<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/avdiofestival.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Comedy</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?  </description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Avdiofestival</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251522/logo_10.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? &lt;p&gt;&lt;em&gt;V pogovoru so sodelovali:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;novinarka Dela &lt;strong&gt;Maja Prijatelj Videm&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Žiga Malek&lt;/strong&gt;, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti Univerze v Ljubljani,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marina Pintar&lt;/strong&gt; s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;mladi in inovativni kmet &lt;strong&gt;Domen Benčina&lt;/strong&gt; z družinske kmetije Pr' Birtovih.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Okrogla miza je bila del &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="83607552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/14/SuaboRA_SLO_LJT_11314974_22370779.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175256861</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? &lt;p&gt;&lt;em&gt;V pogovoru so sodelovali:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;novinarka Dela &lt;strong&gt;Maja Prijatelj Videm&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Žiga Malek&lt;/strong&gt;, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti Univerze v Ljubljani,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marina Pintar&lt;/strong&gt; s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;mladi in inovativni kmet &lt;strong&gt;Domen Benčina&lt;/strong&gt; z družinske kmetije Pr' Birtovih.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Okrogla miza je bila del &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175256861</link>
        <pubDate> Wed, 14 Oct 2026 09:44:14 +0000</pubDate>
        <title>Suša bo v prihodnje močno zarezala v našo prehrano: &quot;Scenarija, ki bi vključeval toliko slabih stvari, sploh nismo razvili.&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak sogovornik je svet zase, vsak predstavlja izziv za avtorja, ki razmišlja, kako se približati intervjuvancu, kako zgraditi zaupanje, kaj in kako spraševati, s čim začeti, kako končati, se pogovarjati v živo, snemati, delati na terenu ali v studiu. Včasih intervjuji nastanejo hipno, za druge pripravljamo teren in gradimo mostove več let. Avtorji imajo izjemne zgodbe o intervjuvancih in pripravah, poteku in izvedbi intervjujev. Intervju je priljubljena in vsestransko uporabna novinarska zvrst, ki ustvarjalcem ponuja široko paleto možnosti, obdelav in pristopov. Vsak intervju lahko postane nepozabna zgodba za novinarja, gosta in občinstvo. 

O intervjuju govorijo pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, 91-letni upokojeni generalmajor jugoslovanske armade Ciril Zabret, klinični psiholog, predavatelj, pogosto tudi intervjuvanec dr. Aleksander Zadel in legendarni danski radijski in televizijski novinar, voditelj Mikael Bertelsen, ki je ustvaril nov format intervjuja, posmrtni intervju, ki je temelj danske serije Det sidste ord in Netflixove Famous Last Words. Pogovor vodi novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc, avtorica številnih odmevnih radijskih intervjujev.</description>
        <enclosure length="84648192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/PrveinRA_SLO_LJT_11267249_22316744.mp3"></enclosure>
        <guid>175255845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak sogovornik je svet zase, vsak predstavlja izziv za avtorja, ki razmišlja, kako se približati intervjuvancu, kako zgraditi zaupanje, kaj in kako spraševati, s čim začeti, kako končati, se pogovarjati v živo, snemati, delati na terenu ali v studiu. Včasih intervjuji nastanejo hipno, za druge pripravljamo teren in gradimo mostove več let. Avtorji imajo izjemne zgodbe o intervjuvancih in pripravah, poteku in izvedbi intervjujev. Intervju je priljubljena in vsestransko uporabna novinarska zvrst, ki ustvarjalcem ponuja široko paleto možnosti, obdelav in pristopov. Vsak intervju lahko postane nepozabna zgodba za novinarja, gosta in občinstvo. 

