ARS humana

Praktična filozofija

Mon, 25 Sep 2023 13:30:00 +0000

Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar

60 let Programa Ars – njegov pomen in njegova prihodnost

Mon, 18 Sep 2023 12:05:00 +0000

Ob 60-letnici Programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in socialnih omrežji Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.

30. obletnica AKC Metelkove mesta – zgodovina in vloga avtonomnega centra

Mon, 11 Sep 2023 14:40:01 +0000

V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar

(Ne)zaupanje v znanost

Mon, 04 Sep 2023 12:05:00 +0000

Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija

Ryszard Kapuściński in njegovo pisanje

Mon, 28 Aug 2023 12:05:00 +0000

Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.

John Dewey – mislec demokracije

Mon, 21 Aug 2023 12:05:00 +0000

John Dewey (1859 – 1952), eden od ustanoviteljev filozofske šole pragmatizma, je precej vplival na ameriško družbeno misel 20. stoletja. Njegova razmišljanja so segala na različna polja humanistike, od izobraževanja in teorije družbe do etike in estetike, veliko pozornost pa je posvečal demokraciji. V pogovoru z dr. Lenartom Škofom, ki je nastal leta 2009, predstavljamo tega pri nas manj poznanega ameriškega misleca. Foto: Wiki

Nova astronomija in nastanek modernega sveta

Mon, 14 Aug 2023 12:05:00 +0000

Razmišljanja Nikolaja Kopernika, zbrana v delu O revolucijah nebesnih sfer (1543), danes ne veljajo za revolucionarna, čeprav je to delo v marsičem pionirsko. Kopernikova misel je bila še globoko zasidrana v tradicionalno epistemologijo, zato zgolj predstavlja naznanitev novega pogleda na vesolje in človeka v njem, ki sta ga pozneje, v 17. stoletju oblikovala Galileo Galilei in Johannes Kepler ter tudi nekateri drugi astronomi. Z dr. Matjažem Veselom predstavljamo, kako se je oblikovala nova astronomija in kako je z njo nastal moderni svet. Na sliki Nikolaj Kopernik, foto: Wiki

Podobnosti med umetno inteligenco in človeškimi možgani

Mon, 07 Aug 2023 12:05:00 +0000

Raziskovalci univerze Berkeley so odkrili, da so dejanske aktivnosti v možganih in nevronskih mrežah umetne inteligence, ko gre za učenje jezika, podobne. Raziskovalci so prvič odkrili podobnosti med nespremenjenimi meritvami možganske aktivnosti in signali nevronske mreže umetne inteligence. O tem, kaj pomeni to odkritje, katere so prednosti, katere pa nevarnosti umetne inteligence, smo se pogovarjali z vodjo te skupine doc. dr. Gašperjem Begušem, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.

Mihatov besednjak

Mon, 31 Jul 2023 15:30:00 +0000

Miha Naglič (1952), sociolog, publicist, filozof in esejist, je pred štirimi leti izdal zapis 500 besed, ki ga je poimenoval Žirovski besednjak, v katerem je obdelal vse črke od A do Ž, vse besede pa se tako ali drugače dotikajo Žirovcev. S knjigo Mihatov besednjak (2022) pa je to dopolnil s svojo osebno izkušnjo. V zapisu novih 500 besed tako srečamo opis še vrste oseb, reči, pojmov in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali sedemdeset let njegovega življenja in dela. Gost je avtor Miha Naglič. Foto: Tina Dokl

Ralph Waldo Emerson – oče ameriške samonikle misli

Mon, 24 Jul 2023 12:05:00 +0000

Ralph Waldo Emerson (1803–1882) velja za prvega ameriškega filozofa in hkrati vodilnega predstavnika transcendentalizma. Samosvoj pesnik, esejist in filozof, ki bi letos maja praznoval 220. rojstni dan in ga je bral tudi Nietzsche, se je med drugim zavzemal za individualnost, svobodo, sobivanje človeka z naravo in moralno celovitost. S tem je postal ne le glasnik duha mlade ameriške nacije, temveč je tudi pomembno (so)oblikoval ameriško umetnost in kulturo. Več o Emersonu in njegovem delu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2008, s prevajalko njegovega dela Miriam Drev. Foto: Wikimedia Commons

Koliko je vreden vsak evro, ki je vložen v slovensko kulturo?

Mon, 17 Jul 2023 11:05:00 +0000

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo

La Rochefoucauld – francoski moralist in njegove Maksime

Mon, 10 Jul 2023 12:05:00 +0000

Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613 – 1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, poznan predvsem po delu Maksime. Gre za zbirko kratkih besedil, izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih je avtor na podlagi filozofije, ki ni osnovana ne terminih, razkrinkava slabosti človeške narave. Tako je njihova izhodiščna teza, kot je zapisal prevajalec Maksim (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 2007) in sogovornik Primož Vitez, to, "da človekove vrline navadno niso nič drugega kot slabosti, ki jih samoljubje prikriva ali kaže v lažni luči. Ali še huje: dobro je ponavadi le prikrito zlo. La Rochefoucauld je pesimist."

Literarni festivali – njihova vloga in pomen

Mon, 03 Jul 2023 12:05:00 +0000

V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar

Cukrarna in ljubljanska prizorišča sodobne umetnosti

Mon, 26 Jun 2023 12:05:00 +0000

Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan

Zgodovina Španije

Mon, 19 Jun 2023 12:05:00 +0000

Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.

Ljubljana danes in pojutrišnjem

Mon, 12 Jun 2023 12:59:47 +0000

Župan Ljubljane Zoran Jankovič rad poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Je to res? Bo Ljubljana ostala najlepše mesto ali pa morda ne? O Ljubljani danes in pojutrišnjem se (v živo) z Markom Goljo pogovarjajo kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Miloš Kosec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani asistentka dr. Martina Malešič ter podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič. Nikar ne zamudite.

Filozofske implikacije perverzije

Mon, 05 Jun 2023 12:57:34 +0000

Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha. Foto: Gregor Podlogar

Ob jubileju društva Asociacija o položaju samozaposlenih v kulturi

Mon, 29 May 2023 14:30:00 +0000

Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija

Razumevanje prostora, družbe in zgodovine – slovenski film v Avstriji in Italiji

Mon, 22 May 2023 12:05:00 +0000

V luči uspehov nekaterih slovenskih filmov, ki so nastali v koprodukciji, in nasploh živemu dogajanju okoli slovenskega filma v Avstriji in Italiji posvečamo pogovor, ki je nastal v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars Radia Slovenija. Z nami so Mateja Zorn, vodja programov pri goriškem Kinoateljeju, slovenska filmska ustvarjalka iz avstrijske Koroške Milena Olip ter tržaški filmski režiser, scenarist in profesor na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici Martin Turk. Foto: Freepik

Kraljice in kralji nekoč in danes

Mon, 15 May 2023 12:05:00 +0000

Blišč kronanja Karla III. nas je spomnil na pomen in vlogo monarhij v sodobnem svetu, pa tudi v preteklosti. Monarhije so zdaj ustavne, monarh je vrhovni predstavnik svoje države. O vlogi monarhij, tudi vplivu Habsburžanov in Karadžordževićev, razmišljata zgodovinar in nekdanji veleposlanik v Avstriji dr. Andrej Rahten z ZRC SAZU in Univerze v Mariboru ter diplomat, veleposlanik Iztok Mirošič. Foto: Wikipedije; cesarske insignije v zakladnici, Hofburg, Dunaj

"Sovjetski človek" Svetlane Aleksijevič

Mon, 08 May 2023 12:05:00 +0000

Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, se je zdelo, da se bo ta neizmerljiv poizkus človeka preobraziti samega sebe in družbo v zgodovino zapisal predvsem po neskončnih žrtvah, ogromnih vojaških izdatkih ter v marsikaterem pogledu zgrešenih ekonomskih politikah. Vendar je sčasoma postalo jasno, da te statistike še zdaleč ne povejo vse resnice o tem, kako so sovjetski svet občutili ljudje, ki so ga dejansko živeli, in še manj o tem, kako so nanj začeli gledati po - vsaj v Rusiji - povsem neuspešnem in podivjanem prehodu v kapitalizem in demokracijo v 90-ih letih. In morda ni nenavadno, da nam tega vpogleda - ki nenazadnje ni ključen le za razumevanje zgodovine Sovjetske zveze, ampak tudi sedanjosti tega nemirnega prostora - nenazadnje ni ponudilo zgodovinopisje, ampak, sicer nekoliko neobičajna, pa vendarle: literatura. Rusko pišoča beloruska pisateljica, Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič si je namreč v svojih literarno-dokumentarnih delih zadala prav na videz nemogočo nalogo zarisati veliki sovjetski projekt z vidika bolj ali manj običajnih posameznikov, napisati kroniko sovjetskega človeka: njegovih, nazorov, občutkov, spominov vse od druge svetovne vojne pa do desetletij po njenem razpadu. O tem, kako se nam kaže ta človek in na kakšen način pisateljica sploh pristopa k njegovemu zarisovanju, bomo v tokratni Ars humani govorili ob nedavnem izidu dveh prevodov njenih del: Zadnjih prič, ki so izšle pri založbi Goga in opisujejo drugo svetovno vojno s perspektive otrok, ter Časa iz druge roke, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in v katerem so zbrana pričevanja poslednjih sovjetov v času po razpadu imperija. Pred mikrofonom gostimo prevajalko Časa iz druge roke in že pred leti izdane Černobilske molitve, rusistko in etnologinjo Veroniko Sorokin, ter rusistko in literarno kritičarko Ano Geršak, ki je uredila prevod Zadnjih prič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Uporniške pesmi nekoč in danes – ob 50-letnici delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič

Mon, 01 May 2023 16:58:30 +0000

Z osvoboditvijo izpod jarma nacifašizma se je ovrednotil tudi eden od najbolj neposrednih izrazov ljudskega odpora – partizanska zborovska pesem. Številni pevski sestavi so v svoj repertoar uvrščali vsaj nekaj borbenih pesmi, obstoječi partizanski zbori pa so svojo ponudbo posodabljali segajoč po bogati zakladnici svetovne družbenopolitično angažirane pesmi. Vloga in pomen uporniške pesmi v današnjih časih je izhodišče pogovora, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec. Neposredni vzgib za pogovor pa izhaja iz nedavne 50-letnice neprekinjenega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. V studiu v Trstu ga zastopa dirigentka Pia Cah. Z uporniškimi stihi se med drugim ukvarja tudi sogovornik v ljubljanskem studiu dr. Igor Saksida, urednik antologije H2SO4 – zbirka slovenske uporniške poezije. V celovškem studiu se nam pridružuje dolgoletni pevec v številnih zborih na avstrijskem in slovenskem Koroškem ter pozoren spremljevalec nekajletne izkušnje koroškega partizanskega zbora Franc Kuežnik. Pogovor vodi Pavel Volk. FOTO: Wikipedija

Molk Marka Rupnika

Mon, 24 Apr 2023 12:05:00 +0000

Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo pa tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? Gostje bodo: psihoterapevt dr. Tomaž Erzar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, Janez Cerar in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

Rimsko cesarstvo in njegovi Germani

Mon, 17 Apr 2023 12:05:00 +0000

Germani so bili za Rimljane eni od barbarov, a hkrati tudi najsijajnejša in najtrajnejša stvaritev političnega ter vojaškega ustroja Rimskega cesarstva. Preplet med cesarstvom in germanskimi ljudstvi zunaj rimskih meja – npr. rimski zgodovinar Tacit jih v delu Germanija opisuje več kot štirideset – je zapleten tudi z današnjega vidika. Avstrijski zgodovinar Herwig Wolfram (1934), ki v delu Rimsko cesarstvo in njegovi Germani (Studia humanitatis in Založba ZRC SAZU, 2022) temeljito raziskuje ta odnos, zapiše, da Rimsko cesarstvo izumi svoje Germane. S tem misli, da germanska ljudstva tega pojma niso poznala in da si je cesarstvo samo ustvarilo sliko o njih, saj so o njih poročali samo antični avtorji. Več o tem pa s prevajalcem omenjenega dela in zgodovinarjem doc. dr. Milanom Lovenjakom z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. FOTO: Wikipedija; prikaz bitke pri Mrzli reki na Valvasorjevem bakrorezu.

