Comedy (C) RTVSLO 2017 Aktualne vsebine Vala 202. https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 Aktualno 202 https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251477/logo_6.jpg 23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174945179 RTVSLO – Val 202 753 clean 23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 23 Mar 2023 10:10:00 +0000 Svetovni dan meteorologije Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174944905 RTVSLO – Val 202 786 clean Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Mar 2023 15:45:00 +0000 Pogodbo, da ne bo nikoli več posnela filma o Iranu, je podpisala s figo v žepu Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V <a href="https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/628/valovanje/">Galeriji Jakopič</a> je že vse od sredine februarja na ogled razstavni projekt Valovanje: Vizualni dnevnik vode, kjer so predstavljene fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih. Ob tej razstavi pa so in še bodo do junija pripravili številne dogodke spremljevalnega programa, katerega rdeča nit je voda, med drugim tudi veliko srečanje lokalnih iniciativ za zaščito rek in pitne vode.</p> </body> </html> 174944881 RTVSLO – Val 202 765 clean Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V <a href="https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/628/valovanje/">Galeriji Jakopič</a> je že vse od sredine februarja na ogled razstavni projekt Valovanje: Vizualni dnevnik vode, kjer so predstavljene fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih. Ob tej razstavi pa so in še bodo do junija pripravili številne dogodke spremljevalnega programa, katerega rdeča nit je voda, med drugim tudi veliko srečanje lokalnih iniciativ za zaščito rek in pitne vode.</p> </body> </html> Wed, 22 Mar 2023 09:45:00 +0000 Ob svetovnem dnevu voda: Pustimo naravi, da stvari ureja po svoje V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174944619 RTVSLO – Val 202 423 clean V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Mar 2023 10:15:00 +0000 Legendarnemu Janezu Gorišku v spomin Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Znanstveni vodja je glaciolog Pedro Skvarca, po naše <strong>Peter Škvarča</strong>, argentinski Slovenec, raziskovalec patagonskih gora in strokovnjak za preučevanje ledenikov in podnebnih sprememb.</p> </body> </html> 174943015 RTVSLO – Val 202 660 clean Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Znanstveni vodja je glaciolog Pedro Skvarca, po naše <strong>Peter Škvarča</strong>, argentinski Slovenec, raziskovalec patagonskih gora in strokovnjak za preučevanje ledenikov in podnebnih sprememb.</p> </body> </html> Wed, 15 Mar 2023 15:45:00 +0000 Peter Skvarča, raziskovalec patagonskih gora in ledenikov 15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornika:<br />- <strong>Barbara Primc</strong>, Zveza potrošnikov Slovenije<br />- <strong>Hinko Šolinc</strong>, generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo</p> </body> </html> 174943009 RTVSLO – Val 202 974 clean 15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornika:<br />- <strong>Barbara Primc</strong>, Zveza potrošnikov Slovenije<br />- <strong>Hinko Šolinc</strong>, generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo</p> </body> </html> Wed, 15 Mar 2023 09:45:00 +0000 Breme zelenega prehoda se bo prevalilo tudi na potrošnika Tudi prevajalci se soočajo z matematiko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Eden izmed njih je <strong>Boštjan Gorenc - Pižama</strong>. Najbližje pomnenju številk pride, kadar si mora kot komik zapomniti vrstni red enovrstičnih šal.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942849 RTVSLO – Val 202 518 clean Tudi prevajalci se soočajo z matematiko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Eden izmed njih je <strong>Boštjan Gorenc - Pižama</strong>. Najbližje pomnenju številk pride, kadar si mora kot komik zapomniti vrstni red enovrstičnih šal.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 14:14:00 +0000 Boštjan Gorenc - Pižama: Več prevedenih znakov je, bolj smo prevajalci veseli Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li><strong>Jan Peteh</strong> iz skupine Joker Out</li> <li>boksarka <strong>Ema Kozin</strong></li> <li>novinar <strong>Slavko Jerič</strong></li> <li>kriptografinja dr. <strong>Nastja Cepak</strong></li> <li>matematik v ozadju pandemičnega modela pri nas dr. <strong>Janez Žibert</strong>. </li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942842 RTVSLO – Val 202 720 clean Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li><strong>Jan Peteh</strong> iz skupine Joker Out</li> <li>boksarka <strong>Ema Kozin</strong></li> <li>novinar <strong>Slavko Jerič</strong></li> <li>kriptografinja dr. <strong>Nastja Cepak</strong></li> <li>matematik v ozadju pandemičnega modela pri nas dr. <strong>Janez Žibert</strong>. </li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 13:50:00 +0000 Zakrinkani matematiki Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na področju matematike, inženirstva in tehnike so ženske še vedno podpovprečno zastopane.</p> <p>Sogovornica:</p> <ul> <li>astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. <strong>Dunja Fabjan</strong></li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942826 RTVSLO – Val 202 794 clean Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na področju matematike, inženirstva in tehnike so ženske še vedno podpovprečno zastopane.</p> <p>Sogovornica:</p> <ul> <li>astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. <strong>Dunja Fabjan</strong></li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 13:00:00 +0000 Astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Dunja Fabjan Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornik:</p> <ul> <li>prof. <strong>Urban Jezernik</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko</li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942822 RTVSLO – Val 202 626 clean Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornik:</p> <ul> <li>prof. <strong>Urban Jezernik</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko</li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 12:40:00 +0000 prof. Urban Jezernik o tem, kako so ugotavljali decimalke števila pi Glasba in matematika sta si veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornik: </p> <ul> <li>dr. <strong>Drago Kunej</strong>, ZRC SAZU</li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942788 RTVSLO – Val 202 716 clean Glasba in matematika sta si veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovornik: </p> <ul> <li>dr. <strong>Drago Kunej</strong>, ZRC SAZU</li> </ul> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 11:45:00 +0000 Glasba in matematika Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Matematike se kar malo preveč neupravičeno bojimo, je namreč izredno uporabna veda, ena najstarejših znanstvenih ved, ki je nepogrešljiva na najrazličnejših področjih znanosti. Dr. <strong>Andrej Bauer</strong> je izvrsten popularizator matematike, profesor z eno od najvišjih ocen na fakulteti in prodoren raziskovalec,</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942789 RTVSLO – Val 202 877 clean Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Matematike se kar malo preveč neupravičeno bojimo, je namreč izredno uporabna veda, ena najstarejših znanstvenih ved, ki je nepogrešljiva na najrazličnejših področjih znanosti. Dr. <strong>Andrej Bauer</strong> je izvrsten popularizator matematike, profesor z eno od najvišjih ocen na fakulteti in prodoren raziskovalec,</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 11:00:00 +0000 dr. Andrej Bauer o matematiki in njeni vlogi v družbi Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Spominski čarovnik, ki je kar tri leta zapored držal rekord v pomnjenju števila pi pri nas in iz tega celo naredil magistrsko nalogo, a ne na Fakulteti za matematiko in fiziko, ampak na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je <strong>Nik Škrlec</strong>.</p> <p>Pravi, da je zanj največji izziv povedati cifre pravilno, potem ko se jih naučiš. "<em>Da pa jih poveš 70.000, kar je svetovni rekord, je spoštovanja vredno. Je pa to mogoče ... Tudi pred mano je en tak izziv. Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk. Morda že naslednje leto.</em>"</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942783 RTVSLO – Val 202 803 clean Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Spominski čarovnik, ki je kar tri leta zapored držal rekord v pomnjenju števila pi pri nas in iz tega celo naredil magistrsko nalogo, a ne na Fakulteti za matematiko in fiziko, ampak na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je <strong>Nik Škrlec</strong>.</p> <p>Pravi, da je zanj največji izziv povedati cifre pravilno, potem ko se jih naučiš. "<em>Da pa jih poveš 70.000, kar je svetovni rekord, je spoštovanja vredno. Je pa to mogoče ... Tudi pred mano je en tak izziv. Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk. Morda že naslednje leto.</em>"</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 10:40:08 +0000 Nik Škrlec: Delam vse, da bi posekal rekord 10 000 decimalk Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942773 RTVSLO – Val 202 296 clean Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 10:20:00 +0000 Tibor Hvala, slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S poskusi so nam pomagali: <br />- prof. <strong>Aleš Mohorič</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko<br />- <strong>dijakinje Gimnazije Vič</strong></p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942772 RTVSLO – Val 202 436 clean Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S poskusi so nam pomagali: <br />- prof. <strong>Aleš Mohorič</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko<br />- <strong>dijakinje Gimnazije Vič</strong></p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 10:05:00 +0000 Kaj imajo zobotrebci s številom pi? Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Še prav posebej pestro je na Osnovni šoli Prule v Ljubljani, kjer pripravljajo vrsto delavnic in medšolsko tekmovanje v citiranju števila pi. Nad matematiko so tako navdušeni, da so spesnili celo čisto svojo <a href="https://twitter.com/MajaRatej/status/1635580080670777347">pesem</a> o pi-ju.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942756 RTVSLO – Val 202 516 clean Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Še prav posebej pestro je na Osnovni šoli Prule v Ljubljani, kjer pripravljajo vrsto delavnic in medšolsko tekmovanje v citiranju števila pi. Nad matematiko so tako navdušeni, da so spesnili celo čisto svojo <a href="https://twitter.com/MajaRatej/status/1635580080670777347">pesem</a> o pi-ju.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 09:45:00 +0000 Ker rad računam in s števili se igram, to je to, kar najbolj znam Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prvi dan števila pi so obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu, torej pred točno 35 leti. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, pa danes velja tudi za mednarodni dan matematike. Dan po celem svetu zaznamujejo s številnimi dogodki, večinoma tekmovanji v pomnjenju decimalk števila pi. Tisti, ki je zaslužen, da takšno tekmovanje že vrsto let prirejajo tudi v Sloveniji, je dr. <strong>Simon Čopar</strong>.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> 174942752 RTVSLO – Val 202 628 clean Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prvi dan števila pi so obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu, torej pred točno 35 leti. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, pa danes velja tudi za mednarodni dan matematike. Dan po celem svetu zaznamujejo s številnimi dogodki, večinoma tekmovanji v pomnjenju decimalk števila pi. Tisti, ki je zaslužen, da takšno tekmovanje že vrsto let prirejajo tudi v Sloveniji, je dr. <strong>Simon Čopar</strong>.</p> <p><strong><a href="https://val202.rtvslo.si/clanek/obcudovanja-vredno-je-stevilo-pi/661037">Poslušaj celoten dan števila pi!</a></strong></p> </body> </html> Tue, 14 Mar 2023 09:15:00 +0000 dr. Simon Čopar, pi-onir recitiranja števila pi Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar. 174941305 RTVSLO – Val 202 664 clean Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar. Wed, 08 Mar 2023 09:45:00 +0000 Nacionalni klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosta:</h4> <ul> <li><strong>Kristjan Kocbek</strong>, mentor mladih olimpijcev na Prvi gimnaziji v Celju;</li> <li><strong>Timotej Maroševič</strong>, profesor fizike na Gimnaziji Vič, eden od pobudnikov strani <a href="https://www.posku.si/">Posku.si. </a></li> </ul> <h4>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo; </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174937535">2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174939267"> 3. del: Josip Plemelj, genialen matematični um.</a></p> </body> </html> 174941069 RTVSLO – Val 202 752 clean V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosta:</h4> <ul> <li><strong>Kristjan Kocbek</strong>, mentor mladih olimpijcev na Prvi gimnaziji v Celju;</li> <li><strong>Timotej Maroševič</strong>, profesor fizike na Gimnaziji Vič, eden od pobudnikov strani <a href="https://www.posku.si/">Posku.si. </a></li> </ul> <h4>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo; </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174937535">2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174939267"> 3. del: Josip Plemelj, genialen matematični um.</a></p> </body> </html> Tue, 07 Mar 2023 09:45:00 +0000 Kako prepoznati nadarjenega matematika? Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Tomi</strong> je treniranje opustil zaradi strahu pred višino, 13-letni <strong>Zak</strong> jih še vedno uspešno trenira. Očetov rekord je že preskočil. Njegov največji strah so odpete vezi, največja želja pa olimpijske igre.</p> </body> </html> 174940404 RTVSLO – Val 202 936 clean Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Tomi</strong> je treniranje opustil zaradi strahu pred višino, 13-letni <strong>Zak</strong> jih še vedno uspešno trenira. Očetov rekord je že preskočil. Njegov največji strah so odpete vezi, največja želja pa olimpijske igre.</p> </body> </html> Sat, 04 Mar 2023 13:00:00 +0000 Tomi in Zak Meglič: Sin že preskočil očeta Simpatičnega smučarskega skakalca smo prvič spoznali skoraj natanko leto dni nazaj, v času olimpijskih iger v Pekingu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Takrat smo terenski studio Vala 202 postavili v Brežicah. Tam je smučarske skoke na stojnici <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/val-202/174849101">predstavljal</a> rosno mladi Brežičan, ki je tako navdušen nad smučarskimi skoki, da se vsak dan vozi iz Brežic v Ljubljano ali celo na Gorenjsko na treninge. In nazaj.</p> <p>Kako je mladi smučarski skakalec <strong>Marko Škul</strong>, ki tekmuje tudi v nordijski kombinaciji, preživel zadnje leto, s kakšnimi tekmovalnimi dosežki se lahko pohvali in kako zelo mora imeti rad ta šport, da se je pripravljen odreči praktično vsemu prostemu času, ki ga preživi na cesti?</p> </body> </html> 174940397 RTVSLO – Val 202 487 clean Simpatičnega smučarskega skakalca smo prvič spoznali skoraj natanko leto dni nazaj, v času olimpijskih iger v Pekingu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Takrat smo terenski studio Vala 202 postavili v Brežicah. Tam je smučarske skoke na stojnici <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/val-202/174849101">predstavljal</a> rosno mladi Brežičan, ki je tako navdušen nad smučarskimi skoki, da se vsak dan vozi iz Brežic v Ljubljano ali celo na Gorenjsko na treninge. In nazaj.</p> <p>Kako je mladi smučarski skakalec <strong>Marko Škul</strong>, ki tekmuje tudi v nordijski kombinaciji, preživel zadnje leto, s kakšnimi tekmovalnimi dosežki se lahko pohvali in kako zelo mora imeti rad ta šport, da se je pripravljen odreči praktično vsemu prostemu času, ki ga preživi na cesti?</p> </body> </html> Sat, 04 Mar 2023 12:20:00 +0000 Marko Škul: Želim si na olimpijske igre Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4><strong>Gosta:</strong></h4> <ul> <li><strong>Danijel Bešič Loredan</strong>, minister za zdravje;</li> <li><strong>Vesna Kerstin Petrič</strong>, vodja Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo.</li> </ul> </body> </html> 174939503 RTVSLO – Val 202 702 clean Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4><strong>Gosta:</strong></h4> <ul> <li><strong>Danijel Bešič Loredan</strong>, minister za zdravje;</li> <li><strong>Vesna Kerstin Petrič</strong>, vodja Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo.</li> </ul> </body> </html> Wed, 01 Mar 2023 09:45:00 +0000 Pasti in prednosti sprememb vloge ter pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije Planica je bila od nekdaj priljubljena popotniška točka tudi med avtodomarji, za katere pa je parkirišče med Svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju zaprto. Zato pa sta na voljo parkiranje in prenočevanje v kampu Špik, ki leži pod eno izmed najlepših kulis v Alpah, pod Špikovo skupino v Gozdu - Martuljku. Prava sezona se v kampu začne marca, letos pa je kak avtokamper več tam že zdaj prav zaradi nordijskega svetovnega prvenstva. So le edini kamp na tem koncu, ki goste sprejema vse leto in v vsakem vremenu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174939345 RTVSLO – Val 202 528 clean Planica je bila od nekdaj priljubljena popotniška točka tudi med avtodomarji, za katere pa je parkirišče med Svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju zaprto. Zato pa sta na voljo parkiranje in prenočevanje v kampu Špik, ki leži pod eno izmed najlepših kulis v Alpah, pod Špikovo skupino v Gozdu - Martuljku. Prava sezona se v kampu začne marca, letos pa je kak avtokamper več tam že zdaj prav zaradi nordijskega svetovnega prvenstva. So le edini kamp na tem koncu, ki goste sprejema vse leto in v vsakem vremenu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 28 Feb 2023 16:00:00 +0000 Z avtodomom v Planico V tretjem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, o najpomembnejši osebnosti slovenske matematike, ki mu je bila ta veda življenjska potreba in umetniški užitek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V našem popotovanju po obronkih matematike do dneva števila pi sredi marca se ustavimo pri slovenskem matematiku <strong>Josipu Plemlju</strong>, od čigar rojstva letos mineva 150 let. Bil je genialen matematični um, ki je rešil Hilbert-Riemannov problem, prvi rektor ljubljanske univerze in duhovni oče študija matematike v Sloveniji, dolgih 40 let namreč brez njegove navzočnosti ni minil niti en diplomski zagovor.</p> <h4>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174937535">2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko.</a> </p> </body> </html> 174939267 RTVSLO – Val 202 815 clean V tretjem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, o najpomembnejši osebnosti slovenske matematike, ki mu je bila ta veda življenjska potreba in umetniški užitek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V našem popotovanju po obronkih matematike do dneva števila pi sredi marca se ustavimo pri slovenskem matematiku <strong>Josipu Plemlju</strong>, od čigar rojstva letos mineva 150 let. Bil je genialen matematični um, ki je rešil Hilbert-Riemannov problem, prvi rektor ljubljanske univerze in duhovni oče študija matematike v Sloveniji, dolgih 40 let namreč brez njegove navzočnosti ni minil niti en diplomski zagovor.</p> <h4>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174937535">2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko.</a> </p> </body> </html> Tue, 28 Feb 2023 09:45:00 +0000 Josip Plemelj, genialen matematični um Na prosti dan svetovnega prvenstva v Planici smo v terenski studio povabili kranjskogorske turistične delavce: <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>- <strong>Jože Lavtižar</strong>, dolgoletni turistični delavec in hotelir;<br />- <strong>Darja Horvat</strong>, turistična delavka;<br />- <strong>Domen Brudar</strong>, vodja hotela Dom Planica;<br />- <strong>Blaž Veber</strong>, Turizem Kranjska Gora;<br />- <strong>Romana Purkart</strong>, Turizem Bled.</p> </body> </html> 174939116 RTVSLO – Val 202 3803 clean Na prosti dan svetovnega prvenstva v Planici smo v terenski studio povabili kranjskogorske turistične delavce: <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>- <strong>Jože Lavtižar</strong>, dolgoletni turistični delavec in hotelir;<br />- <strong>Darja Horvat</strong>, turistična delavka;<br />- <strong>Domen Brudar</strong>, vodja hotela Dom Planica;<br />- <strong>Blaž Veber</strong>, Turizem Kranjska Gora;<br />- <strong>Romana Purkart</strong>, Turizem Bled.</p> </body> </html> Mon, 27 Feb 2023 13:00:00 +0000 Planica 2023: Turizem smo ljudje Norveška reprezentanca na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ohranja pričakovano mesto med najuspešnejšimi državami tekmovanja. Za vsakim izjemnim športnikom pa stoji tudi skupina gorečih navijačev. Kljub dolgi poti, se je v Slovenijo pripeljalo veliko privržencev norveških športnikov. Toliko, da imajo tu celo svoje navijaško središče.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Poleg druženja ter hrane in pijače v kozarčkih z norveškim vzorcem, se lahko tudi rekreirajo. Posebej priljubljena je naprava, kjer obiskovalci virtualno tekmujejo s trenutno najuspešnejšim norveškim tekačem na smučeh <strong>Johannesom Klaebom</strong>.</p> </body> </html> 174938850 RTVSLO – Val 202 295 clean Norveška reprezentanca na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ohranja pričakovano mesto med najuspešnejšimi državami tekmovanja. Za vsakim izjemnim športnikom pa stoji tudi skupina gorečih navijačev. Kljub dolgi poti, se je v Slovenijo pripeljalo veliko privržencev norveških športnikov. Toliko, da imajo tu celo svoje navijaško središče.