News & Politics (C) RTVSLO 2017 Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji. http://www.rtvslo.si/podcast Avtomobilsko prometne minute https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2932230/logo.jpg Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross. 174918586 RTVSLO – Val 202 891 clean Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross. Sat, 03 Dec 2022 09:00:00 +0000 Digitalizacija in starejši vozniki Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> <p> </p> </body> </html> 174916659 RTVSLO – Val 202 812 clean Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> <p> </p> </body> </html> Sat, 26 Nov 2022 09:00:00 +0000 Digitalizacija DARS Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174914986 RTVSLO – Val 202 869 clean Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 19 Nov 2022 09:00:00 +0000 Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174913174 RTVSLO – Val 202 635 clean Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 12 Nov 2022 09:00:00 +0000 Izbira gum Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174911397 RTVSLO – Val 202 928 clean Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 05 Nov 2022 09:00:08 +0000 Reševalni pas rešuje življenja Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174909938 RTVSLO – Val 202 833 clean Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 29 Oct 2022 08:00:00 +0000 Moderni žarometi v času slabše vidljivosti Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174906048 RTVSLO – Val 202 424 clean Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 15 Oct 2022 08:00:00 +0000 Športno hiter avtomobil, ki ga žene elektrika Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> 174904546 RTVSLO – Val 202 818 clean Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><a href="https://www.amzs.si/avtoleta?medij=2">Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.</a></p> </body> </html> Sat, 08 Oct 2022 08:00:00 +0000 Varnost voznikov B-kategorije, ki po novem lahko vozijo tudi nekatere motorje Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj "Pripravljeni na 55" zahtevata odločno ukrepanje držav članic, tudi Slovenija potrebuje celovito zakonodajo na tem področju. Javna obravnava predloga zakona je naslednji korak v smeri prehoda na alternativne energente, predvsem na elektriko. S tem zakonom bo določen pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Zapeljemo peugeot 308 SW in Oplovo astro, opozorimo na prihod nove mazde CX-60.</p> </body> </html> 174902883 RTVSLO – Val 202 802 clean Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj "Pripravljeni na 55" zahtevata odločno ukrepanje držav članic, tudi Slovenija potrebuje celovito zakonodajo na tem področju. Javna obravnava predloga zakona je naslednji korak v smeri prehoda na alternativne energente, predvsem na elektriko. S tem zakonom bo določen pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Zapeljemo peugeot 308 SW in Oplovo astro, opozorimo na prihod nove mazde CX-60.</p> </body> </html> Sat, 01 Oct 2022 08:00:00 +0000 Evropskemu zelenemu dogovoru sledi tudi Slovenija Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice. 174901382 RTVSLO – Val 202 878 clean Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice. Sat, 24 Sep 2022 08:00:00 +0000 Pametna mesta tudi pri nas Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso. 174899761 RTVSLO – Val 202 761 clean Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso. Sat, 17 Sep 2022 08:00:00 +0000 Ali je avtomobil res lahko sovražnik dobrega življenja? Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu. 174898201 RTVSLO – Val 202 1301 clean Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu. Sat, 10 Sep 2022 08:00:00 +0000 Stara tehnologija za visoko ceno Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez. 174896030 RTVSLO – Val 202 918 clean Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez. Sat, 03 Sep 2022 08:00:00 +0000 Razmere na trgu avtomobilov se spreminjajo Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi. 174884222 RTVSLO – Val 202 1165 clean Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi. Sat, 02 Jul 2022 08:00:00 +0000 Predelava kombijev v počitniške dome Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti. 174882600 RTVSLO – Val 202 1225 clean Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti. Sat, 25 Jun 2022 08:00:00 +0000 Z elektriko previdno - lahko nas strese Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili. 174881317 RTVSLO – Val 202 980 clean Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili. Sat, 18 Jun 2022 08:00:00 +0000 Avto in radio sta tesno povezana Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. <p>Anatomija motoristove vožnje. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi</p><p><p>Lahko bi rekli, da smo končno prišli korak ali dva naprej v iskanju vzrokov, zakaj se dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Pred dnevi je bil zanimiv dogodek, posvet, pogovor okoli motoristov, ki so pogosto problem in hkrati rešitev. Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da je bilo lani žrtev med motoristi res več kot predlani, a na tovrstne podatke je treba pogledat širše, tudi motoristov je vedno več. Ob cestah, ki so tudi med vzroki za nesreče motoristov, je naslednji pomemben element obvladovanje veščin, kar razloži inštruktor varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem <strong>Vojko Safran.</strong> Kaj se dogaja v motoristovi glavi, zakaj pretiravajo, pa skuša razumeti  psihologinja in psihoterapevtka ter seveda tudi dolgoletna motoristka <strong>Irma Žuman</strong>.</p> <p>Zdaj pa še malo na štiri kolesa. Glede na težave in zamude pri proizvodnji oziroma dobavi večine osebnih avtomobilov je preteklo kar nekaj mesecev od uradne predstavitve Oplovega grandlanda, da smo ga končno lahko podrobneje spoznali. Kako zgleda, vemo. Izrazito prenovljen je sprednji del, ki je dobil značilno oplovo podobo – imenujejo jo vizir. Žarometi seveda svetijo v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo t.i. Intellilux pametni matrični žarometi, ki delovanje prilagajajo načinu vožnje in voznim razmeram. Vsak žaromet je sestavljen iz 84 segmentov, vsak se posebej prilagaja razmeram pred avtomobilom tako da delujejo nemoteče za druge udeležence v prometu. Stvar deluje zares elegantno. V LED tehniki svetijo tudi zadnje luči, novost pa je tudi napis »grandland« na sredino pokrova prtljažnika. Podobnost z mokko in novo astro je zaznati tudi v notranjosti, ki pa se seveda dotika tudi francoskega sorodstva. Nekaj stikal so obdržali, nova pa je instrumentna plošča, ki omogoča prikaz slike infrardeče kamere – tehnologija je povzeta po bratrancu, Peugeotu 5008.</p> <p>Nas je obiskal grandland z 1.2 litrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 96 kilovatov moči – motorizacija se nam zdi povsem primerna, dobro deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki ga sicer tudi že poznamo. Zadnje čase se nam dogaja, da povprečje porabe pri bencinskih motorjih približamo šestim litrom, no, pri grandlandu smo bili bližje sedmim litrom. Cena testnega vozila z najvišjo stopnjo opreme Ultimate in še z nekaj dodatki (tudi s sistemom za nočni vid, ki zaznava živa bitja 100 metrov pred vozilom) znaša blizu 42 tisočakov.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174877715 RTVSLO – Val 202 615 clean Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. <p>Anatomija motoristove vožnje. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi</p><p><p>Lahko bi rekli, da smo končno prišli korak ali dva naprej v iskanju vzrokov, zakaj se dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Pred dnevi je bil zanimiv dogodek, posvet, pogovor okoli motoristov, ki so pogosto problem in hkrati rešitev. Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da je bilo lani žrtev med motoristi res več kot predlani, a na tovrstne podatke je treba pogledat širše, tudi motoristov je vedno več. Ob cestah, ki so tudi med vzroki za nesreče motoristov, je naslednji pomemben element obvladovanje veščin, kar razloži inštruktor varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem <strong>Vojko Safran.</strong> Kaj se dogaja v motoristovi glavi, zakaj pretiravajo, pa skuša razumeti  psihologinja in psihoterapevtka ter seveda tudi dolgoletna motoristka <strong>Irma Žuman</strong>.</p> <p>Zdaj pa še malo na štiri kolesa. Glede na težave in zamude pri proizvodnji oziroma dobavi večine osebnih avtomobilov je preteklo kar nekaj mesecev od uradne predstavitve Oplovega grandlanda, da smo ga končno lahko podrobneje spoznali. Kako zgleda, vemo. Izrazito prenovljen je sprednji del, ki je dobil značilno oplovo podobo – imenujejo jo vizir. Žarometi seveda svetijo v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo t.i. Intellilux pametni matrični žarometi, ki delovanje prilagajajo načinu vožnje in voznim razmeram. Vsak žaromet je sestavljen iz 84 segmentov, vsak se posebej prilagaja razmeram pred avtomobilom tako da delujejo nemoteče za druge udeležence v prometu. Stvar deluje zares elegantno. V LED tehniki svetijo tudi zadnje luči, novost pa je tudi napis »grandland« na sredino pokrova prtljažnika. Podobnost z mokko in novo astro je zaznati tudi v notranjosti, ki pa se seveda dotika tudi francoskega sorodstva. Nekaj stikal so obdržali, nova pa je instrumentna plošča, ki omogoča prikaz slike infrardeče kamere – tehnologija je povzeta po bratrancu, Peugeotu 5008.</p> <p>Nas je obiskal grandland z 1.2 litrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 96 kilovatov moči – motorizacija se nam zdi povsem primerna, dobro deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki ga sicer tudi že poznamo. Zadnje čase se nam dogaja, da povprečje porabe pri bencinskih motorjih približamo šestim litrom, no, pri grandlandu smo bili bližje sedmim litrom. Cena testnega vozila z najvišjo stopnjo opreme Ultimate in še z nekaj dodatki (tudi s sistemom za nočni vid, ki zaznava živa bitja 100 metrov pred vozilom) znaša blizu 42 tisočakov.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 04 Jun 2022 08:00:00 +0000 Motorist - pogosto problem in hkrati rešitev Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.<p>Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače, nič pa se ne zgodi na hitro, od danes na jutri.</p><p><p>Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače. To je zaznal tudi Andrej Brglez, ki opaža, da se nekaj premika na bolje, prav gotovo. A promet je kompleksna zadeva in nič se ne zgodi z danes na jutri, spremembe se dogajajo postopoma. Lahko upamo, da bo šlo le še na bolje, prepričani pa smo tudi, da podobne akcije in izbori tudi prispevajo kamenček v mozaik večje varnosti na cestah.</p> <p>Povejmo še to, da se izbor iz leta v leto bolj širi tudi po Evropi. Prvi mednarodni izbor je bil pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA leta 2019 na Vranskem, takrat so sodelovali mladi iz štirih držav. Letos bo tekmovanje v začetku oktobra v Madridu, interes za sodelovanje pa je izrazilo 11 avtomobilskih klubov iz t.i. FIA Regije I.</p> <p>Pri BMW-ju že nekaj časa prenavljajo in nadgrajujejo modele, ob tem pa seveda izumljajo in ponujajo tržišču tudi čisto nove. Kar nekaj predstavnikov te uveljavljene bavarske znamke je bilo zadnje čase na našem dvorišču, obeta se tudi pestro in zanimivo poletje, danes pa je na vrsti nekaj vtisov o enem tistih manjših, ki pa ni več tako majhen kot predhodnik.</p> <p>Na enaki platformi, kot je narejen BMW serije 4 kupe, je izdelan tudi novi iz serije 2, ki pa je s 443 cm dolžine za 22 cm krajši od štirice. V notranjosti se manjši zgleduje po večjem, tudi kar zadeva prostornost, je spredaj sedenje dovolj udobno, zadaj pa ‒ saj vemo, kako je pri tovrstnih avtomobilih. Je pa prtljažni prostor s 390-imi litri prostornine razmeroma prostoren.</p> <p>Posebnost, ja, lahko rečemo kar posebnost tega mikavnega, v rdeče odetega kupeja je pogonski agregat. Malce presenetljivo se ob pritisku na startni gumb oglasi zvok dizelskega, dvolitrskega 140-kilovatnega motorja, ki pa skupaj z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom dobro tono in pol težko vozilo premika suvereno – tako kot je pričakovati glede na športno podobo in opremljenost: športno podvozje M, zavore M in tudi športno krmiljenje. Je pa res, da dobi voznik občutek, da bi avtomobil dobro prenašal tudi bolj tvegano vožnjo, kot jo omogoča omenjeni dizel. Če pa bi kdo malce privzdignil obrv, češ, kupe in dizel, bi jo ob podatkih o porabi hitro spet spustil, saj se da obdržati povprečje s po šestimi litri, četudi občasno malo bolj sproščeno pritisnemo na plin. Je pa možno, da bi obrv (morda zdaj druga) spet šla malce navzgor ob pogledu na ceno – 64 tisočakov res ni malo, ampak tak avtomobil pač res ni za nas običajne Zemljane.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174874172 RTVSLO – Val 202 671 clean Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.<p>Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače, nič pa se ne zgodi na hitro, od danes na jutri.</p><p><p>Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače. To je zaznal tudi Andrej Brglez, ki opaža, da se nekaj premika na bolje, prav gotovo. A promet je kompleksna zadeva in nič se ne zgodi z danes na jutri, spremembe se dogajajo postopoma. Lahko upamo, da bo šlo le še na bolje, prepričani pa smo tudi, da podobne akcije in izbori tudi prispevajo kamenček v mozaik večje varnosti na cestah.</p> <p>Povejmo še to, da se izbor iz leta v leto bolj širi tudi po Evropi. Prvi mednarodni izbor je bil pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA leta 2019 na Vranskem, takrat so sodelovali mladi iz štirih držav. Letos bo tekmovanje v začetku oktobra v Madridu, interes za sodelovanje pa je izrazilo 11 avtomobilskih klubov iz t.i. FIA Regije I.</p> <p>Pri BMW-ju že nekaj časa prenavljajo in nadgrajujejo modele, ob tem pa seveda izumljajo in ponujajo tržišču tudi čisto nove. Kar nekaj predstavnikov te uveljavljene bavarske znamke je bilo zadnje čase na našem dvorišču, obeta se tudi pestro in zanimivo poletje, danes pa je na vrsti nekaj vtisov o enem tistih manjših, ki pa ni več tako majhen kot predhodnik.</p> <p>Na enaki platformi, kot je narejen BMW serije 4 kupe, je izdelan tudi novi iz serije 2, ki pa je s 443 cm dolžine za 22 cm krajši od štirice. V notranjosti se manjši zgleduje po večjem, tudi kar zadeva prostornost, je spredaj sedenje dovolj udobno, zadaj pa ‒ saj vemo, kako je pri tovrstnih avtomobilih. Je pa prtljažni prostor s 390-imi litri prostornine razmeroma prostoren.</p> <p>Posebnost, ja, lahko rečemo kar posebnost tega mikavnega, v rdeče odetega kupeja je pogonski agregat. Malce presenetljivo se ob pritisku na startni gumb oglasi zvok dizelskega, dvolitrskega 140-kilovatnega motorja, ki pa skupaj z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom dobro tono in pol težko vozilo premika suvereno – tako kot je pričakovati glede na športno podobo in opremljenost: športno podvozje M, zavore M in tudi športno krmiljenje. Je pa res, da dobi voznik občutek, da bi avtomobil dobro prenašal tudi bolj tvegano vožnjo, kot jo omogoča omenjeni dizel. Če pa bi kdo malce privzdignil obrv, češ, kupe in dizel, bi jo ob podatkih o porabi hitro spet spustil, saj se da obdržati povprečje s po šestimi litri, četudi občasno malo bolj sproščeno pritisnemo na plin. Je pa možno, da bi obrv (morda zdaj druga) spet šla malce navzgor ob pogledu na ceno – 64 tisočakov res ni malo, ampak tak avtomobil pač res ni za nas običajne Zemljane.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 21 May 2022 08:00:00 +0000 Mladi drugače dojemajo promet Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez. 174872427 RTVSLO – Val 202 653 clean Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez. Sat, 14 May 2022 08:00:00 +0000 Strošek servisiranja avta je zelo pomemben Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez. <p>Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, je pa ta lahko cenejša.</p><p><p>Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>»<em>Kar so bili včasih le nekateri seati, so danes vse cupre. A le nekatere cupre so Born.</em>« Medtem ko si razbijate glavo s tem manjšim in verjetno neprimernim rebusom, vam povemo zgodbo ...</p> <p>Kljub vsem medijskim potiskom in pritiskom se električna mobilnost pomika po polžje. Le redko kdaj poskoči in enega večjih premikov smo doživeli pri španski znamki Cupra.</p> <p>Da so »rodili« <em>borna,</em> je nekoliko naivno sklepati, vsekakor pa so ga dolgo načrtovali in čeprav jim je bil za predlogo koncernski ID-3, jim je uspelo sestaviti čisto svež izdelek. Gre najverjetneje za prvi električni avtomobil, ki svojo drugačnost javno oznanjuje, pa ga zato ni treba biti sram. Sveže, značilno, prijetno in celo nastopaško oblikovanje je nekaj, kar smo od Seata pričakovali že leta, pa mu je vedno nekako spodletelo. Kljub stalnemu ponavljanju, da gre za športno srce v Volkswagnovem koncernu.</p> <p>Cuprin Born je, ker pač moramo prevajati v jezik, ki ga še vedno vsi govorimo, Golf GTi med električnimi avtomobili. Po obliki brez dvoma, ampak tudi vozna zasnova ima svoje mesto. 1590-kilovatni električni motor namreč poganja zadnji kolesni par in če je voznik razposajen, polnilnic v bližini pa mrgoli, lahko s preklopom režima vožnje izzove čisto nepričakovan odziv avta. Hočemo povedati, da gre ostro kot veter in da ostaja brezkompromisen tudi na zelo športno prevoženih odsekih ceste. Seveda lahko vožnjo tudi umirimo, s posebnim avtocestnim programom tudi povečamo ponovni zajem energije, zmanjšamo zmogljivosti in tako povečamo doseg, a vozilo je kljub športni podobi tudi vsakdanje uporabno. Kot so poročali prvi preizkuševalci na naših cestah, ki so ga vozili v letošnji nadležno dolgi zimi, je doseg pri nizkih temperaturah trpel, v naši skromni redakciji pa smo dovolj zviti, da vemo, kako je z elektriko spomladi, in brez pretiravanja ter ob prednostih električne vožnje se približamo obljubljenim 400 kilometrom. Vse to ob bateriji 58 kWh, ki je menda srednja izbira.</p> <p>Cupra dovolj dostojno golta vse vrste eklektičnega toka, po porodnih težavah z <em>roamingom</em> in lastno znamko polnilnic so pri uvozniku zdaj omogočili tudi polnjenje na servisih največjega trgovca s klasičnimi gorivi, tako da se v svetu Cuprinega Borna trenutno godijo samo dobre stvari. In ko že hvalimo, ne moremo spregledati osmišljenega in radikalno digitaliziranega vozniškega okolja. Tisti, ki se nam po žilah še pretaka nekaj analogne krvi, se sicer tu in tam počohamo po glavi, ko hočemo z avtomobilom izvesti najosnovnejše manevre, novim generacijam pa je drsati po ekranih in menjavati menije tako kot otroku vreči kamen čez vodo.</p> <p>Cuprin Born ima torej veliko argumentov, ki električno mobilnost delajo smiselno; a žal nosi s seboj tudi nekaj njenih največjih omejitev. Lahko bi neduhovito zapisali, da je mreža polnilnic Slovencem španska vas, načrtovalci pa se ne morejo izogniti dvignjenim obrvim ob končni ceni tega avtomobila. Kot zdaj kaže, se tudi električni vozni park navdušeno draži z ramo ob rami s klasično gnanimi avtomobili.</p></p> 174872433 RTVSLO – Val 202 653 clean Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez. <p>Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, je pa ta lahko cenejša.</p><p><p>Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>»<em>Kar so bili včasih le nekateri seati, so danes vse cupre. A le nekatere cupre so Born.</em>« Medtem ko si razbijate glavo s tem manjšim in verjetno neprimernim rebusom, vam povemo zgodbo ...</p> <p>Kljub vsem medijskim potiskom in pritiskom se električna mobilnost pomika po polžje. Le redko kdaj poskoči in enega večjih premikov smo doživeli pri španski znamki Cupra.</p> <p>Da so »rodili« <em>borna,</em> je nekoliko naivno sklepati, vsekakor pa so ga dolgo načrtovali in čeprav jim je bil za predlogo koncernski ID-3, jim je uspelo sestaviti čisto svež izdelek. Gre najverjetneje za prvi električni avtomobil, ki svojo drugačnost javno oznanjuje, pa ga zato ni treba biti sram. Sveže, značilno, prijetno in celo nastopaško oblikovanje je nekaj, kar smo od Seata pričakovali že leta, pa mu je vedno nekako spodletelo. Kljub stalnemu ponavljanju, da gre za športno srce v Volkswagnovem koncernu.</p> <p>Cuprin Born je, ker pač moramo prevajati v jezik, ki ga še vedno vsi govorimo, Golf GTi med električnimi avtomobili. Po obliki brez dvoma, ampak tudi vozna zasnova ima svoje mesto. 1590-kilovatni električni motor namreč poganja zadnji kolesni par in če je voznik razposajen, polnilnic v bližini pa mrgoli, lahko s preklopom režima vožnje izzove čisto nepričakovan odziv avta. Hočemo povedati, da gre ostro kot veter in da ostaja brezkompromisen tudi na zelo športno prevoženih odsekih ceste. Seveda lahko vožnjo tudi umirimo, s posebnim avtocestnim programom tudi povečamo ponovni zajem energije, zmanjšamo zmogljivosti in tako povečamo doseg, a vozilo je kljub športni podobi tudi vsakdanje uporabno. Kot so poročali prvi preizkuševalci na naših cestah, ki so ga vozili v letošnji nadležno dolgi zimi, je doseg pri nizkih temperaturah trpel, v naši skromni redakciji pa smo dovolj zviti, da vemo, kako je z elektriko spomladi, in brez pretiravanja ter ob prednostih električne vožnje se približamo obljubljenim 400 kilometrom. Vse to ob bateriji 58 kWh, ki je menda srednja izbira.</p> <p>Cupra dovolj dostojno golta vse vrste eklektičnega toka, po porodnih težavah z <em>roamingom</em> in lastno znamko polnilnic so pri uvozniku zdaj omogočili tudi polnjenje na servisih največjega trgovca s klasičnimi gorivi, tako da se v svetu Cuprinega Borna trenutno godijo samo dobre stvari. In ko že hvalimo, ne moremo spregledati osmišljenega in radikalno digitaliziranega vozniškega okolja. Tisti, ki se nam po žilah še pretaka nekaj analogne krvi, se sicer tu in tam počohamo po glavi, ko hočemo z avtomobilom izvesti najosnovnejše manevre, novim generacijam pa je drsati po ekranih in menjavati menije tako kot otroku vreči kamen čez vodo.</p> <p>Cuprin Born ima torej veliko argumentov, ki električno mobilnost delajo smiselno; a žal nosi s seboj tudi nekaj njenih največjih omejitev. Lahko bi neduhovito zapisali, da je mreža polnilnic Slovencem španska vas, načrtovalci pa se ne morejo izogniti dvignjenim obrvim ob končni ceni tega avtomobila. Kot zdaj kaže, se tudi električni vozni park navdušeno draži z ramo ob rami s klasično gnanimi avtomobili.</p></p> Sat, 14 May 2022 08:00:00 +0000 Strošek servisiranja avta je zelo pomemben Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.<p>Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij …</p><p><p>Prvi maj letos ni bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, ali jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. <strong>Andrej Brglez</strong> razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij … Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.</p> <p>O hibridnih pogonih smo v naših minutah že razpredali in razlagali, da jih ponujajo kar nekaj, različnih. Tako recimo Ford v tretji generaciji svoje kuge ponuja blagi hibrid, potem malo manj blagega ali pa recimo električno samooskrbnega in potem še priključnega. Tokrat so nam ponudili vožnjo s tistim drugim, ki nas je – kar recimo naravnost – prijetno presenetil. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in električnega motorja – sistemska moč znaša 140 kilovatov. Fordova nova hibridna kombinacija skupaj z brezstopenjskim eCVT-menjalnikom deluje prepričljivo, ob tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna. Povprečno porabo se brez posebnega naprezanja da spraviti pod šest litrov; ob tem je seveda pomembno tudi, kje se vozimo in kako. Po mestnih ulicah in podeželskih cestah se električna energija bolj izrazi – pomaga tudi delovanje menjalnika v oznaki B, to pomeni intenzivnejšo rekuperacijo in zato hitrejše obnavljanje električne energije. Tako se da doseči, da računalnik doseže vsaj 20 odstotkov kilometrov, prevoženih samo na elektriko, lahko tudi še malo več.</p> <p>Fordova kuga je torej dovolj prostoren in uporaben – recimo kar <strong>družinski </strong>avtomobil, ki je s to kombinacijo pogona tudi varčen. Če si kupec za doplačilo privošči še nekaj varnostnih dodatkov, cena doseže 36 tisočakov. Ampak zdaj smo že kar vajeni, da nas prodajalci v zadnjem času s cenami vse bolj neprijetno presenečajo. V naslednjem opisu pa boste slišali in prebrali, zakaj smo ob pridevniku družinski za kugo dodali še "recimo" …</p> <p>Zato, ker pri Fordovem S-maxu pa res ni nobenega "recimo". Če je bil nekdaj Renaultev espace kralj, je zdaj kralj družinskih enoprostorcev zagotovo S-Max. Avtomobil je urejen do zadnjega centimetra, materiali so kakovostni, obdelava brezhibna, prostornost vrhunska. Poudarjamo udobje in praktičnost na zadnjih treh sedežih; vsi so ločeno vzdolžno pomični, nastavljiv je naklon, vsi imajo tudi nosilce isofiks za namestitev otroških sedežev. Zadnja stekla lahko zasenčimo, ko ugasnemo motor, pa se na zaslonu pojavi opozorilo, da ne bi po naključju pozabili, da imamo zadaj malčke. Sedeže v drugi vrsti lahko podremo kar s pritiskom na stikalo v sicer velikanskem prtljažniku, katerega velika vrata se seveda odpirajo ob pomoči elektrike.<br /> Ker smo že vajeni na vdor digitalizacije v vse pore vozila, bi nekaterim lahko bilo kar malo čudno, da je v S-Maxu še vedno polno gumbov in stikal. Če ga primerjamo z najmodernejšim sorodstvom pri Fordu, deluje morda kar malo zastarelo ali pa recimo ne po taktih najmodernejše usmeritve voznikovega delovnega prostora, a vam povemo, da ob vsej praktičnosti in uporabnosti vozila zbledi potreba po večji digitalni opremljenosti.</p> <p>O pogonskem sistemu ne bomo na novo – hibridni S-Max gre malo tudi na elektriko, tako da skupno povprečno porabo mirno spravimo na šest litrov, z izrazito ekološko vožnjo še tudi malo nižje, tako da mu v primerjavi z dizlom dajemo prednost. Pri Fordu so se potrudili, da je avtomobil, tudi kadar ne gre na elektriko, izjemno tih. Pri uglajenosti pomaga tudi samodejni brezstopenjski menjalnik eCVT, ki mu posredujemo ukaze z zanimivim vrtljivim gumbom, ki ga poznamo tudi iz drugih Fordovih vozil.</p> <p>S-Max je torej še vedno izrazito družinski avtomobil, ki za zdaj še vedno uspešno kljubuje modernim SUV-jem, a vemo, da so žal tudi njemu šteti dnevi. Bogato opremljena družinsko luksuzna različica ST-Line, ki je z nekaj športnimi dodatki tudi atraktivnejša, stane 43 tisočakov. Glede na vse, kar se zadnje čase dogaja s cenami avtomobilov, se nam ta sploh ne zdi pretirano visoka.</p> <p>Dotaknimo se še prihoda novega modela – pred časom smo spoznali limuzinskega peugeota 308, zdaj se je pripeljal še karavanski SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljši od limuzine, daljša je tudi medosna razdalja – za slabih šest centimetrov. Večja dolžina se seveda pozna v prtljažnem prostoru – ta je za skoraj 200 litrov prostornejši, ob tem je zadnja klop deljiva v razmerju 40–20–40. Kot novost naj omenimo še nekaj asistentov, recimo tistega, ki prilagaja hitrost v ovinku, pa še enega, ki omogoča polavtomatsko menjavo voznega pasu. Cene modela SW so za 800 evrov višje v primerjavi z limuzino, tako ponujajo najcenejšega 308 SW z bencinskim motorjem (možen je seveda tudi dizelski in hibrid) za 20.700 evrov. Letos želijo pri nas na sicer kar stabilnem trgu tovrstnih vozil prodati 200 karavanskih peugeotov 308, prihodnje leto pa 400.</p> <p>Srečno vožnjo vam želim, pa ne preveč pritiskati na plin, gorivo ni poceni …</p></p> 174870527 RTVSLO – Val 202 978 clean Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.<p>Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij …</p><p><p>Prvi maj letos ni bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, ali jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. <strong>Andrej Brglez</strong> razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij … Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.</p> <p>O hibridnih pogonih smo v naših minutah že razpredali in razlagali, da jih ponujajo kar nekaj, različnih. Tako recimo Ford v tretji generaciji svoje kuge ponuja blagi hibrid, potem malo manj blagega ali pa recimo električno samooskrbnega in potem še priključnega. Tokrat so nam ponudili vožnjo s tistim drugim, ki nas je – kar recimo naravnost – prijetno presenetil. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in električnega motorja – sistemska moč znaša 140 kilovatov. Fordova nova hibridna kombinacija skupaj z brezstopenjskim eCVT-menjalnikom deluje prepričljivo, ob tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna. Povprečno porabo se brez posebnega naprezanja da spraviti pod šest litrov; ob tem je seveda pomembno tudi, kje se vozimo in kako. Po mestnih ulicah in podeželskih cestah se električna energija bolj izrazi – pomaga tudi delovanje menjalnika v oznaki B, to pomeni intenzivnejšo rekuperacijo in zato hitrejše obnavljanje električne energije. Tako se da doseči, da računalnik doseže vsaj 20 odstotkov kilometrov, prevoženih samo na elektriko, lahko tudi še malo več.</p> <p>Fordova kuga je torej dovolj prostoren in uporaben – recimo kar <strong>družinski </strong>avtomobil, ki je s to kombinacijo pogona tudi varčen. Če si kupec za doplačilo privošči še nekaj varnostnih dodatkov, cena doseže 36 tisočakov. Ampak zdaj smo že kar vajeni, da nas prodajalci v zadnjem času s cenami vse bolj neprijetno presenečajo. V naslednjem opisu pa boste slišali in prebrali, zakaj smo ob pridevniku družinski za kugo dodali še "recimo" …</p> <p>Zato, ker pri Fordovem S-maxu pa res ni nobenega "recimo". Če je bil nekdaj Renaultev espace kralj, je zdaj kralj družinskih enoprostorcev zagotovo S-Max. Avtomobil je urejen do zadnjega centimetra, materiali so kakovostni, obdelava brezhibna, prostornost vrhunska. Poudarjamo udobje in praktičnost na zadnjih treh sedežih; vsi so ločeno vzdolžno pomični, nastavljiv je naklon, vsi imajo tudi nosilce isofiks za namestitev otroških sedežev. Zadnja stekla lahko zasenčimo, ko ugasnemo motor, pa se na zaslonu pojavi opozorilo, da ne bi po naključju pozabili, da imamo zadaj malčke. Sedeže v drugi vrsti lahko podremo kar s pritiskom na stikalo v sicer velikanskem prtljažniku, katerega velika vrata se seveda odpirajo ob pomoči elektrike.<br /> Ker smo že vajeni na vdor digitalizacije v vse pore vozila, bi nekaterim lahko bilo kar malo čudno, da je v S-Maxu še vedno polno gumbov in stikal. Če ga primerjamo z najmodernejšim sorodstvom pri Fordu, deluje morda kar malo zastarelo ali pa recimo ne po taktih najmodernejše usmeritve voznikovega delovnega prostora, a vam povemo, da ob vsej praktičnosti in uporabnosti vozila zbledi potreba po večji digitalni opremljenosti.</p> <p>O pogonskem sistemu ne bomo na novo – hibridni S-Max gre malo tudi na elektriko, tako da skupno povprečno porabo mirno spravimo na šest litrov, z izrazito ekološko vožnjo še tudi malo nižje, tako da mu v primerjavi z dizlom dajemo prednost. Pri Fordu so se potrudili, da je avtomobil, tudi kadar ne gre na elektriko, izjemno tih. Pri uglajenosti pomaga tudi samodejni brezstopenjski menjalnik eCVT, ki mu posredujemo ukaze z zanimivim vrtljivim gumbom, ki ga poznamo tudi iz drugih Fordovih vozil.</p> <p>S-Max je torej še vedno izrazito družinski avtomobil, ki za zdaj še vedno uspešno kljubuje modernim SUV-jem, a vemo, da so žal tudi njemu šteti dnevi. Bogato opremljena družinsko luksuzna različica ST-Line, ki je z nekaj športnimi dodatki tudi atraktivnejša, stane 43 tisočakov. Glede na vse, kar se zadnje čase dogaja s cenami avtomobilov, se nam ta sploh ne zdi pretirano visoka.</p> <p>Dotaknimo se še prihoda novega modela – pred časom smo spoznali limuzinskega peugeota 308, zdaj se je pripeljal še karavanski SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljši od limuzine, daljša je tudi medosna razdalja – za slabih šest centimetrov. Večja dolžina se seveda pozna v prtljažnem prostoru – ta je za skoraj 200 litrov prostornejši, ob tem je zadnja klop deljiva v razmerju 40–20–40. Kot novost naj omenimo še nekaj asistentov, recimo tistega, ki prilagaja hitrost v ovinku, pa še enega, ki omogoča polavtomatsko menjavo voznega pasu. Cene modela SW so za 800 evrov višje v primerjavi z limuzino, tako ponujajo najcenejšega 308 SW z bencinskim motorjem (možen je seveda tudi dizelski in hibrid) za 20.700 evrov. Letos želijo pri nas na sicer kar stabilnem trgu tovrstnih vozil prodati 200 karavanskih peugeotov 308, prihodnje leto pa 400.</p> <p>Srečno vožnjo vam želim, pa ne preveč pritiskati na plin, gorivo ni poceni …</p></p> Sat, 07 May 2022 08:00:00 +0000 Edino država lahko poceni gorivo Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.<p>Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal</p><p><p>Danes se bomo posvetili voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.</p> <p>Pa se še malo potikajmo po Renaultovem parkirišču. Že pred nekaj leti so pri koncernu prišli na zanimivo idejo: <em>"Dajmo narediti clia, ki bo primeren tudi za tiste voznike, ki radi sedijo višje in si želijo bolj udobnega vstopanja in izstopanja iz vozila."</em> Rodil se je captur ter postal velika zvezda. Do zdaj smo na znanem terenu. Potem pa je prišla druga generacija tega vozila in Renaultova zaveza, da bo ves svoj vozni park elektrificiral. To pomeni ali popolnoma električna vozila, ali pa hibridno tehnologijo. Ta pa se spet deli na "čiste" in priključne hibride. Tehnologijo imenujejo E-tech in pozornost nam je vzbudil captur s to oznako. Gre za navaden in ne priključni hibrid.</p> <p>Kako zadeva deluje? Po pravici povedano, to natančno ve le nekaj najbolj posvečenih in morda še avto sam. Kot je pri hibridih navada, gre za vrh motoroznanstva, saj se morajo na cesto prenesti navori iz večjih izvorov. Pri pionirski Toyoti so to reševali s planetnim gonilom, Renault pa je na običajno cesto prinesel nekaj svojih pogruntavščin neposredno iz formule1. Kot smo ob rojstvu te tehnologije že poročali, gre za sistem, ki ne pozna klasične sklopke, štiristopenjski menjalnik pa zna pogoltniti in do sprednjih koles dostaviti navor iz 1,6 litrskega bencinskega agregata, ali pa iz dveh elektromotorjev. 150 patentov je bilo potrebnih, da so sestavili ta pogonski sklop, nas pa seveda zanima, kako vsa reč deluje. Z eno besedo; popolno. Hočemo povedati, da voznik nima pojma, kaj se dogaja pod motornim pokrovom. Včasih je malo smešno, ker se bencinski motor postavi v vlogo agregata in polni baterijo, ki nato poganja vozilo v načinu električne vožnje, in to je vse.</p> <blockquote><p> Moči je več kot dovolj, lahko izbiramo med motorno mapo v športnem, ali pa ekološkem režimu, lahko pretaknemo v zgolj električno vožnjo, lahko pa prepustimo pamet in odločanje kar vozilu samemu.</p></blockquote> <p>In še na koncu; prednosti hibridne tehnologije so seveda najprej vidne v nizkih izpustih ter, vsaj v mestu, tudi v zelo nizki porabi. Če pa smo na odprti cesti, sploh pa na avtocestnih hitrostnih povprečjih, kjer svoje delo v glavnem opravlja bencinski agregat, vse primerjalne prednosti nekoliko skopnijo. Ampak kot rečeno: Renault je s capturjem E-tech predstavil vozilo, ki je vsaj za leto ali dve pred svojim časom.</p> <p>Kar zadeva sedenje, ostajamo na približno enaki višini, kar zadeva ceno, pa se precej dvignemo nad capturja. BMW-jev kupejevski SUV X4 je doživel osvežitev, tudi oblikovno; zdaj je njegov izraz bolj podoben drugim hišnim modelom, testni je bil z značilnimi ledvičkami in posebno mat črno barvo še bolj nastopaški.    Oznaka M40d na zadku pove, da ga poganja trilitrski turbodizel, ki zmore 250 kilovatov moči. Kar 700 Nmetrov navora pomeni odlično zmogljivost, do 100 km/h to več kot dve toni težko športno terensko vozilo potegne v manj kot petih sekundah. Vzmetenje je nekoliko trše, to je treba priznati, a prilagodljivo podvozje, štirikolesni pogon in brezhibni osemstopenjski samodejni menjalnik  pripomorejo k temu, da je vožnja zanesljiva, pa vseeno ne preveč neudobna. Porabo se da v povprečju spraviti tudi pod sedem litrov, a avtomobil je le naravnan tako, da ne kliče ravno po tem, da bi pretirano varčevali z gorivom. Če stane (sicer s kar nekaj dodatnimi dobrotami) skoraj 105 tisočakov, se ne bi smeli ukvarjati s tem, ali »popije« sedem ali morda osem litrov. Je pa zanimiv izračun, koliko capturjev bi dobili za toliko tisočakov.</p> <p>Kar zadeva volan, se ga dobro držite in dobro krmarite z njim ...</p> </p> 174868634 RTVSLO – Val 202 733 clean Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.<p>Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal</p><p><p>Danes se bomo posvetili voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.</p> <p>Pa se še malo potikajmo po Renaultovem parkirišču. Že pred nekaj leti so pri koncernu prišli na zanimivo idejo: <em>"Dajmo narediti clia, ki bo primeren tudi za tiste voznike, ki radi sedijo višje in si želijo bolj udobnega vstopanja in izstopanja iz vozila."</em> Rodil se je captur ter postal velika zvezda. Do zdaj smo na znanem terenu. Potem pa je prišla druga generacija tega vozila in Renaultova zaveza, da bo ves svoj vozni park elektrificiral. To pomeni ali popolnoma električna vozila, ali pa hibridno tehnologijo. Ta pa se spet deli na "čiste" in priključne hibride. Tehnologijo imenujejo E-tech in pozornost nam je vzbudil captur s to oznako. Gre za navaden in ne priključni hibrid.</p> <p>Kako zadeva deluje? Po pravici povedano, to natančno ve le nekaj najbolj posvečenih in morda še avto sam. Kot je pri hibridih navada, gre za vrh motoroznanstva, saj se morajo na cesto prenesti navori iz večjih izvorov. Pri pionirski Toyoti so to reševali s planetnim gonilom, Renault pa je na običajno cesto prinesel nekaj svojih pogruntavščin neposredno iz formule1. Kot smo ob rojstvu te tehnologije že poročali, gre za sistem, ki ne pozna klasične sklopke, štiristopenjski menjalnik pa zna pogoltniti in do sprednjih koles dostaviti navor iz 1,6 litrskega bencinskega agregata, ali pa iz dveh elektromotorjev. 150 patentov je bilo potrebnih, da so sestavili ta pogonski sklop, nas pa seveda zanima, kako vsa reč deluje. Z eno besedo; popolno. Hočemo povedati, da voznik nima pojma, kaj se dogaja pod motornim pokrovom. Včasih je malo smešno, ker se bencinski motor postavi v vlogo agregata in polni baterijo, ki nato poganja vozilo v načinu električne vožnje, in to je vse.</p> <blockquote><p> Moči je več kot dovolj, lahko izbiramo med motorno mapo v športnem, ali pa ekološkem režimu, lahko pretaknemo v zgolj električno vožnjo, lahko pa prepustimo pamet in odločanje kar vozilu samemu.</p></blockquote> <p>In še na koncu; prednosti hibridne tehnologije so seveda najprej vidne v nizkih izpustih ter, vsaj v mestu, tudi v zelo nizki porabi. Če pa smo na odprti cesti, sploh pa na avtocestnih hitrostnih povprečjih, kjer svoje delo v glavnem opravlja bencinski agregat, vse primerjalne prednosti nekoliko skopnijo. Ampak kot rečeno: Renault je s capturjem E-tech predstavil vozilo, ki je vsaj za leto ali dve pred svojim časom.</p> <p>Kar zadeva sedenje, ostajamo na približno enaki višini, kar zadeva ceno, pa se precej dvignemo nad capturja. BMW-jev kupejevski SUV X4 je doživel osvežitev, tudi oblikovno; zdaj je njegov izraz bolj podoben drugim hišnim modelom, testni je bil z značilnimi ledvičkami in posebno mat črno barvo še bolj nastopaški.    Oznaka M40d na zadku pove, da ga poganja trilitrski turbodizel, ki zmore 250 kilovatov moči. Kar 700 Nmetrov navora pomeni odlično zmogljivost, do 100 km/h to več kot dve toni težko športno terensko vozilo potegne v manj kot petih sekundah. Vzmetenje je nekoliko trše, to je treba priznati, a prilagodljivo podvozje, štirikolesni pogon in brezhibni osemstopenjski samodejni menjalnik  pripomorejo k temu, da je vožnja zanesljiva, pa vseeno ne preveč neudobna. Porabo se da v povprečju spraviti tudi pod sedem litrov, a avtomobil je le naravnan tako, da ne kliče ravno po tem, da bi pretirano varčevali z gorivom. Če stane (sicer s kar nekaj dodatnimi dobrotami) skoraj 105 tisočakov, se ne bi smeli ukvarjati s tem, ali »popije« sedem ali morda osem litrov. Je pa zanimiv izračun, koliko capturjev bi dobili za toliko tisočakov.</p> <p>Kar zadeva volan, se ga dobro držite in dobro krmarite z njim ...</p> </p> Sat, 30 Apr 2022 08:00:00 +0000 Volan že dolgo ni samo krmilo Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.<p>Žal je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila.</p><p><p>Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi <strong><a href="https://www.youtube.com/user/mojaPotnet">YouTube</a></strong> objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.</p> <p>Čeprav so zadnje čase v modi avtomobili, v katerih se sedi nekoliko višje, se mi ne pritožujemo nad avtomobiloma, ki sta nas obiskala pred kratkim. Za prvega se že dolgo ve, da ima vse, kar imajo veliki, danes trdimo podobno tudi za drugega. Vozili smo renaulta clia in škodo fabio.                                                                          Clio z nacionalno oznako I Feel Slovenia ponuja nekaj dodatkov, ki so vozniku v veselje, recimo 360-stopinjski nadzor okolice, pa sistem za nastavitev voznih programov, LED žaromete s sistemom samodejnega preklopa med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, vsebuje pa tudi dobro delujočo multimedijsko napravo. Samodejne klimatske naprave in kartice za prostoročno odklepanje ter še nekaj dodatkov, ki poskrbijo, da je tak clio tudi na pogled atraktivnejši, ne bomo posebej omenjali.                                                                                                                                                                                                                                                        Kar zadeva vozne lastnosti, ne bi smeli imeti pripomb. Avtomobil je dobro vodljiv in ubogljiv, res pa je, da od 67-kilovatnega litrskega trivaljnika ne smemo pričakovati preveč. Če smo v avtu sami, potem je živahen in poskočen, če ga napolnimo s potniki in prtljago, pa bi si včasih želeli malo več moči oziroma si moramo pomagati s pogostejšim prestavljanjem šeststopenjskega menjalnika – takrat tudi poraba preseže mejo šestih litrov.                                                                Clio I Feel Slovenia stane dobrih 16 tisočakov in v tej izvedbi zagotovo pomeni zelo solidno razmerje med ceno, opremo in kakovostjo. Ne dvomimo, da bo še naprej najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji – s tem posebnim paketom se še bolj približuje slovenskemu kupcu.</p> <p>Ena izmed resnih konkurentk Renaultevemu cliu je zagotovo škoda fabia. V zadnji generaciji prihaja kar občutno daljša (zdaj je s 411 cm tudi za 6 cm daljša od clia); ker je tudi za skoraj 5 cm širša, je njena podoba tudi dosti privlačnejša. Med tekmece prihaja brez sramu, saj je obdarjena z napredno tehnologijo iz koncerna, ob vsej moderni ponudbi pa imajo pri Škodi v rokavu še nekaj posebnosti. Ena teh je recimo dežnik v vratih, ki je bil pred leti najprej le v največjem superbu, značilnost pa je tudi kopica odlagalnih mest. Da je fabia avtomobil, ki bi bil rad še bolj družinski, dokazuje tudi možnost pritrditve otroškega sedeža na sovoznikov sedež – ta ima tudi poklopljiv naslon.                                                                                                                                                                                                          Ob tem, da je nova fabia večja in pametnejša, je treba poudariti tudi, da je notranjost že na pogled sodobnejša, opazni so dobri materiali in natančnejša izdelava.    Testno fabio je poganjal litrski 70-kilovatni bencinski trivaljnik, ki dobro sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ugotovili smo povprečno porabo blizu šest litrov. Dodajmo še to, da je fabia primerljiva s cliem, tudi kar zadeva ceno – s kar bogato opremo ambition pridemo na dobrih 16 tisočakov. Obiskala sta nas torej avtomobila iz manjšega razreda, v katerem pa mnogi že iščejo in tudi najdejo zelo solidne družinske prevoznike.</p> <p>Zdaj pa naprej k tistim velikim, največjim. Pri Audiju so prenovili svojo 519 oziroma v podaljšani izvedbi 532 cm dolgo admiralsko ladjo z oznako A8. Omembe vredni so novi žarometi, ki poleg običajnih svetilnih diod in matričnega snopa vsebujejo kar 1,3 milijona zrcalc, ki delijo svetlobo na mikroskopsko majhne pike in izjemno natančno razporejajo svetlobni snop pred avtomobilom. Vozilo zdaj premore več kot 40 elektronskih sistemov, nekaj jih je v serijski opremi. V motorni ponudbi sta trilitrska šestvaljnika – še vedno turbodizelski z 210 kilovati in bencinski z 250-imi, ter v najbolj športnem modelu S8 štirilitrski bencinski osemvaljnik s 420 kilovati moči. Priključno hibridna kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 338 kilovatov. Najcenejši A8 stane malo pod sto tisočakov.