavalci nogometa obeh držav pa se je v Kanadi pogovarjal Luka Petrič. Ugotovil je, da sta oba kapetana Alphonso Davies in Edin Džeko izjemno priljubljena, manj priljubljeni  med navijači pa  obvezni odmori sredi polčasov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229110</link>
        <pubDate> Sat, 13 Jun 2026 07:38:57 +0000</pubDate>
        <title>Toplo-hladna tekma med Kanado in BiH </title>
      </item>
      <item>
        <description>Toronto gosti uvodno kanadsko tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Domača vrsta se bo pomerila z Bosno in Hercegovino. To pa ne bo edina množično obiskana športna prireditev v največjem kanadskem mestu danes. Pri bejzbolski ekipi Blue Jays namreč gostuje divizijski rival in najuspešnejša ekipa v zgodovini lige MLB – Yankees iz New Yorka. To bo četrta od šestih bejzbolskih tekem v Rogers Centru ta teden. Bili smo na eni izmed njih in ugotavljali, kakšne so razlike med športnimi prireditvami na tej in oni strani luže ter spoznali, kdo je Zidejn.</description>
        <enclosure length="13186560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/KdojeZRA_SLO_LJT_9875935_20755426.mp3"></enclosure>
        <guid>175228747</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>412</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Toronto gosti uvodno kanadsko tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Domača vrsta se bo pomerila z Bosno in Hercegovino. To pa ne bo edina množično obiskana športna prireditev v največjem kanadskem mestu danes. Pri bejzbolski ekipi Blue Jays namreč gostuje divizijski rival in najuspešnejša ekipa v zgodovini lige MLB – Yankees iz New Yorka. To bo četrta od šestih bejzbolskih tekem v Rogers Centru ta teden. Bili smo na eni izmed njih in ugotavljali, kakšne so razlike med športnimi prireditvami na tej in oni strani luže ter spoznali, kdo je Zidejn.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228747</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 09:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo je Zidejn? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Filzmoos, alpska vas v avstrijski zvezni deželi Salzburg, približno 70 kilometrov južno od mesta Salzburg, je iz nekdanje revne gorske skupnosti z nekaj deset kmetijami zrastel v sodobno turistično destinacijo. Pozimi je manjše smučarsko središče, znano tudi po festivalu toplozračnih balonov, poleti pa priljubljen kraj za kolesarje in pohodnike.&lt;p&gt;Čeprav gre za dobro obiskano turistično destinacijo, turistični in gorski vodnik &lt;a href=&quot;https://www.coenweesjes.nl/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Coen Weesjes&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt; pravi, da tudi na najbolj priljubljenih točkah sredi poletne sezone ni gneče. Kot vodja gorske re&amp;scaron;evalne postaje v Filzmoosu pa nam je predstavil tudi, kako je v Avstriji organizirano gorsko re&amp;scaron;evanje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;*Prispevek je nastal v sklopu &amp;scaron;tudijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične organizacije Filzmoos&amp;nbsp;(&lt;a href=&quot;https://www.filzmoos.at/&quot;&gt;Filzmoos Tourismus&lt;/a&gt;).&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31846656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/MnogispRA_SLO_LJT_9850778_20727013.mp3"></enclosure>
        <guid>175228244</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>995</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Filzmoos, alpska vas v avstrijski zvezni deželi Salzburg, približno 70 kilometrov južno od mesta Salzburg, je iz nekdanje revne gorske skupnosti z nekaj deset kmetijami zrastel v sodobno turistično destinacijo. Pozimi je manjše smučarsko središče, znano tudi po festivalu toplozračnih balonov, poleti pa priljubljen kraj za kolesarje in pohodnike.&lt;p&gt;Čeprav gre za dobro obiskano turistično destinacijo, turistični in gorski vodnik &lt;a href=&quot;https://www.coenweesjes.nl/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Coen Weesjes&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt; pravi, da tudi na najbolj priljubljenih točkah sredi poletne sezone ni gneče. Kot vodja gorske re&amp;scaron;evalne postaje v Filzmoosu pa nam je predstavil tudi, kako je v Avstriji organizirano gorsko re&amp;scaron;evanje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;*Prispevek je nastal v sklopu &amp;scaron;tudijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične organizacije Filzmoos&amp;nbsp;(&lt;a href=&quot;https://www.filzmoos.at/&quot;&gt;Filzmoos Tourismus&lt;/a&gt;).&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228244</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mnogi sploh ne vedo, da lahko za gorsko reševanje dobijo račun</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden se v Severni Ameriki začenja svetovno prvenstvo v nogometu. Tretjič ga bo gostila Mehika, drugič Združene države Amerike in prvič Kanada. &lt;p&gt;Slovenske reprezentance na prvenstvu ni, je pa na prizori&amp;scaron;ču prve tekme v Kanadi, v Torontu in njegovi okolici, &amp;scaron;tevilčna slovenska skupnost. Včeraj jo je ob obisku Slovenskega letovi&amp;scaron;ča spoznal Luka Petrič. Tam pečejo klobase in kuhajo &amp;scaron;truklje, razvijajo ljubezen do &amp;scaron;porta, odra&amp;scaron;čali pa so tudi &amp;scaron;tevilni izjemno uspe&amp;scaron;ni &amp;scaron;portniki.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18553344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/PonosniRA_SLO_LJT_9818017_20690638.mp3"></enclosure>
        <guid>175227643</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>579</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden se v Severni Ameriki začenja svetovno prvenstvo v nogometu. Tretjič ga bo gostila Mehika, drugič Združene države Amerike in prvič Kanada. &lt;p&gt;Slovenske reprezentance na prvenstvu ni, je pa na prizori&amp;scaron;ču prve tekme v Kanadi, v Torontu in njegovi okolici, &amp;scaron;tevilčna slovenska skupnost. Včeraj jo je ob obisku Slovenskega letovi&amp;scaron;ča spoznal Luka Petrič. Tam pečejo klobase in kuhajo &amp;scaron;truklje, razvijajo ljubezen do &amp;scaron;porta, odra&amp;scaron;čali pa so tudi &amp;scaron;tevilni izjemno uspe&amp;scaron;ni &amp;scaron;portniki.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227643</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 09:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Ponosni na slovenske barve in bučno olje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že drugo leto zapored smo na Valu 202 pripravili praznovanje domače glasbene ustvarjalnosti. Tokrat je trajalo kar dva dni in potekalo na novem festivalskem prizorišču. Po lanskem novem valu slovenske glasbe je bil letos v ospredju domači hiphop. V dveh dneh smo zbrali prelomne domače rime in tiste, ki bodo to šele postale. Na odru Festivala 202 se je zvrstilo več kot 40 izvajalcev, pod njim pa se je zbrala nepopisna množica nasmejanih obrazov</description>
        <enclosure length="20331264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/FestivalRA_SLO_LJT_9817386_20689901.mp3"></enclosure>
        <guid>175227626</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>635</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že drugo leto zapored smo na Valu 202 pripravili praznovanje domače glasbene ustvarjalnosti. Tokrat je trajalo kar dva dni in potekalo na novem festivalskem prizorišču. Po lanskem novem valu slovenske glasbe je bil letos v ospredju domači hiphop. V dveh dneh smo zbrali prelomne domače rime in tiste, ki bodo to šele postale. Na odru Festivala 202 se je zvrstilo več kot 40 izvajalcev, pod njim pa se je zbrala nepopisna množica nasmejanih obrazov</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227626</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival 202 – drugič je za nami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mirko Vorkapić je športnik, trener, novinar, televizijski komentator, radijec in v 0,01 odstotka tudi Mirko Grozny. Ljubitelj ruske književnosti je svoj novi album poimenoval Vojna in Mirko.
</description>
        <enclosure length="35735808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/06/MirkoVoRA_SLO_LJT_9805147_20675597.mp3"></enclosure>
        <guid>175227334</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1116</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mirko Vorkapić je športnik, trener, novinar, televizijski komentator, radijec in v 0,01 odstotka tudi Mirko Grozny. Ljubitelj ruske književnosti je svoj novi album poimenoval Vojna in Mirko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227334</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jun 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Mirko Vorkapić: Za vse pride svoj čas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je akademsko izobražen umetnik, ki raje kot uničuje zidove ustvarja grafite in murale – povsem legalno. Njegova dela pogosto delujejo kot ogledalo družbi, brez odvečnega moraliziranja.
Kot pravi, sta dve možnosti: ali mesto določi površine, kjer je ustvarjanje dovoljeno in ne kaznovano, ali pa gre za zasebne lokacije, kjer se umetnik dogovori z lastnikom za legalno poslikavo zidov.</description>
        <enclosure length="31646208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/06/AzramGRA_SLO_LJT_9804558_20675003.mp3"></enclosure>
        <guid>175227325</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>988</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je akademsko izobražen umetnik, ki raje kot uničuje zidove ustvarja grafite in murale – povsem legalno. Njegova dela pogosto delujejo kot ogledalo družbi, brez odvečnega moraliziranja.
Kot pravi, sta dve možnosti: ali mesto določi površine, kjer je ustvarjanje dovoljeno in ne kaznovano, ali pa gre za zasebne lokacije, kjer se umetnik dogovori z lastnikom za legalno poslikavo zidov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227325</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Azram: Grafit je načeloma vandalizem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden od gostov na Festivalu 202 je bil tudi raziskovalec giba, plesalec ter ustanovitelj in umetniški direktor KUGA Studia.</description>
        <enclosure length="35516928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/06/GaperKRA_SLO_LJT_9804667_20675115.mp3"></enclosure>
        <guid>175227327</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1109</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden od gostov na Festivalu 202 je bil tudi raziskovalec giba, plesalec ter ustanovitelj in umetniški direktor KUGA Studia.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227327</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jun 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gašper Kunšek: Povezujem ples z življenjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? 
&lt;p&gt;O tem in o svoji izku&amp;scaron;nji obiska Gaze v času genocida se je z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, &lt;strong&gt;Susan Abulhawa&lt;/strong&gt;, avtorico romana Jutra v Dženinu, ki ga v sloven&amp;scaron;čini lahko prebiramo v prevodu Lili Potpara.&amp;nbsp;Susan Abulhawa je Ljubljano obiskala v okviru cikla dogodkov Svobodna Palestina v organizaciji Gibanje za pravice Palestincev in Zavoda Divja misel.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V dalj&amp;scaron;em pogovoru v oddaji &lt;a href=&quot;https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/175225905&quot;&gt;Ars Humana&lt;/a&gt;, ki ga je pripravila Petra Meterc, lahko sli&amp;scaron;ite več o njenem romanu Jutra v Dženinu pa tudi odra&amp;scaron;čanju in pisateljskih začetkih ter tudi o njenem zadnjem romanu Zoper svet brez ljubezni (Against the loveless world), ki je iz&amp;scaron;el leta 2020&lt;strong&gt;. &lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29598720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/SusanAbRA_SLO_LJT_9777072_20643963.mp3"></enclosure>
        <guid>175226766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>924</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? 
&lt;p&gt;O tem in o svoji izku&amp;scaron;nji obiska Gaze v času genocida se je z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, &lt;strong&gt;Susan Abulhawa&lt;/strong&gt;, avtorico romana Jutra v Dženinu, ki ga v sloven&amp;scaron;čini lahko prebiramo v prevodu Lili Potpara.&amp;nbsp;Susan Abulhawa je Ljubljano obiskala v okviru cikla dogodkov Svobodna Palestina v organizaciji Gibanje za pravice Palestincev in Zavoda Divja misel.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V dalj&amp;scaron;em pogovoru v oddaji &lt;a href=&quot;https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/175225905&quot;&gt;Ars Humana&lt;/a&gt;, ki ga je pripravila Petra Meterc, lahko sli&amp;scaron;ite več o njenem romanu Jutra v Dženinu pa tudi odra&amp;scaron;čanju in pisateljskih začetkih ter tudi o njenem zadnjem romanu Zoper svet brez ljubezni (Against the loveless world), ki je iz&amp;scaron;el leta 2020&lt;strong&gt;. &lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226766</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Susan Abulhawa: Svet ve, kaj se dogaja v Gazi in mu ni mar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Škofjeloški grad čez dan obiskovalce sprejema kot muzej z razstavami in razgledi na staro mestno jedro. Ko se zaprejo vrata in pade noč, pa se njegova podoba spremeni. V temi, brez običajne muzejske osvetlitve, obiskovalci skupaj s kustosom raziskujejo grajske prostore in poskušajo pobegniti iz grajskega labirinta.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Prispevek je nastal v sklopu &amp;scaron;tudijske ture za slovenske medije: Zelene zgodbe in trajnostne destiancije, med katere spada tudi &amp;Scaron;kofja Loka.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18554880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/GradkiRA_SLO_LJT_9735133_20597205.mp3"></enclosure>
        <guid>175225868</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>579</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Škofjeloški grad čez dan obiskovalce sprejema kot muzej z razstavami in razgledi na staro mestno jedro. Ko se zaprejo vrata in pade noč, pa se njegova podoba spremeni. V temi, brez običajne muzejske osvetlitve, obiskovalci skupaj s kustosom raziskujejo grajske prostore in poskušajo pobegniti iz grajskega labirinta.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Prispevek je nastal v sklopu &amp;scaron;tudijske ture za slovenske medije: Zelene zgodbe in trajnostne destiancije, med katere spada tudi &amp;Scaron;kofja Loka.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225868</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Za dobro prihodnost moramo spoštovati preteklost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.</description>
        <enclosure length="16585728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/31/IzmenjevRA_SLO_LJT_9725506_20586595.mp3"></enclosure>
        <guid>175225652</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225652</link>
        <pubDate> Sun, 31 May 2026 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Izmenjevalnica oblačil: nov lastnik, novo življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj. </description>
        <enclosure length="16290048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/30/ReportaRA_SLO_LJT_9721366_20581795.mp3"></enclosure>
        <guid>175225551</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225551</link>
        <pubDate> Sat, 30 May 2026 11:45:54 +0000</pubDate>
        <title>Reportaža: V operi ne doživiš sončnega zahoda, v parku je klasična glasba dostopna vsem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.</description>
        <enclosure length="21876480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/30/NajodliRA_SLO_LJT_9721162_20581571.mp3"></enclosure>
        <guid>175225538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>683</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225538</link>
        <pubDate> Sat, 30 May 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najodličnejše arhitekturne realizacije leta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži. 