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Poleg druženja ter hrane in pijače v kozarčkih z norveškim vzorcem, se lahko tudi rekreirajo. Posebej priljubljena je naprava, kjer obiskovalci virtualno tekmujejo s trenutno najuspešnejšim norveškim tekačem na smučeh <strong>Johannesom Klaebom</strong>.</p> </body> </html> Sun, 26 Feb 2023 14:00:00 +0000 Norvežani imajo v Planici svoje navijaško središče Pred letom dni je začel svojo pot iz Ukrajine proti Sloveniji. Po dveh desetletjih življenja so se z družino poslovili od svojega doma v Kijevu in za seboj pustili svoje stvari, službe, stanovanje in tudi, kar je najpomembnejše, del sorodnikov in prijateljev. Danes z družino živi v Kranju, našel si je tudi manjšo pisarno za delo na daljavo. Redno pomaga ukrajinskim beguncem v Sloveniji in na različne načine skuša pomagati tudi ljudem, ki še vedno živijo na območjih spopadov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938257">Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> 174938300 RTVSLO – Val 202 382 clean Pred letom dni je začel svojo pot iz Ukrajine proti Sloveniji. Po dveh desetletjih življenja so se z družino poslovili od svojega doma v Kijevu in za seboj pustili svoje stvari, službe, stanovanje in tudi, kar je najpomembnejše, del sorodnikov in prijateljev. Danes z družino živi v Kranju, našel si je tudi manjšo pisarno za delo na daljavo. Redno pomaga ukrajinskim beguncem v Sloveniji in na različne načine skuša pomagati tudi ljudem, ki še vedno živijo na območjih spopadov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938257">Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 11:45:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: Anže Jereb Na prvi dan ruske vojaške invazije na Ukrajino pred letom dni smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom dr. Denisom Mancevičem. Poleg tega, da je izjemen poznavalec političnih razmerij na vzhodu evropske celine, ima v Ukrajini in Rusiji tudi veliko osebnih povezav. O tem, kako se je v zadnjem letu razvilo njegovo življenje in življenja njegovih znancev, se je z dr. Mancevičem pogovarjal Jan Grilc.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938257">Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938300">Leto vojne v Ukrajini, 5. del: Anže Jereb;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> 174938347 RTVSLO – Val 202 445 clean Na prvi dan ruske vojaške invazije na Ukrajino pred letom dni smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom dr. Denisom Mancevičem. Poleg tega, da je izjemen poznavalec političnih razmerij na vzhodu evropske celine, ima v Ukrajini in Rusiji tudi veliko osebnih povezav. O tem, kako se je v zadnjem letu razvilo njegovo življenje in življenja njegovih znancev, se je z dr. Mancevičem pogovarjal Jan Grilc.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938257">Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938300">Leto vojne v Ukrajini, 5. del: Anže Jereb;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 11:45:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: dr. Denis Mancevič Skoraj eno leto je v Sloveniji nastanjen tudi Mladinski simfonični orkester Ukrajine. Na njihovo prošnjo za pomoč se je ob začetku ruske invazije takoj odzval Slovenski mladinski orkester. Med njimi je tudi mladi klarinetist Mykhailo Horiainov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Sloveniji je trenutno 97 mladostnikov in njihovih bližnjih sorodnikov. Vključeni so v šolski sistem, obiskujejo glasbene šole, koservatorija, akademijo za glasbo in tečaje slovenščine. Nekateri izmed mladostnikov še vedno ne vedo, kje so njihovi starši oziroma kam naj se vrnejo, saj so njihovi domovi porušeni.</p> <p>O zgodbi Mladinskega simfončnega orkestra Ukrajine je Televizija Slovenija posnela dokumentarec z naslovom <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/dokumentarni-film-glasba-za-prihodnost/658922">Glasba za prihodnost</a>, ki ga je režiral Dušan Moravec. Na sporedu bo na Prvem programu Televizije Slovenija na sporedu v torek, 28. 2., ob 20.40.</p> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> 174938257 RTVSLO – Val 202 147 clean Skoraj eno leto je v Sloveniji nastanjen tudi Mladinski simfonični orkester Ukrajine. Na njihovo prošnjo za pomoč se je ob začetku ruske invazije takoj odzval Slovenski mladinski orkester. Med njimi je tudi mladi klarinetist Mykhailo Horiainov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Sloveniji je trenutno 97 mladostnikov in njihovih bližnjih sorodnikov. Vključeni so v šolski sistem, obiskujejo glasbene šole, koservatorija, akademijo za glasbo in tečaje slovenščine. Nekateri izmed mladostnikov še vedno ne vedo, kje so njihovi starši oziroma kam naj se vrnejo, saj so njihovi domovi porušeni.</p> <p>O zgodbi Mladinskega simfončnega orkestra Ukrajine je Televizija Slovenija posnela dokumentarec z naslovom <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/dokumentarni-film-glasba-za-prihodnost/658922">Glasba za prihodnost</a>, ki ga je režiral Dušan Moravec. Na sporedu bo na Prvem programu Televizije Slovenija na sporedu v torek, 28. 2., ob 20.40.</p> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938286">Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 11:20:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine Ukrajinski par se je poročil na dan ruskega napada na Ukrajino. To je bil naslov številnih spletnih portalov po svetu, glavna akterja novice pa Jarina Arjeva in Sviatoslav Fursin. Leto dni od njune poroke se z Jarino, ki živi v Kijevu, pogovarjamo o življenju v Ukrajini, medtem ko vsakodnevno tulijo sirene kot opozorilo za letalski napad.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo.</a> </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> 174938286 RTVSLO – Val 202 500 clean Ukrajinski par se je poročil na dan ruskega napada na Ukrajino. To je bil naslov številnih spletnih portalov po svetu, glavna akterja novice pa Jarina Arjeva in Sviatoslav Fursin. Leto dni od njune poroke se z Jarino, ki živi v Kijevu, pogovarjamo o življenju v Ukrajini, medtem ko vsakodnevno tulijo sirene kot opozorilo za letalski napad.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938279">Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo.</a> </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 11:10:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: Jarina Arjeva Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> 174938279 RTVSLO – Val 202 153 clean Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174938273">Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> <p> </p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 10:45:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: Eka Yokodo Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino na Valu 202 v dopoldnevu preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvili življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Pred letom dni je bila največja neznanka, kako se bo na napad odzvala Ukrajina. Veliko več pa vemo tudi o stanju ruske vojske in gospodarstva. Kdaj je bila priložnost, da bi Ukrajina in Rusija sklenili mir?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/174938130">Studio ob 17.00</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> 174938273 RTVSLO – Val 202 496 clean Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino na Valu 202 v dopoldnevu preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvili življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Pred letom dni je bila največja neznanka, kako se bo na napad odzvala Ukrajina. Veliko več pa vemo tudi o stanju ruske vojske in gospodarstva. Kdaj je bila priložnost, da bi Ukrajina in Rusija sklenili mir?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Zapiski</h4> <p><a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/174938130">Studio ob 17.00</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/18-vzporednik/47861243/174938303">18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?</a></p> </body> </html> Fri, 24 Feb 2023 09:00:00 +0000 Leto vojne v Ukrajini: Miha Lampreht Nika Kunstelj je svojo poklicno pot združila s svojim navdušenjem nad športom. Je marketinška strokovnjakinja in vodja CRM področja v podjetju Adidas Runtastic. Spoznamo dve aplikaciji, ki ju soustvarja tudi Nika. Bodo aplikacije v prihodnosti nadomestile osebne trenerje in skupinske vodene vadbe? Niko vprašamo tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo sedaj, ko se uporabniki vračajo v telovadnice. Ali lahko s pomočjo tovrstnih aplikacij razvijamo tudi rešitve, ki pomagajo okolju? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.linkedin.com/in/nikakunstelj/?originalSubdomain=it"><strong>Nika Kunstelj</strong></a> je bila tudi govorka na konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu <a href="https://sporto.si/">Sporto</a>. </p> </body> </html> 174937859 RTVSLO – Val 202 703 clean Nika Kunstelj je svojo poklicno pot združila s svojim navdušenjem nad športom. Je marketinška strokovnjakinja in vodja CRM področja v podjetju Adidas Runtastic. Spoznamo dve aplikaciji, ki ju soustvarja tudi Nika. Bodo aplikacije v prihodnosti nadomestile osebne trenerje in skupinske vodene vadbe? Niko vprašamo tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo sedaj, ko se uporabniki vračajo v telovadnice. Ali lahko s pomočjo tovrstnih aplikacij razvijamo tudi rešitve, ki pomagajo okolju? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.linkedin.com/in/nikakunstelj/?originalSubdomain=it"><strong>Nika Kunstelj</strong></a> je bila tudi govorka na konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu <a href="https://sporto.si/">Sporto</a>. </p> </body> </html> Wed, 22 Feb 2023 16:45:00 +0000 Aplikacije kot prihodnost športnih vadb? Južni sosedje so leto 2023 začeli udarno: z uvedbo evra in vstopom v Schengen, a za še večji šok je na izboru za hrvaško predstavnico na letošnjem Evrosongu poskrbela reška skupina Let 3. Na Dori je premočno zmagala njihova skladba Mama, ŠČ!, ki je kljub temu ostro razklala domačo in celo evropsko javnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gosta Damjana Zorca sta dva glavna protoganista skupine Let 3:</p> <ul> <li>frontaman in pevec <strong>Zoran Prodanović - Prlja</strong>, </li> <li>idejni oče in basist <strong>Damir Martinović - Mrle</strong>. </li> </ul> <p>Foto: Renato Branđolica</p> </body> </html> 174937545 RTVSLO – Val 202 782 clean Južni sosedje so leto 2023 začeli udarno: z uvedbo evra in vstopom v Schengen, a za še večji šok je na izboru za hrvaško predstavnico na letošnjem Evrosongu poskrbela reška skupina Let 3. Na Dori je premočno zmagala njihova skladba Mama, ŠČ!, ki je kljub temu ostro razklala domačo in celo evropsko javnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gosta Damjana Zorca sta dva glavna protoganista skupine Let 3:</p> <ul> <li>frontaman in pevec <strong>Zoran Prodanović - Prlja</strong>, </li> <li>idejni oče in basist <strong>Damir Martinović - Mrle</strong>. </li> </ul> <p>Foto: Renato Branđolica</p> </body> </html> Tue, 21 Feb 2023 13:45:00 +0000 Let 3: Mislili smo, da smo preveč radikalni za Hrvaško V drugem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali družine, ki jih povezuje (tudi) matematika. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V zgodovini je morebiti najbolj znana švicarska družina Bernoulli, v kateri se je zvrstila vrsta svetovno prepoznavnih matematikov, fenomen družin, kjer se več generacij na najvišji ravni posveča matematiki, pa je opazen tudi pri nas. Poznamo družine s po tremi generacijami v matematiki, primere enojajčnih dvojčkov, ki oba blestita v tej vedi, pare, ki so se našli med reševanjem matematičnih izzivov, in tako naprej. V našem odštevanju do 14. marca, ki je dan števila pi in mednarodni dan matematike, danes spoznavamo matematične družine.</p> <p>Sogovorniki: </p> <ul> <li>brata <strong>Uroš</strong> in <strong>Boštjan Kuzman</strong>,</li> <li>brat in sestra <strong>Jure</strong> in <strong>Sara Kališnik</strong>.</li> </ul> <h3>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi: </h3> <p>1. del: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo</a></p> </body> </html> 174937535 RTVSLO – Val 202 623 clean V drugem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali družine, ki jih povezuje (tudi) matematika. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V zgodovini je morebiti najbolj znana švicarska družina Bernoulli, v kateri se je zvrstila vrsta svetovno prepoznavnih matematikov, fenomen družin, kjer se več generacij na najvišji ravni posveča matematiki, pa je opazen tudi pri nas. Poznamo družine s po tremi generacijami v matematiki, primere enojajčnih dvojčkov, ki oba blestita v tej vedi, pare, ki so se našli med reševanjem matematičnih izzivov, in tako naprej. V našem odštevanju do 14. marca, ki je dan števila pi in mednarodni dan matematike, danes spoznavamo matematične družine.</p> <p>Sogovorniki: </p> <ul> <li>brata <strong>Uroš</strong> in <strong>Boštjan Kuzman</strong>,</li> <li>brat in sestra <strong>Jure</strong> in <strong>Sara Kališnik</strong>.</li> </ul> <h3>Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi: </h3> <p>1. del: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174935819">Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo</a></p> </body> </html> Tue, 21 Feb 2023 09:45:00 +0000 Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko Slovensko podjetje Seascape je vodilno na svetu v razvoju, proizvodnji in prodaji športno potovalnih jadrnic od 4 do 11 metrov. Nova jadrnica, ki so jo ustvarili v sodelovanju s strateškim partnerjem, največjo navtično skupino na svetu, je postala najbolj nagrajena jadrnica v industriji, ob vseh ostalih nagradah je na odru največjega sejma plovil pobrala še najprestižnejšo – postala je evropska jadrnica leta 2023.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174936060 RTVSLO – Val 202 735 clean Slovensko podjetje Seascape je vodilno na svetu v razvoju, proizvodnji in prodaji športno potovalnih jadrnic od 4 do 11 metrov. Nova jadrnica, ki so jo ustvarili v sodelovanju s strateškim partnerjem, največjo navtično skupino na svetu, je postala najbolj nagrajena jadrnica v industriji, ob vseh ostalih nagradah je na odru največjega sejma plovil pobrala še najprestižnejšo – postala je evropska jadrnica leta 2023.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 15 Feb 2023 09:45:00 +0000 Slovensko podjetje razvilo evropsko jadrnico leta 2023 Zvočna razglednica iz doline pod Poncami. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Slovenija v letošnji zimski sezoni gosti številna športna tekmovanja. Največje se začne čez teden dni. Planica bo prvič gostila <a href="https://www.planica2023.si/">svetovno nordijsko prvenstvo</a>. Preverili smo, kakšen je pred uradnim začetkom utrip v Zgornjesavski dolini. Med zimskimi počitnicami sta se na izlet odpravili Mojca Breskvar in Nina Smole.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174935858 RTVSLO – Val 202 656 clean Zvočna razglednica iz doline pod Poncami. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Slovenija v letošnji zimski sezoni gosti številna športna tekmovanja. Največje se začne čez teden dni. Planica bo prvič gostila <a href="https://www.planica2023.si/">svetovno nordijsko prvenstvo</a>. Preverili smo, kakšen je pred uradnim začetkom utrip v Zgornjesavski dolini. Med zimskimi počitnicami sta se na izlet odpravili Mojca Breskvar in Nina Smole.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Tue, 14 Feb 2023 14:45:00 +0000 V Planici ne bomo stiskali pesti le za skakalce V prvem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali nekaj zavzetih učiteljev, ki skušajo matematiko približati mladim glavam. Od tega, da iščejo Pitagorov izrek v video igricah in preštevajo odstotke na znižanjih, do tega, da se na popotovanje po kvadratni funkciji odpravijo kar z žogo za odbojko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosti:</h4> <ul> <li><strong>mag. Lucijana Kračun Berc</strong>, profesorica matematika na Gimnaziji Lava;</li> <li><strong>Rok Lipnik</strong>, profesor matematike in vršilec dolžnosti ravnatelja na Gimnaziji Celje – Center;</li> </ul> <p>Eva Lipovšek pa je v oddaji Nočni obisk na 1. programu Radia Slovenija gostila večkrat nagrajenega učitelja<strong> Uroša Ocepka</strong> s Srednje tehniške in poklice šole Trbovlje. Celotnemu pogovoru prisluhnite <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174932313">tukaj</a>. </p> <p> </p> </body> </html> 174935819 RTVSLO – Val 202 524 clean V prvem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali nekaj zavzetih učiteljev, ki skušajo matematiko približati mladim glavam. Od tega, da iščejo Pitagorov izrek v video igricah in preštevajo odstotke na znižanjih, do tega, da se na popotovanje po kvadratni funkciji odpravijo kar z žogo za odbojko. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosti:</h4> <ul> <li><strong>mag. Lucijana Kračun Berc</strong>, profesorica matematika na Gimnaziji Lava;</li> <li><strong>Rok Lipnik</strong>, profesor matematike in vršilec dolžnosti ravnatelja na Gimnaziji Celje – Center;</li> </ul> <p>Eva Lipovšek pa je v oddaji Nočni obisk na 1. programu Radia Slovenija gostila večkrat nagrajenega učitelja<strong> Uroša Ocepka</strong> s Srednje tehniške in poklice šole Trbovlje. Celotnemu pogovoru prisluhnite <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174932313">tukaj</a>. </p> <p> </p> </body> </html> Tue, 14 Feb 2023 09:45:00 +0000 Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo Ta konec tedna po svetu zaznamujemo Darwinov dan, 12. februar je namreč med drugim rojstni dan britanskega naravoslovca Charlesa Darwina in tako pravšnja priložnost, da z najrazličnejšimi dogodki praznujemo evolucijo, ki poganja dogajanje na Zemlji že milijarde let. Pri nas so osrednji dogodek ob tem pripravili včeraj na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot osrednji govorec nastopil dr. Božo Frajman z Inštituta za botaniko na Univerzi v Innsbrucku. Svoje sporočilo je pred tem delil tudi za poslušalce Vala 202, med drugim je poudaril, da so rastline nazoren primer delovanja evolucije, ki melje počasi in svoje mojstrovine kleše nepredstavljivo dolgo časa.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174935025 RTVSLO – Val 202 772 clean Ta konec tedna po svetu zaznamujemo Darwinov dan, 12. februar je namreč med drugim rojstni dan britanskega naravoslovca Charlesa Darwina in tako pravšnja priložnost, da z najrazličnejšimi dogodki praznujemo evolucijo, ki poganja dogajanje na Zemlji že milijarde let. Pri nas so osrednji dogodek ob tem pripravili včeraj na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot osrednji govorec nastopil dr. Božo Frajman z Inštituta za botaniko na Univerzi v Innsbrucku. Svoje sporočilo je pred tem delil tudi za poslušalce Vala 202, med drugim je poudaril, da so rastline nazoren primer delovanja evolucije, ki melje počasi in svoje mojstrovine kleše nepredstavljivo dolgo časa.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 11 Feb 2023 13:00:56 +0000 Botanik Božo Frajman ob Darwinovem dnevu: Na dve leti izumre po pet rastlinskih vrst Marija Strojnik je mednarodno uveljavljena slovenska znanstvenica, ki že več kot pet desetletij živi in deluje v Združenih državah Amerike in Mehiki. Uvrščajo jo med 500 najpomembnejših znanstvenic in znanstvenikov 21. stoletja, njen največji prispevek je inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki jo je razvila kot nujno tehnologijo za raziskovanje daljnih planetov, dosežek pa uporabljajo tudi naši mobilni telefoni. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Z <strong>Marijo Strojnik</strong>, po kateri so pred kratkim poimenovali največjo knjižnico optične znanosti v Latinski Ameriki, knjižnico Centra za optične raziskave v Leonu v Mehiki, smo se pogovarjali pred prihajajočim mednarodnim dnem za ženske in deklice v znanosti. Izpostavila je nujnost tega, da se deklicam omogoči zastavljanje vprašanj in se jim prisluhne, ter poudarila, da lahko prav ženske vnesejo svojstven pristop k raziskovanju.</p> <p>In čeprav je z nogami že pet desetletij globoko v znanosti, jo tudi z umetnostjo veže posebna nit, tudi zaradi sorodstvene povezave s Francetom Prešernom.</p> </body> </html> 174934708 RTVSLO – Val 202 1256 clean Marija Strojnik je mednarodno uveljavljena slovenska znanstvenica, ki že več kot pet desetletij živi in deluje v Združenih državah Amerike in Mehiki. Uvrščajo jo med 500 najpomembnejših znanstvenic in znanstvenikov 21. stoletja, njen največji prispevek je inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki jo je razvila kot nujno tehnologijo za raziskovanje daljnih planetov, dosežek pa uporabljajo tudi naši mobilni telefoni. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Z <strong>Marijo Strojnik</strong>, po kateri so pred kratkim poimenovali največjo knjižnico optične znanosti v Latinski Ameriki, knjižnico Centra za optične raziskave v Leonu v Mehiki, smo se pogovarjali pred prihajajočim mednarodnim dnem za ženske in deklice v znanosti. Izpostavila je nujnost tega, da se deklicam omogoči zastavljanje vprašanj in se jim prisluhne, ter poudarila, da lahko prav ženske vnesejo svojstven pristop k raziskovanju.</p> <p>In čeprav je z nogami že pet desetletij globoko v znanosti, jo tudi z umetnostjo veže posebna nit, tudi zaradi sorodstvene povezave s Francetom Prešernom.</p> </body> </html> Thu, 09 Feb 2023 10:45:00 +0000 Marija Strojnik: Družba končno začenja ceniti delo žensk Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174933145 RTVSLO – Val 202 1053 clean Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 02 Feb 2023 10:45:00 +0000 Salzburg, Mozartovo mesto, ki ga skladatelj ni maral Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174932881 RTVSLO – Val 202 896 clean Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 01 Feb 2023 09:45:00 +0000 Novi Zakon o varstvu potrošnikov Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174932647 RTVSLO – Val 202 1049 clean Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 31 Jan 2023 09:45:00 +0000 Ali se je z neosvetljenimi avtocestami res zmanjšala prometna varnost? Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gre za staro igro, ki so jo nekoč igrali predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra se s francoskimi kartami, ki jim pri nas pravimo nemške ali pa z nemškimi, pri nas poimenovane madžarske. Te so še danes pogoste na mizah marsikaterega lokala v Prekmurju. Do konca februarja poteka Gorička liga v kartanju šnopsa, medtem ko so v vasi Krnci v občini Moravske Toplice občinski turnir v kartanju že imeli.</p> </body> </html> 174931998 RTVSLO – Val 202 730 clean Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gre za staro igro, ki so jo nekoč igrali predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra se s francoskimi kartami, ki jim pri nas pravimo nemške ali pa z nemškimi, pri nas poimenovane madžarske. Te so še danes pogoste na mizah marsikaterega lokala v Prekmurju. Do konca februarja poteka Gorička liga v kartanju šnopsa, medtem ko so v vasi Krnci v občini Moravske Toplice občinski turnir v kartanju že imeli.</p> </body> </html> Sat, 28 Jan 2023 11:00:00 +0000 Eni radi kartajo šnops, drugi to znajo V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zvoke raziskujemo tudi v okviru mednarodnega projekta B-Air. V 3. delu serije zvok ima svojo moč, Na babilonski stolp narave se tokrat povzpne Maja Ratej, ki skupaj s strokovnim sodelavcem dr. <strong>Matjažem Gregoričem</strong> raziskuje, na kakšen način komunicira vse živo okoli nas.</p> <p><em>*Prispevek je del projekta <a href="https://www.rtvslo.si/b-air">B-Air</a>. Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.</em></p> </body> </html> 174932035 RTVSLO – Val 202 1356 clean V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zvoke raziskujemo tudi v okviru mednarodnega projekta B-Air. V 3. delu serije zvok ima svojo moč, Na babilonski stolp narave se tokrat povzpne Maja Ratej, ki skupaj s strokovnim sodelavcem dr. <strong>Matjažem Gregoričem</strong> raziskuje, na kakšen način komunicira vse živo okoli nas.</p> <p><em>*Prispevek je del projekta <a href="https://www.rtvslo.si/b-air">B-Air</a>. Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.</em></p> </body> </html> Sat, 28 Jan 2023 11:00:00 +0000 Zvok ima svojo moč, 3. del 20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Barbara Kvac</strong> je pred 20 leti skupaj <strong>Lidijo Živčič</strong> ustanovila <a href="https://twitter.com/Focus_drustvo?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor">društvo Fokus</a>, da bi ozaveščali o okoljevarstvenih problemih. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal tudi o razlikah med takratnim in današnjim stanjem okolja in družbe. Že takrat smo se soočali s posledicami antropocentrizma, neobrzdanega pohlepa in izkoriščevalskega konzumerizma, kot so izginjanje naravnega habitata in izumiranje živalskih vrst, onesnaževanje voda in zraka, zastrupljanje zemlje, podnebne spremembe, družbena neenakost.</p> </body> </html> 174931490 RTVSLO – Val 202 753 clean 20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Barbara Kvac</strong> je pred 20 leti skupaj <strong>Lidijo Živčič</strong> ustanovila <a href="https://twitter.com/Focus_drustvo?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor">društvo Fokus</a>, da bi ozaveščali o okoljevarstvenih problemih. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal tudi o razlikah med takratnim in današnjim stanjem okolja in družbe. Že takrat smo se soočali s posledicami antropocentrizma, neobrzdanega pohlepa in izkoriščevalskega konzumerizma, kot so izginjanje naravnega habitata in izumiranje živalskih vrst, onesnaževanje voda in zraka, zastrupljanje zemlje, podnebne spremembe, družbena neenakost.</p> </body> </html> Thu, 26 Jan 2023 10:45:00 +0000 Naš način življenja je zelo netrajnosten Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mikaela Shiffrin</strong> ne blesti le na progi, ampak tudi pred mikrofoni in kamerami.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Po prvi zmagi tu na Kronplatzu sem imela veliko obveznosti in sem res skušala čim prej v posteljo, seveda sem še malo gledala nočni slalom iz Schladminga, ampak nikakor nisem mogla zaspati. Zbudila sem se ob polnoči, ob treh, ob petih. In neprestano sem razmišljala: zakaj ne morem zaspati?! Kaj moram še dokazati? Zakaj se moje misli nikoli ne ugasnejo. Tako da sem bila zjutraj res utrujena. Morda o tem že preveč govorim, ampak sem ravno v bolj nesrečnem delu mesečnega cikla, tako da sem že tako ali tako čustvena in utrujena. Tako da se je ta niz tekem ‘idealno’ povezal s tem. Včasih je to res malo težko uskladiti.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>In kaj naredi Mikaela Shiffrin, ko je utrujena in je vsega preveč? Misli si: "Saj sta samo dve vožnji, samo dvakrat 60 sekund." In se prepriča: "60 sekund pa že lahko zdržim." Zveni kar dobra ideja za premagovanje čustveno ali fizično napornih nalog. Ker so njene neprespane noči bolj izjema kot pravilo, me je zanimalo o čem sanja? Njena predstavnica za odnose z javnostmi ji je v smehu namignila, naj ne odgovori Alex. Torej ne Aleksander Aamodt Kilde. Odgovor je šel v nepričakovano smer.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Čudne sanje imam. Niso ravno pozitivne. Pogosto me tlačijo more. Prejšnjo noč sploh nisem spala in sanjala, bila sem res lačna. Čeprav smo imeli odlično večerjo, sem morala ob polnoči in ob treh zjutraj grizljati prigrizke. In potem nisem mogla zajtrkovati, ker sem bila preveč nervozna.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p><em>Foto: Jure Gasparič</em></p> </body> </html> 174931500 RTVSLO – Val 202 317 clean Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Mikaela Shiffrin</strong> ne blesti le na progi, ampak tudi pred mikrofoni in kamerami.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Po prvi zmagi tu na Kronplatzu sem imela veliko obveznosti in sem res skušala čim prej v posteljo, seveda sem še malo gledala nočni slalom iz Schladminga, ampak nikakor nisem mogla zaspati. Zbudila sem se ob polnoči, ob treh, ob petih. In neprestano sem razmišljala: zakaj ne morem zaspati?! Kaj moram še dokazati? Zakaj se moje misli nikoli ne ugasnejo. Tako da sem bila zjutraj res utrujena. Morda o tem že preveč govorim, ampak sem ravno v bolj nesrečnem delu mesečnega cikla, tako da sem že tako ali tako čustvena in utrujena. Tako da se je ta niz tekem ‘idealno’ povezal s tem. Včasih je to res malo težko uskladiti.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>In kaj naredi Mikaela Shiffrin, ko je utrujena in je vsega preveč? Misli si: "Saj sta samo dve vožnji, samo dvakrat 60 sekund." In se prepriča: "60 sekund pa že lahko zdržim." Zveni kar dobra ideja za premagovanje čustveno ali fizično napornih nalog. Ker so njene neprespane noči bolj izjema kot pravilo, me je zanimalo o čem sanja? Njena predstavnica za odnose z javnostmi ji je v smehu namignila, naj ne odgovori Alex. Torej ne Aleksander Aamodt Kilde. Odgovor je šel v nepričakovano smer.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Čudne sanje imam. Niso ravno pozitivne. Pogosto me tlačijo more. Prejšnjo noč sploh nisem spala in sanjala, bila sem res lačna. Čeprav smo imeli odlično večerjo, sem morala ob polnoči in ob treh zjutraj grizljati prigrizke. In potem nisem mogla zajtrkovati, ker sem bila preveč nervozna.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p><em>Foto: Jure Gasparič</em></p> </body> </html> Thu, 26 Jan 2023 10:10:00 +0000 Mikaela Shiffrin: Zmage raje proslavlja z rdečim vinom kot s šampanjcem O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Potovanje z vlakom v šolo ali službo je najbolj trajnostna in ekološka izbira dnevnih migracij. A se zaradi rednih zamud in dolgih potovalnih časov številni še vedno raje na pot odpravijo z osebnimi avtomobili. Zakaj še vedno prihaja do zamud in kaj bomo morali spremeniti, da zamud ne bo več?</p> </body> </html> 174931235 RTVSLO – Val 202 993 clean O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Potovanje z vlakom v šolo ali službo je najbolj trajnostna in ekološka izbira dnevnih migracij. A se zaradi rednih zamud in dolgih potovalnih časov številni še vedno raje na pot odpravijo z osebnimi avtomobili. Zakaj še vedno prihaja do zamud in kaj bomo morali spremeniti, da zamud ne bo več?</p> </body> </html> Wed, 25 Jan 2023 10:45:00 +0000 Po zaključku prenove prog bodo vlaki po Sloveniji hitrejši Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Zbornik Socialna država in revščina je v celoti brezplačno dostopen <a href="https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/699">tukaj</a>.</em></p> </body> </html> 174931067 RTVSLO – Val 202 434 clean Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>Zbornik Socialna država in revščina je v celoti brezplačno dostopen <a href="https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/699">tukaj</a>.</em></p> </body> </html> Tue, 24 Jan 2023 13:45:00 +0000 Revščina ni smola posameznika, pač pa večplasten socialni problem družbe Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174930365 RTVSLO – Val 202 707 clean Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 21 Jan 2023 09:26:46 +0000 Široko presejalno testiranje za demenco za zdaj še ni smiselno Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174929821 RTVSLO – Val 202 782 clean Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 19 Jan 2023 10:45:00 +0000 Prelet pinož je čudež narave Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174929568 RTVSLO – Val 202 868 clean Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 18 Jan 2023 10:45:00 +0000 Razmislek o tem, kam gremo, velja za vse Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.vigevageknjige.org/knjigarna/dom-za-umret">Dom za umret</a>, ki je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame izšel pri založbi VigeVageKnjige, je večkrat nagrajena avtorica posvetila svoji disfunkcionalni družini s prikrito homoseksualnim očetom. Po njej se imenuje tudi test za zastopanost žensk v filmih in drugih umetnostnih zvrsteh.</p> </body> </html> 174929109 RTVSLO – Val 202 729 clean Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.vigevageknjige.org/knjigarna/dom-za-umret">Dom za umret</a>, ki je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame izšel pri založbi VigeVageKnjige, je večkrat nagrajena avtorica posvetila svoji disfunkcionalni družini s prikrito homoseksualnim očetom. Po njej se imenuje tudi test za zastopanost žensk v filmih in drugih umetnostnih zvrsteh.</p> </body> </html> Tue, 17 Jan 2023 09:45:00 +0000 Alison Bechdel: Dom za umret, knjiga o knjigah Pogovor z arheologom dr. Ivanom Šprajcem <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta teden smo lahko brali, da so majevski koledar in natančna opazovanja periodičnih nebesnih pojavov v resnici mnogo starejši, kot so domnevali doslej. Koledar naj bi v mezoameriški kulturi uporabljali že najmanj leta 1100 pred našim štetjem, torej več stoletij prej, kot so misili do zdaj. Za prelomno odkritje je zaslužen slovenski arheolog <strong><a href="https://iaps.