</p> <p>Še lexus danes omenimo. Pokazali so svoj novi model RZ. Gre za električnega križanca z dvema elektromotorjema – na sprednji osi 150, na zadnji pa 80 kilovatov, torej z 230 kilovati sistemske moči in dosegom čez 400 kilometrov. K nam se po napovedih pripelje v začetku prihodnjega leta.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174866894 RTVSLO – Val 202 615 clean Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.<p>Žal je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila.</p><p><p>Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi <strong><a href="https://www.youtube.com/user/mojaPotnet">YouTube</a></strong> objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.</p> <p>Čeprav so zadnje čase v modi avtomobili, v katerih se sedi nekoliko višje, se mi ne pritožujemo nad avtomobiloma, ki sta nas obiskala pred kratkim. Za prvega se že dolgo ve, da ima vse, kar imajo veliki, danes trdimo podobno tudi za drugega. Vozili smo renaulta clia in škodo fabio.                                                                          Clio z nacionalno oznako I Feel Slovenia ponuja nekaj dodatkov, ki so vozniku v veselje, recimo 360-stopinjski nadzor okolice, pa sistem za nastavitev voznih programov, LED žaromete s sistemom samodejnega preklopa med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, vsebuje pa tudi dobro delujočo multimedijsko napravo. Samodejne klimatske naprave in kartice za prostoročno odklepanje ter še nekaj dodatkov, ki poskrbijo, da je tak clio tudi na pogled atraktivnejši, ne bomo posebej omenjali.                                                                                                                                                                                                                                                        Kar zadeva vozne lastnosti, ne bi smeli imeti pripomb. Avtomobil je dobro vodljiv in ubogljiv, res pa je, da od 67-kilovatnega litrskega trivaljnika ne smemo pričakovati preveč. Če smo v avtu sami, potem je živahen in poskočen, če ga napolnimo s potniki in prtljago, pa bi si včasih želeli malo več moči oziroma si moramo pomagati s pogostejšim prestavljanjem šeststopenjskega menjalnika – takrat tudi poraba preseže mejo šestih litrov.                                                                Clio I Feel Slovenia stane dobrih 16 tisočakov in v tej izvedbi zagotovo pomeni zelo solidno razmerje med ceno, opremo in kakovostjo. Ne dvomimo, da bo še naprej najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji – s tem posebnim paketom se še bolj približuje slovenskemu kupcu.</p> <p>Ena izmed resnih konkurentk Renaultevemu cliu je zagotovo škoda fabia. V zadnji generaciji prihaja kar občutno daljša (zdaj je s 411 cm tudi za 6 cm daljša od clia); ker je tudi za skoraj 5 cm širša, je njena podoba tudi dosti privlačnejša. Med tekmece prihaja brez sramu, saj je obdarjena z napredno tehnologijo iz koncerna, ob vsej moderni ponudbi pa imajo pri Škodi v rokavu še nekaj posebnosti. Ena teh je recimo dežnik v vratih, ki je bil pred leti najprej le v največjem superbu, značilnost pa je tudi kopica odlagalnih mest. Da je fabia avtomobil, ki bi bil rad še bolj družinski, dokazuje tudi možnost pritrditve otroškega sedeža na sovoznikov sedež – ta ima tudi poklopljiv naslon.                                                                                                                                                                                                          Ob tem, da je nova fabia večja in pametnejša, je treba poudariti tudi, da je notranjost že na pogled sodobnejša, opazni so dobri materiali in natančnejša izdelava.    Testno fabio je poganjal litrski 70-kilovatni bencinski trivaljnik, ki dobro sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ugotovili smo povprečno porabo blizu šest litrov. Dodajmo še to, da je fabia primerljiva s cliem, tudi kar zadeva ceno – s kar bogato opremo ambition pridemo na dobrih 16 tisočakov. Obiskala sta nas torej avtomobila iz manjšega razreda, v katerem pa mnogi že iščejo in tudi najdejo zelo solidne družinske prevoznike.</p> <p>Zdaj pa naprej k tistim velikim, največjim. Pri Audiju so prenovili svojo 519 oziroma v podaljšani izvedbi 532 cm dolgo admiralsko ladjo z oznako A8. Omembe vredni so novi žarometi, ki poleg običajnih svetilnih diod in matričnega snopa vsebujejo kar 1,3 milijona zrcalc, ki delijo svetlobo na mikroskopsko majhne pike in izjemno natančno razporejajo svetlobni snop pred avtomobilom. Vozilo zdaj premore več kot 40 elektronskih sistemov, nekaj jih je v serijski opremi. V motorni ponudbi sta trilitrska šestvaljnika – še vedno turbodizelski z 210 kilovati in bencinski z 250-imi, ter v najbolj športnem modelu S8 štirilitrski bencinski osemvaljnik s 420 kilovati moči. Priključno hibridna kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 338 kilovatov. Najcenejši A8 stane malo pod sto tisočakov.</p> <p>Še lexus danes omenimo. Pokazali so svoj novi model RZ. Gre za električnega križanca z dvema elektromotorjema – na sprednji osi 150, na zadnji pa 80 kilovatov, torej z 230 kilovati sistemske moči in dosegom čez 400 kilometrov. K nam se po napovedih pripelje v začetku prihodnjega leta.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 23 Apr 2022 08:00:00 +0000 Parkirišča za invalide Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.<p>Jasno je, da ne bomo zamenjali vseh avtomobilov na klasični pogon za električne - kljub izjemnemu marketingu, ki spremlja prodor električnega pogona</p><p><p>Kar od danes do jutri ne bomo vseh avtomobilov na klasični pogon zamenjali za električne, to je jasno. Jasno je tudi, da ne bomo zamenjali vseh, da bo ponudba še vedno tudi drugačna - kakšna pač že bo v prihodnosti. Električni <strong>Renault megane</strong>, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. Polnjenje je ena od tegob, s katerimi se soočajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem pa še še kar nekaj, razmišlja tudi <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Da bi trdili, da je <strong>Mazda3</strong> družinski avto, tega ne moremo – predvsem seveda zaradi prostora na zadnjih sedežih. Če pa se v avtomobilu vozita le dva, pa je to povsem drugačna zgodba. Avtomobil je na zunaj izjemno eleganten, v notranjosti pa ga krasijo zelo kakovostni materiali in brezhibna izdelava, ki se je ne bi sramovali tudi tisti iz najbolj prestižnih razredov. Mazda3 se tudi pelje natančno in uravnoteženo, voznik ima občutek, da so vse sestavili in naravnali tako, da bi težko bolje.</p> <p>Dvolitrski 110 kilovatni atmosferski bencinski motor Mazdine tehnologije skyactiv je opremljen z blagim hibridnim sistemom, ki pomaga pri zniževanju izpustov. Motor sicer ne ponuja kakšnih ekstremnih pospeškov (avtomobil potegne do 100 km/h v slabih 10 sekundah), je pa vseeno dovolj zmogljiv in skupaj z brezhibnim šeststopenjskim ročnim menjalnikov omogoča uglajeno in prijetno vožnjo. Da Mazda3 še bolj drži smer v ovinkih, pripomore tudi posebni sistem <em>"G-Vectoring control"</em>.</p> <p>Skratka, gre za eleganten in zanesljiv avtomobil z bogato opremo, ki ponuja občutek prestiža ter zelo spretno združuje tradicijo s sodobnimi tehnologijami. Za dobrih 27 tisočakov bodo v njem nekateri nedvomno našli tisto kar iščejo.</p> <p><strong>Mitsubishijev SUV eclipse cross</strong> je postal povsem drugačen avtomobil, lahko rečemo, da je zdaj bistveno bolj modno oblikovan. Je tudi konkretno večji, posledično tudi prostornejši. Za boljše počutje oziroma pogled nazaj je izginila prečna palica, ki je delila zadnje steklo na zgornji in spodnji del. V notranjosti je nov infotainment sistem z 8-palčnim samostoječim zaslonom na dotik, še vedno pa se da nekatere ukaze uravnavati ročno, kar pozdravljamo.</p> <p>Novi eclipse cross je po novem na voljo zgolj kot priključni hibrid – zgleduje je seveda po večjem PHEV outlanderju, ki je najbolje prodajani priključni hibrid na svetu. Pogonska tehnologija je kar malce komplicirana, vsaj sliši se tako, a stvar deluje dobro. Avtomobil večinoma poganjata dva elektromotorja – sprednji z močjo 60 in zadnji z močjo 70 kilovatov. Napajajo jih baterije, ki omogočajo vožnjo samo na elektriko do razdalje dobrih 50 kilometrov. Zraven pa je še 4-valjni 72 kilovatni bencinski motor, ki poganja generator z močjo 80 kilovatov. Bencinski motor s pomočjo enostopenjskega menjalnika dodaja moč le pri večjih hitrostih. Sistemska moč je na koncu 138 kilovatov. Posebnost je, da eclipse cross omogoča tudi hitro polnjenje, kar pri hibridih ni ravno običaj. Povejmo še, da eclipse cross PHEV – kljub svoji kupejevski silhueti, še vedno ni pozabil na svoje terensko znanje. Sistem <em>"Super-All Wheel Control"</em> omogoča štiri režime vožnje: po asfaltu, makadamu ter po spolzki oziroma zasneženi podlagi. To omogoča boljšo vodljivost tudi po manj prijaznih terenih. Gre torej za moderen, na pogled všečen avtomobil, z veliko napredne tehnologije, ki pa se žal pozna tudi pri ceni. Z nekaj dodatki z osnovnih 33.900 evrov hitro presežemo 40 tisočakov.</p> <p>Po nekaj kolebanja in šušljanja, da berlingo po 25 letih morda izginja iz prodajnih salonov, je zdaj jasno, da ga pri Citroenu peljejo naprej. Prihaja v dolžini 440 ali 475 centimetrov, kot pet ali sedemsedežnik in s prtljažnim prostorom, ki meri najman775 litrov, a le v električni izvedbi s 100 kilovati moči in obljubljenim dosegom 280 kilometrov. Ostaja prostoren, udoben in praktičen enoprostorec, s sedeži v drugi vrsti, ki so zložljivi, prav tako sovoznikov. V ponudbi pa je tudi izvedenka N1, ki ponuja dizelske blue Hdi motorje z oznakama 100 ali 130. Posebnost izvedenke je, da je za drugo vrsto sedežev pritrjena pregradna mreža. Cena  za N1 je 20 tisočakov in pol, cene električnega berlinga pa se začno – brez upoštevanja subvencije pri 31.500 evrih.</p> <p>Predstavil se nam je še en električni avtomobil, za katerega pri Renaultu trdijo, da pomeni prelomnico – to je <strong>megane E-tech electric</strong>. Kot prvi prihaja na novi električni modularni platformi (menda mu kmalu sledi večji model), osnovna različica s kapaciteto baterije 40 kilovatnih ur, zmogljivejša, ki naj bi omogočala doseg celo do 470 kilometrov, pa 60 kilovatnih ur. Vsa tehnika avtomobila je skoncentrirana spredaj, baterije pa so skrite pod kabino – zaradi debeline le 11 centimetrov kabina lahko nudi veliko prostora za potnike. Avtomobil je sicer oblikovno privlačen, zaznamuje ga tudi prepoznaven in tehnološko izjemno napreden sistem sprednjih luči, ki so jih razvili in jih izdelujejo v ljubljanskem podjetju Hella Saturnus. V nekaterih državah električnega megana že tržijo, zbrali so že več kot 10 tisoč naročil, pri nas pa začnejo zbirati naročila po prvomajskih praznikih, prvi avtomobili pa naj bi za kupce prišli septembra. Osnovna različica s 96 kilovatnim motorjem bo pri nas na voljo za slabih 35 tisočakov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/megane-electric-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/megane-e-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174865322 RTVSLO – Val 202 845 clean Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.<p>Jasno je, da ne bomo zamenjali vseh avtomobilov na klasični pogon za električne - kljub izjemnemu marketingu, ki spremlja prodor električnega pogona</p><p><p>Kar od danes do jutri ne bomo vseh avtomobilov na klasični pogon zamenjali za električne, to je jasno. Jasno je tudi, da ne bomo zamenjali vseh, da bo ponudba še vedno tudi drugačna - kakšna pač že bo v prihodnosti. Električni <strong>Renault megane</strong>, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. Polnjenje je ena od tegob, s katerimi se soočajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem pa še še kar nekaj, razmišlja tudi <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Da bi trdili, da je <strong>Mazda3</strong> družinski avto, tega ne moremo – predvsem seveda zaradi prostora na zadnjih sedežih. Če pa se v avtomobilu vozita le dva, pa je to povsem drugačna zgodba. Avtomobil je na zunaj izjemno eleganten, v notranjosti pa ga krasijo zelo kakovostni materiali in brezhibna izdelava, ki se je ne bi sramovali tudi tisti iz najbolj prestižnih razredov. Mazda3 se tudi pelje natančno in uravnoteženo, voznik ima občutek, da so vse sestavili in naravnali tako, da bi težko bolje.</p> <p>Dvolitrski 110 kilovatni atmosferski bencinski motor Mazdine tehnologije skyactiv je opremljen z blagim hibridnim sistemom, ki pomaga pri zniževanju izpustov. Motor sicer ne ponuja kakšnih ekstremnih pospeškov (avtomobil potegne do 100 km/h v slabih 10 sekundah), je pa vseeno dovolj zmogljiv in skupaj z brezhibnim šeststopenjskim ročnim menjalnikov omogoča uglajeno in prijetno vožnjo. Da Mazda3 še bolj drži smer v ovinkih, pripomore tudi posebni sistem <em>"G-Vectoring control"</em>.</p> <p>Skratka, gre za eleganten in zanesljiv avtomobil z bogato opremo, ki ponuja občutek prestiža ter zelo spretno združuje tradicijo s sodobnimi tehnologijami. Za dobrih 27 tisočakov bodo v njem nekateri nedvomno našli tisto kar iščejo.</p> <p><strong>Mitsubishijev SUV eclipse cross</strong> je postal povsem drugačen avtomobil, lahko rečemo, da je zdaj bistveno bolj modno oblikovan. Je tudi konkretno večji, posledično tudi prostornejši. Za boljše počutje oziroma pogled nazaj je izginila prečna palica, ki je delila zadnje steklo na zgornji in spodnji del. V notranjosti je nov infotainment sistem z 8-palčnim samostoječim zaslonom na dotik, še vedno pa se da nekatere ukaze uravnavati ročno, kar pozdravljamo.</p> <p>Novi eclipse cross je po novem na voljo zgolj kot priključni hibrid – zgleduje je seveda po večjem PHEV outlanderju, ki je najbolje prodajani priključni hibrid na svetu. Pogonska tehnologija je kar malce komplicirana, vsaj sliši se tako, a stvar deluje dobro. Avtomobil večinoma poganjata dva elektromotorja – sprednji z močjo 60 in zadnji z močjo 70 kilovatov. Napajajo jih baterije, ki omogočajo vožnjo samo na elektriko do razdalje dobrih 50 kilometrov. Zraven pa je še 4-valjni 72 kilovatni bencinski motor, ki poganja generator z močjo 80 kilovatov. Bencinski motor s pomočjo enostopenjskega menjalnika dodaja moč le pri večjih hitrostih. Sistemska moč je na koncu 138 kilovatov. Posebnost je, da eclipse cross omogoča tudi hitro polnjenje, kar pri hibridih ni ravno običaj. Povejmo še, da eclipse cross PHEV – kljub svoji kupejevski silhueti, še vedno ni pozabil na svoje terensko znanje. Sistem <em>"Super-All Wheel Control"</em> omogoča štiri režime vožnje: po asfaltu, makadamu ter po spolzki oziroma zasneženi podlagi. To omogoča boljšo vodljivost tudi po manj prijaznih terenih. Gre torej za moderen, na pogled všečen avtomobil, z veliko napredne tehnologije, ki pa se žal pozna tudi pri ceni. Z nekaj dodatki z osnovnih 33.900 evrov hitro presežemo 40 tisočakov.</p> <p>Po nekaj kolebanja in šušljanja, da berlingo po 25 letih morda izginja iz prodajnih salonov, je zdaj jasno, da ga pri Citroenu peljejo naprej. Prihaja v dolžini 440 ali 475 centimetrov, kot pet ali sedemsedežnik in s prtljažnim prostorom, ki meri najman775 litrov, a le v električni izvedbi s 100 kilovati moči in obljubljenim dosegom 280 kilometrov. Ostaja prostoren, udoben in praktičen enoprostorec, s sedeži v drugi vrsti, ki so zložljivi, prav tako sovoznikov. V ponudbi pa je tudi izvedenka N1, ki ponuja dizelske blue Hdi motorje z oznakama 100 ali 130. Posebnost izvedenke je, da je za drugo vrsto sedežev pritrjena pregradna mreža. Cena  za N1 je 20 tisočakov in pol, cene električnega berlinga pa se začno – brez upoštevanja subvencije pri 31.500 evrih.</p> <p>Predstavil se nam je še en električni avtomobil, za katerega pri Renaultu trdijo, da pomeni prelomnico – to je <strong>megane E-tech electric</strong>. Kot prvi prihaja na novi električni modularni platformi (menda mu kmalu sledi večji model), osnovna različica s kapaciteto baterije 40 kilovatnih ur, zmogljivejša, ki naj bi omogočala doseg celo do 470 kilometrov, pa 60 kilovatnih ur. Vsa tehnika avtomobila je skoncentrirana spredaj, baterije pa so skrite pod kabino – zaradi debeline le 11 centimetrov kabina lahko nudi veliko prostora za potnike. Avtomobil je sicer oblikovno privlačen, zaznamuje ga tudi prepoznaven in tehnološko izjemno napreden sistem sprednjih luči, ki so jih razvili in jih izdelujejo v ljubljanskem podjetju Hella Saturnus. V nekaterih državah električnega megana že tržijo, zbrali so že več kot 10 tisoč naročil, pri nas pa začnejo zbirati naročila po prvomajskih praznikih, prvi avtomobili pa naj bi za kupce prišli septembra. Osnovna različica s 96 kilovatnim motorjem bo pri nas na voljo za slabih 35 tisočakov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/megane-electric-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/megane-e-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sat, 16 Apr 2022 08:00:00 +0000 Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.<p>Z modernimi tehnologijami lahko v avtomobilih dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi in o svoji vožnji</p><p><p>Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.</p> <p>Danes nas najprej zapelje novi Suzukijev družinski križanec S-cross. V tretji generaciji prinaša kar občutno osvežen videz – s širokim prednjim delom, veliko motorno masko z izrazitima LED žarometoma in novimi lučmi zadaj. Tudi v notranjosti je avto modernejši, ob tem pa – pohvalno, pušča še vedno kar nekaj funkcij, ki jih je mogoče upravljati brez dotikanja zaslona. Posebej sicer izpostavljamo prilagodljiv prikaz 360-stopinske kamere, treba pa je poudariti tudi, da je avtomobil zdaj opremljen tudi z bogatim paketom varnostnih sistemov, ki dobro delujejo – med njimi je na primer tudi tisti za nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji.</p> <p>Za pogon skrbi preizkušeni 1,4 litrski 95 kilovatni turbo bencinski motor, ki mu ob pomoči blage hibridne tehnologije malo pomaga tudi elektrika, ki pa je voznik praktično ne čuti, z rekuperacijo pa predvsem skrbi za energijo za sekundarne porabnike. Kar zadeva kupce S-crossov, ti zelo cenijo suzukijev učinkovit štirikolesni pogon allgrip, saj se zanj odloči velika večina. Ta zagotavlja, da se avtomobil ne ustraši strmejših terenov ter zasneženih ali blatnih podlag. Sicer mu le 18-centimetrska oddaljenost od tal, pa na primer tudi pomanjkanje sistema za pomoč pri spustu onemogočata, da bi bil še bolj terenski. Glede na zmogljivosti in sposobnosti se nam povprečna poraba okoli 6 litrov in pol zdi zelo zmerna.</p> <p>Tako bogato opremljen S-cross stane blizu 26 tisočakov, a glede na to, da gre za enega najbolj zanesljivih in uporabnih avtomobilov, ki so lahko zelo solidni družinski prevozniki, se nam cena zdi vsaj sprejemljiva, če že ne kaj več.</p> <p></p> <p>Čeprav smo še malo pod vtisom zelo zmogljivih električnih BMW-jev i4, ki so nam jih predstavili pred dnevi, pa zdajle opozorimo, da seveda tudi pri tej ugledni bavarski znamki še niso odpisali dizlov. V seriji 4 je avtomobil z oznako 420d xDrive Gran Coupe M sport Pro. V notranjosti je gran coupe zelo podoben običajnemu coupeju, le potniki zadaj bodo lahko glave držali nekoliko bolj pokonci. Bolj ponosno se bodo lahko držali tudi zato, ker je ena od prednosti, ki jo mnogi kupci pri tem avtomobilu cenijo, da se jim zaradi dodatnega para vrat ni treba kobacati za prednja sedeža.</p> <p>Dvolitrski dizel zmore 140 kilovatov, menjalnik je osemstopenjski samodejni, pogon štirikolesni, kombinacija je izjemno uglajena. Testni avto z oznako M sport Pro vključuje bolj športni menjalnik, tudi športne zavore in športno podvozje ter vzmetenje, a vozilo še vedno deluje dovolj udobno. Če vozilo vozimo umirjeno, a še vedno ne pretirano počasi, se lahko približamo povprečju blizu 6 litrov, kar se nam zdi zelo razumno. Cene – z dodatki blizu 77 tisočakov, pač ne komentiramo – gre za elegantnega in prestižnega predstavnika bavarske znamke.</p> <p>Pred dnevi smo preizkušali tudi BMW-jev prestižni električni model iX, ki je služil tudi za osnovo posebnemu natečaju Re:design, ki ga je BMW razpisal ob koncu lanskega leta. Umetniki do 35 leta so lahko pripravili umetniško vizijo trajnosti in mobilnosti, ki se je aplicirala na zunanjost iXa. Prijavilo se je 17 ustvarjalcev, po mnenju žirije pa je najboljšo interpretacijo povezave trajnosti, umetnosti in mobilnosti ponudil magistrski študent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Urban Klinkon, ki je pri svojem delu izhajal iz treh osnovnih barv – rumene, rdeče in modre in iz osnovne umetniške prvine – linije. Avtomobil je možno videti na naših cestah – ne dvomim, da vam ne bi padel v oči.</p> <p>Tudi novo oplovo astro že lahko srečate. Že pred meseci so nam jo predstavili,  pred dnevi pa smo se lahko prvič tudi zapeljali z njo. Ne gre samo za povsem novo obliko, avtomobil je prostornejši, vgradili pa so mu tudi najsodobnejšo vozno in asistenčno tehniko. Voznikovo okolje je povsem digitalno, prvi vtis je, da se da vse postopke sprožiti dokaj logično in ne pretirano komplicirano. Posebej naj ponovno omenimo matrične žaromete intelilux, ki so v astri zares nekaj posebnega in delujejo zelo  učinkovito. Kot pogonska možnost je zanimiv 132 ali 165 kilovatni priključni hibrid – cene take astre se začno pri okoli 32 tisočakih. Osnovna astra z 80 kilovatnim 1.2 litrskim turbobencinskim trivaljnikom stane (ob upoštevanju ponujenih ugodnosti) slabih 19 tisočakov, v ponudbi pa sta še 96 kilovatni turbobencinski trivaljnik ali 96 kilovatni 1,5 litrski turbodizel. Kmalu ponudijo tudi karavana.</p> <p>Novost pri nas je tudi nova Dacia jogger. Avtomobil, ki je lahko tudi sedemsedežnik, je zanimiva kombinacija večih avtomobilskih segmentov, predvsem pa je družinski avtomobil, katerega prtljažni prostor meri kar 700 litrov, če je seveda sedežev le pet. Poganja ga litrski trivaljnik, ki zmore 82 kilovatov, lahko pa je 74 kilovatni, ki lahko deluje tudi na plin LPG. V tem primeru je lahko skupni domet tudi preko 1000 kilometrov. Menjalnik je šeststopenjski ročni. Prihodnje leto se pripelje še hibrid s samodejnim menjalnikom. Najcenejši jogger stane 15 tisočakov, najdražji 19.</p> <p>Z letošnjim letom Citroen tudi v Sloveniji s sistemom Plug-in-Reminder pomaga voznikom modelov C5 Aircross hibrid zmanjšati porabo goriva s pomočjo obvestil na zaslonu, ki predlagajo, naj vozilo napolnimo. Ko sistem zazna, da vozila že več dni nismo priklopili na elektriko, se najprej enkrat na dan, kasneje pa dvakrat, prikaže obvestilo. S sistemom bo opremljen tudi novi prihajajoči model znamke C5 X.</p> <p>Zdaj se tudi že ve, da bo najnovejša generacija Hondinega modela civic, ki prihaja v Evropo jeseni, prišla le v hibridni izvedbi. Pogonski sklop bo sestavljen iz dvolitrskega bencinskega motorja, dveh elektromotorjev in baterijo pod zadnjimi sedeži, skupna moč sistema pa bo 135 kilovatov.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174863150 RTVSLO – Val 202 856 clean Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.<p>Z modernimi tehnologijami lahko v avtomobilih dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi in o svoji vožnji</p><p><p>Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.</p> <p>Danes nas najprej zapelje novi Suzukijev družinski križanec S-cross. V tretji generaciji prinaša kar občutno osvežen videz – s širokim prednjim delom, veliko motorno masko z izrazitima LED žarometoma in novimi lučmi zadaj. Tudi v notranjosti je avto modernejši, ob tem pa – pohvalno, pušča še vedno kar nekaj funkcij, ki jih je mogoče upravljati brez dotikanja zaslona. Posebej sicer izpostavljamo prilagodljiv prikaz 360-stopinske kamere, treba pa je poudariti tudi, da je avtomobil zdaj opremljen tudi z bogatim paketom varnostnih sistemov, ki dobro delujejo – med njimi je na primer tudi tisti za nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji.</p> <p>Za pogon skrbi preizkušeni 1,4 litrski 95 kilovatni turbo bencinski motor, ki mu ob pomoči blage hibridne tehnologije malo pomaga tudi elektrika, ki pa je voznik praktično ne čuti, z rekuperacijo pa predvsem skrbi za energijo za sekundarne porabnike. Kar zadeva kupce S-crossov, ti zelo cenijo suzukijev učinkovit štirikolesni pogon allgrip, saj se zanj odloči velika večina. Ta zagotavlja, da se avtomobil ne ustraši strmejših terenov ter zasneženih ali blatnih podlag. Sicer mu le 18-centimetrska oddaljenost od tal, pa na primer tudi pomanjkanje sistema za pomoč pri spustu onemogočata, da bi bil še bolj terenski. Glede na zmogljivosti in sposobnosti se nam povprečna poraba okoli 6 litrov in pol zdi zelo zmerna.</p> <p>Tako bogato opremljen S-cross stane blizu 26 tisočakov, a glede na to, da gre za enega najbolj zanesljivih in uporabnih avtomobilov, ki so lahko zelo solidni družinski prevozniki, se nam cena zdi vsaj sprejemljiva, če že ne kaj več.</p> <p></p> <p>Čeprav smo še malo pod vtisom zelo zmogljivih električnih BMW-jev i4, ki so nam jih predstavili pred dnevi, pa zdajle opozorimo, da seveda tudi pri tej ugledni bavarski znamki še niso odpisali dizlov. V seriji 4 je avtomobil z oznako 420d xDrive Gran Coupe M sport Pro. V notranjosti je gran coupe zelo podoben običajnemu coupeju, le potniki zadaj bodo lahko glave držali nekoliko bolj pokonci. Bolj ponosno se bodo lahko držali tudi zato, ker je ena od prednosti, ki jo mnogi kupci pri tem avtomobilu cenijo, da se jim zaradi dodatnega para vrat ni treba kobacati za prednja sedeža.</p> <p>Dvolitrski dizel zmore 140 kilovatov, menjalnik je osemstopenjski samodejni, pogon štirikolesni, kombinacija je izjemno uglajena. Testni avto z oznako M sport Pro vključuje bolj športni menjalnik, tudi športne zavore in športno podvozje ter vzmetenje, a vozilo še vedno deluje dovolj udobno. Če vozilo vozimo umirjeno, a še vedno ne pretirano počasi, se lahko približamo povprečju blizu 6 litrov, kar se nam zdi zelo razumno. Cene – z dodatki blizu 77 tisočakov, pač ne komentiramo – gre za elegantnega in prestižnega predstavnika bavarske znamke.</p> <p>Pred dnevi smo preizkušali tudi BMW-jev prestižni električni model iX, ki je služil tudi za osnovo posebnemu natečaju Re:design, ki ga je BMW razpisal ob koncu lanskega leta. Umetniki do 35 leta so lahko pripravili umetniško vizijo trajnosti in mobilnosti, ki se je aplicirala na zunanjost iXa. Prijavilo se je 17 ustvarjalcev, po mnenju žirije pa je najboljšo interpretacijo povezave trajnosti, umetnosti in mobilnosti ponudil magistrski študent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Urban Klinkon, ki je pri svojem delu izhajal iz treh osnovnih barv – rumene, rdeče in modre in iz osnovne umetniške prvine – linije. Avtomobil je možno videti na naših cestah – ne dvomim, da vam ne bi padel v oči.</p> <p>Tudi novo oplovo astro že lahko srečate. Že pred meseci so nam jo predstavili,  pred dnevi pa smo se lahko prvič tudi zapeljali z njo. Ne gre samo za povsem novo obliko, avtomobil je prostornejši, vgradili pa so mu tudi najsodobnejšo vozno in asistenčno tehniko. Voznikovo okolje je povsem digitalno, prvi vtis je, da se da vse postopke sprožiti dokaj logično in ne pretirano komplicirano. Posebej naj ponovno omenimo matrične žaromete intelilux, ki so v astri zares nekaj posebnega in delujejo zelo  učinkovito. Kot pogonska možnost je zanimiv 132 ali 165 kilovatni priključni hibrid – cene take astre se začno pri okoli 32 tisočakih. Osnovna astra z 80 kilovatnim 1.2 litrskim turbobencinskim trivaljnikom stane (ob upoštevanju ponujenih ugodnosti) slabih 19 tisočakov, v ponudbi pa sta še 96 kilovatni turbobencinski trivaljnik ali 96 kilovatni 1,5 litrski turbodizel. Kmalu ponudijo tudi karavana.</p> <p>Novost pri nas je tudi nova Dacia jogger. Avtomobil, ki je lahko tudi sedemsedežnik, je zanimiva kombinacija večih avtomobilskih segmentov, predvsem pa je družinski avtomobil, katerega prtljažni prostor meri kar 700 litrov, če je seveda sedežev le pet. Poganja ga litrski trivaljnik, ki zmore 82 kilovatov, lahko pa je 74 kilovatni, ki lahko deluje tudi na plin LPG. V tem primeru je lahko skupni domet tudi preko 1000 kilometrov. Menjalnik je šeststopenjski ročni. Prihodnje leto se pripelje še hibrid s samodejnim menjalnikom. Najcenejši jogger stane 15 tisočakov, najdražji 19.</p> <p>Z letošnjim letom Citroen tudi v Sloveniji s sistemom Plug-in-Reminder pomaga voznikom modelov C5 Aircross hibrid zmanjšati porabo goriva s pomočjo obvestil na zaslonu, ki predlagajo, naj vozilo napolnimo. Ko sistem zazna, da vozila že več dni nismo priklopili na elektriko, se najprej enkrat na dan, kasneje pa dvakrat, prikaže obvestilo. S sistemom bo opremljen tudi novi prihajajoči model znamke C5 X.</p> <p>Zdaj se tudi že ve, da bo najnovejša generacija Hondinega modela civic, ki prihaja v Evropo jeseni, prišla le v hibridni izvedbi. Pogonski sklop bo sestavljen iz dvolitrskega bencinskega motorja, dveh elektromotorjev in baterijo pod zadnjimi sedeži, skupna moč sistema pa bo 135 kilovatov.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 09 Apr 2022 08:00:00 +0000 Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.<p>V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.</p><p><p>Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.</p> <p>Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.</p> <p>Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.<br /> BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.</p> <p>Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.</p></p> 174861489 RTVSLO – Val 202 878 clean Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.<p>V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.</p><p><p>Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.</p> <p>Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.</p> <p>Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.<br /> BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.</p> <p>Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.</p></p> Sat, 02 Apr 2022 08:00:00 +0000 Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.<p>V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp</p><p><p>Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.</p> <p>Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born.  Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.</p> <p>Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.</p> <p>Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.</p> <p>V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174857621 RTVSLO – Val 202 841 clean Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.<p>V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp</p><p><p>Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.</p> <p>Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born.  Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.</p> <p>Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.</p> <p>Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.</p> <p>V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 19 Mar 2022 09:00:00 +0000 Deljena mobilnost v hribovitem okolju Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.<p>Na cesti je kolesarjev vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge udeležence v prometu.</p><p><p>Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.</p> <p>Po štirih letih je osvežitev doživela seatova arona. Španski manjši križanec, ki mu gre na trgu dobro, je dobil nova sprednja žarometa, nova odbijača in masko motorja, pa opcijsko sprednji okrogli meglenki, zaradi katerih ga hitro opazimo. Posodobili so tudi notranjost, ko jo je doletela predvsem estetska osvežitev, več je po novem digitalnih pripomočkov. Zaslon multimedijske naprave je postavljen nekoliko višje, zdi se bolj priročen, žal pa so izginili klasični gumbi. Te še lahko vrtimo pri upravljanju s klimatsko napravo.</p> <p>Arona še vedno velja za dokaj prostoren avtomobil, čeprav morda na zunaj tega ni opaziti. Tudi v drugi vrsti se lahko udobno peljeta dva odrasla, lahko tudi trije, če gre za ljudi ne pretirano širokih ramen. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 400 litrov, kar tudi ni od muh. Z motorno paleto je pa tako: v ponudbi je litrski bencinski trivaljnik z 81 kilovati moči, v našem primeru je sodeloval s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG – to je tudi edina možna kombinacija ob izbrani opremi style, ob višjih stopnjah opreme je v ponudbi tudi ročni šest stopenjski menjalnik. Če nas vprašate, je to vrhunska kombinacija, ki ob zmernem pritiskanju na plin zagotavlja povprečje porabe okoli šest litrov, morda kakšen deciliter več. To se nam zdi zelo razumno. Omenjena oprema tudi že vsebuje vse osnovno, kar se od modernega avtomobila pričakuje; če si omislimo še nekaj dodatkov, cena z 18 tisočakov hitro poskoči čez 21.</p> <p>Druga pogonska možnost, ki smo jo tudi preizkusili,  pa je pri najnovejši aroni 1,5 litrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 110 kilovatov. Ta je zdaj lahko le v povezavi s 7 stopenjskim DSG menjalnikom. Kombinacija je prijetno živahna, menjalnik prestavlja gor in dol hitro in nezaznavno in ker sklepamo, da bi si tako arono privoščili tisti z malo bolj poskočnim karakterjem, bomo rekli, da zna biti poraba okoli 8 litrov. Z višjim paketom xperience in tudi še z nekaj dobrotami zraven pa je cena testnega avtomobila presegla 27 tisočakov.</p> <p>Renault zdaj pozablja na nekoliko okornega križanca z imenom kadjar in zdaj že najavlja naslednika z imenom austral. Štiri metre in pol dolgo vozilo prihaja s svežo obliko in kopico asistenčnih sistemov, brez katerih moderni avtomobili napram konkurenci nimajo možnosti. Pogonska ponudba: 1.3 litrski turbobencinski motor z močjo 140 ali 160 KM, 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik, ki bo deloval s pomočjo 48 voltnega blagega hibrida in pa še hibridni sklop E-tech, kjer za osnovo tudi služi 1.2 litrski trivaljnik, ki je v kombinaciji s pogonskim elektromotorjem – stvar deluje podobno kot pri modelu conquest, moč pa bo pri australu ali 160 ali 200 KM. Tak naj bi na elektriko po mestu zmogel do 80 odstotkov vožnje. Priključnega hibrida ali električnega australa za zdaj nimajo v načrtu, tudi štirikolesnega pogona ne, novi renaultov model pa se bo na tržišče pripeljal proti koncu letošnjega leta.</p> <p>To je to za danes. Še enkrat: na cesti glejte na druge, tako bodo tudi drugi na vas, pa bo mobilnost za vse bolj prijazna in varna.</p></p> 174855631 RTVSLO – Val 202 610 clean Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.<p>Na cesti je kolesarjev vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge udeležence v prometu.</p><p><p>Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.</p> <p>Po štirih letih je osvežitev doživela seatova arona. Španski manjši križanec, ki mu gre na trgu dobro, je dobil nova sprednja žarometa, nova odbijača in masko motorja, pa opcijsko sprednji okrogli meglenki, zaradi katerih ga hitro opazimo. Posodobili so tudi notranjost, ko jo je doletela predvsem estetska osvežitev, več je po novem digitalnih pripomočkov. Zaslon multimedijske naprave je postavljen nekoliko višje, zdi se bolj priročen, žal pa so izginili klasični gumbi. Te še lahko vrtimo pri upravljanju s klimatsko napravo.</p> <p>Arona še vedno velja za dokaj prostoren avtomobil, čeprav morda na zunaj tega ni opaziti. Tudi v drugi vrsti se lahko udobno peljeta dva odrasla, lahko tudi trije, če gre za ljudi ne pretirano širokih ramen. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 400 litrov, kar tudi ni od muh. Z motorno paleto je pa tako: v ponudbi je litrski bencinski trivaljnik z 81 kilovati moči, v našem primeru je sodeloval s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG – to je tudi edina možna kombinacija ob izbrani opremi style, ob višjih stopnjah opreme je v ponudbi tudi ročni šest stopenjski menjalnik. Če nas vprašate, je to vrhunska kombinacija, ki ob zmernem pritiskanju na plin zagotavlja povprečje porabe okoli šest litrov, morda kakšen deciliter več. To se nam zdi zelo razumno. Omenjena oprema tudi že vsebuje vse osnovno, kar se od modernega avtomobila pričakuje; če si omislimo še nekaj dodatkov, cena z 18 tisočakov hitro poskoči čez 21.</p> <p>Druga pogonska možnost, ki smo jo tudi preizkusili,  pa je pri najnovejši aroni 1,5 litrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 110 kilovatov. Ta je zdaj lahko le v povezavi s 7 stopenjskim DSG menjalnikom. Kombinacija je prijetno živahna, menjalnik prestavlja gor in dol hitro in nezaznavno in ker sklepamo, da bi si tako arono privoščili tisti z malo bolj poskočnim karakterjem, bomo rekli, da zna biti poraba okoli 8 litrov. Z višjim paketom xperience in tudi še z nekaj dobrotami zraven pa je cena testnega avtomobila presegla 27 tisočakov.</p> <p>Renault zdaj pozablja na nekoliko okornega križanca z imenom kadjar in zdaj že najavlja naslednika z imenom austral. Štiri metre in pol dolgo vozilo prihaja s svežo obliko in kopico asistenčnih sistemov, brez katerih moderni avtomobili napram konkurenci nimajo možnosti. Pogonska ponudba: 1.3 litrski turbobencinski motor z močjo 140 ali 160 KM, 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik, ki bo deloval s pomočjo 48 voltnega blagega hibrida in pa še hibridni sklop E-tech, kjer za osnovo tudi služi 1.2 litrski trivaljnik, ki je v kombinaciji s pogonskim elektromotorjem – stvar deluje podobno kot pri modelu conquest, moč pa bo pri australu ali 160 ali 200 KM. Tak naj bi na elektriko po mestu zmogel do 80 odstotkov vožnje. Priključnega hibrida ali električnega australa za zdaj nimajo v načrtu, tudi štirikolesnega pogona ne, novi renaultov model pa se bo na tržišče pripeljal proti koncu letošnjega leta.</p> <p>To je to za danes. Še enkrat: na cesti glejte na druge, tako bodo tudi drugi na vas, pa bo mobilnost za vse bolj prijazna in varna.</p></p> Sat, 12 Mar 2022 09:00:00 +0000 Kolesarji na cesti niso sami Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.<p>Dosedanji udeleženci izbora Najboljši za volanom: Ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje ter sklepanje novih prijateljstev</p><p><p>Izbor <a href="https://www.amzs.si/najboljsi-za-volanom" target="_blank" rel="noopener">Najboljši za volanom</a> – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let, v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS <strong>Erik Logar</strong>. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.</p> <p>Minilo je že več kot desetletje, odkar nam je Nissan pod nos postavil precej nenavadno žival. Ne le ime, tudi podoba in namembnost avtomobila sta bili skrivnostni. Rekli so mu qashqai in bil je prvi križanec. Med avtomobili, seveda. Od tistih dob se je toliko spremenilo, da bi moral ta prvi avto v muzej. Pa ne le v avtomobilski muzej. Začel je revolucijo križancev, za katero pametne glave avtomobilske stroke vsako leto z nova trdimo, da je bo vsak hip konec, a teh zanimivih avtomobilov, ki nimajo v racionalnih vozniških, pa tudi lastniških odločitvah skoraj nobene podlage, ne zmanjka. Še vedno, zdaj že desetletje in pol, zasedajo prva mesta vseh lestvic, ki jih zmore sestaviti avtomobilska industrija. Qashqai je prišel pred kratkim s tretjo generacijo. V ničemer ni več podoben svojemu dedku, je pa zato podoben vsemu preostalemu bližnjemu in daljnemu sorodstvu. Kar je le pohvalno, saj so križanci zgradili okoli sebe pravo armado pravil, tehnologij in stereotipov, ki jih mora upoštevati vsak, kolikor toliko ambiciozen predstavnik plemena.</p> <p>Torej je novi qashqai na pogled privlačen. Skoraj se nam zareče, da lep. S proti zadku padajočo linijo, z mogočno, od deda prevzeto masko, s sodobnimi svetili in, kar je tudi modno, ozkimi stranskimi okni in visokimi boki ter z mogočnimi kolesi. Notranjost je vzhodnjaški puščobi pomahala v slovo. Prestiža in kakovostnih materialov na vse strani, ob tem pa popolna in premišljena digitalizacija prostora. Ročica menjalnika je tako le še stikalo, ker pa je menjalnik brezstopenjski CVT, kaj drugega niti ni potrebno.</p> <p>Motor je še bolj zanimiv. Za rojenice so mu bili trije veliki koncerni. Ob Nissanu in Renaultu še Mercedes in rezultat je sodoben 1,3-litrski bencinski motor, ki ga plemeniti še turbina ter presenetljivo odločno premika vso to maso. Oziroma odločno poganja vsa štiri kolesa, za ta trud pa zna žal zahtevati nagrado, vredno slovenskih menedžerjev; brez težav popije do devet litrov goriva, kar pa ob zdajšnjim zagatam na trgu energentov tudi ni podatek za odmet. Sicer je v pogonski sklop vgrajen blag hibridni sistem, ampak ne hasne kaj dosti.</p> <p>Lepo je, da je qashqai spet med nami; čeprav ima križanca v katalogu vsaka vaška delavnica, ki trdi, da izdeluje avtomobile, bo šel v zgodovino na srečo le pionir.</p> <p>Qashqaija smo torej podrobneje spoznali, prve kilometre pa smo zapeljali tudi z novima fordoma – explorerjem in S-Maxom. Več kot 5 metrov dolg sedem sedežni explorer navdušuje s prostornostjo; druga sedežna vrsta je vzdolžno pomična, naslon tudi tako da se lažje dostopa do zadnje, kjer se lahko sedi tudi še dovolj solidno. Prtljažnega prostora je za 330 litrov, v primeru petih sedežev pa več kot 1100. Explorer je priključni hibrid, samo na elektriko lahko prevozi do 42 kilometrov. Trilitrski turbobencinski šestvaljnik skupaj z elektromotorjem razvije kar 336 kilovatov moči, do 100 km/h potegne skoraj dve toni in pol težko vozilo v šestih sekundah. Pogon je štirikolesni, menjalnik 10-stopenjski samodejni. Kupci morajo za explorerja odšteti najmanj 77 tisočakov, letos naj bi jih prodali 40.</p> <p>Nov je tudi samopolnilni hibridni model S-max, ki je nadomestil bencinsko in dizelsko različico. Pogonski sklop - 2,5 litrski bencinski štirivaljnik in elektromotor zmore 140 kilovatov sistemske moči. Menjalnik je neskončnostopenjski samodejni, pogon je na sprednji kolesi. Šesti in sedmi sedež sta doplačljiva, že v osnovi pa ju ima nekoliko prostornejši, po novem tudi hibridni model galaxy. Eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov naj bi leto prepričal 120 slovenskih kupcev, najcenejšega je moč dobiti za malo več kot 33 tisočakov.</p> <p>V Slovenijo je pred dnevi uradno vstopila Renaultova športna premijska znamka alpine, in sicer z dvosedežnim modelom A110. Alpine je v sedemdesetih letih na francoskih alpskih cestah postala sinonim za športni avtomobil, večkrat je zmagala na reliju Monte Carlo. Karoserija novodobnega A110 je v 96 odstotkih izdelana iz aluminija, tako je masa avtomobila le dobrih 1100 kilogramov, moč 1,8 litrskega štirivaljnega turbomotorja pa znaša ali 250 ali 300 KM. Alpine A110 prihaja v treh različicah, v osnovni, GT, ki je tako športna kot udobna ter različici S, ki je izrazito dirkalna. Sicer je A110 zadnji klasični bencinsko gnani avtomobil znamke, po letu 2024 bodo začeli prihajati le še električni, a še vedno s športnim karakterjem. Cene Alpine A110 se sučejo tam nekje okoli 70 tisočakov, letos naj bi jih prodali okoli 20.</p> <p>Fordov tourneo connect, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi pri nas – gre za izjemnega družinskega večnamenskega enoprostorca, je kot osmi po vrsti med fordovimi vozili pri neodvisni varnostni organizaciji Euro NCAP prejel najvišjo oceno pet zvezdic. Podobno je najvišjo oceno prejel tudi renaultov novi megane E-Tech electric. Tudi vozniki se trudimo, da bi na cesti dosegli najvišjo oceno za varnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174853405 RTVSLO – Val 202 887 clean Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.<p>Dosedanji udeleženci izbora Najboljši za volanom: Ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje ter sklepanje novih prijateljstev</p><p><p>Izbor <a href="https://www.amzs.si/najboljsi-za-volanom" target="_blank" rel="noopener">Najboljši za volanom</a> – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let, v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS <strong>Erik Logar</strong>. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.</p> <p>Minilo je že več kot desetletje, odkar nam je Nissan pod nos postavil precej nenavadno žival. Ne le ime, tudi podoba in namembnost avtomobila sta bili skrivnostni. Rekli so mu qashqai in bil je prvi križanec. Med avtomobili, seveda. Od tistih dob se je toliko spremenilo, da bi moral ta prvi avto v muzej. Pa ne le v avtomobilski muzej. Začel je revolucijo križancev, za katero pametne glave avtomobilske stroke vsako leto z nova trdimo, da je bo vsak hip konec, a teh zanimivih avtomobilov, ki nimajo v racionalnih vozniških, pa tudi lastniških odločitvah skoraj nobene podlage, ne zmanjka. Še vedno, zdaj že desetletje in pol, zasedajo prva mesta vseh lestvic, ki jih zmore sestaviti avtomobilska industrija. Qashqai je prišel pred kratkim s tretjo generacijo. V ničemer ni več podoben svojemu dedku, je pa zato podoben vsemu preostalemu bližnjemu in daljnemu sorodstvu. Kar je le pohvalno, saj so križanci zgradili okoli sebe pravo armado pravil, tehnologij in stereotipov, ki jih mora upoštevati vsak, kolikor toliko ambiciozen predstavnik plemena.