Education (C) RTVSLO 2017 En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. https://radioprvi.rtvslo.si/apollolajka/ ApolloLajka https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251382/logo_3.jpg Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na tisoče satelitov kroži okoli Zemlje, a le nekaj med njimi jih ima na krovu kamero. Kar je samoumevno tu na Zemlji, ni samoumevno v vesolju. No, prvi slovenski mikrosatelit NemoHD že dobri dve leti dokazuje ne samo, da ima odlično kamero, ampak da jo lahko z neverjetno natančnostjo usmerja v želeno točko na Zemlji in postreže s tako stabilno sliko, da je težko verjeti, da je nastala z razdalje 500 kilometrov. A en tak satelit v sebi skriva ogromno zgodb in v ApolloLajki jih je <strong>Tomaž Rodič</strong>, direktor Centra odličnosti Vesolje SI, delil veliko. Danes zgodba o uspehu je bila zelo blizu temu, da se nikoli ne zgodi.</p> </body> </html> 174914418 RTVSLO – Prvi 4920 clean Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na tisoče satelitov kroži okoli Zemlje, a le nekaj med njimi jih ima na krovu kamero. Kar je samoumevno tu na Zemlji, ni samoumevno v vesolju. No, prvi slovenski mikrosatelit NemoHD že dobri dve leti dokazuje ne samo, da ima odlično kamero, ampak da jo lahko z neverjetno natančnostjo usmerja v želeno točko na Zemlji in postreže s tako stabilno sliko, da je težko verjeti, da je nastala z razdalje 500 kilometrov. A en tak satelit v sebi skriva ogromno zgodb in v ApolloLajki jih je <strong>Tomaž Rodič</strong>, direktor Centra odličnosti Vesolje SI, delil veliko. Danes zgodba o uspehu je bila zelo blizu temu, da se nikoli ne zgodi.</p> </body> </html> Fri, 18 Nov 2022 05:00:00 +0000 Slovenski video iz vesolja Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899318 RTVSLO – Prvi 6301 1 clean 2 Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 16 Sep 2022 04:05:00 +0000 Artemis – preko Lune do Marsa (in nekaj težav z raketo) Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zakaj in kako, je pojasnil tokratni gost ApolloLajke <strong>Matej Balažic</strong>, direktor podjetja <strong>Balmar</strong>, kjer se ukvarjajo s 3D tiskanjem kovin - tudi za različne vesoljske aplikacije. </p> <p>Seveda se bo treba v vesolju prilagoditi marsičemu. V nizki gravitaciji je printanje težje kot na Zemlji, materiali so omejeni. Potrebno jih je ali dostaviti z Zemlje, kar je drago, ali predelati direktno na površju Lune oziroma Marsa, kar je cilj, a s še številnimi odprtimi vprašanji …</p> <p>In seveda, niso vsa območja enako bogata z rudami. Bomo videli prerivanja za najboljše lokacije?</p> <p>Predpoletna ApolloLajka prinaša tudi extra bonus, v studiu se nam je pridružil <strong>Stephen Airey</strong>, vodja Odseka za nove, sodelujoče in pridružene članice pri Evropski vesoljski agenciji, ki bedi nad vsemi projekti, pri katerih Slovenija, kot pridružena članica, sodeluje z ESA.</p> </body> </html> 174882292 RTVSLO – Prvi 6553 6 clean 1 Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zakaj in kako, je pojasnil tokratni gost ApolloLajke <strong>Matej Balažic</strong>, direktor podjetja <strong>Balmar</strong>, kjer se ukvarjajo s 3D tiskanjem kovin - tudi za različne vesoljske aplikacije. </p> <p>Seveda se bo treba v vesolju prilagoditi marsičemu. V nizki gravitaciji je printanje težje kot na Zemlji, materiali so omejeni. Potrebno jih je ali dostaviti z Zemlje, kar je drago, ali predelati direktno na površju Lune oziroma Marsa, kar je cilj, a s še številnimi odprtimi vprašanji …</p> <p>In seveda, niso vsa območja enako bogata z rudami. Bomo videli prerivanja za najboljše lokacije?</p> <p>Predpoletna ApolloLajka prinaša tudi extra bonus, v studiu se nam je pridružil <strong>Stephen Airey</strong>, vodja Odseka za nove, sodelujoče in pridružene članice pri Evropski vesoljski agenciji, ki bedi nad vsemi projekti, pri katerih Slovenija, kot pridružena članica, sodeluje z ESA.</p> </body> </html> Fri, 24 Jun 2022 04:00:00 +0000 Natisni mi hišo na Luni Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.<p>Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.</p><p><p>Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.</p> <p>Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?</p> <p>Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je <strong>prof. dr. Igor Mekjavić</strong>, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.</p></p> 174873686 RTVSLO – Prvi 6111 5 clean 1 Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.<p>Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.</p><p><p>Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.</p> <p>Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?