Jože Snoj na novo o Bogu

Mon, 10 Apr 2023 13:51:39 +0000

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je v svoji zadnji knjigi z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu tik pred smrtjo naredil obračun s samim seboj. Ob življenjskih spominih se je spraševal, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v bolezni, stiski in trpljenju, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zato je še toliko bolj pretresljiva. In kot že kaže sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, je ob preteklem odnosu do očeta iskal nov odnos do Boga. Gost oddaje je teolog in filozof dr. Edvard Kovač, ki se je večkrat srečeval z Jožetom Snojem, tudi v zadnjem obdobju njegovega življenja.

Socialni dialog na Radioteleviziji Slovenija

Mon, 03 Apr 2023 13:00:00 +0000

V Ars humani (na programu je bila v živo) o socialnem dialogu na Radioteleviziji Slovenija se z Markom Goljo pogovarjajo novinarka Multimedijskega centra RTVS in podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije Ana Svenšek, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ter predsednik Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija Robert Pajek. Vabila v oddajo nista sprejela vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough in njegov pooblaščenec za socialni dialog Rajko Gerič, še natančneje: na vabilo nista niti odgovorila, je pa strokovna sodelavka vršilca dolžnosti generalnega direktorja Lea Udovč pisno potrdila, da je vabilo posredovala Andreju Grahu Whatmoughu. Nikar ne zamudite.

Sašo Jerše: "Svet predmoderne je svet oblastnega delirija"

Mon, 27 Mar 2023 12:05:00 +0000

Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega

"Ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov ni samo stvar 8. marca" – ob 80-letnici Zveze slovenskih žena

Mon, 20 Mar 2023 16:23:48 +0000

Kakšne možnosti imamo, da na celotni družbeni ravni odpravimo neenakost spolov in izključenost žensk? Ženske so danes še vedno za enako delo plačane manj – v svetovnem povprečju za 11 % manj kot njihovi moški kolegi. Zato ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov zgolj na mednarodni dan žensk ne rešuje problemov. Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec ob 80-letnici Antifašistične fronte žena, danes Zveze slovenskih žena, pretresamo, kakšen je položaj in status žensk, kako je z enakopravnostjo spolov ter kakšno vlogo so imele Slovenke v preteklosti. V pogovoru, ki ga vodi Miha Pasterk, sodelujejo Daniela Topar, Vida Obid, prof. Dunja Nanut in prof. dr. Marta Verginella. Foto: UN Women

Zygmunt Bauman – med moralnostjo in koristnostjo

Mon, 13 Mar 2023 13:05:00 +0000

Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011

Alma Sodnik – prva slovenska filozofinja

Mon, 06 Mar 2023 16:17:39 +0000

Prva redna profesorica na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, prva dekanija te fakultete in prva, ki se je pri nas sistematično ukvarjala z zgodovino filozofije. Njeno osrednje delo Zgodovinski razvoj estetskih problemov (1928) pa je še danes vodilo za mnoge, ki se s tem ukvarjajo. Pozornost posvečamo Almi Sodnik (1896 – 1965), ki je kot filozofinja pustila neizbrisen pečat v našem prostoru, tako s poučevanjem kot tudi s pisanjem. O njenem življenju in delu govorita prof. dr. Olga Markič in Helena Koder, ki jo tudi osebno poznala.

Putinova doktrina v zgodovinski perspektivi

Fri, 24 Feb 2023 13:57:32 +0000

Eno leto od začetka vojne v Ukrajini z dr. Andrejem Benedejčičem o ruskem pogledu na lastno zgodovinsko poslanstvo, na ostale slovanske države in na Zahod

Ko je Vladimir Putin pred letom dni ukazal napad ruskih sil na sosednjo Ukrajino in nekaj dni pred tem priznal samostojnost Doneške in Luganske ljudske republike, so se morali zdeti zahodnemu poslušalcu nekateri deli dolgih nagovorov, s katerimi je upravičeval svojo odločitev, precej nenavadni. Če je v govoru tik pred napadom v ospredje res postavljal konflikt med Rusijo in Zahodom, v katerem naj bi bila Ukrajina samo marionetna igralka, ima namreč govor, ki ga je povedal nekdaj dni pred tem, tako rekoč formo zgodovinskega eseja, v katerem ruski predsednik pred nami podrobno razgrne svoj pogled na sosednjo slovansko državo, oziroma državo, ki - kot pravi - »ni le sosednja, ampak je neločljiv del ruske zgodovine, kulture in duhovnosti.« Čeprav je velik del zahodnih analitikov ob tem Putina razglasil za tako rekoč norega, pa je to prejkone podcenjujoče do dejstva, da ta pogled ni zrasel na zeljniku sedanjega ruskega predsednika, ampak korenini v daljši zgodovini samorazumevanja največje slovanske države. O tem, kakšen je pravzaprav pogled ruskih elit na Rusijo, na Zahod in na ostale slovanske narode, še posebej Ukrajino, pa tudi o tem, katere zgodovinske izkušnje so ta pogled oblikovale, se ob obletnici ruskega napada na Ukrajino za oddajo ARS humana pogovarjamo z državnim sekretarjem za nacionalno in mednarodno varnost ter dolgoletnim diplomatom, med drugim nekdanjim veleposlanikom v Moskvi, dr. Andrejem Benedejčičem, ki je pred dobrim letom izdal tudi knjigo z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Foto: Izsek iz ruskega plakata iz leta 1921 z napisom "Donbas je srce Rusije"

Molière: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacija v Versaillesu - Pogovor z Alešem Bergerjem in Janezom Pipanom

Fri, 17 Feb 2023 17:44:56 +0000

Lansko leto je bilo leto Molièra, največjega komediografa vseh časov, saj je minilo 400 let od njegovega rojstva; te dni se spominjamo, da je preminil 17. februarja pred 350. leti. Ob tej obletnici mu posvečamo oddajo Ars humana. O novi knjigi Molièrovih dram: Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu se bosta prevajalec Aleš Berger in pisec spremne besede Janez Pipan pogovarjala s Tadejo Krečič.

Molitev za Jasenovac

Mon, 13 Feb 2023 12:05:00 +0000

Literatura ima moč, da izreka neizrekljivo. Branko Šömen s knjigo Molitev za Jasenovac izreka šest zgodb smrti, ki so se zgodile v hrvaškem uničevalnem taborišču. V oddaji boste slišali nekaj teh zgodb, njihovo razlago in zgodovinski kontekst delovanja taborišča smrti Jasenovac. Gosta: avtor Branko Šömen in zgodovinar dr. Oto Luthar, ki je knjigo uredil. Odlomke iz knjige bere Renato Horvat, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo je poskrbel Miha Klemenčič (foto: Petar Milošević/Wikipedija).

Prešernovi nagrajenci 2023

Mon, 06 Feb 2023 11:19:49 +0000

Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, prejemnika nagrad za življenjsko delo; in nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.

Nerazdružljiva povezanost Sovjetske zveze in Stalina – ob 100. obletnici prve socialistične države in 70. obletnici smrti sovjetskega voditelja

Mon, 30 Jan 2023 14:49:51 +0000

Konec lanskega leta, natančneje 30. 12. 2022, je minilo sto let od formalne ustanovitve Sovjetske zveze. Ta socialistična veledržava je v marsičem zaznamovala 20. stoletje. V njej je bilo do leta 1991 petnajst sovjetskih socialističnih republik, ki so z razpadom omenjenega leta postale neodvisne države. Za časa obstoja Sovjetske zveze se je v državi zgodilo tudi marsikaj slabega zaradi represivnega vodenja Josifa Visarijonoviča Stalina (1878 – 1953). O vzrokih za nastanek prve socialistične države na svetu, o njenem delovanju in o Stalinovem vzponu na oblast razmišljata gosta v oddaji Branko Soban in Miha Lampreht. Foto: Wiki Commons

"Kitajska filozofija se ni razvila iz čudenja, ampak iz zaskrbljene zavesti."

Mon, 23 Jan 2023 13:05:00 +0000

Spričo spremenjenih geopolitičnih okoliščin tudi tisti, ki najbolj zaupajo v moč zahodnih držav, ne morejo več spregledovati vzpona Kitajske, ki se je po desetletjih skokovite gospodarske rasti razvila v velesilo, ki bo nedvomno ključna pri oblikovanju prihodnosti našega sveta. Toda če smo se bili zaradi te zelo materialne geopolitične resničnosti prisiljeni začeti vsaj nekoliko ukvarjati z ekonomsko, vojaško in politično razsežnostjo azijske velesile, velikokrat še vedno zelo površno razmišljamo o kitajski kulturi in filozofiji, o njihovem načinu razmišljanja in razumevanja sveta, o vseh tistih miselnih vzorcih in konceptih torej, ki navsezadnje ne pogojujejo le množice kitajskih teoretskih besedil, ampak tudi osnovne paradigme tamkajšnjega razmišljanja nasploh. Toda če je jasno, da je Kitajska ena od velesil 21. stoletja, je nedvomno skrajni čas, da se bolje seznanimo tudi s temelji njihovega mišljenja. O globoko drugačnih dojemanjih sveta, ki so oblikovala kitajsko filozofijo, bomo ob njeni nedavno izdani knjigi z naslovom Zahodna sinologija in metode kitajske filozofije v tokratni Ars humani govorili z eno od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in tamkajšnjo predavateljico, sinologinjo dr. Jano Rošker. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Filozofske paradigme naključja

Mon, 16 Jan 2023 13:05:00 +0000

"Naključje deluje neprestano," nekje v knjigi Naključje in jaz zapiše dr. Aleš Mendiževec. V kakšnem razmerju pa sta naključje in jaz? Zakaj sploh poskušamo krotiti tisto, česar se krotiti ne da? In ali je naključje, ki se ga največkrat odpravi kot nepomemben nesmisel, res sovražnik filozofije? O tem in drugih konceptih naključja, povezanih tudi z Althusserjevo filozofijo, razmišljamo s sogovornikoma, avtorjem omenjenega dela dr. Alešem Mendiževcem in piscem spremne besede prof. dr. Mladenom Dolarjem. Foto: Gregor Podlogar