</p> <p>Torej je novi qashqai na pogled privlačen. Skoraj se nam zareče, da lep. S proti zadku padajočo linijo, z mogočno, od deda prevzeto masko, s sodobnimi svetili in, kar je tudi modno, ozkimi stranskimi okni in visokimi boki ter z mogočnimi kolesi. Notranjost je vzhodnjaški puščobi pomahala v slovo. Prestiža in kakovostnih materialov na vse strani, ob tem pa popolna in premišljena digitalizacija prostora. Ročica menjalnika je tako le še stikalo, ker pa je menjalnik brezstopenjski CVT, kaj drugega niti ni potrebno.</p> <p>Motor je še bolj zanimiv. Za rojenice so mu bili trije veliki koncerni. Ob Nissanu in Renaultu še Mercedes in rezultat je sodoben 1,3-litrski bencinski motor, ki ga plemeniti še turbina ter presenetljivo odločno premika vso to maso. Oziroma odločno poganja vsa štiri kolesa, za ta trud pa zna žal zahtevati nagrado, vredno slovenskih menedžerjev; brez težav popije do devet litrov goriva, kar pa ob zdajšnjim zagatam na trgu energentov tudi ni podatek za odmet. Sicer je v pogonski sklop vgrajen blag hibridni sistem, ampak ne hasne kaj dosti.</p> <p>Lepo je, da je qashqai spet med nami; čeprav ima križanca v katalogu vsaka vaška delavnica, ki trdi, da izdeluje avtomobile, bo šel v zgodovino na srečo le pionir.</p> <p>Qashqaija smo torej podrobneje spoznali, prve kilometre pa smo zapeljali tudi z novima fordoma – explorerjem in S-Maxom. Več kot 5 metrov dolg sedem sedežni explorer navdušuje s prostornostjo; druga sedežna vrsta je vzdolžno pomična, naslon tudi tako da se lažje dostopa do zadnje, kjer se lahko sedi tudi še dovolj solidno. Prtljažnega prostora je za 330 litrov, v primeru petih sedežev pa več kot 1100. Explorer je priključni hibrid, samo na elektriko lahko prevozi do 42 kilometrov. Trilitrski turbobencinski šestvaljnik skupaj z elektromotorjem razvije kar 336 kilovatov moči, do 100 km/h potegne skoraj dve toni in pol težko vozilo v šestih sekundah. Pogon je štirikolesni, menjalnik 10-stopenjski samodejni. Kupci morajo za explorerja odšteti najmanj 77 tisočakov, letos naj bi jih prodali 40.</p> <p>Nov je tudi samopolnilni hibridni model S-max, ki je nadomestil bencinsko in dizelsko različico. Pogonski sklop - 2,5 litrski bencinski štirivaljnik in elektromotor zmore 140 kilovatov sistemske moči. Menjalnik je neskončnostopenjski samodejni, pogon je na sprednji kolesi. Šesti in sedmi sedež sta doplačljiva, že v osnovi pa ju ima nekoliko prostornejši, po novem tudi hibridni model galaxy. Eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov naj bi leto prepričal 120 slovenskih kupcev, najcenejšega je moč dobiti za malo več kot 33 tisočakov.</p> <p>V Slovenijo je pred dnevi uradno vstopila Renaultova športna premijska znamka alpine, in sicer z dvosedežnim modelom A110. Alpine je v sedemdesetih letih na francoskih alpskih cestah postala sinonim za športni avtomobil, večkrat je zmagala na reliju Monte Carlo. Karoserija novodobnega A110 je v 96 odstotkih izdelana iz aluminija, tako je masa avtomobila le dobrih 1100 kilogramov, moč 1,8 litrskega štirivaljnega turbomotorja pa znaša ali 250 ali 300 KM. Alpine A110 prihaja v treh različicah, v osnovni, GT, ki je tako športna kot udobna ter različici S, ki je izrazito dirkalna. Sicer je A110 zadnji klasični bencinsko gnani avtomobil znamke, po letu 2024 bodo začeli prihajati le še električni, a še vedno s športnim karakterjem. Cene Alpine A110 se sučejo tam nekje okoli 70 tisočakov, letos naj bi jih prodali okoli 20.</p> <p>Fordov tourneo connect, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi pri nas – gre za izjemnega družinskega večnamenskega enoprostorca, je kot osmi po vrsti med fordovimi vozili pri neodvisni varnostni organizaciji Euro NCAP prejel najvišjo oceno pet zvezdic. Podobno je najvišjo oceno prejel tudi renaultov novi megane E-Tech electric. Tudi vozniki se trudimo, da bi na cesti dosegli najvišjo oceno za varnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 05 Mar 2022 09:00:00 +0000 Mladi se v prometu vedejo bolj varno Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.<p>Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan</p><p><p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.</p> <p>Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.</p> <p>Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.</p> <p>Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.</p> <p>Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.</p> <p>In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.</p></p> 174851610 RTVSLO – Val 202 891 clean Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.<p>Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan</p><p><p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.</p> <p>Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.</p> <p>Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.</p> <p>Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.</p> <p>Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.</p> <p>In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.</p></p> Sat, 26 Feb 2022 10:00:00 +0000 Avtomobili kot potujoče novoletne jelke Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.<p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami</p><p><p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami. No, danes je svetloba modernih luči na avtomobilih zelo kompleksna in zelo drugačna kot nekoč. O tem, kako so vozniki videli ponoči nekoč in kako danes pa pojasnjuje Adrej Brglez.</p></p> 174845459 RTVSLO – Val 202 463 clean Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.<p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami</p><p><p>Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami. No, danes je svetloba modernih luči na avtomobilih zelo kompleksna in zelo drugačna kot nekoč. O tem, kako so vozniki videli ponoči nekoč in kako danes pa pojasnjuje Adrej Brglez.</p></p> Sat, 05 Feb 2022 16:00:00 +0000 Kako voziti ponoči Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born. <p>Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora</p><p><p>Danes torej najprej na daljše potovanje zapeljemo pet potnikov s celim kupom prtljage. Upamo si trditi, da bi težko izbrali primernejši avtomobil, kot je Fordov grand tourneo connect active. Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora, s podiranjem naslonov zadnjih sedežev pa več kot 2700 litrov, in to je res izjemno razkošje.</p> <p>Naslednja značilnost, na katero moramo opozoriti, je tista, ki se skriva v oznaki active; pomeni nekoliko bolj terensko podobo in tudi malo višje sedenje, posledica tega pa je odličen pregled nad cestiščem in okolico. Avtomobil še ni pretirano podlegel digitalizaciji, čeprav ga verjetno v bližnji prihodnosti čaka tudi to, nam je pa po drugi strani všeč hitro in precej enostavno upravljanje vseh nastavitev in funkcij.</p> <p>Avtomobil ni preveč poskočen, namenjen je pač umirjenim popotovanjem. Poganja ga 1,5-litrski 88-kilovatni turbodizel, ki je s povprečjem porabe okoli 6 litrov in pol tudi dovolj varčen. Če ste pripravljeni odšteti za zelo solidno opremljen avto – recimo mu kar odličen družinski dostavnik, dobrih 28 tisočakov, potem bo Fordov grand tourneo connect gotovo ena primernejših izbir.</p> <p>Tudi danes ne bo šlo brez električnega pogona. Renaultev twingo electric je naslednji predstavnik skupine vozil, ki se hitro širi in napoveduje novo dobo – recimo. Je pa eden tistih, ki je izrazito primeren za krajše razdalje, saj ima akumulatorski sklop zmogljivost le 22 kilovatnih ur, to pomeni, da na hitri polnilnici twinga ne moremo polniti, torej je najprimerneje, da ga recimo čez noč priključimo na vtičnico in potem zjutraj s polno baterijo oddrvimo od doma. Z dosegom pa je potem tako: po protokolu WLTP naj bi bil doseg 250 kilometrov, to v praksi pomeni morda 200 kilometrov ali manj. Ker pa električni avtomobili ne marajo mraza (in mi smo ga vozili v hladnih zimskih dneh), je twingo electric s polnim akumulatorjem napovedoval le 120 kilometrov dosega, se pravi, da nam jih je v resnici uspelo prevoziti slabih sto. Nizke temperature namreč upočasnijo elektro-kemične reakcije v baterijskih celicah akumulatorja, to pa zmanjša količino razpoložljive energije. Poleg tega električni avtomobili pozimi tudi porabijo več energije, treba je ogrevati potniško kabino, stekla, sedeže, tudi volanski obroč. Mimogrede, ne pozabimo, da se električni avtomobili tudi polnijo v mrazu počasneje. Skratka, gre za izjemno okretnega in dinamičnega malčka, ki ga upravljamo enostavno in lahkotno, a moramo vedeti, da ni primeren za kakšne daljše poti. Popust in subvencija ga postavita na ceno dobrih 18 tisočakov, to primerjalno ni veliko.</p> <p>V teh dneh ste morda ali še boste na cesti opazili cupro, ki ni formentor. Morda vas na hitro malo spomni na volkswagnovega ID.3, s katerim je zares v sorodstvu, saj gre za električni model born, ki je dobil ime po soseski v Barceloni. Ena od značilnosti borna so prav gotovo školjkasti sedeži, ki so izdelani iz reciklirane plastike, ki jo poberejo iz morja. Sicer gre za zmogljiv avtomobil, ki na cesti, ker je cupra, mora izzvati emocije in užitek. Srednje velika baterija s kapaciteto 158 kilovatnih ur prenaša 150 kilovatov moči, (doseg naj bi bil do 300 kilometrov), kmalu bo v ponudbi še zmogljivejša baterija, potem pa tudi še šibkejša. Cupra born z nekaj dodatki, ki so danes že kar nujni, bo stala okoli 43 tisočakov – primerljiv ID.3 je celo za nekaj sto evrov dražji. Zdaj gre na elektriko torej tudi cupra.</p></p> 174845093 RTVSLO – Val 202 272 clean Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born. <p>Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora</p><p><p>Danes torej najprej na daljše potovanje zapeljemo pet potnikov s celim kupom prtljage. Upamo si trditi, da bi težko izbrali primernejši avtomobil, kot je Fordov grand tourneo connect active. Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora, s podiranjem naslonov zadnjih sedežev pa več kot 2700 litrov, in to je res izjemno razkošje.</p> <p>Naslednja značilnost, na katero moramo opozoriti, je tista, ki se skriva v oznaki active; pomeni nekoliko bolj terensko podobo in tudi malo višje sedenje, posledica tega pa je odličen pregled nad cestiščem in okolico. Avtomobil še ni pretirano podlegel digitalizaciji, čeprav ga verjetno v bližnji prihodnosti čaka tudi to, nam je pa po drugi strani všeč hitro in precej enostavno upravljanje vseh nastavitev in funkcij.</p> <p>Avtomobil ni preveč poskočen, namenjen je pač umirjenim popotovanjem. Poganja ga 1,5-litrski 88-kilovatni turbodizel, ki je s povprečjem porabe okoli 6 litrov in pol tudi dovolj varčen. Če ste pripravljeni odšteti za zelo solidno opremljen avto – recimo mu kar odličen družinski dostavnik, dobrih 28 tisočakov, potem bo Fordov grand tourneo connect gotovo ena primernejših izbir.</p> <p>Tudi danes ne bo šlo brez električnega pogona. Renaultev twingo electric je naslednji predstavnik skupine vozil, ki se hitro širi in napoveduje novo dobo – recimo. Je pa eden tistih, ki je izrazito primeren za krajše razdalje, saj ima akumulatorski sklop zmogljivost le 22 kilovatnih ur, to pomeni, da na hitri polnilnici twinga ne moremo polniti, torej je najprimerneje, da ga recimo čez noč priključimo na vtičnico in potem zjutraj s polno baterijo oddrvimo od doma. Z dosegom pa je potem tako: po protokolu WLTP naj bi bil doseg 250 kilometrov, to v praksi pomeni morda 200 kilometrov ali manj. Ker pa električni avtomobili ne marajo mraza (in mi smo ga vozili v hladnih zimskih dneh), je twingo electric s polnim akumulatorjem napovedoval le 120 kilometrov dosega, se pravi, da nam jih je v resnici uspelo prevoziti slabih sto. Nizke temperature namreč upočasnijo elektro-kemične reakcije v baterijskih celicah akumulatorja, to pa zmanjša količino razpoložljive energije. Poleg tega električni avtomobili pozimi tudi porabijo več energije, treba je ogrevati potniško kabino, stekla, sedeže, tudi volanski obroč. Mimogrede, ne pozabimo, da se električni avtomobili tudi polnijo v mrazu počasneje. Skratka, gre za izjemno okretnega in dinamičnega malčka, ki ga upravljamo enostavno in lahkotno, a moramo vedeti, da ni primeren za kakšne daljše poti. Popust in subvencija ga postavita na ceno dobrih 18 tisočakov, to primerjalno ni veliko.</p> <p>V teh dneh ste morda ali še boste na cesti opazili cupro, ki ni formentor. Morda vas na hitro malo spomni na volkswagnovega ID.3, s katerim je zares v sorodstvu, saj gre za električni model born, ki je dobil ime po soseski v Barceloni. Ena od značilnosti borna so prav gotovo školjkasti sedeži, ki so izdelani iz reciklirane plastike, ki jo poberejo iz morja. Sicer gre za zmogljiv avtomobil, ki na cesti, ker je cupra, mora izzvati emocije in užitek. Srednje velika baterija s kapaciteto 158 kilovatnih ur prenaša 150 kilovatov moči, (doseg naj bi bil do 300 kilometrov), kmalu bo v ponudbi še zmogljivejša baterija, potem pa tudi še šibkejša. Cupra born z nekaj dodatki, ki so danes že kar nujni, bo stala okoli 43 tisočakov – primerljiv ID.3 je celo za nekaj sto evrov dražji. Zdaj gre na elektriko torej tudi cupra.</p></p> Thu, 03 Feb 2022 13:55:00 +0000 Fordov odličen potovalni dostavnik Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom. <p>Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila</p><p><p>Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. <strong>Andrej Brglez</strong> spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.</p> <p>Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval <em>kraljica vozniških  src</em>. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. <em>Kronski princ. </em></p> <p>Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.</p> <p>O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "<em>mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …"</em> Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.</p> <p>Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.</p> <p>Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.</p> <p>In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.</p> <p>Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.</p> <p>Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.</p> <p>&nbsp;</p> <p>.</p></p> 174843465 RTVSLO – Val 202 661 clean Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom. <p>Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila</p><p><p>Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. <strong>Andrej Brglez</strong> spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.</p> <p>Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval <em>kraljica vozniških  src</em>. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. <em>Kronski princ. </em></p> <p>Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.</p> <p>O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "<em>mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …"</em> Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.</p> <p>Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.</p> <p>Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.</p> <p>In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.</p> <p>Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.</p> <p>Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.</p> <p>&nbsp;</p> <p>.</p></p> Sat, 29 Jan 2022 09:00:00 +0000 Žrtev prometnih nesreč je vse več Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.<p>Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen</p><p><p>Da se avtomobili zadnja leta ves čas veselo dražijo, vemo. Včasih manj, včasih več. Gre predvsem za množico raznih dodatkov, več je opreme, asistenčnih sistemov, vse to ima za posledico povišanje cene. Lansko leto pa je bilo še posebno zanimivo, podražile so se nekatere surovine, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen in je povzročilo, da je začelo avtomobilov primanjkovati oziroma so se začele daljšati čakalne dobe, razlaga <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Prej je bil Citroen C3 picasso, po novem je C3 aircross. Gre za manjšega mestnega križanca, na kar namiguje predvsem s svojim videzom – z zaščitnimi elementi karoserije, tudi večjimi kolesi, ki pa ga ne oddaljijo od tal kaj dosti bolj v primerjavi s predhodnikom. V notranjosti so snovalci stavili na prilagodljivost in uporabnost, kar jim je dobro uspelo. Zadnja klop je vzdolžno pomična, naslonu se da nastavljati naklon, čeprav ob pomiku klopi naprej zadaj praktično ni prostora za sedenje, zato pa je v prtljažniku več prostora – v tem primeru za 520 litrov. Značilnost (ne pa tudi novost) je tudi zložljiv naslon sovoznikovega sedeža, ki omogoča prevoz do 2,4 metra dolgih predmetov.</p> <p>Moderni časi so seveda zajeli tudi voznikov delovni prostor – mislimo na trendovsko armaturno ploščo. Na sredinskem barvnem zaslonu je zdaj moč opraviti praktično vse funkcije z dotikom. Ob 1,2-litrskem turbobencinskem 80-kilovatnem pogonskem agregatu, ki zelo solidno opravlja vse naloge, je po novem v C3 aircrossu lahko tudi zmogljivejši 96-kilovatni motor, ki je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, a s 6-stopenjskim in ne z novejšim 8-stopenjskim. Vožnja z njim je zelo suverena, a ne prav varčna. Čeprav ima C3 aircross trendovsko ime in zunanjost mestnega križanca, bi lahko bil glede na prostornost in udobje med vožnjo tudi enoprostorec, in to v dobrem pomenu besede. A ker dandanes ti nazivi niso "in", naj bo torej križanec. Tako so mu (z nekaj dodatki) tudi lahko določili ceno več kot 20 tisočakov. Kako je s cenami v teh časih, pa ste lahko slišali prej, vam je že Andrej razložil.</p> <p>V teh dneh je na slovenske ceste zapeljal novi Mitsubishijev priključni hibrid eclipse cross (kako je besedica cross zadnje čase uporabna). Pogon dobre štiri metre in pol dolgega športnega terenca je štirikolesni, pogonska tehnologija pa je poznana – sistem PHEV je opremljen z elektromotorjema na sprednjih in zadnjih kolesih, maksimalem doseg na elektriko je 50 kilometrov. Polnjenje na domačici vtičnici traja slabih pet ur, na hitri se baterija napolni do 80 odstotkov v 25 minutah. Osnovna cena eclipse crossa je 35 tisočakov.</p> <p>K nam je pripeljal tudi novi Volkswagen taigo. Gre za 420 centimetrov dolg kupejevski SUV, ki je za 25 cm večji in 5 cm višji od pola, v primerjavi s t-crossom pa se v njem sedi 5 cm nižje. Pogonski agregat je ali litrski bencinski trivaljnik s 70 ali 81 kilovati moči ali pa 1,5 litrski štirivaljnik s 110 kilovati, ki je na voljo le s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, prej omenjena sta lahko opremljena tudi s šest stopenjskim ročnim. Dizlov in hibridov ni v ponudbi. Taigo je že v osnovi na voljo z LED žarometi in digitalnimi merilniki ter zaslonom na dotik. Cene se začnejo pri 19.500 evrih.</p> <p>Ena od pogonskih alternativ je tudi CNG – stisnjen zemeljski plin. Pri nas trenutno deluje pet polnilnih postaj CNG, dve sta v Ljubljani, po ena pa v Mariboru, Celju in na Jesenicah. V Ljubljani je že zgrajena tudi tretja polnilna postaja, in sicer na Letališki cesti – ta bo v uporabo predana prav kmalu, gradi pa se še ena, in sicer v Stanežičah. Na vseh polnilnih postajah se za enktrat še uporablja zemeljski plin, lahko pa pričakujemo, da bo tudi Slovenija kmalu prešla na uporabo obnovljivih plinov. Najprej bo to biometan, ki je združljiv s trenutno infrastrukturo za plin in vozili. Biometan je v sektorju tovornih vozil in avtobusov vse bolj prisoten, tehnologija pa pospešuje prehod na nizkoogljični promet in povečuje uporabo obnovljivih virov v prometu.</p></p> 174841592 RTVSLO – Val 202 883 clean Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.<p>Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen</p><p><p>Da se avtomobili zadnja leta ves čas veselo dražijo, vemo. Včasih manj, včasih več. Gre predvsem za množico raznih dodatkov, več je opreme, asistenčnih sistemov, vse to ima za posledico povišanje cene. Lansko leto pa je bilo še posebno zanimivo, podražile so se nekatere surovine, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen in je povzročilo, da je začelo avtomobilov primanjkovati oziroma so se začele daljšati čakalne dobe, razlaga <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Prej je bil Citroen C3 picasso, po novem je C3 aircross. Gre za manjšega mestnega križanca, na kar namiguje predvsem s svojim videzom – z zaščitnimi elementi karoserije, tudi večjimi kolesi, ki pa ga ne oddaljijo od tal kaj dosti bolj v primerjavi s predhodnikom. V notranjosti so snovalci stavili na prilagodljivost in uporabnost, kar jim je dobro uspelo. Zadnja klop je vzdolžno pomična, naslonu se da nastavljati naklon, čeprav ob pomiku klopi naprej zadaj praktično ni prostora za sedenje, zato pa je v prtljažniku več prostora – v tem primeru za 520 litrov. Značilnost (ne pa tudi novost) je tudi zložljiv naslon sovoznikovega sedeža, ki omogoča prevoz do 2,4 metra dolgih predmetov.</p> <p>Moderni časi so seveda zajeli tudi voznikov delovni prostor – mislimo na trendovsko armaturno ploščo. Na sredinskem barvnem zaslonu je zdaj moč opraviti praktično vse funkcije z dotikom. Ob 1,2-litrskem turbobencinskem 80-kilovatnem pogonskem agregatu, ki zelo solidno opravlja vse naloge, je po novem v C3 aircrossu lahko tudi zmogljivejši 96-kilovatni motor, ki je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, a s 6-stopenjskim in ne z novejšim 8-stopenjskim. Vožnja z njim je zelo suverena, a ne prav varčna. Čeprav ima C3 aircross trendovsko ime in zunanjost mestnega križanca, bi lahko bil glede na prostornost in udobje med vožnjo tudi enoprostorec, in to v dobrem pomenu besede. A ker dandanes ti nazivi niso "in", naj bo torej križanec. Tako so mu (z nekaj dodatki) tudi lahko določili ceno več kot 20 tisočakov. Kako je s cenami v teh časih, pa ste lahko slišali prej, vam je že Andrej razložil.</p> <p>V teh dneh je na slovenske ceste zapeljal novi Mitsubishijev priključni hibrid eclipse cross (kako je besedica cross zadnje čase uporabna). Pogon dobre štiri metre in pol dolgega športnega terenca je štirikolesni, pogonska tehnologija pa je poznana – sistem PHEV je opremljen z elektromotorjema na sprednjih in zadnjih kolesih, maksimalem doseg na elektriko je 50 kilometrov. Polnjenje na domačici vtičnici traja slabih pet ur, na hitri se baterija napolni do 80 odstotkov v 25 minutah. Osnovna cena eclipse crossa je 35 tisočakov.</p> <p>K nam je pripeljal tudi novi Volkswagen taigo. Gre za 420 centimetrov dolg kupejevski SUV, ki je za 25 cm večji in 5 cm višji od pola, v primerjavi s t-crossom pa se v njem sedi 5 cm nižje. Pogonski agregat je ali litrski bencinski trivaljnik s 70 ali 81 kilovati moči ali pa 1,5 litrski štirivaljnik s 110 kilovati, ki je na voljo le s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, prej omenjena sta lahko opremljena tudi s šest stopenjskim ročnim. Dizlov in hibridov ni v ponudbi. Taigo je že v osnovi na voljo z LED žarometi in digitalnimi merilniki ter zaslonom na dotik. Cene se začnejo pri 19.500 evrih.</p> <p>Ena od pogonskih alternativ je tudi CNG – stisnjen zemeljski plin. Pri nas trenutno deluje pet polnilnih postaj CNG, dve sta v Ljubljani, po ena pa v Mariboru, Celju in na Jesenicah. V Ljubljani je že zgrajena tudi tretja polnilna postaja, in sicer na Letališki cesti – ta bo v uporabo predana prav kmalu, gradi pa se še ena, in sicer v Stanežičah. Na vseh polnilnih postajah se za enktrat še uporablja zemeljski plin, lahko pa pričakujemo, da bo tudi Slovenija kmalu prešla na uporabo obnovljivih plinov. Najprej bo to biometan, ki je združljiv s trenutno infrastrukturo za plin in vozili. Biometan je v sektorju tovornih vozil in avtobusov vse bolj prisoten, tehnologija pa pospešuje prehod na nizkoogljični promet in povečuje uporabo obnovljivih virov v prometu.</p></p> Sat, 22 Jan 2022 09:00:00 +0000 Avtomobili se veselo dražijo Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.<p>V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik telefona ne poveže z vozilom</p><p><p>Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.</p> <p>Prihodnost prinaša le dva mogoča izhoda iz nove avtomobilske realnosti; ali se boste vi navadili električnih avtomobilov ali pa se bodo električni avtomobili navadili vas. Najbolje je v takšnih primerih vprašati stranke v postopku. V našem primeru Nissanovega leafa. Ne brez razloga. Če odštejemo poskuse, narejene na dvoriščih lokalnih elektromehanikov, je Nissan pred desetletjem postregel s prvim električnim avtomobilom, ki je bil podoben avtomobilu v najširšem pomenu besede. Seveda sta ga mučila doseg in polnjenje baterije, ampak o teh temah bomo v povezavi z električnimi avtomobili govorili še kar kakšno desetletje ali več.  V drugi generaciji in z imenom <em>e+ 62 KWh Tecna</em> je Leaf postal resen sogovornik in tudi sopotnik. A najprej opravimo z umazanimi podrobnostmi in teoretiki zarote.</p> <p>Ob zimskih pogojih vožnje, brez razmišljanja, kateri energent greje sedeže, volanski obroč in potniško kabino ter ob vožnji tik pod avtocestnimi omejitvami, se tudi Nissanu še vedno zašibijo kolesa. Čim pa odvzamemo posamezne porabnike, hitrost in nepotrebno ogrevanje na prvem mestu, se doseg dramatično zviša. Recimo, prek prsta, do 300 kilometrov gre.</p> <p>Ampak ob vseh porodnih krčih ima električna vožnja prednost, ki je ne opisuje nobena študija, še specializirani mediji redko; »povsem nestresna je«. Hočemo povedati, da se s posedovanjem električnega avtomobila zniža verjetnost krvožilnih obolenj, povzročenih zaradi stresa. Že sama ergonomija v leafu onemogoča podenje skozi ovinke. Sedi se visoko, vse, vzmetenje, volanski mehanizem in drugi elementi podvozja so mehkobno-lenobni. Sicer električni motor resnično doda ves tisti navor skoraj nemudoma, ampak voznik ne najde pravega razloga, zakaj bi to počel. Glasbeni sistem je odličen in v tišini vožnje lahko pride do izraza, vsi asistenčni sistemi se zdijo izumljeni in razvijani predvsem za električne avtomobile, tako naravno so vkomponirani v vozilo.</p> <p>Ob tem pa je leaf prostoren avtomobil, ki brez težav prevaža štiri potnike, za petega pa je potrebne nekaj domišljije. Polnjenje oziroma polnilne vtičnice so azijsko čudaške, saj je priključek CHAdeMO na naših prostorih bolj redek ptič; ampak ko ga priklopimo, zna energijo goltati bolj kot slovenski elektroenergetski lobij.</p> <p>Leaf kljub prihodu velikih kanonov na bojišče še vedno ponosno nosi svojo pionirsko zastavo. Ne dvomimo, da ne bomo dočakali tudi tretje generacije.</p> <p>Volkswagen kljub omejeni dobavi polprevodnikov še naprej pospešeno nadaljuje s prehodom na električno mobilnost. Lani je podjetje kupcem dobavilo več kot 369.000 električnih avtomobilov, kar je 73 % več kot leto prej. Od tega je bilo približno 106.000 priključnih hibridov, 263.000 pa popolnoma električnih vozil. Ponudbo modelov bodo še širili, že letos v družini ID z modelom BUZZ.</p> <p>Današnje minute so precej električne, recimo, no, kar zadeva izbor za <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/01/slovenski-avto-leta-je-toyota-yaris-cross/">Slovenski avto leta 2022</a> pa smo električne avtomobile nekako postavili v vrsto, da še malo počakajo. Za avto leta smo namreč izbrali toyotinega hibridnega križanca yaris cross, ki mu elektrika kar izdatno pomaga pri vožnji, ni pa to popolnoma električen avto. Taka sta bila v finalu VW ID.4 in Škoda enyak, ki jima sicer ni kaj očitati, razen da nista prav poceni. Vendar je za uporabno električno mobilnost treba imeti še kaj, ne samo avtomobila, zato so pri nas za zdaj dobili prednost v izboru cenovno dostopnejši avtomobili, ki niso stoodstotno električni. Zna pa biti, da bo tudi tu elektrika kmalu na vrhu.</p> <p>Še enkrat vabljeni, da si predstavitev finalistov in potek glasovanja ogledate na naši <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/01/slovenski-avto-leta-je-toyota-yaris-cross/">spletni strani</a>, kjer najdete povezavo na krajši film.</p> </p> 174839703 RTVSLO – Val 202 884 clean Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.<p>V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik telefona ne poveže z vozilom</p><p><p>Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.</p> <p>Prihodnost prinaša le dva mogoča izhoda iz nove avtomobilske realnosti; ali se boste vi navadili električnih avtomobilov ali pa se bodo električni avtomobili navadili vas. Najbolje je v takšnih primerih vprašati stranke v postopku. V našem primeru Nissanovega leafa. Ne brez razloga. Če odštejemo poskuse, narejene na dvoriščih lokalnih elektromehanikov, je Nissan pred desetletjem postregel s prvim električnim avtomobilom, ki je bil podoben avtomobilu v najširšem pomenu besede. Seveda sta ga mučila doseg in polnjenje baterije, ampak o teh temah bomo v povezavi z električnimi avtomobili govorili še kar kakšno desetletje ali več.  V drugi generaciji in z imenom <em>e+ 62 KWh Tecna</em> je Leaf postal resen sogovornik in tudi sopotnik. A najprej opravimo z umazanimi podrobnostmi in teoretiki zarote.</p> <p>Ob zimskih pogojih vožnje, brez razmišljanja, kateri energent greje sedeže, volanski obroč in potniško kabino ter ob vožnji tik pod avtocestnimi omejitvami, se tudi Nissanu še vedno zašibijo kolesa. Čim pa odvzamemo posamezne porabnike, hitrost in nepotrebno ogrevanje na prvem mestu, se doseg dramatično zviša. Recimo, prek prsta, do 300 kilometrov gre.</p> <p>Ampak ob vseh porodnih krčih ima električna vožnja prednost, ki je ne opisuje nobena študija, še specializirani mediji redko; »povsem nestresna je«. Hočemo povedati, da se s posedovanjem električnega avtomobila zniža verjetnost krvožilnih obolenj, povzročenih zaradi stresa. Že sama ergonomija v leafu onemogoča podenje skozi ovinke. Sedi se visoko, vse, vzmetenje, volanski mehanizem in drugi elementi podvozja so mehkobno-lenobni. Sicer električni motor resnično doda ves tisti navor skoraj nemudoma, ampak voznik ne najde pravega razloga, zakaj bi to počel. Glasbeni sistem je odličen in v tišini vožnje lahko pride do izraza, vsi asistenčni sistemi se zdijo izumljeni in razvijani predvsem za električne avtomobile, tako naravno so vkomponirani v vozilo.</p> <p>Ob tem pa je leaf prostoren avtomobil, ki brez težav prevaža štiri potnike, za petega pa je potrebne nekaj domišljije. Polnjenje oziroma polnilne vtičnice so azijsko čudaške, saj je priključek CHAdeMO na naših prostorih bolj redek ptič; ampak ko ga priklopimo, zna energijo goltati bolj kot slovenski elektroenergetski lobij.</p> <p>Leaf kljub prihodu velikih kanonov na bojišče še vedno ponosno nosi svojo pionirsko zastavo. Ne dvomimo, da ne bomo dočakali tudi tretje generacije.</p> <p>Volkswagen kljub omejeni dobavi polprevodnikov še naprej pospešeno nadaljuje s prehodom na električno mobilnost. Lani je podjetje kupcem dobavilo več kot 369.000 električnih avtomobilov, kar je 73 % več kot leto prej. Od tega je bilo približno 106.000 priključnih hibridov, 263.000 pa popolnoma električnih vozil. Ponudbo modelov bodo še širili, že letos v družini ID z modelom BUZZ.</p> <p>Današnje minute so precej električne, recimo, no, kar zadeva izbor za <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/01/slovenski-avto-leta-je-toyota-yaris-cross/">Slovenski avto leta 2022</a> pa smo električne avtomobile nekako postavili v vrsto, da še malo počakajo. Za avto leta smo namreč izbrali toyotinega hibridnega križanca yaris cross, ki mu elektrika kar izdatno pomaga pri vožnji, ni pa to popolnoma električen avto. Taka sta bila v finalu VW ID.4 in Škoda enyak, ki jima sicer ni kaj očitati, razen da nista prav poceni. Vendar je za uporabno električno mobilnost treba imeti še kaj, ne samo avtomobila, zato so pri nas za zdaj dobili prednost v izboru cenovno dostopnejši avtomobili, ki niso stoodstotno električni. Zna pa biti, da bo tudi tu elektrika kmalu na vrhu.</p> <p>Še enkrat vabljeni, da si predstavitev finalistov in potek glasovanja ogledate na naši <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/01/slovenski-avto-leta-je-toyota-yaris-cross/">spletni strani</a>, kjer najdete povezavo na krajši film.</p> </p> Sat, 15 Jan 2022 09:00:00 +0000 Telefona ne damo iz rok Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.<p>Med petimi finalisti, ki ste jih izbrali poslušalci, gledalci in bralci devetih sodelujočih medijev, bomo izbrali Slovenski avto leta 2022</p><p><p>Danes še enkrat na kratko predstavimo vsem pet avtomobilov, ki so se uvrstili v finalni izbor za Slovenski avto leta 2022, določili pa ste jih vi z glasovanjem. Največ glasov je prejela Toyota yaris cross, tako ji po vašem glasovanju priprada prvih 6 točk.</p> <p>Cestnoterenski yaris cross in običajni yaris sta tehnično najtesnejša sorodnika, a yaris cross ima za vzor tudi večji model RAV 4: videti je podobno robustno in pustolovsko. Na voljo je tudi bencinski pogon, a prednost tega avta je učinkovit in zato gospodaren hibridni pogon. Kdor želi – in seveda plača –, lahko dobi tudi dodaten električni motor in s tem štirikolesni pogon, sicer pa yaris cross ponuja bogat nabor asistenčnih sistemov. Avto ni poceni, a v resnici tudi njegovi tekmeci niso cenejši. Že res, da yaris cross izpolnjuje večino vrednot slovenskega avtomobila leta, a si zasluži tudi kakšno kritiko. Osrednji zaslon z ne prav sodobnim uporabniškim vmesnikom še vedno nima slovenskih menijev, razmeroma pusta plastična notranjost pa ne sledi atraktivni zunanjosti.</p> <p>Na drugem mestu je po vašem glasovanju Škoda enyak, zapišemo ji torej 4 točke. Enyaq je Škodin prvi povsem električni avto. Narejen je sicer na enaki tehnični osnovi kot Volkswagnov ID.4, a pri Škodi so enyaqu vtisnili svoj pečat z všečno obliko karoserije in prostorne notranjosti ter z nekaj značilnimi češkimi podrobnostmi. Izbira motornih moči in zmogljivost akumulatorskih sklopov sta dovolj veliki, da tudi zahtevni uporabniki najdejo svojo različico, avto pa je kljub dvema tonama lahkotno vodljiv – pa še tono težko prikolico lahko vleče za sabo.        Prva prava električna škoda je v vseh pogledih dober družinski avto. Z enim polnjenjem lahko prevozimo do 400 km, a ne vedno in povsod – zima in avtocesta precej skrajšata doseg. Vse Škode veljajo za uporabne avte, a enyaq kljub temu ni primeren za vsakogar – kdor doma nima proste vtičnice, bo le težko shajal s takim avtom – tudi če se sprijazni s pomanjkljivostjo vseh električnih avtov – visoko nakupno ceno.</p> <p>Tretje mesto in 3 točke: Opel mokka. Opel je med številne tekmece v razredu kompaktnih križancev poslal novo mokko, tehnično sorodnico peugeota 2008, ki pa izstopa s svojo edinstveno podobo – tako navzven kot znotraj. Ob znanih francoskih motorjih – 1,2-litrskem bencinskem trivaljniku in 1,5-litrskem dizlu – je mokka lahko tudi povsem električna. Tudi v vožnji je mokka dinamičen, okreten in zabaven avto – bolj kot večina njenih tekmecev. Ljubitelji oplov ji bodo “like” stisnili tudi zato, ker je v njej nekaj legendarne mante. Res je, nova mokka je všečna in zabavna, precej boljša od predhodnice. A vse vendar ni boljše: mokka je v primerjavi s predhodnico izgubila štirikolesni pogon in znanje jezikov – uporabniški vmesnik povsem digitalne armaturne plošče namreč ne zna več slovensko.</p> <p>Prvi dve točki za četrto mesto prejme Volkswagen ID.4. ID.4 je drugi Volkswagnov avto na novi električni platformi MEB – in dober dokaz, kako dobro platformo so razvili pri Volkswagnu. ID.4 je znotraj zelo prostoren, navzven dimenzijsko obvladljiv, kupcem pa ponuja številne možnosti glede zmogljivosti, zaloge energije in dosega z enim polnjenjem. Je odličen družinski avto, ki lahko vleče tudi počitniško prikolico, a tudi za ID.4 – kot za večino električnih avtov – velja: ni poceni in ni za vsakogar.V avte povsem električne družine ID je Volkswagen vpeljal tudi povsem digitalno uporabniško izkušnjo, ki pa zahteva kar nekaj privajanja. Volkswagen pomeni “ljudski avto”, a cena ID.4 ni prav nič ljudska – še zlasti, če želimo avto opremiti s popolnim naborom asistenčnih sistemov in dvema motorjema za štirikolesno gnano različico GTX. Električna mobilnost za zdaj ostaja domena premožnejših …</p> <p>Kot zadnji se je v finalni izbor uvrstil in osvojil eno točko Renault megane conquest. Renaultev vstop v modni oziroma trendovski razred kupejevskih križancev je obetaven: megane conquest ni le všečen na pogled – njegova kupejevska oblika ne jemlje prostora potnikom v kabini, z večjo oddaljenostjo od tal pa ga lahko zapeljemo tudi na kakšen grob kolovoz. Ob znanih bencinskih motorjih je namesto dizelskega zdaj na voljo tehnično zapleten, zanimiv in dokaj učinkovit hibridni pogon. Sicer Renaultev hibridni pogon od voznika zahteva nekaj potrpljenja in zaupanja, saj ni prav odziven in dinamičen, zato tudi ne ponuja kakšnih posebnih užitkov v vožnji. A čeprav megane conquest ne izstopa pri nobeni lastnosti, ponuja zanimivo, trendovsko – in cenovno precej ugodno alternativo klasičnim avtomobilskim zasnovam.</p> <p>To je torej vseh pet finalistov. V torek, 11. januarja se zberemo novinarji vseh devetih sodelujočih medijev, podelimo glasove oziroma točke izbranim avtomobilom in na koncu razglasimo Slovenski avto leta 2022. Snema se tudi krajši film o letošnjem dogajanju okrog izbora, po našem glasovanju bo dosegljiv tudi na spletni strani Vala 202.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174836994 RTVSLO – Val 202 390 clean Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.<p>Med petimi finalisti, ki ste jih izbrali poslušalci, gledalci in bralci devetih sodelujočih medijev, bomo izbrali Slovenski avto leta 2022</p><p><p>Danes še enkrat na kratko predstavimo vsem pet avtomobilov, ki so se uvrstili v finalni izbor za Slovenski avto leta 2022, določili pa ste jih vi z glasovanjem. Največ glasov je prejela Toyota yaris cross, tako ji po vašem glasovanju priprada prvih 6 točk.</p> <p>Cestnoterenski yaris cross in običajni yaris sta tehnično najtesnejša sorodnika, a yaris cross ima za vzor tudi večji model RAV 4: videti je podobno robustno in pustolovsko. Na voljo je tudi bencinski pogon, a prednost tega avta je učinkovit in zato gospodaren hibridni pogon. Kdor želi – in seveda plača –, lahko dobi tudi dodaten električni motor in s tem štirikolesni pogon, sicer pa yaris cross ponuja bogat nabor asistenčnih sistemov. Avto ni poceni, a v resnici tudi njegovi tekmeci niso cenejši. Že res, da yaris cross izpolnjuje večino vrednot slovenskega avtomobila leta, a si zasluži tudi kakšno kritiko. Osrednji zaslon z ne prav sodobnim uporabniškim vmesnikom še vedno nima slovenskih menijev, razmeroma pusta plastična notranjost pa ne sledi atraktivni zunanjosti.</p> <p>Na drugem mestu je po vašem glasovanju Škoda enyak, zapišemo ji torej 4 točke. Enyaq je Škodin prvi povsem električni avto. Narejen je sicer na enaki tehnični osnovi kot Volkswagnov ID.4, a pri Škodi so enyaqu vtisnili svoj pečat z všečno obliko karoserije in prostorne notranjosti ter z nekaj značilnimi češkimi podrobnostmi. Izbira motornih moči in zmogljivost akumulatorskih sklopov sta dovolj veliki, da tudi zahtevni uporabniki najdejo svojo različico, avto pa je kljub dvema tonama lahkotno vodljiv – pa še tono težko prikolico lahko vleče za sabo.        Prva prava električna škoda je v vseh pogledih dober družinski avto. Z enim polnjenjem lahko prevozimo do 400 km, a ne vedno in povsod – zima in avtocesta precej skrajšata doseg. Vse Škode veljajo za uporabne avte, a enyaq kljub temu ni primeren za vsakogar – kdor doma nima proste vtičnice, bo le težko shajal s takim avtom – tudi če se sprijazni s pomanjkljivostjo vseh električnih avtov – visoko nakupno ceno.</p> <p>Tretje mesto in 3 točke: Opel mokka. Opel je med številne tekmece v razredu kompaktnih križancev poslal novo mokko, tehnično sorodnico peugeota 2008, ki pa izstopa s svojo edinstveno podobo – tako navzven kot znotraj. Ob znanih francoskih motorjih – 1,2-litrskem bencinskem trivaljniku in 1,5-litrskem dizlu – je mokka lahko tudi povsem električna. Tudi v vožnji je mokka dinamičen, okreten in zabaven avto – bolj kot večina njenih tekmecev. Ljubitelji oplov ji bodo “like” stisnili tudi zato, ker je v njej nekaj legendarne mante. Res je, nova mokka je všečna in zabavna, precej boljša od predhodnice. A vse vendar ni boljše: mokka je v primerjavi s predhodnico izgubila štirikolesni pogon in znanje jezikov – uporabniški vmesnik povsem digitalne armaturne plošče namreč ne zna več slovensko.</p> <p>Prvi dve točki za četrto mesto prejme Volkswagen ID.4. ID.4 je drugi Volkswagnov avto na novi električni platformi MEB – in dober dokaz, kako dobro platformo so razvili pri Volkswagnu. ID.4 je znotraj zelo prostoren, navzven dimenzijsko obvladljiv, kupcem pa ponuja številne možnosti glede zmogljivosti, zaloge energije in dosega z enim polnjenjem. Je odličen družinski avto, ki lahko vleče tudi počitniško prikolico, a tudi za ID.4 – kot za večino električnih avtov – velja: ni poceni in ni za vsakogar.V avte povsem električne družine ID je Volkswagen vpeljal tudi povsem digitalno uporabniško izkušnjo, ki pa zahteva kar nekaj privajanja. Volkswagen pomeni “ljudski avto”, a cena ID.4 ni prav nič ljudska – še zlasti, če želimo avto opremiti s popolnim naborom asistenčnih sistemov in dvema motorjema za štirikolesno gnano različico GTX. Električna mobilnost za zdaj ostaja domena premožnejših …</p> <p>Kot zadnji se je v finalni izbor uvrstil in osvojil eno točko Renault megane conquest. Renaultev vstop v modni oziroma trendovski razred kupejevskih križancev je obetaven: megane conquest ni le všečen na pogled – njegova kupejevska oblika ne jemlje prostora potnikom v kabini, z večjo oddaljenostjo od tal pa ga lahko zapeljemo tudi na kakšen grob kolovoz. Ob znanih bencinskih motorjih je namesto dizelskega zdaj na voljo tehnično zapleten, zanimiv in dokaj učinkovit hibridni pogon. Sicer Renaultev hibridni pogon od voznika zahteva nekaj potrpljenja in zaupanja, saj ni prav odziven in dinamičen, zato tudi ne ponuja kakšnih posebnih užitkov v vožnji. A čeprav megane conquest ne izstopa pri nobeni lastnosti, ponuja zanimivo, trendovsko – in cenovno precej ugodno alternativo klasičnim avtomobilskim zasnovam.</p> <p>To je torej vseh pet finalistov. V torek, 11. januarja se zberemo novinarji vseh devetih sodelujočih medijev, podelimo glasove oziroma točke izbranim avtomobilom in na koncu razglasimo Slovenski avto leta 2022. Snema se tudi krajši film o letošnjem dogajanju okrog izbora, po našem glasovanju bo dosegljiv tudi na spletni strani Vala 202.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 08 Jan 2022 10:00:00 +0000 Finalisti za Slovenski avto leta 2022 Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.<p>Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.</p><p><p>Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.</p> <p>Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.</p> <p>In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,«  je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.</p> <p>Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.</p> <p>Kako smo se odzvali potrošniki?</p> <p>Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.</p> <p>In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.</p> <p>Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.</p></p> 174835981 RTVSLO – Val 202 246 clean Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.<p>Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.</p><p><p>Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.</p> <p>Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.</p> <p>In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,«  je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.</p> <p>Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.</p> <p>Kako smo se odzvali potrošniki?</p> <p>Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.</p> <p>In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.</p> <p>Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.</p></p> Sat, 01 Jan 2022 09:10:00 +0000 Novoletna avtomobilska poslanica Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.<p>Mnogi uporabljajo preizkušeno metodo uspavanja malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo</p><p><p>O elektriki zadnje čase res govorimo veliko, ne nazadnje smo oziroma ste izbrali tudi pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022 in med temi sta dva popolnoma električna, eden je lahko tudi električen, pri dveh pa elektrika vsaj malo sodeluje. No, danes pa o temi, ki se dotika prenekaterih staršev, ki imajo dojenčke ozirom majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.</p> <p>Še se spomnimo obdobja izpred petih let, ko se je pojavilo Škodino cestno terensko vozilo kodiaq in povzročilo precej navdušenja med kupci pri nas. Nanj je bilo treba čakati več mesecev in številni so čakali; zmagovito kombinacijo so sestavljali trendovski videz, dobre vozne lastnosti, prostornost v notranjosti in dokaj ugodna cena. Zdaj so kodiaqa malce osvežili, a ne preveč: nova je maska hladilnika, spremenjeni so odbijača, tudi žarometa, zadnje luči so v LED-tehniki. V notranjosti so spremembe komaj opazne, posodobili so recimo multimedijski sistem.