</p> <p>Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je <strong>prof. dr. Igor Mekjavić</strong>, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.</p></p> Fri, 20 May 2022 04:05:00 +0000 Človek v vesolju Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.<p>Gost tokratne epizode ApolloLajke je Grega Milčinski.</p><p><p>Nobena skrivnost ni, da okoli Zemlje krožijo sateliti v vse večjem številu in posnamejo tako rekoč vsako ped pod sabo. V dveh mesecih vojne v Ukrajini smo se lahko tudi v vseh medijih nagledali satelitskih posnetkov tamkajšnjega dogajanja, katerih solidna resolucija kaže na vse večjo uporabnost in dostopnost komercialnih satelitov.</p> <p>Kakšne podrobnosti pravzaprav različni sateliti lahko posnamejo, kaj vidijo in česa ne, in koliko teh satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih tako ali drugače sploh uporabi, pa je že drugo vprašanje.</p> <p>Gost ApolloLajke je tokrat Grega Milčinski, direktor podjetja Sinergise, ki je razvilo storitev, imenovano EO Browser – s pomočjo katere lahko kdorkoli dostopa do posnetkov evropskih satelitov Copernicus Sentinel –, ki je temeljito ogovoril na gornja vprašanja in na še številna druga.</p> <p>Če vas bo po poslušanju tokratne epizode zamikalo preveriti možnosti, ki jih ponuja omenjeni dostop do Sentinelovih posnetkov, je pot do njega tukaj:</p> <p><a href="https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/">https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/</a></p></p> 174866578 RTVSLO – Prvi 5225 clean Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.<p>Gost tokratne epizode ApolloLajke je Grega Milčinski.</p><p><p>Nobena skrivnost ni, da okoli Zemlje krožijo sateliti v vse večjem številu in posnamejo tako rekoč vsako ped pod sabo. V dveh mesecih vojne v Ukrajini smo se lahko tudi v vseh medijih nagledali satelitskih posnetkov tamkajšnjega dogajanja, katerih solidna resolucija kaže na vse večjo uporabnost in dostopnost komercialnih satelitov.</p> <p>Kakšne podrobnosti pravzaprav različni sateliti lahko posnamejo, kaj vidijo in česa ne, in koliko teh satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih tako ali drugače sploh uporabi, pa je že drugo vprašanje.</p> <p>Gost ApolloLajke je tokrat Grega Milčinski, direktor podjetja Sinergise, ki je razvilo storitev, imenovano EO Browser – s pomočjo katere lahko kdorkoli dostopa do posnetkov evropskih satelitov Copernicus Sentinel –, ki je temeljito ogovoril na gornja vprašanja in na še številna druga.</p> <p>Če vas bo po poslušanju tokratne epizode zamikalo preveriti možnosti, ki jih ponuja omenjeni dostop do Sentinelovih posnetkov, je pot do njega tukaj:</p> <p><a href="https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/">https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/</a></p></p> Fri, 22 Apr 2022 04:00:00 +0000 Opazovanje Zemlje ali Kaj vidijo sateliti? Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven. <p>Gost tretje epizode podkasta ApolloLajka je Iztok Kramberger.</p><p><p>Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.</p> <p>Govorili smo:</p> <p>Nekaj malega o tem, koliko se vojna v Ukrajini že občuti v vesoljski industriji.</p> <p>Zakaj v vesoljski industriji patenti nimajo pomena.</p> <p>O prebujanju zaspale Evrope, ki se je v svetu, kjer se dobavne verige vse bolj trgajo, znašla brez temeljev za visoko tehnologijo.</p> <p>Kar precej o procesorjih, ki so seveda na satelitih, pa seveda tudi na vsej elektroniki na Zemlji.</p> <p>Pa še malo več o prebojnih načrtih satelita Trisat R, ki naj bi poletel že pred poletjem. Njegova naloga je, da preživi in deluje v izjemno neugodnem okolju 6000 km stran od Zemlje in odpre nove možnosti za raziskovanje sončnega vremena.</p> <p>To pa še ni vse. Kramberger je spregovoril tudi o nanosatelitu, ki se bo utiril v orbiti okoli Lune in demonstriral nov koncept komuniciranja oz. prenašanja podatkov po vesolju za t. i. internet vesoljskih stvari.</p> <p>Za češnjico na torti pa izveste več o robotskem 'pajkovcu', ki bi lahko hodil po Luni.</p></p> 174857143 RTVSLO – Prvi 5773 3 clean 1 Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven. <p>Gost tretje epizode podkasta ApolloLajka je Iztok Kramberger.</p><p><p>Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.</p> <p>Govorili smo:</p> <p>Nekaj malega o tem, koliko se vojna v Ukrajini že občuti v vesoljski industriji.</p> <p>Zakaj v vesoljski industriji patenti nimajo pomena.</p> <p>O prebujanju zaspale Evrope, ki se je v svetu, kjer se dobavne verige vse bolj trgajo, znašla brez temeljev za visoko tehnologijo.