Edvard Ravnikar – ob 30. obletnici smrti

Mon, 09 Jan 2023 13:05:00 +0000

Arhitekt, če kaj pomeni, mora biti filozof, je nekje zapisal Edvard Ravnikar (1907 – 1993), desetletja nesporna strokovna avtoriteta, človek, ki je združeval nezdružljivo in hkrati močno zaznamoval nekdanji jugoslovanski, predvsem pa slovenski javni prostor. V letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, pozornost posvečamo temu vsestranskemu ustvarjalcu – arhitektu, urbanistu, oblikovalcu, teoretiku in dolgoletnemu profesorju na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predaval med letoma 1946 in 1980. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Aleš Vodopivec in dr. Miloš Kosec, med drugim predstavljamo Ravnikarjeve najpomembnejše arhitekturne projekte, dotaknemo se njegovega oblikovanja in urbanizma ter opozorimo na njegove edinstvene skice. Foto: Edvard Ravnikar

Visokogorska arheologija Bohinja in Alp

Mon, 02 Jan 2023 07:00:00 +0000

Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe

30 javnih spomenikov v Sloveniji – od sredine 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne

Mon, 26 Dec 2022 13:05:00 +0000

Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute in se spremenili v neme priče preteklosti. Tako je v uvodu v knjigo z naslovom Spomeniki zapisal njen avtor, dvojni doktor Damir Globočnik. Ta v knjigi obravnava trideset javnih spomenikov, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletje do konca 2. svetovne vojne. Nekaj jih lahko spoznate v pogovoru z ddr. Globočnikom na dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenski tiskani mediji v Avstriji in Italiji

Mon, 19 Dec 2022 13:05:00 +0000

V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec, Radiem Trst A in programom Ars pozornost namenjamo slovenskim tiskanim medijem v Avstriji in Italiji. Med drugim pretresamo, kakšno je stanje na področju slovenskih tiskanih medijev, v čem se njihove vsebine razlikujejo od vsebin v drugih medijih, zakaj so tiskani mediji še pomembni in kakšna je njihova prihodnost. Gosta: Janko Kulmesch in Bojan Brezigar. Foto: Gregor Podlogar

Sodobni animirani film

Mon, 12 Dec 2022 13:05:00 +0000

Ob koncu 19. Animateke in podelitvi evropskih filmskih nagrad, na katerih je nagrado za najboljši kratki film dobil film z naslovom Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić in sorežiserke Emilie Pigeard, oddajo namenjamo dogajanju v sodobnemu animiranemu filmu. Ko govorimo o animaciji, veliko ljudi najprej pomisli na filme, namenjene otrokom, ali pa animirane filme velikih holivudskih studiev, kot sta denimo Pixar in Disney, morda tudi na japonski studio Ghibli. Pa vendarle se na področju sodobnega animiranega filma dogaja veliko več kot to. Animirani filmi obsegajo vse od umetniških, eksperimentalnih, dokumentarnih, pripovednih; obravnavajo teme in slikajo podobe, ki jih film z živimi nastopajočimi ne more. Nekateri animatorji in animatorke ustvarjajo samo z digitalnimi orodji, drugi si radi umažejo roke in prisegajo na analogne pristope, veliko jih združuje oboje. Animacija je umetnostna zvrst, ki zahteva najbolj natančno obvladovanje filmskega medija od vseh – zakaj torej skoraj povsod po svetu ostaja na obrobju filmske umetnosti? Ali v zadnjih letih vendarle vse bolj dobiva mesto, ki ji pripada? Z gosti Igorjem Prasslom, Tino Smrekar in Leo Vučko. Foto: SFC/Urška Djukić

"Čemu služi tisto, kar ne služi ničemur" – o družbenih učinkih umetnosti

Mon, 05 Dec 2022 13:05:00 +0000

Umetnost je vedno imela družbeni vpliv, tudi takrat, ko si ljudje vprašanja o pomenu tega vpliva niso zastavljali. Danes pa je to vprašanje vse bolj v ospredju predvsem takrat, ko govorimo o javnem financiranju umetnosti. Tej temi se posveča tudi zbornik z naslovom Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: Raznolika življenja nekega koncepta (Založba ZRC, 2022), ki sta ga uredila Iva Kosmos in Martin Pogačar in je izhodišče pogovora o družbenih učinkih umetnosti. V njem pretresamo, kakšen je ta učinek, kako ga merimo in kaj je pri tem problematično ter kako lahko nanj vplivamo oziroma ga ustvarjamo. Sodelujejo: dr. Iva Kosmos, raziskovalka z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in dr. Rok Benčin, raziskovalec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Foto: Gregor Podlogar

Upanje za Frankfurt 23?

Mon, 28 Nov 2022 14:30:00 +0000

Potem ko smo od Španije prevzeli častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo prihodnje leto, sta v javnosti še vedno negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Pa vendar, ali prvi obrisi naše predstavitve dajejo slutiti, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno naše gostovanje, na tej osrednji svetovni založniški platformi? Po slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil delno namenjen tudi pogledu v Frankfurt, bomo v oddaji razmišljali o tem, kaj je bilo storjenega in kaj lahko upamo, da se bo zgodilo prihodnje leto. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.

"Jezik je družbena praksa, je njena substanca" – o dvojezičnosti

Mon, 21 Nov 2022 14:45:00 +0000

Znanje slovenščine med Slovenci upada tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji. Ob tem pa obstaja še težava, povezana z uporabo slovenščine pri vseh njenih uporabnikih – težava izražanja stališč, čustev in drugega v maternem jeziku. Kar je danes eden ključnih problemov celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora, saj je jezik družbena praksa in ne samo način sporazumevanja. Kakšne so torej sporazumevalne spretnosti in kakšno vlogo ima pri tem dvojezičnost? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga vodi tržaški kolega Pavel Volk in ki je nastal v sodelovanju Programa Ars, Uredništva slovenskih sporedov ORF iz Celovca ter Radia Trst A. Gostje: dr. Matejka Grgič, dr. Sabina Zorčič in dr. Rajko Muršič. FOTO: TV Slovenija

Delna sanacija gradu Borl

Mon, 14 Nov 2022 12:30:00 +0000

V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: Milan Trobič

Kultura v turizmu v Murski Soboti

Mon, 07 Nov 2022 14:00:00 +0000

Skoraj ni regije ali kraja, ki se ga ne bi držale stereotipne oznake. To ni nujno slabo, saj prepoznavne značilnosti, ki se utrdijo v zgodbe, tudi turistične, vabijo obiskovalce. Podoba Prekmurja je recimo na neki način omejujoča v tem, da ga izrazito povezujemo s hrano, na primer s prekmursko gibanico, s polji in ravnico, pa melanholijo, če nekoliko karikiramo. Počitnice na teh koncih so prav gotovo lahko usmerjene v razvajanje telesa – v prehranjevanje, rekreacijo, obisk term. Le kdo ne pozna festivala prekmurske šunke in gibanice. Kaj pa kultura onkraj gastronomije? Kakšen potencial imata kultura in umetnost v turizmu? To smo raziskovali tokrat in za primer izbrali mesto – Mursko Soboto. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije." Foto: Grajski drevored v Murski Soboti, vir: Wikipedia

Indija med preteklostjo in sedanjostjo – ob 75-letnici osamosvojitve

Mon, 31 Oct 2022 13:05:00 +0000

Indija zadnja desetletja želi postati globalna velesile. Njeni tehnološki in drugi dosežki so veliki, a hkrati se Indija ubada s starimi problemi – s problematičnimi ostalinami kastnega sistema, korupcijo, spori med hindujci in muslimani, pa tudi z onesnaževanjem okolja. Ob letošnji 75-letnici osamosvojitve se o tej veliki in zanimivi državi pogovarjamo s filozofinjo dr. Nino Petek in politologom dr. Markom Lovcem. Foto: EPA

Zgodovinska rana Ortstafelsturma – 50 let pozneje

Mon, 24 Oct 2022 19:55:00 +0000

Leta 1972 so nemški nacionalisti na avstrijskem Koroškem podrli 205 dvojezičnih krajevnih tabel. Dogodek, ki so ga poimenovali Ortstafelsturm, je pretresel skupnost koroških Slovencev in vanjo zarezal zgodovinsko rano, ki se nikoli ni zacelila. O dramatičnih dogodkih izpred 50 let, interesih, ki so vodili medel odziv matične države, in obetih za prihodnost v oddaji, ki jo pripravljamo na Radiu Slovenija v sodelovanju z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Gostje: odvetnik Marko Jarc, predsednik institucionalnega paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine pri predsedstvu italijanske vlade, odvetnik Rudi Vouk, avtor knjige o dogodkih Ortstafelsturma in predsednik slovenskih pravnikov in pravnic na Koroškem, in nekdanji dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Avstrije Lojze Kos.

O antologiji bog si ga drka na nas

Fri, 14 Oct 2022 11:05:00 +0000

Antologija mladih pesnic in pesnikov z naslovom bog si ga drka na nas vsebuje poezijo najmlajše pesniške generacije. V njej se predstavljajo Lara Božak, Nejka Jevšek, Vid Karlovšek, Hannah Koselj Marušič, Urša Majcen, Hana Meško, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Lara Pustinek Miočić, Lenart Sušnik in Pavla Zabret. Prvotno naj bi antologija izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, nato pa je zaradi zadržkov do naslova izšla v zbirki Črna skrinjica urednika in založnika Dejana Kobana. Dogajanje ob nastajanju knjige v kratkih izjavah osvetlijo dr. Igor Divjak (urednik spletnega portala Vrabec Anarhist), Dušan Merc (predsednik DSP) in Dejan Koban, predvsem pa je v ospredju oddaje/podkasta poezija, o kateri razmišljajo pesnice Lara Božak, Hannah Koselj Marušič, Hana Meško, Nela Poberžnik in pesnika, tudi sourednika antologije, Lenart Sušnik in Vid Karlovšek, pesnice in pesnika pa seveda tudi berejo svojo poezijo.

»Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«

Mon, 10 Oct 2022 12:05:00 +0000

V tokratni ARS humani govorimo o zgodovini Združenih držav Amerike, ki ni polna predsednikov, ministrov in generalov, ampak delavcev, aktivistov in priseljencev, ki so ameriško družbo poskušali spremeniti od spodaj. Prav ta aspekt ameriške zgodovine je namreč v že kar kultnem delu z naslovom Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike opisal zgodovinar Howard Zinn, ob letošnji 100-obletnici njegovega rojstva pa smo po zaslugi založbe Sophia to delo dobili tudi v slovenskem prevodu. Z nami v studiu je zgodovinar dr. Lev Centrih, docent in znanstveni sodelavec na oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in raziskovalec na inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, ki je Zinnovi ljudski zgodovini pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

"Zakaj obstaja velika želja, da bi imeli gospodarja?" – O strukturah oblasti nekoč in danes

Mon, 03 Oct 2022 12:05:00 +0000

Pojem gospodarja je postavljen na začetek naše kulture. Skozi zgodovino se je kazal v vedno novih oblikah in postavljal vedno nove uganke. Kako danes misliti – predvsem skozi slovito Heglovo dialektiko gospodarja in hlapca – ta pojem v navezavi na strukture oblasti, pa v pogovoru z dr. Baro Kolenc in dr. Gregorjem Modrom. FOTO: Gregor Podlogar; Jakob Schlesinger: Portret Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1825), Alte Nationalgalerie, Berlin.