</p> <p>Testni kodiaq je bil opremljen z zmogljivejšim dvolitrskim dizlom s 147 kilovati, ki je na voljo v kombinaciji z DSG-menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Če smo prej omenjali ugodno ceno izpred petih let, pa zdaj ugotavljamo, da se je ta vseeno nekoliko dvignila – malo zaradi koncernskih dobrot, ki jih prinaša tudi kodiaq, malo pa zato, ker se zadnje čase avtomobili na splošno dražijo. Že res, da vstopni model z opremo active in 1,5-litrskim TSI-motorjem stane dobrih 25 tisočakov, a testni z vsem naštetim in opremljenostjo sportline skoči na 41, z nekaj dodatki (recimo kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, ogrevani sedeži, odklepanje in zagon vozila brez ključa, vlečna kljuka, ki jo izvlečemo ob pomoči elektrike, prilagodljivo uravnavanje podvozja in še nekaj malenkosti) pa cena naraste na skoraj 50 tisočakov. Kakor koli, prepričani smo, da bo tudi v prihodnje še kar precej takih, ki bodo na kodiaqa počakali nekaj mesecev, če bo treba …</p> <p>Zdaj pa sedimo še v najnovejšega Hondinega križanca, ki so ga poimenovali crosstar. Avtomobil ima veliko skupnega z modelom jazz, torej je okreten in praktičen − zadaj recimo zaradi možnosti preklopa zadnjih sedežev, katerih sedalni del je možno privzdigniti, zelo enostaven pa je tudi dostop do zadnje klopi, ker se vrata odpro zelo na široko. Avtomobil je na splošno izjemno prostoren – s pogledom od zunaj tega ne bi pričakovali.</p> <p>Posebej moramo pohvaliti lahkotno vožnjo in seveda izjemno učinkovit hibridni pogonski sklop. 1,5-litrski bencinski motor poganja generator, ki polni litij-ionski akumulator, ta pa prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Avtomobil nima klasičnega menjalnika, temveč eCVT-prenos prek električnega motorja. Ta je v primerjavi s Hondinim CVT-menjalnikom veliko bolj odziven, pri odločnem pritiskanju na plin pa je še vedno precej glasen. Pri vožnji zunaj avtocest je – tudi zaradi dobre rekuperacije energije, možno v električnem načinu prevoziti tudi več kot polovico kilometrov, tako se da doseči povprečno porabo tudi pod pet litrov.</p> <p>Na koncu dodajmo še, da je Hondin crosstar tudi dobro založen z množico vozniških pomočnikov in še kar malo pričakovan podatek, da ta Hondin tehnološki biser seveda ni poceni, stane skoraj 26 tisočakov.</p> <p>V tem tednu smo doživeli prihod novega suzukijevega modela S-cross. Na pogled deluje nekako bolj robustno, zrelo, sicer pa ostaja enako velik kot njegov predhodnik SX4 S-cross. Tudi v notranjosti je nekaj sprememb, predvsem pa je pridobil nekaj asistenčnih funkcij, ki so večinoma že v osnovni opremi. Poganja ga 1.4 litrski bencinski štirivaljnik z blago hibridno močjo. Sistem zmore 95 kilovatov moči. Pogon je dvo ali štirikolesni, menjalniki šeststopenjski ročni ali samodejni. Začetna cena je približno 20 tisočakov in pol. Zdaj je v Sloveniji 50 vozil, kdaj in koliko jih dobo še dobili v prodajne salone, pa ne ve sam bog, pa tudi ciganka ne – saj veste, zakaj.</p> <p>Žirija izbora AUTOBEST, v kateri so specializirani novinarji iz 32 evropskih držav, je izbrala Dacio Spring za najboljši in najbolj dosegljiv avtomobil v letošnjem izboru. Obenem je ta žirija prvikrat v svoji 21-letni zgodovini za zmagovalca izglasovala povsem električno gnano vozilo. V začetku januarja glasujemo tudi pri nas – za Slovenski avto leta 2022.</p></p> 174831920 RTVSLO – Val 202 692 clean Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.<p>Mnogi uporabljajo preizkušeno metodo uspavanja malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo</p><p><p>O elektriki zadnje čase res govorimo veliko, ne nazadnje smo oziroma ste izbrali tudi pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022 in med temi sta dva popolnoma električna, eden je lahko tudi električen, pri dveh pa elektrika vsaj malo sodeluje. No, danes pa o temi, ki se dotika prenekaterih staršev, ki imajo dojenčke ozirom majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.</p> <p>Še se spomnimo obdobja izpred petih let, ko se je pojavilo Škodino cestno terensko vozilo kodiaq in povzročilo precej navdušenja med kupci pri nas. Nanj je bilo treba čakati več mesecev in številni so čakali; zmagovito kombinacijo so sestavljali trendovski videz, dobre vozne lastnosti, prostornost v notranjosti in dokaj ugodna cena. Zdaj so kodiaqa malce osvežili, a ne preveč: nova je maska hladilnika, spremenjeni so odbijača, tudi žarometa, zadnje luči so v LED-tehniki. V notranjosti so spremembe komaj opazne, posodobili so recimo multimedijski sistem.</p> <p>Testni kodiaq je bil opremljen z zmogljivejšim dvolitrskim dizlom s 147 kilovati, ki je na voljo v kombinaciji z DSG-menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Če smo prej omenjali ugodno ceno izpred petih let, pa zdaj ugotavljamo, da se je ta vseeno nekoliko dvignila – malo zaradi koncernskih dobrot, ki jih prinaša tudi kodiaq, malo pa zato, ker se zadnje čase avtomobili na splošno dražijo. Že res, da vstopni model z opremo active in 1,5-litrskim TSI-motorjem stane dobrih 25 tisočakov, a testni z vsem naštetim in opremljenostjo sportline skoči na 41, z nekaj dodatki (recimo kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, ogrevani sedeži, odklepanje in zagon vozila brez ključa, vlečna kljuka, ki jo izvlečemo ob pomoči elektrike, prilagodljivo uravnavanje podvozja in še nekaj malenkosti) pa cena naraste na skoraj 50 tisočakov. Kakor koli, prepričani smo, da bo tudi v prihodnje še kar precej takih, ki bodo na kodiaqa počakali nekaj mesecev, če bo treba …</p> <p>Zdaj pa sedimo še v najnovejšega Hondinega križanca, ki so ga poimenovali crosstar. Avtomobil ima veliko skupnega z modelom jazz, torej je okreten in praktičen − zadaj recimo zaradi možnosti preklopa zadnjih sedežev, katerih sedalni del je možno privzdigniti, zelo enostaven pa je tudi dostop do zadnje klopi, ker se vrata odpro zelo na široko. Avtomobil je na splošno izjemno prostoren – s pogledom od zunaj tega ne bi pričakovali.</p> <p>Posebej moramo pohvaliti lahkotno vožnjo in seveda izjemno učinkovit hibridni pogonski sklop. 1,5-litrski bencinski motor poganja generator, ki polni litij-ionski akumulator, ta pa prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Avtomobil nima klasičnega menjalnika, temveč eCVT-prenos prek električnega motorja. Ta je v primerjavi s Hondinim CVT-menjalnikom veliko bolj odziven, pri odločnem pritiskanju na plin pa je še vedno precej glasen. Pri vožnji zunaj avtocest je – tudi zaradi dobre rekuperacije energije, možno v električnem načinu prevoziti tudi več kot polovico kilometrov, tako se da doseči povprečno porabo tudi pod pet litrov.</p> <p>Na koncu dodajmo še, da je Hondin crosstar tudi dobro založen z množico vozniških pomočnikov in še kar malo pričakovan podatek, da ta Hondin tehnološki biser seveda ni poceni, stane skoraj 26 tisočakov.</p> <p>V tem tednu smo doživeli prihod novega suzukijevega modela S-cross. Na pogled deluje nekako bolj robustno, zrelo, sicer pa ostaja enako velik kot njegov predhodnik SX4 S-cross. Tudi v notranjosti je nekaj sprememb, predvsem pa je pridobil nekaj asistenčnih funkcij, ki so večinoma že v osnovni opremi. Poganja ga 1.4 litrski bencinski štirivaljnik z blago hibridno močjo. Sistem zmore 95 kilovatov moči. Pogon je dvo ali štirikolesni, menjalniki šeststopenjski ročni ali samodejni. Začetna cena je približno 20 tisočakov in pol. Zdaj je v Sloveniji 50 vozil, kdaj in koliko jih dobo še dobili v prodajne salone, pa ne ve sam bog, pa tudi ciganka ne – saj veste, zakaj.</p> <p>Žirija izbora AUTOBEST, v kateri so specializirani novinarji iz 32 evropskih držav, je izbrala Dacio Spring za najboljši in najbolj dosegljiv avtomobil v letošnjem izboru. Obenem je ta žirija prvikrat v svoji 21-letni zgodovini za zmagovalca izglasovala povsem električno gnano vozilo. V začetku januarja glasujemo tudi pri nas – za Slovenski avto leta 2022.</p></p> Sat, 18 Dec 2021 09:05:00 +0000 Dojenček najlažje zaspi v dizlu Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.<p>Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna</p><p><p>Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti  ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.</p> <p>Imamo občutek, da je med uporabniki t. i. poltovornjakov, ki jih je pri nas vse več, precej tistih, ki se v njih dobro počutijo tudi ali pa predvsem zato, ker vedo, da so opaženi. Sicer je večina tovrstnih vozil uporabna predvsem na terenu, zajeten tovorni prostor zadaj pa je lahko zelo uporaben za določene uporabnike. Da je tak avtomobil lahko tudi uporaben in dovolj udoben za vožnjo po asfaltu, pa nedvomno dokazuje Toyotin prenovljeni hilux.                                    Da je avtomobil dovolj zmogljiv in lahko zares suveren, skrbi nov 2,8-litrski turbodizel s 150 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki deluje dobro. Pogon je na zadnji osi, štirikolesni pogon je priklopljiv, hilux pa ima tudi mehansko zaporo zadnjega diferenciala ter tudi sistem za nadzor hitrosti na strmini, ki deluje tudi, če vozimo vzvratno. Dobrih 530 centimetrov dolgo vozilo je dvignjeno od tal kar 31 centimetrov, kar omogoča premagovanje strmin, ki jih mi nismo upali preizkusiti; »zaplava« pa lahko tudi v 70 centimetrov globoki vodi – tudi temu podatku verjamemo brez preverjanja. Skratka, gre za vozilo, za katero tako rekoč ni ovir.                                                                                                              Serijska oprema invincible vsebuje praktično vse – usnjeni, ogrevani in električno pomični sedeži, navigacija, pa digitalni radio, napreden tempomat, pa kamere in senzorji na vseh koncih, avtomobil je zares bogato opremljen in se dobro drži tudi na avtocestni vožnji. Voznik se dobro počuti tudi zato, ker sedi visoko in je preglednost tako zelo dobra.                                                                                                                                    Običajno na koncu poskušamo najti kakšno pomanjkljivost – če ne drugega, se običajno lahko obregnemo ob ceno. No, morda bi pred tem omenili porabo goriva – v povprečju se da priti malenkost pod deset litrov – ni malo, je pa razumljivo za tako mogočno vozilo. Tudi za ceno recimo podobno – blizu 46 tisočakov ni malo, je pa zaradi vsega, kar hilux ponuja in omogoča, tudi nekako pričakovano.</p> <p>V tem tednu beležimo eno domačo predstavitev, pripeljal se je prvi električni avtomobil znamke Dacia, imenuje se spring, proizvajajo pa ga na Kitajskem. Gre za 373 cm dolgega mestnega malčka z videzom križanca, ki ga poganja elektromotor z močjo 33 kilovatov. Baterijski sklop s kapaciteto 27 kilovatnih ur tehta manj kot 190 kilogramov (spring v celoti manj kot tono), polna baterija pa zadostuje za doseg 230 kilometrov, pri mestni vožnji tudi več. Avtomobil je opremljen s šestimi varnostnimi blazinami, v sili tudi sam zavira, dodanih je še nekaj sistemov za aktivno varnost, na strogem preizkusnem trčenju EuroNCAP pa je prejel le eno zvezdico. Najcenejši spring stane z upoštevanjem eko subvencije dobrih 13 tisočakov in pol.</p> <p>Ko smo že omenjali EuroNCAP preizkuse – nova Škoda fabia, ki k nam šele pride in Nissan qashqai, ki zapelje na naše dvorišče čez nekaj dni, sta oba osvojila po pet zvezdic.</p> <p>Zdaj že vemo, kako se bo imenoval renaultov novi športni terenec, ki bo predstavljen prihodnjo pomlad in bo nadomestil model kadjar. To bo Renault austral. Ime naj bi spominjalo na barve in toploto južne poloble in zveni harmonično in uravnoteženo, pravijo. Morda tudi vam. Srečno vam želim. J20720</p></p> 174829989 RTVSLO – Val 202 755 clean Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.<p>Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna</p><p><p>Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti  ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.</p> <p>Imamo občutek, da je med uporabniki t. i. poltovornjakov, ki jih je pri nas vse več, precej tistih, ki se v njih dobro počutijo tudi ali pa predvsem zato, ker vedo, da so opaženi. Sicer je večina tovrstnih vozil uporabna predvsem na terenu, zajeten tovorni prostor zadaj pa je lahko zelo uporaben za določene uporabnike. Da je tak avtomobil lahko tudi uporaben in dovolj udoben za vožnjo po asfaltu, pa nedvomno dokazuje Toyotin prenovljeni hilux.                                    Da je avtomobil dovolj zmogljiv in lahko zares suveren, skrbi nov 2,8-litrski turbodizel s 150 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki deluje dobro. Pogon je na zadnji osi, štirikolesni pogon je priklopljiv, hilux pa ima tudi mehansko zaporo zadnjega diferenciala ter tudi sistem za nadzor hitrosti na strmini, ki deluje tudi, če vozimo vzvratno. Dobrih 530 centimetrov dolgo vozilo je dvignjeno od tal kar 31 centimetrov, kar omogoča premagovanje strmin, ki jih mi nismo upali preizkusiti; »zaplava« pa lahko tudi v 70 centimetrov globoki vodi – tudi temu podatku verjamemo brez preverjanja. Skratka, gre za vozilo, za katero tako rekoč ni ovir.                                                                                                              Serijska oprema invincible vsebuje praktično vse – usnjeni, ogrevani in električno pomični sedeži, navigacija, pa digitalni radio, napreden tempomat, pa kamere in senzorji na vseh koncih, avtomobil je zares bogato opremljen in se dobro drži tudi na avtocestni vožnji. Voznik se dobro počuti tudi zato, ker sedi visoko in je preglednost tako zelo dobra.                                                                                                                                    Običajno na koncu poskušamo najti kakšno pomanjkljivost – če ne drugega, se običajno lahko obregnemo ob ceno. No, morda bi pred tem omenili porabo goriva – v povprečju se da priti malenkost pod deset litrov – ni malo, je pa razumljivo za tako mogočno vozilo. Tudi za ceno recimo podobno – blizu 46 tisočakov ni malo, je pa zaradi vsega, kar hilux ponuja in omogoča, tudi nekako pričakovano.</p> <p>V tem tednu beležimo eno domačo predstavitev, pripeljal se je prvi električni avtomobil znamke Dacia, imenuje se spring, proizvajajo pa ga na Kitajskem. Gre za 373 cm dolgega mestnega malčka z videzom križanca, ki ga poganja elektromotor z močjo 33 kilovatov. Baterijski sklop s kapaciteto 27 kilovatnih ur tehta manj kot 190 kilogramov (spring v celoti manj kot tono), polna baterija pa zadostuje za doseg 230 kilometrov, pri mestni vožnji tudi več. Avtomobil je opremljen s šestimi varnostnimi blazinami, v sili tudi sam zavira, dodanih je še nekaj sistemov za aktivno varnost, na strogem preizkusnem trčenju EuroNCAP pa je prejel le eno zvezdico. Najcenejši spring stane z upoštevanjem eko subvencije dobrih 13 tisočakov in pol.</p> <p>Ko smo že omenjali EuroNCAP preizkuse – nova Škoda fabia, ki k nam šele pride in Nissan qashqai, ki zapelje na naše dvorišče čez nekaj dni, sta oba osvojila po pet zvezdic.</p> <p>Zdaj že vemo, kako se bo imenoval renaultov novi športni terenec, ki bo predstavljen prihodnjo pomlad in bo nadomestil model kadjar. To bo Renault austral. Ime naj bi spominjalo na barve in toploto južne poloble in zveni harmonično in uravnoteženo, pravijo. Morda tudi vam. Srečno vam želim. J20720</p></p> Sat, 11 Dec 2021 09:00:00 +0000 Zakaj smo se odvezali Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.<p>Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji</p><p><p>Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal <strong>toyotin avtomobil mirai</strong>. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja <strong>Stephan Herbst</strong>, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.</p> <p>Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je <strong>Mini</strong>. Tokrat nas je zapeljal trivratni model <strong>One First Edition</strong>, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov.  Kmalu nas obišče še električni Mini.</p> <p><strong>BMW</strong> je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako <strong>M 440i</strong> je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.</p> <p>Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.</p> <p>Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca <strong>MG marvel</strong>, pa dostavno vozilo <strong>maxus</strong> in še enega športnega terenca znamke <strong>Aiways</strong>. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.</p> <p>Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi <strong>Heroji furajo v pižamah</strong>, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje <strong>David Razboršek</strong> iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na <a href="http://www.heroji.si">www.heroji.si</a> in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.</p></p> 174828113 RTVSLO – Val 202 899 clean Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.<p>Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji</p><p><p>Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal <strong>toyotin avtomobil mirai</strong>. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja <strong>Stephan Herbst</strong>, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.</p> <p>Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je <strong>Mini</strong>. Tokrat nas je zapeljal trivratni model <strong>One First Edition</strong>, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov.  Kmalu nas obišče še električni Mini.</p> <p><strong>BMW</strong> je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako <strong>M 440i</strong> je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.</p> <p>Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.</p> <p>Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca <strong>MG marvel</strong>, pa dostavno vozilo <strong>maxus</strong> in še enega športnega terenca znamke <strong>Aiways</strong>. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.</p> <p>Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi <strong>Heroji furajo v pižamah</strong>, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje <strong>David Razboršek</strong> iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na <a href="http://www.heroji.si">www.heroji.si</a> in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.</p></p> Sat, 04 Dec 2021 09:00:00 +0000 Tudi v vodiku je prihodnost Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.<p>Katrco so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV</p><p><p>Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.</p> <p>Za tista leta je značilno, da so v Evropi snovali in izdelovali manjša vozila (ob katrci recimo še fiat 500, mini, hrošč, spaček, pa na drugi strani zidu wartburg, trabant, lada), čez lužo pa je postal izjemno popularen mustang in sploh večji in zmogljivi avtomobili.  Pojavili so se tudi že japonski izdelovalci s kvalitetno izdelanimi vozili, predvsem Mitsubishi in Toyota. Kitajci so bili tedaj na kolesih.</p> <p>Sicer pa je tako s temi avtomobili iz preteklosti. Mislimo, da smo vse vedeli o njih, ampak kasneje ugotovimo, da v bistvu nismo. Velja tudi za katrco.</p> <p>Kot bi zapisal kolega Marko Radmilovič, nam je pod potne dlani prišlo prvo Mercedesovo električno cestno terensko vozilo z oznako EQC. Pričakovanja so bila velika in so se po večini tudi uresničila. Avtomobil je sicer na cesti že dve leti in to se mu na neki način pozna. Kako, se boste vprašali. Gre za električni pogon, tehnologija pa na tem področju izjemno hitro napreduje.</p> <p>Vozilo je z dvema tonama in pol vse prej kot lahko – že baterija sama tehta 650 kilogramov. Za pogon skrbita dva elektromotorja – vsak za en par koles, sistemske moči pa je kar za 300 kilovatov. Tako EQC pospešuje izjemno odločno in moč na podlago prenaša zelo suvereno, tudi na mokri cesti se kolesa zlepa ne zavrtijo v prazno. Svojo moč dokazuje tudi s tem, da je zmožen vleči tudi do 1,8 tone težko prikolico.</p> <p>Težava pa sta poraba energije in njena posledica, doseg. Tu mu številni konkurenti že uhajajo – od tod prejšnja pripomba, da se mu leta poznajo. Če namreč vozimo v ekoprogramu in zelo zmerno (na avtocesti pod dovoljeno mejo), bomo s polno baterijo prevozili komaj nekaj več kot 300 kilometrov, v težavnejših razmerah seveda še manj. To pomeni porabo 22, tudi 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Pri drugih smo vajeni porabe pod 20. Kaj dosti ne pomaga niti sistem rekuperacije energije, ki je sicer odličen – voznik lahko tudi sam določa moč pojemka, tako da zaviranje s stopalko sploh ni nujno potrebno.</p> <p>EQC je sicer drugače pravi mercedes v vseh pogledih – udoben, tehnološko napreden, eleganten, kakovostno izdelan, skratka: tak, kot se spodobi za to prestižno nemško znamko, ki pa že od nekdaj zna tudi postaviti ceno; EQC z bogato opremo stane 84 tisočakov.</p> <p>Zdaj pa bomo sedli v avtomobil, ki je predstavnik – recimo – klasičnih prevoznikov in je primeren predvsem za daljša potovanja. Opel Insignia v karavanski različici ST ponuja predvsem res veliko udobja in prostora za potnike, ob tem pa še za 560 litrov prostornine za prtljago zadaj (mimogrede, vrata prtljažnika se odprejo, če z nogo zanihamo pod zadnjim delom vozila).</p> <p>V notranjosti lahko ob kvalitetni izdelavi in materialih pohvalimo dobro počutje za volanom. Pohvaliti moramo tudi navzočnost nekaj klasičnih gumbov, ki omogočajo, da ni treba za vsako figo brskati po osrednjem zaslonu. Ob tem naj omenimo še možnost enostavnega vklapljanja in izklapljanja najrazličnejših elektronskih sistemov, ki v sodobnih avtomobilih ni pogosta. Malce čudno je samo to, da v tako sodobno opremljenem avtomobilu ni vzvratne kamere, ki bi v skoraj pet metrov dolgem vozilu pogosto prišla prav. Kot da bi jo pozabili vgraditi.</p> <p>Dizelski avtomobili so zadnje čase precej redki gostje v testnih flotah. Insignia nas je zdaj spomnila, da še niso čisto izginili in da je tovrsten pogon še vedno aktualen. Dvolitrski 128-kilovatni turbodizel omogoča zelo elegantno vožnjo, tudi dovolj dinamično, s porabo pod sedem litrov pa tudi razmeroma varčno. Osemstopenjski samodejni menjalnik deluje dobro.</p> <p>Insignia je torej primerna tako za družinske prevoze kot tudi za poslovne namene. Karavan nas je spomnil, da tovrstna vozila še obstajajo, čeprav jih športni terenci in križanci vztrajno izpodrivajo s cest. Z nekaj dodatne opreme stane 42 tisočakov, to pomeni, da med konkurenti ni ne med dražjimi ne med cenejšimi.</p> <p>Prejšnji teden se je pri nas že prvič prikazala nova oplova astra, ki naj bi se v prodajne salone pripeljala prihodnjo pomlad – podobno kot njen sorodnik, novi Peugeot 308, ki smo si ga v teh dneh lahko od blizu ogledali. Je za 10 cm daljši od predhodnika, tudi nekoliko širši in nižji. Sicer je to prvi Peugeot z novim logotipom, tudi prvi, ki je opremljen z matričnimi žarometi in ki govori slovensko.</p> <p>Astra in 308 bosta v izboru za Slovenski avto leta prihodnje leto, jaz pa vas ponovno vabim, da glasujete za Slovenski avto leta 2022. Časa imate še do konca meseca, potem preštejemo glasove in objavimo pet finalistov.</p> <p> </p> <p></p></p> 174825807 RTVSLO – Val 202 979 clean Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.<p>Katrco so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV</p><p><p>Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.</p> <p>Za tista leta je značilno, da so v Evropi snovali in izdelovali manjša vozila (ob katrci recimo še fiat 500, mini, hrošč, spaček, pa na drugi strani zidu wartburg, trabant, lada), čez lužo pa je postal izjemno popularen mustang in sploh večji in zmogljivi avtomobili.  Pojavili so se tudi že japonski izdelovalci s kvalitetno izdelanimi vozili, predvsem Mitsubishi in Toyota. Kitajci so bili tedaj na kolesih.</p> <p>Sicer pa je tako s temi avtomobili iz preteklosti. Mislimo, da smo vse vedeli o njih, ampak kasneje ugotovimo, da v bistvu nismo. Velja tudi za katrco.</p> <p>Kot bi zapisal kolega Marko Radmilovič, nam je pod potne dlani prišlo prvo Mercedesovo električno cestno terensko vozilo z oznako EQC. Pričakovanja so bila velika in so se po večini tudi uresničila. Avtomobil je sicer na cesti že dve leti in to se mu na neki način pozna. Kako, se boste vprašali. Gre za električni pogon, tehnologija pa na tem področju izjemno hitro napreduje.</p> <p>Vozilo je z dvema tonama in pol vse prej kot lahko – že baterija sama tehta 650 kilogramov. Za pogon skrbita dva elektromotorja – vsak za en par koles, sistemske moči pa je kar za 300 kilovatov. Tako EQC pospešuje izjemno odločno in moč na podlago prenaša zelo suvereno, tudi na mokri cesti se kolesa zlepa ne zavrtijo v prazno. Svojo moč dokazuje tudi s tem, da je zmožen vleči tudi do 1,8 tone težko prikolico.</p> <p>Težava pa sta poraba energije in njena posledica, doseg. Tu mu številni konkurenti že uhajajo – od tod prejšnja pripomba, da se mu leta poznajo. Če namreč vozimo v ekoprogramu in zelo zmerno (na avtocesti pod dovoljeno mejo), bomo s polno baterijo prevozili komaj nekaj več kot 300 kilometrov, v težavnejših razmerah seveda še manj. To pomeni porabo 22, tudi 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Pri drugih smo vajeni porabe pod 20. Kaj dosti ne pomaga niti sistem rekuperacije energije, ki je sicer odličen – voznik lahko tudi sam določa moč pojemka, tako da zaviranje s stopalko sploh ni nujno potrebno.</p> <p>EQC je sicer drugače pravi mercedes v vseh pogledih – udoben, tehnološko napreden, eleganten, kakovostno izdelan, skratka: tak, kot se spodobi za to prestižno nemško znamko, ki pa že od nekdaj zna tudi postaviti ceno; EQC z bogato opremo stane 84 tisočakov.</p> <p>Zdaj pa bomo sedli v avtomobil, ki je predstavnik – recimo – klasičnih prevoznikov in je primeren predvsem za daljša potovanja. Opel Insignia v karavanski različici ST ponuja predvsem res veliko udobja in prostora za potnike, ob tem pa še za 560 litrov prostornine za prtljago zadaj (mimogrede, vrata prtljažnika se odprejo, če z nogo zanihamo pod zadnjim delom vozila).</p> <p>V notranjosti lahko ob kvalitetni izdelavi in materialih pohvalimo dobro počutje za volanom. Pohvaliti moramo tudi navzočnost nekaj klasičnih gumbov, ki omogočajo, da ni treba za vsako figo brskati po osrednjem zaslonu. Ob tem naj omenimo še možnost enostavnega vklapljanja in izklapljanja najrazličnejših elektronskih sistemov, ki v sodobnih avtomobilih ni pogosta. Malce čudno je samo to, da v tako sodobno opremljenem avtomobilu ni vzvratne kamere, ki bi v skoraj pet metrov dolgem vozilu pogosto prišla prav. Kot da bi jo pozabili vgraditi.</p> <p>Dizelski avtomobili so zadnje čase precej redki gostje v testnih flotah. Insignia nas je zdaj spomnila, da še niso čisto izginili in da je tovrsten pogon še vedno aktualen. Dvolitrski 128-kilovatni turbodizel omogoča zelo elegantno vožnjo, tudi dovolj dinamično, s porabo pod sedem litrov pa tudi razmeroma varčno. Osemstopenjski samodejni menjalnik deluje dobro.</p> <p>Insignia je torej primerna tako za družinske prevoze kot tudi za poslovne namene. Karavan nas je spomnil, da tovrstna vozila še obstajajo, čeprav jih športni terenci in križanci vztrajno izpodrivajo s cest. Z nekaj dodatne opreme stane 42 tisočakov, to pomeni, da med konkurenti ni ne med dražjimi ne med cenejšimi.</p> <p>Prejšnji teden se je pri nas že prvič prikazala nova oplova astra, ki naj bi se v prodajne salone pripeljala prihodnjo pomlad – podobno kot njen sorodnik, novi Peugeot 308, ki smo si ga v teh dneh lahko od blizu ogledali. Je za 10 cm daljši od predhodnika, tudi nekoliko širši in nižji. Sicer je to prvi Peugeot z novim logotipom, tudi prvi, ki je opremljen z matričnimi žarometi in ki govori slovensko.</p> <p>Astra in 308 bosta v izboru za Slovenski avto leta prihodnje leto, jaz pa vas ponovno vabim, da glasujete za Slovenski avto leta 2022. Časa imate še do konca meseca, potem preštejemo glasove in objavimo pet finalistov.</p> <p> </p> <p></p></p> Sat, 27 Nov 2021 09:00:00 +0000 Katrca jih ima 60 Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.<p>Starejši si v bistvu sami najbolj želijo, da ostanejo mobilni; sicer pa si tega želijo tudi drugi družinski člani, da o avtomobilski industriji sploh ne govorimo.</p><p><p>Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.</p> <p>Da je romunska nizkocenovna znamka Dacia pod francoskim Renaultem začela doživljati preporod, je jasno vsakomur. Sandero, ki v izvedbi stepway deluje bolj terensko, je najpomembnejši model te znamke. Zdaj se je pojavil v tretji generaciji. Vidna je zunanja oblikovna posodobitev, novost so žarometi s svetilnimi diodami, ki poskrbijo za atraktivnejši videz sprednjega dela, avtomobil se po tej strani brez dvoma lahko primerja z uglednimi konkurenti. Na videz se stepway spogleduje z urbanimi križanci, to nakazuje skoraj 18-centimetrska oddaljenost od tal, spodnji del odbijačev je obdan z zaščitno ploskvijo, blatniki imajo črne obrobe. Terenski videz pa nas ne sme zavesti, avtomobil se najbolje počuti na urejenih poteh.</p> <p>Izboljšali so notranjost (kabina je kljub temu, da so zunanje mere ostale tako rekoč nespremenjene, širša in prostornejša), prtljažnik pa je s 328 litri prostornine povprečen. Tudi digitalizacija je zdaj oplazila romunsko znamko, a za zdaj samo oplazila, to pa se nam zdi dobro. Dodali so nekaj novih elementov varnosti in udobja, recimo sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu in samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta. Sicer na področju elektronskih pomagal, ki zagotavljajo udobnejšo in varnejšo vožnjo, pri Dacii kar občutno zaostajajo za konkurenco.</p> <p>Ena izmed posebnosti v ponudbi je kombinacija pogona na bencin in plin. Pred časom smo lahko to možnost preizkusili že v terenskem dusterju, zdaj je bil na vrsti torej sandero stepway z oznako 1.0 Eco-G. Litrski turbobencinski trivaljnik s 74 kilovati moči teče na utekočinjen naftni plin – tega napolnimo v 40-litrsko posodo. Ko ga zmanjka, motor samodejno začne poganjati bencin – tega je v polnem rezervoarju 50 litrov. Preklop lahko izvedemo tudi ročno s pritiskom na gumb, prehod na drugo gorivo je skorajda nezaznaven. Debate o tem, kakšna je poraba ob tej kombinaciji, znajo biti kar burne, a res je, da s povprečno vožnjo in rednim polnjenjem plinskega rezervoarja (plin je skoraj za polovico cenejši od bencina) brez dvoma zmanjšamo stroške – morda za 20, lahko tudi za 30 odstotkov. Vsekakor je plinsko-bencinska kombinacija tudi do okolja prijaznejša. Ob ceni dobrih 15 tisočakov omenimo še eno prednost: obiskov bencinskih servisov se verjetno nihče ne veseli – tak sandero s polnima rezervoarjema lahko prepelje tudi blizu tisoč kilometrov.</p> <p>Tudi pri Oplu imajo težave z izdelavo nekaterih modelov – posledično tudi pri nas kupci še vedno čakajo recimo na novega grandlanda, ki je bil predstavljen že pred časom. Zamuja pa tudi nova astra. Prav včeraj so poskrbeli, da smo jo novinarji v Sloveniji le videli od blizu in tudi sedli vanjo, sicer pa naj bi bila uporabnikom na voljo prihodnjo pomlad. Na oko je nedvomno privlačna, sledi najnovejši oplovim oblikovalskim smernicam, sicer pa tehnološko napredna, tudi s hibridno pogonsko kombinacijo, v letu 2023 pa tudi povsem električna. Pri Oplu še vedno obljubljajo, da bodo od leta 2028 izdelovali samo še električna vozila.</p> <p>Še do konca novembra imate možnost glasovati za Slovenski avto leta 2022. Za tri izžrebane imamo zagotovljene tudi tri nagrade: prva je vrednostna kartica za dobroimetje za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, druga je tovorna prikolica TPV, tretja pa komplet zimskih pnevmatik Goodyear. Glasovnico najdete na spletni strani Vala 202.</p></p> 174824078 RTVSLO – Val 202 827 clean Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.<p>Starejši si v bistvu sami najbolj želijo, da ostanejo mobilni; sicer pa si tega želijo tudi drugi družinski člani, da o avtomobilski industriji sploh ne govorimo.</p><p><p>Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.</p> <p>Da je romunska nizkocenovna znamka Dacia pod francoskim Renaultem začela doživljati preporod, je jasno vsakomur. Sandero, ki v izvedbi stepway deluje bolj terensko, je najpomembnejši model te znamke. Zdaj se je pojavil v tretji generaciji. Vidna je zunanja oblikovna posodobitev, novost so žarometi s svetilnimi diodami, ki poskrbijo za atraktivnejši videz sprednjega dela, avtomobil se po tej strani brez dvoma lahko primerja z uglednimi konkurenti. Na videz se stepway spogleduje z urbanimi križanci, to nakazuje skoraj 18-centimetrska oddaljenost od tal, spodnji del odbijačev je obdan z zaščitno ploskvijo, blatniki imajo črne obrobe. Terenski videz pa nas ne sme zavesti, avtomobil se najbolje počuti na urejenih poteh.</p> <p>Izboljšali so notranjost (kabina je kljub temu, da so zunanje mere ostale tako rekoč nespremenjene, širša in prostornejša), prtljažnik pa je s 328 litri prostornine povprečen. Tudi digitalizacija je zdaj oplazila romunsko znamko, a za zdaj samo oplazila, to pa se nam zdi dobro. Dodali so nekaj novih elementov varnosti in udobja, recimo sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu in samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta. Sicer na področju elektronskih pomagal, ki zagotavljajo udobnejšo in varnejšo vožnjo, pri Dacii kar občutno zaostajajo za konkurenco.</p> <p>Ena izmed posebnosti v ponudbi je kombinacija pogona na bencin in plin. Pred časom smo lahko to možnost preizkusili že v terenskem dusterju, zdaj je bil na vrsti torej sandero stepway z oznako 1.0 Eco-G. Litrski turbobencinski trivaljnik s 74 kilovati moči teče na utekočinjen naftni plin – tega napolnimo v 40-litrsko posodo. Ko ga zmanjka, motor samodejno začne poganjati bencin – tega je v polnem rezervoarju 50 litrov. Preklop lahko izvedemo tudi ročno s pritiskom na gumb, prehod na drugo gorivo je skorajda nezaznaven. Debate o tem, kakšna je poraba ob tej kombinaciji, znajo biti kar burne, a res je, da s povprečno vožnjo in rednim polnjenjem plinskega rezervoarja (plin je skoraj za polovico cenejši od bencina) brez dvoma zmanjšamo stroške – morda za 20, lahko tudi za 30 odstotkov. Vsekakor je plinsko-bencinska kombinacija tudi do okolja prijaznejša. Ob ceni dobrih 15 tisočakov omenimo še eno prednost: obiskov bencinskih servisov se verjetno nihče ne veseli – tak sandero s polnima rezervoarjema lahko prepelje tudi blizu tisoč kilometrov.</p> <p>Tudi pri Oplu imajo težave z izdelavo nekaterih modelov – posledično tudi pri nas kupci še vedno čakajo recimo na novega grandlanda, ki je bil predstavljen že pred časom. Zamuja pa tudi nova astra. Prav včeraj so poskrbeli, da smo jo novinarji v Sloveniji le videli od blizu in tudi sedli vanjo, sicer pa naj bi bila uporabnikom na voljo prihodnjo pomlad. Na oko je nedvomno privlačna, sledi najnovejši oplovim oblikovalskim smernicam, sicer pa tehnološko napredna, tudi s hibridno pogonsko kombinacijo, v letu 2023 pa tudi povsem električna. Pri Oplu še vedno obljubljajo, da bodo od leta 2028 izdelovali samo še električna vozila.</p> <p>Še do konca novembra imate možnost glasovati za Slovenski avto leta 2022. Za tri izžrebane imamo zagotovljene tudi tri nagrade: prva je vrednostna kartica za dobroimetje za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, druga je tovorna prikolica TPV, tretja pa komplet zimskih pnevmatik Goodyear. Glasovnico najdete na spletni strani Vala 202.</p></p> Sat, 20 Nov 2021 09:00:00 +0000 Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti. <p>Ko Slovenci prepletemo kulturo v prometu s kulturo pitja alkohola, potem ne moremo dobiti nič dobrega</p><p><p>Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo, kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega, da že sami radi pretiravamo in se dokazujemo, pa svoje doda tudi okolje, "prijatelji", ki pogosto preizkušajo, recimo, še nikoli nismo šli, da ne bi spili še enega ...</p> <p>Mladi dandanes vse bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno "nula nula", ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količine alkohola do dovoljene meje pa si številni ne znajo postaviti.</p></p> 174821805 RTVSLO – Val 202 434 clean Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti. <p>Ko Slovenci prepletemo kulturo v prometu s kulturo pitja alkohola, potem ne moremo dobiti nič dobrega</p><p><p>Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo, kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega, da že sami radi pretiravamo in se dokazujemo, pa svoje doda tudi okolje, "prijatelji", ki pogosto preizkušajo, recimo, še nikoli nismo šli, da ne bi spili še enega ...</p> <p>Mladi dandanes vse bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno "nula nula", ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količine alkohola do dovoljene meje pa si številni ne znajo postaviti.</p></p> Fri, 12 Nov 2021 09:00:00 +0000 Most med prometno kulturo in kulturo pitja V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.<p>Ne gre pa le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo</p><p><p>V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva.</p> <p>Volkswagen je v teh dneh svetu že predstavil naslednja električna modela ID.5 in ID5 GTX, mi pa smo pred časom sedli v njihovega prvega električnega križanca ID.4. Dobrih 30 centimetrov več dolžine v primerjavi s kombilimuzinskim ID.3 se še kako pozna. Gre za izjemno prostorno vozilo, ki omogoča veliko udobja petim potnikom, poleg tega je zadaj še za 540 litrov prostora za prtljago.</p> <p>Litrski bencinski trivaljnik z 92 kilovati, ki ga zdaj že dobro poznamo, je prožen in živahen, na delovanje šeststopenjskega ročnega menjalnika tudi nimamo pripomb. Je pa res, da če motor pogosto silimo v višje obrate, bomo povprečje porabe hitro spravili prek sedmih litrov.</p> <p>V notranjosti ecosport v marsičem spominja na žlahtnejšega focusa, a kakovost materialov in natančnost izdelave le nista na enaki ravni. Gre vseeno za manjši in cenejši avtomobil, ki ga je z nekaj dodatki mogoče dobiti za dobrih 21 tisočakov.</p> <blockquote><p>Do konca novembra poteka glasovanje za Slovenski avto leta 2022. Glasovnico najdete <a href="https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2021-10-01-glasujte-za-slovenski-avto-leta-2022" target="_blank" rel="noopener">tukaj.</a></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174819682 RTVSLO – Val 202 633 clean V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.<p>Ne gre pa le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo</p><p><p>V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva.</p> <p>Volkswagen je v teh dneh svetu že predstavil naslednja električna modela ID.5 in ID5 GTX, mi pa smo pred časom sedli v njihovega prvega električnega križanca ID.4. Dobrih 30 centimetrov več dolžine v primerjavi s kombilimuzinskim ID.3 se še kako pozna. Gre za izjemno prostorno vozilo, ki omogoča veliko udobja petim potnikom, poleg tega je zadaj še za 540 litrov prostora za prtljago.</p> <p>Litrski bencinski trivaljnik z 92 kilovati, ki ga zdaj že dobro poznamo, je prožen in živahen, na delovanje šeststopenjskega ročnega menjalnika tudi nimamo pripomb. Je pa res, da če motor pogosto silimo v višje obrate, bomo povprečje porabe hitro spravili prek sedmih litrov.</p> <p>V notranjosti ecosport v marsičem spominja na žlahtnejšega focusa, a kakovost materialov in natančnost izdelave le nista na enaki ravni. Gre vseeno za manjši in cenejši avtomobil, ki ga je z nekaj dodatki mogoče dobiti za dobrih 21 tisočakov.</p> <blockquote><p>Do konca novembra poteka glasovanje za Slovenski avto leta 2022. Glasovnico najdete <a href="https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2021-10-01-glasujte-za-slovenski-avto-leta-2022" target="_blank" rel="noopener">tukaj.</a></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 06 Nov 2021 09:00:00 +0000 Moralna teža avtomobila Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.<p>Andrej Brglez je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo</p><p><p>Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci <a href="https://www.narava-zdravje.si/" target="_blank" rel="noopener">sejma Narava in zdravje</a> priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, <strong>Andrej Brglez</strong> pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo.</p> <p>Hibridna <strong>Toyota yaris cross</strong> je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.</p> <p>Prenova vozila je prinesla tudi nekaj sprememb v notranjosti – izboljšali so delovanje multimedijskega sistema, ob zaslonu na dotik še vedno najdemo tudi nekaj klasičnih gumbov, kar spet pozdravljamo, izboljšali so nekatere varnostne sisteme, na voljo je tudi radarski tempomat. Toyotin atraktivni kompaktni križanec z bogato opremo ima svojo ceno – malo pod 34 tisočakov.</p> <p>Pri <strong>Oplu</strong> je model <strong>crossland</strong> eden tistih manj privlačnih ali pa vsaj manj vpadljivih, bomo rekli. Je pa res, da je uporaben in dokaj prostoren križanec, v katerem se sedi nekaj višje, kar številnim kupcem ustreza; to potrjuje tudi s prodajnimi številkami, saj so jih pri nas v štirih letih prodali blizu 2600. Z novimi žarometi (prednji svetijo v LED-tehniki), odbijači in platišči je crossland po prenovi vseeno bolj privlačen. Uporabnost v notranjosti med drugim potrjuje s pomikom zadnje klopi za 15 centimetrov, kar prtljažni prostor  poveča na 520 litrov, to pa je za tako velikost avtomobila lep dosežek. Crossland je opremljen s tistimi – recimo osnovnimi varnostnimi sistemi, pogonska izbira pa je bencinska in dizelska. No, prodane dizle je bilo že zdaj mogoče prešteti na prste in tudi poslej bo tako, večina kupcev pa bo naročala vozila z 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem z 81 kilovati moči in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kakršnega smo vozili tudi mi. Tak crossland je čisto dovolj zmogljiv, poraba pa tudi povsem razumljiva. Z upoštevanjem popusta se ga da dobiti za ceno pod dvajset tisočakov.</p> <p>Zdaj pa k novostim. Audi je v Sloveniji predstavil drugi električni <strong>SUV Q4 e-tron</strong>, ki je v ponudbi tudi kot sportback s kupejevsko podobo. Zaradi večje medosne razdalje je Q4 e-tron, kljub temu, da je za skoraj 10 centimetrov krajši od modela Q5, po prostornosti primerljiv z modelom Q7. Osnovni je Audi Q4 e-tron s 125 kilovatnim motorjem, zmogljivejši zmore 150 kilovatov, vrh ponudbe pa predstavlja Q4 e-tron quattro, ki je opremljen z dvema elektromotorjema. Doseg je odvisen od baterije – manjša ima kapaciteto 52 kilovatnih ur, večja 77, doseg je lahko tako 340 kilometrov ali pa tudi več kot 500. Doseg so podaljšali tudi z nekaterimi loputami in spojlerji, ki poskrbijo za večjo aerodinamiko.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211019-110838-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211019-113635-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Pri <strong>Citroenu</strong> so osvežili model <strong>C3 aircross</strong>, ki zaradi spremenjenega sprednjega dela zdaj deluje nekoliko bolj robustno. V notranjosti še vedno prostoren in prilagodljiv (zadnje sedeže je možno premikati vzdolžno za 15 centimetrov in tako povečati prtljažnik, ki v osnovi meri 410 litrov), sicer pa z razširjenim naborom varnostnih in asistenčnih sistemov, novost pa je tudi 9-palčni zaslon na dotik, ki je na voljo z multimedijsko napravo z navigacijo. 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik je v ponudbi z 81 ali 96 kilovati, 1.5 litrski dizelski HDI pa z 81 in 88 kilovati. Šibkejša motorja sta povezana z ročnim, močnejša pa s samodejnim šest stopenjskim menjalnikom. Cene se na ceniku začnejo pri 17.600 evrih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-101-4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-108-8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-116-11-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><em>Foto: Žiga Intihar</em></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>DS</strong> pa je k nam pripeljal na ogled prestižni model <strong>DS9</strong>, ki obuja spomin na čase, ko so Francozi izdelovali in ponujali razkošne in tudi ekstravagantne limuzine, recimo DS iz leta 1955, pa potem XM in C6. DS9 prinaša vse, kar pomeni vrhunsko udobje, za pogon pa skrbijo priključni hibridi.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503019-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503003-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503006-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><em>Post-production: Astuce Productions</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Še en Toyotin rekord omenimo. Model mirai se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Vozilo na vodikove gorivne celice je z enim rezervoarjem vodika (eno polnjenje traja le 5 minut) prevozilo kar 1360 kilometrov in tako postavilo nov mejnik v razredu brezemisijskih vozil.