</p> <p>Kar precej o procesorjih, ki so seveda na satelitih, pa seveda tudi na vsej elektroniki na Zemlji.</p> <p>Pa še malo več o prebojnih načrtih satelita Trisat R, ki naj bi poletel že pred poletjem. Njegova naloga je, da preživi in deluje v izjemno neugodnem okolju 6000 km stran od Zemlje in odpre nove možnosti za raziskovanje sončnega vremena.</p> <p>To pa še ni vse. Kramberger je spregovoril tudi o nanosatelitu, ki se bo utiril v orbiti okoli Lune in demonstriral nov koncept komuniciranja oz. prenašanja podatkov po vesolju za t. i. internet vesoljskih stvari.</p> <p>Za češnjico na torti pa izveste več o robotskem 'pajkovcu', ki bi lahko hodil po Luni.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 05:00:00 +0000 Slovenski vesoljski načrti so vse bolj ambiciozni Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.<p>Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.</p><p><p>Dostop do orbite postaja vse cenejši, nižji stroški pa seveda odpirajo nove možnosti, kaj vse se lahko počne v vesolju. Rakete za večkratno uporabo bi lahko pomenile revolucijo v dostopu do vesolja. Medijsko daleč najbolj izpostavljeno vlogo tu igra podjetje Space X, ki je z raketo Falcon 9  v zadnjih nekaj letih odrezal velikanki kos izstrelitvene pogače. A še bolj visokoleteči cilji so vezani na njihov prihajajoči Starship, ki ga je Nasa izbrala za svoje prihodnje odprave na luno. Takšnih in drugačnih posnemovalcev ne manjka. Zakaj ponovna uporaba raket desetletja ni bila aktualna, možna in sploh smiselno, zdaj pa se nenadoma zdi edina smotrna opcija? Aljoši in Nini se je tokrat pridružil inženir strojništva <strong>Matevž Dular</strong>.</p></p> 174843214 RTVSLO – Prvi 5055 2 clean 1 Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.<p>Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.</p><p><p>Dostop do orbite postaja vse cenejši, nižji stroški pa seveda odpirajo nove možnosti, kaj vse se lahko počne v vesolju. Rakete za večkratno uporabo bi lahko pomenile revolucijo v dostopu do vesolja. Medijsko daleč najbolj izpostavljeno vlogo tu igra podjetje Space X, ki je z raketo Falcon 9  v zadnjih nekaj letih odrezal velikanki kos izstrelitvene pogače. A še bolj visokoleteči cilji so vezani na njihov prihajajoči Starship, ki ga je Nasa izbrala za svoje prihodnje odprave na luno. Takšnih in drugačnih posnemovalcev ne manjka. Zakaj ponovna uporaba raket desetletja ni bila aktualna, možna in sploh smiselno, zdaj pa se nenadoma zdi edina smotrna opcija? Aljoši in Nini se je tokrat pridružil inženir strojništva <strong>Matevž Dular</strong>.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 05:00:00 +0000 Pristajajoče rakete kot revolucionarna pot v vesolje? Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.<p>Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo. </p><p><p>Najbolj težko pričakovani teleskop zadnjih desetletij je tik pred izstrelitvijo. Napetost vztrajno narašča. Po zadnjih informacijah se izstrelitev obeta 25. decembra.<br /> JWST napoveduje revolucijo v našem razumevanju vesolja. Predvsem po zaslugi revolucionarnih tehnologij na njegovem krovu. Kako in s čim bo Webb premikal meje možnega, se v prvi epizodi podkasta ApolloLajka sprašujeta Aljoša Masten in Nina Slaček.<br /> Še več sprašujeta svojega gosta, astrofizika Tomaža Zwittra.</p> <p>Igralska zasedba: Aljoša Masten in Nina Slaček</p> <p>Vizualija: Ana Gombač</p> <p>&nbsp;</p></p> 174831877 RTVSLO – Prvi 6460 1 clean 1 Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.<p>Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo. </p><p><p>Najbolj težko pričakovani teleskop zadnjih desetletij je tik pred izstrelitvijo. Napetost vztrajno narašča. Po zadnjih informacijah se izstrelitev obeta 25. decembra.<br /> JWST napoveduje revolucijo v našem razumevanju vesolja. Predvsem po zaslugi revolucionarnih tehnologij na njegovem krovu. Kako in s čim bo Webb premikal meje možnega, se v prvi epizodi podkasta ApolloLajka sprašujeta Aljoša Masten in Nina Slaček.<br /> Še več sprašujeta svojega gosta, astrofizika Tomaža Zwittra.</p> <p>Igralska zasedba: Aljoša Masten in Nina Slaček</p> <p>Vizualija: Ana Gombač</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 17 Dec 2021 05:00:00 +0000 O mejah možnega - Vesoljski teleskop Jamesa Webba Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174831022 RTVSLO – Prvi 290 clean Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 14 Dec 2021 12:19:00 +0000 ApolloLajka gre v vesolje RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. sl Fri, 18 Nov 2022 05:00:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/apollolajka/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 18 Nov 2022 05:00:00 +0000 ApolloLajka