Ars aktualno

V nastajanju je animirani film Kriva pota o kronični bolezni in soočanju z njo

Fri, 05 Jun 2026 11:30:30 +0000

Leon Vidmar je s svojim kratkim lutkovnim animiranim prvencem Slovo pred desetimi leti na Festivalu slovenskega filma navdušil občinstvo in prejel vesno za najboljšo animacijo, potem so film predvajali na več kot osemdeset festivalih, kjer je prejel več nagrad. Še en zanj zelo pomemben projekt je bil lanski animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta – obsežna mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodeloval kot eden od štirih režiserjev. Zdaj pa pod okriljem produkcijske hiše Zavod ZVVIKS, prav tako v tehniki lutkovne stop animacije, v njegovem studiu nastaja avtorski kratki film z naslovom Kriva pota. ''Spremlja Dušo, ko se v njeno življenje prikrade skrivnostno Modro bitje in se ga brezkompromisno in nepričakovano polasti. Čeprav Dušo sprva oslabi in jo pahne v brezup, je njena volja do življenja močnejša.''

Hana Karim z razstavo na Ljubljanskem gradu

Thu, 04 Jun 2026 13:15:40 +0000

Keramičarka Hana Karim je znana predvsem po izdelavi uporabne keramike, v kontekstu katere je izoblikovala prepoznaven slog izrazitih barvnih globin in nians. Zdaj pa je v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu na ogled razstava, na kateri prvič predstavlja svojo umetniško keramiko – keramične slike oziroma zidne skulpture.

Med novostmi Mladinske knjige je novi roman Harukija Murakamija "Mesto in njegovo negotovo obzidje"

Wed, 03 Jun 2026 16:00:00 +0000

Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili nekaj knjižnih novosti. Med temi je novi roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje. O posebnostih Murkamijevega pisanja in njegovega novega romana razmišlja prevajalec Domen Kavčič. Iz oddaje Svet kulture.

Slavoj Žižek: "Ti je tretji"

Wed, 03 Jun 2026 12:20:00 +0000

Slavoj Žižek je predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? s podnaslovom Tema in šest variacij, ki ga je – tako kot je zdaj to že v navadi – napisal v angleščini. Delo je prevedel Marko Miočić, v njem pa avtor obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo aktualno in provokativno delo Nasilje, ki je prvič izšlo leta 2007 in v katerem Žižek analizira vidne in nevidne oblike nasilja.

Vloga narave v filmih Andreja Tarkovskega

Fri, 29 May 2026 12:15:00 +0000

Televizija Slovenija je v kinotečni cikel tokrat uvrstila zadnje tri filme Andreja Tarkovskega – Stalkerja, Nostalgijo in Žrtvovanje, ki si jih je še vedno mogoče ogledati tudi v našem spletnem arhivu. Ob tej priložnosti Tina Poglajen premišljuje o vlogi narave v njegovih filmih in kako bi jo lahko brali ob ponovnem ogledu. Iz oddaje Gremo v kino.

Cannes 2026 - o filmih Fjord, Minotaver, Črna krogla in Nenadoma

Fri, 29 May 2026 12:15:00 +0000

Ob zaključku 79. Cannskega filmskega festivala se z Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival, pogovarjava o nekaterih vrhuncih in zmagovalcih letošnje izdaje. Iz oddaje Gremo v kino.

Film Na drugi strani plinovoda Marka Kumra Murča

Fri, 29 May 2026 11:30:39 +0000

Na začetku maja je v Slovenski kinoteki slovensko premiero doživel dokumentarni film Na drugi strani plinovoda režiserja Marka Kumra Murča, ki je tudi glavni producent filma. Film, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja, je filmski dokument njihovih bitk, obenem pa opomnik na to, kako tovrstni posegi v okolje vplivajo na naš vsakdan danes, pa tudi kako bodo vplivali na naša življenja v prihodnje.

Forum Tomizza

Wed, 27 May 2026 13:15:09 +0000

V Kopru se danes tudi uradno začenja 27. forum Tomizza, eden od osrednjih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem. Kot vsako leto bo potekal 4 dni, številni dogodki pa se bodo zvrstili v Kopru, Umagu in Trstu ter tako povezali slovenske, hrvaške in italijanske avtorje in avtorice, pa tudi nekatere iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Letošnja tema Foruma je povezana z delom Orientalizem Edwarda Saida in od tod naslov letošnje izvedbe – Orient Express.

Predstava Daj mi besedo Jaše Kocelija ob 100. obletnici smrti Srečka Kosovela

Wed, 27 May 2026 12:00:01 +0000

V Sežani se bodo pesniku Srečku Kosovelu nocoj poklonili z gledališko-glasbeno uprizoritvijo Daj mi besedo. Režijo predstave, ki jo bodo premierno izvedli na odru Kosovelovega doma, podpisuje Jaša Koceli. Posebno izraznost uprizoritvi daje mlada igralska zasedba, generacija, ki je po starosti blizu Kosovelovi in njegovo poezijo interpretira tudi skozi glasbo. Predstava Daj mi besedo je nastala v sodelovanju med občino Sežana, Zavodom Pavilijon in Kosovelovim domom.

Nova zvočnica Po vsej sili živ

Mon, 25 May 2026 10:55:26 +0000

V Arsovi oddaji Odprta knjiga začenjamo brati delo Nataše Kramberger Po vsej sili živ. Kratek roman, ki ga je pred dvema letoma izdala založba Goga, pisateljica pa je zanj prejela nagrado Prešernovega sklada, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, režirala ga je Špela Kravogel, izšel pa bo tudi na zvočnici, ki jo izdajata ZKP RTV Slovenije in Program Ars.

Pred podelitvijo nagrad na 79. Cannesu

Fri, 22 May 2026 12:05:00 +0000

Na Azurni obali se izteka 79. festival v Cannesu, kjer žiriji predseduje korejski režiser Park Čan-Vuk. Med favoriti za zlato palmo se po prvih odzivih omenjajo filmi Očetnjava Pawła Pawlikowskega, Nenadoma Rjusukeja Hamagučija in Minotaver Andreja Zvjaginceva; dobitnike bodo razglasili v soboto. Poroča Ingrid Kovač Brus.

Izstopajoči filmi canskega festivala

Thu, 21 May 2026 12:00:30 +0000

Cannsko filmsko sejmišče, kjer je tudi letos sodeloval Slovenski filmski center, se je včeraj zaprlo, do sobote, ko bo predsednik žirije Park Chan-wook enemu od dvaindvajsetih tekmovalnih filmov podelil zlato palmo, sta ostala le še dva dneva. O filmih, ki izstopajo, Ingrid Kovač Brus.