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ivan-sprajc-sl">dr. Ivan Šprajc</a></strong>, ki se v Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti posveča mezoameriški arheologiji in arheoastronomiji.</p> </body> </html> 174928516 RTVSLO – Val 202 829 clean Pogovor z arheologom dr. Ivanom Šprajcem <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ta teden smo lahko brali, da so majevski koledar in natančna opazovanja periodičnih nebesnih pojavov v resnici mnogo starejši, kot so domnevali doslej. Koledar naj bi v mezoameriški kulturi uporabljali že najmanj leta 1100 pred našim štetjem, torej več stoletij prej, kot so misili do zdaj. Za prelomno odkritje je zaslužen slovenski arheolog <strong><a href="https://iaps.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ivan-sprajc-sl">dr. Ivan Šprajc</a></strong>, ki se v Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti posveča mezoameriški arheologiji in arheoastronomiji.</p> </body> </html> Sat, 14 Jan 2023 11:00:00 +0000 Majevski koledar je mnogo starejši Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V turbulentnem tednu, ko so prvič v zgodovini stavkali pacienti, ko so se pred bežigrajskim zdravstvenim domom vile kolone čakajočih na vpis k še prostima zdravnicama in ko naj bi dobili tudi prvo od napovedanih 94 ambulant za ljudi brez svojega zdravnika, je bila napovedana tudi stavka zdravnikov. Ta je bila sicer tik pred zdajci odpovedana, so pa včeraj na Prvem programu Radia Slovenija o vsem naštetem govorili z zdravnikom <strong>Rokom Ravnikarjem</strong>, družinskim zdravnikom v Zdravstvenem domu Kamnik, ki je tudi predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici. </p> <p><em>Pogovor v celoti, ki ga je pripravila Helena Lovinčič, najdete <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/174927913">tukaj</a>. </em></p> </body> </html> 174928173 RTVSLO – Val 202 536 clean Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V turbulentnem tednu, ko so prvič v zgodovini stavkali pacienti, ko so se pred bežigrajskim zdravstvenim domom vile kolone čakajočih na vpis k še prostima zdravnicama in ko naj bi dobili tudi prvo od napovedanih 94 ambulant za ljudi brez svojega zdravnika, je bila napovedana tudi stavka zdravnikov. Ta je bila sicer tik pred zdajci odpovedana, so pa včeraj na Prvem programu Radia Slovenija o vsem naštetem govorili z zdravnikom <strong>Rokom Ravnikarjem</strong>, družinskim zdravnikom v Zdravstvenem domu Kamnik, ki je tudi predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici. </p> <p><em>Pogovor v celoti, ki ga je pripravila Helena Lovinčič, najdete <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/174927913">tukaj</a>. </em></p> </body> </html> Thu, 12 Jan 2023 11:10:00 +0000 Odločnejše spremembe v birokraciji so nujne za boljšo dostopnost do zdravnikov Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Legendarni, žal že pokojni reporter Franci Pavšer je leta 1986 spremljal dvojno domačo zmago na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori. V ta, za mnoge prelomni čas naše zgodovine, imamo vpogled tudi s pomočjo dokumentarne oddaje v dveh delih <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/dokumentarni-film-podarim-dobim-igra-ki-je-prebudila-tigra-na-tv-slo-1/652666">Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra</a>. Svojevrsten dokument osemdesetih in devetdesetih je bil skozi prizmo našega alpskega smučanja svojevrsten katalizator prebujanja naroda, ki je privedlo do osamosvojitve. Ustvaril ga je scenarist in režiser <strong>Bojan Krajnc</strong>. Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.</p> </body> </html> 174928182 RTVSLO – Val 202 605 clean Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Legendarni, žal že pokojni reporter Franci Pavšer je leta 1986 spremljal dvojno domačo zmago na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori. V ta, za mnoge prelomni čas naše zgodovine, imamo vpogled tudi s pomočjo dokumentarne oddaje v dveh delih <a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/dokumentarni-film-podarim-dobim-igra-ki-je-prebudila-tigra-na-tv-slo-1/652666">Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra</a>. Svojevrsten dokument osemdesetih in devetdesetih je bil skozi prizmo našega alpskega smučanja svojevrsten katalizator prebujanja naroda, ki je privedlo do osamosvojitve. Ustvaril ga je scenarist in režiser <strong>Bojan Krajnc</strong>. Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.</p> </body> </html> Thu, 12 Jan 2023 10:45:00 +0000 Smučanje kot katalizator prebujanja naroda Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174927905 RTVSLO – Val 202 1113 clean Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 11 Jan 2023 10:45:00 +0000 Spodbude Eko sklada za sončne elektrarne Dušan Podlogar je vse življenje povezan s Pokljuko, odraščal je na Mrzlem studencu. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskem teku, šestkratni državni prvak, delal je kot nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki še vedno preživi tudi po 100 ur na teden. Tu vodi mlade obiskovalce, pripravlja team buildinge, najraje pa se s turnimi smučmi odpravi na katerega od "pokljuških" vrhov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174927206 RTVSLO – Val 202 262 clean Dušan Podlogar je vse življenje povezan s Pokljuko, odraščal je na Mrzlem studencu. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskem teku, šestkratni državni prvak, delal je kot nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki še vedno preživi tudi po 100 ur na teden. Tu vodi mlade obiskovalce, pripravlja team buildinge, najraje pa se s turnimi smučmi odpravi na katerega od "pokljuških" vrhov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 08 Jan 2023 11:24:22 +0000 Dušan Podlogar: Že vse življenje sem povezan s Pokljuko Ricco Gross je najboljši nemški zimski olimpijec. Kaj to pomeni v Nemčiji in drugod po svetu? Lansko poletje je prevzel vodenje slovenske biatlonske reprezentance. Tudi kot trener želi biti najboljši. Kako ocenjuje svoje delo s slovensko reprezentanco do sedaj in kakšni so načrti in cilji za prihodnost?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Krištof Globočnik/Smučarska zveza Slovenije</p> </body> </html> 174927204 RTVSLO – Val 202 607 clean Ricco Gross je najboljši nemški zimski olimpijec. Kaj to pomeni v Nemčiji in drugod po svetu? Lansko poletje je prevzel vodenje slovenske biatlonske reprezentance. Tudi kot trener želi biti najboljši. Kako ocenjuje svoje delo s slovensko reprezentanco do sedaj in kakšni so načrti in cilji za prihodnost?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Krištof Globočnik/Smučarska zveza Slovenije</p> </body> </html> Sun, 08 Jan 2023 10:45:00 +0000 Ricco Gross: Sem trener slovenske reprezentance in to mi prinaša veliko zadovoljstva Pogovor z Mojco Cajnko, Slovenko v Čilu: Razglednica iz San Pedra de Atacame <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V oazi puščave Atacama, ki velja za najbolj suho puščavo na svetu, na nadmorski višini 2407 metrov in nedaleč od tromeje Čila, Bolivije in Argentine leži San Pedro de Atacama. To mestece danes zelo visoko kotira na vseh seznamih obveznih turističnih znamenitosti v Čilu, a še pred tremi desetletji je bolj kot na turistično destinacijo spominjal na mesto duhov. Razvoja tega nekoč zaspanega kraja se spominja Mariborčanka <strong>Mojca Cajnko</strong>, ki v San Pedru de Atacami živi že skoraj tri desetletja, z možem pa upravljata hostel Sonček. O turistični preobrazbi te vasi, o nepriljubljenosti potice v prazničnem času in o bolivijski zimi med čilenskim poletjem se je z njo v prijetni senci hostla Sonček pogovarjala Maja Ava Žiberna.</p> </body> </html> 174926003 RTVSLO – Val 202 556 clean Pogovor z Mojco Cajnko, Slovenko v Čilu: Razglednica iz San Pedra de Atacame <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V oazi puščave Atacama, ki velja za najbolj suho puščavo na svetu, na nadmorski višini 2407 metrov in nedaleč od tromeje Čila, Bolivije in Argentine leži San Pedro de Atacama. To mestece danes zelo visoko kotira na vseh seznamih obveznih turističnih znamenitosti v Čilu, a še pred tremi desetletji je bolj kot na turistično destinacijo spominjal na mesto duhov. Razvoja tega nekoč zaspanega kraja se spominja Mariborčanka <strong>Mojca Cajnko</strong>, ki v San Pedru de Atacami živi že skoraj tri desetletja, z možem pa upravljata hostel Sonček. O turistični preobrazbi te vasi, o nepriljubljenosti potice v prazničnem času in o bolivijski zimi med čilenskim poletjem se je z njo v prijetni senci hostla Sonček pogovarjala Maja Ava Žiberna.</p> </body> </html> Tue, 03 Jan 2023 09:45:00 +0000 Tukaj nikoli ne dežuje Silvestrovali smo v družbi Slovencev, ki so za pregovorno najdaljšo noč v letu izbrali nenavadne kraje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Jernej</strong> se je vprašanju, »Kje boš pa ti za nou let?« izognil tako, da si je za 31. december rezerviral letalsko karto, <strong>Damijan</strong> je silvestroval pod zemljo v kraški jami, <strong>Igor</strong> na nadmorski višini 0 metrov, <strong>Bojan</strong> pa tik pod najvišjim vrhom v Sloveniji.</p> </body> </html> 174925652 RTVSLO – Val 202 711 clean Silvestrovali smo v družbi Slovencev, ki so za pregovorno najdaljšo noč v letu izbrali nenavadne kraje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Jernej</strong> se je vprašanju, »Kje boš pa ti za nou let?« izognil tako, da si je za 31. december rezerviral letalsko karto, <strong>Damijan</strong> je silvestroval pod zemljo v kraški jami, <strong>Igor</strong> na nadmorski višini 0 metrov, <strong>Bojan</strong> pa tik pod najvišjim vrhom v Sloveniji.</p> </body> </html> Sat, 31 Dec 2022 21:10:00 +0000 Praznovanje na nenavadnih krajih Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174925088 RTVSLO – Val 202 486 clean Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 29 Dec 2022 11:05:00 +0000 Zakaj zimski prazniki dišijo po cimetu in klinčkih? Prazničen čas prinaša s seboj tudi tlečo željo po umiritvi, po tem, da izprežemo z vsakdanjega vrtiljaka hitenja in lovljenja rokov. Včasih se preprosto prileže nekaj minut v tišini, v umiritvi in uglasitvi s samim seboj. Mnogim tak ritual prinese skodelica čaja, ob čemer je zimski čas priložnost za preizkušanje novih okusov in arom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O čaju, pitju čaja in ritualih, povezanih z njim, razmišljamo skupaj z mladima poznavalcema čaja, dvojčkoma <a href="https://www.teatania.si/">Filipom in Urhom Burnikom</a>. </p> </body> </html> 174924932 RTVSLO – Val 202 741 clean Prazničen čas prinaša s seboj tudi tlečo željo po umiritvi, po tem, da izprežemo z vsakdanjega vrtiljaka hitenja in lovljenja rokov. Včasih se preprosto prileže nekaj minut v tišini, v umiritvi in uglasitvi s samim seboj. Mnogim tak ritual prinese skodelica čaja, ob čemer je zimski čas priložnost za preizkušanje novih okusov in arom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O čaju, pitju čaja in ritualih, povezanih z njim, razmišljamo skupaj z mladima poznavalcema čaja, dvojčkoma <a href="https://www.teatania.si/">Filipom in Urhom Burnikom</a>. </p> </body> </html> Thu, 29 Dec 2022 09:45:00 +0000 Filip in Urh Burnik: Čaj je odličen izgovor za druženje V Sloveniji bo v nekaj letih zaživel Center za tehnologijo genske in celične terapije, z njim pa želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Kot so sporočili na Kemijskem inštitutu, je 30-milijonski projekt dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, preostali del sredstev pa bo primaknila vlada. Pri tem že zdaj vabijo k sodelovanju usposobljene strokovnjake sintezne biologije, genetike in imunologije. 