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174818147 RTVSLO – Val 202 922 clean Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.<p>Andrej Brglez je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo</p><p><p>Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci <a href="https://www.narava-zdravje.si/" target="_blank" rel="noopener">sejma Narava in zdravje</a> priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, <strong>Andrej Brglez</strong> pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo.</p> <p>Hibridna <strong>Toyota yaris cross</strong> je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.</p> <p>Prenova vozila je prinesla tudi nekaj sprememb v notranjosti – izboljšali so delovanje multimedijskega sistema, ob zaslonu na dotik še vedno najdemo tudi nekaj klasičnih gumbov, kar spet pozdravljamo, izboljšali so nekatere varnostne sisteme, na voljo je tudi radarski tempomat. Toyotin atraktivni kompaktni križanec z bogato opremo ima svojo ceno – malo pod 34 tisočakov.</p> <p>Pri <strong>Oplu</strong> je model <strong>crossland</strong> eden tistih manj privlačnih ali pa vsaj manj vpadljivih, bomo rekli. Je pa res, da je uporaben in dokaj prostoren križanec, v katerem se sedi nekaj višje, kar številnim kupcem ustreza; to potrjuje tudi s prodajnimi številkami, saj so jih pri nas v štirih letih prodali blizu 2600. Z novimi žarometi (prednji svetijo v LED-tehniki), odbijači in platišči je crossland po prenovi vseeno bolj privlačen. Uporabnost v notranjosti med drugim potrjuje s pomikom zadnje klopi za 15 centimetrov, kar prtljažni prostor  poveča na 520 litrov, to pa je za tako velikost avtomobila lep dosežek. Crossland je opremljen s tistimi – recimo osnovnimi varnostnimi sistemi, pogonska izbira pa je bencinska in dizelska. No, prodane dizle je bilo že zdaj mogoče prešteti na prste in tudi poslej bo tako, večina kupcev pa bo naročala vozila z 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem z 81 kilovati moči in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kakršnega smo vozili tudi mi. Tak crossland je čisto dovolj zmogljiv, poraba pa tudi povsem razumljiva. Z upoštevanjem popusta se ga da dobiti za ceno pod dvajset tisočakov.</p> <p>Zdaj pa k novostim. Audi je v Sloveniji predstavil drugi električni <strong>SUV Q4 e-tron</strong>, ki je v ponudbi tudi kot sportback s kupejevsko podobo. Zaradi večje medosne razdalje je Q4 e-tron, kljub temu, da je za skoraj 10 centimetrov krajši od modela Q5, po prostornosti primerljiv z modelom Q7. Osnovni je Audi Q4 e-tron s 125 kilovatnim motorjem, zmogljivejši zmore 150 kilovatov, vrh ponudbe pa predstavlja Q4 e-tron quattro, ki je opremljen z dvema elektromotorjema. Doseg je odvisen od baterije – manjša ima kapaciteto 52 kilovatnih ur, večja 77, doseg je lahko tako 340 kilometrov ali pa tudi več kot 500. Doseg so podaljšali tudi z nekaterimi loputami in spojlerji, ki poskrbijo za večjo aerodinamiko.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211019-110838-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211019-113635-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Pri <strong>Citroenu</strong> so osvežili model <strong>C3 aircross</strong>, ki zaradi spremenjenega sprednjega dela zdaj deluje nekoliko bolj robustno. V notranjosti še vedno prostoren in prilagodljiv (zadnje sedeže je možno premikati vzdolžno za 15 centimetrov in tako povečati prtljažnik, ki v osnovi meri 410 litrov), sicer pa z razširjenim naborom varnostnih in asistenčnih sistemov, novost pa je tudi 9-palčni zaslon na dotik, ki je na voljo z multimedijsko napravo z navigacijo. 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik je v ponudbi z 81 ali 96 kilovati, 1.5 litrski dizelski HDI pa z 81 in 88 kilovati. Šibkejša motorja sta povezana z ročnim, močnejša pa s samodejnim šest stopenjskim menjalnikom. Cene se na ceniku začnejo pri 17.600 evrih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-101-4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-108-8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/citroenc3aircross-fotozigaintihar-116-11-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><em>Foto: Žiga Intihar</em></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>DS</strong> pa je k nam pripeljal na ogled prestižni model <strong>DS9</strong>, ki obuja spomin na čase, ko so Francozi izdelovali in ponujali razkošne in tudi ekstravagantne limuzine, recimo DS iz leta 1955, pa potem XM in C6. DS9 prinaša vse, kar pomeni vrhunsko udobje, za pogon pa skrbijo priključni hibridi.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503019-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503003-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cl-19503006-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><em>Post-production: Astuce Productions</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Še en Toyotin rekord omenimo. Model mirai se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Vozilo na vodikove gorivne celice je z enim rezervoarjem vodika (eno polnjenje traja le 5 minut) prevozilo kar 1360 kilometrov in tako postavilo nov mejnik v razredu brezemisijskih vozil.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 30 Oct 2021 08:00:00 +0000 Z električnega kolesa v hibridni avtomobil V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre. <p>Tudi o tem, kako izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil</p><p><p>V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi <strong>Andreja Brgleza</strong>, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.</p></p> 174816229 RTVSLO – Val 202 443 clean V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre. <p>Tudi o tem, kako izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil</p><p><p>V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi <strong>Andreja Brgleza</strong>, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.</p></p> Sat, 23 Oct 2021 09:00:00 +0000 Kako voziti ekološko s hibridom Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.<p>Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.</p><p><p>V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.</p> <p>Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.</p> <p>Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.</p> <p>Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.</p> <p>RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.</p> <p>Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.</p> <p>Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.</p> <p>Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.</p> <p>Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.</p> <p>Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.</p> <p>Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.</p> <p>Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174814116 RTVSLO – Val 202 934 clean Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.<p>Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.</p><p><p>V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.</p> <p>Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.</p> <p>Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.</p> <p>Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.</p> <p>RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.</p> <p>Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.</p> <p>Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.</p> <p>Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.</p> <p>Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.</p> <p>Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.</p> <p>Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.</p> <p>Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 16 Oct 2021 08:00:00 +0000 Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".<p>V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.</p><p><p>Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".</p> <p>Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.</p> <p>Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.</p> <p>Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.</p> <p>Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.</p> <p>Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.</p> <p>O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.</p> <p>Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.</p> <p>Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.</p> <p>Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.</p></p> 174812240 RTVSLO – Val 202 753 clean Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".<p>V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.</p><p><p>Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".</p> <p>Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.</p> <p>Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.</p> <p>Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.</p> <p>Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.</p> <p>Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.</p> <p>O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.</p> <p>Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.</p> <p>Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.</p> <p>Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.</p></p> Sat, 09 Oct 2021 08:00:00 +0000 Ponovno na izpitno vožnjo Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.<p>Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb</p><p><p>Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…</p> <p>Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi  Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.</p> <p>O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol,  testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.</p> <p></p> <p>Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov.  Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.</p> <p></p> <p>Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174810237 RTVSLO – Val 202 979 clean Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.<p>Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb</p><p><p>Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…</p> <p>Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi  Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.</p> <p>O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol,  testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.</p> <p></p> <p>Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov.  Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.</p> <p></p> <p>Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 02 Oct 2021 08:00:00 +0000 Ni vse v elektriki Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.<p>Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili</p><p><p>Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja <strong>Andrej Brglez.</strong></p> <p>Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.</p> <p>Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.</p> <p>Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.</p> <p>Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.</p> <p>Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.</p> <p>Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.</p> <p>Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.</p> <p>Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.</p></p> 174808119 RTVSLO – Val 202 866 clean Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.<p>Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili</p><p><p>Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja <strong>Andrej Brglez.</strong></p> <p>Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.</p> <p>Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.</p> <p>Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.</p> <p>Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.</p> <p>Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.</p> <p>Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.</p> <p>Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.</p> <p>Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.</p></p> Sat, 25 Sep 2021 08:00:00 +0000 Kolesa so vse težja in hitrejša Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov. <p>Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov</p><p><p>Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. <strong>Andrej Brglez</strong> pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.</p> <p>Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.</p> <p>Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.</p> <p>Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.</p> <p>Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…</p> <p>Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.</p> <p>Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.</p> <p>Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210913-111741-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210913-100705-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.</p> <p>Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.</p> <p>Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.</p> <p>Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …</p></p> 174806293 RTVSLO – Val 202 1126 clean Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov. <p>Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov</p><p><p>Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. <strong>Andrej Brglez</strong> pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.</p> <p>Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.</p> <p>Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.</p> <p>Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.</p> <p>Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…</p> <p>Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.</p> <p>Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.</p> <p>Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210913-111741-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210913-100705-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.</p> <p>Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.</p> <p>Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.</p> <p>Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …</p></p> Sat, 18 Sep 2021 08:00:00 +0000 Sprememba potovalnih navad je nujna V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili. <p>V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla. </p><p><p>V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.</p> <p>Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.</p> <p>Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.</p> <p>Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.</p> <p>Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali <em>vratic</em>, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.</p> <p>Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.</p> <p>Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo <em>Evro okoljskega standarda</em> pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.</p> <p>Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.</p> <p>In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.</p></p> 174804522 RTVSLO – Val 202 901 clean V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili. <p>V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla. </p><p><p>V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.</p> <p>Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.</p> <p>Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.</p> <p>Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.</p> <p>Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali <em>vratic</em>, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.</p> <p>Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.</p> <p>Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo <em>Evro okoljskega standarda</em> pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.</p> <p>Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.</p> <p>In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.</p></p> Sat, 11 Sep 2021 08:00:00 +0000 Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.<p>Jesenski salon ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina</p><p><p>Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.</p> <p>Zdaj pa najprej za nekaj minut v svet bavarskih prestižnežev. Trije so nas obiskali v zadnjih tednih, če bi sešteli moči vseh treh, bi dobili skupno 635 kilovatov, če bi sešteli cene, pa skoraj 320 tisoč evrov. Ampak po vrsti. Najprej h karavanskemu 530e xDrive touring. Avtomobil je dovolj prostoren in izjemno udoben ne samo na sprednjih ampak tudi na zadnjih sedežih, manj razkošen je edino prtljažnik, ki mu še nekaj dodatnih litrov prostora odvzame spodaj nameščena baterija. Vozilo je namreč priključni hibrid. Poganja ga dvolitrski 135 kilovatni bencinski motor, ki mu pomaga 80 kilovatni elektromotor – skupna sistemska moč je tako kar 215 kilovatov. Avtomobil tako pospeši do 100 km/h le v dobrih šestih sekundah, če pritisnemo na plin. Sicer pa se karavanska limuzina z vrhunskim udobjem izkaže predvsem na daljši poteh, ko svojo vlogo odigra tudi elektronsko uravnavanje blažilnikov, če si ga privoščimo za dodatno doplačilo; to  poskrbi, da se nam naše marsikje luknjaste ceste zazdijo skoraj ravne.    Kar zadeva baterijo in vožnjo na električni pogon; polna baterija zadošča za električno vožnjo recimo nekje do 40 kilometrov, morda tudi malo več, ker se baterija delno lahko polni tudi med vožnjo. Seveda pa se moramo tedaj voziti počasi in z občutkom. Povprečno porabo se da brez težav spraviti pod 6 litrov, seveda če vozimo v hibridnem načinu. Gre torej za prestižnega karavana, ki ponuja veliko udobja in prijetno vožnjo že za dobrih 66 tisočakov, za še več veselja in nekaj vrhunskih dodatkov, kot jih je imel testni avtomobil, pa cena preseže sto tisočakov.</p> <p>Še ena petica se je pripeljala na naše dvorišče – z oznako 545e xDrive Limousine. Avtomobil je malenkost krajši od petih metrov ravno tako kot karavan, sicer pa je način pogona podoben kot pri prej opisanem, s tem, da je v tem vozilu pogonski agregat trilitrski, moči pa je za 210 kilovatov. Cena osnovnega modela je malo čez 70 tisočakov. V tem dobimo že marsikaj, recimo ključ z zaslonom, ki je kot manjši mobilni telefon in omogoča kup ukazov na daljavo, tudi parkiranje. Potem so tu ogrevani sprednji in zadnji sedeži, pa štiripodročna avtomatska klimatska naprava, prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu, možnost ukazovanja s kretnjami, asistent za dolge luči in še kaj. Potem so možne še razne dobrote, recimo laserske luči, pa nekaj paketov, ki se imenujejo First class, pa Bussines class, pa paket inovacij, Driving Assistant Professional in ekskluzivno usnje – vse za še več udobja in prestiža – pa spet presežemo sto tisočakov.</p> <p>Potem pa je prišla na vrsto še šestica, uradno 630d xDrive Gran Turismo. Avtomobil v dolžino meri že spoštljivih 509 cm, kar se pozna predvsem ali pa sploh samo zadaj. Zadnji del avtomobila je tudi oblikovno najbolj privlačen, bi si upali trditi. Velika prtljažna vrata, ki se seveda odpirajo s pomočjo elektrike, vas popeljejo v zajeten in urejen prtljažni prostor, v katerem je za 600 litrov prostora. Če bi v avto tlačili daljše predmete, pa v prtljažniku stisnete gumb in zadnja klop se podre. Skratka, privlačno oblikovan in uporaben zadnji del avtomobila. Pogonski agregat je bil (kot pove že črka d v oznaki) dizelski, in sicer trilitrski  šestvaljnik z 210 kilovati moči, asistiral pa je osem stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje brezhibno in vrhunsko. Poraba okoli osmih litrov za dve toni težko vozilo se zdi povsem razumna. Sicer seveda tudi v šestici voznik sedi povsem tako kot si želi. V pomoč mu je vsa tehnologija, ki sodi v avtomobil izdelovalca prestižnih vozil. Že osnovna opremljenost avtomobila je precej bogata- tak stane blizu 75 tisočakov, z nekaj dobrotami pa spet lahko hitro presežemo mejo sto tisočakov.</p> <p>Zdaj je že čas, da gremo s cenami nekoliko navzdol. V Slovenijo se je v tem tednu pripeljal čisto novi Nissanov športni terenec qashqai, ki je leta 2007 začel s pohodom tovrstnih vozil. Dandanes ima že številno konkurenco, zato v tretji generaciji prihaja dodobra prenovljen. Oblikovno se je seveda približal zadnjim hišnim usmeritvam, se pravi, da predvsem prednji del kaže na sorodstvo z jukom, po drugi strani pa je še vedno jasno, da gre za qashqaija. V masko so namestili LED matrične žaromete, svetlobni podpis dnevnih luči pa je v obliki bumeranga. Avtomobil je malenkost večji, sicer pa poln tehnoloških inovacij, spisek asistenčno varnostnih sistemov je bogat. Dizelskega agregata ni več, bencinski je 1,3 litrski z blagohibridno tehnologijo in z močjo 103 ali 116 kilovatov. Opremljen je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, zmogljivejši tudi z novim brezstopenjskim CVT. Prihodnje leto bo v ponudbi še qashqai s sistemom e-POWER, ki ima vgrajen 1.5 litrski atmosferski agregat, ki je namenjen le proizvodnji električne energije, ki se shranjuje v bateriji, pogonski element pa je elektromotor z močjo 140 kilovatov. Cene naprednega in modernega športnega terenca se začnejo pri 23.300 evrih.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174802581 RTVSLO – Val 202 930 clean Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.<p>Jesenski salon ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina</p><p><p>Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.</p> <p>Zdaj pa najprej za nekaj minut v svet bavarskih prestižnežev. Trije so nas obiskali v zadnjih tednih, če bi sešteli moči vseh treh, bi dobili skupno 635 kilovatov, če bi sešteli cene, pa skoraj 320 tisoč evrov. Ampak po vrsti. Najprej h karavanskemu 530e xDrive touring. Avtomobil je dovolj prostoren in izjemno udoben ne samo na sprednjih ampak tudi na zadnjih sedežih, manj razkošen je edino prtljažnik, ki mu še nekaj dodatnih litrov prostora odvzame spodaj nameščena baterija. Vozilo je namreč priključni hibrid. Poganja ga dvolitrski 135 kilovatni bencinski motor, ki mu pomaga 80 kilovatni elektromotor – skupna sistemska moč je tako kar 215 kilovatov. Avtomobil tako pospeši do 100 km/h le v dobrih šestih sekundah, če pritisnemo na plin. Sicer pa se karavanska limuzina z vrhunskim udobjem izkaže predvsem na daljši poteh, ko svojo vlogo odigra tudi elektronsko uravnavanje blažilnikov, če si ga privoščimo za dodatno doplačilo; to  poskrbi, da se nam naše marsikje luknjaste ceste zazdijo skoraj ravne.    Kar zadeva baterijo in vožnjo na električni pogon; polna baterija zadošča za električno vožnjo recimo nekje do 40 kilometrov, morda tudi malo več, ker se baterija delno lahko polni tudi med vožnjo. Seveda pa se moramo tedaj voziti počasi in z občutkom. Povprečno porabo se da brez težav spraviti pod 6 litrov, seveda če vozimo v hibridnem načinu. Gre torej za prestižnega karavana, ki ponuja veliko udobja in prijetno vožnjo že za dobrih 66 tisočakov, za še več veselja in nekaj vrhunskih dodatkov, kot jih je imel testni avtomobil, pa cena preseže sto tisočakov.</p> <p>Še ena petica se je pripeljala na naše dvorišče – z oznako 545e xDrive Limousine. Avtomobil je malenkost krajši od petih metrov ravno tako kot karavan, sicer pa je način pogona podoben kot pri prej opisanem, s tem, da je v tem vozilu pogonski agregat trilitrski, moči pa je za 210 kilovatov. Cena osnovnega modela je malo čez 70 tisočakov. V tem dobimo že marsikaj, recimo ključ z zaslonom, ki je kot manjši mobilni telefon in omogoča kup ukazov na daljavo, tudi parkiranje. Potem so tu ogrevani sprednji in zadnji sedeži, pa štiripodročna avtomatska klimatska naprava, prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu, možnost ukazovanja s kretnjami, asistent za dolge luči in še kaj. Potem so možne še razne dobrote, recimo laserske luči, pa nekaj paketov, ki se imenujejo First class, pa Bussines class, pa paket inovacij, Driving Assistant Professional in ekskluzivno usnje – vse za še več udobja in prestiža – pa spet presežemo sto tisočakov.</p> <p>Potem pa je prišla na vrsto še šestica, uradno 630d xDrive Gran Turismo. Avtomobil v dolžino meri že spoštljivih 509 cm, kar se pozna predvsem ali pa sploh samo zadaj. Zadnji del avtomobila je tudi oblikovno najbolj privlačen, bi si upali trditi. Velika prtljažna vrata, ki se seveda odpirajo s pomočjo elektrike, vas popeljejo v zajeten in urejen prtljažni prostor, v katerem je za 600 litrov prostora. Če bi v avto tlačili daljše predmete, pa v prtljažniku stisnete gumb in zadnja klop se podre. Skratka, privlačno oblikovan in uporaben zadnji del avtomobila. Pogonski agregat je bil (kot pove že črka d v oznaki) dizelski, in sicer trilitrski  šestvaljnik z 210 kilovati moči, asistiral pa je osem stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje brezhibno in vrhunsko. Poraba okoli osmih litrov za dve toni težko vozilo se zdi povsem razumna. Sicer seveda tudi v šestici voznik sedi povsem tako kot si želi. V pomoč mu je vsa tehnologija, ki sodi v avtomobil izdelovalca prestižnih vozil. Že osnovna opremljenost avtomobila je precej bogata- tak stane blizu 75 tisočakov, z nekaj dobrotami pa spet lahko hitro presežemo mejo sto tisočakov.</p> <p>Zdaj je že čas, da gremo s cenami nekoliko navzdol. V Slovenijo se je v tem tednu pripeljal čisto novi Nissanov športni terenec qashqai, ki je leta 2007 začel s pohodom tovrstnih vozil. Dandanes ima že številno konkurenco, zato v tretji generaciji prihaja dodobra prenovljen. Oblikovno se je seveda približal zadnjim hišnim usmeritvam, se pravi, da predvsem prednji del kaže na sorodstvo z jukom, po drugi strani pa je še vedno jasno, da gre za qashqaija. V masko so namestili LED matrične žaromete, svetlobni podpis dnevnih luči pa je v obliki bumeranga. Avtomobil je malenkost večji, sicer pa poln tehnoloških inovacij, spisek asistenčno varnostnih sistemov je bogat. Dizelskega agregata ni več, bencinski je 1,3 litrski z blagohibridno tehnologijo in z močjo 103 ali 116 kilovatov. Opremljen je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, zmogljivejši tudi z novim brezstopenjskim CVT. Prihodnje leto bo v ponudbi še qashqai s sistemom e-POWER, ki ima vgrajen 1.5 litrski atmosferski agregat, ki je namenjen le proizvodnji električne energije, ki se shranjuje v bateriji, pogonski element pa je elektromotor z močjo 140 kilovatov. Cene naprednega in modernega športnega terenca se začnejo pri 23.300 evrih.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 04 Sep 2021 08:00:00 +0000 Avtomobilski saloni se spreminjajo Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.<p>Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo</p><p><p>Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški.  Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? <strong>Andrej Brglez</strong> pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.</p> <p>Istega dne, ko nam je <em>Ursula Bruseljska</em> sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "<em>Leto 2035 je še daleč!"</em></p> <p>Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.</p> <p>Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – <em>Bajo 1000</em>,  ki <em>hillbillyjem</em> pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "<em>Raptor …"</em> Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.</p> <p>Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.</p> <p>Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.</p> <p>Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.</p> <p></p> <p>Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.</p> <p>Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.</p> <p>Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.</p> <p>Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.</p></p> 174800847 RTVSLO – Val 202 821 clean Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.<p>Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo</p><p><p>Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški.  Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? <strong>Andrej Brglez</strong> pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.</p> <p>Istega dne, ko nam je <em>Ursula Bruseljska</em> sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "<em>Leto 2035 je še daleč!"</em></p> <p>Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.</p> <p>Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – <em>Bajo 1000</em>,  ki <em>hillbillyjem</em> pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "<em>Raptor …"</em> Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.</p> <p>Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.</p> <p>Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.</p> <p>Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.</p> <p></p> <p>Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.</p> <p>Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.</p> <p>Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.</p> <p>Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.</p></p> Sat, 28 Aug 2021 08:00:00 +0000 Poreklo avtomobilov Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni. <p>Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa</p><p><p>Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174799284 RTVSLO – Val 202 758 clean Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni. <p>Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa</p><p><p>Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 21 Aug 2021 08:00:00 +0000 Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS. <p>Zavijanje desno v križiščih ob rdeči luči bo za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča</p><p><p>Pred dnevi je začela veljati novela <a href="http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7404#" target="_blank" rel="noopener">Zakona o pravilih cestnega prometa</a>. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške?</p> <p><span>Najbolj pereča sprememba pa je dovoljeno zavijanje desno ob rdeči luči. <strong>Andrej Brglez</strong> iz AMZS pravi, da <em>"bo to za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča, ker bodo križišča, kjer se bo uporabljala ta možnost, relativno pregledna, sistematično in dobro izbrana. Prav tako bo tudi znak, ki bo to signaliziral voznikom, pregleden."</em></span></p> <p><span>Kaj pa nas na področju prometne zakonodaje čaka v prihodnosti? Predvsem bo potrebno urediti možnost vožnje avtonomnih vozil: kje se lahko vozijo, kdo jih lahko vozi in na kakšen način. Odprto ostaja tudi polje eletričnih prevoznih sredstev. Po napodevih Brgleza se v prihodnosti policijski nadzor ne bo toliko povečal, bolj aktualen bo postal avtomatiziran nadzor mest in celotne države z radarji, senzorji in ostalimi merilci. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174798822 RTVSLO – Val 202 470 clean Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS. <p>Zavijanje desno v križiščih ob rdeči luči bo za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča</p><p><p>Pred dnevi je začela veljati novela <a href="http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7404#" target="_blank" rel="noopener">Zakona o pravilih cestnega prometa</a>. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške?</p> <p><span>Najbolj pereča sprememba pa je dovoljeno zavijanje desno ob rdeči luči. <strong>Andrej Brglez</strong> iz AMZS pravi, da <em>"bo to za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča, ker bodo križišča, kjer se bo uporabljala ta možnost, relativno pregledna, sistematično in dobro izbrana. Prav tako bo tudi znak, ki bo to signaliziral voznikom, pregleden."</em></span></p> <p><span>Kaj pa nas na področju prometne zakonodaje čaka v prihodnosti? Predvsem bo potrebno urediti možnost vožnje avtonomnih vozil: kje se lahko vozijo, kdo jih lahko vozi in na kakšen način. Odprto ostaja tudi polje eletričnih prevoznih sredstev. Po napodevih Brgleza se v prihodnosti policijski nadzor ne bo toliko povečal, bolj aktualen bo postal avtomatiziran nadzor mest in celotne države z radarji, senzorji in ostalimi merilci. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 18 Aug 2021 08:45:00 +0000 Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.<p>Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke. </p><p><p>Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. <strong>Andrej Brglez</strong> spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela <em>Toyota</em>, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.</p> <p>Suzukijev model <em>SX4 s-cross</em> je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre.  Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start &amp; Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.</p> <p>V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.</p> <p>Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni <em>R-18 – retro</em> v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a <em>R-18</em> je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a <em>R-18</em>, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. <em>R-18</em> ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim <em>BMW</em> išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.</p></p> 174797422 RTVSLO – Val 202 757 clean Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.<p>Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke. </p><p><p>Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. <strong>Andrej Brglez</strong> spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela <em>Toyota</em>, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.</p> <p>Suzukijev model <em>SX4 s-cross</em> je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre.  Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start &amp; Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.</p> <p>V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.</p> <p>Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni <em>R-18 – retro</em> v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a <em>R-18</em> je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a <em>R-18</em>, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. <em>R-18</em> ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim <em>BMW</em> išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.</p></p> Wed, 11 Aug 2021 07:56:00 +0000 OI tudi promocija mobilnosti Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez. <p>Zdaj se je spremenilo toliko stvari, da postaja realna možnost menjave baterije prazne za polno.</p><p><p>Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.</p> <p>Črka »Q« je recimo zelo pogosta v angleških kriminalnih romanih, na drugi strani pa precej redka v slovenski izreki. In še slabše bi bilo, če ne bi za tega posebneža abecede skrbeli pri Audiju. Njihov nabor vozil, ki jim vlada Q, je zelo impresiven, danes pa si nekoliko pobližje oglejmo dva predstavnika razreda, ki sta pred kratkim doživela in očitno tudi zelo uspešno preživela nekaj malega lepotnih posegov.</p> <p>Q5 je centralna figura vseh Audijevih Q-jev. So večji in so tudi manjši, a Q5 je tisto vozilo, ki na samem vrhu pooseblja, za kaj pri cestnih terenskih vozilih sploh gre. Impresivna, a še obvladljiva podoba, polna prestiža v vse smeri, suverena tehnika in predvsem popolna vozniška izkušnja.</p> <p>Novosti so skrite v podrobnostih in kot je navada, so se lotili svetil, maske hladilnika ter nekaterih sprememb v komunikaciji med vozilom in voznikom. Pri tem naj omenimo, da so modro obdržali tudi še nekaj analognih stikal, kar je v tem razredu že bolj izjema kot pravilo. Audi je, vsaj v našem primeru, še vedno dovolj samozavesten, da zaupa dizlu. Preganjana žival tik pred izumrtjem v takem audiju še zadnjič zamahne z repom. Dvolitrski 150-kilovatni TDi, naj nam bo oproščeno, je še vedno ultimativni pogonski agregat. Vožnja je mirna, zanesljiva, ob uporabi vrhunskih materialov tudi tiha, s sedemstopenjsko samodejno menjalniško izkušnjo in seveda z obveznim Quattro dodatkom je lahko voznik kraljična na zrnu graha, pa bo težko med vožnjo našel kakršno koli zamero. Omenimo še dodatno vgrajen generator, ki polni akumulator; ta zagotavlja energijo električnim porabnikom, pomaga pri pospeševanju in omogoča tudi t. i. »jadranje z ugasnjenim motorjem«. Audi Q5 je vrhunsko vozilo, eno redkih, ki navduši že samo ob pogledu nanj, ali ko zapelje mimo; zagotovo je izjemna izkušnja imeti ga, ampak glede na ceno je dovolj prijetna izkušnja samo opazovati ga.</p> <p>Na srečo pa ima Q-oddelek nekaj tudi za plitvejše žepe. Ne sicer za prazne, zagotovo pa za bolj povprečne. Če od Q5 odštejemo tri Q-je, dobimo Q2.</p> <p>Tako podoben, a tako drugačen od večjega brata. Prav tako malenkostno prenovljen, prav tako dobro ugnezden v razredu mestnih terencev. Q2 je prišel na trg nekoliko pozno. Medtem ko je konkurenca že na veliko tržila majhne terence, so se pri Audiju obirali in ko smo ga pred petimi leti prvič zagledali, smo Nemcem priznali, da so na zabavo zamujali z razlogom. Na vprašanje »kako narediti običajen avtomobilski razred poseben,« so odgovorili z odliko. Ni jih zaneslo v pretiravanja, avto je obdržal osnovne gabarite vsakdanjih bratrancev, kljub temu pa so ga nezmotljivo dvignili na novo, do takrat še nevideno raven. Od tistih dob je tudi konkurenca začela lišpati svoje mestne terence in od tod nuja po prenovi Q2.</p> <p>Kot pri Q5 se je prenova dotikala svetil, maske hladilnika in digitalnega okolja. Ampak zato so nam sladkorčke zavili pod pokrovom. 1,5-litrski bencinski agregat s 110 kilovati je pravi mali tehnološki biser. Pred leti smo že poročali o tehnologiji sistema izklapljanja posameznih valjev v agregatu, ko so potrebe po navoru ali zmanjšane, ali pa je navor konstanten. Še natančneje: tehnologija COD, kar bi prevedli kot »<em>cilinder na zahtevo</em>,« občasno izklaplja drugi in tretji valj ter s tem varčuje pri porabi goriva. Tehnologija je za voznika povsem nevidna in še tako tehnološko zaverovan voznik igre valjev pod pokrovom ne opazi. Sploh če je v spregi še samodejni sedemstopenjski S-tronic. Poraba je zato za povsem spodoben kos avtomobila navsezadnje res ugodna, saj se zelo težko in s pretiravanji voznik prebije prek meje sedmih litrov. Q2 je po audijevsko zadržan, a tudi po Audijevsko premišljen in kakovosten avtomobil. Ker spada med tiste avtomobile, katerih nakup je že v dometu racionalne slovenske duše, ima na naših cestah tudi sorazmerno veliko predstavništvo.</p></p> 174791660 RTVSLO – Val 202 802 clean Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez. <p>Zdaj se je spremenilo toliko stvari, da postaja realna možnost menjave baterije prazne za polno.</p><p><p>Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.</p> <p>Črka »Q« je recimo zelo pogosta v angleških kriminalnih romanih, na drugi strani pa precej redka v slovenski izreki. In še slabše bi bilo, če ne bi za tega posebneža abecede skrbeli pri Audiju. Njihov nabor vozil, ki jim vlada Q, je zelo impresiven, danes pa si nekoliko pobližje oglejmo dva predstavnika razreda, ki sta pred kratkim doživela in očitno tudi zelo uspešno preživela nekaj malega lepotnih posegov.</p> <p>Q5 je centralna figura vseh Audijevih Q-jev. So večji in so tudi manjši, a Q5 je tisto vozilo, ki na samem vrhu pooseblja, za kaj pri cestnih terenskih vozilih sploh gre. Impresivna, a še obvladljiva podoba, polna prestiža v vse smeri, suverena tehnika in predvsem popolna vozniška izkušnja.</p> <p>Novosti so skrite v podrobnostih in kot je navada, so se lotili svetil, maske hladilnika ter nekaterih sprememb v komunikaciji med vozilom in voznikom. Pri tem naj omenimo, da so modro obdržali tudi še nekaj analognih stikal, kar je v tem razredu že bolj izjema kot pravilo. Audi je, vsaj v našem primeru, še vedno dovolj samozavesten, da zaupa dizlu. Preganjana žival tik pred izumrtjem v takem audiju še zadnjič zamahne z repom. Dvolitrski 150-kilovatni TDi, naj nam bo oproščeno, je še vedno ultimativni pogonski agregat. Vožnja je mirna, zanesljiva, ob uporabi vrhunskih materialov tudi tiha, s sedemstopenjsko samodejno menjalniško izkušnjo in seveda z obveznim Quattro dodatkom je lahko voznik kraljična na zrnu graha, pa bo težko med vožnjo našel kakršno koli zamero. Omenimo še dodatno vgrajen generator, ki polni akumulator; ta zagotavlja energijo električnim porabnikom, pomaga pri pospeševanju in omogoča tudi t. i. »jadranje z ugasnjenim motorjem«. Audi Q5 je vrhunsko vozilo, eno redkih, ki navduši že samo ob pogledu nanj, ali ko zapelje mimo; zagotovo je izjemna izkušnja imeti ga, ampak glede na ceno je dovolj prijetna izkušnja samo opazovati ga.</p> <p>Na srečo pa ima Q-oddelek nekaj tudi za plitvejše žepe. Ne sicer za prazne, zagotovo pa za bolj povprečne. Če od Q5 odštejemo tri Q-je, dobimo Q2.</p> <p>Tako podoben, a tako drugačen od večjega brata. Prav tako malenkostno prenovljen, prav tako dobro ugnezden v razredu mestnih terencev. Q2 je prišel na trg nekoliko pozno. Medtem ko je konkurenca že na veliko tržila majhne terence, so se pri Audiju obirali in ko smo ga pred petimi leti prvič zagledali, smo Nemcem priznali, da so na zabavo zamujali z razlogom. Na vprašanje »kako narediti običajen avtomobilski razred poseben,« so odgovorili z odliko. Ni jih zaneslo v pretiravanja, avto je obdržal osnovne gabarite vsakdanjih bratrancev, kljub temu pa so ga nezmotljivo dvignili na novo, do takrat še nevideno raven. Od tistih dob je tudi konkurenca začela lišpati svoje mestne terence in od tod nuja po prenovi Q2.</p> <p>Kot pri Q5 se je prenova dotikala svetil, maske hladilnika in digitalnega okolja. Ampak zato so nam sladkorčke zavili pod pokrovom. 1,5-litrski bencinski agregat s 110 kilovati je pravi mali tehnološki biser. Pred leti smo že poročali o tehnologiji sistema izklapljanja posameznih valjev v agregatu, ko so potrebe po navoru ali zmanjšane, ali pa je navor konstanten. Še natančneje: tehnologija COD, kar bi prevedli kot »<em>cilinder na zahtevo</em>,« občasno izklaplja drugi in tretji valj ter s tem varčuje pri porabi goriva. Tehnologija je za voznika povsem nevidna in še tako tehnološko zaverovan voznik igre valjev pod pokrovom ne opazi. Sploh če je v spregi še samodejni sedemstopenjski S-tronic. Poraba je zato za povsem spodoben kos avtomobila navsezadnje res ugodna, saj se zelo težko in s pretiravanji voznik prebije prek meje sedmih litrov. Q2 je po audijevsko zadržan, a tudi po Audijevsko premišljen in kakovosten avtomobil. Ker spada med tiste avtomobile, katerih nakup je že v dometu racionalne slovenske duše, ima na naših cestah tudi sorazmerno veliko predstavništvo.</p></p> Sat, 17 Jul 2021 08:00:00 +0000 Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu? Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.<p>Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, osebna, imena krajev, otokov ...</p><p><p>Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.</p> <p>Za Volvo velja, tako pravijo, da je najvarnejši avto sveta. In kot pravijo pri Volvu, primat te znamke na področju avtomobilske varnosti najbolj uteleša model XC60. Avtomobili te znamke se bolj redko pripeljejo na naše dvorišče, a nas vedno znova spomnijo, da gre za napredna vozila s kopico vrhunskih varnostnih sistemov, ob XC60 pa še poudarjajo, da je zgrajen iz borovega jekla, ki je menda izjemno trdno. Če so zares najvarnejša na svetu, tega pač ne moremo preveriti in tudi nimamo namena. Uradna oznaka avtomobila je XC60 T6 Recharge Inscription Expression. Ob vsej že tako ne prav skromni osnovni opremi in še obilici dodatkov, ki jih avtomobil ponuja, posebej poudarimo pogonski sklop, ki ga nakazuje oznaka Recharge. Gre za dvolitrski bencinski priključni hibridni motor z močjo 186 kilovatov, ki omogoča približno 40 kilometrov vožnje samo na elektriko – torej je vožnja samo na krajše razdalje lahko izjemno prijazna – tako okolju kot tudi denarnici. Menjalnik je osemstopenjski samodejni, končna hitrost je omejena na 180 km/h – res ne vemo, zakaj bi se kdo vozil hitreje.                                                                  