Education (C) RTVSLO 2017 En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. https://radioprvi.rtvslo.si/apollolajka/ ApolloLajka https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251382/logo_3.jpg Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174943516 RTVSLO – Prvi 5995 clean Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 17 Mar 2023 05:00:00 +0000 Vzhajajoča vesoljska velesila Kitajska - Maja Veselič, FF Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174931560 RTVSLO – Prvi 5875 clean Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 27 Jan 2023 05:00:00 +0000 Tudi če ti ne uspe izdelati lastne rakete, jim lahko meriš utrip – Vid Selič, Dewesoft Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174921914 RTVSLO – Prvi 5294 clean Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 16 Dec 2022 05:00:00 +0000 Ko dobiš novo Webbovo sliko na računalnik, je vsakič kot božič - astrofizičarka Maruša Bradač, FMF Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na tisoče satelitov kroži okoli Zemlje, a le nekaj med njimi jih ima na krovu kamero. Kar je samoumevno tu na Zemlji, ni samoumevno v vesolju. No, prvi slovenski mikrosatelit NemoHD že dobri dve leti dokazuje ne samo, da ima odlično kamero, ampak da jo lahko z neverjetno natančnostjo usmerja v želeno točko na Zemlji in postreže s tako stabilno sliko, da je težko verjeti, da je nastala z razdalje 500 kilometrov. A en tak satelit v sebi skriva ogromno zgodb in v ApolloLajki jih je <strong>Tomaž Rodič</strong>, direktor Centra odličnosti Vesolje SI, delil veliko. Danes zgodba o uspehu je bila zelo blizu temu, da se nikoli ne zgodi.</p> </body> </html> 174914418 RTVSLO – Prvi 4920 clean Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na tisoče satelitov kroži okoli Zemlje, a le nekaj med njimi jih ima na krovu kamero. Kar je samoumevno tu na Zemlji, ni samoumevno v vesolju. No, prvi slovenski mikrosatelit NemoHD že dobri dve leti dokazuje ne samo, da ima odlično kamero, ampak da jo lahko z neverjetno natančnostjo usmerja v želeno točko na Zemlji in postreže s tako stabilno sliko, da je težko verjeti, da je nastala z razdalje 500 kilometrov. A en tak satelit v sebi skriva ogromno zgodb in v ApolloLajki jih je <strong>Tomaž Rodič</strong>, direktor Centra odličnosti Vesolje SI, delil veliko. Danes zgodba o uspehu je bila zelo blizu temu, da se nikoli ne zgodi.</p> </body> </html> Fri, 18 Nov 2022 05:00:00 +0000 Slovenski video iz vesolja - Tomaž Rodič, Vesolje-Si Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899318 RTVSLO – Prvi 6301 1 clean 2 Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 16 Sep 2022 04:05:00 +0000 Artemis – preko Lune do Marsa (in nekaj težav z raketo) - astrofizik Tomaž Zwitter, FMF Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zakaj in kako, je pojasnil tokratni gost ApolloLajke <strong>Matej Balažic</strong>, direktor podjetja <strong>Balmar</strong>, kjer se ukvarjajo s 3D tiskanjem kovin - tudi za različne vesoljske aplikacije. </p> <p>Seveda se bo treba v vesolju prilagoditi marsičemu. V nizki gravitaciji je printanje težje kot na Zemlji, materiali so omejeni. Potrebno jih je ali dostaviti z Zemlje, kar je drago, ali predelati direktno na površju Lune oziroma Marsa, kar je cilj, a s še številnimi odprtimi vprašanji …</p> <p>In seveda, niso vsa območja enako bogata z rudami. Bomo videli prerivanja za najboljše lokacije?</p> <p>Predpoletna ApolloLajka prinaša tudi extra bonus, v studiu se nam je pridružil <strong>Stephen Airey</strong>, vodja Odseka za nove, sodelujoče in pridružene članice pri Evropski vesoljski agenciji, ki bedi nad vsemi projekti, pri katerih Slovenija, kot pridružena članica, sodeluje z ESA.