Foto: Institut 'Jožef Stefan'
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornika:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu 'Jožef Stefan' dr. &lt;strong&gt;Luka Snoj &lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;vodja reaktorja dr. &lt;strong&gt;Anže Jazbec&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="21661440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/30/ZasnovalRA_SLO_LJT_9719650_20580020.mp3"></enclosure>
        <guid>175225506</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži. 

Foto: Institut 'Jožef Stefan'
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornika:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu 'Jožef Stefan' dr. &lt;strong&gt;Luka Snoj &lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;vodja reaktorja dr. &lt;strong&gt;Anže Jazbec&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225506</link>
        <pubDate> Sat, 30 May 2026 09:10:42 +0000</pubDate>
        <title>Zasnovali so ga tako varno, da bi lahko z njim upravljali tudi srednješolci</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano.  Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali  v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano</description>
        <enclosure length="25426944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/28/IgrajseRA_SLO_LJT_9700301_20557866.mp3"></enclosure>
        <guid>175225005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>794</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano.  Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali  v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225005</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 12:00:47 +0000</pubDate>
        <title>Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano</title>
      </item>
      <item>
        <description>Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.&lt;p&gt;Sogovornice in sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Polona Pengal&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut REVIVO;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Petra Repnik&lt;/strong&gt;, Direkcija za vode RS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;ka Koce&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Dhyan Anaja Banič&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Matej Simčič&lt;/strong&gt;, ZRSVN;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Anja Cigan&lt;/strong&gt;, ZRSVN;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Davide Scridel&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Bart Fokkens&lt;/strong&gt;, Evropski center za obnovo rek;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Matt Parr&lt;/strong&gt;, Britanska okoljska agencija;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Romain Bellier&lt;/strong&gt;, Regionalni naravni park Haut-Jura v Franciji;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Piet De Becker&lt;/strong&gt;, Raziskovalni in&amp;scaron;titut flamske vlade za naravo in gozdove;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Nata&amp;scaron;a Mori&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;strong&gt;George Heritage,&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Dynamic Rivers Ltd.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33873408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/26/RekesoRA_SLO_LJT_9668313_20522120.mp3"></enclosure>
        <guid>175224383</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1058</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.&lt;p&gt;Sogovornice in sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Polona Pengal&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut REVIVO;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Petra Repnik&lt;/strong&gt;, Direkcija za vode RS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;ka Koce&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Dhyan Anaja Banič&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Matej Simčič&lt;/strong&gt;, ZRSVN;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Anja Cigan&lt;/strong&gt;, ZRSVN;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Davide Scridel&lt;/strong&gt;, DOPPS;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Bart Fokkens&lt;/strong&gt;, Evropski center za obnovo rek;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Matt Parr&lt;/strong&gt;, Britanska okoljska agencija;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Romain Bellier&lt;/strong&gt;, Regionalni naravni park Haut-Jura v Franciji;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Piet De Becker&lt;/strong&gt;, Raziskovalni in&amp;scaron;titut flamske vlade za naravo in gozdove;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;strong&gt;Nata&amp;scaron;a Mori&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;strong&gt;George Heritage,&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Dynamic Rivers Ltd.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224383</link>
        <pubDate> Tue, 26 May 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Reke so živi ekosistemi, ki se ves čas spreminjajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.</description>
        <enclosure length="18752256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/23/MKNMlRA_SLO_LJT_9640479_20491276.mp3"></enclosure>
        <guid>175223758</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223758</link>
        <pubDate> Sat, 23 May 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>MKNŽ: mladinski klub, ki je mnogim postal dom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev. </description>
        <enclosure length="18370560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/MokanjcRA_SLO_LJT_9627470_20476776.mp3"></enclosure>
        <guid>175223428</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223428</link>
        <pubDate> Sat, 23 May 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Moškanjci za eno uro postali prizorišče masovne letalske nesreče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.</description>
        <enclosure length="27448320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/DavidAtRA_SLO_LJT_9601483_20447387.mp3"></enclosure>
        <guid>175222885</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>857</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222885</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>David Attenborough: Zgodba o človeku, ki je postal glas narave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje. </description>
        <enclosure length="18372864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/MurizoRA_SLO_LJT_9601435_20447337.mp3"></enclosure>
        <guid>175222883</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222883</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 11:06:30 +0000</pubDate>
        <title>Muri z oživljanjem mrtvic spet vračajo življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.</description>
        <enclosure length="21083136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/KrajinskRA_SLO_LJT_9601439_20447342.mp3"></enclosure>
        <guid>175222880</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222880</link>
        <pubDate> Tue, 19 May 2026 12:19:10 +0000</pubDate>
        <title>Krajinski park Beka: Narava ob drugem tiru</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa  izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin. </description>
        <enclosure length="19835904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/14/NajboljRA_SLO_LJT_9527538_20363884.mp3"></enclosure>
        <guid>175221389</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa  izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221389</link>
        <pubDate> Mon, 18 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Najboljši za volanom 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola? </description>
        <enclosure length="29219328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/16/ButiniRA_SLO_LJT_9554133_20393853.mp3"></enclosure>
        <guid>175221890</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>913</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221890</link>
        <pubDate> Sat, 16 May 2026 11:00:05 +0000</pubDate>
        <title>Butični turizem - razvojni model ali všečna parola? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski je dan, posvečen telefonskim in spletnim svetovalnim linijam za otroke ter mladostnike, ki potrebujejo pomoč, podporo ali zaščito. Obeležujemo  ga  vsako leto 17. maja. Pri nas  TOM   deluje pod okriljem  Zveze prijateljev mladine Slovenije, v njegovi mreži pa deluje 145 prostovoljcev, ki nudijo čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami.   Eden od njih je izkušeni  Nace  Breitenberger  s katerim se je pogovarjala Ana Gajanovič.</description>
        <enclosure length="19759104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/17/PogovorRA_SLO_LJT_9559704_20400259.mp3"></enclosure>
        <guid>175222063</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>617</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski je dan, posvečen telefonskim in spletnim svetovalnim linijam za otroke ter mladostnike, ki potrebujejo pomoč, podporo ali zaščito. Obeležujemo  ga  vsako leto 17. maja. Pri nas  TOM   deluje pod okriljem  Zveze prijateljev mladine Slovenije, v njegovi mreži pa deluje 145 prostovoljcev, ki nudijo čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami.   Eden od njih je izkušeni  Nace  Breitenberger  s katerim se je pogovarjala Ana Gajanovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222063</link>
        <pubDate> Sat, 16 May 2026 09:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor je še vedno najmočnejše orodje pomoči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani hranijo marsikaj: od tri milijarde let starih fosilnih metuzalemov, surovih diamantov do fosilov dinozavrov in mamutovih zob. Geološka zbirka je bila sicer ustanovljena okoli leta 1920. Njena ustanovitelja sta bila Karel Hinterlechner in Marijan Salopek, zasnovala sta jo po zgledu zbirke v Pragi, rasla pa s sistematičnimi odkupi zasebnih zbirk.