O intervjuju govorijo pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, 91-letni upokojeni generalmajor jugoslovanske armade Ciril Zabret, klinični psiholog, predavatelj, pogosto tudi intervjuvanec dr. Aleksander Zadel in legendarni danski radijski in televizijski novinar, voditelj Mikael Bertelsen, ki je ustvaril nov format intervjuja, posmrtni intervju, ki je temelj danske serije Det sidste ord in Netflixove Famous Last Words. Pogovor vodi novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc, avtorica številnih odmevnih radijskih intervjujev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255845</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 17:17:33 +0000</pubDate>
        <title>Prve in zadnje besede: odkrivamo zakonitosti in skrivnosti intervjujev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj so v preteklem letu poslušalcem ponudili ustvarjalci slovenskih podkastov in radijskih programov? V pogovoru predstavimo izbrane prakse in osvetlimo produkcijske procese. Suzana Lovec je avtorica poglobljenih in odmevnih pogovorov v N1 podkastu, Gašper Andrinek je soavtor podkasta Odločena, po formatu izstopajočega v slovenskem prostoru, gostja pa je tudi Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima, ki je letos pripravila tudi reportažo s Sicilije z naslovom Evropa, obljubljena dežela.</description>
        <enclosure length="90379776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/SlianoRA_SLO_LJT_11267204_22316691.mp3"></enclosure>
        <guid>175255837</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2824</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj so v preteklem letu poslušalcem ponudili ustvarjalci slovenskih podkastov in radijskih programov? V pogovoru predstavimo izbrane prakse in osvetlimo produkcijske procese. Suzana Lovec je avtorica poglobljenih in odmevnih pogovorov v N1 podkastu, Gašper Andrinek je soavtor podkasta Odločena, po formatu izstopajočega v slovenskem prostoru, gostja pa je tudi Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima, ki je letos pripravila tudi reportažo s Sicilije z naslovom Evropa, obljubljena dežela.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255837</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 17:10:30 +0000</pubDate>
        <title>Slišano na radiu ali v podkastih: primeri najboljših praks</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trije izkušeni radijci, dolgoletni oblikovalci in soustvarjalci komercialnih programov drug drugemu zastavljajo vprašanja in ves čas iščejo ter sprejemajo mnenja občinstva. Odprto omizje za radijske profesionalce in angažirane poslušalce. O nagovarjanju javnosti, mestu radia v samovozečem avtu in prihodnosti se medsebojno sprašujejo in po malem provocirajo Gregor Memedović, direktor skupine Next Media, Simon Prelesnik, direktor radijskih uredništev Media24, in Tomaž Čop (Infonet Media).</description>
        <enclosure length="97579776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/UgasnirRA_SLO_LJT_11267170_22316652.mp3"></enclosure>
        <guid>175255827</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3049</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trije izkušeni radijci, dolgoletni oblikovalci in soustvarjalci komercialnih programov drug drugemu zastavljajo vprašanja in ves čas iščejo ter sprejemajo mnenja občinstva. Odprto omizje za radijske profesionalce in angažirane poslušalce. O nagovarjanju javnosti, mestu radia v samovozečem avtu in prihodnosti se medsebojno sprašujejo in po malem provocirajo Gregor Memedović, direktor skupine Next Media, Simon Prelesnik, direktor radijskih uredništev Media24, in Tomaž Čop (Infonet Media).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255827</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 17:02:40 +0000</pubDate>
        <title>Ugasni rutino. Prižgi radio!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako nastane podkast, ki navduši mlade poslušalce? Kako lahko javni radio v času zaslonov in družbenih omrežij otroke in mladostnike še vedno pritegne z zvokom in zgodbami? Fanny Bohuon, vodja podkastov na France Inter, bo predstavila enega najzanimivejših evropskih katalogov avdio vsebin za mlado občinstvo. Pri France Inter je leta 2019 pomagala ustanoviti oddelek za podkaste. Do danes so zaganli serijo uspešnic kot so Les Odyssées, Oli, Inside/Outside Kaboul in Bestioles. Slednjo poznajo tudi slovenski poslušalci. To so Zverinice, priljubljena serijo o živalskem svetu. Fanny predstavi ustvarjalne pristope in izkušnje, s katerimi France Inter in Radio France razvijata kakovostne podkaste za nove generacije poslušalcev.</description>
        <enclosure length="100315392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/RadioFrRA_SLO_LJT_11267111_22316594.mp3"></enclosure>
        <guid>175255821</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3134</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako nastane podkast, ki navduši mlade poslušalce? Kako lahko javni radio v času zaslonov in družbenih omrežij otroke in mladostnike še vedno pritegne z zvokom in zgodbami? Fanny Bohuon, vodja podkastov na France Inter, bo predstavila enega najzanimivejših evropskih katalogov avdio vsebin za mlado občinstvo. Pri France Inter je leta 2019 pomagala ustanoviti oddelek za podkaste. Do danes so zaganli serijo uspešnic kot so Les Odyssées, Oli, Inside/Outside Kaboul in Bestioles. Slednjo poznajo tudi slovenski poslušalci. To so Zverinice, priljubljena serijo o živalskem svetu. Fanny predstavi ustvarjalne pristope in izkušnje, s katerimi France Inter in Radio France razvijata kakovostne podkaste za nove generacije poslušalcev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255821</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 16:56:34 +0000</pubDate>
        <title>Radio France: Podkast uspešnice za najmlajše</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dostop do informacij je človekova pravica, lahki jezik pa je ob pomoči poenostavljenih struktur in manjšega besednjaka eno od orodij, s katerimi to pravico uresničujemo. V evropskem prostoru njegov razvoj ni enakomeren: na Švedskem je v svoji pisni obliki del javnega sistema že od šestdesetih let, drugod pa šele v zadnjem času pridobiva veljavo. Kaj pa se zgodi, ko poskušamo lahko in razumljivo govoriti? V tem primeru so pomembni tudi tempo, glas in premori, nenazadnje pa tudi prostor, v katerem poteka sporazumevanje. O tem in še čem se na okrogli mizi pogovarjajo strokovnjakinje in raziskovalke Elisa Perego z Univerze v Pavii, Katy Brickley s King's College v Londonu in Ulla Bohman, dolgoletna vodja švedske agencije za lahki jezik, ki so poleg tega tudi članice svetovalne skupine projekta ENACT, v okviru katerega vseevropski konzorcij pod vodstvom RTV Slovenija razvija smernice za lahko razumljive novice.</description>
        <enclosure length="106761984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/KdoimaRA_SLO_LJT_11266996_22316474.mp3"></enclosure>
        <guid>175255818</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3336</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dostop do informacij je človekova pravica, lahki jezik pa je ob pomoči poenostavljenih struktur in manjšega besednjaka eno od orodij, s katerimi to pravico uresničujemo. V evropskem prostoru njegov razvoj ni enakomeren: na Švedskem je v svoji pisni obliki del javnega sistema že od šestdesetih let, drugod pa šele v zadnjem času pridobiva veljavo. Kaj pa se zgodi, ko poskušamo lahko in razumljivo govoriti? V tem primeru so pomembni tudi tempo, glas in premori, nenazadnje pa tudi prostor, v katerem poteka sporazumevanje. O tem in še čem se na okrogli mizi pogovarjajo strokovnjakinje in raziskovalke Elisa Perego z Univerze v Pavii, Katy Brickley s King's College v Londonu in Ulla Bohman, dolgoletna vodja švedske agencije za lahki jezik, ki so poleg tega tudi članice svetovalne skupine projekta ENACT, v okviru katerega vseevropski konzorcij pod vodstvom RTV Slovenija razvija smernice za lahko razumljive novice.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255818</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 16:49:39 +0000</pubDate>
        <title>Kdo ima pravico razumeti? Lahki jezik in dostopnost medijev v Evropi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vicky Hristova je sodelovala pri ustvarjanju podkasta Freaks No More! nemškega javnega medija Deutsche Welle, ki je odpiral teme vidne in nevidne oviranosti, različnosti in vključevanja. Rožnata dolina, podkast Vala 202 s Katjo Stojnić, daje glas ljudem z nekonvencionalnimi življenjskimi slogi, pogosto odrinjenim ali preprosto nerazumljenim, katerih glas lahko znatno bogati življenje širše skupnosti. Kdo govori, kdo posluša in kdo drži mikrofon? Ker so meje pogosto samo v naših glavah, se podkasta iz dveh držav srečata na enem mestu.</description>