</p> </body> </html> 174882292 RTVSLO – Prvi 6553 6 clean 1 Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zakaj in kako, je pojasnil tokratni gost ApolloLajke <strong>Matej Balažic</strong>, direktor podjetja <strong>Balmar</strong>, kjer se ukvarjajo s 3D tiskanjem kovin - tudi za različne vesoljske aplikacije. </p> <p>Seveda se bo treba v vesolju prilagoditi marsičemu. V nizki gravitaciji je printanje težje kot na Zemlji, materiali so omejeni. Potrebno jih je ali dostaviti z Zemlje, kar je drago, ali predelati direktno na površju Lune oziroma Marsa, kar je cilj, a s še številnimi odprtimi vprašanji …</p> <p>In seveda, niso vsa območja enako bogata z rudami. Bomo videli prerivanja za najboljše lokacije?</p> <p>Predpoletna ApolloLajka prinaša tudi extra bonus, v studiu se nam je pridružil <strong>Stephen Airey</strong>, vodja Odseka za nove, sodelujoče in pridružene članice pri Evropski vesoljski agenciji, ki bedi nad vsemi projekti, pri katerih Slovenija, kot pridružena članica, sodeluje z ESA.</p> </body> </html> Fri, 24 Jun 2022 04:00:00 +0000 Natisni mi hišo na Luni - Matej Balažic, Balmar Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.</p> <p>Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.</p> <p>Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?</p> <p>Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je <strong>prof. dr. Igor Mekjavić</strong>, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.</p> </body> </html> 174873686 RTVSLO – Prvi 6111 5 clean 1 Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kaj nas čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. Igor Mekjavić.</p> <p>Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu.</p> <p>Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov?</p> <p>Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je <strong>prof. dr. Igor Mekjavić</strong>, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.</p> </body> </html> Fri, 20 May 2022 04:05:00 +0000 Človek v vesolju - Igor Mekjavić, IJS Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost tokratne epizode ApolloLajke je Grega Milčinski.</p> <p>Nobena skrivnost ni, da okoli Zemlje krožijo sateliti v vse večjem številu in posnamejo tako rekoč vsako ped pod sabo. V dveh mesecih vojne v Ukrajini smo se lahko tudi v vseh medijih nagledali satelitskih posnetkov tamkajšnjega dogajanja, katerih solidna resolucija kaže na vse večjo uporabnost in dostopnost komercialnih satelitov.</p> <p>Kakšne podrobnosti pravzaprav različni sateliti lahko posnamejo, kaj vidijo in česa ne, in koliko teh satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih tako ali drugače sploh uporabi, pa je že drugo vprašanje.</p> <p>Gost ApolloLajke je tokrat Grega Milčinski, direktor podjetja Sinergise, ki je razvilo storitev, imenovano EO Browser – s pomočjo katere lahko kdorkoli dostopa do posnetkov evropskih satelitov Copernicus Sentinel –, ki je temeljito ogovoril na gornja vprašanja in na še številna druga.</p> <p>Če vas bo po poslušanju tokratne epizode zamikalo preveriti možnosti, ki jih ponuja omenjeni dostop do Sentinelovih posnetkov, je pot do njega tukaj:</p> <p><a href="https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/">https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/</a></p> </body> </html> 174866578 RTVSLO – Prvi 5225 clean Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost tokratne epizode ApolloLajke je Grega Milčinski.