ABC rešitve ljubljanske Drame

Wed, 20 May 2026 14:00:00 +0000

SNG Drama Ljubljana bo začela že tretjo sezono na začasni lokaciji na Litostrojski cesti, medtem pa še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za prenovo matične zgradbe. Za geslo nove sezone so si zato izbrali besedo negotovost. V pričakovanju imena novega ministra ali ministrice za kulturo so pred propadajočo matično zgradbo izročili javnosti poročilo o izvedenih dejavnostih in argumente za različne možnosti nadaljevanja prenove.

Vilenica ukrajinskemu literatu Serhiju Žadanu

Wed, 20 May 2026 11:12:54 +0000

Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo osrednje poudarke 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Potekal bo od 1. do 5. septembra, nagrajenec je ukrajinski pisatelj Serhij Žadan, osrednja tema pa fluidnost identitet. Več o festivalu je Vladu Motnikarju povedal predsednik mednarodne žirije Gregor Podlogar.

Nataša Bučar o filmskem festivalu v Cannesu

Tue, 19 May 2026 11:39:48 +0000

Z direktorico Natašo Bučar Slovenskega filmskega centra se je pogovarjala Ingrid Kovač Brus.

Zvezniški konec tedna v Cannesu

Sun, 17 May 2026 09:04:00 +0000

V Cannesu, kjer poteka 79. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečernih filmov, je bil prvi konec tedna tradicionalno zvezdniški, z nekaj presežnimi filmi in presenečenji.

Fotografsko-literarna razstava o Srečku Kosovelu

Sat, 16 May 2026 08:00:40 +0000

V sklopu dogodkov in prireditev v Kosovelovem letu si je na ploščadi pred Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu v Ljubljani mogoče ogledati fotografsko-literarno razstavo z naslovom In tu in tam. Le bežno potovanje. Dva tedna pred stoto obletnico smrti Srečka Kosovela jo je na osemindvajsetih panojih pripravila kustosinja Barbara Kočevar. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič in jo najprej vprašala, kaj je težišče razstave.

Rezultati skladateljskega Rostruma 2026

Fri, 15 May 2026 14:19:36 +0000

V Rigi se je končala 72. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, osrednja radijska platforma za deljenje posnetkov del sodobnih skladateljev in hkrati tekmovanje, ki ga tradicionalno prireja Mednarodni glasbeni svet. Latvijski radio je po lanskem uspehu svojih predlogov Rostrum povabil v Rigo, kjer smo delegati,predstavniki umetniških radijskih programov v velikem studiu zgodovinske radijske stavbe med 39 predstavljenimi deli določili izbrani, torej zmagovalni deli v dveh kategorijah in v obeh tudi več priporočenih del. Tako neformalni pogovori, kot uradni glasovi so pokazali, da je letos najbolj izstopilo delo Stabat Mater Juga Markovića, produkcija francoskega inštituta IRCAM na predlog Tretjega programa Radia Beograd. Kot pravi delegatka Ksenija Stevanović, je za Markoviča značilno previdno prevajanje arhaičnega v sodoben jezik, v skladbi za zbor, violo da gamba in elektroniko pa je francoske pevce tudi usmeril h grlenemu petju, bolj značilnem za balkansko tradicijo. V kategoriji mladih skladateljev je z nostalgično simfonično skladbo najbolj prepričal Haštal Hapka, od treh predlogov Radia Slovenija pa v Švici delujoč skladatelj Paul Clift s skladbo landscape (overexposed), napisano lani posebej za Simfonični orkester RTV Slovenija. Posnetek s Simfoniki in dirigentom Stevenom Loyem je prejel priporočilo, obeta se mu torej večje število predvajanj na radijskih programih širom sveta, uredništvo za resno glasbo in glasbena produkcija Radia Slovenija pa tako nadaljuje redno prisotnost v samem vrhu tribune. Obširneje se bomo dogodku na programu Ars posvetili v naslednji sredini oddaji Glasbeni utrip in v prvem junijskem Arsovem art ateljeju.

Prvi dnevi 79. Cannskega filmskega festivala so med drugim ponudili nova dela Pawla Pawlikowskega in Ashgarja Farhadija

Fri, 15 May 2026 12:15:00 +0000

O prvih dneh 79. Cannskega filmskega festivala (o političnem naboju v govoru člana žirije Paula Lavertyja, pa o nekaj filmih - med temi so naslovi Življenje neke ženske režiserke Charline Bourgeois-Tacquet, Vzporedne zgodbe Ashgarja Farhadija in Očetnjava Pawla Pawlikowskega) poroča Ingrid Kovač Brus.

6. Festival V-F-X Ljubljana sta med drugimi obiskala John Smith in Shunsaku Hayashi

Fri, 15 May 2026 12:15:00 +0000

Na festivalu V-F-X Ljubljana, ki ta teden poteka v Slovenski kinoteki, Kinu Šiška, Aksiomi in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, sta med glavnimi gosti John Smith in Shunsaku Hajashi. Prvi je eden najpomembnejših avtorjev britanske povojne avantgarde z opusom več kot šestdeset del, znan pa je po igrivem, humornem pogledu na vsakdanje življenje in govorjeni jezik. Drugi, Shunsaku Hajashi, pa je japonski slikar in animator, ki ročno poslika vsako posamezno sličico svojih filmov in ki s tem na presečišču slikarstva, animacije in eksperimentalnega filma ustvarja povsem samosvoj svet. Z obema avtorjema se je srečala Tina Poglajen.

IRWIN: fotografska dela v ljubljanskem Mestnem muzeju

Fri, 15 May 2026 11:50:14 +0000

Skupina IRWIN, ena najpomembnejših slovenskih umetniških skupin, je v domačem in mednarodnem prostoru dejavna že 42 let. Izvedla je okrog 450 skupinskih in samostojnih razstav in čeprav fotografije predstavljajo velik del njenega opusa, po navadi niso prva misel ob omembi skupine. Na razstavi IRWIN: fotografska dela, ki so jo postavili v Mestnem muzeju Ljubljana, je prvič na ogled obsežen izbor fotografij, ki so v štirih desetletjih delovanja skupine nastale bodisi kot dokumenti umetniških intervencij, performansov in začasnih postavitev bodisi kot samostojna umetniška dela.

Trienale keramike UNICUM – meja med umetniškim in uporabnim je v sodobni keramiki tanka

Thu, 14 May 2026 22:10:16 +0000

Že tako obsežen trienale keramike UNICUM, ki letos gosti 170 ustvarjalcev iz več kot 30 držav, se v šesti izdaji z umetniškega širi še na polje uporabnega oblikovanja keramičnih izdelkov. Meja med umetniškim in uporabnim je v sodobni keramiki tanka, oboje se prepleta, prav to odraža trienale. Poleg že tradicionalne razstave v Narodnem muzeju Slovenije tako danes odpirajo še razstavo v Centru Rog v Ljubljani.