        <enclosure length="82334976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/RonataRA_SLO_LJT_11266893_22316366.mp3"></enclosure>
        <guid>175255816</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vicky Hristova je sodelovala pri ustvarjanju podkasta Freaks No More! nemškega javnega medija Deutsche Welle, ki je odpiral teme vidne in nevidne oviranosti, različnosti in vključevanja. Rožnata dolina, podkast Vala 202 s Katjo Stojnić, daje glas ljudem z nekonvencionalnimi življenjskimi slogi, pogosto odrinjenim ali preprosto nerazumljenim, katerih glas lahko znatno bogati življenje širše skupnosti. Kdo govori, kdo posluša in kdo drži mikrofon? Ker so meje pogosto samo v naših glavah, se podkasta iz dveh držav srečata na enem mestu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255816</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 16:43:25 +0000</pubDate>
        <title>Rožnata dolina: Vicky Hristova</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svojo okolico doživljamo z različnimi čuti, v vizualno (preveč) stimuliranem svetu pa včasih pozabimo zapreti oči in se prepustiti zvokom, ki nam dopolnijo naša izkustva. Kakšen zvočni opis bi pripisali naši državi? Kako nekdo, ki živi v Sloveniji in mu slovenščina ni materni jezik, doživlja naše okolje na zvočni ravni? Kako drugačna je Slovenija z ulice v primerjavi s Slovenijo na radiu in v podkastih? Sogovorniki so Žana Andrejeva, gradbena inženirka in ljubiteljska glasbenica, nekoč članica ruske mladinske reprezentance v teku na smučeh, kolumbijski anesteziolog in strasten opazovalec vesolja Andres Cepeda, Korab Jorgacieski in Michael Manske, oba novinarja oziroma voditelja na Radiu Si.</description>
        <enclosure length="79373568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/TheSounRA_SLO_LJT_11266793_22316258.mp3"></enclosure>
        <guid>175255809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svojo okolico doživljamo z različnimi čuti, v vizualno (preveč) stimuliranem svetu pa včasih pozabimo zapreti oči in se prepustiti zvokom, ki nam dopolnijo naša izkustva. Kakšen zvočni opis bi pripisali naši državi? Kako nekdo, ki živi v Sloveniji in mu slovenščina ni materni jezik, doživlja naše okolje na zvočni ravni? Kako drugačna je Slovenija z ulice v primerjavi s Slovenijo na radiu in v podkastih? Sogovorniki so Žana Andrejeva, gradbena inženirka in ljubiteljska glasbenica, nekoč članica ruske mladinske reprezentance v teku na smučeh, kolumbijski anesteziolog in strasten opazovalec vesolja Andres Cepeda, Korab Jorgacieski in Michael Manske, oba novinarja oziroma voditelja na Radiu Si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255809</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 16:32:49 +0000</pubDate>
        <title>The Sound of Slovenia ali kako slišimo našo državo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Da se družba vse bolj atomizira, ni novost. Povezovanje med posamezniki, če že, večkrat poteka znotraj mnenjskih in interesnih mehurčkov. Nekateri ustvarjalci avdia – naj bodo to podkasterji ali radijci – pa s svojim delom gradijo skupnosti. Ustvarjanje skupnosti je številnim med njimi pravzaprav izhodiščni cilj. Kako okoli podkasta, radia ali družbeno odgovorne akcije zgraditi skupnost? Zakaj bi jo tisti, ki je še ne, nujno morali začeti? Kako ob inflaciji dogodkov napolniti dvorano s podkastom? Koliko pomeni angažiran, navezan uporabnik? To povedo Janko Petrovec, odgovorni urednik Radia Koper, kjer so se poleti s poslušalci družili v krasnih naravnih ambientih na Koncertih ob sončnem vzhodu, Denis Avdić, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, nepogrešljiv del projekta Dežela junakov, o katerem bo predstavil predvsem podrobnosti iz ozadja, in svetovalka za komuniciranje Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica mreže podkastov Metina lista, kjer uporabnikom v zameno za finančno podporo ponujajo tudi VIP vstopnico za letni piknik in zagotovljen sedež na dogodkih v živo.</description>
        <enclosure length="83913984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/07/VekotRA_SLO_LJT_11237922_22283804.mp3"></enclosure>
        <guid>175255206</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2622</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Da se družba vse bolj atomizira, ni novost. Povezovanje med posamezniki, če že, večkrat poteka znotraj mnenjskih in interesnih mehurčkov. Nekateri ustvarjalci avdia – naj bodo to podkasterji ali radijci – pa s svojim delom gradijo skupnosti. Ustvarjanje skupnosti je številnim med njimi pravzaprav izhodiščni cilj. Kako okoli podkasta, radia ali družbeno odgovorne akcije zgraditi skupnost? Zakaj bi jo tisti, ki je še ne, nujno morali začeti? Kako ob inflaciji dogodkov napolniti dvorano s podkastom? Koliko pomeni angažiran, navezan uporabnik? To povedo Janko Petrovec, odgovorni urednik Radia Koper, kjer so se poleti s poslušalci družili v krasnih naravnih ambientih na Koncertih ob sončnem vzhodu, Denis Avdić, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, nepogrešljiv del projekta Dežela junakov, o katerem bo predstavil predvsem podrobnosti iz ozadja, in svetovalka za komuniciranje Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica mreže podkastov Metina lista, kjer uporabnikom v zameno za finančno podporo ponujajo tudi VIP vstopnico za letni piknik in zagotovljen sedež na dogodkih v živo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255206</link>
        <pubDate> Wed, 07 Oct 2026 16:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Več kot avdio, skupnost ustvarjalcev in uporabnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne radiu, zdaj konec napovedujejo medijem. Politiki nas vse pogosteje prepričujejo, da mediji niso več relevantni, so pa menda podkasterji, vplivneži in družbena omrežja, ki jim občinstva najmanj zaupajo, a jih vse bolj spremljajo. Mediji v ukrajinski soseščini se ukvarjajo s strahom pred agresivnim sosedom z vzhoda, a vseeno doživljajo domače politične pritiske. V Švici je referendum za znižanje RTV-prispevka že dvakrat padel, v Sloveniji je napovedan referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Evropska zakonodaja se ukvarja z dilemami o dostopanju do medijskih vsebin, evropska radijska industrija s položajem radia v avtomobilih. Medtem radio dnevno doseže več kot 80 odstotkov Evropejcev, javni radio pa zacveti vsakič, ko v družbi nastopi najhujša kriza. Je v teh okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj koli? Svoje razmisleke delijo Giedrius Masalskis, vodja radia pri litovski javni radioteleviziji (LRT) in član Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU); Sophie Balbo, vodja odnosov z mediji pri švicarski javni radioteleviziji (SRG SSR); Peter Niegel, strateški svetovalec za avdioprodukcijo pri danskem javnem radiu (DR) ter direktor radijske konference Radiodays; Wouter Quartier, vodja radia pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU).</description>
        <enclosure length="98240256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/07/AliepRA_SLO_LJT_11237713_22283589.mp3"></enclosure>
        <guid>175255205</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3069</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne radiu, zdaj konec napovedujejo medijem. Politiki nas vse pogosteje prepričujejo, da mediji niso več relevantni, so pa menda podkasterji, vplivneži in družbena omrežja, ki jim občinstva najmanj zaupajo, a jih vse bolj spremljajo. Mediji v ukrajinski soseščini se ukvarjajo s strahom pred agresivnim sosedom z vzhoda, a vseeno doživljajo domače politične pritiske. V Švici je referendum za znižanje RTV-prispevka že dvakrat padel, v Sloveniji je napovedan referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Evropska zakonodaja se ukvarja z dilemami o dostopanju do medijskih vsebin, evropska radijska industrija s položajem radia v avtomobilih. Medtem radio dnevno doseže več kot 80 odstotkov Evropejcev, javni radio pa zacveti vsakič, ko v družbi nastopi najhujša kriza. Je v teh okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj koli? Svoje razmisleke delijo Giedrius Masalskis, vodja radia pri litovski javni radioteleviziji (LRT) in član Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU); Sophie Balbo, vodja odnosov z mediji pri švicarski javni radioteleviziji (SRG SSR); Peter Niegel, strateški svetovalec za avdioprodukcijo pri danskem javnem radiu (DR) ter direktor radijske konference Radiodays; Wouter Quartier, vodja radia pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255205</link>