Izziv dediščine – Žička kartuzija

Mon, 26 Sep 2022 14:45:00 +0000

Konjiška občina je leta 2020 začela obnavljati cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Statični sanaciji objekta je po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho, kar pa je vzbudilo kar nekaj polemik in razdvajanj. Še posebno umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so bili in so glede primernosti tovrstnega pokritja na različnih bregovih. Obnova Žičke kartuzije poteka že vrsto let, konservatorji pa so ob prvih zavarovalnih posegih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli odločitev, da tako pomembne razvaline potrebujejo streho. To se je zdaj zgodilo, pomična streha bo z razgledno potjo za obiskovalce zagotovo zelo zanimiva. Tako napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika, ogledi pa bodo potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi. Sicer s tem ambiciozni načrti konjiške občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, in ko bo ta izdelan, bodo tudi znane smernice za naslednje stopnje projekta. Več o izzivih, ki jih prinaša končanje pokritja cerkve sv. Janeza Krstnika s pomično streho v Žički kartuziji, pa pogovoru, v katerem sodelujejo mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice, univ dipl. inž. arh. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Matija Plevnik, konzervatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Foto: Milan Trobič

Človek odločilno spreminja okolje – ob velikem požaru na Krasu

Mon, 19 Sep 2022 12:15:00 +0000

Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je vzpodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravega ohranili za naše zanamce. O tej in drugih temah se pogovarjamo s krajinsko arhitektko, profesorico na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ano Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomažem Hrovatom z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Foto: BoBo

Anton Korošec: »Tudi najslabša Jugoslavija je za nas Slovence še vedno najboljša rešitev.«

Mon, 12 Sep 2022 12:05:00 +0000

Anton Korošec je kot najvplivnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja – in verjetno eden najbolj pragmatičnih in spretnih politikov v naši zgodovini nasploh – izjemno močno zaznamoval slovenski in jugoslovanski politični prostor v burnem obdobju prve Jugoslavije, polne silovitih socialnih in političnih pretresov. Ob letošnji 150. obletnici njegovega rojstva se v oddaji ARS humana o Koroščevem delovanju – pa tudi o širši družbeno-ekonomski resničnosti Jugoslavije med obema svetovnima vojnama – pogovarjamo z zgodovinarko dr. Matejo Ratej, ki je o tem vplivnem politiku pri založbi Beletrina nedavno izdala knjigo z naslovom Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. Foto: Nemški zvezni arhiv

Kdo se boji sodobne umetnosti?

Mon, 05 Sep 2022 14:30:00 +0000

Ob aferi Smodej so se v nekaterih medijih in predvsem na družabnih omrežjih razplamtele debate o sodobni umetnosti. Ob tem skozi pogovor predstavljamo, kako je nastal pojem sodobna umetnost, kaj vse vključuje in kako se znotraj nje orientirati? O teh, pa tudi drugih vprašanjih, povezanih s sodobno umetnostjo, z raziskovalko, dr. Kajo Kraner, profesorjem Alenom Ožboltom, kustosom Tevžem Logarjem in slikarjem Arjanom Preglom. Foto: Gregor Podlogar

Divje žene – krivopete

Mon, 29 Aug 2022 12:05:00 +0000

Simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, "življenjski prostor" in relacija s človekom

Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete "živijo" in kakšna je njihova relacija s človekom, smo se med drugim pogovarjali z gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah pri nas: Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori.
V ponovitvi oddaje lahko ob pogovoru slišite tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada.

Koliščarji – o njihovem življenju in kulturi

Mon, 22 Aug 2022 13:00:00 +0000

Koliščarji so naseljevali Ljubljansko barje v obdobju, ki je trajalo več kot tri tisoč let: od 5000 do 1800 pred našim štetjem. Z dr. Antonom Veluščkom, antropologom in avtorjem knjige Koliščarji – o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, predstavljamo njihovo življenje in kulturo. Vabljeni v svet koliščarjev, ki smo ga prvič predstavili leta 2011. Vir slike: Narodni muzej, predloga Anton Velušček, risba Igor Rehar.

Marijin lik v judovski in krščanski kulturi

Mon, 15 Aug 2022 11:05:00 +0000

Marijin lik je eden izmed pomensko najbolj raznovrstnih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov in tudi bojevite ženske. V zgodovinskem romanu Mareka Halterja je prikazana kot bojevito judovsko dekle, ki se močno razlikuje od podob, kakršne je ustvarila krščanska ikonografija. Njegov roman Marija je bilo izhodišče pogovora, v katerem smo orisali različne Marijine podobe, ki so nastale v krščanski kulturi, in jih primerjali z vlogo ženske v judovski tradiciji, v kateri naj bi Marija kot zgodovinska oseba tudi dejansko živela. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo ponovili pogovor, ki smo ga pripravili s teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem.

Refleksije štirih: Mahatma Gandhi 4/4

Sat, 13 Aug 2022 12:00:00 +0000

15. avgusta bo minilo 75 let odkar je Indija po več desetletjih boja proti britanski nadvladi postala neodvisna. Do prvih teženj po osamosvojitvi je prišlo že konec 19. stoletja, največji zagon pa so te težnje dobile pod vodstvom Mahatme Gandija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Veliki indijski voditelj, družbeni preroditelj in mislec Mahatma Gandhi je z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Oddajo namenjamo osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Lev Kreft: "Ob spremljanju globalnih športnih spektaklov izgubljamo stik z družbo."

Mon, 08 Aug 2022 12:05:00 +0000

Šport kot totalni spektakel globinsko strukturira vsakdanjik milijardam posameznikov

"Fenomen športa, ki se je v Evropi pojavil konec 19. stoletja in se potem v kratkem stoletju razmahnil po vsem svetu, je ideale emancipacije, solidarnosti, in ustvarjalnosti sprevrnil v njihovo nasprotje in jih skorajda pokopal," piše francoski filozof Marc Perelman v knjigi Barbarski šport - Kritika globalne kuge, ki je izšla pri Založbi *cf.

Zakaj radikalni kritik fenomena globalnega športnega spektakla in profesor za estetiko na Université Paris Ouest-Nanterre Le Défensez nasprotuje organizaciji olimpijskih iger 2024 v Parizu in kako je lahko šport, ki nas tako zabava, globalna kuga, bomo premišljevali z dr. Levom Kreftom, nekdanjim predsednikom Evropske zveze za filozofijo športa in članom Izvršnega odbora Mednarodne zveze za filozofijo športa ter nekdanjim profesorjem na Oddelku za filozofijo ljubljanski Filozofski fakulteti.

Refleksije štirih: Baruch Spinoza 3/4

Sat, 06 Aug 2022 12:00:00 +0000

Nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza, čigar misel tudi po skoraj štirih stoletjih predstavlja enega od temeljev zahodnoevropskega mišljenja, je najbolj poznan po svojem monumentalnem, posthumno izdanem delu Etika (1677), napisanem v latinščini, kot vsa druga njegova dela, in leta 1963 prevedenem v slovenščino. Spinoza, ki se je rodil leta 1632 v Amsterdamu, letos tako beležimo 390 let od njegovega rojstva, je izhajal iz premožne judovske družine. Oče ga je namenil za rabina, zato je študiral Talmud, srednjeveško judovsko filozofijo, pa tudi Kabalo. Pozneje je Spinoza živel odmaknjeno življenje, zato je svoja dela – med kateri je tudi Teološko-politična razprava, ki je tudi prevedena v slovenščino – napisal v podeželski tišini. Preživljal se je z brušenjem leč in zavračal ponudbe univerz za poučevanje, želel je namreč obvarovati svojo filozofsko neodvisnost. Več o tem pomembnem in zanimivem filozofu pa dr. Igor Pribac. foto: Slika Franz Wulfhagen iz leta 1664, vir: Wikimedia Common

Vednost-oblast-subjekt – Michel Foucault in njegova filozofska dediščina

Mon, 01 Aug 2022 13:00:00 +0000

Michel Foucault (1926 – 1984) – izstopajoči filozof druge polovice 20. stoletja, čigar misel tudi slaba štiri desetletja po njegovi smrti ostaja aktualna za naš čas. Je avtor del, kot so Arheologija vednosti, Besede in reči, Rojstvo klinike, Zgodovina seksualnosti, Nadzorovanje in kaznovanje, Neustrašni govor idr. Čeprav se Foucaulta pogosto omenja kot strukturalista, je sam to oznako odločno zavračal. Vsekakor pa je predstavnik intelektualnega vrenja v Franciji v šestdesetih letih 20. stoletja in neusmiljen kritik nekaterih velikih imen in idej iz zahodnoevropske filozofske tradicije. Središče njegovih razmišljanj je v presečišču treh velikih osi: vednost – oblast – subjekt, skozi katere vzpostavlja svojo kritiko. Več o tem francoskem mislecu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2011, razmišljal dr. Mladen Dolar, eden največjih poznavalcev njegovega dela pri nas. foto: Wikimedia Commons

Refleksije štirih: Denis Diderot 2/4

Sat, 30 Jul 2022 11:05:00 +0000

Denisa Diderota bolj kot po slavni Enciklopediji pomnimo po literarno filozofskem delu Rameaujev nečak in po treh filozofsko literarnih pogovorih pod skupnim naslovom D'Alembertove sanje. Ta pisec filozofskih zgodb je sicer precej poznan tudi pri nas, saj je preveden precej zajeten del njegovega opusa, tudi v delu z naslovom To ni zgodba in druge zgodbe. V oddaji bomo pretresli Diderotovo misel in pomen njegovega dela tako znotraj literature kot tudi filozofije. Gosta sta dr. Primož Vitez in dr. Marko Uršič, oddajo je leta 2013 pripravil Gregor Podlogar. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih dveh tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju.

Začeti se moramo resno pogovarjati o prihodnjih ljudeh

Mon, 25 Jul 2022 12:05:00 +0000

Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba?

Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanjem in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno prihodnost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom.
"O prihodnjih ljudeh moramo razmišljati kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo premisliti in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje," razmišlja dr. Dejan Meh Savić.

foto: Pixabay/DeSa81

Refleksije štirih: Richard Wagner 1/4

Sat, 23 Jul 2022 11:05:00 +0000

Richard Wagner je bil izrazit nasprotnik monarhizma, ki je verjel, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje je prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravil večino svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradil gledališče, v katerem vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja smo o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi, govorili z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT. Oddajo je leta 2015 pripravila Saška Rakef. V ponedeljek, 25. julija ob 15:50, bo na programu Ars neposredni prenos začetka Slavnostnih iger v Bayreuthu 2022 ter Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Vabljeni k poslušanju. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Denisu Diderotu, Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju. foto: Pixabay/niki_vogt

Znanost je človeška, s tem pa boleha za vsemi boleznimi človeštva

Mon, 18 Jul 2022 12:05:00 +0000

“Bistvo rasizma je v razumevanju telesno različnih skupin ljudi kot večvrednih ali manjvrednih. In če naj bi tako pač bilo po naravni, torej biološki nujnosti, potem naj bi bilo tudi povsem pravično zasužnjevanje ali vsaj vladanje nad temnopoltimi in drugimi,” je zapisal na platnico knjige “Je znanost rasistična?” (Aristej, 2019) avtorja Jonathana Marksa njen prevajalec in prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič. Kako lahko sploh trdimo, da je znanost rasistična? Kdo si upa razglašati trditve, da je znanost vede ali nevede, hote ali nehote takšna? Še posebej v obdobju, v katerem vesoljski teleskop James Webb kaže, kakšen uspeh za vse človeštvo so sposobni doseči znanstveniki in znanstvenice. Ob nekritičnem sledenju znanstvenim mnenjskim voditeljem ali pa “komunikatorjem znanosti”, ki na podlagi dosežkov na enem področju podajajo sodbe o družbi nasploh, velja opozoriti, da ima znanost nekaj temnih skrivnosti. Prva taka temna skrivnost, ki je kljub sodobnim teleskopom ne opazimo, je predstava o rasi. To je skoraj hkrati s sodobno znanostjo prinesla moderna doba in se v takšni ali drugačni obliki ohranja do danes, čeprav jo biološka antropologija, kot ugotavlja tudi gost Ars humane dr. Rajko Muršič, že desetletja pošilja na smetišče zgodovine.