Razstava Žuželke med znanostjo in domišljijo

Wed, 13 May 2026 13:17:22 +0000

Center ilustracije je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom pripravil razstavo Žuželke med znanostjo in domišljijo, ki odpira pogled v bogat svet podob, v katerem se prepletata umetnost in opazovanje narave ter obiskovalca vabi k počasnemu opazovanju in ponovnemu odkrivanju čudenja nad majhnim. Motiv žuželke ima vlogo povezovalnega elementa, ki razstavo odpira kot prostor dialoga – med znanostjo in umetnostjo, med tradicijo in sodobnostjo ter med različnimi načini gledanja na naravo.

Nova sezona Slovenske filharmonije – pogovor z direktorjem in umetniškim vodjem Orkestra Slovenske filharmonije Matejem Šarcem

Tue, 12 May 2026 14:09:04 +0000

Informativni prispevki iz področja kulture

Prihaja 6. festival eksperimentalnih praks VFX

Fri, 08 May 2026 12:05:00 +0000

Ljubljana postaja prizorišče šeste izdaje festivala V-F-X – Videa, Filma in Eksperimenta, edinega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks pri nas. Od 12. do 17. maja bo dogajanje razpeto med štiri lokacije – Slovensko kinoteko, Kino Šiška, Aksiomo in muzej +MSUM na Metelkovi – in bo gledalcem ponudilo bogat program projekcij, performansov, razstav in VR izkušenj. Letošnja izdaja je posvečena nedavno preminulemu umetniku Marku A. Kovačiču, hkrati pa prinaša vrsto vznemirljivih programskih poudarkov: od poglobljene retrospektive britanskega eksperimentalnega filma z gosti Johnom Smithom, Mirando Pennell in kolektivom BEEF, do svetovne premiere osmih digitiziranih filmov skrivnostne OM produkcije iz poznih sedemdesetih let. Med gosti bo tudi japonski animator Šunsaku Hajaši, ki bo predstavil tudi svoj prvi celovečerec. Festival bo odprl kino-koncert libanonske glasbenice NÂR, zaključil pa ga bo razširjeni filmski performans bristolskega kolektiva BEEF. O letošnjem programu s članoma festivalske ekipe, Anjo Banko in Petrom Cerovškom.

Punk pod komunističnim režimom Andreja Košaka

Fri, 08 May 2026 12:00:45 +0000

Andrej Košak je svoj dokumentarec Punk pod komunističnim režimom posvetil slovenski punk glasbeni sceni, ki ji je bil tudi sam predan. Tesa Drev je z režiserjem posnela pogovor o filmu, polnem arhivskega materiala o glasbi, za katero je razglašenost skoraj pravilo, še bolj pa energijska polnost.

Pred filmskim festivalom v Cannesu

Fri, 08 May 2026 12:00:41 +0000

Začenja se tudi odštevanje pred začetkom filmskega festivala, ki bi mu lahko dodali številne presežnike – v torek se bo v Cannesu začel 79. filmski festival, ki bo za enajst dni združil filmski svet, v ustvarjalnem in ekonomskem pogledu, predvsem pa pričakujemo močan filmski program, ki bo zaznamoval leto v kinematografih.

61. Beneški bienale sodobne umetnosti že pred odprtjem zaznamujejo politični pretresi

Wed, 06 May 2026 05:00:00 +0000

Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.

Zakon privlačnosti Jurija Hudolina med dvorcem Miramar in Devinskim gradom

Tue, 05 May 2026 11:35:00 +0000

Slovensko leposlovje je bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti, izšla pa je pri založbi Umco.

Alba Zari: Babica nam je dala škatlo spominov, ki pripovedujejo zgodbo o tem, kaj se je dogajalo na Tajskem, kot bi bili srečna družina

Fri, 01 May 2026 12:05:00 +0000

V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.

Kino-uho: Mož s kamero Dzige Vertova v Slovenski kinoteki

Fri, 01 May 2026 12:05:00 +0000

Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.

Beneški bienale: zvočna sled nevidne džamije

Fri, 24 Apr 2026 12:21:37 +0000

Ponovno se bliža Beneški bienale sodobne umetnosti. Na njem nas bo letos zastopala skupina Nonument s projektom o džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za potrebe bošnjaških vojakov, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Stala je le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pot do odprtja džamije v Ljubljani leta 2020 je bila dolga in polna napetosti, predsodkov in nestrpnosti. Toda džamija je na ozemlju današnje Slovenije nekoč že stala, in čeprav je v Logu pod Mangartom danes le še travnik, lahko ta prostor razkriva marsikaj. Govori o vpetosti religije v interese imperija in oblasti ter razkriva, kako izginula arhitektura omogoča nov pogled na preteklost in razumevanje sedanjosti, obremenjene s pogosto nestrpnim pogledom na drugega. To izginotje pa v projektu Zvočna sled nevidne hiše dobi zvočno obliko – paviljon je zasnovan kot zvočna skulptura, slišna zgodba, ki lebdi nad navidezno praznim prostorom.

40. Slovenski glasbeni dnevi tudi o vlogi radia pri ohranjanju glasbene umetnosti in zvočne dediščine

Wed, 22 Apr 2026 14:12:29 +0000

V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.

Milenijska drama Konec epohe

Wed, 22 Apr 2026 14:08:15 +0000

Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo drevi in jutri ob 20. uri premiera drame Konec epohe, ki je nastala v koprodukciji novogoriškega gledališkega ansambla s Kulturno umetniškim društvom Svobodno neinstitucionalno gledališče in Cankarjevim domom Ljubljana. Besedilo hrvaškega dramatika, dramaturga in pisatelja Dina Pešuta ponuja odkrito, pristno, neposredno in duhovito razlago sveta mladih. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti, ki Pešutovo literarno ustvarjanje zelo dobro spremlja.

Pred vrati so 31. Slovenski dnevi knjige

Sat, 18 Apr 2026 11:50:00 +0000

Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in s tem se bližajo tudi 31. Slovenski dnevi knjige. V sodelovanju s partnerskimi mesti – okoli dvajset jih je – jih organizira Društvo slovenskih pisateljev, program pa je združen pod temo Besede za prihodnost. Prispevek sta pripravila Jolanda Fele in Vlado Motnikar.

Predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma ob zaključku 58. mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir

Sat, 18 Apr 2026 11:40:00 +0000

Ko se ruši svetovni red, se zdi, da so besede nemočne in da je meč močnejši od peresa. Če bi bilo resnično tako, avtoritarni režimi ne bi zapirali pisatelje in novinarje, ki so običajno med prvimi na udaru. Na 58. mednarodnem srečanju pisateljev in pisateljic za mir, ki je potekalo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, so udeleženci poročali o razmerah iz najbolj konfliktnih območij po svetu. V središču zasedanja pa je bilo vprašanje rušenja svetovnega reda. Aleksander Čobec je ob sklepu srečanja k pogovoru povabil predsednico Slovenskega centra PEN in podpredsednico upravnega odbora Mednarodnega PEN-a Tanjo Tuma.

Bled pred Bledom: Književnost iz zapora - poudarek letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir

Sat, 18 Apr 2026 11:30:00 +0000

58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir se je v ponedeljek začelo z dogodkom Bled pred Bledom: Književnost iz zapora. V pogovoru, ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a, so trije avtorji (kurdski pisatelj Burhan Sönmez, čilski pesnik Germán Rojas in hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua) razpravljali o vlogi literature ter odgovornosti pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz. Prispevek je pripravila Sanja Rejc. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.

Vprašanje pogleda - pregledna razstava del Jake Babnika v Galeriji Božidar Jakac

Sat, 18 Apr 2026 11:30:00 +0000

V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo z naslovom Vprašanje pogleda. Predstavlja pregled delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika, ki je zadnjih dveh desetletjih ustvaril vrsto odmevnih umetniških projektov, tako v razstavni kot v knjižni obliki. V svoji umetniški praksi skozi podobe analizira najrazličnejše sodobne družbene fenomene. Njegov osrednji ustvarjalni postopek je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja, ki so vselej pogojene s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami. Obseg pojavov, ki jih s svojimi deli tako ali drugače naslavlja, odraža Babnikovo poglobljeno zanimanje za obče stanje duha sodobne družbe, ki se sooča s številnimi notranjimi paradoksi in nesorazmerji. Suzana Vahtarić se o razstavi pogovarja s kustosom Miho Colnerjem.

Legokocke kot stičišče zgodovine in sodobnosti na Devinskem gradu

Thu, 16 Apr 2026 13:45:26 +0000

Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.

Pavel Mihelčič (1937 - 2026)

Thu, 16 Apr 2026 10:43:04 +0000

V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.

Tone Kralj - vizionarski mistik

Wed, 15 Apr 2026 12:19:47 +0000

V Narodni galeriji v Ljubljani so pripravili razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik, ki predstavlja tudi nekaj manj znanih, a izjemnih stvaritev tega prepoznavnega slovenskega umetnika. Razstava, s katero se poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Monumentalna, skoraj trimetrska Zadnja večerja s konca dvajsetih let 20. stoletja in pa nekoliko mlajša Saloma sta dva od vrhuncev Toneta Kralja, ki nas pozdravita ob vstopu na razstavo. Obe sta bili širši javnosti dolgo nedostopni in sta bili za to priložnost tudi konzervirani-restavrirani, in tako dopolnjujeta vpogled v Kraljev opus, povezan z ekspresionizmom in novo stvarnostjo. Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac in avtor razstave, izpostavlja predvsem Kraljevo etično držo. Umetnik se je namreč kritično odzival na tedanjo stvarnost in v svoja dela vpletal tudi prikrito obsodbo nacizma ter fašizma. Razstavo so pospremili s katalogom; kot je zapisal Milovanović, pa je to tudi simbolna dopolnitev umetnikove institucionalne poti in ponovno vrednotenje njegovega opusa v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

Nagrade na 56. Tednu slovenske drame

Mon, 13 Apr 2026 11:16:09 +0000

S prejemniki nagrad - režiserjem Tomijem Janežičem za predstavo 1973, Žigo Divjakom in Katarino Morano za besedilo za predstavo Anhovo in prejemnikoma igralskih nagrad Jano Zupančič in Matejem Pucem - se je pogovarjala Ana Lorger.

Slovenska dokumentarna pomlad v Slovenski kinoteki

Fri, 10 Apr 2026 12:15:00 +0000

V Slovenski kinoteki je še do nedelje, 12. aprila, na sporedu cikel filmov, ki so ga poimenovali Slovenska dokumentarna pomlad. V njem so zbrali filme, ki so v zadnjih letih zaznamovali domačo dokumentarno produkcijo. Program ponuja priložnost, da jih ponovno vidimo na velikem platnu – in hkrati razmislek o tem, kako se slovenski dokumentarec danes umešča v širši filmski prostor. O izboru in njegovem kontekstu se je z urednikom filmskega programa v Slovenski kinoteki Igorjem Prasslom pogovarjala Tina Poglajen.

Mojster črne barve Sandi Červek je prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo

Fri, 10 Apr 2026 05:00:00 +0000

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je v sodelovanju z Moderno galerijo sinoči tam podelila letošnje državne nagrade Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Jakopičevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek, katerega opus izrazito zaznamuje črna barva. Za izjemne dosežke so se poklonili umetniku Vadimu Fiškinu, priznanje pa je šlo v roke Helene Tahir.

V mariborski Univerzitetni knjižnici je na ogled razstava o zgodovini revije za kulturo in humanistiko Dialogi

Wed, 08 Apr 2026 14:20:24 +0000

Revija Dialogi je v Mariboru izhajala kar 61 let. Zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev je publikacija konec lanskega leta prenehala izhajati. Razstava ponuja vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v Sloveniji.

Čas je prostor – Kosovel v odnosu do kvantne fizike

Wed, 08 Apr 2026 14:02:35 +0000

Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi pred dnevi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec.

Novi film Gora Rocka Mirana Zupaniča

Fri, 03 Apr 2026 12:00:46 +0000

Po dokumentarcu Sarajevo safari, v katerem je tematiziral nepredstavljiv safari na ljudi, ki se je dogajal med obleganjem Sarajeva v letih 1992 do 1996, je Miran Zupanič zdaj posnel film z izjemno pozitivno vsebino. Gora Rocka prikaže festival, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič. Vse temelji na prostovoljnem delu organizatorjev in drugih, ki pomagajo pri realizaciji festivala, tako da gre vsako leto izkupiček od vstopnic v dobrodelne namene. V filmu je veliko utrinkov nastopov glasbenih skupin – Magnifica, Big Foot Mama, Vlado Kreslin in drugih –, v ospredju pa je vse okrog glasbe same: organizatorji, prostovoljci, občinstvo. Film je bil preteklo soboto premierno prikazan v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru projekta Naši filmi doma.