        <pubDate> Wed, 07 Oct 2026 16:05:25 +0000</pubDate>
        <title>Ali še potrebujemo medije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podkast Fela Kuti: Fear No Men je bil leta 2025 eden od najbolj poslušanih podkastov na svetu. Uveljavljena ameriška revija The New Yorker ga je celo izbrala za najboljši podkast. Večdelna serija zelo podrobno in od blizu predstavi in razčleni zgodbo nigerijskega glasbenika in političnega aktivista Fele Kutija, ki ni zaznamoval samo Nigerije, temveč se je njegov vpliv širil po vsem svetu. Zgodbo o podkastu na Avdiofestivalu ekskluzivno predstavlja nigerijska dokumentaristka in radijka Efe &quot;FayFay&quot; Odudu, ki je skupaj s slovitim ameriškim novinarjem Jadom Abumradom (ustanoviteljem Radiolaba) ustvarjala podkast. FayFay je tudi ustanoviteljica NaijaPodHub, ki v Nigeriji predstavlja enega najpomembnejših projektov pri ustvarjanju podkastov.</description>
        <enclosure length="75300864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/07/PodkastRA_SLO_LJT_11237416_22283270.mp3"></enclosure>
        <guid>175255203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podkast Fela Kuti: Fear No Men je bil leta 2025 eden od najbolj poslušanih podkastov na svetu. Uveljavljena ameriška revija The New Yorker ga je celo izbrala za najboljši podkast. Večdelna serija zelo podrobno in od blizu predstavi in razčleni zgodbo nigerijskega glasbenika in političnega aktivista Fele Kutija, ki ni zaznamoval samo Nigerije, temveč se je njegov vpliv širil po vsem svetu. Zgodbo o podkastu na Avdiofestivalu ekskluzivno predstavlja nigerijska dokumentaristka in radijka Efe &quot;FayFay&quot; Odudu, ki je skupaj s slovitim ameriškim novinarjem Jadom Abumradom (ustanoviteljem Radiolaba) ustvarjala podkast. FayFay je tudi ustanoviteljica NaijaPodHub, ki v Nigeriji predstavlja enega najpomembnejših projektov pri ustvarjanju podkastov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255203</link>
        <pubDate> Wed, 07 Oct 2026 15:56:08 +0000</pubDate>
        <title>Podkast leta 2025: Fela Kuti: Fear No Man</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste pripravljeni priznati, da tudi vaš pogled na svet temelji na napačnih podatkih? Da so stvari, ki ste se jih učili v šoli, že zdavnaj drugačne? Ola Rosling si prizadeva, da bi bili o svetu manj zmedeni in bolje poučeni. Polno je napačnih predstav o stanju revščine, zalogah nafte in podnebnih spremembah. Mislimo, da vemo veliko, in težko priznamo, da smo nevedni. A sodobna družba mora poznati svet bolje. Ola Rosling je ustanovitelj organizacije Gapminder in soavtor knjige Faktografija – Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Švedski radio je v knjižni uspešnici našel navdih za radijsko oddajo, v kateri razrešujejo napačne predstave. Vsak sodoben državljan si zasluži trenutek resnice. Govorita: Ola Rosling, Gapminder, in Ulf Myrestam, Švedski radio.</description>
        <enclosure length="102339072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/07/TrenutekRA_SLO_LJT_11237227_22283078.mp3"></enclosure>
        <guid>175255198</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3198</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste pripravljeni priznati, da tudi vaš pogled na svet temelji na napačnih podatkih? Da so stvari, ki ste se jih učili v šoli, že zdavnaj drugačne? Ola Rosling si prizadeva, da bi bili o svetu manj zmedeni in bolje poučeni. Polno je napačnih predstav o stanju revščine, zalogah nafte in podnebnih spremembah. Mislimo, da vemo veliko, in težko priznamo, da smo nevedni. A sodobna družba mora poznati svet bolje. Ola Rosling je ustanovitelj organizacije Gapminder in soavtor knjige Faktografija – Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Švedski radio je v knjižni uspešnici našel navdih za radijsko oddajo, v kateri razrešujejo napačne predstave. Vsak sodoben državljan si zasluži trenutek resnice. Govorita: Ola Rosling, Gapminder, in Ulf Myrestam, Švedski radio.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255198</link>
        <pubDate> Wed, 07 Oct 2026 15:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Trenutek resnice: svetu gre bolje, kot mislimo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).</description>
        <enclosure length="81622272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/07/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20261007.3.1705_22270563.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175255210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2550</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255210</link>
        <pubDate> Wed, 07 Oct 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez bankomata, pošte in brez glasu v medijih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podkasti so vstopili v naše domove, avtomobile, na kolesarske poti in plaže. Tudi podkasti Radia Slovenija. Ponudbi številnih uspešnih projektov se z jesenjo pridružujejo novi. Povsem drugačen podkast od zdajšnje ponudbe v slovenščini ponuja tudi nove priložnosti za oglaševanje. V pogovoru z gosti slišimo, kakšen je oglaševalski potencial podkastov, kakšna so pričakovanja avtorjev in kakšna naročnikov, so formula za uspeh morda naročeni podkasti, kje iskati prihodnje priložnosti, in tudi, kako kredibilni so podatki, ki pomagajo do pravih odločitev. Sogovorniki so Žan Sterle, kreativec, improvizator, vplivnež, ustvarjalec videovsebin na družbenih omrežjih in za zdaj še ne podkaster, Marja Milič, dolgoletna novinarka in urednica finančnih vsebin (Bloomberg Adria, Finančni trgi, Moje Finance), ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How in voditeljica istoimenskega podkasta, Milan Slana, direktor in partner pri agenciji Herman &amp; partnerji, komunikacijski strokovnjak, še posebej za področje digitalnega marketinga, in Matej Praprotnik, pomočnik direktorja in skrbnik digitalnih storitev Radia Slovenija.</description>
        <enclosure length="82831104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/06/NovipodRA_SLO_LJT_11225778_22270345.mp3"></enclosure>
        <guid>175255007</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2588</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podkasti so vstopili v naše domove, avtomobile, na kolesarske poti in plaže. Tudi podkasti Radia Slovenija. Ponudbi številnih uspešnih projektov se z jesenjo pridružujejo novi. Povsem drugačen podkast od zdajšnje ponudbe v slovenščini ponuja tudi nove priložnosti za oglaševanje. V pogovoru z gosti slišimo, kakšen je oglaševalski potencial podkastov, kakšna so pričakovanja avtorjev in kakšna naročnikov, so formula za uspeh morda naročeni podkasti, kje iskati prihodnje priložnosti, in tudi, kako kredibilni so podatki, ki pomagajo do pravih odločitev. Sogovorniki so Žan Sterle, kreativec, improvizator, vplivnež, ustvarjalec videovsebin na družbenih omrežjih in za zdaj še ne podkaster, Marja Milič, dolgoletna novinarka in urednica finančnih vsebin (Bloomberg Adria, Finančni trgi, Moje Finance), ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How in voditeljica istoimenskega podkasta, Milan Slana, direktor in partner pri agenciji Herman &amp; partnerji, komunikacijski strokovnjak, še posebej za področje digitalnega marketinga, in Matej Praprotnik, pomočnik direktorja in skrbnik digitalnih storitev Radia Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255007</link>
        <pubDate> Tue, 06 Oct 2026 18:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Novi podkasti, neizkoriščene priložnosti za oglaševalce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Erik Vrtačnik je svobodni raziskovalni novinar. Pridružite se mu na poti po Sloveniji, na kateri raziskuje, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo.</description>
        <enclosure length="67229952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/06/PremieraRA_SLO_LJT_11225717_22270278.mp3"></enclosure>
        <guid>175255005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2100</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Erik Vrtačnik je svobodni raziskovalni novinar. Pridružite se mu na poti po Sloveniji, na kateri raziskuje, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255005</link>