&lt;p&gt;Danes je med več kot 25 tisoč krasotci kot doma &lt;strong&gt;Tristan Rome&lt;/strong&gt;, geolog, ki zadnja leta skrbi za geolo&amp;scaron;ko zbirko.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Do danes so poznavalci uradno popisali več kot 6200 različnih mineralov in velik delež jih hranijo tudi na A&amp;scaron;kerčevi v Ljubljani na tej največji in najbolj celostni učna &amp;scaron;olski geolo&amp;scaron;ki zbirki v državi. Eni od najlep&amp;scaron;ih kristalov so sončno in okrasto rumeni kristali wulfenita, ki &amp;ndash; podobno kot meteoriti ter kristali melita in dravita &amp;ndash; pri nas spada med naravne vrednote, ki jih določuje Uradni list Republike Slovenije.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27597312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/11/KajimaRA_SLO_LJT_9485566_20316474.mp3"></enclosure>
        <guid>175220516</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>862</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani hranijo marsikaj: od tri milijarde let starih fosilnih metuzalemov, surovih diamantov do fosilov dinozavrov in mamutovih zob. Geološka zbirka je bila sicer ustanovljena okoli leta 1920. Njena ustanovitelja sta bila Karel Hinterlechner in Marijan Salopek, zasnovala sta jo po zgledu zbirke v Pragi, rasla pa s sistematičnimi odkupi zasebnih zbirk.


&lt;p&gt;Danes je med več kot 25 tisoč krasotci kot doma &lt;strong&gt;Tristan Rome&lt;/strong&gt;, geolog, ki zadnja leta skrbi za geolo&amp;scaron;ko zbirko.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Do danes so poznavalci uradno popisali več kot 6200 različnih mineralov in velik delež jih hranijo tudi na A&amp;scaron;kerčevi v Ljubljani na tej največji in najbolj celostni učna &amp;scaron;olski geolo&amp;scaron;ki zbirki v državi. Eni od najlep&amp;scaron;ih kristalov so sončno in okrasto rumeni kristali wulfenita, ki &amp;ndash; podobno kot meteoriti ter kristali melita in dravita &amp;ndash; pri nas spada med naravne vrednote, ki jih določuje Uradni list Republike Slovenije.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220516</link>
        <pubDate> Mon, 11 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj ima slonova lobanja s kiklopi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pionirka in ena glavnih strokovnjakinj za področje ekološke pridelave Martina Bavec izpostavlja, da je prevladujoče kmetijstvo odvisno od uvoza repromaterialov in energije, semenska pridelava pa je zelo upadla. Na dobavitelje se dogaja nenehen pritisk po nižanju cen, potrošniki pri nakupu hrane vse bolj na prvo mesto postavljajo ceno. Razlika med domačimi in uvoženimi prehranskimi izdelki je ob kakovosti pogosto tudi v ostankih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih koktejlov. Opozarja, da se pri rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, obljube o zmanjšanju uporabe teh snovi niso uresničile, saj se je uporaba glifosata zelo povečala. Evropski poslanci bodo še ta mesec odločali o uredbi, po kateri ne bi bilo več obvezno označevanje teh rastlin. </description>
        <enclosure length="22797312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/09/AlipotrRA_SLO_LJT_9469849_20298591.mp3"></enclosure>
        <guid>175220172</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>712</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pionirka in ena glavnih strokovnjakinj za področje ekološke pridelave Martina Bavec izpostavlja, da je prevladujoče kmetijstvo odvisno od uvoza repromaterialov in energije, semenska pridelava pa je zelo upadla. Na dobavitelje se dogaja nenehen pritisk po nižanju cen, potrošniki pri nakupu hrane vse bolj na prvo mesto postavljajo ceno. Razlika med domačimi in uvoženimi prehranskimi izdelki je ob kakovosti pogosto tudi v ostankih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih koktejlov. Opozarja, da se pri rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, obljube o zmanjšanju uporabe teh snovi niso uresničile, saj se je uporaba glifosata zelo povečala. Evropski poslanci bodo še ta mesec odločali o uredbi, po kateri ne bi bilo več obvezno označevanje teh rastlin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220172</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 11:03:20 +0000</pubDate>
        <title>Ali potrošniki kmalu ne bomo več vedeli, ali prehranski izdelki vsebujejo gensko spremenjene rastline? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu. Je spektakultaren, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbe in okoljske posledice. Obiskali smo Cirque du Soil, ki nagovarja skozi igro, raziskovanje in interakcijo. &lt;p&gt;Na&amp;scaron;a potro&amp;scaron;nja ima velik vpliv na cel svet. To, kar se sprva zdi barvito in spektakularno, se med interaktivno cirku&amp;scaron;ko razstavo kmalu razkrije kot temačno. Nadzor in monopoli, boji za prevlado, izkori&amp;scaron;čanje in neenakosti. Toda alternative in vizije za pravičen in trajnosten prehranski sistem obstajajo. Agroekologija ne deluje proti naravi, ampak skupaj z njo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25580544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/09/CirquedRA_SLO_LJT_9468970_20297682.mp3"></enclosure>
        <guid>175220160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>799</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu. Je spektakultaren, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbe in okoljske posledice. Obiskali smo Cirque du Soil, ki nagovarja skozi igro, raziskovanje in interakcijo. &lt;p&gt;Na&amp;scaron;a potro&amp;scaron;nja ima velik vpliv na cel svet. To, kar se sprva zdi barvito in spektakularno, se med interaktivno cirku&amp;scaron;ko razstavo kmalu razkrije kot temačno. Nadzor in monopoli, boji za prevlado, izkori&amp;scaron;čanje in neenakosti. Toda alternative in vizije za pravičen in trajnosten prehranski sistem obstajajo. Agroekologija ne deluje proti naravi, ampak skupaj z njo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220160</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 10:00:18 +0000</pubDate>
        <title>Cirque du Soil: prehranski sistem je podoben cirkusu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj je bila v Ljubljani osrednja prireditev v okviru pohoda v spomin na čase 2. svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Tridnevno dogajanje se je začelo v četrtek s pohodi otrok ljubljanskih vrtcev, v petek so bili na delu poti osnovnošolci in dijaki, v soboto pa sta bila na sporedu rekreativni pohod in tek trojk. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 52.000 ljudi. </description>
        <enclosure length="17692416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/10/TektrojRA_SLO_LJT_9474544_20304145.mp3"></enclosure>
        <guid>175220297</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj je bila v Ljubljani osrednja prireditev v okviru pohoda v spomin na čase 2. svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Tridnevno dogajanje se je začelo v četrtek s pohodi otrok ljubljanskih vrtcev, v petek so bili na delu poti osnovnošolci in dijaki, v soboto pa sta bila na sporedu rekreativni pohod in tek trojk. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 52.000 ljudi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220297</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 08:00:42 +0000</pubDate>
        <title>Tek trojk: Močnejša pomagata šibkejšemu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob najnovejšem izbruhu hantavirusa je bilo doslej prijavljenih osem domnevnih primerov okužbe, od tega so pri petih hantavirusno okužbo tudi dokazali, tri osebe pa so doslej zaradi okužbe umrle. V Svetovni zdravstveni organizaciji dopuščajo možnost, da bo primerov zaradi dolge inkubacijske dobe še več, ob tem pa mirijo, da ni razloga za skrb. To je potrdila tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ena od največjih svetovnih poznavalk hantavirusov, ki se v teh dneh udeležuje strokovnega posveta v Padovi.  