Premiera filma Ko pridem ven Metoda Pevca

Fri, 03 Apr 2026 11:30:11 +0000

Za zidovi osrednjega slovenskega zapora na Dobu se je leto in pol odvijal terapevtski proces psihodrame, v okviru katerega je skupina obsojencev s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem razmišljala o izvorih svojih kriminalnih dejanj, predvsem pa o tem, kako bodo živeli, ko se bo zaporna kazen za njih končala. Delavnice psihodrame je s filmom beležil Metod Pevec in tako posnel filmsko pripoved, ki gledalcem in gledalkam na izrazito intimen način približa tovrstne procese rehabilitacije.

Philippe Sands - odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj na Fabuli

Fri, 03 Apr 2026 09:20:57 +0000

Po mesecu dni se je prejšnji ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani končal Festival literature sveta – Fabula, ki je letos potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands: odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj. Pri Založbi Beletrina je prav zdaj izšla Sandsova knjiga Vrnitev v Lemberg v prevodu Marka Košana – v izvirniku je z naslovom East-West Street izšla leta 2016.

Razstava Jedka Palestina

Thu, 02 Apr 2026 11:00:11 +0000

V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.

Tihi pogled na Ars, radio skozi objektiv Klavdija Slubana

Thu, 02 Apr 2026 10:00:00 +0000

Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.

Slikarska dirka v Galeriji Vžigalica

Wed, 01 Apr 2026 12:46:46 +0000

Če te dni vstopite v Galerijo Vžigalica v Ljubljani, se lahko udeležite prav posebne dirke – s slikami. Tam je namreč na ogled razstava Slikarska dirka, za katero stoji anonimni umetniški trio CANEMORTO, znan po projektih, ki združujejo humor, ironijo in participacijo obiskovalcev. Namesto klasičnega ogleda se tu znajdemo sredi dirkališča: po tračnicah, speljanih skozi razstavni prostor, lahko z daljinskimi upravljalniki premikamo slike, kadar pa je tam trio, pa obiskovalce spodbuja in nadzoruje. Kuratorja razstave sta Jani Pirnat in Antonio Grulli, s katerim smo se pogovarjali.

Koncert violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu

Sun, 29 Mar 2026 04:26:30 +0000

Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.

Koncert dua Bogataj v Komornem studiu

Sun, 29 Mar 2026 03:22:30 +0000

Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violočelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.

Komedija Kekec proti Kekcu, ali kaj se zgodi, ko Kekec in Bedanec zamenjata vlogi

Fri, 27 Mar 2026 15:05:58 +0000

Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.

V Prešernovem gledališču v Kranju začenjajo 56. Teden slovenske drame

Fri, 27 Mar 2026 15:02:43 +0000

Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.

V Slovenski kinoteki bo med 2. in 4. aprilom potekal 26. Festival neodvisnega filma

Fri, 27 Mar 2026 13:15:00 +0000

V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.

Med izstopajočimi filmi Festivala avstrijskega filma Diagonala 2026 sta Rose Markusa Schleinzerja in Še neznani dnevi Jole Wieczorek

Fri, 27 Mar 2026 13:15:00 +0000

V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.

Koncert dua Bogataj v Komornem studiu

Thu, 26 Mar 2026 12:20:30 +0000

Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu

Ivo Mršnik - Esenca

Wed, 25 Mar 2026 12:33:15 +0000

V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti, Mršnik dokazuje, da njena moč še vedno tiči v zbranosti – v tišini, iz katere nastane črta, je zapisala Petja Grafenauer, kustosinja pregledne razstave Iva Mršnika. Umetnik, rojen leta 1939, je prepoznaven po nemirnih, zgoščujočih se linijah, ki razgrajujejo podobo in odpirajo prostor eksistencialističnih, intimnih občutij. Predstavitev njegovih del se razteza na kar treh prizoriščih v Ljubljani: v Galeriji DLUL, Galeriji ZDSLU in tamkajšnji videogaleriji Klet.

Film Skriti ljudje Mihe Hočevarja na festivalu Diagonala

Fri, 20 Mar 2026 12:20:58 +0000

V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.

Kdor ne skače Borisa Petkoviča premierno na Festivalu dokumentarnega filma

Fri, 20 Mar 2026 12:15:38 +0000

Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.

Marek Torčik - Razpad na spomine

Fri, 20 Mar 2026 11:23:29 +0000

»Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?« se v romanu Razpad na spomine vprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna soočiti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Pogovor z avtorjem je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.

17. Grošljev simpozij s temo Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne

Tue, 17 Mar 2026 15:15:00 +0000

17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.

Festival dokumentarnega filma v Solunu: Vprašajte E. Jean, Tirrenica

Fri, 13 Mar 2026 13:05:00 +0000

V grškem Solunu poteka festival dokumentarnega filma, eden največjih v regiji. Tam je bila Petra Meterc, ki je med pred mikrofon povabila uveljavljeno ameriško režiserko Ivy Meeropol, ki je posnela film Vprašajte E. Jean in italijanskega režiserja Rosaria Minervinija, ki se je na festivalu predstavil v svojim prvencem z naslovom Tirrenica.

Delavska svetovalnica v središču filma, s katerim začenjajo 28. FDF

Wed, 11 Mar 2026 15:05:17 +0000

Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo do 18. marca potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Simon Popek opisuje program festivala kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Uradno festival odpirajo s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti.

V Slovenski kinoteki začenjajo cikel Pogled z družbenega roba, s programom Kinoteka 30! pa praznujejo 30 let samostojnega delovanja

Fri, 06 Mar 2026 13:10:00 +0000

Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.

Človekove pravice na vislicah - 28. Festival dokumentarnega filma

Fri, 06 Mar 2026 13:10:00 +0000

Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.

Silvester Plotajs – Sicoe: Kako sanjati nazaj?

Thu, 05 Mar 2026 12:22:16 +0000

Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"

Klavdij Zornik v Bežigrajski galeriji 2

Mon, 02 Mar 2026 12:56:18 +0000

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Platno Nine Šenk med opero in gledališčem, resničnostjo in fantazijo

Sun, 01 Mar 2026 23:55:21 +0000

Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.

Iz Berlina pred podelitvijo nagrad

Fri, 20 Feb 2026 13:10:45 +0000

O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.

48. Clermont-Ferrand: prostor hitrega filmskega odziva

Fri, 13 Feb 2026 13:05:00 +0000

V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.

Odprite galerije! Kulturni dan v Ljubljani

Mon, 09 Feb 2026 12:26:57 +0000

Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.

Med 9. in 14. 2. bo potekal jubilejni 20. Festival gorniškega filma

Fri, 06 Feb 2026 13:15:00 +0000

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

V Rotterdamu filmi Tiaga Mela, Albe Zari in Alexa Bakrija

Fri, 06 Feb 2026 12:20:00 +0000

Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.