        <pubDate> Tue, 06 Oct 2026 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Premiera novega podkasta: Prekletstvo dobrih vil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razvoj umetne inteligence potiska zmogljivosti te tehnologije v doslej neslutene višave in, kot je postalo nadvse očitno letos poleti, zmogljivosti današnjih modelov oziroma t. i. agentov umetne inteligence presenetijo tudi njihove razvijalce. Očitno je namreč postalo, da lahko v določenih pogojih ti agenti delujejo proti eksplicitnim navodilom računalničarjev in na lastno pest poiščejo (prepovedane) bližnjice za dosego svojega cilja.&lt;p&gt;Zgodba se je začela poleti z informacijo o vdoru testnih modelov podjetja &lt;strong&gt;OpenAI&lt;/strong&gt; v strežnike podjetja &lt;strong&gt;HuggingFace&lt;/strong&gt;, do danes pa so v javnost pri&amp;scaron;le informacije o celi paleti vdorov v strežnike različnih javnih institucij po svetu, od vlad, univerz itd.&lt;br /&gt;Kak&amp;scaron;no je pravzaprav tehnolo&amp;scaron;ko ozadje tega dogajanja, kako so lahko modeli umetne inteligence začeli delovati tako zelo v nasprotju s pričakovanim, se samoorganizirali, začeli delovati kot skupina, ob tem pa so se posamezni UI agenti celo 'žrtvovali' za dobrobit tega ad hoc kolektiva. Na kak&amp;scaron;en način se lahko kot družba in posamezniki soočimo s tovrstnimi, nepričakovanimi učinki razvoja te tehnologije, koliko smo na ravni idej in imaginacije kos tehnologiji, ki nam je v &amp;scaron;tevilnih vidikih bolj podobna, kot nam je udobno priznati, in kje bi bilo dobro potegniti distinkcijo med tehnolo&amp;scaron;ko podlago in na&amp;scaron;im impulzom, da bi jo pretirano antropomorfizirali.&lt;br /&gt;Na pogovoru, ki smo ga ob &lt;strong&gt;30 letnici oddaje Intelekta&lt;/strong&gt; pripravili v živo v okviru &lt;strong&gt;Avdiofestivala&lt;/strong&gt;, so o tem razmi&amp;scaron;ljali strokovnjak s področja umetne inteligence: prof. dr. &lt;strong&gt;Matej Kristan&lt;/strong&gt; s Fakultete za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sociologinja prof. dr. &lt;strong&gt;Aleksandra Kanjuo Mrčela&lt;/strong&gt; s katedre za razvoj in menedžment organizacij in člove&amp;scaron;kih virov ter kulturologinja izr. prof. dr. &lt;strong&gt;Natalija Majsova&lt;/strong&gt; s katedre za kulturologijo, obe s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="140408064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/05/SamoinicRA_SLO_LJT_11205506_22248188.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175254607</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4387</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razvoj umetne inteligence potiska zmogljivosti te tehnologije v doslej neslutene višave in, kot je postalo nadvse očitno letos poleti, zmogljivosti današnjih modelov oziroma t. i. agentov umetne inteligence presenetijo tudi njihove razvijalce. Očitno je namreč postalo, da lahko v določenih pogojih ti agenti delujejo proti eksplicitnim navodilom računalničarjev in na lastno pest poiščejo (prepovedane) bližnjice za dosego svojega cilja.&lt;p&gt;Zgodba se je začela poleti z informacijo o vdoru testnih modelov podjetja &lt;strong&gt;OpenAI&lt;/strong&gt; v strežnike podjetja &lt;strong&gt;HuggingFace&lt;/strong&gt;, do danes pa so v javnost pri&amp;scaron;le informacije o celi paleti vdorov v strežnike različnih javnih institucij po svetu, od vlad, univerz itd.&lt;br /&gt;Kak&amp;scaron;no je pravzaprav tehnolo&amp;scaron;ko ozadje tega dogajanja, kako so lahko modeli umetne inteligence začeli delovati tako zelo v nasprotju s pričakovanim, se samoorganizirali, začeli delovati kot skupina, ob tem pa so se posamezni UI agenti celo 'žrtvovali' za dobrobit tega ad hoc kolektiva. Na kak&amp;scaron;en način se lahko kot družba in posamezniki soočimo s tovrstnimi, nepričakovanimi učinki razvoja te tehnologije, koliko smo na ravni idej in imaginacije kos tehnologiji, ki nam je v &amp;scaron;tevilnih vidikih bolj podobna, kot nam je udobno priznati, in kje bi bilo dobro potegniti distinkcijo med tehnolo&amp;scaron;ko podlago in na&amp;scaron;im impulzom, da bi jo pretirano antropomorfizirali.&lt;br /&gt;Na pogovoru, ki smo ga ob &lt;strong&gt;30 letnici oddaje Intelekta&lt;/strong&gt; pripravili v živo v okviru &lt;strong&gt;Avdiofestivala&lt;/strong&gt;, so o tem razmi&amp;scaron;ljali strokovnjak s področja umetne inteligence: prof. dr. &lt;strong&gt;Matej Kristan&lt;/strong&gt; s Fakultete za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sociologinja prof. dr. &lt;strong&gt;Aleksandra Kanjuo Mrčela&lt;/strong&gt; s katedre za razvoj in menedžment organizacij in člove&amp;scaron;kih virov ter kulturologinja izr. prof. dr. &lt;strong&gt;Natalija Majsova&lt;/strong&gt; s katedre za kulturologijo, obe s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175254607</link>
        <pubDate> Tue, 06 Oct 2026 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Samoiniciativni agenti umetne inteligence – ali nas mora biti strah?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj prodoren način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim osebam z domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v vsem tednu.</description>
        <enclosure length="92404224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/02/RadioGaRA_SLO_MMC.PR1.20261002.5.1010_22207910.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175253907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj prodoren način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim osebam z domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v vsem tednu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175253907</link>
        <pubDate> Fri, 02 Oct 2026 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Avdiofestival special</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? &lt;p&gt;Epizoda je bila posneta v okviru&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt; Avdiofestivala 2026&lt;/a&gt;, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Dario &amp;Scaron;pelić&lt;/strong&gt;, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mojca &amp;Scaron;irok&lt;/strong&gt;, dopisnica RTV Slovenija iz Rima&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Aljaž Vrabec&lt;/strong&gt;, novinar časnika Delo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Priporočamo tudi:&lt;/p&gt;
&lt;ul style=&quot;list-style-type: square;&quot;&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175251811&quot;&gt;Dario &amp;Scaron;pelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti/2688377/175247584&quot;&gt;Mojca &amp;Scaron;irok: Reportaža z Lampeduze&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.delo.si/sobotna-priloga/jarmuk-mesto-ki-ga-je-pojedla-vojna-to-je-slabse-kot-nic&quot;&gt;Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="78965760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/30/AvdiofesRA_SLO_LJT_11143091_22178762.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175253233</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2467</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? &lt;p&gt;Epizoda je bila posneta v okviru&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt; Avdiofestivala 2026&lt;/a&gt;, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Dario &amp;Scaron;pelić&lt;/strong&gt;, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mojca &amp;Scaron;irok&lt;/strong&gt;, dopisnica RTV Slovenija iz Rima&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Aljaž Vrabec&lt;/strong&gt;, novinar časnika Delo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Priporočamo tudi:&lt;/p&gt;
&lt;ul style=&quot;list-style-type: square;&quot;&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175251811&quot;&gt;Dario &amp;Scaron;pelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti/2688377/175247584&quot;&gt;Mojca &amp;Scaron;irok: Reportaža z Lampeduze&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.delo.si/sobotna-priloga/jarmuk-mesto-ki-ga-je-pojedla-vojna-to-je-slabse-kot-nic&quot;&gt;Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175253233</link>
        <pubDate> Wed, 30 Sep 2026 05:00:11 +0000</pubDate>
        <title>Avdiofestival: Izgubljeni geopolitični kompasi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 61 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Zaspano zebro avtorice  Mateje Perpar je interpretiral dramski igralec Klemen Janežič.