Gostja: Virologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Foto: Matjaž Tavčar</description>
        <enclosure length="19624704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/HantavirRA_SLO_LJT_9458121_20285470.mp3"></enclosure>
        <guid>175219930</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>613</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob najnovejšem izbruhu hantavirusa je bilo doslej prijavljenih osem domnevnih primerov okužbe, od tega so pri petih hantavirusno okužbo tudi dokazali, tri osebe pa so doslej zaradi okužbe umrle. V Svetovni zdravstveni organizaciji dopuščajo možnost, da bo primerov zaradi dolge inkubacijske dobe še več, ob tem pa mirijo, da ni razloga za skrb. To je potrdila tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ena od največjih svetovnih poznavalk hantavirusov, ki se v teh dneh udeležuje strokovnega posveta v Padovi.  

Gostja: Virologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Foto: Matjaž Tavčar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219930</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 10:17:28 +0000</pubDate>
        <title>Hantavirus se mnogo težje prenaša s človeka na človeka kot pa gripa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hormoni in demoni je priročnik za najstnike, ki sta ga izdali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, obravnava pa vprašanja, ki pomembno zaznamujejo obdobje odraščanja, ko spremembe telesa in čustev  ustvarjajo tudi notranje stiske in dvome. Glavne teme, ki jih knjiga na nevsiljiv, simpatičen in predvsem dostopen način obravnava so samopodoba in vpliv družbenih omreži, odnosi, zaljubljenost, seks in soglasje, duševno zdravje, stiske in osamljenost, pritisk družbe, šole in okolice ter identiteta in odraščanje v sodobnem svetu.</description>
        <enclosure length="23930880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/MladibiRA_SLO_LJT_9443112_20268450.mp3"></enclosure>
        <guid>175219591</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>747</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hormoni in demoni je priročnik za najstnike, ki sta ga izdali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, obravnava pa vprašanja, ki pomembno zaznamujejo obdobje odraščanja, ko spremembe telesa in čustev  ustvarjajo tudi notranje stiske in dvome. Glavne teme, ki jih knjiga na nevsiljiv, simpatičen in predvsem dostopen način obravnava so samopodoba in vpliv družbenih omreži, odnosi, zaljubljenost, seks in soglasje, duševno zdravje, stiske in osamljenost, pritisk družbe, šole in okolice ter identiteta in odraščanje v sodobnem svetu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219591</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladi bi se več pogovarjali o čustvih</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo.&quot;

O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
&lt;p&gt;Na domačiji, v Jurčičevi rojstni hi&amp;scaron;i, &amp;scaron;e vedno di&amp;scaron;i po starih časih. Hi&amp;scaron;a, ki je bila zgrajena pred 200 leti ‒ prav letos zaznamuje to obletnico ‒ je ohranjena v prvotni obliki, sama domačija pa je eden redkih muzejev na prostem pri nas in spomenik lokalnega pomena. Njen lastnik je Občina Ivančna Gorica, upravljalec pa javni zavod za kulturo in turizem &lt;a href=&quot;https://prijetnodomace.si/top-dozivetja/jurciceva-domacija/&quot;&gt;Prijetno domače&lt;/a&gt;, strokovno pa jo podpirata Slovenski etnografski muzej in Zavod za varstvo kulturne dedi&amp;scaron;čine Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Za &lt;strong&gt;Jurčičevo domačijo&lt;/strong&gt; je leto&amp;scaron;nje leto ob obletnici rojstne hi&amp;scaron;e posebno tudi zato, ker mineva 160 let od izida prvega slovenskega romana &lt;em&gt;Deseti brat&lt;/em&gt; in 150 let od nastanka prve slovenske tragedije &lt;em&gt;Tugomer&lt;/em&gt;. Po domačiji, na kateri se je rodil pisatelj in novinar, ki je bil v svojem obdobju prava literarna zvezda, danes pa je morda že nekoliko preveč pozabljen, nas je popeljala vodja domačije &lt;strong&gt;Simona Zorc Ramov&amp;scaron;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="32744448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/JurievRA_SLO_LJT_9372187_20186639.mp3"></enclosure>
        <guid>175218020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1023</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo.&quot;

O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
&lt;p&gt;Na domačiji, v Jurčičevi rojstni hi&amp;scaron;i, &amp;scaron;e vedno di&amp;scaron;i po starih časih. Hi&amp;scaron;a, ki je bila zgrajena pred 200 leti ‒ prav letos zaznamuje to obletnico ‒ je ohranjena v prvotni obliki, sama domačija pa je eden redkih muzejev na prostem pri nas in spomenik lokalnega pomena. Njen lastnik je Občina Ivančna Gorica, upravljalec pa javni zavod za kulturo in turizem &lt;a href=&quot;https://prijetnodomace.si/top-dozivetja/jurciceva-domacija/&quot;&gt;Prijetno domače&lt;/a&gt;, strokovno pa jo podpirata Slovenski etnografski muzej in Zavod za varstvo kulturne dedi&amp;scaron;čine Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Za &lt;strong&gt;Jurčičevo domačijo&lt;/strong&gt; je leto&amp;scaron;nje leto ob obletnici rojstne hi&amp;scaron;e posebno tudi zato, ker mineva 160 let od izida prvega slovenskega romana &lt;em&gt;Deseti brat&lt;/em&gt; in 150 let od nastanka prve slovenske tragedije &lt;em&gt;Tugomer&lt;/em&gt;. Po domačiji, na kateri se je rodil pisatelj in novinar, ki je bil v svojem obdobju prava literarna zvezda, danes pa je morda že nekoliko preveč pozabljen, nas je popeljala vodja domačije &lt;strong&gt;Simona Zorc Ramov&amp;scaron;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218020</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jurčičeva rojstna hiša: dve stoletji zgodb</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe.
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.muzej-nz.si/razstava/zenske-in-delo-med-tradicijo-in-modernizacijo-obdobje-zgodnjega-socializma/&quot;&gt;Razstava&lt;/a&gt; se osredotoča na obdobje zgodnjega socializma do konca &amp;scaron;estdesetih let 20. stoletja, ko so se zgodile pomembne družbene spremembe. Ženske so vstopale v politiko, se zaposlovale v različnih gospodarskih panogah in novih poklicih, hkrati pa se je povečalo tudi &amp;scaron;tevilo žensk v visoko&amp;scaron;olskem izobraževanju. Ti procesi so postopno spreminjali položaj ženske tako v družbi kot v družini. Kljub temu pa se družbene navade in pričakovanja do žensk kot mater in skrbnic doma niso bistveno spremenila, zato so se z novimi možnostmi pojavili tudi novi izzivi.&lt;br /&gt;Pobuda za razstavo je nastala v okviru projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju, pri katerem poleg muzeja sodelujejo &amp;scaron;e Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU. Namen razstave, ki bo na ogled do 21. junija, je izsledke raziskovalnega projekta in znanstveno delo raziskovalne skupine približati &amp;scaron;ir&amp;scaron;i javnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Avtorice razstave so&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko,&amp;nbsp;Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Ur&amp;scaron;ka Strle, Marta Verginella, Andreja Zupanec Bajželj&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="34164480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/enskeiRA_SLO_LJT_9376149_20191128.mp3"></enclosure>
        <guid>175218117</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1067</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe.
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.muzej-nz.si/razstava/zenske-in-delo-med-tradicijo-in-modernizacijo-obdobje-zgodnjega-socializma/&quot;&gt;Razstava&lt;/a&gt; se osredotoča na obdobje zgodnjega socializma do konca &amp;scaron;estdesetih let 20. stoletja, ko so se zgodile pomembne družbene spremembe. Ženske so vstopale v politiko, se zaposlovale v različnih gospodarskih panogah in novih poklicih, hkrati pa se je povečalo tudi &amp;scaron;tevilo žensk v visoko&amp;scaron;olskem izobraževanju. Ti procesi so postopno spreminjali položaj ženske tako v družbi kot v družini. Kljub temu pa se družbene navade in pričakovanja do žensk kot mater in skrbnic doma niso bistveno spremenila, zato so se z novimi možnostmi pojavili tudi novi izzivi.&lt;br /&gt;Pobuda za razstavo je nastala v okviru projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju, pri katerem poleg muzeja sodelujejo &amp;scaron;e Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU. Namen razstave, ki bo na ogled do 21. junija, je izsledke raziskovalnega projekta in znanstveno delo raziskovalne skupine približati &amp;scaron;ir&amp;scaron;i javnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Avtorice razstave so&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko,&amp;nbsp;Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Ur&amp;scaron;ka Strle, Marta Verginella, Andreja Zupanec Bajželj&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218117</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
</description>
        <enclosure length="21130752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/AlmaIgrRA_SLO_LJT_9370989_20185232.mp3"></enclosure>
        <guid>175217991</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>660</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217991</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Alma Igra, zgodovinarka prehrane: Živimo v času prehranske propagande</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ste v vedno prehitrem svetu odraslih pozabili na čarobnost in barve, bomo na Valu 202 poskrbeli, da vsaj danes vanj vnesete nekaj pravljičnosti. Morda vas celo prepričamo, da pravljice niso le za najmlajše in da se kakšna na vašem meniju znajde tudi takrat, ko otrok ni v bližini. 