Kaj prinaša 61. Borštnikovo srečanje?

Fri, 06 Feb 2026 09:09:36 +0000

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.

Poslovil se je Miroslav Košuta

Mon, 02 Feb 2026 14:30:00 +0000

Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.

V kinih Nehvaležna bitja Olma Omerzuja

Fri, 30 Jan 2026 12:40:34 +0000

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.

Ildikó Enyedi v Trstu prejela nagrado za življenjsko delo

Fri, 30 Jan 2026 12:40:08 +0000

Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.

V Trstu slavila Kukla s filmom Fantasy

Sun, 25 Jan 2026 10:15:23 +0000

Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.

Legendarna igralka Liv Ullmann je prejela nagrado za življenjsko delo na letošnji podelitvi Evropskih filmskih nagrad

Fri, 23 Jan 2026 13:10:00 +0000

Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.

5. Dnevi poljskega filma v Slovenski kinoteki

Fri, 23 Jan 2026 13:05:00 +0000

V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.

Program Ars o Cankarjevem romanu Na klancu z Gledališčem Koper

Tue, 20 Jan 2026 12:00:52 +0000

V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.

Z Natašo Bučar o uspehih slovenskega filma pred podelitvijo evropskih filmskih nagrad

Fri, 16 Jan 2026 13:45:49 +0000

V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.

Tržaški filmski festival s programom Divje vrtnice, posvečenim slovenskim ustvarjalkam

Fri, 16 Jan 2026 12:45:59 +0000

Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.

Filmska monografija igralca Borisa Juha

Fri, 16 Jan 2026 11:22:37 +0000

V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.

Rojstni dan umetnosti 2026

Wed, 14 Jan 2026 12:21:22 +0000

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Omejeno število brezplačnih vstopnic je na voljo v aplikaciji Olaii.

Velika retrospektiva del Johna Cassavetesa začenja filmsko leto v Slovenski kinoteki

Fri, 09 Jan 2026 13:10:00 +0000

V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.

V kine prihaja Sentimentalna vrednost

Thu, 08 Jan 2026 14:30:04 +0000

Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.

Izbor del Bogdana Groma v Trstu

Thu, 08 Jan 2026 14:30:00 +0000

Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.

Beseda leta 2025

Wed, 07 Jan 2026 14:32:49 +0000

Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.

In memoriam - Emilija Soklič

Mon, 05 Jan 2026 14:30:00 +0000

30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon

Ob Kosovelovem letu

Sat, 03 Jan 2026 12:10:00 +0000

Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.

Letošnje leto v Slovenski kinoteki bodo zaznamovale retrospektive filmov Johna Cassavetesa, Wernerja Herzoga in Mai Zetterling

Fri, 02 Jan 2026 13:15:00 +0000

Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.

Slovenski filmi v letu 2026

Fri, 02 Jan 2026 13:15:00 +0000

v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.

Dirigent Andrew Manze

Sat, 27 Dec 2025 00:30:06 +0000

Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''

Dirigent Andrew Manze

Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc

Foto: Chris Christodoulou, https://nd-mb.si

Gospod Manze, pozdravljeni znova v Sloveniji. Prvič sem vas poslušala leta 1994 kot violinista na baročni violini v triu z glasbo italijanskega baroka, po dobrih treh desetletjih pa ste pri nas kot dirigent s simfoničnim orkestrom in z romantično glasbo 19. stoletja. Zelo ste razširili svoja izvajalska obdobja, kako se je to spreminjalo in razvilo?

AM: ''Moja glasbena pot se je razvijala podobno kot moje dirigiranje. Igral sem violino in vodil orkestre z mesta prve violine. Ko pa glasba postane bolj zapletena, je to veliko težje početi, zato sem odložil violino in začel dirigirati. Sčasoma sem začel vse več dirigirati, igral pa sem vse manj. Od tega je že 16 let, odkar violine ne igram več. Prav tako ne izvajam več veliko baročne glasbe, pravzaprav vse manj. Vse več pa se posvečam glasbi iz obdobij romantike, pa tudi 20. stoletja in izvajanju sodobne glasbe. V mlajšem obdobju sem igral z ansambli, ki so igrali na historična glasbila različnih baročnih obdobij, zdaj pa že dolgo ne igram na baročno violino. Kar pa se je spremenilo v tem času, odkar vas poznam, to je od leta 1994, ko sem s trijem Romanesca nastopil v Radovljici, je, da so se orkestri, ki igrajo na moderna glasbila, medtem zelo veliko naučili od glasbenikov, ki igrajo v skladu s historično izvajalsko prakso. Govorim recimo o fraziranju in glasbenem ravnovesju, zato upam, da bodo poslušalci ob naši izvedbi Schumannovih skladb: uverture k igri Nevesta iz Messine in Fantazije za violino in orkester slišali, da ne zveni tako gosto in težko – ljudje so namreč tradicionalno menili, da Schumann ni znal dobro orkestrirati, a to ne drži, menim, da smo njegovo glasbo izvajali z napačno zvočno predstavo.''

Vas je poznavanje historične izvajalske prakse v baročni glasbi spodbudilo tudi za čim bolj zgodovinsko ozaveščeno izvajanje poznejše glasbe, kot so v 19. stoletju obdobja romantike?

AM: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe. Zame je to zelo pomembno: ko sta v sporedu recimo Mendelssohn in Schumann, je nevarno, da če ne vprašate zahtevnih vprašanj, pride do enake izvedbe, kljub temu, da je njuna glasba zelo različna. Tudi, ko gre za glasbo, ki je v prostoru in času nastala zelo blizu, pa vendar lahko zveni zelo drugače. Zato se sam o teh stvareh veliko sprašujem, orkestri pa ta izvajalska vprašanja vedno bolje razumejo, s tem pa se je tudi prav zabavno ukvarjati.''

Spored ste sestavili iz štirih mojstrovin prve polovice in sredine 19. stoletja, pri čemer je najzgodnejšo delo Nedokončana simfonija Franza Schuberta. Kakšno je bilo vaše programsko vodilo?

AM: ''Zelo zanimivo in nenavadno pri Schubertovi Nedokončani simfoniji je, da je to najstarejša skladba v našem sporedu, iz leta 1822, zame pa iz različnih razlogov zveni najbolj moderno. Prvič so jo izvedli šele leta 1865 na Dunaju, to je kar 43 let potem, ko jo je Schubert napisal. Takrat sta bila Schumann in Mendelssohn že mrtva, simfonijo pa je slišal Johannes Brahms. On in drugi poslušalci so bili zelo presenečeni, kako zelo moderno je zvenela ta simfonija, res sijajen, veličasten romanticizem. Schubertovo Nedokončano simfonijo štejem kot Osmo simfonijo, saj je bila Sedma simfonija, ki je v E-duru, muzikološko obdelana. To, Sedmo simfonijo, sem z orkestrom tudi večkrat izvedel, simfonija je celovita s štirimi stavki, ima vse melodije, ohranjeni so tudi pomembni podatki, manjka pa orkestracija. Nedokončana simfonija je definitivno Schubertova Osma simfonija.''