Pripoveduje: Klemen Janežič.
Avtorica besedila: Mateja Perpar.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Gašper Vodlan.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 28.9.2026</description>
        <enclosure length="14678016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/28/ZaspanaRA_SLO_LJT_11122015_22155106.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175252841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 61 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Zaspano zebro avtorice  Mateje Perpar je interpretiral dramski igralec Klemen Janežič.

Pripoveduje: Klemen Janežič.
Avtorica besedila: Mateja Perpar.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Gašper Vodlan.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 28.9.2026</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175252841</link>
        <pubDate> Mon, 28 Sep 2026 17:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zaspana zebra na Avdiofestivalu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija?

Gostje:
prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu;
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo;
Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
</description>
        <enclosure length="105784320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/28/GospodarRA_SLO_MMC.PR1.20260928.1.1705_22145773.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175252893</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3305</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija?

Gostje:
prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu;
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo;
Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175252893</link>
        <pubDate> Mon, 28 Sep 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo v nevihti dragih energentov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.</description>
        <enclosure length="93217536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/dr.VesnRA_SLO_LJT_7147667_17672518.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175167110</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2913</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167110</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 06:49:11 +0000</pubDate>
        <title>dr. Vesna Vuk Godina, Boštjan Gorenc - Pižama: Kekec je ob radiu še vedno dobre volje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko &quot;novi mediji&quot; in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).</description>
        <enclosure length="96994560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/LahkovpRA_SLO_LJT_7139998_17663592.mp3"></enclosure>
        <guid>175166905</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3031</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko &quot;novi mediji&quot; in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166905</link>
        <pubDate> Thu, 16 Oct 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lahko vplivneži odločijo volitve?</title>
      </item>
      <item>
        <description>S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.</description>
        <enclosure length="69366528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/PredinRA_SLO_LJT_7151444_17676557.mp3"></enclosure>
        <guid>175167211</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2167</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167211</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 17:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred in po: zvok v retuši</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar.

Pripoveduje: Ajda Smrekar.
Avtorica besedila: Bojana Vajt.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.
</description>
        <enclosure length="16505856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/LisikaRA_SLO_LJT_7116732_17636878.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175166348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>515</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar.

Pripoveduje: Ajda Smrekar.
Avtorica besedila: Bojana Vajt.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166348</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 17:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lisička in siva miška - v živo z Avdiofestivala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.</description>
        <enclosure length="111821568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/AliposlRA_SLO_LJT_7151339_17676445.mp3"></enclosure>
        <guid>175167210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167210</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 16:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali poslušanje v dobi vizualne dominacije postaja politično dejanje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.</description>
        <enclosure length="98807040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/DesetletRA_SLO_LJT_7146450_17671183.mp3"></enclosure>
        <guid>175167085</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3087</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167085</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 15:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Desetletje možganov! Smo že tam?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.</description>
        <enclosure length="88660224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/KakenrRA_SLO_LJT_7140192_17663805.mp3"></enclosure>
        <guid>175166906</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166906</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšen radio bi imel_a</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.</description>
        <enclosure length="95390208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/KakodoRA_SLO_LJT_7151213_17676314.mp3"></enclosure>
        <guid>175167206</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2980</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167206</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako do dobrega zvoka v TV-serijah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija.

Gostje:

dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose;
Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog;
Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije.

Avtor oddaje Aleš Kocjan. 
</description>
        <enclosure length="97920000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/NovisveRA_SLO_MMC.PR1.20251013.1.1705_17630032.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175166387</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3059</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija.

Gostje:

dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose;
Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog;
Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije.

Avtor oddaje Aleš Kocjan. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166387</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Novi svetovni (ne)red</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako zagotoviti prihodnost in prednost radia v avtomobilih? Javne in komercialne radijske postaje po vsej Evropi so združile moči in se povezale v projektu Radioplayer. Kaj prinaša razvoj, katere so nove storitve, kako se spoprijeti s tehnološkimi velikani? Bo radio z njimi tekmoval ali sodeloval? Generalni direktor Radioplayer Worldwide Yann Legarson.

JEZIK: angleščina.</description>
        <enclosure length="99673344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/JeradioRA_SLO_LJT_7151087_17676183.mp3"></enclosure>
        <guid>175167203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3114</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako zagotoviti prihodnost in prednost radia v avtomobilih? Javne in komercialne radijske postaje po vsej Evropi so združile moči in se povezale v projektu Radioplayer. Kaj prinaša razvoj, katere so nove storitve, kako se spoprijeti s tehnološkimi velikani? Bo radio z njimi tekmoval ali sodeloval? Generalni direktor Radioplayer Worldwide Yann Legarson.

JEZIK: angleščina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167203</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 14:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Je radio še najboljša družba v avtomobilu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.</description>
        <enclosure length="83238912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/VeseljeRA_SLO_LJT_7151649_17676765.mp3"></enclosure>
        <guid>175167214</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2601</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167214</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 13:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Veselje do življenja - radijska igra s pogovorom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.</description>
        <enclosure length="85455360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/ZaupanjeRA_SLO_LJT_7138834_17662277.mp3"></enclosure>
        <guid>175166864</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2670</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166864</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 12:44:52 +0000</pubDate>
        <title>Zaupanje, od krize do krize: direktorica Švedskega radia Cilla Benkö</title>
      </item>
      <item>
        <description>Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.</description>
        <enclosure length="86657280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/GovorniRA_SLO_LJT_7150650_17675673.mp3"></enclosure>
        <guid>175167186</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2708</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167186</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 12:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Govorni pomočnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi &quot;cringe&quot; trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).</description>
        <enclosure length="107529216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/MedijinRA_SLO_LJT_7150561_17675570.mp3"></enclosure>
        <guid>175167182</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3360</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi &quot;cringe&quot; trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167182</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 11:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Mediji na družbenih omrežjih: Zakaj še?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.</description>
        <enclosure length="89742336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/DostopnoRA_SLO_LJT_7146317_17671043.mp3"></enclosure>
        <guid>175167080</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167080</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 11:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Dostopnost za vse</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja.