174924646 RTVSLO – Val 202 497 clean V Sloveniji bo v nekaj letih zaživel Center za tehnologijo genske in celične terapije, z njim pa želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Kot so sporočili na Kemijskem inštitutu, je 30-milijonski projekt dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, preostali del sredstev pa bo primaknila vlada. Pri tem že zdaj vabijo k sodelovanju usposobljene strokovnjake sintezne biologije, genetike in imunologije. Tue, 27 Dec 2022 14:45:00 +0000 V Ljubljani bo zrasel nov Center za tehnologijo celične in genske terapije Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174924142 RTVSLO – Val 202 994 clean Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 24 Dec 2022 11:00:00 +0000 Psi, izurjeni za iskanje pogrešanih živali Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174923995 RTVSLO – Val 202 417 clean Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 24 Dec 2022 10:45:00 +0000 Vedno nasmejani zalivajo in "štihajo" vrt Na vroči volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenija – Združenja športnih zvez je potrebno večino za zmago v drugem krogu dobil Franjo Bobinac. Gospodarstvenik in dolgoletni predsednik Rokometne zveze bo tretji predsednik krovne zveze. Odločitev med tremi kandidati je bila tesna, odločal je drugi krog. Po zmagi, prejel je skoraj 54 odstotkov glasov za zmago nad Tomaže Baradi, ga je pred mikrofon povabil Uroš Volk. 174922255 RTVSLO – Val 202 391 clean Na vroči volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenija – Združenja športnih zvez je potrebno večino za zmago v drugem krogu dobil Franjo Bobinac. Gospodarstvenik in dolgoletni predsednik Rokometne zveze bo tretji predsednik krovne zveze. Odločitev med tremi kandidati je bila tesna, odločal je drugi krog. Po zmagi, prejel je skoraj 54 odstotkov glasov za zmago nad Tomaže Baradi, ga je pred mikrofon povabil Uroš Volk. Fri, 16 Dec 2022 17:05:00 +0000 Franjo Bobinac, novi predsednik OKS Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil denar, menjalno sredstvo, razlog za spopade na svetovni ravni. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>15. decembra zaznamujemo mednarodni dan čaja, s katerim že več kot desetletje in pol opozarjajo na nepravične pogoje in izkoriščanje delovne sile pri nabiranju in proizvodnji te priljubljene tople pijače. Velike korporacije nabiralcem čaja še vedno ne nudijo ustreznih bivalnih pogojev in zdravstvene podpore, velik problem predstavlja tudi okoriščanje na račun otroške delovne sile. Med prazniki, ko še posebej radi uživamo ob toplih in dišečih skodelicah vseh vrst te globalno izjemno priljubljene pijače, velja spomniti tudi na ta obraz čaja, menita poznavalca čaja in čajna somilierja brata <strong>Filip</strong> in <strong>Urh Burnik</strong>.</p> <p><em>Oddajo Kulturni fokus, v kateri je gostoval Marko Prpič, lahko v celoti slišite <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/kulturni-fokus/56190783/150075576">tukaj</a>.</em></p> <p> </p> </body> </html> 174921909 RTVSLO – Val 202 586 clean Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil denar, menjalno sredstvo, razlog za spopade na svetovni ravni. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>15. decembra zaznamujemo mednarodni dan čaja, s katerim že več kot desetletje in pol opozarjajo na nepravične pogoje in izkoriščanje delovne sile pri nabiranju in proizvodnji te priljubljene tople pijače. Velike korporacije nabiralcem čaja še vedno ne nudijo ustreznih bivalnih pogojev in zdravstvene podpore, velik problem predstavlja tudi okoriščanje na račun otroške delovne sile. Med prazniki, ko še posebej radi uživamo ob toplih in dišečih skodelicah vseh vrst te globalno izjemno priljubljene pijače, velja spomniti tudi na ta obraz čaja, menita poznavalca čaja in čajna somilierja brata <strong>Filip</strong> in <strong>Urh Burnik</strong>.</p> <p><em>Oddajo Kulturni fokus, v kateri je gostoval Marko Prpič, lahko v celoti slišite <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/kulturni-fokus/56190783/150075576">tukaj</a>.</em></p> <p> </p> </body> </html> Thu, 15 Dec 2022 13:00:00 +0000 Temna plat pridelave čaja M for Montreal je navdih črpal v dogodkih, kot je South by Southwest sredi marca v Austinu v Teksasu. Morda poznate tridnevni glasbeni festival Great Escape, ki vsako leto maja poteka v Brightonu, njegov soustanovitelj je prav tako soustanovitelj glasbenega dogodka M for Montreal, ki predstavlja kanadske glasbenike in jim omogoča nastope na večjih odrih. Od tukaj izvirata tudi Grimes in Mac Demarco. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Celoten festival sloni na tem, da je mreženje čim lažje. Razpoloženje je sproščeno, je kot poletna kolonija za ljudi iz glasbene industrije, samo da je tukaj zima." - Mikey Rishwain, programski direktor dogodka</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=FhmgaE4VfdU">Naya Ali</a> je na M for Montreal nastopila lani, letos pa prejela nagrado za najboljši album Quebeca. </p> </body> </html> 174921375 RTVSLO – Val 202 409 clean M for Montreal je navdih črpal v dogodkih, kot je South by Southwest sredi marca v Austinu v Teksasu. Morda poznate tridnevni glasbeni festival Great Escape, ki vsako leto maja poteka v Brightonu, njegov soustanovitelj je prav tako soustanovitelj glasbenega dogodka M for Montreal, ki predstavlja kanadske glasbenike in jim omogoča nastope na večjih odrih. Od tukaj izvirata tudi Grimes in Mac Demarco. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Celoten festival sloni na tem, da je mreženje čim lažje. Razpoloženje je sproščeno, je kot poletna kolonija za ljudi iz glasbene industrije, samo da je tukaj zima." - Mikey Rishwain, programski direktor dogodka</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=FhmgaE4VfdU">Naya Ali</a> je na M for Montreal nastopila lani, letos pa prejela nagrado za najboljši album Quebeca. </p> </body> </html> Tue, 13 Dec 2022 14:45:00 +0000 M for Montreal Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce. 174921323 RTVSLO – Val 202 923 clean Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce. Tue, 13 Dec 2022 10:45:00 +0000 Konoplja vpliva na rakave matične celice Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920821 RTVSLO – Val 202 844 clean Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 15:00:00 +0000 Tam, kjer so lučke in značilen vonj po cimetu V naslednjih minutah naprej naredimo pregled začetka smučarske sezone po naših smučiščih, izvemo tudi, kdaj se bomo lahko zapeljali po progah na Rogli, naslovimo pa še nekaj aktualnih in večnih izzivov, s katerimi se srečujejo slovenska smučarska središča.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920785 RTVSLO – Val 202 326 clean V naslednjih minutah naprej naredimo pregled začetka smučarske sezone po naših smučiščih, izvemo tudi, kdaj se bomo lahko zapeljali po progah na Rogli, naslovimo pa še nekaj aktualnih in večnih izzivov, s katerimi se srečujejo slovenska smučarska središča.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 13:10:00 +0000 Odprtje smučišča na Rogli Franko je zdaj Radovljičan, letošnje leto pa je bilo tudi olimpijsko. Po Sarajevu in Franku je Žan Kranjec spet osvojil moško veleslalomsko kolajno za Slovenijo. 174920820 RTVSLO – Val 202 424 clean Franko je zdaj Radovljičan, letošnje leto pa je bilo tudi olimpijsko. Po Sarajevu in Franku je Žan Kranjec spet osvojil moško veleslalomsko kolajno za Slovenijo. Sat, 10 Dec 2022 13:00:00 +0000 Jure Franko In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920782 RTVSLO – Val 202 467 clean In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 12:20:00 +0000 Kot ljubezen, lectova srca trajajo večno Pogovor z Michelinovim chefom Urošem Štefelinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920778 RTVSLO – Val 202 475 clean Pogovor z Michelinovim chefom Urošem Štefelinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 12:00:00 +0000 Uroš Štefelin V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920780 RTVSLO – Val 202 669 clean V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 11:40:00 +0000 Anton Tomaž Linhart Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920784 RTVSLO – Val 202 394 clean Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 11:40:00 +0000 Mlad pogled na svet čebel Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920776 RTVSLO – Val 202 420 clean Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 11:20:00 +0000 Slovenska prestolnica čokolade Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ... Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174920771 RTVSLO – Val 202 464 clean Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ... Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 10 Dec 2022 11:00:00 +0000 Muzej lekarništva in alkimije December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Adriana Barton</strong>, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo <a href="https://adrianabarton.com/book" target="_blank" rel="noopener">Wired for music</a> ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Drug sogovornik <strong>Blaž Pucihar</strong>, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni.</p> <p>Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.</p> </body> </html> 174920073 RTVSLO – Val 202 1002 clean December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Adriana Barton</strong>, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo <a href="https://adrianabarton.com/book" target="_blank" rel="noopener">Wired for music</a> ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja.</p> <footer>Adriana Barton</footer></blockquote> </figure> <p>Drug sogovornik <strong>Blaž Pucihar</strong>, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni.</p> <p>Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.</p> </body> </html> Thu, 08 Dec 2022 10:45:00 +0000 Ukvarjanje z glasbo se opazno odtisne v naše možgane Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Obsežni uničujoči požari na Krasu, težave s pitno vodo na slovenskem obalnem območju, izjemno sušno leto, vseprisotna energetska kriza. Kaj si o poročanju medijev mislijo aktivni in uveljavljeni posamezniki, s katerimi smo se kdaj znašli v dialogu? In kaj naši poslušalci in poslušalke? Medijsko ogledalo si nastavljamo kar sami. Spregovorimo o tem, kako, ko poročamo o podnebni krizi in podnebnih spremembah, delo novinarjev vidijo strokovnjaki. Glavne premisleke so v sklopu okrogle mize na festivalu Društva novinarjev Slovenije Naprej/Forward delili direktorica Umanotere <strong>Gaja Brecelj</strong>, klimatolog <strong>Gregor Vertačnik</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje in predstavnik Inštituta za politike prostora <strong>Marko Peterlin</strong>.