Na Danskem smo v letu, ko praznujemo 150. obletnico smrti Hansa C. Andersena, poiskali zgodbo najbolj znanega pravljičarja na svetu.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Jacob B&amp;oslash;ggild&lt;/strong&gt;, Hans Christian Andersen Center, University of Southern Denmark&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Anketa med tretje&amp;scaron;olci z &lt;strong&gt;O&amp;Scaron; Naklo&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="27451392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/HansC.RA_SLO_LJT_9353027_20164069.mp3"></enclosure>
        <guid>175217573</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>857</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ste v vedno prehitrem svetu odraslih pozabili na čarobnost in barve, bomo na Valu 202 poskrbeli, da vsaj danes vanj vnesete nekaj pravljičnosti. Morda vas celo prepričamo, da pravljice niso le za najmlajše in da se kakšna na vašem meniju znajde tudi takrat, ko otrok ni v bližini. 

Na Danskem smo v letu, ko praznujemo 150. obletnico smrti Hansa C. Andersena, poiskali zgodbo najbolj znanega pravljičarja na svetu.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Jacob B&amp;oslash;ggild&lt;/strong&gt;, Hans Christian Andersen Center, University of Southern Denmark&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Anketa med tretje&amp;scaron;olci z &lt;strong&gt;O&amp;Scaron; Naklo&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217573</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Hans C. Andersen: &quot;Življenje je najbolj čudovita pravljica&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine. &lt;p&gt;Večina knjig iz časa knjižne hiperprodukcije socialistične Jugoslavije nima nobene tržne vrednosti, zato knjige iz domačih knjižnic preminulih svojcev praviloma končajo kot odpadni papir in gredo v razrez. Pred približno osmimi leti so prav zato v Savskem naselju v Ljubljani odprli Knjižnico partizanske in borčevske literature &amp;ndash; azil za tovrstno literaturo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18894336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/27/KnjinicRA_SLO_LJT_9338381_20147238.mp3"></enclosure>
        <guid>175217279</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine. &lt;p&gt;Večina knjig iz časa knjižne hiperprodukcije socialistične Jugoslavije nima nobene tržne vrednosti, zato knjige iz domačih knjižnic preminulih svojcev praviloma končajo kot odpadni papir in gredo v razrez. Pred približno osmimi leti so prav zato v Savskem naselju v Ljubljani odprli Knjižnico partizanske in borčevske literature &amp;ndash; azil za tovrstno literaturo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217279</link>
        <pubDate> Mon, 27 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Knjižnica partizanske in borčevske literature</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.</description>
        <enclosure length="21111552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/IzzivipRA_SLO_LJT_9292124_20095358.mp3"></enclosure>
        <guid>175216314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216314</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Izzivi prehranskega sistema: od položaja kmetov do prehranske varnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem. 
</description>
        <enclosure length="29234688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/Dr.MarkRA_SLO_LJT_9284468_20086342.mp3"></enclosure>
        <guid>175216133</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>913</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216133</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 12:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Marko Sremec o reševanju športnikov na motorju</title>
      </item>
      <item>
        <description>V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?</description>
        <enclosure length="38311680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/MotoristRA_SLO_LJT_9283669_20085462.mp3"></enclosure>
        <guid>175216118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1197</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216118</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 12:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Motorist Toni Mulec in zdravnica Ines Pezić Pregrad o pomoči motoristom takoj po nesreči</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.</description>
        <enclosure length="18145536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/NikovoRA_SLO_LJT_9280205_20081718.mp3"></enclosure>
        <guid>175216048</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216048</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Niko Žvokelj: Človek, ki že desetletja blagoslavlja motoriste</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.</description>
        <enclosure length="9634560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/TimaGajRA_SLO_LJT_9280215_20081730.mp3"></enclosure>
        <guid>175216049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216049</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tima Gajserja obvezni tečaj varne vožnje še čaka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji. </description>
        <enclosure length="23956992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/CirquedRA_SLO_LJT_9251232_20049640.mp3"></enclosure>
        <guid>175215493</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>748</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215493</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 09:06:34 +0000</pubDate>
        <title>Cirque du Soleil od blizu: 100 ljudi, 21 tovornjakov in pet pralnih strojev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.  

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;Dr. &lt;strong&gt;Helen Czerski&lt;/strong&gt;, fizičarka in oceanografinja na University College London, avtorica knjige &lt;a href=&quot;https://www.bukla.si/umco/modri-stroj.html&quot;&gt;Modri stroj&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije:&lt;/em&gt; Mario Hoppmann&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Prevode je brala:&lt;/em&gt; Ajda Sokler&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29425920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/18/OceanisRA_SLO_LJT_9233886_20030149.mp3"></enclosure>
        <guid>175215141</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.  

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;Dr. &lt;strong&gt;Helen Czerski&lt;/strong&gt;, fizičarka in oceanografinja na University College London, avtorica knjige &lt;a href=&quot;https://www.bukla.si/umco/modri-stroj.html&quot;&gt;Modri stroj&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije:&lt;/em&gt; Mario Hoppmann&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Prevode je brala:&lt;/em&gt; Ajda Sokler&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215141</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 08:25:02 +0000</pubDate>
        <title>Oceani so definitivno največja zgodba našega planeta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti.
Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
&lt;p&gt;Iskanje prednikov doživlja nov razcvet tudi z digitalizacijo. Dostop do arhivov, &lt;a href=&quot;https://data.matricula-online.eu/sl/bestande/&quot;&gt;matičnih knjig&lt;/a&gt; in drugih virov je danes lažji kot kdaj prej, to pa omogoča, da se raziskovanja loteva vse več ljudi. Vse bolj priljubljene so tudi&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175128508&quot;&gt; analize DNK&lt;/a&gt;. V pomoč pri iskanju prednikov nam je lahko tudi &lt;a href=&quot;https://indeks.rodoslovje.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Slovenski rodoslovni indeks Slovenskega rodoslovnega dru&amp;scaron;tva&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;. Ta je zdaj prenovljen in njegova nova oblika omogoča hitrej&amp;scaron;i in lažji dostop do podatkov.&lt;br /&gt;Več kot tri milijone zapisov o posameznikih je prispevalo več kot 260 sodelujočih slovenskih rodoslovcev. Ti podatki so lahko v veliko pomoč pri nadaljnjem raziskovanju, tudi v matičnih knjigah.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Luka Renko&lt;/strong&gt;, ljubiteljski rodoslovec, ki je&amp;nbsp;poskrbel za tehnično prenovo indeksa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Martin Mali&lt;/strong&gt;, ljubiteljski rodoslovec in dolgoletni skrbnik kumulativne zbirke rodoslovnih podatkov pri Slovenskem rodoslovnem dru&amp;scaron;tvu&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26284032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/PrenovljRA_SLO_LJT_9207777_20000672.mp3"></enclosure>
        <guid>175214567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti.
Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
&lt;p&gt;Iskanje prednikov doživlja nov razcvet tudi z digitalizacijo. Dostop do arhivov, &lt;a href=&quot;https://data.matricula-online.eu/sl/bestande/&quot;&gt;matičnih knjig&lt;/a&gt; in drugih virov je danes lažji kot kdaj prej, to pa omogoča, da se raziskovanja loteva vse več ljudi. Vse bolj priljubljene so tudi&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175128508&quot;&gt; analize DNK&lt;/a&gt;. V pomoč pri iskanju prednikov nam je lahko tudi &lt;a href=&quot;https://indeks.rodoslovje.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Slovenski rodoslovni indeks Slovenskega rodoslovnega dru&amp;scaron;tva&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;. Ta je zdaj prenovljen in njegova nova oblika omogoča hitrej&amp;scaron;i in lažji dostop do podatkov.&lt;br /&gt;Več kot tri milijone zapisov o posameznikih je prispevalo več kot 260 sodelujočih slovenskih rodoslovcev. Ti podatki so lahko v veliko pomoč pri nadaljnjem raziskovanju, tudi v matičnih knjigah.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Luka Renko&lt;/strong&gt;, ljubiteljski rodoslovec, ki je&amp;nbsp;poskrbel za tehnično prenovo indeksa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Martin Mali&lt;/strong&gt;, ljubiteljski rodoslovec in dolgoletni skrbnik kumulativne zbirke rodoslovnih podatkov pri Slovenskem rodoslovnem dru&amp;scaron;tvu&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214567</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prenovljen Slovenski rodoslovni indeks odpira pot do prednikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.</description>
        <enclosure length="19920384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/CirquedRA_SLO_LJT_9180575_19969705.mp3"></enclosure>
        <guid>175213984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>622</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213984</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cirque du Soleil OVO: Barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba? &lt;p&gt;Komentira politični analitik ter soustvarjalec podkastov Metine liste &lt;strong&gt;Aljaž Pengov Bitenc&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23257344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/11/AljaPeRA_SLO_LJT_9150667_19936336.mp3"></enclosure>
        <guid>175213338</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba? &lt;p&gt;Komentira politični analitik ter soustvarjalec podkastov Metine liste &lt;strong&gt;Aljaž Pengov Bitenc&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213338</link>
        <pubDate> Sat, 11 Apr 2026 10:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Aljaž Pengov Bitenc: To je korak v neraziskana področja slovenske politike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.