Restavriranje likovne dediščine

Sat, 09 Jul 2022 08:00:00 +0000

Društvo restavratorjev Slovenije je nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo letos podelilo Ivanu Bogovčiču. Nagrado je prejel za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke ter konserviranja in restavriranja v času svojega delovanja pred upokojitvijo. Vodil je tudi Restavratorski atelje Bogovčič, katerega jedro delovanja je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. Pred nekaj desetletji sta se mu pridružila sinova in starejši, Luka Bogovčič, danes vodi družinsko podjetje. Z Ivanom in Lukom Bogovčičem smo se v oddaji Ars Humana pogovarjali o posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Ivan Bogovčič pri delu, vir: www.triptih.com

Tako kot v pravljici! Mar res?

Mon, 04 Jul 2022 12:05:00 +0000

V času, ko so se pravljice konec sedemnajstega stoletja vzpostavile kot literarni žanr, so pomembno prispevale k vzpostavljanju in delovanju disciplinarne družbe. V devetnajstem stoletju so bile ravno pravljice tiste, ki so odločilno prispevale k utrjevanju narodne zavesti in so gradile narode in nacije. “Pravljice so danes eno od najmočnejših vzgojno-izobraževalnih orodij za otroke z vpeljavo vprašanj takšne vrste, kot se bo človek z njimi srečal v odrasli dobi, in z rešitvami, ki so plastično predstavljene s primeri, ki jih otrok razume in z identifikacijskimi točkami za otroka,” je v časopisu za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica zapisala dr. Polona Tratnik. Pri tem je zanimivo,da pravljice niso bile od nekdaj mišljene za otroke ali pa zgolj za otroke. Znanstvena svetnica na raziskovalnem inštitutu IRIS in redna profesorica za področji filozofije in umetnosti ter dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze dr. Polona Tratnik je vodila raziskovalni projekt funkcije pravljic. S tem mesecem je začela voditi nov projekt z naslovom Politične funkcije ljudskih pravljic. Je avtorica osmih znanstvenih monografij. Bila je Fulbrightova raziskovalka in gostujoča profesorica na številnih univerzah doma in v tujini. foto: Janko in Metka, ilustrirala Roža Piščanec, 1963

Resničnost je hujša, kot mislimo, da je – o teorijah zarot

Mon, 27 Jun 2022 13:00:00 +0000

Zemlja kot ravna plošča, nekdo nam vstavlja čipe in oddajniki za brezžična omrežja kot velike mikrovalovne pečice – to so pripovedi, ki so v zadnjem času dobre kandidatke za teorije zarot. S filozofom Tomažem Grušovnikom med drugim razgaljamo vzroke za njihov nastanek, njihovo družbeno vlogo in njihovo pojavljanje skozi zgodovino. FOTO: arhiv RTV SLO

Od Okre do Albijske gore – Notranjska med prazgodovino in antiko

Mon, 20 Jun 2022 12:05:00 +0000

Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Tako sta tudi njuni antični imeni, Okra za Nanos oziroma Razdrto, in Albion za Snežnik botrovali naslovu arheološke monografije s podnaslovom Notranjska med prazgodovino in antiko, ki jo je nedavno izdal Narodni muzej Slovenije. Njen avtor, muzejski arheolog dr. Boštjan Laharnar, se raziskovalno že dolgo ukvarja s prazgodovino Notranjske, torej z obdobjem železne dobe v prvem tisočletju pr.n.št do rimske zasedbe. Internetni dostop do lidarskih posnetkov celotnega ozemlja države od leta 2015 naprej je arheologom omogočil vnovičen premislek topografije in novih odkritij do takrat nevidnih ostankov arheološke krajine izpred dveh tisočletij. Zato je monografija, s tem premislekom obogatena doktorska disertacija Laharnarja, desetletje po njenem zagovoru izšla prav zdaj. Njegov kolega iz Narodnega muzeja dr. Peter Turk in izr.prof.dr. Matija Črešnar z ljubljanske FF, tudi arheologa železne dobe, z avtorjem pred mikrofonom vmeščajo vlogo tega prostora in daljnosežne kulturne razlike dediščine arheološke krajine zahodnega in vzhodnega dela Slovenije, ki so se že v tem oddaljenem času začele vzpostavljati. Na fotografiji naslovnica monografije Od Okre do Albionske gore vir: Program Ars

Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo

Mon, 13 Jun 2022 12:05:00 +0000

"Danes je že povsem razširjena ideja, da so kulturniki tisti, ki so kot pijavke prisesani na državni proračun, s čimer cuzajo davkoplačevalski denar, ki ga s trudom svojih rok in v potu svojega čela prigarajo pravi delavni ljudje. Vse bolj se širi ideja, da je pravi zaslužek mogoč samo na trgu, ki edini lahko pokaže, kdo si zasluži uspeh in kdo ne. Da je trg tisti, ki edini lahko določa kaj je vredno, da uspe in kaj si zasluži propad. Subvencije pa so tisto zlo, ki naš trdo prigarani denar kanalizira k lenuhom, ki ustvarjajo lastne blodnje," premišjuje dr. Blaž Kosovel in dodaja: "Po drugi strani pa so ZDA dežela, ki po celotnem svetu izvažajo svojo popularno kulturo, hkrati pa sploh nimajo ministrstva za kulturo. So dežela, kjer dejansko trg diktira, kaj lahko preživi in kaj ne. ZDA so hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega. Ker so nas kolonizirale s svojo popularno kulturo, imamo občutek, da vemo vse o njih. In ker je veliko ameriških produktov banalnih, ZDA onkraj političnega sistema in aktualne dnevne politike skorajda niso predmet teoretske analize v slovenskem prostoru." Evropejci se dojemamo kot del zahodnega sveta, a ravno vprašanje o ministrstvu za kulturo kaže, kako različna sta si Stari in Novi svet. Zakaj torej Združene države Amerike nimajo ministrstva za kulturo in kako to spremeni naivno doživljanje Združenih držav Amerike in Evrope same? Blaž Kosovel je urednik revije Razpotja, kulturni delavec, član Društva humanistov Goriške in festivala Mesto knjige, turistični vodnik in avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi. Po duši je filozof in raziskovalec, ki še posebej rad premišlja in predstavlja samoumevnosti okoli nas kot nekaj nesamoumevnega. Kot Fulbrightov štipendist je leto 2013 preživel v New Yorku, zatem doktoriral iz kulturnih študij, disertacijo pa kasneje razširil v predstavljeno knjigo, ki je tudi njegov monografski prvenec.

Zvok je ranljiv in nas čaka

Mon, 06 Jun 2022 12:05:00 +0000

Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, ima terapevtske zmogljivosti ali pa nam povzroča stres. Zvoki v našem urbanem okolju nas čakajo. Vsepovsod so. Tudi oni so ranljivi, tako kot mi. Na francoskem inštitutu Cresson, ki deluje na Fakulteti za arhitekturo v Grenoblu, med drugim raziskujejo zvok v javnem prostoru. Akustik dr. Nicolas Remy pove, da pri študijah sodelujejo arhitekti, inženirji, sociologi in filozofi. Vsa ta področja so namreč pomembna v kontekstu zvočnosti. Kako torej zagotoviti prostore pozitivnih zvočnih izkušenj? Enoznačnega odgovora ni, je pa pomembno ozaveščanje o pomenu zvoka in razvijanje občutljivosti zanj. To bi se moralo začeti že v otroštvu. Ko govorimo o pozitivnih učinkih zvoka, namreč večinoma pomislimo na glasbo, sicer pa sta pogosta tema šum, hrup. A to je, še doda Remy, ohlapna in enoznačna opredelitev. V družbi vizualno naravnanih informacij je torej pomembno, da o zvoku govorimo, ga beležimo, opisujemo, načrtujemo. Po eni strani je namreč zvok objektivno dejstvo, merljiv z napravami, po drugi strani pa občuten, subjektivno doživet, kontekstualiziran pojav. Tuje kraje smo po spletu navajeni raziskovati s fotografijami, videoposnetki, članki in potopisi, ogledujemo si zemljevide. Zvok pa nam nudi sicer bolj subtilne, na prvi pogled morda manj izrazite značilnosti prostora, vendar hkrati lahko na nek način zelo veliko pove in zahteva, da se mu skoraj meditativno posvetimo. V različne kraje po svetu nas odpelje tudi spletni projekt Cartophonies – Kartofonije. To so zvočni zemljevidi s posnetki z različnih bolj ali manj urbanih koncev sveta, ki jih raziskovalci posnamejo, opremijo s podatki o času in kraju ter opišejo. Projekt Kartofonij ima torej prav to posebnost, ki ga loči od ostalih zvočnih baz. Raziskovalec zvok pospremi s svojim opazovanjem tako akustičnih značilnosti kot tudi vzdušja in vtisa, pojasnita raziskovalca v Cressonovem laboratoriju Sylvie Laroche in Jul McOisans. Cresson vsako leto organizira mednarodni seminar in delavnice o zvoku – WinterSchool. Z udeleženci – študenti in strokovnjaki razvijajo razne zvočne projekte, ki bi jih lahko pozneje integrirali v urbano okolje. S seminarjem je povezan tudi projekt B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej – nastaja pa v sodelovanju Radia Slovenija s partnerskimi organizacijami. Foto: Jul McOisans (Klop za poslušanje in čutenje zvoka)

Zakaj zvoke urbanega okolja tako pogosto razlagamo kot moteče? Morda moramo le spremeniti svoje razumevanje, svojo pozornost.

Tuje kraje smo po spletu navajeni raziskovati s fotografijami, videoposnetki, članki in potopisi, ogledujemo si zemljevide. Zvok pa nam nudi sicer bolj subtilne, na prvi pogled morda manj izrazite značilnosti prostora, vendar hkrati lahko na nek način zelo veliko pove in zahteva, da se mu skoraj meditativno posvetimo. V različne kraje po svetu nas odpelje tudi spletni projekt Cartophonies – Kartofonije. To so zvočni zemljevidi s posnetki z različnih bolj ali manj urbanih koncev sveta, ki jih raziskovalci posnamejo, opremijo s podatki o času in kraju ter opišejo. Projekt Kartofonij ima torej prav to posebnost, ki ga loči od ostalih zvočnih baz. Raziskovalec zvok pospremi s svojim opazovanjem tako akustičnih značilnosti kot tudi vzdušja in vtisa, pojasnita raziskovalca v Cressonovem laboratoriju Sylvie Laroche in Jul McOisans.

Cresson vsako leto organizira mednarodni seminar in delavnice o zvoku – WinterSchool. Z udeleženci – študenti in strokovnjaki razvijajo razne zvočne projekte, ki bi jih lahko pozneje integrirali v urbano okolje. S seminarjem je povezan tudi projekt B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej – nastaja pa v sodelovanju Radia Slovenija s partnerskimi organizacijami.