Po akcijskem ceniku tak volvo XC60 z vsem, kar od takega vozila pričakujemo, stane 56 tisočakov. Testnemu avtomobilu so dodali še kopico bonbončkov, kot pravimo pri nas, tako da so ga v bistvu popolno opremili, tudi z nekaj dodatki, ki niso ravno nujni; tak pa je še 15 tisočakov dražji. Je pa res, da se cene osnovnih modelov XC60 začnejo pod 40 tisočaki, pa je jeklo enako trdno …</p> <p>Ko smo pred nekaj tedni predstavljali hibridno ponudbo v naši avtomobilski stvarnosti, smo izpustili Hyundaia. Pa ne namenoma, temveč smo se morali postaviti v vrsto, saj njihovi hibridi privlačijo množico radovednežev, iz katere se ne tako redko izvijejo tudi posamezni kupci. Tuscon je zdaj z nami že toliko let, da ga lahko razglasimo za tradicionalni SUV. Resnici na ljubo je bil Tuscon SUV še preden so SUV-ji sploh obstajali. V novi generaciji prihaja Tuscon med nas kot zelo napredno, da ne zapišemo tudi kot prenapredno vozilo, ki je s samosvojim oblikovanjem postavilo Hyundai na dva bregova iste reke. Hočemo zapisati, da ima novo, revolucionarno in drzno oblikovanje te avtomobilske znamke sicer ogromno podpornikov, a tudi nekaj nasprotnikov. Hyundai niso nič več dolgočasno predvidljivi. Opazka o premodernosti pa se nanaša na uporabniški vmesnik; sicer je moda prisotna vsepovsod po avtomobilskem vesolju in dopuščamo, da smo v naši redakciji brezupno konservativni; a kopanje, vrtanje in iskanje po menijih, da voznik prepriča avtomobil v najosnovnejše operacije, niti ni preveč zabavno. Na srečo so za nekatere funkcije še vedno obdržali klasična stikala. Tako recimo za izklop opozorila za zapuščanje voznega pasu, ne potrebujete računalniškega predznanja. Ampak največje veselje smo imeli s pogonom. Hyundai je eden redkih, ki ponuja vse možnosti pogona, kar smo jih do zdaj izumili. Agregati na notranje izgorevanje, povsem električna vozila, hibridi takšni in drugačni. V našem primeru drugačni, saj je priklopni hibrid vsaj v teoriji najboljše iz obeh svetov. Baterija je seveda primerno manjša kot pri povsem električnih modelih, ampak s skoraj 14 kWh se da prepeljati nekje do 50 kilometrov. Če uporabljate avtomobil za dnevne vožnje in doma posedujete polnilno postajo, je takšen nakup smiselna in lahko tudi gospodarna izbira.</p> <p>Še dve novički dodajmo: skupina Renault in podjetje Plug Power utirata novo pot v brezogljično modilnost. HYVIA (Hy pomeni vodik, Via cesto) bo skrbela za proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo zelenega vodika, ki ga bodo pridobivali z elektrolizo vode. Do konca letošnjega leta bo imel Renault v ponudbi tri lahka gospodarska vozila na gorivne celice: velik furgon Master van z 12-kubičnim tovornim prostorom in z dosegom do 500 km, še večji furgon z 19 kubičnimi metri prostornine za tovor in Master mestni minibus za 15 oseb in dosegom 300 kilometrov.</p> <p>Toyota pa je v svoji francoski tovarni, kjer že izdelujejo modela yaris in yaris hibrid, začela s proizvodnjo novega kompaktnega športnega terenca yaris cross. Zasnovan je za evropske kupce, prodaja se bo začela avgusta, predvsem hibridna različica bo ponujala izjemno nizke emisije.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong> </strong></p></p> 174789747 RTVSLO – Val 202 912 clean Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.<p>Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, osebna, imena krajev, otokov ...</p><p><p>Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.</p> <p>Za Volvo velja, tako pravijo, da je najvarnejši avto sveta. In kot pravijo pri Volvu, primat te znamke na področju avtomobilske varnosti najbolj uteleša model XC60. Avtomobili te znamke se bolj redko pripeljejo na naše dvorišče, a nas vedno znova spomnijo, da gre za napredna vozila s kopico vrhunskih varnostnih sistemov, ob XC60 pa še poudarjajo, da je zgrajen iz borovega jekla, ki je menda izjemno trdno. Če so zares najvarnejša na svetu, tega pač ne moremo preveriti in tudi nimamo namena. Uradna oznaka avtomobila je XC60 T6 Recharge Inscription Expression. Ob vsej že tako ne prav skromni osnovni opremi in še obilici dodatkov, ki jih avtomobil ponuja, posebej poudarimo pogonski sklop, ki ga nakazuje oznaka Recharge. Gre za dvolitrski bencinski priključni hibridni motor z močjo 186 kilovatov, ki omogoča približno 40 kilometrov vožnje samo na elektriko – torej je vožnja samo na krajše razdalje lahko izjemno prijazna – tako okolju kot tudi denarnici. Menjalnik je osemstopenjski samodejni, končna hitrost je omejena na 180 km/h – res ne vemo, zakaj bi se kdo vozil hitreje.                                                                  Po akcijskem ceniku tak volvo XC60 z vsem, kar od takega vozila pričakujemo, stane 56 tisočakov. Testnemu avtomobilu so dodali še kopico bonbončkov, kot pravimo pri nas, tako da so ga v bistvu popolno opremili, tudi z nekaj dodatki, ki niso ravno nujni; tak pa je še 15 tisočakov dražji. Je pa res, da se cene osnovnih modelov XC60 začnejo pod 40 tisočaki, pa je jeklo enako trdno …</p> <p>Ko smo pred nekaj tedni predstavljali hibridno ponudbo v naši avtomobilski stvarnosti, smo izpustili Hyundaia. Pa ne namenoma, temveč smo se morali postaviti v vrsto, saj njihovi hibridi privlačijo množico radovednežev, iz katere se ne tako redko izvijejo tudi posamezni kupci. Tuscon je zdaj z nami že toliko let, da ga lahko razglasimo za tradicionalni SUV. Resnici na ljubo je bil Tuscon SUV še preden so SUV-ji sploh obstajali. V novi generaciji prihaja Tuscon med nas kot zelo napredno, da ne zapišemo tudi kot prenapredno vozilo, ki je s samosvojim oblikovanjem postavilo Hyundai na dva bregova iste reke. Hočemo zapisati, da ima novo, revolucionarno in drzno oblikovanje te avtomobilske znamke sicer ogromno podpornikov, a tudi nekaj nasprotnikov. Hyundai niso nič več dolgočasno predvidljivi. Opazka o premodernosti pa se nanaša na uporabniški vmesnik; sicer je moda prisotna vsepovsod po avtomobilskem vesolju in dopuščamo, da smo v naši redakciji brezupno konservativni; a kopanje, vrtanje in iskanje po menijih, da voznik prepriča avtomobil v najosnovnejše operacije, niti ni preveč zabavno. Na srečo so za nekatere funkcije še vedno obdržali klasična stikala. Tako recimo za izklop opozorila za zapuščanje voznega pasu, ne potrebujete računalniškega predznanja. Ampak največje veselje smo imeli s pogonom. Hyundai je eden redkih, ki ponuja vse možnosti pogona, kar smo jih do zdaj izumili. Agregati na notranje izgorevanje, povsem električna vozila, hibridi takšni in drugačni. V našem primeru drugačni, saj je priklopni hibrid vsaj v teoriji najboljše iz obeh svetov. Baterija je seveda primerno manjša kot pri povsem električnih modelih, ampak s skoraj 14 kWh se da prepeljati nekje do 50 kilometrov. Če uporabljate avtomobil za dnevne vožnje in doma posedujete polnilno postajo, je takšen nakup smiselna in lahko tudi gospodarna izbira.</p> <p>Še dve novički dodajmo: skupina Renault in podjetje Plug Power utirata novo pot v brezogljično modilnost. HYVIA (Hy pomeni vodik, Via cesto) bo skrbela za proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo zelenega vodika, ki ga bodo pridobivali z elektrolizo vode. Do konca letošnjega leta bo imel Renault v ponudbi tri lahka gospodarska vozila na gorivne celice: velik furgon Master van z 12-kubičnim tovornim prostorom in z dosegom do 500 km, še večji furgon z 19 kubičnimi metri prostornine za tovor in Master mestni minibus za 15 oseb in dosegom 300 kilometrov.</p> <p>Toyota pa je v svoji francoski tovarni, kjer že izdelujejo modela yaris in yaris hibrid, začela s proizvodnjo novega kompaktnega športnega terenca yaris cross. Zasnovan je za evropske kupce, prodaja se bo začela avgusta, predvsem hibridna različica bo ponujala izjemno nizke emisije.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong> </strong></p></p> Sat, 10 Jul 2021 08:00:00 +0000 Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.<p>Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom</p><p><p>V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.</p> <p>Novica, da naša mlada teniška zvezda Tamara Zidanšek sodeluje s Peugeotem, nam je pozornost obrnila k temu francoskemu velikanu. In mirno lahko zapišemo, da so pred temi avtomobili časi debelih krav. S tehnološko inovativnostjo, navezano na tradicijo, in predvsem z oblikovno prodornostjo, verjetno pa tudi po zaslugi novega trgovca v Sloveniji se ti avtomobili pospešeno vračajo v naše misli in garaže. Tamara je sedla v novega 3008, in kamor Tamara, tja tudi mi. Nekoč celo evropski avto leta je ob zenitu svoje druge generacije še vedno zelo všečen avtomobil. Moda z velikimi kolesi, visokimi boki in miniaturnimi okni je še vedno privlačna in 3008 ji zvesto sledi. Če bi iskali poudarke, ne moremo mimo navdušujočega dejstva, da je 3008 prostorno vozilo. Ob štirih metrih in pol se kaj takega tudi pričakuje, a jama, ki zazeva ob podrtih zadnjih sedežih, je resnično impresivna in pri recimo navdušenih rekreativcih dokaže tudi svojo praktičnost. Brez težav pogoltne gorsko kolo. Tudi tisto z baterijo.</p> <p>Drugi poudarek pa je novi dizel. Počasi gredo iz mode, ampak pri Peugeotu so dali stoletni tehnologiji še eno priložnost. Sicer prijazno le z 1,5 litra prostornine, ampak, izrečeno po tiho in sramežljivo: "Madona, smo pogrešali kak dober dizel!" Dizelska vožnja, čeprav s 96 kilovati, je pač drugačna; umirjena, zvezna in žal – tudi umazana. Ampak poraba je zanemarljiva, doseg impresiven, in če vsemu skupaj poveljuje še samodejni menjalnik, je izkušnja toliko imenitnejša. In mimogrede; če so se pri agregatu vrnili k dizlu, so se pri menjalniku vrnili h klasiki. Sicer so dodali možnost osmih prestavnih razmerij, ampak klasičen samodejni menjalnik s pretvornikom navora ob dizlu Peugeotu 3008 dodaja novo dimenzijo. Najmanj to.</p> <p>In poglejmo še naprej. Ko bo Tamara Zidanšek prihodnje leto prišla v finale Rolanda Garrosa, bo v uporabo prejela številko večji avtomobil – Peugeot 5008. Najbrž celo tistega z oznako GT. To si upamo staviti. Spet dizel, le da močnejši in večji … Dva litra in 133 kilovatov. Tri vrste sedežev, pri tem je zadnja pogreznjena v dno. Prestiž, zajetnost in oblikovna samosvojost v vse smeri. Mimogrede; spomin je kar nekaj časa iskal avtomobil, ki bi ga lahko <em>priglihali</em> oblikovni samosvojosti Peugeota 5008. Ker v avtomobilskem svetu ne obstaja nič, kar nekoč že ni bilo. In 5008 na hitro spominja na samosvojega forda, ki je bil žal v prodaji le v Združenih državah in se imenuje FLEX. Škatlasta oblika, prostora za sedem potnikov in težko skrita želja, da razred enoprostorcev ne bi povsem izginil iz avtomobilskega vesolja. Mimo česa pa absolutno ne moremo, ko pišemo o sodobnih Peugeotih … Ena prvih digitalizacij voznikovega okolja, ki so jo pred leti poimenovali I-Cocpit, je še vedno vrhunska. Uporabniška logika voznika vodi med klasičnimi stikali in nastavitvami, dostopnimi na zajetnem  zaslonu, ampak kljub vedno novim aplikacijam ali asistenčnim sistemom okolje ni izgubilo svoje preglednosti. Seveda še vedno obstaja skrb, da vozniku svetleče skušnjave ne odvrnejo pozornosti, a v urejenem in logičnem okolju je za kaj takega manj možnosti kot v digitalnem kaosu.</p> <p>Naj bodo današnje minute še naprej francoske. Namreč, v tem tednu je tudi Slovenijo obiskala t.i. Renaultova LGV karavana, pomeni, da so na ogled pripeljali tri nove modele iz programa lahkih gospodarskih vozil, ki bodo v bližnji prihodnosti zapeljali tudi na slovenske ceste. Popolni novinec v ponudbi je express van, ki je dokaj preprost in uporaben prevoznik s tovornim prostorom velikim 3,3 kubičnega metra, ki ga s premakljivo mrežasto pregrado, ko nimamo sopotnika, lahko še podaljšamo in povečamo. Potniške različice expressa ne bo, kot tudi ne večjega potniškega kangooja – menda so zanimanje za tovrstne prevoze močno načeli športni terenci. Ena od poglavitnih značilnosti, ki jo prinaša tretja generacija kangooja van, je velika bočna odprtina, ki so jo pri Renaultu poimenovali kar "Sezam, odpri se." Pogonski agregati so dizelski, pride pa tudi električni.</p> <p>Predstavil se je še prenovljeni trafic passenger, ki stavi na še več elegance, udobnosti in varnosti. Ob devetih velikih sedežih v treh vrstah ponuja zadaj še 1,8 kubičnega metra prostora za prtljago. Novosti še ni na naših cestah, bodo pa kmalu.</p> </p> 174788176 RTVSLO – Val 202 1010 clean V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.<p>Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom</p><p><p>V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.</p> <p>Novica, da naša mlada teniška zvezda Tamara Zidanšek sodeluje s Peugeotem, nam je pozornost obrnila k temu francoskemu velikanu. In mirno lahko zapišemo, da so pred temi avtomobili časi debelih krav. S tehnološko inovativnostjo, navezano na tradicijo, in predvsem z oblikovno prodornostjo, verjetno pa tudi po zaslugi novega trgovca v Sloveniji se ti avtomobili pospešeno vračajo v naše misli in garaže. Tamara je sedla v novega 3008, in kamor Tamara, tja tudi mi. Nekoč celo evropski avto leta je ob zenitu svoje druge generacije še vedno zelo všečen avtomobil. Moda z velikimi kolesi, visokimi boki in miniaturnimi okni je še vedno privlačna in 3008 ji zvesto sledi. Če bi iskali poudarke, ne moremo mimo navdušujočega dejstva, da je 3008 prostorno vozilo. Ob štirih metrih in pol se kaj takega tudi pričakuje, a jama, ki zazeva ob podrtih zadnjih sedežih, je resnično impresivna in pri recimo navdušenih rekreativcih dokaže tudi svojo praktičnost. Brez težav pogoltne gorsko kolo. Tudi tisto z baterijo.</p> <p>Drugi poudarek pa je novi dizel. Počasi gredo iz mode, ampak pri Peugeotu so dali stoletni tehnologiji še eno priložnost. Sicer prijazno le z 1,5 litra prostornine, ampak, izrečeno po tiho in sramežljivo: "Madona, smo pogrešali kak dober dizel!" Dizelska vožnja, čeprav s 96 kilovati, je pač drugačna; umirjena, zvezna in žal – tudi umazana. Ampak poraba je zanemarljiva, doseg impresiven, in če vsemu skupaj poveljuje še samodejni menjalnik, je izkušnja toliko imenitnejša. In mimogrede; če so se pri agregatu vrnili k dizlu, so se pri menjalniku vrnili h klasiki. Sicer so dodali možnost osmih prestavnih razmerij, ampak klasičen samodejni menjalnik s pretvornikom navora ob dizlu Peugeotu 3008 dodaja novo dimenzijo. Najmanj to.</p> <p>In poglejmo še naprej. Ko bo Tamara Zidanšek prihodnje leto prišla v finale Rolanda Garrosa, bo v uporabo prejela številko večji avtomobil – Peugeot 5008. Najbrž celo tistega z oznako GT. To si upamo staviti. Spet dizel, le da močnejši in večji … Dva litra in 133 kilovatov. Tri vrste sedežev, pri tem je zadnja pogreznjena v dno. Prestiž, zajetnost in oblikovna samosvojost v vse smeri. Mimogrede; spomin je kar nekaj časa iskal avtomobil, ki bi ga lahko <em>priglihali</em> oblikovni samosvojosti Peugeota 5008. Ker v avtomobilskem svetu ne obstaja nič, kar nekoč že ni bilo. In 5008 na hitro spominja na samosvojega forda, ki je bil žal v prodaji le v Združenih državah in se imenuje FLEX. Škatlasta oblika, prostora za sedem potnikov in težko skrita želja, da razred enoprostorcev ne bi povsem izginil iz avtomobilskega vesolja. Mimo česa pa absolutno ne moremo, ko pišemo o sodobnih Peugeotih … Ena prvih digitalizacij voznikovega okolja, ki so jo pred leti poimenovali I-Cocpit, je še vedno vrhunska. Uporabniška logika voznika vodi med klasičnimi stikali in nastavitvami, dostopnimi na zajetnem  zaslonu, ampak kljub vedno novim aplikacijam ali asistenčnim sistemom okolje ni izgubilo svoje preglednosti. Seveda še vedno obstaja skrb, da vozniku svetleče skušnjave ne odvrnejo pozornosti, a v urejenem in logičnem okolju je za kaj takega manj možnosti kot v digitalnem kaosu.</p> <p>Naj bodo današnje minute še naprej francoske. Namreč, v tem tednu je tudi Slovenijo obiskala t.i. Renaultova LGV karavana, pomeni, da so na ogled pripeljali tri nove modele iz programa lahkih gospodarskih vozil, ki bodo v bližnji prihodnosti zapeljali tudi na slovenske ceste. Popolni novinec v ponudbi je express van, ki je dokaj preprost in uporaben prevoznik s tovornim prostorom velikim 3,3 kubičnega metra, ki ga s premakljivo mrežasto pregrado, ko nimamo sopotnika, lahko še podaljšamo in povečamo. Potniške različice expressa ne bo, kot tudi ne večjega potniškega kangooja – menda so zanimanje za tovrstne prevoze močno načeli športni terenci. Ena od poglavitnih značilnosti, ki jo prinaša tretja generacija kangooja van, je velika bočna odprtina, ki so jo pri Renaultu poimenovali kar "Sezam, odpri se." Pogonski agregati so dizelski, pride pa tudi električni.</p> <p>Predstavil se je še prenovljeni trafic passenger, ki stavi na še več elegance, udobnosti in varnosti. Ob devetih velikih sedežih v treh vrstah ponuja zadaj še 1,8 kubičnega metra prostora za prtljago. Novosti še ni na naših cestah, bodo pa kmalu.</p> </p> Sat, 03 Jul 2021 08:00:00 +0000 Projekt Sopotnikov v Kočevju bodo nadgradili Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste. <p>Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.</p><p><p>Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …</p> <p><strong>Mazda CX-5</strong> – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni.  Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.</p> <p>Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.</p> <p>Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem <strong>Andrejem Brglezom</strong> že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu <strong>BMW 1250 RT</strong> je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: <em>"aktivni tempomat – ACC!"</em></p> <p>Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.</p> <p>Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.</p> <p>Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …</p> <p>Pri <strong>Audiju</strong> so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še <strong>Q5 sportback</strong>. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.</p> <p>Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv <strong>Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021</strong>. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov <strong>Neca Galičič</strong> in 23-letni študent managementa <strong>Žiga Žgur</strong> iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.</p> <p>O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.</p> <blockquote><p>Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.</p></blockquote></p> 174786446 RTVSLO – Val 202 990 clean Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste. <p>Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.</p><p><p>Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …</p> <p><strong>Mazda CX-5</strong> – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni.  Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.</p> <p>Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.</p> <p>Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem <strong>Andrejem Brglezom</strong> že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu <strong>BMW 1250 RT</strong> je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: <em>"aktivni tempomat – ACC!"</em></p> <p>Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.</p> <p>Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.</p> <p>Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …</p> <p>Pri <strong>Audiju</strong> so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še <strong>Q5 sportback</strong>. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.</p> <p>Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv <strong>Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021</strong>. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov <strong>Neca Galičič</strong> in 23-letni študent managementa <strong>Žiga Žgur</strong> iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.</p> <p>O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.</p> <blockquote><p>Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.</p></blockquote></p> Sat, 26 Jun 2021 08:00:00 +0000 Motorist ne more biti vedno prvi Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.<p>Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. </p><p><p>Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi <strong>Andrej Brglez</strong>, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.</p> <p>Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.</p> <p>Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od  karoserijskih izpeljank tipa.</p> <p>Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.</p> <p>Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.</p> <p>Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.</p> <p>Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.</p> <p>V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.</p> <p>Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.</p> <p>V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174784740 RTVSLO – Val 202 917 clean Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.<p>Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. </p><p><p>Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi <strong>Andrej Brglez</strong>, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.</p> <p>Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.</p> <p>Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od  karoserijskih izpeljank tipa.</p> <p>Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.</p> <p>Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.</p> <p>Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.</p> <p>Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.</p> <p>V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.</p> <p>Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.</p> <p>V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 19 Jun 2021 08:00:00 +0000 Na počitnice bomo šli z avtom Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.<p>Zelo uporabna sta recimo aktivni tempomat, ki motociklu omogoča avtomatsko zaviranje in pospeševanje in pa zavorni sistem, ki omogoča zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen</p><p><p>Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futuristično prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti.</p> <p><strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.</p> <p>Kdo ve, ali so se spremenila mesta, ali avtomobili. Ampak izraz "<em>mestni avtomobili"</em>« že dolgo ni več primeren. Seveda se vsi avtomobili lahko vozijo po mestih in mesta jih, sicer vedno manj gostoljubno, tudi sprejmejo, a majhni avtomobili, primerni za šviganje po ulicah in parkiranje v škrbinah to niso več. Hyundai i20 je lep primer povedanega. Kot azijski konkurent je bil ob vseh atributih v minulih generacijah tudi še cenovno ugoden; no, tudi to je šlo rakom žvižgat.</p> <p>Hyundai i20, priljubljen tudi na naših cestah, je nov. In lotili so se ga resno; ostre, natančne in odločne linije so pustile korejsko skromnost, ki je bila vesela že, če je v Evropi sploh smela tekmovati, daleč za seboj. Danes je to samozavestno stoječ avto in kar zunanjost obljublja, notranjost nato tudi uresniči. Presenetljivo veliko prostora je v vse štiri strani neba. Enostavno v tem Hyundaiu tudi štirje odrasli ne bodo čutili tesnobe, da ne govorimo, kako vesela bo družina z odraščajočo mladino.</p> <p>Okoli kokpita je ostalo še nekaj pridiha veselih devetdesetih, ki pa ga povsem prekrije sodoben uporabniški vmesnik in digitalizirano okolje. V zadnji letih se moramo vedno bolj ukvarjati z logičnostjo, intuitivnostjo in dostopnostjo teh elektronskih pomagal, kajti vsa zadeva lahko precej hitro zdrkne prek roba prometne varnosti. Tu je Hyundai premišljen in previden z še nekaj pomoči klasičnih stikal; ponotranjenje vse tiste živopisnosti na ekranih in armaturni plošči, pa zahteva nekaj časa, če že ne lastništva.</p> <p>Sodobni so tudi agregati; sodobni v smislu zadnje evolucije zniževanja prostornin. Litrski trivaljnik diha s pomočjo turbine, 73 kilovatov je za namen avtomobila več kot dovolj, če pa si zaželite nekaj avtomobilske rekreacije, hitro protestira tudi podvozje, Ki pa je dobrodošlo mehko ob luknjasti realnosti slovenskega regionalnega cestnega omrežja.</p> <p>Zabeležimo še dve predstavitvi. Najprej – recimo kar lepo presenečenje iz Renaulta. Že nekaj časa je jasno, da se okus kupcev odmika od ustaljenih norm, ki smo jih poznali skoraj celo avtomobilsko stoletje. Nastajajo razredi, podrazredi, niše ... mnogi vozniki bi radi izstopali, bili drugačni, modni.. Tako se je pred časom rodil nekakšen križanec, ki ni le SUV, temveč je SUV kupejevske oblike. Z modo so začeli veliki, dragi in prestižni, zdaj pa se seli po razredih navzdol. Zelo uspešno, če lahko pripomnimo.</p> <p>Renault ne more stati ob strani. Za nalogo so določili starega dobrega Megana, ga podvrgli popolni stilski transformaciji in nastal je Megane Conquest. Na večini trgov se bo sicer imenoval arrkana, Slovenija z okolico pa je za Renault očitno dovolj pomembna, da smo dobili svoje poimenovanje.</p> <p>Po prvih kilometrih sodeč gre za zelo zanimiv avtomobil, ki stavi predvsem na atraktivno obliko, a tudi v vseh ostalih pritiklinah, ki jih pričakujemo od sodobnega avtomobila, vse prej kot caplja na začelju.</p> <p>Druga novost tedna pa je hondin novi model crosstar. Gre v bistvu za model jazz v izvedbi crossover. Avtomobilu so za tri centimetre povečali oddaljenost od tal, je pa tudi nekoliko daljši. Podobno kot jazz se tudi crosstar ponaša s prilagodljivo in prostorno notranjostjo, pogon pa je hibridni. Pogonski agregat je 1,5 litrski bencinski, a se je več kot polovico časa možno peljati tudi na elektriko. Generator proizvaja električno energijo in jo dovaja do baterije oziroma do pogonskih koles. Pri Hondi bodo letos slovenskemu trgu zagotovili 20 vozil crosstar, redna cena znaša 26 tisočakov.</p> <p>Prihodnji teden pričakujemo prihod dveh novih modelov- to bosta Audijev eTron GT in Hyundai bayon.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174782773 RTVSLO – Val 202 833 clean Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.<p>Zelo uporabna sta recimo aktivni tempomat, ki motociklu omogoča avtomatsko zaviranje in pospeševanje in pa zavorni sistem, ki omogoča zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen</p><p><p>Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futuristično prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti.</p> <p><strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.</p> <p>Kdo ve, ali so se spremenila mesta, ali avtomobili. Ampak izraz "<em>mestni avtomobili"</em>« že dolgo ni več primeren. Seveda se vsi avtomobili lahko vozijo po mestih in mesta jih, sicer vedno manj gostoljubno, tudi sprejmejo, a majhni avtomobili, primerni za šviganje po ulicah in parkiranje v škrbinah to niso več. Hyundai i20 je lep primer povedanega. Kot azijski konkurent je bil ob vseh atributih v minulih generacijah tudi še cenovno ugoden; no, tudi to je šlo rakom žvižgat.</p> <p>Hyundai i20, priljubljen tudi na naših cestah, je nov. In lotili so se ga resno; ostre, natančne in odločne linije so pustile korejsko skromnost, ki je bila vesela že, če je v Evropi sploh smela tekmovati, daleč za seboj. Danes je to samozavestno stoječ avto in kar zunanjost obljublja, notranjost nato tudi uresniči. Presenetljivo veliko prostora je v vse štiri strani neba. Enostavno v tem Hyundaiu tudi štirje odrasli ne bodo čutili tesnobe, da ne govorimo, kako vesela bo družina z odraščajočo mladino.</p> <p>Okoli kokpita je ostalo še nekaj pridiha veselih devetdesetih, ki pa ga povsem prekrije sodoben uporabniški vmesnik in digitalizirano okolje. V zadnji letih se moramo vedno bolj ukvarjati z logičnostjo, intuitivnostjo in dostopnostjo teh elektronskih pomagal, kajti vsa zadeva lahko precej hitro zdrkne prek roba prometne varnosti. Tu je Hyundai premišljen in previden z še nekaj pomoči klasičnih stikal; ponotranjenje vse tiste živopisnosti na ekranih in armaturni plošči, pa zahteva nekaj časa, če že ne lastništva.</p> <p>Sodobni so tudi agregati; sodobni v smislu zadnje evolucije zniževanja prostornin. Litrski trivaljnik diha s pomočjo turbine, 73 kilovatov je za namen avtomobila več kot dovolj, če pa si zaželite nekaj avtomobilske rekreacije, hitro protestira tudi podvozje, Ki pa je dobrodošlo mehko ob luknjasti realnosti slovenskega regionalnega cestnega omrežja.</p> <p>Zabeležimo še dve predstavitvi. Najprej – recimo kar lepo presenečenje iz Renaulta. Že nekaj časa je jasno, da se okus kupcev odmika od ustaljenih norm, ki smo jih poznali skoraj celo avtomobilsko stoletje. Nastajajo razredi, podrazredi, niše ... mnogi vozniki bi radi izstopali, bili drugačni, modni.. Tako se je pred časom rodil nekakšen križanec, ki ni le SUV, temveč je SUV kupejevske oblike. Z modo so začeli veliki, dragi in prestižni, zdaj pa se seli po razredih navzdol. Zelo uspešno, če lahko pripomnimo.</p> <p>Renault ne more stati ob strani. Za nalogo so določili starega dobrega Megana, ga podvrgli popolni stilski transformaciji in nastal je Megane Conquest. Na večini trgov se bo sicer imenoval arrkana, Slovenija z okolico pa je za Renault očitno dovolj pomembna, da smo dobili svoje poimenovanje.</p> <p>Po prvih kilometrih sodeč gre za zelo zanimiv avtomobil, ki stavi predvsem na atraktivno obliko, a tudi v vseh ostalih pritiklinah, ki jih pričakujemo od sodobnega avtomobila, vse prej kot caplja na začelju.</p> <p>Druga novost tedna pa je hondin novi model crosstar. Gre v bistvu za model jazz v izvedbi crossover. Avtomobilu so za tri centimetre povečali oddaljenost od tal, je pa tudi nekoliko daljši. Podobno kot jazz se tudi crosstar ponaša s prilagodljivo in prostorno notranjostjo, pogon pa je hibridni. Pogonski agregat je 1,5 litrski bencinski, a se je več kot polovico časa možno peljati tudi na elektriko. Generator proizvaja električno energijo in jo dovaja do baterije oziroma do pogonskih koles. Pri Hondi bodo letos slovenskemu trgu zagotovili 20 vozil crosstar, redna cena znaša 26 tisočakov.</p> <p>Prihodnji teden pričakujemo prihod dveh novih modelov- to bosta Audijev eTron GT in Hyundai bayon.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 12 Jun 2021 08:00:00 +0000 Asistenti prevzemajo nadzor nad motocikli Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.<p>Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.</p><p><p>Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo <em>svoj prostor </em>dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.</p> <p>In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.</p> <p>Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.</p> <p>Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.</p> <p>Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.</p> <p>Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.</p> <p>Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na <a href="https://www.amzs.si/motorevija/test/otroski-varnostni-sedezi/2021-05-27-amzs-test-29-otroskih-varnostnih-sedezev" target="_blank" rel="noopener noreferrer">spletni strani AMZS</a>.</p></p> 174780434 RTVSLO – Val 202 408 clean Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.<p>Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.</p><p><p>Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo <em>svoj prostor </em>dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.</p> <p>In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.</p> <p>Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.</p> <p>Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.</p> <p>Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.</p> <p>Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.</p> <p>Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na <a href="https://www.amzs.si/motorevija/test/otroski-varnostni-sedezi/2021-05-27-amzs-test-29-otroskih-varnostnih-sedezev" target="_blank" rel="noopener noreferrer">spletni strani AMZS</a>.</p></p> Sat, 05 Jun 2021 08:00:00 +0000 Ofenziva z električnimi se nadaljuje Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.<p>Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani</p><p><p>Prejšnjikrat smo ugotavljali, da lahko električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes predstavljajo morda kar najugodnejšo možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je lahko za določen krog uporabnikov prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Hibridi vseh vrst prihajajo zadnje čase pogosto tudi na naše dvorišče. Pred 14 dnevi smo opisovali že prej omenjenega Toyotinega yarisa, danes pa sedemo še v Renaultovega clia, ki prodira z oznako E-tech.</p> <p>Tudi danes bomo torej posebno pozornost namenili pisanemu svetu hibridov. Tehnologija, okoli katere se vsaj malo lomijo kopja, ima eno veliko in neodtujljivo prednost. Lepo ravna s planetom.</p> <p>Renault je, kot vsi avtomobilski proizvajalci, že pred časom sprejel številne okolijske zaveze, ki pa se jih v nasprotju s konkurenco tudi drži. Ne le da so bili eni prvoborcev električne mobilnosti, zdaj stopajo tudi proti hibridom, ki se zdijo ravno pravšnji most med električno alternativo in klasičnimi tehnologijami, ki slonijo na agregatih z notranjim izgorevanjem. Recimo capturja je mogoče dobiti tudi kot priključnega hibrida, danes pa si oglejmo clia, in to kot klasičnega hibrida.</p> <p>O sami tehnologiji smo pisali že lani, ko je paleta Renaultovih hibridov pripeljala na naš trg, danes pa nekaj vtisov izza volana.</p> <p>Zelo pomaga, da je clio kot vozilo v zadnjih letih naredil korak naprej. Pa pri tem ne mislimo le na drzno in učinkovito oblikovanje, temveč merimo tudi na nekatere druge sklope avtomobila. Pri majhnih vozilih ne srečaš zlepa tako domišljene in učinkovite digitalizacije voznikovega okolja, kot jo ima clio. Še pred leti so pri Renaultu z digitalnimi vmesniki hoteli preveč, kot so realno zmogli, danes pa je digitalizacija jasna, logična in razumljiva; ob tem obstaja v kokpitu še ravno dovolj klasičnih stikal, da tako varnost, pa tudi tisti z nostalgijo po analognem niso prikrajšani.</p> <p>Clio vse agregate, bencinskega in dva električna, upravlja nekoliko drugače, kot to počnejo klasični hibridi. Če je beseda "klasično" za hibridni pogon sploh primerna. Vsi agregati skupaj ponujajo impozantne 103 kilovate moči, to pa je za clia več kot spodobno. Nekje od hitrosti 80 kilometrov na uro je vklapljanja elektromotorja konec, pri nižjih hitrostih pa se elektrogospodarstvo kar pogosto oglaša; ko se baterija med dolgimi vzponi ali mencanjem v koloni nevarno izprazni, se bencinski agregat spremeni v generator in napolni skladišče elektrike do potrebnega minimuma.</p> <p>Posebno poglavje takega hibridnega clia je samodejni menjalnik, ki pravzaprav to več ni. Gre za zapleten in napreden tehnološki sklop, ki je eden glavnih krivcev, da je tak hibridni clio tudi cenovno precej zasoljen. Če zadevo poenostavimo do obisti: menjalnik za prenašanje navora ne potrebuje sklopke, saj se avtomobil vedno požene ob pomoči elektromotorja in od tod tudi skrb elektronskih možganov, da baterija nikoli ne bi ostala prazna.</p> <p>In še najboljša novica: ob tej novi in zagotovo prelomni tehnologiji kupec predvsem dobi clia. O omenjenem vladarju, tudi slovenskih cest, pa ni, da bi izgubljali besede.</p></p> 174775793 RTVSLO – Val 202 629 clean Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.<p>Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani</p><p><p>Prejšnjikrat smo ugotavljali, da lahko električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes predstavljajo morda kar najugodnejšo možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je lahko za določen krog uporabnikov prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Hibridi vseh vrst prihajajo zadnje čase pogosto tudi na naše dvorišče. Pred 14 dnevi smo opisovali že prej omenjenega Toyotinega yarisa, danes pa sedemo še v Renaultovega clia, ki prodira z oznako E-tech.</p> <p>Tudi danes bomo torej posebno pozornost namenili pisanemu svetu hibridov. Tehnologija, okoli katere se vsaj malo lomijo kopja, ima eno veliko in neodtujljivo prednost. Lepo ravna s planetom.</p> <p>Renault je, kot vsi avtomobilski proizvajalci, že pred časom sprejel številne okolijske zaveze, ki pa se jih v nasprotju s konkurenco tudi drži. Ne le da so bili eni prvoborcev električne mobilnosti, zdaj stopajo tudi proti hibridom, ki se zdijo ravno pravšnji most med električno alternativo in klasičnimi tehnologijami, ki slonijo na agregatih z notranjim izgorevanjem. Recimo capturja je mogoče dobiti tudi kot priključnega hibrida, danes pa si oglejmo clia, in to kot klasičnega hibrida.</p> <p>O sami tehnologiji smo pisali že lani, ko je paleta Renaultovih hibridov pripeljala na naš trg, danes pa nekaj vtisov izza volana.</p> <p>Zelo pomaga, da je clio kot vozilo v zadnjih letih naredil korak naprej. Pa pri tem ne mislimo le na drzno in učinkovito oblikovanje, temveč merimo tudi na nekatere druge sklope avtomobila. Pri majhnih vozilih ne srečaš zlepa tako domišljene in učinkovite digitalizacije voznikovega okolja, kot jo ima clio. Še pred leti so pri Renaultu z digitalnimi vmesniki hoteli preveč, kot so realno zmogli, danes pa je digitalizacija jasna, logična in razumljiva; ob tem obstaja v kokpitu še ravno dovolj klasičnih stikal, da tako varnost, pa tudi tisti z nostalgijo po analognem niso prikrajšani.</p> <p>Clio vse agregate, bencinskega in dva električna, upravlja nekoliko drugače, kot to počnejo klasični hibridi. Če je beseda "klasično" za hibridni pogon sploh primerna. Vsi agregati skupaj ponujajo impozantne 103 kilovate moči, to pa je za clia več kot spodobno. Nekje od hitrosti 80 kilometrov na uro je vklapljanja elektromotorja konec, pri nižjih hitrostih pa se elektrogospodarstvo kar pogosto oglaša; ko se baterija med dolgimi vzponi ali mencanjem v koloni nevarno izprazni, se bencinski agregat spremeni v generator in napolni skladišče elektrike do potrebnega minimuma.</p> <p>Posebno poglavje takega hibridnega clia je samodejni menjalnik, ki pravzaprav to več ni. Gre za zapleten in napreden tehnološki sklop, ki je eden glavnih krivcev, da je tak hibridni clio tudi cenovno precej zasoljen. Če zadevo poenostavimo do obisti: menjalnik za prenašanje navora ne potrebuje sklopke, saj se avtomobil vedno požene ob pomoči elektromotorja in od tod tudi skrb elektronskih možganov, da baterija nikoli ne bi ostala prazna.</p> <p>In še najboljša novica: ob tej novi in zagotovo prelomni tehnologiji kupec predvsem dobi clia. O omenjenem vladarju, tudi slovenskih cest, pa ni, da bi izgubljali besede.</p></p> Sat, 22 May 2021 08:00:00 +0000 Hibridni plaz se je sprožil na Japonskem Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno. <p>Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna</p><p><p>Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.</p> <p>Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa <strong>Boštjan Okorn</strong> iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. <strong>Andrej Brglez</strong> pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.</p> <p>Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da  je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje.    Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.</p> <p>Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.</p> <p>Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.</p> <p>Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.</p> <p>Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.</p></p> 174775601 RTVSLO – Val 202 932 clean Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno. <p>Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna</p><p><p>Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.</p> <p>Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa <strong>Boštjan Okorn</strong> iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. <strong>Andrej Brglez</strong> pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.</p> <p>Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da  je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje.    Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.</p> <p>Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.</p> <p>Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.</p> <p>Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.</p> <p>Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.</p></p> Sat, 15 May 2021 08:00:00 +0000 Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris. <p>Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji, avtomobil je ponekod dobil posebno vlogo</p><p><p>Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo.</p> <p>Tako kot obstaja slovenski, obstaja tudi evropski avto leta. In ker je Evropa naša skupna domovina, kakorkoli aktivno že sodelujemo pri izboru slovenskega naj vozila, se moramo ozreti tudi širše. Evropski avto leta za leto 2021 je Toyotin maček yaris. Najprej in na začetku. Pravih »malčkov« na evropskih cestah ni več, tudi pri Toyoti jim je uspelo bivalni prostor avtomobila maksimalno povečati. In ob tem zunanjost oblikovati privlačno, zanimivo, s kombinacijami barv karoserije celo atraktivno. To je prvi vtis, ko voznik, ali zgolj radovedni mimoidoči opazi vladarja evropskih cest. Oznaka ni le protokolarna, yaris je že  dve desetletji prodajna uspešnica, tudi na slovenskih cestah najbolje prodajan model tega japonskega proizvajalca. Vozilu daje le tradicijo, status in pridih eksotike, kajti yaris je v resnici evropski izdelek. Načrtovan, sestavljan in prodajan na stari celini. Ob vseh presežnikih, ki jih mora imeti nagrajeno vozilo, se najprej ustavimo pri hibridnem pogonu, ki ta avto označuje in določa. V vozilo so privijačili povsem novo generacijo, po vrsti že četrto, hibridnih pogonov. Japonci so le pionirji na tem področju in Prius prve generacije je že dolgo zgodovinsko poglavje v stremljenjih po nižjih emisijah. Osnovni agregat je 1,5 litrski trivaljnik, ki sicer z značilnim oglašanjem sporoča svoj izvor, povezali pa so ga z elektromotorjem. Skupna moč obeh agregatov je kar 85 kilovatov, kar je za majhen avtomobil, ki se je rodil kot mestno vozilo, več kot dovolj. Potem je tukaj še brezstopenjski menjalnik, oziroma znamenito planetno gonilo, ki sprejme vse navore agregatov in jih kot enega samega prenese na kolesa… in vsa reč, stlačena pod ljubek pokrov motorja, deluje odlično. V naslednji oddaji vam predstavljamo še več hibridne tehnologije. Že zdaj lahko izdamo, kako yaris za zdaj še prekaša konkurenco. Delovanje pogona je povsem nezaznavno, zvezno, karkoli že počnete za volanom, pa vam porabe goriva ne bo uspelo dvigniti nad 5 litrov. »Moj diesel žre prav toliko,« se oglasi glas za <em>šankom</em>, ampak pri Toyoti ni več dizlov. Razen v velikih pošastih, ki jih izdelujejo za gverilske borce tretjega sveta.    Manjšo pripombo imamo le na drobnjakarstvo voznikovega prostora, kjer je kombinacija analognega in digitalnega nekako nedosledna, saj so nekatere funkcije dosegljive s klasičnimi stikali, druge spet pa skozi digitalni uporabniški vmesnik. Ampak nič takšnega, kar lastništvo ne bo odpravilo v nekaj tednih. Ima pa evropski avto leta umazano podrobnost. Ni poceni. V najvišji ravni opreme, kjer je bogato obdarjen z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in nekaj prestiža pri materialih, se z 23 tisočaki močno zajeda v avtomobilski razred nad sabo.</p></p> 174773825 RTVSLO – Val 202 681 clean Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris. <p>Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji, avtomobil je ponekod dobil posebno vlogo</p><p><p>Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo.</p> <p>Tako kot obstaja slovenski, obstaja tudi evropski avto leta. In ker je Evropa naša skupna domovina, kakorkoli aktivno že sodelujemo pri izboru slovenskega naj vozila, se moramo ozreti tudi širše. Evropski avto leta za leto 2021 je Toyotin maček yaris. Najprej in na začetku. Pravih »malčkov« na evropskih cestah ni več, tudi pri Toyoti jim je uspelo bivalni prostor avtomobila maksimalno povečati. In ob tem zunanjost oblikovati privlačno, zanimivo, s kombinacijami barv karoserije celo atraktivno. To je prvi vtis, ko voznik, ali zgolj radovedni mimoidoči opazi vladarja evropskih cest. Oznaka ni le protokolarna, yaris je že  dve desetletji prodajna uspešnica, tudi na slovenskih cestah najbolje prodajan model tega japonskega proizvajalca. Vozilu daje le tradicijo, status in pridih eksotike, kajti yaris je v resnici evropski izdelek. Načrtovan, sestavljan in prodajan na stari celini. Ob vseh presežnikih, ki jih mora imeti nagrajeno vozilo, se najprej ustavimo pri hibridnem pogonu, ki ta avto označuje in določa. V vozilo so privijačili povsem novo generacijo, po vrsti že četrto, hibridnih pogonov. Japonci so le pionirji na tem področju in Prius prve generacije je že dolgo zgodovinsko poglavje v stremljenjih po nižjih emisijah. Osnovni agregat je 1,5 litrski trivaljnik, ki sicer z značilnim oglašanjem sporoča svoj izvor, povezali pa so ga z elektromotorjem. Skupna moč obeh agregatov je kar 85 kilovatov, kar je za majhen avtomobil, ki se je rodil kot mestno vozilo, več kot dovolj. Potem je tukaj še brezstopenjski menjalnik, oziroma znamenito planetno gonilo, ki sprejme vse navore agregatov in jih kot enega samega prenese na kolesa… in vsa reč, stlačena pod ljubek pokrov motorja, deluje odlično. V naslednji oddaji vam predstavljamo še več hibridne tehnologije. Že zdaj lahko izdamo, kako yaris za zdaj še prekaša konkurenco. Delovanje pogona je povsem nezaznavno, zvezno, karkoli že počnete za volanom, pa vam porabe goriva ne bo uspelo dvigniti nad 5 litrov. »Moj diesel žre prav toliko,« se oglasi glas za <em>šankom</em>, ampak pri Toyoti ni več dizlov. Razen v velikih pošastih, ki jih izdelujejo za gverilske borce tretjega sveta.    