 &lt;p&gt;Avtor vodnika &lt;strong&gt;Franci Horvat,&lt;/strong&gt; fotograf, alpinist in publicist, je v njem zbral svoje najljub&amp;scaron;e kraje in izlete, na katerih se počuti lepo, prav nebe&amp;scaron;ko. Že več kot 30 let načrtno raziskuje Slovenijo, pisal je že o vodnjakih, izvirih, &amp;scaron;el po poti XIV. divizije, v zadnji knjigi pa predstavlja &lt;a href=&quot;https://planinskazalozba.pzs.si/novice.php?pid=18361&quot;&gt;26 manj znanih in obiskanih krajev&lt;/a&gt;, kot pravi sam, za planinske gurmane. Čeprav je obiskal že več kot 70 držav in vse celine razen Antarktike, pa so prav opisani kraji tisti, ki so mu po bolezni pomagali do bolj&amp;scaron;ega počutja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22887936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/06/PoplaniRA_SLO_LJT_9067892_19843099.mp3"></enclosure>
        <guid>175212008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>715</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.

 &lt;p&gt;Avtor vodnika &lt;strong&gt;Franci Horvat,&lt;/strong&gt; fotograf, alpinist in publicist, je v njem zbral svoje najljub&amp;scaron;e kraje in izlete, na katerih se počuti lepo, prav nebe&amp;scaron;ko. Že več kot 30 let načrtno raziskuje Slovenijo, pisal je že o vodnjakih, izvirih, &amp;scaron;el po poti XIV. divizije, v zadnji knjigi pa predstavlja &lt;a href=&quot;https://planinskazalozba.pzs.si/novice.php?pid=18361&quot;&gt;26 manj znanih in obiskanih krajev&lt;/a&gt;, kot pravi sam, za planinske gurmane. Čeprav je obiskal že več kot 70 držav in vse celine razen Antarktike, pa so prav opisani kraji tisti, ki so mu po bolezni pomagali do bolj&amp;scaron;ega počutja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212008</link>
        <pubDate> Mon, 06 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Po planinskih sledeh čarobnih zakladov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.

&lt;p&gt;Ker marsikomu polep&amp;scaron;ajo življenje, si je &lt;a href=&quot;https://www.tackepomagacke.si/&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvo&lt;/a&gt; za svoj dan izbralo 20. marec, mednarodni dan sreče. Letos so ob tej priložnosti predstavili knjigo &lt;strong&gt;&lt;em&gt;Tačko&lt;/em&gt;&lt;/strong&gt;; ta pripoveduje o mladem kužku, ki dobi nove lastnike. Zgodba uči, kako razumeti in vzgajati psa ter kako pravilno skrbeti zanj, hkrati pa predstavlja strokovno podprto literaturo o razumevanju naravnih potreb psa, njegovega značaja in pasemskih posebnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Posebnost knjige, ki je nastala v sodelovanju z &lt;a href=&quot;https://www.zveza-slepih.si/&quot;&gt;Zvezo dru&amp;scaron;tev slepih in slabovidnih Slovenije&lt;/a&gt;, je, da je poleg tiskane izdaje na voljo tudi zvočna različica; tako je dostopna tudi slepim in slabovidnim.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Du&amp;scaron;anka Prelc Premate&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;avtorica, predsednica dru&amp;scaron;tva in vodnica terapevtskega psa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Polona Car Djurić&lt;/strong&gt;, vodja posebnih socialnih programov ZDSSS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gaja Beč&lt;/strong&gt;, strokovna služba ZDSSS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Otroci&amp;nbsp;3.a razreda O&amp;Scaron; Toneta Čufarja Ljubljana&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="18641664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/TakozRA_SLO_LJT_9067663_19842864.mp3"></enclosure>
        <guid>175211554</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>582</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.

&lt;p&gt;Ker marsikomu polep&amp;scaron;ajo življenje, si je &lt;a href=&quot;https://www.tackepomagacke.si/&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvo&lt;/a&gt; za svoj dan izbralo 20. marec, mednarodni dan sreče. Letos so ob tej priložnosti predstavili knjigo &lt;strong&gt;&lt;em&gt;Tačko&lt;/em&gt;&lt;/strong&gt;; ta pripoveduje o mladem kužku, ki dobi nove lastnike. Zgodba uči, kako razumeti in vzgajati psa ter kako pravilno skrbeti zanj, hkrati pa predstavlja strokovno podprto literaturo o razumevanju naravnih potreb psa, njegovega značaja in pasemskih posebnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Posebnost knjige, ki je nastala v sodelovanju z &lt;a href=&quot;https://www.zveza-slepih.si/&quot;&gt;Zvezo dru&amp;scaron;tev slepih in slabovidnih Slovenije&lt;/a&gt;, je, da je poleg tiskane izdaje na voljo tudi zvočna različica; tako je dostopna tudi slepim in slabovidnim.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Du&amp;scaron;anka Prelc Premate&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;avtorica, predsednica dru&amp;scaron;tva in vodnica terapevtskega psa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Polona Car Djurić&lt;/strong&gt;, vodja posebnih socialnih programov ZDSSS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gaja Beč&lt;/strong&gt;, strokovna služba ZDSSS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Otroci&amp;nbsp;3.a razreda O&amp;Scaron; Toneta Čufarja Ljubljana&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211554</link>
        <pubDate> Sun, 05 Apr 2026 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tačko: zgodba, ki uči, kako odgovorno skrbeti za psa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.</description>
        <enclosure length="21616128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/DrenikRA_SLO_LJT_9064433_19839513.mp3"></enclosure>
        <guid>175211514</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211514</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Drežniška koza in njeni ljudje </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Toksična moškost&quot; je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend. </description>
        <enclosure length="27700224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/SiniaMRA_SLO_LJT_9045342_19818755.mp3"></enclosure>
        <guid>175211099</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Toksična moškost&quot; je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211099</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Siniša Malešević: Mlade bombardirajo z radikalno desnimi idejami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb. &lt;p&gt;Kavč festival kulturo osvobaja sterilnih okvirjev in jo &amp;scaron;iri med ljudi tako, da se pojavi tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Je enkratna priložnost, da bendom, ki jim sicer ne bi dali priložnosti, tu vseeno namenimo nekaj pozornosti. Ti koncerti lahko izpadejo drugače, ker jim intimnost prizori&amp;scaron;č nudi popolnoma drugačno povezavo z občinstvom &amp;ndash; zanimivo bi bilo poslu&amp;scaron;ati punk band v frizerskem salonu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Ljubljani je bilo letos okoli 60 dnevnih sob, lokalov, teras in drugih prizori&amp;scaron;č, ki so gostila nastopajoče. Ker pa je pomembno, da kultura živi tudi drugod po Sloveniji, je organizacijska ekipa Kavč festivala poskrbela, da so bili koncerti na voljo po vsej Sloveniji. Poslanstvo Kavč festivala je pripeljati umetnost tja, kamor sicer nikoli ne zaide oziroma kamor gre včasih tudi cesar sam.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29905152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/KavfesRA_SLO_LJT_8979118_19747296.mp3"></enclosure>
        <guid>175210272</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>934</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb. &lt;p&gt;Kavč festival kulturo osvobaja sterilnih okvirjev in jo &amp;scaron;iri med ljudi tako, da se pojavi tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Je enkratna priložnost, da bendom, ki jim sicer ne bi dali priložnosti, tu vseeno namenimo nekaj pozornosti. Ti koncerti lahko izpadejo drugače, ker jim intimnost prizori&amp;scaron;č nudi popolnoma drugačno povezavo z občinstvom &amp;ndash; zanimivo bi bilo poslu&amp;scaron;ati punk band v frizerskem salonu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Ljubljani je bilo letos okoli 60 dnevnih sob, lokalov, teras in drugih prizori&amp;scaron;č, ki so gostila nastopajoče. Ker pa je pomembno, da kultura živi tudi drugod po Sloveniji, je organizacijska ekipa Kavč festivala poskrbela, da so bili koncerti na voljo po vsej Sloveniji. Poslanstvo Kavč festivala je pripeljati umetnost tja, kamor sicer nikoli ne zaide oziroma kamor gre včasih tudi cesar sam.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210272</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kavč festival: Komot pa dobr!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.</description>
        <enclosure length="119216640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/28/RadiovedRA_SLO_LJT_8958995_19724655.mp3"></enclosure>
        <guid>175209842</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>3725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209842</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 23:33:27 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni pred občinstvom: Naj vprašanja stopijo na oder!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko govorimo o zbirateljstvu, najpogosteje pomislimo na zbiranje znamk, brošk, sličic, kovancev, vendar pa to še zdaleč ne zajema vsega. Mnogi Slovenci imajo doma, na podstrešju ali v kleteh shranjene stare zbirke kart kot so Pokémon, Yu-Gi-Oh! ali Magic: The Gathering, tudi iz poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let. Večina se njihove vrednosti sploh ne zaveda.
</description>
        <enclosure length="17659392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/ZbiratelRA_SLO_LJT_8913134_19675658.mp3"></enclosure>
        <guid>175209270</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>551</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko govorimo o zbirateljstvu, najpogosteje pomislimo na zbiranje znamk, brošk, sličic, kovancev, vendar pa to še zdaleč ne zajema vsega. Mnogi Slovenci imajo doma, na podstrešju ali v kleteh shranjene stare zbirke kart kot so Pokémon, Yu-Gi-Oh! ali Magic: The Gathering, tudi iz poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let. Večina se njihove vrednosti sploh ne zaveda.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209270</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 13:47:34 +0000</pubDate>
        <title>Zbirateljske karte, globalni fenomen in naložbena priložnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.&lt;p&gt;Po delnih neuradnih izidih je po večini pre&amp;scaron;tetih glasovnic slavila stranka Gibanje Svoboda, ki je z 28,62-odstotno podporo osvojila 29 poslanskih mandatov. Tik za njo se je uvrstila SDS z 27,95-odstotno podporo in 28 mandati.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V državni zbor so se uvrstile &amp;scaron;e liste NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, ki je osvojila devet poslanskih mandatov, SD in Demokrati Anžeta Logarja s po &amp;scaron;estimi mandati ter lista Levica in Vesna ter Resni.ca s po petimi poslanci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot je rezultat volitev komentirala &lt;strong&gt;Tanja Starič&lt;/strong&gt;, voditeljica Odmevov na TV Slovenija in dolgoletna novinarka za področje notranje politike glede sestave vlade je desna stran v prednosti, jeziček na tehtnici pa je stranka Resni.ca.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33742848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/DvomavRA_SLO_LJT_8839335_19597067.mp3"></enclosure>
        <guid>175208447</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1054</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.&lt;p&gt;Po delnih neuradnih izidih je po večini pre&amp;scaron;tetih glasovnic slavila stranka Gibanje Svoboda, ki je z 28,62-odstotno podporo osvojila 29 poslanskih mandatov. Tik za njo se je uvrstila SDS z 27,95-odstotno podporo in 28 mandati.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V državni zbor so se uvrstile &amp;scaron;e liste NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, ki je osvojila devet poslanskih mandatov, SD in Demokrati Anžeta Logarja s po &amp;scaron;estimi mandati ter lista Levica in Vesna ter Resni.ca s po petimi poslanci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot je rezultat volitev komentirala &lt;strong&gt;Tanja Starič&lt;/strong&gt;, voditeljica Odmevov na TV Slovenija in dolgoletna novinarka za področje notranje politike glede sestave vlade je desna stran v prednosti, jeziček na tehtnici pa je stranka Resni.ca.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208447</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Starič: Dvoma v volitve ne sme biti, vnovično štetje zelo verjetno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Film Nune proti Vatikanu govori o zlorabah, ki so jih doživele žrtve slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Ivana Rupnika. Gloria Branciani je zlorabo prvič prijavila že davnega leta 1993 in še vedno čaka na pravico. Zakaj zlorabljene nune, njihova odvetnica Laura Sgrò in tudi režiserka Lorena Luciano in producent Filippo Piscopo menijo, da pri Rupnikovih mozaikih ni mogoče ločiti umetnine od umetnika? Kakšna je vloga vrha slovenske Katoliške cerkve? </description>
        <enclosure length="27072000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/ZlorabaRA_SLO_LJT_8792145_19543992.mp3"></enclosure>
        <guid>175207395</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>845</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Film Nune proti Vatikanu govori o zlorabah, ki so jih doživele žrtve slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Ivana Rupnika. Gloria Branciani je zlorabo prvič prijavila že davnega leta 1993 in še vedno čaka na pravico. Zakaj zlorabljene nune, njihova odvetnica Laura Sgrò in tudi režiserka Lorena Luciano in producent Filippo Piscopo menijo, da pri Rupnikovih mozaikih ni mogoče ločiti umetnine od umetnika? Kakšna je vloga vrha slovenske Katoliške cerkve? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207395</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 09:45:45 +0000</pubDate>
        <title>Zloraba je del Rupnikovih mozaikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.