Sedanjost v slovenskem gledališču

Mon, 30 May 2022 12:05:00 +0000

Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju! na snemanju oddaje, od leve proti desni: Žiga Predan, Nika Leskovšek, Petra Tanko, Danijel Malalan, Uroš Korenčan foto: Radio Slovenija

Kako ustvarjati kolektivno umetnost v času, ko srečevanja niso dovoljena?

Danes se začenja 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju!

O pritiskih na novinarje in urednike Radiotelevizije Slovenija

Mon, 23 May 2022 12:05:00 +0000

Oddajo Ars humana z naslovom O pritiskih na novinarje in urednike Radiotelevizije Slovenija pripravlja Marko Golja in ugotavlja, da še nikoli ni bilo toliko zadržkov do sodelovanja v oddaji v živo. In ti zadržki so razlog več za oddajo.

Živaživost – slovenska književnost v Italiji in Avstriji

Mon, 16 May 2022 12:05:00 +0000

Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec razmišljamo, zakaj je izraz zamejska književnost neprimeren in zastarel, kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Italije in kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, razgrnemo pa tudi, kaj v kontekstu sodobne literature predstavlja dvojna identiteta, kje so meje slovenske literature in kakšna je podoba slovenske literature v Italiji in Avstriji. O teh temah s prof. dr. Silvijo Borovnik iz Maribora, dr. Miranom Košuto iz Trsta in mag. Dominikom Sriencom iz Celovca.

"Ta literatura se spreminja, ni več samo slovenska in niti ni samo koroška, je večjezična, nadregionalna in s tem tudi ni več vezana na državne meje."

Božidar Debenjak: "Ukrajina je del splošnih retrogradnih procesov. Smo v hudi krizi."

Mon, 09 May 2022 12:05:00 +0000

Podnebna kriza, vojne in njihovi begunci, vzpenjanje skrajne denice v Evropi in po svetu, ameriško vrhovno sodišče premišljuje o prepovedi pravice do splava, življenje postaja vse dražje... Kaj vse je šlo zadnjih deset let po zlu, da se je svet približal točki vrelišča? Zakaj zgodovina za napovedovanje prihodnosti nima smisla in kako naj sploh poimenujemo silnice dogajanja, ki iz leta v leto vse bolj razosebljajo ljudi? "Občost je nekaj popolnoma drugega kot velika množina, pravi Hegel. In ko vsak čvekne, kar si misli, dobimo veliko množino. To ni razmišljanje, to ni logičen korak naprej, to je evrovizijsko glasovanje publike," pravi dr. Božidar Debenjak o prepirih na družabnih omrežjih in Muskovem nakupu Twitterja. O trenutku sodobnosti, ki jo seveda vedno razlagamo za nazaj, 87-letni filozof premišljuje s panoramskim pogledom na ideje in miselni tok 20. stoletja, a skrbno in natančno sledi trenutnemu dogajanju. Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so poganjale 20. stoletje in velik poraz razsvetljenskih idej? "Prišli smo v situacijo, v kateri mediji molčijo o določenih stvareh ... O katerih koli. Med pandemijo smo imeli priložnost videti, kako enoumni smo bili. O čem se ni smelo govoriti. Iste stvari, denimo, so bile v vseh medijih, določenih, o katerih bi morali govoriti, pa ni bilo," premišljuje dr. Debenjak in dodaja: "Na levici je na podoben način razpadel intelektualni prostor. Razne 'korektnosti', s katerimi se cenzurira vsako besedo, so grozota." foto: Arhiv RTV SLO/Iz dokumentarnega filma Dr. Božidar Debenjak, filozof v filmu pod mostovi

Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so zaznamovale 20. stoletje?

Podnebna kriza, vojne in njihovi begunci, vzpenjanje skrajne desnice v Evropi in po svetu, ameriško vrhovno sodišče premišljuje o prepovedi pravice do splava, življenje postaja vse dražje ... Kaj vse je šlo zadnjih deset let po zlu, da se je svet približal točki vrelišča? Zakaj zgodovina za napovedovanje prihodnosti nima smisla in kako naj sploh poimenujemo silnice dogajanja, ki iz leta v leto vse bolj razosebljajo ljudi?

"Občost je nekaj popolnoma drugega kot velika množina, pravi Hegel. In ko vsak čvekne, kar si misli, dobimo veliko množino. To ni razmišljanje, to ni logičen korak naprej, to je evrovizijsko glasovanje publike," pravi dr. Božidar Debenjak o prepirih na družabnih omrežjih in Muskovem nakupu Twitterja. O trenutku sodobnosti, ki jo seveda vedno razlagamo za nazaj, 87-letni filozof premišljuje s panoramskim pogledom na ideje in miselni tok 20. stoletja, a skrbno in natančno sledi trenutnemu dogajanju. Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so poganjale 20. stoletje, in velik poraz razsvetljenskih idej?

"Prišli smo v situacijo, v kateri mediji molčijo o določenih stvareh ... O katerih koli. Med pandemijo smo imeli priložnost videti, kako enoumni smo bili. O čem se ni smelo govoriti. Iste stvari, denimo, so bile v vseh medijih, določenih, o katerih bi morali govoriti, pa ni bilo," premišljuje dr. Debenjak in dodaja: "Na levici je na podoben način razpadel intelektualni prostor. Razne 'korektnosti', s katerimi se cenzurira vsako besedo, so grozota."

Božidar Debenjak je pred filozofskim udejstvovanjem najprej diplomiral iz biologije. Potem je bil večkrat predstojnik oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik Slovenskega filozofskega društva in član upravnega odbora jugoslovanskega združenja za filozofijo. Leta 1990 je začel predavati socialno filozofijo in filozofijo zgodovine ter bil mentor pri doktoratih Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Rastka Močnika.

Njegova bibliografija obsega prispevke v revijah in zbornikih, izdal je tudi več knjig, kot so Friedrich Engels – Zgodovina in odtujitev (1970), V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo. Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri prevajanju in izdajanju Marxovih del v slovenskem jeziku ter prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Med letoma 1961 in 2001 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti.

Z ženo Doris in sinom Primožem je po upokojitvi prevedel Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, za kar jim je predsednik republike leta 2014 podelil red za zasluge.

Pravljice, ki si jih pripovedujemo odrasli

Mon, 02 May 2022 12:05:00 +0000

V trenutkih, ko se začnejo politiki sklicevati na antropologe, pri njih iskati navdih in vplivni blogerji Hararija obtožujejo sodelovanja v globalni ideološki zaroti, je morda čas za miselni premor. Žanr makrozgodovinopisja je namreč v polnem zagonu. Če kdaj, danes človeštvo poskuša razumeti, od kod prihaja in kam bo zašlo? Poskusi, v celoti ubesediti skrivnostno zgodovino človeštva, niso novi. Z razvojem tehnologije in znanosti postajajo zgodbe o nas popolne in totalne. Pripovedujejo jih denimo Yuval Noah Harari, ki je pri nas najbolj znan po delih Sapiens - Kratka zgodovina človeštva, 21. nasvetov za 21. stoletje, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti, Jared Diamond s knjigami Propad civilizacij, Puške, bacili in jeklo in seveda številni drugi. Pod trenutno najbolj zanimivo in razvpito razpravo, ki še ni prevedena v slovenski jezik, sta se podpisala pokojni David Graeber in David Wengrow. Knjigo The Dawn of Everything: A New History of Humanity, torej Svitanje oz. zora vsega: nova zgodovina človeštva, sta pisala kar deset let. Če so naše informacije točne, se za prevod zanimata dve slovenski založbi. O relevantnosti, znanstveni vrednosti in natančnosti totalnih zgodb premišljujeta prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič in antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani.

Kakšno zvezo z realnostjo imajo zgodbe o zgodovini človeštva, kot jih pripovedujejo Yuval Noah Harari, David Graeber in David Wengrow?

V trenutkih, ko se začnejo politiki sklicevati na antropologe, pri njih iskati navdih in vplivni slovenski blogerji Hararija obtožujejo sodelovanja v globalni ideološki zaroti, je morda čas za miselni premor. Žanr makrozgodovinopisja je namreč v polnem zagonu. Če kdaj, danes človeštvo poskuša razumeti, od kod prihaja in kam bo zašlo? Poskusi, v celoti ubesediti skrivnostno zgodovino človeštva, niso novi.

Z razvojem tehnologije in znanosti postajajo zgodbe o nas popolne in totalne. Pripovedujejo jih denimo Yuval Noah Harari, ki je pri nas najbolj znan po delih Sapiens - Kratka zgodovina človeštva, 21. nasvetov za 21. stoletje, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti, Jared Diamond s knjigami Propad civilizacij, Puške, bacili in jeklo in seveda številni drugi. Pod trenutno najbolj zanimivo in razvpito razpravo, ki še ni prevedena v slovenski jezik, sta se podpisala pokojni David Graeber in David Wengrow. Knjigo The Dawn of Everything: A New History of Humanity, torej Svitanje oz. zora vsega: nova zgodovina človeštva, sta pisala kar deset let. Če so naše informacije točne, se za prevod zanimata dve slovenski založbi.

O relevantnosti, znanstveni vrednosti in natančnosti totalnih zgodb premišljujeta prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič in antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani.

Pregon 1942 - ob 80-letnici izselitve koroških Slovencev

Mon, 25 Apr 2022 12:05:00 +0000

Druga svetovna vojna je imela usodne posledice za mnoge koroške Slovence. Aprila leta 1942 so jih nacistične enote začele prisilno izseljevati. Tega leta je bilo tako iz avstrijske Koroške v nemška nacistična taborišča pregnanih 227 slovenskih družin. V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec in Radiem Trst A se spominjamo tega pretresljivega zgodovinskega dogodka, ki je zaznamoval usodo mnogih Slovencev. Pogovor vodi celovška kolegica Daniela Topar, v njem pa sodelujejo: iz Celovca umetnik in arhitekt Karl Vouk in zgodovinar Valentin Sima, iz Ljubljane Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, in iz Trsta zgodovinar Aleksej Kalc.

"Ta germanizacija za časa pregona leta 1942 je bila mišljena tako, da je treba na območju Koroške naseliti Nemce."

Mnogi svetovi - Mnogi svetovi - misliti s filozofijo

Mon, 18 Apr 2022 06:00:00 +0000

Vprašanje mnogih svetov, ki zadeva prav jedro filozofije, pa tudi nekatere vzhodnjaške religijske prakse, je povezano z različnimi razmišljanji, ki se lahko dotikajo na primer časa ali svobodne volje, pa tudi vzdrževanja različnosti, kjer – kar je dandanes še posebej aktualno – ne gre samo za toleranco, temveč za aktivno sprejemanje drugačnosti. O pomenu mnogih svetov razmišljata dr. Marko Uršič in dr. Olga Markič.

"Med enim in mnogim obstaja zapleten odnos, a hkrati je to jedro filozofije, ki ima močan in velik pomen tudi za naša življenja; to ni samo teoretičen disput, ampak je to stvar naših razmišljanj in dejanj."

Kdo se boji improvizirane glasbe?