Kako pa ste zasnovali celoten koncertni spored in izbrali tudi obe koncertantni delo za violino?

AM: ''Idejo za naš koncertni spored je ponudila violinistka Isabelle Faust. Pogovarjala sva se o Mendelssohnovem Koncertu v e-molu, strinjala se je, a je želela ob tem izvesti še nekaj drugega. Mendelssohnov koncert je mojstrovina in predstavi veliko izjemnih glasbenih potez, Isabelle pa je želela izvesti še drugačno skladbo in je izbrala Schumannovo Fantazijo, ki je ena skladateljevih zadnjih skladb. Fantazijo je napisal za violinista Josepha Joachima. Drama v Fantaziji je zelo drugačna, kot je glasbeno dogajanje v Mendelssohnovem tradicionalno napisanem virtuoznem violinskem koncertu. Schumannova Fantazija je po občutju temnejše in filozofsko zasnovano delo, ki se redko izvaja. Nato sem v sporedu dodal še Schumannovo uverturo, ki je tudi pozna in prav tako izvrstna skladba, ter Schubertovo Nedokončano simfonijo.''

Izvajate ta spored v več mestih ali ste na koncertni turneji?

AM: ''S tem sporedom potujemo po Evropi, zelo prijetno je igrati koncerte v več mestih. Prvi koncert je bil v Kölnu, v domači dvorani Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, nato sta sledila koncerta v Ludwigsburgu in Nürnbergu, zdaj smo v Mariboru, nadaljujemo v dvorani Glasbenega združenja na Dunaju, turnejo pa končamo v Münchnu.''

Dirigirate več radijskim orkestrom v Nemčiji, kjer tudi sicer veliko dirigirate. Koliko pa se posvečate vodenju britanskih in drugih evropskih orkestrov?

AM: ''Zelo veliko dirigiram v Nemčiji; zanimivo je, da kot angleški glasbenik izvajam skladbe Schumanna, Mendelssohna in Brahmsa z nemškimi orkestri, to je zame nekaj posebnega. Zelo me veseli, da so nemški glasbeniki pripravljeni poskusiti različne načine izvajanja, ne želim preveč spreminjati, le morda ponuditi drugačen pogled na tradicionalne izvajalske načine. Izvajam tudi glasbo Brucknerja, Mahlerja in Richarda Straussa. Vedno poskušam najti način za dobro sožitje glasbe in glasbenih izvajalcev. Veliko dirigiram tudi v Angliji, sodelujem pa tudi z orkestri v Združenih državah Amerike. V Veliki Britaniji sem glavni gostujoči dirigent z dvema orkestroma: s Filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola in s Škotskim komornim orkestrom, ki sta zelo različna, a sem z obema v dobrem prijateljskem odnosu.''

Izvajate z orkestri poleg romantičnih del 19. stoletja tudi glasbo 20. stoletja in nova dela?

AM: ''Veliko izvajamo dela angleških skladateljev, kot sta Edward Elgar in Ralph Vaughan Williams, ki je znova zelo priljubljen skladatelj. Na Škotskem izvajamo tudi sodobno glasbo, recimo celoten spored z deli ameriškega skladatelja minimalizma Johna Adamsa. Izvajamo zelo različna dela, angleška glasba pa je moja posebnost. Ker sem živel in delal tudi na Švedskem, poznam in izvajam tudi veliko del skandinavskih skladateljev: Fincev, Švedov, tudi Norvežanov in Dancev. Moja priljubljena in specialistična glasbena področja so v Severni Evropi, torej predvsem Velika Britanija in Skandinavija, zelo rad pa dirigiram tudi nemško romantično glasbo.''

V kolikšni meri se posvečate izvajanju sodobne glasbe in morda tudi prvim izvedbam novih del?

AM: ''Pri izvajanju sodobne glasbe novo skladbo velikokrat predlaga solist in potem dirigiram prvo izvedbo. Poznam nekaj sodobnih skladateljev, ki so čudoviti ljudje in ustvarjalci, a sam nisem specialist za izvajanje sodobne glasbe. Določeno vrsto glasbe zelo rad izvajam, bolj abstraktna glasba pa mi ni tako blizu. Sicer sem dirigiral veliko del Schönberga, Weberna in Albana Berga, ki jih sicer dojemam kot zelo pozno romantiko, čeprav vem, da so zaradi skladateljske tehnike zelo drugačna. Zanima me sodobna glasba, kjer čutim skladateljev zgodovinski občutek. Ne zanimajo me skladatelji, ki jih sploh ne zanima pretekla glasba, tisti, ki v glasbi pokažejo, da so del velikega procesa in razvoja, pa me zelo zanimajo.''

Gospod Manze, želim vam še veliko uspehov pri izvajanju koncertov orkestrske glasbe. Najlepša hvala za pogovor.

AM: ''Hvala vam, in lepo, da sva se po 31-ih letih znova videla.''

Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor

Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Bernard Stramič:

https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619

Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025

Violinistka Isabelle Faust

Sat, 27 Dec 2025 00:20:01 +0000

Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''

Violinistka Isabelle Faust

Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc

Foto: Felix Broede, https://nd-mb.si

Gospa Faust, zelo me veseli, da ste prišli v Slovenijo z orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna in na svojem prvem koncertu pri nas predstavljate mojstrovini nemških skladateljev iz 19. stoletja. Kako ste se odločili in izbrali dve tako različni deli za predstavitev na koncertu?