</description>
        <enclosure length="24893184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/BoljpomRA_SLO_LJT_8733729_19477461.mp3"></enclosure>
        <guid>175206106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206106</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bolj pomembno kot o zdravi je govoriti o uravnoteženi prehrani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb. </description>
        <enclosure length="26423040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/DobavneRA_SLO_2PR332_19428448.mp3"></enclosure>
        <guid>175205516</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>825</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205516</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 09:15:02 +0000</pubDate>
        <title>Dobavne verige so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu že prizadete</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnje dni in tedne nas sončno vreme že prijetno greje in naznanja, da prihaja pomlad. Pogled na še vedno zasnežene okoliške hribe in gore pa nam pove, da so razmere na višji nadmorski višini še povsem zimske. Mnogi omenjene razmere še izkoristijo za obisk smučišč, tisti bolj pogumni pa za turno smuko. V preteklem koncu tedna so, kot odgovor na to vse bolj priljubljeno dejavnost v naravi, v Bohinju gostili prvi turnosmučarski festival, na katerem so opozarjali predvsem na varen in odgovoren način zimskega gibanja v gorah. </description>
        <enclosure length="18569472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/PrviturRA_SLO_LJT_8662283_19395814.mp3"></enclosure>
        <guid>175204634</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnje dni in tedne nas sončno vreme že prijetno greje in naznanja, da prihaja pomlad. Pogled na še vedno zasnežene okoliške hribe in gore pa nam pove, da so razmere na višji nadmorski višini še povsem zimske. Mnogi omenjene razmere še izkoristijo za obisk smučišč, tisti bolj pogumni pa za turno smuko. V preteklem koncu tedna so, kot odgovor na to vse bolj priljubljeno dejavnost v naravi, v Bohinju gostili prvi turnosmučarski festival, na katerem so opozarjali predvsem na varen in odgovoren način zimskega gibanja v gorah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204634</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 09:09:22 +0000</pubDate>
        <title>Prvi turnosmučarski festival v Bohinju v znamenju odgovornosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.</description>
        <enclosure length="25757184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/SenadaoRA_SLO_LJT_8637014_19365849.mp3"></enclosure>
        <guid>175203982</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203982</link>
        <pubDate> Sun, 08 Mar 2026 08:55:04 +0000</pubDate>
        <title>Senada o zaslepljenosti žrtev nasilja: »Ampak saj po udarcih nikoli nisem bila krvava ali imela zlomov.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za &quot;šolo v naravi&quot;, kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.&lt;p&gt;Tridnevna &amp;Scaron;ola v kulturi, ki je namenjena učencem zadnje triade osnovnih &amp;scaron;ol in dijakom srednjih &amp;scaron;ol, vključuje več umetnostnih področij, žanrov in formatov, doživetje umetnosti, mentorirano ustvarjanje, spoznavanje kulturne krajine mest in kulturnih ustanov ter vodeno refleksijo in kritično vrednotenje.&lt;br /&gt;S prvo &amp;scaron;olo v Ljubljani je v tem uvodnem marčevskem tednu zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje s podnaslovom &amp;Scaron;ola v kulturi, ki povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in zavod Novo mesto so partnerji v mreži kulturno-umetnostne vzgoje v petih statističnih regijah Slovenije: Osrednjeslovenski, Podravski, Savinjski, Obalno-kra&amp;scaron;ki regiji in jugovzhodni Sloveniji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20361984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/olavkRA_SLO_LJT_8616716_19343100.mp3"></enclosure>
        <guid>175203649</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>636</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za &quot;šolo v naravi&quot;, kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.&lt;p&gt;Tridnevna &amp;Scaron;ola v kulturi, ki je namenjena učencem zadnje triade osnovnih &amp;scaron;ol in dijakom srednjih &amp;scaron;ol, vključuje več umetnostnih področij, žanrov in formatov, doživetje umetnosti, mentorirano ustvarjanje, spoznavanje kulturne krajine mest in kulturnih ustanov ter vodeno refleksijo in kritično vrednotenje.&lt;br /&gt;S prvo &amp;scaron;olo v Ljubljani je v tem uvodnem marčevskem tednu zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje s podnaslovom &amp;Scaron;ola v kulturi, ki povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in zavod Novo mesto so partnerji v mreži kulturno-umetnostne vzgoje v petih statističnih regijah Slovenije: Osrednjeslovenski, Podravski, Savinjski, Obalno-kra&amp;scaron;ki regiji in jugovzhodni Sloveniji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203649</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Šola v kulturi pouk iz učilnic seli v muzeje in galerije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
&lt;p&gt;Medtem ko je zračni prostor v regiji večinoma zaprt, po oceni ministrstva v Dubaju ostaja veliko Slovencev, ki čakajo na vrnitev.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O tem, kako poteka komunikacija s slovenskimi državljani in kaj lahko pričakujejo, nam je povedal &lt;strong&gt;Viktor Mlakar&lt;/strong&gt;, vodja konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="9947136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/ObtialiRA_SLO_LJT_8578857_19298630.mp3"></enclosure>
        <guid>175202870</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
&lt;p&gt;Medtem ko je zračni prostor v regiji večinoma zaprt, po oceni ministrstva v Dubaju ostaja veliko Slovencev, ki čakajo na vrnitev.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O tem, kako poteka komunikacija s slovenskimi državljani in kaj lahko pričakujejo, nam je povedal &lt;strong&gt;Viktor Mlakar&lt;/strong&gt;, vodja konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202870</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Obtičalim na Bližnjem vzhodu svetujejo stik z veleposlaništvom v Abu Dabiju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.</description>
        <enclosure length="13312512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/VDubajuRA_SLO_LJT_8574296_19293744.mp3"></enclosure>
        <guid>175202795</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202795</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 10:49:16 +0000</pubDate>
        <title>V Dubaju zaradi vojne v Iranu obtičala tudi odbojarska ekipa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.&lt;p&gt;Foto: BoBo&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21705216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/FestivalRA_SLO_LJT_8572022_19291292.mp3"></enclosure>
        <guid>175202757</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>678</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.&lt;p&gt;Foto: BoBo&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202757</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival zvončkov: Na videz vsi enaki, a povsem drugačni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</description>
        <enclosure length="24759552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/TriglavRA_SLO_LJT_8563112_19280919.mp3?feed=aktualno202"></enclosure>
        <guid>175202548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202548</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 04:40:56 +0000</pubDate>
        <title>Triglav: Pot odrešitve. Zgodba o prebolevanju tragične gorske nesreče</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji in Evropi se vse več študentov odloča za pridobivanje novega znanja tudi zunaj domačega okolja. To lahko pomeni študij v tujini, vse več študentov pa dodatne kompetence išče v obliki študijskih izmenjav ali praktičnih usposabljanj. V Evropi se največ študentov na izmenjavo odpravi v okviru programa Evropske unije Erasmus Plus, ki je namenjen predvsem usposabljanju in izobraževanju mladih v Evropi. Študijska izmenjava v tujini za številne študente pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, učenje tujega jezika in navezovanje stikov z drugimi mladimi. Kakšne pa so izkušnje študentov v praksi? O študijskih izmenjavah programa Erasmus + smo govorili z Eriko Bolčina iz univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje so delile tudi študentke, ki so odšle na izmenjavo v tujino ali pa so se v okviru te iz tujine odpravile v Ljubljano. 
</description>
        <enclosure length="38560512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/ZaizmenRA_SLO_LJT_8545169_19259826.mp3"></enclosure>
        <guid>175202060</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1205</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji in Evropi se vse več študentov odloča za pridobivanje novega znanja tudi zunaj domačega okolja. To lahko pomeni študij v tujini, vse več študentov pa dodatne kompetence išče v obliki študijskih izmenjav ali praktičnih usposabljanj. V Evropi se največ študentov na izmenjavo odpravi v okviru programa Evropske unije Erasmus Plus, ki je namenjen predvsem usposabljanju in izobraževanju mladih v Evropi. Študijska izmenjava v tujini za številne študente pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, učenje tujega jezika in navezovanje stikov z drugimi mladimi. Kakšne pa so izkušnje študentov v praksi? O študijskih izmenjavah programa Erasmus + smo govorili z Eriko Bolčina iz univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje so delile tudi študentke, ki so odšle na izmenjavo v tujino ali pa so se v okviru te iz tujine odpravile v Ljubljano. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202060</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Za izmenjavo so me prepričali študentski boni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izrael je začel &quot;preventivni napad&quot; na Iran, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. V napadih sodelujejo tudi Združene države Amerike. Iranske sile so v odgovor na napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu. 
&lt;p&gt;Sogovornici:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Karmen &amp;Scaron;vegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="34387968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/28/veglVRA_SLO_LJT_8557837_19274186.mp3"></enclosure>
        <guid>175202388</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1074</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izrael je začel &quot;preventivni napad&quot; na Iran, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. V napadih sodelujejo tudi Združene države Amerike. Iranske sile so v odgovor na napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu. 
&lt;p&gt;Sogovornici:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Karmen &amp;Scaron;vegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202388</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 10:29:01 +0000</pubDate>
        <title>Švegl: Vojna se je hitro razširila skoraj po celotni regiji. Juvan: Znanja ni mogoče uničiti.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz  Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.  
</description>
        <enclosure length="121410816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/ErikValRA_SLO_LJT_8533077_19246220.mp3"></enclosure>
        <guid>175201795</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>3794</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz  Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201795</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 09:25:00 +0000</pubDate>
        <title>Erik Valenčič po vrnitvi iz Ukrajine: Vojna vsem vzame vse</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?&lt;p&gt;Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana &lt;strong&gt;Sandi Markovič&lt;/strong&gt; nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kak&amp;scaron;na pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;Opozorilo:&lt;/strong&gt; V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poi&amp;scaron;čite pri &lt;a href=&quot;https://www.gov.si/teme/nekemicne-zasvojenosti/&quot;&gt;pristojnih strokovnih službah&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19972608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/NonaizRA_SLO_LJT_8508417_19218322.mp3?feed=aktualno202"></enclosure>
        <guid>175201203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?&lt;p&gt;Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana &lt;strong&gt;Sandi Markovič&lt;/strong&gt; nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kak&amp;scaron;na pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;Opozorilo:&lt;/strong&gt; V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poi&amp;scaron;čite pri &lt;a href=&quot;https://www.gov.si/teme/nekemicne-zasvojenosti/&quot;&gt;pristojnih strokovnih službah&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201203</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nočna izmena: Ne verjamem v srečo, verjamem v usodo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. 
Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.