</p> </body> </html> 174918606 RTVSLO – Val 202 697 clean Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Obsežni uničujoči požari na Krasu, težave s pitno vodo na slovenskem obalnem območju, izjemno sušno leto, vseprisotna energetska kriza. Kaj si o poročanju medijev mislijo aktivni in uveljavljeni posamezniki, s katerimi smo se kdaj znašli v dialogu? In kaj naši poslušalci in poslušalke? Medijsko ogledalo si nastavljamo kar sami. Spregovorimo o tem, kako, ko poročamo o podnebni krizi in podnebnih spremembah, delo novinarjev vidijo strokovnjaki. Glavne premisleke so v sklopu okrogle mize na festivalu Društva novinarjev Slovenije Naprej/Forward delili direktorica Umanotere <strong>Gaja Brecelj</strong>, klimatolog <strong>Gregor Vertačnik</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje in predstavnik Inštituta za politike prostora <strong>Marko Peterlin</strong>.</p> </body> </html> Sat, 03 Dec 2022 12:00:00 +0000 Podnebne spremembe so tema našega življenja V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Reuters.</p> </body> </html> 174918786 RTVSLO – Val 202 571 clean V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Foto: Reuters.</p> </body> </html> Sat, 03 Dec 2022 11:45:00 +0000 Navijaška izkušnja svetovnega prvenstva v Katarju O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916911 RTVSLO – Val 202 1106 clean O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 26 Nov 2022 13:00:00 +0000 Prvi mednarodni fotofestival v Boliviji zakrivila Slovenca Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916910 RTVSLO – Val 202 861 clean Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 26 Nov 2022 12:00:00 +0000 Čuvaj/Watchdog: Jutri je praznik demokracije, sinoči je bil praznik novinarstva "Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ne glede na to, ali boste kongres obiskali na ljubljanski medicinski fakulteti ali pa se mu pridužili prek spleta je kongres brezplačen. Tako danes kot jutri se začne ob 17-ih, natančen spored, predstavitev predavateljev in povezavo do spletnega prenosa pa najdete na FB profilu <em>"V odsevu"</em>. </p> </body> </html> 174915997 RTVSLO – Val 202 458 clean "Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ne glede na to, ali boste kongres obiskali na ljubljanski medicinski fakulteti ali pa se mu pridužili prek spleta je kongres brezplačen. Tako danes kot jutri se začne ob 17-ih, natančen spored, predstavitev predavateljev in povezavo do spletnega prenosa pa najdete na FB profilu <em>"V odsevu"</em>. </p> </body> </html> Wed, 23 Nov 2022 13:30:00 +0000 Brez luči Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec. 174915754 RTVSLO – Val 202 590 clean Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec. Tue, 22 Nov 2022 14:45:00 +0000 Knjižni sejem - Zlate hruške za otroške knjige Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se praznični čas nakupovanja in z njim črni petek. Takrat marsikdo pohiti v trgovino in kupi tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje. Kako pa lahko svoje potrošniške navade izboljšamo? V torek so na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani predstavili pobudo za <a href="https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/mesta-pravicne-trgovine">vzpostavitev pravičnotrgovinskih mest</a> v Sloveniji. Želijo si, da bi bil odnos do vseh ljudi v dobavnih verigah pravičen ter da bi se zavzemal za trajnostni razvoj in dostojno plačilo.</p> </body> </html> 174914809 RTVSLO – Val 202 691 clean Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Bliža se praznični čas nakupovanja in z njim črni petek. Takrat marsikdo pohiti v trgovino in kupi tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje. Kako pa lahko svoje potrošniške navade izboljšamo? V torek so na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani predstavili pobudo za <a href="https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/mesta-pravicne-trgovine">vzpostavitev pravičnotrgovinskih mest</a> v Sloveniji. Želijo si, da bi bil odnos do vseh ljudi v dobavnih verigah pravičen ter da bi se zavzemal za trajnostni razvoj in dostojno plačilo.</p> </body> </html> Sat, 19 Nov 2022 13:00:00 +0000 Razmišljajmo in vplivajmo preden kupujemo Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Maja Ratej ga je obiskala na fakulteti, pri tem pa je beseda nanesla še na marsikaj drugega, tudi na nepričakovano srečanje z avstralskimi strupenjačami in na nenavadne potovalne navade geologov.</p> </body> </html> 174914953 RTVSLO – Val 202 969 clean Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Maja Ratej ga je obiskala na fakulteti, pri tem pa je beseda nanesla še na marsikaj drugega, tudi na nepričakovano srečanje z avstralskimi strupenjačami in na nenavadne potovalne navade geologov.</p> </body> </html> Sat, 19 Nov 2022 11:00:00 +0000 Slovenski raziskovalci v Avstraliji odkrili pradavni koralni greben V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914414 RTVSLO – Val 202 756 clean V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 17 Nov 2022 11:00:35 +0000 Ob svetovnem dnevu filozofije: Kritično o kritičnem mišljenju Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914428 RTVSLO – Val 202 933 clean Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 17 Nov 2022 10:45:00 +0000 Zdaj ni čas za odlašanje, zdaj je čas za ukrepanje Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Posavje je te dni presenetila novica, da se od televizijskih ekranov javne televizije po 38 letih poslavlja dolgoletni novinar in dopisnik <strong>Goran Rovan</strong>. V svoji dolgi karieri je postal sinonim za novinarstvo v Posavju, med najbolj znane dogodke, s katerih je poročal, pa sodijo vojna za Slovenijo, ugrabitev v Kališovcu in zadnji spust na Blanci.</p> <p>S Tino Šoln se pogovarja o svoji pestri dopisniški karieri, o zapostavljenem položaju Posavja v slovenskih medijih in o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija. Z Rovanovo ekipo Posavje namreč izgublja tudi svojega televizijskega dopisnika, od zdaj naprej bo za pokrivanje dogajanja v tem delu Slovenije skrbela dopisniška ekipa iz Zasavja.</p> </body> </html> 174914132 RTVSLO – Val 202 1260 clean Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Posavje je te dni presenetila novica, da se od televizijskih ekranov javne televizije po 38 letih poslavlja dolgoletni novinar in dopisnik <strong>Goran Rovan</strong>. V svoji dolgi karieri je postal sinonim za novinarstvo v Posavju, med najbolj znane dogodke, s katerih je poročal, pa sodijo vojna za Slovenijo, ugrabitev v Kališovcu in zadnji spust na Blanci.</p> <p>S Tino Šoln se pogovarja o svoji pestri dopisniški karieri, o zapostavljenem položaju Posavja v slovenskih medijih in o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija. Z Rovanovo ekipo Posavje namreč izgublja tudi svojega televizijskega dopisnika, od zdaj naprej bo za pokrivanje dogajanja v tem delu Slovenije skrbela dopisniška ekipa iz Zasavja.</p> </body> </html> Wed, 16 Nov 2022 09:45:00 +0000 Dopisniška mreža Televizije Slovenija je največ, kar imamo Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174913871 RTVSLO – Val 202 849 clean Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 15 Nov 2022 10:45:00 +0000 "Mateja je zlata" V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča. 174913201 RTVSLO – Val 202 359 clean V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča. Sat, 12 Nov 2022 10:50:00 +0000 Iz industrijskega hrupa v kulturo Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912638 RTVSLO – Val 202 894 clean Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 10 Nov 2022 10:45:00 +0000 Pred martinovim Slovenija piha 0,0 Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912334 RTVSLO – Val 202 830 clean Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 09 Nov 2022 10:45:00 +0000 Klet Krško: Z letnikom 2022 količine vina naraščajo V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912062 RTVSLO – Val 202 861 clean V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 08 Nov 2022 11:10:00 +0000 Tomo Križnar: Dokumentarni film Trohnenje 2022 Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. <strong>Erika Sarkiča</strong> iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo <strong>Petro Grilj Sarkič</strong>, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.</p> <p><em>*Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. </em></p> </body> </html> 174912051 RTVSLO – Val 202 342 clean Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. <strong>Erika Sarkiča</strong> iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo <strong>Petro Grilj Sarkič</strong>, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.</p> <p><em>*Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. </em></p> </body> </html> Tue, 08 Nov 2022 09:45:00 +0000 Pionir slovenske kraft proizvodnje gina Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911402 RTVSLO – Val 202 789 clean Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 05 Nov 2022 12:00:00 +0000 Kulturna oaza v središču Ptuja Zvočna razglednica s koncerta v Zagrebu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prejšnji četrtek se je na zagrebški turneji ustavila ena največjih in najbolj vplivnih skupin alternativnega rocka The Cure. Glede na podobo in glasbo skupine je koncert pomenil nekakšno uverturo v prihajajočo Noč čarovnic, kajti večina obiskovalcev je bila oblečena v črno, čeprav vsa glasba Roberta Smitha in njegovih fantov vseeno ni tako temačna.</p> </body> </html> 174910670 RTVSLO – Val 202 609 clean Zvočna razglednica s koncerta v Zagrebu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prejšnji četrtek se je na zagrebški turneji ustavila ena največjih in najbolj vplivnih skupin alternativnega rocka The Cure. Glede na podobo in glasbo skupine je koncert pomenil nekakšno uverturo v prihajajočo Noč čarovnic, kajti večina obiskovalcev je bila oblečena v črno, čeprav vsa glasba Roberta Smitha in njegovih fantov vseeno ni tako temačna.</p> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 17:10:00 +0000 The Cure Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909472 RTVSLO – Val 202 1525 clean Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 10:45:43 +0000 Nisem dočakala materinske knjižice, zato sem napisala knjigo RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualne vsebine Vala 202. Aktualne vsebine Vala 202. sl Thu, 23 Mar 2023 10:10:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477 webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 23 Mar 2023 10:10:00 +0000 Aktualno 202