Mon, 11 Apr 2022 16:00:00 +0000

Kaj sploh je svobodna improvizirana glasba? Kako se je razvijala? Kdo so njeni ustvarjalci in ustvarjalke? Pretresamo samosvojo glasbeno skupnost, ki ima lastno infrastrukturo, prek katere vstopa v kulturno-umetniški prostor, v institucije, medije, kulturne politike in njene mehanizme vrednotenja, nagrajevanja ter podpiranja. O improvizirani glasbi in njeni skupnosti z Nino Dragičević, Luko Zagoričnikom in Ičom Vidmarjem. Foto: Gregor Podlogar

"Improvizacija si kot ideja želi, da se od nečesa, kar je naučeno, pa tudi priučeno, oddalji. In se mora vsakič, ko pride do točke, ko se zdi, da je naučena ali priučena, razsuti."

Biti ženska in ustvarjalka

Mon, 04 Apr 2022 12:05:00 +0000

Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec pretresamo, kaj danes pomeni biti ženska in ustvarjalka, kakšni so pri tem izzivi in kako je sploh ženska ustvarjalnost sprejeta – v iskanju teh odgovorov sodelujejo: iz Ljubljane Tanja Tuma, iz Trsta Vilma Purič in iz Celovca Julija Schellander-Obid. Foto: Pixabay

"Ženske se lotevamo vseh tem. Moški se lotevajo vseh tem. In to je bistvo ustvarjanja – da nimamo meja."

Metelkova 6

Mon, 28 Mar 2022 13:00:41 +0000

Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.

O poteh in stranpoteh slovenske kulture

Podoba poezije danes

Mon, 21 Mar 2022 16:00:00 +0000

Ob svetovnem dnevu poezije pretresamo, v kakšni kondiciji je danes poezija pri nas, ali ima kakšne skupne značilnosti, kaj je zanjo značilno in kako se odziva na družbenopolitične spremembe. O tem z Natašo Velikonja, Varjo Balžalorsky Antić, Petrom Semoličem in Muanisom Sinanovićem. Foto: Gregor Podlogar

"Poezija ne more reševati sveta, je pa poezija del življenja, del stvarnosti kot take."

Ob svetovnem dnevu poezije pretresamo, v kakšni kondiciji je danes poezija, kaj je zanjo značilno in kako se odziva na družbenopolitične spremembe. O tem z Natašo Velikonja, Varjo Balžalorsky Antić, Petrom Semoličem in Muanisom Sinanovićem.

Vojne divjajo, ledeniki se talijo

Mon, 14 Mar 2022 13:05:00 +0000

Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več - ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez povratka. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma spremenila svet. O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure Klaus Thymann. Zadnje razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja Grenlandije za Evropo namreč ne pomenijo dobrih novic. foto: Simon Norfolk in Klaus Thymann

Podnebna kriza se je umaknila vojnim in gospodarskim temam, a še vedno traja

Ledeniki se talijo hitreje kot kadar koli v zadnjih 5000 letih. Od vode z ledenikov in gora je odvisna milijarda in pol ljudi. Ob vsaki otoplitvi se pridelek zmanjša za deset odstotkov. Srhljivih dejstev je še veliko več. Mednarodna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure, skozi dela sedemnajstih umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavi iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet.

"Skrajen primer podnebnih sprememb na ledenikih je tudi Triglavski ledenik. V dobrih sto letih je ostala tisočinka njegove mase. Po svetu ledeniki v zadnjih tridesetih letih izgubijo pol metra ledu na leto. V zadnjih letih, leta 2018 in 2019, je to povprečje en meter." – Gregor Vertačnik

Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez vrnitve. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma predrugačila svet.

"Lani se je talilna sezona na Grenlandiji začela pozno, potem pa je sredi avgusta na najvišje ležeči meteorološki postaji, približno 3200 metrov nad morsko gladino, prvič v zgodovini meritev deževalo. Tam je sicer poleti povprečna temperatura minus deset ali minus petnajst stopinj Celzija." – Gregor Vertačnik

O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure in kurator razstave Klaus Thymann. Najnovejše razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja ledu namreč za Evropo ne pomenijo dobrih novic.

"Zakaj nam je mar? Ljudje živimo na planetu Zemlja in če smo se odločili, da želimo prihodnjim generacijam zapustiti planet, na katerem bo mogoče živeti, potem preprosto moramo skrbeti zanj. Če mislite, da ena generacija lahko onesnaži vse, kar obstaja, in razstreli planet, potem je to drugačna zgodba. Če pa mislite, da moramo imeti v mislih še nerojene rodove, potem pač moramo skrbeti. Skrb v tem primeru pomeni ukrepanje! Vemo, da obstaja problem in nemoralno je, da nič ne storimo, medtem ko vemo, da imamo problem. Ni pomembno, kdo je levi ali desni, kdo ima prav ali ne. Vprašanje je samo to, kaj je primerno storiti? Primerno se je spopasti s podnebno krizo z vsemi silami." – Klaus Thymann.

Ukrajinska zgodovina in kultura

Mon, 07 Mar 2022 13:37:00 +0000

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Vir foto: Pixabay

Dolg boj za emancipacijo jezika in obstoja

Ogenj, ki je zajel Evropo

Mon, 28 Feb 2022 10:33:00 +0000

Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Narodni dom v Trstu 1920–2020 je zgovoren podnaslov znanstvene monografije; napisala sta jo dr. Borut Klabjan in dr. Gorazd Bajc.

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti kot pričevalci kulturne in intelektualne zgodovine na Slovenskem

Mon, 21 Feb 2022 13:05:00 +0000

Rokopisi in rokopisni fragmenti so pričevalci bogatega intelektualnega življenja na našem ozemlju v srednjem veku, ki nam razkrivajo, katere avtorje in dela so ljudje tu brali in poznali. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani poleg liturgičnih knjig, kot so misali, graduali, antifonali itd., kot fragmentarno gradivo hranijo številna pravna besedila, antično poezijo in filozofijo s komentarji, srednjeveško poezijo, zgodovinska besedila, univerzitetna skripta in prav izvirne slovarje. Ta fragmente nam s svojim raziskovanjem odkriva prof. ddr. Nataša Golob, ki se je konec leta 2021 podpisala pod drugi zvezek zbirke Manuscripta et fragmenta, ki jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja v sodelovanju z ustanovami, ki na Slovenskem hranijo rokopisno gradivo, tokrat z NUK-om. Foto: Nataša Golob predstavlja enega od rokopisov, avtorica fotografije: Iza Pevec

"Rokopisi in vse, kar je z njimi povezano, so naša kašča spomina, ki jo moramo odpreti." (N. Golob)

Nevladne organizacije v kulturi so pionirke na področju razvoja sodobne umetnosti v šolah

Mon, 14 Feb 2022 12:30:00 +0000

Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.

Prisotnost sodobne umetnosti v šolah je predvsem odvisna od interesa učiteljev za to področje umetniškega ustvarjanja

Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.

Prešernovi lavreati zaznamujejo zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in mladinsko književnost, vizualno umetnost in animirane filme

Mon, 07 Feb 2022 14:00:00 +0000

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Leto je naokoli in prišel je čas za počastitev Prešernovih lavreatov. Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kajetan Gantar, Damijan Močnik, Jette Ostan Vejrup, Andreja Zakonjšek Krt, Mirko Cuderman, Špela Čadež, Anja Štefan, Dušan Kirbiš, foto: TV Slovenija, Wikipedia, Bobo, SNG Maribor, Bobo, osebni arhiv Špele Čadež, Bobo, Galerija mesta Ptuj

Prešernova nagrajenca ter nagrajenke in nagrajenci Prešernovega sklada o svojem delu, življenju in družbi

Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.

Dr. Spomenka Hribar in akademik dr. Tine Hribar: Slovenski razkol in slovenska sprava

Mon, 31 Jan 2022 13:58:17 +0000

Soavtorja knjige Slovenski razkol in slovenska sprava (s finančno podporo SAZU jo je izdala založba Ciceron) dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.

Sprava je mogoča med ljudmi kot ljudmi, ne med ljudmi kot vlogami

Dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. V knjigi z naslovom Slovenski razkol in slovenska sprava (izdala jo je založba Ciceron) med drugim odgovorita na vprašanja Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (bil je v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.

Ludwig Wittgenstein in njegova misel: ob stoletnici izida Logično filozofskega traktata

Mon, 24 Jan 2022 16:00:00 +0000

Ludwig Wittgenstein (1889 – 1951) je, kot ga imenujejo v anglosaksonskem svetu, kralj filozofov (philosopher-king) in eden od očetov filozofije jezika. Dunajčan, ki je za časa življenja izdal le Logično-filozofski traktat (1921 – 1922), kratko veledelo, v katerem raziskuje odnos med jezikom in stvarnostjo in ki se uvršča ob bok največjim filozofskim stvaritvam zahodnoevropskega sveta. Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o, kot je sam zapisal v predgovoru, razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti itd. Njegov vpliv na mnoge filozofe in umetnike, predvsem literate, je bil izjemno velik in še traja. In zakaj se je k Wittgensteinu vredno vračati, o tem z dr. Andrejem Uletom in dr. Tomažem Grušovnikom. foto: TPR

"Naslov ni Wittgensteinov. Naslov je dal založnik. Wittgensteinov naslov je bil Der Satz, Stavek. In pravi naslov tega dela je – Stavek."

Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o, kot je sam zapisal v predgovoru, razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti itd. Njegov vpliv na mnoge filozofe in umetnike, predvsem literate, je bil izjemno velik in še traja. In zakaj se je k Wittgensteinu vredno vračati, o tem z dr. Andrejem Uletom in dr. Tomažem Grušovnikom.

Glasba na poti – izzivi, pristopi in izkušnje pri izobraževanju glasbenic in glasbenikov pri nas in v zamejstvu

Mon, 17 Jan 2022 14:05:00 +0000

V skupni oddaji Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija – programa ARS pretresamo, kako danes poteka glasbeno izobraževanje pri nas in v zamejstvu, kakšni so pristopi, kaj je pri tem pomembno in kakšni so izzivi tega izobraževanja danes? V pogovoru sodelujejo: iz Ljubljane Nina Prešiček, iz Trsta Tomaž Simčič in iz Celovca Dominik Hudl. Foto: pixabay

"Lepota je nekaj, kar rabimo vsi."

Francis Bacon in surovost stvarnega

Mon, 10 Jan 2022 13:10:00 +0000

Na Irskem rojeni britanski slikar Francis Bacon – letos obeležujemo 30. obletnico njegove smrti – poleg Pabla Picassa velja za enega največjih figuralikov 20. stoletja. Baconove figure – človeška figura je osrednja tema njegovega slikarstva – mnogokrat izhajajo iz abstrakcije in ustvarjajo grozljivo ter tesnobno ozračje. Bacon je izhajal iz klasičnega slikarstva in še danes je impresivna njegova obsedenost s študijami Velazquezovega portreta papeža Inocenca X. iz 17. stoletja. A hkrati – to je še posebej pomembno – je Bacon slikal iz globokega občutenja življenja in zavedanja smrti. Tako mu je uspelo ustvariti edinstven in prepoznaven slog slikanja, ki se izmika klasifikacijam. Več o njegovem delu pa dr. Jure Mikuž in dr. Nataša Smolič. Pogovor je bi prvič objavljen leta 2005.

Francis Bacon: "Hrepenimo po novih podobah in po novih načinih ustvarjanja resničnosti."