Manjšo pripombo imamo le na drobnjakarstvo voznikovega prostora, kjer je kombinacija analognega in digitalnega nekako nedosledna, saj so nekatere funkcije dosegljive s klasičnimi stikali, druge spet pa skozi digitalni uporabniški vmesnik. Ampak nič takšnega, kar lastništvo ne bo odpravilo v nekaj tednih. Ima pa evropski avto leta umazano podrobnost. Ni poceni. V najvišji ravni opreme, kjer je bogato obdarjen z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in nekaj prestiža pri materialih, se z 23 tisočaki močno zajeda v avtomobilski razred nad sabo.</p></p> Sat, 08 May 2021 08:00:00 +0000 Kaj dela na cesti kenguru V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.<p>Z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, se je začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja.</p><p><p>V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla. Dandanes so delodajalci sicer v glavnem pripravljeni na dogovore z delavci in vsaj delno tudi pristajajo na njihove zahteve. Po drugi strani pa je boj za večji dobiček neizprosen in v ponudbi dobaviteljev ima prednost pač tisti, ki je cenejši. Avtomobilska industrija se usmerja k električnemu pogonu in avtonomnim vozilom in tu je iskati priložnosti v prihodnje.</p></p> 174772217 RTVSLO – Val 202 848 clean V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.<p>Z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, se je začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja.</p><p><p>V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla. Dandanes so delodajalci sicer v glavnem pripravljeni na dogovore z delavci in vsaj delno tudi pristajajo na njihove zahteve. Po drugi strani pa je boj za večji dobiček neizprosen in v ponudbi dobaviteljev ima prednost pač tisti, ki je cenejši. Avtomobilska industrija se usmerja k električnemu pogonu in avtonomnim vozilom in tu je iskati priložnosti v prihodnje.</p></p> Sat, 01 May 2021 08:00:00 +0000 Ford je delavce nadziral tudi doma Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija. <p>Izjemno pomemben je prvi vtis, ki ga avtomobil naredi na potencialnega kupca, in pri tem ima nedvomno veliko vlogo tudi barva.</p><p><p>Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. <strong>Andrej Brglez</strong> nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.</p> <blockquote><p>Danes je različnih barv in kombinacij na stotine, barve avtomobilov igrajo pomembno vlogo pri marketingu, saj je tisti prvi vtis, ki ga avto napravi na potencialnega kupca, izjemno pomemben.</p></blockquote> <p>Uporabniki volkswagnovega večnamenskega vozila caddy so zdaj pred resnim izzivom, da bi morda kupili novega. Skoraj decimeter je daljši od predhodnika, kar se seveda izdatno pozna tako v kabini, kjer se bo udobno počutilo pet potnikov,  kot v prtljažniku, ki meri v dolžino 110 centimetrov in v širino skoraj 120. To pomeni, da če ga natrpamo do stropa, pogoltne dobrih 1200 litrov prtljage. Praktična je tudi asimetrično deljiva zadnja klop z možnostjo nastavitve naklona, ki jo lahko prekucnemo ali tudi odstranimo. Tako povečamo prostor za prtljago zadaj na dva metra dolžine in s tem prostornino tovornega prostora na 2,5 kubičnega metra.</p> <p>Seveda je zdaj caddy v notranjosti osvojil mnogo tega, kar ponuja golf zadnje generacije, predvsem imamo v mislih digitalizacijo praktično vseh funkcij in nastavitev. Še vedno smo mnenja, da bi bilo z varnostnega vidika morda vseeno bolje, če bi na primer upravljanje radia, gretja in še česa lahko izvedli s premikanjem gumbov - dotikanje oznak na zaslonu s prsti le ukrade nekaj voznikove pozornosti. Skratka, znanje iz golfa so pri Volkswagnu prenesli tudi v caddya, ki je - spredaj s podobo osebnega avtomobila in zadaj še vedno s precej štirioglato in še vedno bolj "tovorno" podobo tako zdaj morda postal še manj tovorni dostavnik in še bolj družinski in udoben prevoznik potnikov - zadaj sedečim omogočajo lažji vstop in izstop tudi 70 centimetrov široka drsna vrata. Je pa seveda treba dodati, da je caddyjeva podoba modernejša in v duhu hišne usmeritve - tudi z zdaj že obveznimi LED svetili tako spredaj kot zadaj.</p> <p>Morda bi kdo razmišljal tudi o malo zmogljivejšem pogonskem agregatu, a po drugi strani je dvolitrski 90 kilovatni dizel povsem ustrezen, poraba je v povprečju pod sedem litrov. Za dodatek k ležernosti in ugodju med vožnjo poskrbi tudi zelo uglajen in odziven sedemstopenjski samodejni DSG. Vse je torej nekako tako kot mora biti, žal se to, kar dobro kaže tudi pri ceni – ta je za tak avtomobil več kot 33 tisočakov.</p> <p>Segment B SUV predstavlja pri nas četrtino trga v Sloveniji in tja spada tudi oplova mokka, ki se je v teh dneh pripeljala k nam. Gre za drugo generacijo, ki je že na pogled čisto drugačna od prejšnje. Avtomobil je krajši za 12 centimetrov, sicer pa skladno in atraktivno oblikovan, v notranjosti prostoren in kvalitetno izdelan. Večina funkcij je seveda digitaliziranih, nekaj stikal je na srečo še vedno fizičnih. Pogonski agregati so znani PSA-jevi, 1,2 litrski bencinski 74 ali 96 kilovatni, pa dizelski 81 kilovatni, možen je tudi osem stopenjski samodejni menjalnik. Moka pa je lahko tudi električna, e-motor je 100 kilovatni, baterija zadostuje za doseg blizu 300 kilometrov. Najcenejša mokka stane 19 tisočakov, električna najmanj 33.500 – brez upoštevanja subvencije. Letos naj bi pri nas prodali 600 vozil, 7 odstotkov bo električnih.</p> <p>Pri Seatu so izdatno osvežili modela ibiza in arona. Ibiza – v 37 letih v petih generacijah skoraj 6 milijonov vozil, tako je ibiza najuspešnejši seatov model. V notranjosti seveda prevladuje digitalni dizajn, zunaj so opazna LED svetila spredaj in zadaj, v obeh vozilih je nekaj novih asistenčnih sistemov. Arona je na pogled nekoliko robustnejša. Na voljo je tudi motor na stisnjen zemeljski plin, menjalniki ročni ali samodejni DSG.</p> <p>Novi volkswagnov električni ID.4., ki je pred kratkim na preizkusu Euro NCAP prejel vseh pet zvezdic, je postal Svetovni avto leta 2021. V izboru sodeluje 90 mednarodnih avtomobilističnih novinarjev iz 24 držav, ki glasujejo za najboljše novosti na svetovnem trgu. VW bo v prihodnjih dneh predstavil tudi novi vrhunski športni model z oznako ID.4 GTX iz serije popolnoma električnih avtomobilov. V prihodnje bodo vsi najzmogljivejši modeli posamezne serije ID nosili to oznako.</p> <p>Nov izgled je dobila Honda HR-V. Je nekoliko nižja, a obenem prostornejša, opremljena s široko paleto naprednih varnostnih tehnologij in pripomočkov za voznika. Za odzivno in učinkovito vožnjo skrbi hibridna tehnologija – dva zmogljiva električna motorja, ki sta povezana z 1.5 litrskim bencinskim motorjem. Novi HR-V e:HEV se pripelje k nam predvidoma v decembru.</p> <p>Na današnji dan pred 60 leti je Citroen novinarjem predstavil vozilo AMI 6, najprej kot limuzino, še bolj pa je bila uspešna karavanska različica. S svojim nepozabnim navznoter nagnjenim zadnjim steklom in obliko karoserije, ki so jo poimenovali linija Z, je AMI 6 občutno zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja.</p> <p>Ob koncu le še o Najboljših za volanom 2021. Polfinalna izbora naj bi se odvila 2. in 3. junija (najprej za dekleta, potem za fante). Tako bodo določili po deset najboljših za finalni nastop, ki bo 22. junija. Če bi se slučajno kaj zataknilo, pa se bo tekmovanje odvilo v začetku julija. Zgodilo se bo seveda v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174770949 RTVSLO – Val 202 883 clean Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija. <p>Izjemno pomemben je prvi vtis, ki ga avtomobil naredi na potencialnega kupca, in pri tem ima nedvomno veliko vlogo tudi barva.</p><p><p>Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. <strong>Andrej Brglez</strong> nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.</p> <blockquote><p>Danes je različnih barv in kombinacij na stotine, barve avtomobilov igrajo pomembno vlogo pri marketingu, saj je tisti prvi vtis, ki ga avto napravi na potencialnega kupca, izjemno pomemben.</p></blockquote> <p>Uporabniki volkswagnovega večnamenskega vozila caddy so zdaj pred resnim izzivom, da bi morda kupili novega. Skoraj decimeter je daljši od predhodnika, kar se seveda izdatno pozna tako v kabini, kjer se bo udobno počutilo pet potnikov,  kot v prtljažniku, ki meri v dolžino 110 centimetrov in v širino skoraj 120. To pomeni, da če ga natrpamo do stropa, pogoltne dobrih 1200 litrov prtljage. Praktična je tudi asimetrično deljiva zadnja klop z možnostjo nastavitve naklona, ki jo lahko prekucnemo ali tudi odstranimo. Tako povečamo prostor za prtljago zadaj na dva metra dolžine in s tem prostornino tovornega prostora na 2,5 kubičnega metra.</p> <p>Seveda je zdaj caddy v notranjosti osvojil mnogo tega, kar ponuja golf zadnje generacije, predvsem imamo v mislih digitalizacijo praktično vseh funkcij in nastavitev. Še vedno smo mnenja, da bi bilo z varnostnega vidika morda vseeno bolje, če bi na primer upravljanje radia, gretja in še česa lahko izvedli s premikanjem gumbov - dotikanje oznak na zaslonu s prsti le ukrade nekaj voznikove pozornosti. Skratka, znanje iz golfa so pri Volkswagnu prenesli tudi v caddya, ki je - spredaj s podobo osebnega avtomobila in zadaj še vedno s precej štirioglato in še vedno bolj "tovorno" podobo tako zdaj morda postal še manj tovorni dostavnik in še bolj družinski in udoben prevoznik potnikov - zadaj sedečim omogočajo lažji vstop in izstop tudi 70 centimetrov široka drsna vrata. Je pa seveda treba dodati, da je caddyjeva podoba modernejša in v duhu hišne usmeritve - tudi z zdaj že obveznimi LED svetili tako spredaj kot zadaj.</p> <p>Morda bi kdo razmišljal tudi o malo zmogljivejšem pogonskem agregatu, a po drugi strani je dvolitrski 90 kilovatni dizel povsem ustrezen, poraba je v povprečju pod sedem litrov. Za dodatek k ležernosti in ugodju med vožnjo poskrbi tudi zelo uglajen in odziven sedemstopenjski samodejni DSG. Vse je torej nekako tako kot mora biti, žal se to, kar dobro kaže tudi pri ceni – ta je za tak avtomobil več kot 33 tisočakov.</p> <p>Segment B SUV predstavlja pri nas četrtino trga v Sloveniji in tja spada tudi oplova mokka, ki se je v teh dneh pripeljala k nam. Gre za drugo generacijo, ki je že na pogled čisto drugačna od prejšnje. Avtomobil je krajši za 12 centimetrov, sicer pa skladno in atraktivno oblikovan, v notranjosti prostoren in kvalitetno izdelan. Večina funkcij je seveda digitaliziranih, nekaj stikal je na srečo še vedno fizičnih. Pogonski agregati so znani PSA-jevi, 1,2 litrski bencinski 74 ali 96 kilovatni, pa dizelski 81 kilovatni, možen je tudi osem stopenjski samodejni menjalnik. Moka pa je lahko tudi električna, e-motor je 100 kilovatni, baterija zadostuje za doseg blizu 300 kilometrov. Najcenejša mokka stane 19 tisočakov, električna najmanj 33.500 – brez upoštevanja subvencije. Letos naj bi pri nas prodali 600 vozil, 7 odstotkov bo električnih.</p> <p>Pri Seatu so izdatno osvežili modela ibiza in arona. Ibiza – v 37 letih v petih generacijah skoraj 6 milijonov vozil, tako je ibiza najuspešnejši seatov model. V notranjosti seveda prevladuje digitalni dizajn, zunaj so opazna LED svetila spredaj in zadaj, v obeh vozilih je nekaj novih asistenčnih sistemov. Arona je na pogled nekoliko robustnejša. Na voljo je tudi motor na stisnjen zemeljski plin, menjalniki ročni ali samodejni DSG.</p> <p>Novi volkswagnov električni ID.4., ki je pred kratkim na preizkusu Euro NCAP prejel vseh pet zvezdic, je postal Svetovni avto leta 2021. V izboru sodeluje 90 mednarodnih avtomobilističnih novinarjev iz 24 držav, ki glasujejo za najboljše novosti na svetovnem trgu. VW bo v prihodnjih dneh predstavil tudi novi vrhunski športni model z oznako ID.4 GTX iz serije popolnoma električnih avtomobilov. V prihodnje bodo vsi najzmogljivejši modeli posamezne serije ID nosili to oznako.</p> <p>Nov izgled je dobila Honda HR-V. Je nekoliko nižja, a obenem prostornejša, opremljena s široko paleto naprednih varnostnih tehnologij in pripomočkov za voznika. Za odzivno in učinkovito vožnjo skrbi hibridna tehnologija – dva zmogljiva električna motorja, ki sta povezana z 1.5 litrskim bencinskim motorjem. Novi HR-V e:HEV se pripelje k nam predvidoma v decembru.</p> <p>Na današnji dan pred 60 leti je Citroen novinarjem predstavil vozilo AMI 6, najprej kot limuzino, še bolj pa je bila uspešna karavanska različica. S svojim nepozabnim navznoter nagnjenim zadnjim steklom in obliko karoserije, ki so jo poimenovali linija Z, je AMI 6 občutno zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja.</p> <p>Ob koncu le še o Najboljših za volanom 2021. Polfinalna izbora naj bi se odvila 2. in 3. junija (najprej za dekleta, potem za fante). Tako bodo določili po deset najboljših za finalni nastop, ki bo 22. junija. Če bi se slučajno kaj zataknilo, pa se bo tekmovanje odvilo v začetku julija. Zgodilo se bo seveda v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 24 Apr 2021 08:00:00 +0000 Skoraj vsi so avti beli Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. <p>Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo</p><p><p>Spomnimo še enkrat na raziskovalni projekt, ki ga je skupaj s študenti Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru pred časom izpeljala dr. Darja Topolšek. Tema so bili asistenčni sistemi v avtomobilih. Takrat so ugotovili, da kupci avtomobilov premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. Mislim, da tudi danes še ni kaj dosti drugače. No, najprej spomnimo, da imamo pasivne in aktivne varnostne sisteme. Pasivne poznamo že dlje, recimo zmečkljive cone, pa odmik volanskega droga v primeru trka, pa seveda varnostni pas, pa varnostni meh. Zanimivo, tudi steklo ima veliko vlogo in zgodovino pri avtomobilih. V začetku je bilo vetrobransko steklo iz navadnega stekla in kot tako precej lomljivo in nevarno.</p> <p>Aktivne asistenčne sisteme pa lahko tudi razdelimo na take, ki delujejo samodejno in tiste tiste, ki jih lahko vklopimo ali izklopimo. Teh je zdaj že res cela množica – mnogih sploh nikoli ne vklopimo, po drugi strani pa je vprašanje, katere sploh potrebujemo.</p> <blockquote><p>Vsekakor je priporočljivo imeti sistem za samodejno ohranjanje vozila na voznem pasu in radarski tempomat, seveda sistem za zaviranje v sili, priporočamo pa tudi samodejni preklop dolgih in kratkih luči.</p></blockquote> <p>Koleos zveni znano. Ampak celo ljubitelji in poznavalci Renaulta se morajo malo popraskati za ušesom. Pomagajmo. Gre za danes že daljno zgodovino razreda SUV, kjer je bil Koleos eden prvoborcev. Ko so francozi na prelomu stoletja predstavili koncept ki naj bi nadomestil posrečenega, štirikolesno gnanega Scenica RX4, še ni bilo o SUV in križanski histeriji niti sledu. Čez nekaj let je nato prišlo še komercializirano vozilo, ki je začelo ambiciozno, a je nato sledila streznitev. Povedano preprosto: Koleos je bil mrtev rokav. Slepa ulica. In je to ostal kar nekaj let, ko so ga zaradi slabe prodaje počasi umikali iz posameznih trgov. Druga generacija iz 2016 je s prostim padcem nadaljevala, ampak stvari so se počasi spremenile. Predvsem se je skoraj v obsedenost spremenilo vozniško dojemanje SUV-jev in ker ima Renault v razredu izjemno uspešna Capturja in Kadjarja, se je s serijo vsakoletnih prenov lotil še Koleosa. Danes stoji tako pred nami drugačen, spremenjen avto. Predvsem samozavesten z zunanjostjo, dodelan v notranjosti in v skladu z digitalnimi zahtevami sedanjosti. Skoraj neslišno je Koleos postal največji Renault, vsaj pri nas in nam bližnjih trgih. Temu primerno, sploh v legendarni opremi Initiale Paris, tudi kaže mišice. Bleščeča zunanjost že kar impresivnih gabaritov, v notranjosti pa očara kvalitetna izdelava s kvalitetnimi materiali. Prostora na vse strani kolikor hočeš. Ker niso pristali na tlačenje šestega in sedmega sedeža v prtljažnik, je le ta zajeten, kar pri sicer ogromnih križancih ni vedno pravilo. Pod pokrovom pa nekaj znanega francoskega humorja, saj so šli in v tak avto, ki tehta 1,6 tone, privijačiti 1,3 litrski bencinski motorček. <em>"Zato, ker lahko,"</em> so verjetno pomislili snovalci, ko so na seznamu motorne opreme odkljukali še oznako 1,3 TCe. 116 kilovatov izdahne ta sicer sodoben štirivaljni mlinček, kar je teoretično dovolj. Praktično pa je potrebno za oživljanje kolosa pritiskati na stopalko za plin. Na srečo je vgrajen tudi samodejni menjalnik EDC in tako muk po motorju voznik pravzaprav ne čuti. Sploh ker gre za odlično zvočno izolirano kabino in v času pandemijske letargije, ko se vse dogaja bolj počasi, je tudi tako motoriziran Koleos povsem primeren avto.</p> <blockquote><p>Ampak, če smo čisto iskreni in nekoliko požrešni, čakamo na dvo-litrski dizel, s štirikolesnim pogonom, ki ga menda tudi imajo v hlevih.</p></blockquote> <p>Volkswagnov električni ID.4 se je pripeljal v Slovenijo. Kompaktni SUV je od modela ID.3, ki ga že poznamo, daljši za 30 centimetrov, ali drugače, za 10 centimetrov je recimo tudi daljši od volkswagnovega Tiguana, kar pomeni, da je novinec precej prostoren. Seveda je v marsičem podoben modelu ID.3, torej je notranjost tudi praktično popolnoma digitalizirana. Pri električnih avtomobilih so seveda pomembne kapacitete baterij in doseg. ID.4 je na voljo z 52 ali s 77 kilovatno, moč elektromotorja je 109, 125 ali 150 kilovatov. S šibkejšo baterijo obljubljajo doseg do 340 kilometrov, z močnejšo pa kar do 522. Ena od značilnosti novega urbanega terenca, ki prihaja v zelo pisan in tudi največji tržni segment, je tudi učinkovit sistem rekuperacije energije, kar povzroči, da vozilo kar občutno zavira že, ko spustimo stopalko za plin. Osnovni ID.4 stane nekaj manj kot 37 tisočakov (brez upoštevanja subvencije), pri Porsche Slovenija pa računajo, da bodo letos pri nas prodali vsaj 300 modelov ID.4.</p> <p>Pripeljal se je tudi oblikovno in tehnološko osveženi Hyundai Santa Fe. Dodali so mu še nekaj novih tehnologij in izpopolnili nekatere že obstoječe, sicer pa ga poganja 2,2 litrski 148 kilovatni dizel. Menjalnik je osem stopenjski samodejni DCT. Na voljo je tudi klasični hibrid, poleti pričakujejo tudi priključnega. Cena osnovnega modela je 38.900 evrov, s pogonom na štiri kolesa je za dva tisočaka dražji. Za letos načrtujejo prodajo 50 vozil.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174767509 RTVSLO – Val 202 888 clean Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. <p>Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo</p><p><p>Spomnimo še enkrat na raziskovalni projekt, ki ga je skupaj s študenti Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru pred časom izpeljala dr. Darja Topolšek. Tema so bili asistenčni sistemi v avtomobilih. Takrat so ugotovili, da kupci avtomobilov premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. Mislim, da tudi danes še ni kaj dosti drugače. No, najprej spomnimo, da imamo pasivne in aktivne varnostne sisteme. Pasivne poznamo že dlje, recimo zmečkljive cone, pa odmik volanskega droga v primeru trka, pa seveda varnostni pas, pa varnostni meh. Zanimivo, tudi steklo ima veliko vlogo in zgodovino pri avtomobilih. V začetku je bilo vetrobransko steklo iz navadnega stekla in kot tako precej lomljivo in nevarno.</p> <p>Aktivne asistenčne sisteme pa lahko tudi razdelimo na take, ki delujejo samodejno in tiste tiste, ki jih lahko vklopimo ali izklopimo. Teh je zdaj že res cela množica – mnogih sploh nikoli ne vklopimo, po drugi strani pa je vprašanje, katere sploh potrebujemo.</p> <blockquote><p>Vsekakor je priporočljivo imeti sistem za samodejno ohranjanje vozila na voznem pasu in radarski tempomat, seveda sistem za zaviranje v sili, priporočamo pa tudi samodejni preklop dolgih in kratkih luči.</p></blockquote> <p>Koleos zveni znano. Ampak celo ljubitelji in poznavalci Renaulta se morajo malo popraskati za ušesom. Pomagajmo. Gre za danes že daljno zgodovino razreda SUV, kjer je bil Koleos eden prvoborcev. Ko so francozi na prelomu stoletja predstavili koncept ki naj bi nadomestil posrečenega, štirikolesno gnanega Scenica RX4, še ni bilo o SUV in križanski histeriji niti sledu. Čez nekaj let je nato prišlo še komercializirano vozilo, ki je začelo ambiciozno, a je nato sledila streznitev. Povedano preprosto: Koleos je bil mrtev rokav. Slepa ulica. In je to ostal kar nekaj let, ko so ga zaradi slabe prodaje počasi umikali iz posameznih trgov. Druga generacija iz 2016 je s prostim padcem nadaljevala, ampak stvari so se počasi spremenile. Predvsem se je skoraj v obsedenost spremenilo vozniško dojemanje SUV-jev in ker ima Renault v razredu izjemno uspešna Capturja in Kadjarja, se je s serijo vsakoletnih prenov lotil še Koleosa. Danes stoji tako pred nami drugačen, spremenjen avto. Predvsem samozavesten z zunanjostjo, dodelan v notranjosti in v skladu z digitalnimi zahtevami sedanjosti. Skoraj neslišno je Koleos postal največji Renault, vsaj pri nas in nam bližnjih trgih. Temu primerno, sploh v legendarni opremi Initiale Paris, tudi kaže mišice. Bleščeča zunanjost že kar impresivnih gabaritov, v notranjosti pa očara kvalitetna izdelava s kvalitetnimi materiali. Prostora na vse strani kolikor hočeš. Ker niso pristali na tlačenje šestega in sedmega sedeža v prtljažnik, je le ta zajeten, kar pri sicer ogromnih križancih ni vedno pravilo. Pod pokrovom pa nekaj znanega francoskega humorja, saj so šli in v tak avto, ki tehta 1,6 tone, privijačiti 1,3 litrski bencinski motorček. <em>"Zato, ker lahko,"</em> so verjetno pomislili snovalci, ko so na seznamu motorne opreme odkljukali še oznako 1,3 TCe. 116 kilovatov izdahne ta sicer sodoben štirivaljni mlinček, kar je teoretično dovolj. Praktično pa je potrebno za oživljanje kolosa pritiskati na stopalko za plin. Na srečo je vgrajen tudi samodejni menjalnik EDC in tako muk po motorju voznik pravzaprav ne čuti. Sploh ker gre za odlično zvočno izolirano kabino in v času pandemijske letargije, ko se vse dogaja bolj počasi, je tudi tako motoriziran Koleos povsem primeren avto.</p> <blockquote><p>Ampak, če smo čisto iskreni in nekoliko požrešni, čakamo na dvo-litrski dizel, s štirikolesnim pogonom, ki ga menda tudi imajo v hlevih.</p></blockquote> <p>Volkswagnov električni ID.4 se je pripeljal v Slovenijo. Kompaktni SUV je od modela ID.3, ki ga že poznamo, daljši za 30 centimetrov, ali drugače, za 10 centimetrov je recimo tudi daljši od volkswagnovega Tiguana, kar pomeni, da je novinec precej prostoren. Seveda je v marsičem podoben modelu ID.3, torej je notranjost tudi praktično popolnoma digitalizirana. Pri električnih avtomobilih so seveda pomembne kapacitete baterij in doseg. ID.4 je na voljo z 52 ali s 77 kilovatno, moč elektromotorja je 109, 125 ali 150 kilovatov. S šibkejšo baterijo obljubljajo doseg do 340 kilometrov, z močnejšo pa kar do 522. Ena od značilnosti novega urbanega terenca, ki prihaja v zelo pisan in tudi največji tržni segment, je tudi učinkovit sistem rekuperacije energije, kar povzroči, da vozilo kar občutno zavira že, ko spustimo stopalko za plin. Osnovni ID.4 stane nekaj manj kot 37 tisočakov (brez upoštevanja subvencije), pri Porsche Slovenija pa računajo, da bodo letos pri nas prodali vsaj 300 modelov ID.4.</p> <p>Pripeljal se je tudi oblikovno in tehnološko osveženi Hyundai Santa Fe. Dodali so mu še nekaj novih tehnologij in izpopolnili nekatere že obstoječe, sicer pa ga poganja 2,2 litrski 148 kilovatni dizel. Menjalnik je osem stopenjski samodejni DCT. Na voljo je tudi klasični hibrid, poleti pričakujejo tudi priključnega. Cena osnovnega modela je 38.900 evrov, s pogonom na štiri kolesa je za dva tisočaka dražji. Za letos načrtujejo prodajo 50 vozil.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 10 Apr 2021 08:00:00 +0000 Nekateri asistenti so v vozilih nepogrešljivi Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati. 174765315 RTVSLO – Val 202 696 clean Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati. Sat, 03 Apr 2021 08:00:00 +0000 Pod motoristično čelado V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati. <p>Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati</p><p><p>V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.</p> <p>Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.</p> <p>Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020,  ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…</p> <p>Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.</p> <p>Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.</p> <p>Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.</p> <p>Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.</p> <p>Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila.  Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je  zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174765933 RTVSLO – Val 202 696 clean V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati. <p>Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati</p><p><p>V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.</p> <p>Danes vam bomo izdali nekaj skrivnosti Seatove Attece. Ker predvidevamo, da ste tradicionalist, ki se težko znajde v »crossoverskem gozdu,« najprej osnovne usmeritve. To kar je za Golfa Tiquan, je za leona Atteca. Se pravi povečano, povišano vozilo, a na isti platformi. Včasih smo jim rekli SUV-ji, odkar so se na njih spravili oblikovalci, pa jim pravimo križanci. In križancev se drži slab glas. Vsaj s strani avtomobilskih puristov, vsi drugi pa jih kupujejo, kot da so vroče žemlje. Staromodne tečnobe pa jamrajo, da se križanci zaradi svoje višine slabo peljejo, da so neprimerni za parkirat in da kljub vsej tej nabuhlosti pogoltnejo manj potnikov in prtljage kot kakšen povprečen karavan iz konca osemdesetih. Za čudo božje je tukaj Atteca, ki takšne predsodke postavi na laž.</p> <p>Na zunaj avtomobil, sploh po temeljiti prenovi sprednjega dela iz leta 2020,  ne kaže svojega nemškega lastništva. Niti ne kaže španskega temperamenta, če smo že pri tem. Namesto mediteranske mehkobe in nemške puščobe, je Atteca iz kovine izrezljana s skandinavskim minimalizmom, pa vendar dovolj vpadljivo, da se ne odpelje mimo neopažena. Sploh v snežno beli deluje nekoliko aristokratsko, bolj resnobno, zrelo; kar pa ni čudno, saj je avto bil predstavljen že pred petimi leti, kar je za sodoben avtomobilski tempo skoraj kot večnost…</p> <p>Notranjščina je druga zgodba. Ergonomija popolna, a nobenega baroka pomešanega z znanstveno fantastiko, na katerega prisegajo pri sodobnih Francozih. Mnogo elementov voznikovega okolja je vzetih iz leona, med drugim tudi uporabniški vmesnik, ki puristom iz začetka zgodbe, še vedno ponuja tudi klasična stikala. A ne le puristi, tudi strokovna javnost že nekaj časa dviguje svoj glas, ko opozarja, da prevelika digitalizacija kokpita že posega v prometno varnost. Mehanika je na vso srečo napaberkovana iz koncernskih polic. Odličen DSG s sedmimi stopnjami prenosa in 1,5 litrski bencinski mlinček po motornim pokrovom. Sicer se 110 kilovatov sliši imenitno in avtomobil je mogoče tudi malo bolj aktivno pognati, ampak dirkač to ni. Ko smo ga v uvodu pohvalili kot netipično voznega za njegovo sorto, smo imeli v mislih predvsem odlično delovanje podvozja, ki je vedno udobno, a nikoli gumijasto - kljub temu pa se velika, skoraj mogočna karoserija nikoli ne gunca sem in tja po cestišču.</p> <p>Seat, Atteca, križanci…; vse to so pojmi, ki slovenskemu ušesu niso najbolj domači. Ampak na srečo imamo vozniki več čutil in vsaj očesu, če že ne tudi duši, bo ta Seat zagotovo všeč. Nekoliko manj bo nad njim navdušena denarnica.</p> <p>Električni avtomobili še vedno prihajajo – bolj ali manj pogosto, odvisno od napetosti, nazadnje se je pripeljal Fiat 500, prihodnji teden se pojavi še Volkswagnov ID.4, mi pa danes o novosti, ki je tudi vsaj malo električna, ob tem pa precej zmogljiva.</p> <p>Da je zgodovina avtomobilističnega športa pri Peugeotu zelo bogata, o tem ni dvoma. Avtomobil te znamke je zmagal že pred 126 leti na dirki Paris Bordeaux Paris. Nazadnje so nas zdaj spomnili na to, da znajo skonstruirati hiter avtomobil, z modelom 508 PSE, ki pa je v serijski izdelavi in torej primeren tudi za vsakdanjo uporabo na cesti. Dandanes je želja in cilj, da je avtomobil zmogljiv in hiter, a da ob tem porabi čim manj energije in je prijazen do okolja. Tako športnika poganja 1.6 litrski bencinski turbo motor, ki mu pomagata 81 kilovatni elektromotor spredaj in 83 kilovatni na zadnji osi. Pospešek do 100 v dobrih petih sekundah, najvišja hitrost omejena na 250 km/h. V ponudbi sta limuzina in karavanski SW, kot dodatno opremo je možno izbrati edino barvo, strešno okno in ogrevanje prednjega stekla, cena se začne pri 60 tisoč in pol, število prodanih v letošnjem letu bomo lahko prešteli na prste ene roke.</p> <p>Tudi letos spremljamo dogajanje ob izboru Najboljši za volanom 2021. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja Covida-19, je bila sprejeta odločitev o prestavitvi obeh polfinal izbora, ki sta bili predvideni 20. in 21. aprila.  Nadomestni termini trenutno še niso znani, določeni bodo naknadno, ko bodo razmere dovoljevale izvedbo. Vemo pa, da se je spletnega testa, ki se je  zaključil v sredo, udeležilo preko 4.500 mladih voznikov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 03 Apr 2021 08:00:00 +0000 Pod motoristično čelado Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez. <p>Pogosto smo se razburjali, ko smo pripeljali po prehitevalnem pasu in se bili prisiljeni potem kar nekaj časa voziti manj kot 100 km/h za kamionom, ki je prehiteval drugega</p><p><p>Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vse več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Kar spomnite se, kolikokrat ste se ali pa smo se razburjali, živcirali, ko smo pripeljali po prehitevalnem pasu in se bili prisiljeni potem kar nekaj časa voziti manj kot 100 km/h za kamionom, ki je prehiteval drugega. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove razmere, vprašanja, morda tudi minuse.</p> <p>Policisti sicer pravijo, da so izkušnje dobre, <strong>Andrej Brglez</strong> pa opozarja predvsem na dve dejstvi. Najprej, vozniki tovornjakov morajo, ko vozijo v koloni drug za drugim, upoštevati, da lahko pride do težav na izvozih oziroma uvozih na avtocesto, ko se mednje razvrščajo vozniki osebnih vozil, zato morajo pustiti med kamioni več prostora. Potem pa še velja, da bodo tudi vozniki osebnih vozil na prehitevalnem pasu morali pokazati malo več strpnosti, ker se bo dogajalo, da se bodo v koloni po prehitevalnem pasu vozili 130 km/h in, bodimo odkriti, ne malo več, kot so bili morda vajeni do zdaj. To je še vedno veliko bolje kot 90 km/h, kar se je do zdaj pogosto dogajalo.</p></p> 174763582 RTVSLO – Val 202 522 clean Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez. <p>Pogosto smo se razburjali, ko smo pripeljali po prehitevalnem pasu in se bili prisiljeni potem kar nekaj časa voziti manj kot 100 km/h za kamionom, ki je prehiteval drugega</p><p><p>Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vse več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Kar spomnite se, kolikokrat ste se ali pa smo se razburjali, živcirali, ko smo pripeljali po prehitevalnem pasu in se bili prisiljeni potem kar nekaj časa voziti manj kot 100 km/h za kamionom, ki je prehiteval drugega. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove razmere, vprašanja, morda tudi minuse.</p> <p>Policisti sicer pravijo, da so izkušnje dobre, <strong>Andrej Brglez</strong> pa opozarja predvsem na dve dejstvi. Najprej, vozniki tovornjakov morajo, ko vozijo v koloni drug za drugim, upoštevati, da lahko pride do težav na izvozih oziroma uvozih na avtocesto, ko se mednje razvrščajo vozniki osebnih vozil, zato morajo pustiti med kamioni več prostora. Potem pa še velja, da bodo tudi vozniki osebnih vozil na prehitevalnem pasu morali pokazati malo več strpnosti, ker se bo dogajalo, da se bodo v koloni po prehitevalnem pasu vozili 130 km/h in, bodimo odkriti, ne malo več, kot so bili morda vajeni do zdaj. To je še vedno veliko bolje kot 90 km/h, kar se je do zdaj pogosto dogajalo.</p></p> Fri, 26 Mar 2021 09:45:00 +0000 Tovornjaki so in bodo na avtocestah Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.<p>Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje. </p><p><p>Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.</p> <p>Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre.  Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.</p> <p>Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko  ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov.          Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.</p> <p>Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.</p> <p>Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije <strong><em>ACCELERATE</em>.</strong> Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom <strong>2.0</strong> že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.</p> <p>Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174762309 RTVSLO – Val 202 836 clean Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.<p>Andrej Brglez poudarja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in posredno naredimo tudi nekaj dobrega za okolje. </p><p><p>Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.</p> <p>Spomnimo se - ko smo prvič sedli v mazdo CX-30, smo bili, glede na to, kar so nam pri Mazdi obljubljali, kar malo razočarani. Popolnoma nov dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kilovatov, ki deluje po načelih dizelskega motorja: tako je bilo oznanilo. Glede na to, da avtomobil tehta manj kot tono in pol, bi moral biti poskočen kot sam vrag, pa naj deluje po dizelskih ali bencinskih načelih, smo si mislili. Ampak izkušnja med vožnjo nas je presenetila. Avtomobil je vse prej kot dirkač, a čez nekaj časa začne voznik dojemati, za kaj pravzaprav gre.  Avtomobil ga s svojim umirjenim značajem in izjemno uglajenim načinom vožnje pridobi in osvoji, pa tudi "umiri", bi se lahko reklo. Uživati začneš v natančnosti šeststopenjskega ročnega menjalnika, katerega ročica se premika, kot da bi jo vtaknili v maslo, in v lahkotnosti pospeševanja in premikanja na splošno. Blagi hibridni pogon ob tehnološko dovršenem agregatu še poudarja, da so Mazdini inženirji (ki so v preteklosti že konstruirali nekaj tehnoloških unikatov) vložili zelo veliko truda in znanja v to, da so lahko na koncu ponudili zmogljiv izdelek, ki brez pomoči turbine zmore toliko energije in ob tem doseže povprečno precej prijazno porabo goriva - približno sedem litrov. Če vas tak način delovanja pogonskega sklopa ne prepriča (nekateri pač radi občutijo bolj grobo poskočnost vozila), CX-30 ni za vas. No, da ne bo vse zvenelo tako lenobno; motor pri visokih vrtljajih lahko pokaže več dinamike, vendar - še enkrat poudarimo - ima veliko raje udobje in umirjeno vožnjo. To pa ta elegantni in moderni Mazdin križanec zagotavlja tudi z vsem drugim, ne le z uglajenim motorjem. Izjemno kakovostno izdelano in bogato opremljeno vozilo za malo manj kot 28 tisočakov ponuja malo drugačnosti, ob tem pa tudi veliko žlahtnosti in - upamo si reči - prestiža.</p> <p>Če je Mazda CX-30 tehnološko posebna in marsikoga preseneti, če jo preizkusi, pa je Audi A3, lahko rečemo avtomobil, ki prinese v vsaki novi generaciji tisto, kar se od njega nekako pričakuje - vse najnovejše tehnološke dodatke, ki jih v tistem času pri koncernu ponujajo. Tako je že od nekdaj in to smo lahko  ugotovili tudi pri četrti generaciji tega premijskega vozila, ki smo ga nedavno spoznali. Najprej smo vozili takega z 1.5 litrskim bencinskim agregatom, zdaj nas je obiskal še dizel. Kot je zdaj že nekaj časa v navadi, so ti Nemški prestižni izdelki označeni z dvomestnimi številkami - 35 pove, da je pod pokrovom dvolitrski turbodizel s 110 kilovati moči, menjalnik avtomatiziran sedemstopenjski. Klasika, bi lahko rekli, ali pa: preizkušena kombinacija, ki zagotavlja dovolj dinamike in udobja ter povprečno porabo pod 5 litrov.          Sicer pa je tudi vse ostalo klasično, bi lahko rekli: A3 je zasnovan in narejen z željo, da bi bil nekaj več, da ponuja občutek prestiža in seveda v zadnji generaciji sledi usmeritvi sorodstva v koncernu - digitalizacija pri večini vseh opravil, a ob tem še enkrat pohvala snovalcem - nekaj osnovnih funkcij je še vedno možno uravnavati ročno s stikali. Zato avtomobil ni nič manj premijski. Prestiž ima pri Audiju svojo ceno, tudi to velja že od nekdaj. Tako se že osnovna žlahtnost začne kar visoko, potem pa vsaka dodatna dobrota ceno še dodatno zviša. Ampak o tem nima smisla posebej razpredati; tako pač je in poznavalci in ljubitelji Audijev to dobro vedo.</p> <p>Iz Hyundaija so nam sporočili, da je na slovenske ceste zapeljala popolnoma prenovljena Hyundai Kona - z osveženo podobo - še bolj dinamično in številnimi tehničnimi posodobitvami. Prvič v zgodovini modela je na voljo tudi v športno obarvani različici N Line, ki izžareva še več dinamike. Posodobljena motorna paleta vključuje tako zmogljivejše kot tudi okolju prijazne izbire. Nadgrajene so tudi multimedijske in praktične funkcije. Kaj več o prenovljeni koni pa že kmalu.</p> <p>Volkswagen je tudi v koronskem letu 2020 ogromno investiral v tehnologije prihodnosti. Znamka je položila temelje za uspešen začetek nove strategije <strong><em>ACCELERATE</em>.</strong> Pričakujejo močan zagon e-mobilnosti: leta 2021 naj bi končnim kupcem dobavili več kot 450.000 elektrificiranih avtomobilov – več kot dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sistematično se izvaja digitalizacija in Volkswagen bo s poslovnim modelom <strong>2.0</strong> že poleti dosegel prve stranke: v šestih nemških mestih bodo začeli testirati naročniške modele in dodatne funkcije z možnostjo zakupa "na zahtevo". V naslednjih letih si znamka iz tega obeta promet v obsegu več kot sto milijonov evrov. Prav tako bo poleti stekla spletna prodaja vozil.</p> <p>Še stavek o novem najboljšem avtomobilu na svetu, kot mnogi radi imenujejo Mercedes razred S. Prišla je že 16. generacija, in če je veljalo za nekaj zadnjih, velja tudi za to: S daje smernice za prihodnost in prinaša kopico tehnoloških bombončkov, ki nas peljejo naprej v prihodnost. Recimo: če se odpeljete od doma in imate možnost povezati se z vašim pametnim domom, potem lahko med vožnjo preverite, če ste recimo izklopili likalnik. Skratka, marsikaj, kar je včeraj pomenilo znanstveno fantastiko, je v novem S-u zdaj realnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 20 Mar 2021 09:00:00 +0000 Gume so velika grožnja okolju Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam. <p>Obrok je vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak</p><p><p>Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t. i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. <strong>Primož Tiringar</strong>, direktor <strong>Toyote Slovenija</strong>, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.</p> <p>Avtomobilska znamka <strong>DS</strong> je na Slovenskem trgu prvič kot samostojna premium znamka zaživela lani, ko so pri nas predstavili modela DS3 in DS7 crossback. Pred kratkim smo o prestižnih in luksuznih modelih nekaj vtisov zbrali tudi v naši oddaji. Prodajnih mest DS STORE je sicer po svetu nekaj več kot 400, no in eden teh zdaj stoji tudi v Ljubljani na Baragovi ulici – to bo obenem tudi edini v Sloveniji. Vozila DS so sinonim za drugačnost, izstopanje in tehnološko naprednost in tudi v salonu je marsikaj drugače kot pri drugih. Morda bi  luksuzni ambient v ne prav velikem elegantnem prodajno razstavnem prostoru lahko primerjali kar s kakšnim pravim pariškim butikom. Med drugim recimo je v salonu moč zaznati poseben vonj, ki sicer spremlja tudi vsa vozila znamke DS. Skratka, DS STORE je zdaj končno tudi pri nas.</p> <p>Da ne pozabimo na elektriko – iz <strong>Volva</strong> so sporočili, da na trg pošiljajo povsem električni Volvo C40 Recharge, ki ga bo mogoče kupiti samo preko spleta. Pogonski sklop sestavljata dva elektromotorja – eden na prvi in drugi na zadnji osi, obljubljajo pa doseg preko 400 kilometrov. S proizvodnjo bodo začeli letos jeseni, in sicer v njihovem proizvodnem obratu v belgijskem Gentu.</p> <p><strong>Hyundai</strong> je predstavil novega člana družine športnih terencev. 418 cm dolgo vozilo, ki so ga poimenovali bayon (po glavnem mestu francoske Baskije na jugozahodu Francije) se ponaša s prostorno notranjostjo in kopico inteligentnih varnostnih sistemov ter funkcij povezljivosti, zaradi katerih izstopa v svojem segmentu. Med posodobljeno družino hyundaijevih motorjev bomo v bayonu lahko našli tudi njihovo edinstveno 48-voltno blago hibridno tehnologijo, ki smo jo pred kratkim preizkusili v modelu i30. Bayona pri nas pričakujemo v maju.</p> <p>59 avtomobilskih novinarjev iz različnim evropskih medijev je razglasilo <strong>Evropski avto leta 2021</strong>. Izbrali so <strong>Toyotinega yarisa</strong>, ki je to postal tudi že v prvi generaciji leta 2000. Ob privlačni obliki, dinamičnih zmogljivostih in vrhunski varnostni opremi je yaris novinarje prepričal tudi s svojo hibridno tehnologijo – že več kot 80 odstotkov kupcev se odloči za tovrsten pogonski sklop. Model yaris je bil sicer prvič razglašen tudi za najbolje prodajani avtomobil v Evropi.</p></p> 174758601 RTVSLO – Val 202 652 clean Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam. <p>Obrok je vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak</p><p><p>Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t. i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. <strong>Primož Tiringar</strong>, direktor <strong>Toyote Slovenija</strong>, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.</p> <p>Avtomobilska znamka <strong>DS</strong> je na Slovenskem trgu prvič kot samostojna premium znamka zaživela lani, ko so pri nas predstavili modela DS3 in DS7 crossback. Pred kratkim smo o prestižnih in luksuznih modelih nekaj vtisov zbrali tudi v naši oddaji. Prodajnih mest DS STORE je sicer po svetu nekaj več kot 400, no in eden teh zdaj stoji tudi v Ljubljani na Baragovi ulici – to bo obenem tudi edini v Sloveniji. Vozila DS so sinonim za drugačnost, izstopanje in tehnološko naprednost in tudi v salonu je marsikaj drugače kot pri drugih. Morda bi  luksuzni ambient v ne prav velikem elegantnem prodajno razstavnem prostoru lahko primerjali kar s kakšnim pravim pariškim butikom. Med drugim recimo je v salonu moč zaznati poseben vonj, ki sicer spremlja tudi vsa vozila znamke DS. Skratka, DS STORE je zdaj končno tudi pri nas.</p> <p>Da ne pozabimo na elektriko – iz <strong>Volva</strong> so sporočili, da na trg pošiljajo povsem električni Volvo C40 Recharge, ki ga bo mogoče kupiti samo preko spleta. Pogonski sklop sestavljata dva elektromotorja – eden na prvi in drugi na zadnji osi, obljubljajo pa doseg preko 400 kilometrov. S proizvodnjo bodo začeli letos jeseni, in sicer v njihovem proizvodnem obratu v belgijskem Gentu.</p> <p><strong>Hyundai</strong> je predstavil novega člana družine športnih terencev. 418 cm dolgo vozilo, ki so ga poimenovali bayon (po glavnem mestu francoske Baskije na jugozahodu Francije) se ponaša s prostorno notranjostjo in kopico inteligentnih varnostnih sistemov ter funkcij povezljivosti, zaradi katerih izstopa v svojem segmentu. Med posodobljeno družino hyundaijevih motorjev bomo v bayonu lahko našli tudi njihovo edinstveno 48-voltno blago hibridno tehnologijo, ki smo jo pred kratkim preizkusili v modelu i30. Bayona pri nas pričakujemo v maju.</p> <p>59 avtomobilskih novinarjev iz različnim evropskih medijev je razglasilo <strong>Evropski avto leta 2021</strong>. Izbrali so <strong>Toyotinega yarisa</strong>, ki je to postal tudi že v prvi generaciji leta 2000. Ob privlačni obliki, dinamičnih zmogljivostih in vrhunski varnostni opremi je yaris novinarje prepričal tudi s svojo hibridno tehnologijo – že več kot 80 odstotkov kupcev se odloči za tovrsten pogonski sklop. Model yaris je bil sicer prvič razglašen tudi za najbolje prodajani avtomobil v Evropi.</p></p> Sat, 06 Mar 2021 09:00:00 +0000 Vsako leto imate lahko novega Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.<p>Vemo, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista</p><p><p>Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro, opozarja tudi Andrej Brglez.</p> <p>Prenovljeni hyundai i30 je na pogled bolj eleganten, o tem ni nobenega dvoma. A novosti in prednosti so v glavnem očem skrite. Eno bistvenih vendarle nakazuje majhen napis na boku: 48V, ki pove, da gre pri modelu za blago hibridno tehnologijo. Posebnost, ki jo voznik občuti ob zagonu motorja je, da motor ne steče, če ročka novega inteligentnega ročnega menjalnika ni v nevtralnem položaju. Potem stvar deluje približno takole: ko voznik popusti plin, hibridni sistem odklopi menjalnik od motorja in če je v akumulatorju shranjene dovolj energije, da se lahko hranijo vsi porabniki, se motor v prostem teku izklopi. Voznik tega praktično ne občuti, opazi pa tako, da se na zaslonu izriše jadrnica. Električna energija pa se sicer nabira pri zaviranju oziroma pri vožnji navzdol. Delovanje blagega hibridnega sistema deluje blagodejno na vožnjo – 1.5 litrski 117 kilovatni bencinski prisilno polnjen motor sicer ni pretirano poskočen, a se vseeno zna kar odločno odzvati, če malo pritisnemo na plin, bistvo pa je, da deluje uglajeno in da je vožnja izjemno tiha, udobna in prijetna, pa s povprečjem porabe nekaj več kot 6 litrov tudi dokaj varčna.      