JEZIK: angleščina.</description>
        <enclosure length="148106496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/PotujoaRA_SLO_LJT_7146710_17671472.mp3"></enclosure>
        <guid>175167093</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja.

JEZIK: angleščina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167093</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 11:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Potujoča radijska delavnica z Robom Rosenthalom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).</description>
        <enclosure length="123618048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/ObzadnjRA_SLO_LJT_7139571_17663086.mp3"></enclosure>
        <guid>175166893</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3863</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166893</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob zadnjem znaku bo ...?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).</description>
        <enclosure length="87541248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/GlasbavRA_SLO_LJT_7139461_17662973.mp3"></enclosure>
        <guid>175166890</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2735</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166890</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 10:45:35 +0000</pubDate>
        <title>Glasba v času pretočnih platform in umetne inteligence</title>
      </item>
      <item>
        <description>Samoanski krog je priljubljena oblika odprtega in spoštljivega pogovora. Poudarek je na poslušanju, refleksiji in skupnemu razumevanju. V središče prostora bomo postavili mizo s štirimi stoli. To je prostor za govorce. Kako delati podkaste, ki jih razumejo vsi? Ker je tema dostopnost in vključenost, se izhodiščna teza glasi tako: radio ni dovolj dostopen niti dovolj vključujoč. V pogovor se lahko vključi vsakdo, ki se usede v krog.</description>
        <enclosure length="92749056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/PodkastiRA_SLO_LJT_7150788_17675841.mp3"></enclosure>
        <guid>175167191</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2898</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Samoanski krog je priljubljena oblika odprtega in spoštljivega pogovora. Poudarek je na poslušanju, refleksiji in skupnemu razumevanju. V središče prostora bomo postavili mizo s štirimi stoli. To je prostor za govorce. Kako delati podkaste, ki jih razumejo vsi? Ker je tema dostopnost in vključenost, se izhodiščna teza glasi tako: radio ni dovolj dostopen niti dovolj vključujoč. V pogovor se lahko vključi vsakdo, ki se usede v krog.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167191</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 10:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Podkasti, ki jih razume vsak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).</description>
        <enclosure length="100998144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/OglaevaRA_SLO_LJT_7146156_17670869.mp3"></enclosure>
        <guid>175167078</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3156</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167078</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 10:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Oglaševalski potencial podkastov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.</description>
        <enclosure length="90286848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/NavideznRA_SLO_LJT_7150254_17675246.mp3"></enclosure>
        <guid>175167172</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167172</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 09:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Navidezna, obogatena in razširjena resničnost v izobraževanju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.</description>
        <enclosure length="98041344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/RadiovedRA_SLO_LJT_7149005_17673946.mp3"></enclosure>
        <guid>175167136</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3063</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167136</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 09:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni: Sladkor pod lupo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.</description>
        <enclosure length="90138624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/SlianoRA_SLO_LJT_7139267_17662750.mp3"></enclosure>
        <guid>175166879</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2816</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166879</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 08:47:46 +0000</pubDate>
        <title>Slišano na Radiu Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. 

JEZIK: angleščina.</description>
        <enclosure length="106265856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/EditaKuRA_SLO_LJT_7150174_17675154.mp3"></enclosure>
        <guid>175167171</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3320</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. 

JEZIK: angleščina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167171</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 08:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Edita Kudláčová, EBU: Radio pred velikimi izzivi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trije svojeglavci, ki se požvižgamo na družbena pravila, tradicionalne prakse in ustaljene norme, debatiramo o tem čudaškem potovanju obstoja. Odnosi, ljubezen, starost, odgovornost, scena, družina, čustva, meje, ustvarjalnost, okolje, prihodnost, preteklost, tukaj in zdaj. 

Masayah, glasbenica, prejemnica zlate piščali za skladbo in album leta 2024, 
Boris Kokalj, pevec in kitarist skupine Kokosy, soavtor radijskih oddaj, 
Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina in voditeljica na Valu 202</description>
        <enclosure length="48122112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/16/MasayahRA_SLO_LJT_3644257_13670600.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175079713</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>3007</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trije svojeglavci, ki se požvižgamo na družbena pravila, tradicionalne prakse in ustaljene norme, debatiramo o tem čudaškem potovanju obstoja. Odnosi, ljubezen, starost, odgovornost, scena, družina, čustva, meje, ustvarjalnost, okolje, prihodnost, preteklost, tukaj in zdaj. 

Masayah, glasbenica, prejemnica zlate piščali za skladbo in album leta 2024, 
Boris Kokalj, pevec in kitarist skupine Kokosy, soavtor radijskih oddaj, 
Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina in voditeljica na Valu 202</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079713</link>
        <pubDate> Wed, 16 Oct 2024 07:44:02 +0000</pubDate>
        <title>Masayah, Boris &amp; Katja: narcizem, bumerji, odgovornost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.</description>
        <enclosure length="47729280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/RobiinRA_SLO_MMC.PR1.20241011.5.1010_13617753.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175078530</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2983</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078530</link>
        <pubDate> Fri, 11 Oct 2024 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Robi in Tina, to je lepi par, ona njega slika, on ima denar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Primož Roglič&lt;/strong&gt; je znova zmagal na Vuelti, &lt;strong&gt;Tadej Pogačar&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na Giru in Touru, potem pa je osvojil &amp;scaron;e mavrično majico.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;portni direktor kolesarske zveze in strokovni komentator na Televiziji Slovenija &lt;strong&gt;Martin Hvastija&lt;/strong&gt;, novinar MMC in ustvarjalec podkastov &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/stevilke&quot;&gt;&amp;Scaron;tevilke&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/sos-odmev&quot;&gt;SOS Odmev&lt;/a&gt; &lt;strong&gt;Slavko Jerič&lt;/strong&gt; ter osrednji radijski kolesarski reporter &lt;strong&gt;Igor Tominec&lt;/strong&gt; skupaj z voditeljem &lt;strong&gt;Luko Petričem&lt;/strong&gt; debatirajo o tem, kako je Pogačar s svojimi serijskimi zmagami spremenil kolesarstvo, ali lahko nadaljuje svojo prevlado in tudi, kako bi ga tekmeci sploh lahko ustavili.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="50334336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/KermuvRA_SLO_LJT_3567333_13583816.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175077793</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>3145</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Primož Roglič&lt;/strong&gt; je znova zmagal na Vuelti, &lt;strong&gt;Tadej Pogačar&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na Giru in Touru, potem pa je osvojil &amp;scaron;e mavrično majico.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;portni direktor kolesarske zveze in strokovni komentator na Televiziji Slovenija &lt;strong&gt;Martin Hvastija&lt;/strong&gt;, novinar MMC in ustvarjalec podkastov &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/stevilke&quot;&gt;&amp;Scaron;tevilke&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/sos-odmev&quot;&gt;SOS Odmev&lt;/a&gt; &lt;strong&gt;Slavko Jerič&lt;/strong&gt; ter osrednji radijski kolesarski reporter &lt;strong&gt;Igor Tominec&lt;/strong&gt; skupaj z voditeljem &lt;strong&gt;Luko Petričem&lt;/strong&gt; debatirajo o tem, kako je Pogačar s svojimi serijskimi zmagami spremenil kolesarstvo, ali lahko nadaljuje svojo prevlado in tudi, kako bi ga tekmeci sploh lahko ustavili.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077793</link>
        <pubDate> Tue, 08 Oct 2024 13:02:14 +0000</pubDate>
        <title>Ker mu vedno uspe, gre naslednjič še malo dlje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!</description>
        <enclosure length="58193280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/VivonRA_SLO_LJT_3562007_13578124.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175077701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3637</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077701</link>
        <pubDate> Tue, 08 Oct 2024 07:58:31 +0000</pubDate>
        <title>V živo na Avdiofestivalu: Suzana Lovec (N1 Slovenija), Suzana Kos (Delo) in Blaž Petkovič (Večer)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).</description>
        <enclosure length="50650752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/BiJezusRA_SLO_LJT_3560656_13576500.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175077660</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3165</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077660</link>
        <pubDate> Tue, 08 Oct 2024 05:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Bi Jezus imel svoj podkast?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. </description>
        <enclosure length="49712640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/07/ZgodbeRA_SLO_MMC.PR1.20241007.1.1705_13563265.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>175077554</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3107</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077554</link>
        <pubDate> Mon, 07 Oct 2024 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodbe (s) terena</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci  in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? 

Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)</description>
        <enclosure length="46041216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/18/AvdiofesRA_SLO_LJT_1473365_10989097.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>174994660</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2877</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci  in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? 

Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174994660</link>
        <pubDate> Thu, 19 Oct 2023 04:01:01 +0000</pubDate>
        <title>Avdiofestival: Lovim ravnotežje + Atmosferci + Odbita do bita</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.&lt;p&gt;Vpra&amp;scaron;ali so se, ali je &lt;strong&gt;Matjaž Kek&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&quot;piar selektor&quot;, ali lahko &lt;strong&gt;Luka Dončić&lt;/strong&gt; osvoji naslov v Dallasu, določili so najbolj&amp;scaron;o enajsterico slovenske reprezentance vseh časov in razpravljali, ali se bosta &lt;strong&gt;Giannis&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Damien&lt;/strong&gt; ujela v Milwaukeeju. Skupaj na odru in v epizodi: &lt;strong&gt;Luka &amp;Scaron;tucin&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Matija Kosmač&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Tilen Lamut&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Bo&amp;scaron;tjan Janežič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Marko Cirman&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jože Pepevnik&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Aljaž Golčer&lt;/strong&gt; in&lt;strong&gt; Luka Petrič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54913536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/09/DvokorakRA_SLO_LJT_1441613_10941495.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>174992494</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>3432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.&lt;p&gt;Vpra&amp;scaron;ali so se, ali je &lt;strong&gt;Matjaž Kek&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&quot;piar selektor&quot;, ali lahko &lt;strong&gt;Luka Dončić&lt;/strong&gt; osvoji naslov v Dallasu, določili so najbolj&amp;scaron;o enajsterico slovenske reprezentance vseh časov in razpravljali, ali se bosta &lt;strong&gt;Giannis&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Damien&lt;/strong&gt; ujela v Milwaukeeju. Skupaj na odru in v epizodi: &lt;strong&gt;Luka &amp;Scaron;tucin&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Matija Kosmač&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Tilen Lamut&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Bo&amp;scaron;tjan Janežič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Marko Cirman&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jože Pepevnik&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Aljaž Golčer&lt;/strong&gt; in&lt;strong&gt; Luka Petrič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174992494</link>
        <pubDate> Mon, 09 Oct 2023 18:42:02 +0000</pubDate>
        <title>Dvokorak x Žoga je okrogla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja! &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Več na: &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="56483712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/11/07/PosebnaRA_SLO_LJT_727648_9692028.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>174911796</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja! &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Več na: &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174911796</link>
        <pubDate> Mon, 07 Nov 2022 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Posebna epizoda! Samoumiritev z Borutom Škodlarjem in Davidom Zupančičem  </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela,&quot; v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo pove filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. S pisateljem Tadejem Golobom sta pred leti ustvarila biografski roman, ki ni le prerez njene osebne življenjske zgodbe, ampak z njim podoživimo širšo polpreteklo zgodovino našega kulturnega prostora. To, kot sama poudarita, ni biografija v smislu: rodila se je, obiskovala šolo, akademijo, nastopala v predstavah, igrala v filmih, dobila vse nagrade … To je biografija, v kateri začutiš njen &quot;drugačen in poseben svet&quot;. In vso to pripoved je letos poleti v naših studiih sama prebrala. Pod taktirko režiserja Alena Jelena je nastala zvočna knjiga in ob tej priložnosti smo se na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija pogovarjali z Mileno Zupančič.

Foto: Adrijan Pregelj

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="32356608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/10/24/MilenaZRA_SLO_LJT_704317_9647929.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>174908467</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2022</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela,&quot; v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo pove filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. S pisateljem Tadejem Golobom sta pred leti ustvarila biografski roman, ki ni le prerez njene osebne življenjske zgodbe, ampak z njim podoživimo širšo polpreteklo zgodovino našega kulturnega prostora. To, kot sama poudarita, ni biografija v smislu: rodila se je, obiskovala šolo, akademijo, nastopala v predstavah, igrala v filmih, dobila vse nagrade … To je biografija, v kateri začutiš njen &quot;drugačen in poseben svet&quot;. In vso to pripoved je letos poleti v naših studiih sama prebrala. Pod taktirko režiserja Alena Jelena je nastala zvočna knjiga in ob tej priložnosti smo se na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija pogovarjali z Mileno Zupančič.

Foto: Adrijan Pregelj

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174908467</link>
        <pubDate> Mon, 24 Oct 2022 13:25:20 +0000</pubDate>
        <title>Milena Zupančič bere svojo življenjsko zgodbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. 
Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben?   
In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke.
Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Več na: &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="51087744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/10/11/VivozRA_SLO_5820883.mp3?feed=avdiofestival"></enclosure>
        <guid>174905101</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3192</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. 
Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben?   
In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke.
Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Več na: &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174905101</link>
        <pubDate> Mon, 10 Oct 2022 15:59:59 +0000</pubDate>
        <title>V živo z LD;GD iz Avdiofestivala</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251522/logo_10.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?  </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?  </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Wed, 14 Oct 2026 09:44:14 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Wed, 14 Oct 2026 09:44:14 +0000</pubDate>
      <title>Avdiofestival</title>
    </channel>
  </rss>