Na Irskem rojeni britanski slikar Francis Bacon – letos obeležujemo 30. obletnico njegove smrti – poleg Pabla Picassa velja za enega največjih figuralikov 20. stoletja. Baconove figure – človeška figura je osrednja tema njegovega slikarstva – mnogokrat izhajajo iz abstrakcije in ustvarjajo grozljivo ter tesnobno ozračje. Bacon je izhajal iz klasičnega slikarstva in še danes je impresivna njegova obsedenost s študijami Velazquezovega portreta papeža Inocenca X. iz 17. stoletja. A hkrati – to je še posebej pomembno – je Bacon slikal iz globokega občutenja življenja in zavedanja smrti. Tako mu je uspelo ustvariti edinstven in prepoznaven slog slikanja, ki se izmika klasifikacijam. Več o njegovem življenju in delu pa dr. Juret Mikuž in dr. Nataša Smolič. Pogovor z njima je bil prvič objavljen leta 2005.

Zmožnost, mišljenje in življenjski filozofski projekti

Mon, 03 Jan 2022 13:05:00 +0000

"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti." Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer. Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof." Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

Giorgio Agamben: Moč misli

"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti."

Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.

Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof."

Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

Slovenska poosamosvojitvena poezija – med Sutrami (1991) Uroša Zupana in Samoumevnim (2021) Natalije Milovanović

Mon, 27 Dec 2021 16:00:00 +0000

Pozornost posvečamo poosamosvojitveni poezij, torej poezij, ki je nastajala med letoma 1991 in 2021. Pretresali bomo, katere pesnice in kateri pesniki so vstopili v slovenski literarni prostor v zadnjih treh desetletjih, kako so ga spremenili, kaj je značilno za slovensko pesniško ustvarjanje v tem obdobju in po čem ga bo pomnila literarna zgodovina v prihodnje. O tem z gosti: dr. Ireno Novak Popov, dr. Darjo Pavlič in dr. Alenom Širco. Na fotografiji knjigi iz zbirke Aleph. Zbirka Aleph Centra za slovensko književnost ima pomembno vlogo pri izdajanju pesniških knjig zadnja tri desetletja. V tej zbirki so leta 1991 izšle tako Sutre Uroša Zupana kot leta 2021 Samoumevno Natalije Milovanović – avtorja in avtorice, od katerih vsak od njiju določa en časovni pol tridesetletnega pesniškega dogajanja v Sloveniji, dva nagrajena prvenca, dve poetiki, ki vsaka na svoj način odslikavata osebno pesniško zgodbo, hkrati pa tudi čas, v katerem sta nastali.

"Danes je ženska poezija v razcvetu. In upam si trditi, da je boljša, kot tista, ki jo pišejo avtorji."

Pozornost posvečamo poosamosvojitveni poezij, torej poezij, ki je nastajala med letoma 1991 in 2021. Pretresamo, katere pesnice in kateri pesniki so vstopili v slovenski literarni prostor v zadnjih treh desetletjih, kako so ga spremenili, kaj je značilno za slovensko pesniško ustvarjanje v tem obdobju in po čem ga bo pomnila literarna zgodovina v prihodnje. O tem z gosti: dr. Ireno Novak Popov, dr. Darjo Pavlič in dr. Alenom Širco.

Četrta industrijska revolucija bo pripadla kreativcem

Mon, 20 Dec 2021 13:05:00 +0000

Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti. Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale urednica publikacije Kulturni imperativ - Razsežnost in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, izredna profesorica na ljubljanski akademiji za oblikovanje in direktorica Inštituta za oblikovanje dr. Barbara Predan, umetnica in oblikovalka Tamara Lašič Jurkovič iz oblikovalskega studia Ljudje. Za nekaj izjav smo prosili tudi dr. Niko Murovec iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. foto: Center za kreativnost

KKS ustvari več prihodkov kot kemična industrija ali proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

"Zakaj si ne upate na trg, da vas zvagamo?... Sam se z lahkoto preživljam na trgu, vi pa stalno jokate za denar. Predvsem zato, ker ste leni in nesposobni. Mene država rabi, vi ste pa samo strošek." – komentar uporabnika na članek Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo, MMC RTV SLO 16. junija 2020 *

V letu 2020 je pri nas izšla najobsežnejša statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja, ki je razkrila velik pomen in še večji potencial področja. Zgornja trditev je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki ste jo lahko (med številnimi drugimi) poleti srečevali na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero so opozarjali na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju.

Do katere mere lahko enačinimo kulturne in kreativne poklice? Kako primerjati poklic režiserja, pisatelja in ustvarjalca računalniških iger ter oglaševalca? Kaj za državo pomenijo kulturni in kreativni ustvarjalci? Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale: dr. Barbara Predan, izr. prof. na ALUO in urednica publikacije Kulturno-kreativni imperativ, oblikovalka Tamara Lašič Jurković iz studia Ljudje in dr. Nika Murovec iz Ekonomskega inštituta za razskovanja.

Avdiovizualna industrija (AVI) je ena izmed kreativnih industrij z velikim potencialom. Izsledki Statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja 2008–2017 (KKS) so pokazali, da med podjetji, ki delujejo na področju KKS, panoga video in film predstavlja slabih šest odstotkov podjetij, pri čemer je v letu 2017 ustvarila dobrih sedem odstotkov vseh prihodkov na domačem ter približno šest odstotkov skupnega prihodka na tujih trgih vseh podjetij KKS v Sloveniji. Naj spomnimo, da so k temu največ prispevale panoge programska oprema in igre (42 %), knjige in tisk (28 %) ter oglaševanje (15 %).

*Primerjava deleža prihodkov, ustvarjenih v kulturnem in kreativnem sektorju, s prihodki v drugih panogah pokaže, da KKS ustvari več prihodkov kot kemična industrija ali proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov.

Fenomen Sally Rooney

Mon, 13 Dec 2021 13:10:00 +0000

Irska pisateljica Sally Rooney je pri tridesetih že izdala tri odlično sprejete romane, od katerih so enega pri BBC in Hulu celo priredili v televizijsko serijo. Navdušenje kritikov in bralcev je tolikšno, da nekateri govorijo o "kultu" Sally Rooney, drugi jo imajo za prvo veliko milenijsko pisateljico. Bolj cinični bralci in kritiki pravijo, da je njena proza postala cenjena znamka, neke vrste statusni simbol med mladimi intelektualci in intelektualkami; celo, da naj bi šlo za književnost "poze". V oddaji gostujejo Andreja Udovč, urednica pri založbi Sanje, Lara Paukovič, pisateljica in publicistka, ter Maja Šučur, literarna kritičarka in kulturna novinarka.

Avtorica romanov Pogovori s prijatelji, Normalni ljudje in Beautiful World, Where Are You

Izzivi dediščine, rimski zaporni zidovi

Mon, 06 Dec 2021 14:30:00 +0000

Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem rimskih zapornih zidov označujemo s terminom Claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino: zapore Julijskih Alp. Te so poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico 3. stoletja, ko je bil Rimski imperij na pragu zatona in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa z Juretom Kusetičem iz Narodnega muzeja Slovenije. Na fotografiji: rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz leta 1863, original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije; foto: Narodni muzej Slovenije.

Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji

Večina poslušalcev je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji in jugovzhodni Evropi. Popotniki z vsega sveta obiskujejo mogočne utrdbene linije na skrajnih mejah nekdaj največjega imperija na svetu, rimskega cesarstva, ki so tudi rdeča nit znanstvenih sodelovanj, seminarjev in simpozijev dežel, skozi katere se vijejo. Številni pa ne poznajo drugačnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj rimskega imperija, na skrajni severovzhodni strateški meji rimskodobne Italije. Odseki zapornih zidov se vrstijo od današnje Reke na Hrvaškem, po ozemlju današnje zahodne Slovenije proti severu in vse do Posočja. Po vseh merilih ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem označujemo s terminom claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino, zapore Julijskih Alp. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa v oddaji Ars humana, z gostom Juretom Kusetičem, arheologom, kustosem v Narodnem muzeju Slovenije. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Sogovornik

Zapore

Claustra Alpium Iuliarum je poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico tretjega stoletja, ko je bil rimski imperij na pragu zatona in so ga pestili državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka petega stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. Postavitev posameznih zapor je bila takšna, da se je čim bolje vpenjala v naravno izoblikovanost terena in tako dobro izkoristila njegov obrambni potencial.

Strokovnjaki sklepajo, da je sistem nastal kot odgovor na številne vojaške vdore sosednjih ljudstev prek zunanjih meja rimskega cesarstva, ki so ogrozili že samo srce imperija, mesto Rim. Z njim so utrdili notranjost države, ki je bila sicer povsem nebranjena. Zapore so dosegle svoj vrhunec v četrtem stoletju, to je stoletju državljanskih vojn. Tako je bil sistem uporabljen le za boje med cesarji in uzurpatorji. Po Teodozijevi končni razdelitvi imperija na Vzhodni in Zahodni del je sistem claustra Alpium Iuliarum izgubil svoj pomen in bil opuščen.

Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so ljudje ruševine zapornih zidov poznali skozi celoten srednji in novi vek. Prve sistematične raziskave so se začele že sredi 19. stoletja, največji razmah pa so dosegle na pobudo Jaroslava Šašla v 50., 60. in 70. letih 20. stoletja. Kljub novejšim raziskavam številna znanstvena vprašanja ostajajo odprta: Ali je sistem kdaj deloval v celoti? Kakšen je bil kronološki razvoj zapornih linij? Ali so bili zaporni zidovi del širše globinske obrambe med Panonskim svetom in Alpami ali so delovali samostojno? Kako številčna bi lahko bila nastanjena vojska in ali bi lahko ustavila sovražne napade? Kakšne so bile logistična ureditev, strategija in taktika? Upoštevati moramo namreč tudi možnost, da sistem nikoli ni opravljal svoje funkcije.

Claustra Alpium Iuliarum je prvovrsten spomenik arheološke dediščine v Sloveniji. Zato je ideja o pridružitvi zapornega sistema rimskemu limesu na seznam Unescove nepremične kulturne dediščine povsem na mestu. Posvetiti mu je treba tudi pozornost z vidika zaščite, prezentacije in promocije. Zaporni sistem je bil tako predmet obravnave v večjih evropskih projektih. Glavni cilji projektov so bili izdelava strategije upravljanja kot celote, uskladitev meddržavnih konservatorskih stališč Slovenije in Hrvaške, ukrepi zaščite posamičnih zapor, izdelava promocijskega načrta in predstavitev kulturne dediščine širši javnosti. Te vključuje predvsem arheološke poti, parke, razstave, publikacije, spletno stran, aplikacijo, dokumentarni film, programe vodstev, predavanj in izobraževanj za širšo javnost in deležnike.

S sintezo dosežkov se je vzpostavila destinacija kulturnega in zelenega turizma claustra Alpium Iuliarum, hkrati pa povečala prepoznavnost spomenika. Ustanovljen je bil konzorcij Claustra, ki združuje različne interesne skupine vzdolž celotnega sistema: občine, turistične organizacije, manjša in srednja podjetja, kreativni sektor, društva in zavode. Prvič je s tem omogočeno usklajeno in učinkovito sodelovanje vseh deležnikov na celotnem območju sistema claustra Alpium Iuliarum. In prav to je temelj za učinkovito zaščito, promocijo, trženje in raziskovanje zapornega sistema v prihodnosti.

Fotozgodba

Literatura in film

Mon, 29 Nov 2021 15:00:00 +0000

Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.

Aljoša Harlamov: "Gre vedno za konkretizacijo abstraktnega jezika."