</p> <p>Nobena skrivnost ni, da okoli Zemlje krožijo sateliti v vse večjem številu in posnamejo tako rekoč vsako ped pod sabo. V dveh mesecih vojne v Ukrajini smo se lahko tudi v vseh medijih nagledali satelitskih posnetkov tamkajšnjega dogajanja, katerih solidna resolucija kaže na vse večjo uporabnost in dostopnost komercialnih satelitov.</p> <p>Kakšne podrobnosti pravzaprav različni sateliti lahko posnamejo, kaj vidijo in česa ne, in koliko teh satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih tako ali drugače sploh uporabi, pa je že drugo vprašanje.</p> <p>Gost ApolloLajke je tokrat Grega Milčinski, direktor podjetja Sinergise, ki je razvilo storitev, imenovano EO Browser – s pomočjo katere lahko kdorkoli dostopa do posnetkov evropskih satelitov Copernicus Sentinel –, ki je temeljito ogovoril na gornja vprašanja in na še številna druga.</p> <p>Če vas bo po poslušanju tokratne epizode zamikalo preveriti možnosti, ki jih ponuja omenjeni dostop do Sentinelovih posnetkov, je pot do njega tukaj:</p> <p><a href="https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/">https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser/</a></p> </body> </html> Fri, 22 Apr 2022 04:00:00 +0000 Opazovanje Zemlje ali Kaj vidijo sateliti? - Grega Milčinski, Sinergise Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost tretje epizode podkasta ApolloLajka je Iztok Kramberger.</p> <p>Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.</p> <p>Govorili smo:</p> <p>Nekaj malega o tem, koliko se vojna v Ukrajini že občuti v vesoljski industriji.</p> <p>Zakaj v vesoljski industriji patenti nimajo pomena.</p> <p>O prebujanju zaspale Evrope, ki se je v svetu, kjer se dobavne verige vse bolj trgajo, znašla brez temeljev za visoko tehnologijo.</p> <p>Kar precej o procesorjih, ki so seveda na satelitih, pa seveda tudi na vsej elektroniki na Zemlji.</p> <p>Pa še malo več o prebojnih načrtih satelita Trisat R, ki naj bi poletel že pred poletjem. Njegova naloga je, da preživi in deluje v izjemno neugodnem okolju 6000 km stran od Zemlje in odpre nove možnosti za raziskovanje sončnega vremena.</p> <p>To pa še ni vse. Kramberger je spregovoril tudi o nanosatelitu, ki se bo utiril v orbiti okoli Lune in demonstriral nov koncept komuniciranja oz. prenašanja podatkov po vesolju za t. i. internet vesoljskih stvari.</p> <p>Za češnjico na torti pa izveste več o robotskem 'pajkovcu', ki bi lahko hodil po Luni.</p> </body> </html> 174857143 RTVSLO – Prvi 5773 3 clean 1 Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gost tretje epizode podkasta ApolloLajka je Iztok Kramberger.</p> <p>Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.</p> <p>Govorili smo:</p> <p>Nekaj malega o tem, koliko se vojna v Ukrajini že občuti v vesoljski industriji.</p> <p>Zakaj v vesoljski industriji patenti nimajo pomena.</p> <p>O prebujanju zaspale Evrope, ki se je v svetu, kjer se dobavne verige vse bolj trgajo, znašla brez temeljev za visoko tehnologijo.</p> <p>Kar precej o procesorjih, ki so seveda na satelitih, pa seveda tudi na vsej elektroniki na Zemlji.</p> <p>Pa še malo več o prebojnih načrtih satelita Trisat R, ki naj bi poletel že pred poletjem. Njegova naloga je, da preživi in deluje v izjemno neugodnem okolju 6000 km stran od Zemlje in odpre nove možnosti za raziskovanje sončnega vremena.</p> <p>To pa še ni vse. Kramberger je spregovoril tudi o nanosatelitu, ki se bo utiril v orbiti okoli Lune in demonstriral nov koncept komuniciranja oz. prenašanja podatkov po vesolju za t. i. internet vesoljskih stvari.</p> <p>Za češnjico na torti pa izveste več o robotskem 'pajkovcu', ki bi lahko hodil po Luni.</p> </body> </html> Fri, 18 Mar 2022 05:00:00 +0000 Slovenski vesoljski načrti so vse bolj ambiciozni - Igor Kramberger, FERI Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.