</description>
        <enclosure length="20304384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/MentdvRA_SLO_LJT_8494724_19203181.mp3"></enclosure>
        <guid>175200909</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>634</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. 
Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200909</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ment, dvanajstič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.</description>
        <enclosure length="30772224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/21/SlovenskRA_SLO_LJT_8482433_19189049.mp3"></enclosure>
        <guid>175200598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>961</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200598</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 08:27:54 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko znanje na olimpijskih prizoriščih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.  </description>
        <enclosure length="30470400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/SoigreRA_SLO_LJT_8431984_19130296.mp3"></enclosure>
        <guid>175199388</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>952</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199388</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 11:00:59 +0000</pubDate>
        <title>So igre namenjene športnikom? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče. </description>
        <enclosure length="13970688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/ZgodbaoRA_SLO_LJT_8429691_19127806.mp3"></enclosure>
        <guid>175199336</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199336</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 10:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodba o naključnem srečanju in obenem zgodba o nepozabnem srečanju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.</description>
        <enclosure length="11735808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/KolindaRA_SLO_LJT_8445088_19147564.mp3"></enclosure>
        <guid>175199687</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199687</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolinda Grabar Kitarović: Slovenija bi lahko brez dvoma gostila del olimpijskih iger</title>
      </item>
      <item>
        <description>V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.</description>
        <enclosure length="22493952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/AlexPetRA_SLO_LJT_8449425_19152106.mp3"></enclosure>
        <guid>175199745</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199745</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 16:10:45 +0000</pubDate>
        <title>Alex Petan: Slovenci so po mojih izkušnjah med najbolj tekmovalnimi narodi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir  je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?</description>
        <enclosure length="14753280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/KjejesRA_SLO_LJT_8441350_19143679.mp3"></enclosure>
        <guid>175199595</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>461</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir  je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199595</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje je slovensko alpsko smučanje 32 let po Lillehammerju?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
</description>
        <enclosure length="14464512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/VolarezRA_SLO_LJT_8439986_19142181.mp3"></enclosure>
        <guid>175199565</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>452</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199565</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Volare znova in znova</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.</description>
        <enclosure length="16340736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/MartinFRA_SLO_LJT_8427015_19125058.mp3"></enclosure>
        <guid>175199289</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>510</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199289</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 11:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Martin Fourcade po 16 letih le dobil zlato olimpijsko medaljo</title>
      </item>
      <item>
        <description>tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.</description>
        <enclosure length="12949248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/KjevaRA_SLO_LJT_8426435_19124439.mp3"></enclosure>
        <guid>175199268</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>404</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199268</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 09:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje v času olimpijskih iger turistično smučati?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.</description>
        <enclosure length="18614016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/15/NejadvoRA_SLO_LJT_8406391_19102820.mp3"></enclosure>
        <guid>175198840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>581</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198840</link>
        <pubDate> Sun, 15 Feb 2026 13:50:22 +0000</pubDate>
        <title>Neja Dvornik: Tudi profesionalci za smuko radi izberemo majhna smučišča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.</description>
        <enclosure length="11596800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/15/TajEkarRA_SLO_LJT_8405045_19101391.mp3"></enclosure>
        <guid>175198808</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>362</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198808</link>
        <pubDate> Sun, 15 Feb 2026 11:16:59 +0000</pubDate>
        <title>Taj Ekart: Strah pred skoki? Samo spustite se - kot po toboganu.</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="News">
        <itunes:category text="Daily News" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251477/logo_6.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Aktualne vsebine Vala 202.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Aktualne vsebine Vala 202.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Tue, 07 Jul 2026 08:45:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
      <title>Aktualno 202</title>
    </channel>
  </rss>