IF: ''Za koncertno turnejo sem izbrala Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, a sem ga želela z drugačno skladbo posebej osvetliti. Tako sem dodala Fantazijo v C-duru Roberta Schumanna. Zelo me navdušuje Schumannova glasba; pogosto igram to Fantazijo, rada igram tudi Schumannov Violinski koncert. Fantazija je njegova predhodnica, napisal jo je nekaj tednov pred koncertom, obe skladbi pa sta nastali med skladateljevimi zadnjimi deli. Fantazija je zelo posebna in ganljiva skladba, ki jo na koncertih le redko slišimo. Zato se mi je zdelo pomembno in primerno to delo predstaviti poleg zelo znanega in priljubljenega Mendelssohnovega Violinskega koncerta v e-molu. Med obema skladbama obstaja zelo veliko povezav in skupnih točk, povezuje ju npr. sloviti violinist Joseph Joachim, za katerega je Schumann napisal to Fantazijo, hkrati pa je Joachim velikokrat izvedel Mendelssohnov Violinski koncert pod skladateljevo taktirko. Prvič ga je igral, ko je imel komaj 14 let, nato pa je bil kot interpret zelo pomemben pri izvajanju obeh del. Joáchim je zelo rad in pogosto igral Schumannovo Fantazijo, prav tako pa je pogosto izvajal Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu. Schumann je v Fantaziji napisal tudi kadenco, ki je značilna tudi za Mendelssohnov koncert, Schumann pa z ''ricochejem'' in odskoki z lokom izpelje svojo kadenco v odsek ''tutti'', kot je videl že v kadenci Mendelssohnovega Violinskega koncerta. Zato menim, da je Schumann zelo dobro preučil Mendelssohnov koncert, preden je napisal Fantazijo in nato svoj véliki Violinski koncert v d-molu.''

Vaš violinski repertoar je zelo obsežen – od baroka do 20. stoletja in sodobne glasbe. Izvajate najraje koncerte iz obdobij romantike 19. stoletja ali tudi iz drugih obdobij in slogov?

IF: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. V primerjavi z violinskimi kolegi pogosteje igram Schumannov Violinski koncert v d-molu, zelo pogosto izvajam tudi Beethovnov Violinski koncert v D-duru, ki ga imam res zelo rada. Enako pogosto igram tudi Brahmsov Violinski koncert v D-duru, pa tudi Violinski koncert Albana Berga. Obožujem vsako noto Johanna Sebastiana Bacha, tudi čudovite Mozartove violinske koncerte. A poleg izjemnih znanih mojstrovin violinskih koncertov obstaja še veliko zelo zanimive, presenetljive in vznemirljive violinske glasbe, ki jo rada izvajam, saj imamo violinisti z repertoarjem res veliko srečo.''

Koliko pa izvajate violinsko glasbe in koncerte 20. in 21. stoletja, morda tudi nova dela za violino?

IF: ''Da, seveda igram tudi violinske koncerte iz 20. stoletja: moj priljubljeni koncert je Drugi violinski koncert Bele Bartoka, a tudi prvega z veseljem igram. Zelo rada izvajam tudi violinska koncerta Benjamina Brittna in Igorja Stravinskega, seznam del je zelo dolg. Tudi s sodobnimi skladatelji sodelujem, saj trenutno zame pišejo nove skladbe kar štirje skladatelji, tako bom imela prihodnje leto veliko dela tudi s prvimi izvedbami novih del.''

S katerimi orkestri najpogosteje sodelujete in izvajate koncerte?

IF: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki, le na afriški celini še nisem nastopila. Nastopam tudi v azijskih državah, največ pa seveda v Evropi, kjer je najbolj udobno potovati, pa tudi evropski orkestri igrajo najbližje moji duši.''

Kdo pa so bili pomembni ljudje ali glasbene osebnosti, ki so najbolj vplivali na vaš glasbeni razvoj violinistke?

IF: ''Profesor Christoph Poppen je bil moj pedagog skozi celoten študij violine, na mojo violinsko igro pa je imel velik vpliv tudi violinist Dénes Zsigmondy, pri katerem sem se več kot deset let udeleževala mojstrskih tečajev, saj je imel povsem drugačen pristop in način poučevanja kot profesor Poppen. Pri njem sem študirala v Detmoldu, eno leto pa tudi v Berlinu, kamor se je preselil. Mojstrski tečaji profesorja Zsigmondyja pa so bili vsakič na Bavarskem v lepem okolju ob jezeru Starnberg v okolici Münchna. To sta bila moja glavna učitelja. Že zelo zgodaj pa sem začela igrati veliko komorne glasbe na različnih festivalih, kjer sem sodelovala z vélikimi, čudovitimi glasbeniki, ki so name tudi pomembno vplivali. Pozneje pa sem sodelovala tudi s fantastičnimi dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Frans Brüggen, specialist za historično izvajalsko prakso, pa tudi s specialistoma za baročno glasbo in dirigentoma Philippom Herreweghejem in Giovannijem Antoninijem, vsi ti dirigenti so kot celovite glasbene osebnosti pomembno vplivali na moj razvoj.''

Imate ob pogostem solističnem izvajanju z orkestri dovolj energije za komorno igro? Igrate v isti skupini ali ansamblu ali se odzivate na povabila različnih komornih projektov?

IF: ''Igram ogromno različne komorne glasbe. Sodelujem z manjšim krogom glasbenikov, s katerimi izredno rada muziciram, in ki imajo name prav tako velik vpliv kot dirigenti. Od kolegov v komorni igri se vedno tudi veliko naučim. Vsako leto igram v komornih projektih, ki so mi posebej pri srcu in ki jih občasno tudi posnamem. Posvečam se tudi izvajanju stare glasbe in pri tem uporabim violino s črevnatimi strunami in drugačen, baročni lok. Takšni izvajalski skupini se pridruži tudi klasični klavir – ''hammerklavíer'' ali fortepiano, ali pa čembalo. Sama se pri izvajanju glasbe različnih obdobij hitro prilagodim, tako sem si izbrala glasbene kolege, s katerimi lahko igram tudi različno staro glasbo in se z njimi pri izvajanju čim bolj približam skladatelju in njegovemu času.''

Igrate vse skladbe na izvirno violino mojstra Stradivarija?

IF: ''Da, igram na violino Stradivari, ki mi jo je za igranje posodila ena banka. S tem imam res veliko srečo. Na violino Stradivari lahko igram vse skladbe različnih slogov in obdobij, a včasih, recimo za nemško baročno glasbo, igram na baročno violino. Ko pa sem recimo snemala violinske koncerte in uverture Pietra Locatellija z ansamblom Giardino Armonico, sem potrebovala italijanski zvok violine. Takrat sem pri violini Stradivari zamenjala strune in uporabila črevnate strune in baročni lok, zvočni učinek pa je bil odličen. Violinske koncerte rada izvajam tudi s komornim ansamblom, ki v dvorani ob primerni osvetlitvi ustvari posebno atmosfero. Z ansamblom Giardino Armonico sem tudi posnela Mozartove violinske koncerte, saj veste, da imam vedno v teku več projektov.''

Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor

Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Maja Moll:

https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619

Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025

Žanrski filmi v letu 2025

Fri, 26 Dec 2025 13:15:29 +0000

Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru. Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Slovenska filmska krajina v letu 2025

Fri, 26 Dec 2025 13:00:00 +0000

Kateri slovenski filmi so v letu 2025 pritegnili največ pozornosti občinstva in kritikov, kateri so želi uspehe doma in kateri v tujini?