</p> <p>Dostop do orbite postaja vse cenejši, nižji stroški pa seveda odpirajo nove možnosti, kaj vse se lahko počne v vesolju. Rakete za večkratno uporabo bi lahko pomenile revolucijo v dostopu do vesolja. Medijsko daleč najbolj izpostavljeno vlogo tu igra podjetje Space X, ki je z raketo Falcon 9  v zadnjih nekaj letih odrezal velikanki kos izstrelitvene pogače. A še bolj visokoleteči cilji so vezani na njihov prihajajoči Starship, ki ga je Nasa izbrala za svoje prihodnje odprave na luno. Takšnih in drugačnih posnemovalcev ne manjka. Zakaj ponovna uporaba raket desetletja ni bila aktualna, možna in sploh smiselno, zdaj pa se nenadoma zdi edina smotrna opcija? Aljoši in Nini se je tokrat pridružil inženir strojništva <strong>Matevž Dular</strong>.</p> </body> </html> 174843214 RTVSLO – Prvi 5055 2 clean 1 Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.</p> <p>Dostop do orbite postaja vse cenejši, nižji stroški pa seveda odpirajo nove možnosti, kaj vse se lahko počne v vesolju. Rakete za večkratno uporabo bi lahko pomenile revolucijo v dostopu do vesolja. Medijsko daleč najbolj izpostavljeno vlogo tu igra podjetje Space X, ki je z raketo Falcon 9  v zadnjih nekaj letih odrezal velikanki kos izstrelitvene pogače. A še bolj visokoleteči cilji so vezani na njihov prihajajoči Starship, ki ga je Nasa izbrala za svoje prihodnje odprave na luno. Takšnih in drugačnih posnemovalcev ne manjka. Zakaj ponovna uporaba raket desetletja ni bila aktualna, možna in sploh smiselno, zdaj pa se nenadoma zdi edina smotrna opcija? Aljoši in Nini se je tokrat pridružil inženir strojništva <strong>Matevž Dular</strong>.</p> </body> </html> Fri, 28 Jan 2022 05:00:00 +0000 Pristajajoče rakete kot revolucionarna pot v vesolje? - Matevž Dular, FS Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.</p> <p>Najbolj težko pričakovani teleskop zadnjih desetletij je tik pred izstrelitvijo. Napetost vztrajno narašča. Po zadnjih informacijah se izstrelitev obeta 25. decembra.<br />JWST napoveduje revolucijo v našem razumevanju vesolja. Predvsem po zaslugi revolucionarnih tehnologij na njegovem krovu. Kako in s čim bo Webb premikal meje možnega, se v prvi epizodi podkasta ApolloLajka sprašujeta Aljoša Masten in Nina Slaček.<br />Še več sprašujeta svojega gosta, astrofizika Tomaža Zwittra.</p> <p>Igralska zasedba: Aljoša Masten in Nina Slaček</p> <p>Vizualija: Ana Gombač</p> <p> </p> </body> </html> 174831877 RTVSLO – Prvi 6460 1 clean 1 Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.</p> <p>Najbolj težko pričakovani teleskop zadnjih desetletij je tik pred izstrelitvijo. Napetost vztrajno narašča. Po zadnjih informacijah se izstrelitev obeta 25. decembra.<br />JWST napoveduje revolucijo v našem razumevanju vesolja. Predvsem po zaslugi revolucionarnih tehnologij na njegovem krovu. Kako in s čim bo Webb premikal meje možnega, se v prvi epizodi podkasta ApolloLajka sprašujeta Aljoša Masten in Nina Slaček.<br />Še več sprašujeta svojega gosta, astrofizika Tomaža Zwittra.</p> <p>Igralska zasedba: Aljoša Masten in Nina Slaček</p> <p>Vizualija: Ana Gombač</p> <p> </p> </body> </html> Fri, 17 Dec 2021 05:00:00 +0000 O mejah možnega - Vesoljski teleskop Jamesa Webba - astrofizik Tomaž Zwitter, FMF Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174831022 RTVSLO – Prvi 290 clean Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 14 Dec 2021 12:19:00 +0000 ApolloLajka gre v vesolje RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje. sl Fri, 17 Mar 2023 05:00:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/apollolajka/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 17 Mar 2023 05:00:00 +0000 ApolloLajka