Sicer je treba pri najnovejšem modelu i30 poudariti, da so mu podarili še nekaj drugih sodobnih tehnoloških dodatkov. Ponoči razveselita občutno bolj zmogljiva LED žarometa, v kabini je opaziti kakovostno izdelavo, pa seveda navzočnost zdaj že kar obvezne digitalizacije. Oprema impression vsebuje veliko pripomočkov, ki vozniku pridejo prav. Nam je bilo všeč, da smo si lahko greli roke na volanskem obroču. Skratka, gre za sodoben in kakovosten avtomobil, ki (tudi s ceno 23 tisočakov) uspešna naskakuje evropske tekmece – nenazadnje je tudi sam narejen v Evropi.</p> <p>Predstavil se je novi Mercedes C, ki je daljši in nižji, kar zagotavlja bolj športen izgled, daljša pa je tudi medosna razdalja, kar pomeni predvsem več prostora za kolena zadaj sedečih. V notranjosti se novi C zgleduje po največjem S-u, kar zadeva pogonske agregate - pet je zdaj bencinskih in dva dizelska, vsi so štirivaljni, moči od 125 do 195 kilovatov, vsi so tudi hibridizirani z 48V tehnologijo. Serijski je nov samodejni menjalnik 9G tronic, možen je tudi štirikolesni pogon 4Matic. Kasneje bodo na voljo tudi priključni hibridi, obljubljajo do 100 kilometrov dosega na elektriko. Za zdaj so predstavili limuzino in kombi in najavili model All terrain, nedvomno pa kasneje pridejo še tudi druge izvedenke.</p> <p>AMZS že peto leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom; maja bomo tako dobili dva najboljša mlada – voznico in voznika. Spletni test, ki je vstopnica za praktični del tekmovanja, bo na spletni strani <a href="http://www.najboljšizavolanom.si">www.najboljšizavolanom.si</a> na voljo do 31. marca, potem bo izbranih 50 deklet in 50 fantov, ki bodo uvrščeni v polfinale, v finalu pa se bo 19. maja pomerilo deset mladih voznic in deset mladih voznikov za naslov najboljših. Lanska zmagovalca Petra in Matej sporočata vsem: mladi, zberite pogum in se prijavite, saj je Najboljši za volanom enkratna priložnost za nove izkušnje, ki vam bodo na cesti zagotovo prišle prav.</p> <p>Mimo je nacionalna preventivna akcija za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu Varno brez telefona. Na vpadnicah v 11 mestnih občin so v jutranjem in popoldanskem intervalu šteli voznike, ki so se med vožnjo ukvarjali s telefoni. V času samo štirih ur so jih našteli kar 1482, največ jih je bilo v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Če voznik na cesto ni gledal le 5 sekund, je pri hitrosti 60 km/h na slepo prevozil več kot 83 metrov. O še višjih hitrostih raje ne bi.. Upam, da boste še naprej za volanom srečno – mižali…</p> <p>&nbsp;</p></p> 174756859 RTVSLO – Val 202 717 clean Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.<p>Vemo, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista</p><p><p>Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro, opozarja tudi Andrej Brglez.</p> <p>Prenovljeni hyundai i30 je na pogled bolj eleganten, o tem ni nobenega dvoma. A novosti in prednosti so v glavnem očem skrite. Eno bistvenih vendarle nakazuje majhen napis na boku: 48V, ki pove, da gre pri modelu za blago hibridno tehnologijo. Posebnost, ki jo voznik občuti ob zagonu motorja je, da motor ne steče, če ročka novega inteligentnega ročnega menjalnika ni v nevtralnem položaju. Potem stvar deluje približno takole: ko voznik popusti plin, hibridni sistem odklopi menjalnik od motorja in če je v akumulatorju shranjene dovolj energije, da se lahko hranijo vsi porabniki, se motor v prostem teku izklopi. Voznik tega praktično ne občuti, opazi pa tako, da se na zaslonu izriše jadrnica. Električna energija pa se sicer nabira pri zaviranju oziroma pri vožnji navzdol. Delovanje blagega hibridnega sistema deluje blagodejno na vožnjo – 1.5 litrski 117 kilovatni bencinski prisilno polnjen motor sicer ni pretirano poskočen, a se vseeno zna kar odločno odzvati, če malo pritisnemo na plin, bistvo pa je, da deluje uglajeno in da je vožnja izjemno tiha, udobna in prijetna, pa s povprečjem porabe nekaj več kot 6 litrov tudi dokaj varčna.      Sicer je treba pri najnovejšem modelu i30 poudariti, da so mu podarili še nekaj drugih sodobnih tehnoloških dodatkov. Ponoči razveselita občutno bolj zmogljiva LED žarometa, v kabini je opaziti kakovostno izdelavo, pa seveda navzočnost zdaj že kar obvezne digitalizacije. Oprema impression vsebuje veliko pripomočkov, ki vozniku pridejo prav. Nam je bilo všeč, da smo si lahko greli roke na volanskem obroču. Skratka, gre za sodoben in kakovosten avtomobil, ki (tudi s ceno 23 tisočakov) uspešna naskakuje evropske tekmece – nenazadnje je tudi sam narejen v Evropi.</p> <p>Predstavil se je novi Mercedes C, ki je daljši in nižji, kar zagotavlja bolj športen izgled, daljša pa je tudi medosna razdalja, kar pomeni predvsem več prostora za kolena zadaj sedečih. V notranjosti se novi C zgleduje po največjem S-u, kar zadeva pogonske agregate - pet je zdaj bencinskih in dva dizelska, vsi so štirivaljni, moči od 125 do 195 kilovatov, vsi so tudi hibridizirani z 48V tehnologijo. Serijski je nov samodejni menjalnik 9G tronic, možen je tudi štirikolesni pogon 4Matic. Kasneje bodo na voljo tudi priključni hibridi, obljubljajo do 100 kilometrov dosega na elektriko. Za zdaj so predstavili limuzino in kombi in najavili model All terrain, nedvomno pa kasneje pridejo še tudi druge izvedenke.</p> <p>AMZS že peto leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom; maja bomo tako dobili dva najboljša mlada – voznico in voznika. Spletni test, ki je vstopnica za praktični del tekmovanja, bo na spletni strani <a href="http://www.najboljšizavolanom.si">www.najboljšizavolanom.si</a> na voljo do 31. marca, potem bo izbranih 50 deklet in 50 fantov, ki bodo uvrščeni v polfinale, v finalu pa se bo 19. maja pomerilo deset mladih voznic in deset mladih voznikov za naslov najboljših. Lanska zmagovalca Petra in Matej sporočata vsem: mladi, zberite pogum in se prijavite, saj je Najboljši za volanom enkratna priložnost za nove izkušnje, ki vam bodo na cesti zagotovo prišle prav.</p> <p>Mimo je nacionalna preventivna akcija za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu Varno brez telefona. Na vpadnicah v 11 mestnih občin so v jutranjem in popoldanskem intervalu šteli voznike, ki so se med vožnjo ukvarjali s telefoni. V času samo štirih ur so jih našteli kar 1482, največ jih je bilo v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Če voznik na cesto ni gledal le 5 sekund, je pri hitrosti 60 km/h na slepo prevozil več kot 83 metrov. O še višjih hitrostih raje ne bi.. Upam, da boste še naprej za volanom srečno – mižali…</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 27 Feb 2021 09:00:00 +0000 Da le ne svinjajo po našem vrtu Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.<p>Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo</p><p><p>Pred leti je bilo praktično nepredstavljivo, da bi dve avtomobilski znamki sodelovali pri skupnih projektih, uporabljali za svoje avtomobile recimo enako podvozje, si delile motorje, menjalnike, skratka, uporabljale skupne tehnične rešitve za svoja vozila. Lahko bi rekli, da so bile avtomobilske znamke med seboj kot psi in mački. Zadnja leta je precej drugače; poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo. <strong>Andrej Brglez</strong> potrjuje, da gre seveda predvsem za zmanjšanje stroškov, sicer pa so ti trendi tudi znanilci novih oblik in načinov mobilnosti, kjer bosta to povezovanje in sodelovanje še bolj prišla do izraza.</p> <p>Zimske dni nam je popestril tudi Suzukijev model ignis. Prva značilnost japonskega malčka, ki meri v dolžino le 370 cm in se marsikomu zdi nekako samosvoj na pogled, je, da je v notranjosti bistveno bolj prostoren kot bi sklepali, če ga opazujemo od zunaj. Bistvene značilnosti ali pa na primer kar prednosti avtomobila pa so skrite očem. Pogonski agregat je 1,2 litrski štirivaljnik, ki zmore 61 kilovatov moči, kar je povsem dovolj za potovanja po mestnih ulicah in primestnih cestah, za kakšna daljša avtocestna križanja pač ignis ni najbolj primeren. Pomembno pa je sodelovanje blagega hibridnega sistema, ki pomaga motorju pri speljevanju in pospeševanju. Električna energija se črpa iz baterije, kamor se shranjuje, potem ko se ustvarja ob zaviranju. Povprečna poraba goriva je manj kot pet litrov, kar je dobrodošel dosežek tudi zato, ker gre v posodo za gorivo le 30 litrov bencina.</p> <p>Naslednji dobrodošel tehnični dodatek pa je štirikolesni pogon Allgrip. Sistem samodejno prenaša navor na zadnji kolesi, ko zazna, da prednja izgubljajo oprijem. Ker je karoserija avtomobila nekoliko bolj oddaljena od tal, se mali mestni avtomobil ne ustraši niti manj prijaznih terenov, prednost pa voznik občuti tudi pri vožnji po mokrem in spolzkem terenu.</p> <p>Ignis je torej avtomobil, ki ga zaradi značilne malo posebne oblike na cesti težko zgrešimo, sicer pa je okreten in relativno prostoren ter prijazen za šviganje po mestnih ulicah. Glede na tehnične dobrote, ki jih ponuja, pa se nam tudi cena blizu 16 tisočakov ne zdi pretirana.</p> <p>Če ignis ni ravno družinski prevoznik, pa je naslednji tako tipičen, da bolj ne bi mogel biti. Čehi so s prvo octavio natančno povedali, za kakšen avtomobil bo šlo in tudi z najnovejšo četrto generacijo se držijo enakega recepta - na platformo, ki je v koncernu namenjena tudi pomembnim predstavnikom drugih znamk posaditi največje možno vozilo, ki bo prostorno in čim bolj udobno, tudi za prtljago zadaj (octavia je na primer kar dobrih 40 cm daljša od golfa). To jim je brez dvoma uspevalo vsa ta leta in jim je uspelo tudi v najnovejši octaviji. Kar je značilno in pomembno, je, da morda v prejšnjih generacijah Škodi niso bile namenjene čisto vse tehnološke dobrote, ki sta jih bila deležna predvsem Volkswagen in Audi ali pa so v češko vozilo prišle z zamudo, dandanes pa češka tovarna dobi na pladnju vse, kar ponujajo tudi sorodniki v koncernu Volkswagen.</p> <p>Tudi v octaviji je digitalizacija tista, ki daje pečat praktično vsemu, sicer pa je občutek udobnosti in urejenosti tisti, ki objame voznika in ima zato se dobro počuti, čeprav morda komu vse skupaj vzbuja tudi rahel občutek dolgočasnosti, ker je vse pač tam, kjer bi moralo biti. K lahkotnosti vožnje seveda pripomore svoje tudi pogonski sklop - znova je bil v avtomobilu varčni dvolitrski 110 kilovatni dizel, menjalnik pa sedemstopenjski samodejni DSG - kombinacija, ki nikoli ne razočara.</p> <p>Nekako se nam je v prejšnjih generacijah octavie zdelo, da je karavanska različica, ki jo pri Škodi imenujejo combi, morda na oko skoraj bolj privlačna kot limuzina, zdaj bi se- vsaj mi, težko odločili. Kakorkoli, vnovično srečanje z najnovejšo octavio je potrdilo, da je bila upravičeno izbrana za Slovenski avto leta 2021.</p> <p>Nove oblike mobilnosti se torej ustvarjajo, veliko besede bo imela zraven tudi elektrika. Tako pri Fordu napovedujejo, da bodo do sredine leta 2026 vsi njihovi modeli osebnih vozil v Evropi lahko vozili brez izpustov, saj bodo opremljeni s povsem električnim ali priključnim hibridnim pogonom. Podobno bo veljalo tudi za Fordovo paleto gospodarskih vozil. Premik na povsem električna vozila pa napovedujejo do leta 2030.</p> <p>Pred dvema dnevoma je Nissan razkril novi model svojega uspešnega križanca quashqai. Je nekoliko večji od predhodnika, sicer pa je obdržal značilno obliko s tem, da je nekoliko bolj mišičast in eleganten. Znotraj so se trudili zagotoviti vrhunsko udobje, seveda je tudi qashqaija v maniri modernih časov zdaj preplavila digitalizacija. Nekatere sisteme so še izpopolnili, recimo sistem za pomoč pri vožnji ProPILOT, nekatere dodali, eden teh je napreden sistem žarometov, ki je razdeljen na 12 elementov, ki se selektivno izklapljajo ob srečanju z nasprotivozečim avtomobilom. Pogonski agregat je 1,3 litrski bencinski s 103 ali 116 kilovati moči, pogon je lahko tudi štirikolesni, prvič pa bo v Evropi v ponudbi tudi Nissanov inovativni pogonski sklop e-POWER, ki je prevzel tehnologije iz hišnega pionirskega električnega avtomobila leaf. K nam naj bi novi qashqai pripeljal v aprilu.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174755327 RTVSLO – Val 202 784 clean Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.<p>Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo</p><p><p>Pred leti je bilo praktično nepredstavljivo, da bi dve avtomobilski znamki sodelovali pri skupnih projektih, uporabljali za svoje avtomobile recimo enako podvozje, si delile motorje, menjalnike, skratka, uporabljale skupne tehnične rešitve za svoja vozila. Lahko bi rekli, da so bile avtomobilske znamke med seboj kot psi in mački. Zadnja leta je precej drugače; poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo. <strong>Andrej Brglez</strong> potrjuje, da gre seveda predvsem za zmanjšanje stroškov, sicer pa so ti trendi tudi znanilci novih oblik in načinov mobilnosti, kjer bosta to povezovanje in sodelovanje še bolj prišla do izraza.</p> <p>Zimske dni nam je popestril tudi Suzukijev model ignis. Prva značilnost japonskega malčka, ki meri v dolžino le 370 cm in se marsikomu zdi nekako samosvoj na pogled, je, da je v notranjosti bistveno bolj prostoren kot bi sklepali, če ga opazujemo od zunaj. Bistvene značilnosti ali pa na primer kar prednosti avtomobila pa so skrite očem. Pogonski agregat je 1,2 litrski štirivaljnik, ki zmore 61 kilovatov moči, kar je povsem dovolj za potovanja po mestnih ulicah in primestnih cestah, za kakšna daljša avtocestna križanja pač ignis ni najbolj primeren. Pomembno pa je sodelovanje blagega hibridnega sistema, ki pomaga motorju pri speljevanju in pospeševanju. Električna energija se črpa iz baterije, kamor se shranjuje, potem ko se ustvarja ob zaviranju. Povprečna poraba goriva je manj kot pet litrov, kar je dobrodošel dosežek tudi zato, ker gre v posodo za gorivo le 30 litrov bencina.</p> <p>Naslednji dobrodošel tehnični dodatek pa je štirikolesni pogon Allgrip. Sistem samodejno prenaša navor na zadnji kolesi, ko zazna, da prednja izgubljajo oprijem. Ker je karoserija avtomobila nekoliko bolj oddaljena od tal, se mali mestni avtomobil ne ustraši niti manj prijaznih terenov, prednost pa voznik občuti tudi pri vožnji po mokrem in spolzkem terenu.</p> <p>Ignis je torej avtomobil, ki ga zaradi značilne malo posebne oblike na cesti težko zgrešimo, sicer pa je okreten in relativno prostoren ter prijazen za šviganje po mestnih ulicah. Glede na tehnične dobrote, ki jih ponuja, pa se nam tudi cena blizu 16 tisočakov ne zdi pretirana.</p> <p>Če ignis ni ravno družinski prevoznik, pa je naslednji tako tipičen, da bolj ne bi mogel biti. Čehi so s prvo octavio natančno povedali, za kakšen avtomobil bo šlo in tudi z najnovejšo četrto generacijo se držijo enakega recepta - na platformo, ki je v koncernu namenjena tudi pomembnim predstavnikom drugih znamk posaditi največje možno vozilo, ki bo prostorno in čim bolj udobno, tudi za prtljago zadaj (octavia je na primer kar dobrih 40 cm daljša od golfa). To jim je brez dvoma uspevalo vsa ta leta in jim je uspelo tudi v najnovejši octaviji. Kar je značilno in pomembno, je, da morda v prejšnjih generacijah Škodi niso bile namenjene čisto vse tehnološke dobrote, ki sta jih bila deležna predvsem Volkswagen in Audi ali pa so v češko vozilo prišle z zamudo, dandanes pa češka tovarna dobi na pladnju vse, kar ponujajo tudi sorodniki v koncernu Volkswagen.</p> <p>Tudi v octaviji je digitalizacija tista, ki daje pečat praktično vsemu, sicer pa je občutek udobnosti in urejenosti tisti, ki objame voznika in ima zato se dobro počuti, čeprav morda komu vse skupaj vzbuja tudi rahel občutek dolgočasnosti, ker je vse pač tam, kjer bi moralo biti. K lahkotnosti vožnje seveda pripomore svoje tudi pogonski sklop - znova je bil v avtomobilu varčni dvolitrski 110 kilovatni dizel, menjalnik pa sedemstopenjski samodejni DSG - kombinacija, ki nikoli ne razočara.</p> <p>Nekako se nam je v prejšnjih generacijah octavie zdelo, da je karavanska različica, ki jo pri Škodi imenujejo combi, morda na oko skoraj bolj privlačna kot limuzina, zdaj bi se- vsaj mi, težko odločili. Kakorkoli, vnovično srečanje z najnovejšo octavio je potrdilo, da je bila upravičeno izbrana za Slovenski avto leta 2021.</p> <p>Nove oblike mobilnosti se torej ustvarjajo, veliko besede bo imela zraven tudi elektrika. Tako pri Fordu napovedujejo, da bodo do sredine leta 2026 vsi njihovi modeli osebnih vozil v Evropi lahko vozili brez izpustov, saj bodo opremljeni s povsem električnim ali priključnim hibridnim pogonom. Podobno bo veljalo tudi za Fordovo paleto gospodarskih vozil. Premik na povsem električna vozila pa napovedujejo do leta 2030.</p> <p>Pred dvema dnevoma je Nissan razkril novi model svojega uspešnega križanca quashqai. Je nekoliko večji od predhodnika, sicer pa je obdržal značilno obliko s tem, da je nekoliko bolj mišičast in eleganten. Znotraj so se trudili zagotoviti vrhunsko udobje, seveda je tudi qashqaija v maniri modernih časov zdaj preplavila digitalizacija. Nekatere sisteme so še izpopolnili, recimo sistem za pomoč pri vožnji ProPILOT, nekatere dodali, eden teh je napreden sistem žarometov, ki je razdeljen na 12 elementov, ki se selektivno izklapljajo ob srečanju z nasprotivozečim avtomobilom. Pogonski agregat je 1,3 litrski bencinski s 103 ali 116 kilovati moči, pogon je lahko tudi štirikolesni, prvič pa bo v Evropi v ponudbi tudi Nissanov inovativni pogonski sklop e-POWER, ki je prevzel tehnologije iz hišnega pionirskega električnega avtomobila leaf. K nam naj bi novi qashqai pripeljal v aprilu.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Sat, 20 Feb 2021 09:00:00 +0000 Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback. <p>Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h</p><p><p>V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.</p> <blockquote><p>V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.</p></blockquote> <p>Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.</p> <p>Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.</p> <p>Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.</p> <blockquote><p>Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174753309 RTVSLO – Val 202 833 clean V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback. <p>Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h</p><p><p>V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.</p> <blockquote><p>V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.</p></blockquote> <p>Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.</p> <p>Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.</p> <p>Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.</p> <blockquote><p>Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 13 Feb 2021 09:00:00 +0000 Hitrost včeraj, danes in jutri Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja. <p>Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. </p><p><p>Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.</p> <p>Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil <strong>C3 aircross</strong>, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.</p> <p>V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.</p> <p>Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.</p> <p>Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.</p> <p>Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model <strong>C5 aircross</strong>. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.</p> <p>Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.</p> <p>Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.</p> <p>Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.</p> <p>Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, <strong>Cuprin model formentor</strong> je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.</p> <p>Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot <strong>Seat</strong>. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za <strong>ateko</strong> znaša dobrih dvajset tisočakov.</p> <p><strong>Jeep</strong> je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – <strong>renegade in compass 4xe</strong>. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.</p> <p>Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta <strong>stoenka</strong>, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa <strong>katrca</strong>, ki jih ima 60.</p> <blockquote><p>In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.</p></blockquote></p> 174751686 RTVSLO – Val 202 984 clean Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja. <p>Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. </p><p><p>Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. <strong>Andrej Brglez</strong> poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.</p> <p>Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil <strong>C3 aircross</strong>, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.</p> <p>V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.</p> <p>Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.</p> <p>Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.</p> <p>Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model <strong>C5 aircross</strong>. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.</p> <p>Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.</p> <p>Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.</p> <p>Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.</p> <p>Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, <strong>Cuprin model formentor</strong> je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.</p> <p>Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot <strong>Seat</strong>. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za <strong>ateko</strong> znaša dobrih dvajset tisočakov.</p> <p><strong>Jeep</strong> je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – <strong>renegade in compass 4xe</strong>. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.</p> <p>Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta <strong>stoenka</strong>, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa <strong>katrca</strong>, ki jih ima 60.</p> <blockquote><p>In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.</p></blockquote></p> Sat, 06 Feb 2021 09:00:00 +0000 Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.<p>Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj</p><p><p>Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.</p> <p>Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.</p> <p>Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.</p> <p>Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.</p> <p>V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174750128 RTVSLO – Val 202 712 clean Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.<p>Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj</p><p><p>Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.</p> <p>Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.</p> <p>Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.</p> <p>Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.</p> <p>V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 30 Jan 2021 09:00:00 +0000 Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije. <p>Raziskave potrjujejo, da se večina Slovencev vozi tako in toliko, da bi zanje bile hibridne različice avtomobilov povsem primerne</p><p><p>Prodajni trendi po evropskih državah nam povedo, da se Slovenci glede na to, kako in koliko se vozimo, pri izbiri pogonskih možnosti ne obnašamo ravno racionalno in premišljeno. Po Evropi se delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečuje, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice. Čeprav smo Slovenci znani kot ljubitelji avtomobilov in jih še vedno mnogokrat kupujemo z očmi ali celo za oči drugih, pa <em>"bo počasi le moral priti čas, ko bomo izbirali avto z računanjem, torej bolj racionalno,"</em> poudarja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Karavanskim izvedbam avtomobilov se že nekaj časa ne piše ravno najbolje. Modni tokovi pač povzdigujejo različne križance in SUV-je, pa četudi za ceno manjšega prtljažnega prostora, ki je sicer bistvena prednost karavanov. A nekateri izdelovalci jih kljub vsemu še vedno kar uspešno spravljajo na ceste. Škodin Octavia Combi je gotovo eden takih avtomobilov, pri Volkswagnu pa so zdaj spet ponudili karavanskega Golfa ‒ to prav gotovo tudi nekaj pomeni. Fordov Focus v taki izvedbi je tudi privlačen, pa recimo Mazda6 in še kakšnega bi našli.</p> <p>Nam je pred kratkim pot prekrižal Peugeot 308 SW. Priznati mu je treba kar nekaj dobrih lastnosti. Prva je seveda več kot 600-litrski prtljažni prostor; to ga uvršča med tiste pri vrhu. O pogonskem sklopu – 1.2-litrskem turbobencinskem trivaljniku s 96-imi kilovati moči – bomo rekli, da je zelo primeren, dovolj zmogljiv in prožen. Zelo odziven in ustrežljiv je tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki smo ga že pohvalili pri nekaterih drugih modelih. S paketom GT dobimo vso opremo, ki jo dandanes pričakujemo, pomeni tudi več varnosti in udobja. Zdaj pri Peugeotu že kar nekaj časa uveljavljajo malce samosvojo ureditev voznikovega prostora; če vam t. i. i-Cockpit omogoča, da se za volanom dovolj udobno namestite, in če se strinjate s ceno tam nekje blizu 25 tisočakov, je tak 308 SW vreden resnega razmisleka …</p> <p>Ostanimo v razredu, čeprav bi težko rekli, da je Renaultov Megane, ki nas je pred kratkim obiskal, namenjen voznikom, ki se ozirajo za Peugeotem 308 SW. Najprej nekoliko prenovljeni Megane, ki ga pri Renaultu imenujejo Berline, seveda ni karavanski in je za dobrih 20 cm krajši, prtljažnik za dobrih 200 litrov manjši, 1.3-litrski turbobencinski štirivaljnik pa je za dobrih 20 kilovatov zmogljivejši. Menjalnik je sedemstopenjski samodejni, dovolj elastičen in odziven, da omogoča tudi malo bolj dinamično vožnjo. Da gre za avtomobil, ki se rad tudi malo postavlja, nakazuje paket R.S. Line, ki prinese bolj športne sedeže in volan ter kup okrasja, ki poskrbi za privlačnejši videz, recimo odbijač, ki spominja na satovje, posebna platišča, zadnji spojler. Skratka gre za model, ki nas spomni, da je Megane še vedno v kondiciji, ob tem pa so ga tudi modernizirali, recimo vsa svetila so po novem LED, pa tudi kabino so osvežili. Vse se zdi nekako preglednejše. Prenova je Meganu torej dobro dela, s paketom opreme R.S. Line pa meri na ljubitelje, ki dajo več na videz avtomobila in jih manj skrbi, kam bodo zadaj sedeči zložili noge. Tak bogato opremljen Megane s pridihom športnosti se s ceno približa 30 tisočakom.</p> <p>Pri Audiju predstavljajo križanci že skoraj dve tretjini celotne prodaje, med temi sta tudi modela Q2 in Q5, ki so ju zdaj posodobili. Svetila so po novem v LED tehniki, za doplačilo so lahko matrična. Obogatili so nabor asistenčnih sistemov. Pri večjem Q5 ni več vrtljivega stikala na sredinski konzoli, vgradili so na dotik občutljiv infozabavni zaslon. Najcenejši Q2 je tisti z 81 kilovatnim bencinskim litrskim trivaljnikom, ki stane dobrih 24 tisočakov. Pri Q5 pa je najcenejši tak s 120 kilovatnim dizlom, ki stane malo več kot 45 tisočakov.</p> <p>Pri Fordu so razvejano ponudbo lahkih gospodarskih vozil, med katerimi model Custom predstavlja več kot dve tretjini prodaje, še dopolnili. Ford Custom v različicah trail in active se ponašata predvsem z zmogljivostjo in trpežnostjo, nova različica Transit Custom Trail z nekoliko bolj robustnim videzom ima tudi serijsko vgrajen novi diferencial z mehansko omejenim zdrsom. Različici Active modelov Transit Custom in Tourneo Custom sta opremljeni z elementi športnih terencev in tako še bolj primerni za vožnjo po manj prijaznih terenih.</p> <p>Pred kratkim so nam novega Citroen C4 že pokazali od blizu, tudi električno različico, zdaj pa so pri PSA pripeljali še osvežena modela Peugeot 3008 in 5008. Najhitreje boste spremembo opazili, če peljeta proti vam, namreč opazno večja je maska hladilnika, sprednjim žarometom pa so dodane dnevne luči – podobno kot pri modelih 208 in 508. Pomembna je tehnološka prenova, omembe vreden je sistem za nočno vidljivost in prilagodljivi tempomat, ki omogoča samodejno zaustavitev in ponovno speljevanje. V večjem 5008 zdaj ponujajo tudi tretjo sedežno vrsto. V ponudbi sta dva bencinska in dva dizelska motorja, moči 96 ali 133 kilovatov. V modelu 3008 je možen tudi hibridni pogon – obljubljajo 59 kilometrov električne avtonomije. Najcenejši 3008 stane dobrih 24 tisočakov, 5008 pa je približno 3500 evrov dražji.</p> <blockquote><p><strong>Prihodnji teden se uradno začne nacionalna preventivna akcija za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona za volanom. Vi ga lahko odložite iz rok že takoj … In seveda, ne pozabite: v prihodnjih dneh bo na cestah spet več otrok.</strong></p></blockquote></p> 174748216 RTVSLO – Val 202 862 clean Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije. <p>Raziskave potrjujejo, da se večina Slovencev vozi tako in toliko, da bi zanje bile hibridne različice avtomobilov povsem primerne</p><p><p>Prodajni trendi po evropskih državah nam povedo, da se Slovenci glede na to, kako in koliko se vozimo, pri izbiri pogonskih možnosti ne obnašamo ravno racionalno in premišljeno. Po Evropi se delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečuje, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice. Čeprav smo Slovenci znani kot ljubitelji avtomobilov in jih še vedno mnogokrat kupujemo z očmi ali celo za oči drugih, pa <em>"bo počasi le moral priti čas, ko bomo izbirali avto z računanjem, torej bolj racionalno,"</em> poudarja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>Karavanskim izvedbam avtomobilov se že nekaj časa ne piše ravno najbolje. Modni tokovi pač povzdigujejo različne križance in SUV-je, pa četudi za ceno manjšega prtljažnega prostora, ki je sicer bistvena prednost karavanov. A nekateri izdelovalci jih kljub vsemu še vedno kar uspešno spravljajo na ceste. Škodin Octavia Combi je gotovo eden takih avtomobilov, pri Volkswagnu pa so zdaj spet ponudili karavanskega Golfa ‒ to prav gotovo tudi nekaj pomeni. Fordov Focus v taki izvedbi je tudi privlačen, pa recimo Mazda6 in še kakšnega bi našli.</p> <p>Nam je pred kratkim pot prekrižal Peugeot 308 SW. Priznati mu je treba kar nekaj dobrih lastnosti. Prva je seveda več kot 600-litrski prtljažni prostor; to ga uvršča med tiste pri vrhu. O pogonskem sklopu – 1.2-litrskem turbobencinskem trivaljniku s 96-imi kilovati moči – bomo rekli, da je zelo primeren, dovolj zmogljiv in prožen. Zelo odziven in ustrežljiv je tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki smo ga že pohvalili pri nekaterih drugih modelih. S paketom GT dobimo vso opremo, ki jo dandanes pričakujemo, pomeni tudi več varnosti in udobja. Zdaj pri Peugeotu že kar nekaj časa uveljavljajo malce samosvojo ureditev voznikovega prostora; če vam t. i. i-Cockpit omogoča, da se za volanom dovolj udobno namestite, in če se strinjate s ceno tam nekje blizu 25 tisočakov, je tak 308 SW vreden resnega razmisleka …</p> <p>Ostanimo v razredu, čeprav bi težko rekli, da je Renaultov Megane, ki nas je pred kratkim obiskal, namenjen voznikom, ki se ozirajo za Peugeotem 308 SW. Najprej nekoliko prenovljeni Megane, ki ga pri Renaultu imenujejo Berline, seveda ni karavanski in je za dobrih 20 cm krajši, prtljažnik za dobrih 200 litrov manjši, 1.3-litrski turbobencinski štirivaljnik pa je za dobrih 20 kilovatov zmogljivejši. Menjalnik je sedemstopenjski samodejni, dovolj elastičen in odziven, da omogoča tudi malo bolj dinamično vožnjo. Da gre za avtomobil, ki se rad tudi malo postavlja, nakazuje paket R.S. Line, ki prinese bolj športne sedeže in volan ter kup okrasja, ki poskrbi za privlačnejši videz, recimo odbijač, ki spominja na satovje, posebna platišča, zadnji spojler. Skratka gre za model, ki nas spomni, da je Megane še vedno v kondiciji, ob tem pa so ga tudi modernizirali, recimo vsa svetila so po novem LED, pa tudi kabino so osvežili. Vse se zdi nekako preglednejše. Prenova je Meganu torej dobro dela, s paketom opreme R.S. Line pa meri na ljubitelje, ki dajo več na videz avtomobila in jih manj skrbi, kam bodo zadaj sedeči zložili noge. Tak bogato opremljen Megane s pridihom športnosti se s ceno približa 30 tisočakom.</p> <p>Pri Audiju predstavljajo križanci že skoraj dve tretjini celotne prodaje, med temi sta tudi modela Q2 in Q5, ki so ju zdaj posodobili. Svetila so po novem v LED tehniki, za doplačilo so lahko matrična. Obogatili so nabor asistenčnih sistemov. Pri večjem Q5 ni več vrtljivega stikala na sredinski konzoli, vgradili so na dotik občutljiv infozabavni zaslon. Najcenejši Q2 je tisti z 81 kilovatnim bencinskim litrskim trivaljnikom, ki stane dobrih 24 tisočakov. Pri Q5 pa je najcenejši tak s 120 kilovatnim dizlom, ki stane malo več kot 45 tisočakov.</p> <p>Pri Fordu so razvejano ponudbo lahkih gospodarskih vozil, med katerimi model Custom predstavlja več kot dve tretjini prodaje, še dopolnili. Ford Custom v različicah trail in active se ponašata predvsem z zmogljivostjo in trpežnostjo, nova različica Transit Custom Trail z nekoliko bolj robustnim videzom ima tudi serijsko vgrajen novi diferencial z mehansko omejenim zdrsom. Različici Active modelov Transit Custom in Tourneo Custom sta opremljeni z elementi športnih terencev in tako še bolj primerni za vožnjo po manj prijaznih terenih.</p> <p>Pred kratkim so nam novega Citroen C4 že pokazali od blizu, tudi električno različico, zdaj pa so pri PSA pripeljali še osvežena modela Peugeot 3008 in 5008. Najhitreje boste spremembo opazili, če peljeta proti vam, namreč opazno večja je maska hladilnika, sprednjim žarometom pa so dodane dnevne luči – podobno kot pri modelih 208 in 508. Pomembna je tehnološka prenova, omembe vreden je sistem za nočno vidljivost in prilagodljivi tempomat, ki omogoča samodejno zaustavitev in ponovno speljevanje. V večjem 5008 zdaj ponujajo tudi tretjo sedežno vrsto. V ponudbi sta dva bencinska in dva dizelska motorja, moči 96 ali 133 kilovatov. V modelu 3008 je možen tudi hibridni pogon – obljubljajo 59 kilometrov električne avtonomije. Najcenejši 3008 stane dobrih 24 tisočakov, 5008 pa je približno 3500 evrov dražji.</p> <blockquote><p><strong>Prihodnji teden se uradno začne nacionalna preventivna akcija za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona za volanom. Vi ga lahko odložite iz rok že takoj … In seveda, ne pozabite: v prihodnjih dneh bo na cestah spet več otrok.</strong></p></blockquote></p> Sat, 23 Jan 2021 09:00:00 +0000 Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil. <p>Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov </p><p><p>Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu.</p> <p>Zapeljemo se s <strong>cliom</strong>, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.</p></p> 174746778 RTVSLO – Val 202 754 clean Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil. <p>Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov </p><p><p>Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu.</p> <p>Zapeljemo se s <strong>cliom</strong>, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.</p></p> Sat, 16 Jan 2021 09:00:00 +0000 Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.<p>Med petimi finalisti, ki so jih izbrali bralci, gledalci in poslušalci, so novinarji določili Slovenski avto leta 2021</p><p><p>Finalisti so bili: Hyundai tucson, Renault captur, Peugeot 2008, Volkswagen golf in Škoda octavia. Novinarji vseh devetih sodelujočih medijev oddajo svoje glasove in tako določijo Slovenski avto leta 2021.</p> </p> 174744955 RTVSLO – Val 202 1087 clean Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.<p>Med petimi finalisti, ki so jih izbrali bralci, gledalci in poslušalci, so novinarji določili Slovenski avto leta 2021</p><p><p>Finalisti so bili: Hyundai tucson, Renault captur, Peugeot 2008, Volkswagen golf in Škoda octavia. Novinarji vseh devetih sodelujočih medijev oddajo svoje glasove in tako določijo Slovenski avto leta 2021.</p> </p> Sat, 09 Jan 2021 09:00:00 +0000 Pet finalistov za Slovenski avto leta Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«<p>Poglejmo, kakšno avtomobilsko leto je za nami, in si zaželimo srečno avtomobilsko 2021</p><p><p>Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo.</p> <p>Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej.</p> <p>A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«</p> <p>Vprašanje, ki bi ga še pred letom ali dvema označili za <em>hipijske blodnje</em> ali mokre sanje zelenih teroristov, je letos nepričakovano postalo relevantno. Vsi ti naši plemeniti  stroji, vsi naši krediti, želje in hotenja, ves naš ponos in dobršen del statusa s samozavestjo vred so čepeli v garažah, na dvoriščih in pod nadstreški. V dolgih tednih nedejavnosti so se avtomobili razgalili do bistva, ki je seveda posrečen preplet kovine, plastike, elektronike in stekla. Nič več in nič manj. Avto, ki ne vozi, se odreče tudi vsem svojim drugim vplivom, ki segajo tako na področje sociologije kot tudi psihologije. Promet, ki ne teče, postane brezpredmetna študija v predalu ministrstva. Avtomobilska industrija, ki zakašlja, pretrese celotno zahodno ekonomijo. Takšno avtomobilistično leto je za nami …</p> <p>Naučili pa smo se še nečesa; avtomobil, ki vozi, je največja bližnjica do nečesa, kar imenujemo osebna svoboda. Prvi vzgib večine polnoletnega prebivalstva, ko so se dvignile občinske ali celo regionalne meje, je bil – peljati se. Vseeno kam, le da začuti gibanje in opazuje izginjanje ceste. S tem ko smo avtomobil oropali nepotrebne marketinške navlake, smo mu naredili pravzaprav uslugo. Zopet je postal to, kar je pomenil generacijam iz sredine dvajsetega stoletja. Takrat večini ni bila pomembna znamka, financiranje, popusti, servisi in oglasi, temveč so se po večini ljudje navduševali nad avtomobilom v izvornem pomenu besede. Samo vozeča svoboda …</p> <p>Pa še nečesa smo se naučili v avtomobilskem letu 2020; slovensko gospodarstvo bi bilo težko ranjeno, če bi se velike avtomobilske tovarne ustavile … Zato smo tudi na našem programu vztrajali z obveščanjem o dogajanju v branži in z novimi dognanji pri načrtovanju mobilnosti. Preprosto si nihče izmed deležnikov v avtomobilskem krogu ni smel privoščiti, da bi se kolesa ustavila.</p> <p>Naučili smo se tudi, kakšno olajšanje so prazne ceste in kako je tovorni promet, ki drži mobilno Slovenijo skoraj v šahu, škodljiv za okolje in nevaren za preostale udeležence v prometu. Srečni meseci med prvo zaporo države, ko na cestah ni bilo tovornih vozil, so narisali podobo naših prometnic, ki si jo želimo videti in uporabljati tudi v prihodnje. Med jesensko-zimsko zaporo, ko gospodarstva nismo ustavljali, je podoba – žal – ravno nasprotna; zdi se nekoliko cinično, da smo vse napore ob izgradnji in vzdrževanju avtocestnega križa državljani Slovenije storili izključno v dobrobit vzhodnoevropskih kamionarjev.</p> <p>In za konec; večkrat v zgodovini avtomobilizma smo mediji za različne intervencije v prometni sektor uporabljali izraz »injekcija!« Največkrat so bile te finančne, ko se je katera izmed tovarn spotaknila ob svojo lastno, praviloma zgrešeno vizijo …</p> <p>A nikoli si nismo mislili, da bo tako mogočna panoga, kot je avtomobilska industrija, odvisna od injekcije s cepivom …</p></p> 174743345 RTVSLO – Val 202 298 clean Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«<p>Poglejmo, kakšno avtomobilsko leto je za nami, in si zaželimo srečno avtomobilsko 2021</p><p><p>Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo.</p> <p>Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej.</p> <p>A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«</p> <p>Vprašanje, ki bi ga še pred letom ali dvema označili za <em>hipijske blodnje</em> ali mokre sanje zelenih teroristov, je letos nepričakovano postalo relevantno. Vsi ti naši plemeniti  stroji, vsi naši krediti, želje in hotenja, ves naš ponos in dobršen del statusa s samozavestjo vred so čepeli v garažah, na dvoriščih in pod nadstreški. V dolgih tednih nedejavnosti so se avtomobili razgalili do bistva, ki je seveda posrečen preplet kovine, plastike, elektronike in stekla. Nič več in nič manj. Avto, ki ne vozi, se odreče tudi vsem svojim drugim vplivom, ki segajo tako na področje sociologije kot tudi psihologije. Promet, ki ne teče, postane brezpredmetna študija v predalu ministrstva. Avtomobilska industrija, ki zakašlja, pretrese celotno zahodno ekonomijo. Takšno avtomobilistično leto je za nami …</p> <p>Naučili pa smo se še nečesa; avtomobil, ki vozi, je največja bližnjica do nečesa, kar imenujemo osebna svoboda. Prvi vzgib večine polnoletnega prebivalstva, ko so se dvignile občinske ali celo regionalne meje, je bil – peljati se. Vseeno kam, le da začuti gibanje in opazuje izginjanje ceste. S tem ko smo avtomobil oropali nepotrebne marketinške navlake, smo mu naredili pravzaprav uslugo. Zopet je postal to, kar je pomenil generacijam iz sredine dvajsetega stoletja. Takrat večini ni bila pomembna znamka, financiranje, popusti, servisi in oglasi, temveč so se po večini ljudje navduševali nad avtomobilom v izvornem pomenu besede. Samo vozeča svoboda …</p> <p>Pa še nečesa smo se naučili v avtomobilskem letu 2020; slovensko gospodarstvo bi bilo težko ranjeno, če bi se velike avtomobilske tovarne ustavile … Zato smo tudi na našem programu vztrajali z obveščanjem o dogajanju v branži in z novimi dognanji pri načrtovanju mobilnosti. Preprosto si nihče izmed deležnikov v avtomobilskem krogu ni smel privoščiti, da bi se kolesa ustavila.</p> <p>Naučili smo se tudi, kakšno olajšanje so prazne ceste in kako je tovorni promet, ki drži mobilno Slovenijo skoraj v šahu, škodljiv za okolje in nevaren za preostale udeležence v prometu. Srečni meseci med prvo zaporo države, ko na cestah ni bilo tovornih vozil, so narisali podobo naših prometnic, ki si jo želimo videti in uporabljati tudi v prihodnje. Med jesensko-zimsko zaporo, ko gospodarstva nismo ustavljali, je podoba – žal – ravno nasprotna; zdi se nekoliko cinično, da smo vse napore ob izgradnji in vzdrževanju avtocestnega križa državljani Slovenije storili izključno v dobrobit vzhodnoevropskih kamionarjev.</p> <p>In za konec; večkrat v zgodovini avtomobilizma smo mediji za različne intervencije v prometni sektor uporabljali izraz »injekcija!« Največkrat so bile te finančne, ko se je katera izmed tovarn spotaknila ob svojo lastno, praviloma zgrešeno vizijo …</p> <p>A nikoli si nismo mislili, da bo tako mogočna panoga, kot je avtomobilska industrija, odvisna od injekcije s cepivom …</p></p> Sat, 02 Jan 2021 09:00:00 +0000 Mobilna novoletna poslanica Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.<p>Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec, a posledice ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih naj ne bi bile pretirano boleče. </p><p><p>Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci.</p></p> 174742034 RTVSLO – Val 202 730 clean Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.<p>Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec, a posledice ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih naj ne bi bile pretirano boleče. </p><p><p>Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci.</p></p> Sat, 26 Dec 2020 09:00:00 +0000 Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola. <p>Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani</p><p><p>Direktor <a href="https://www.vozim.si/sl/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavoda Vozim</a> <strong>David Razboršek</strong> poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. <strong>Andrej Brglez</strong> upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.</p> <p>Bili smo zraven, takrat, leta 2002, ko so pri <strong>Citroenu</strong> na cesto postavili <strong>C3</strong>. Zbrana strokovna javnost je sredi Francije kar malo zazijala; toliko novosti, drznih rešitev in kršenja dogem si je privoščil mali Francoz. Ter postal v dveh desetletjih globalno priljubljen, to pomeni, da ga koncern drži pri življenju s tretjo generacijo; in od letošnje jeseni tudi s prenovo. Da se ne izgubimo v naštevanju; C3 je, po podatkih, priljubljena tarča voznic in resnično je ženski princip vtkan v vsak milimeter pločevine tega avtomobila. Malo manj v vsak centimeter plastike, ampak kaj bi to. Odkar se je v tretji generaciji C3 nekako približal cactusu, je šlo čustvovanje ob tem avtomobilu v dve smeri. V eno stran, kjer kupci prisegajo, kako je ljubek, in v drugo, kjer se digitalni revolucionarji posmehujejo, kako je klasičen. Malo je res še z začetka stoletja: množica stikal, analogni merilniki, klasična ročna zavora, ključ za zagon motorja in ključ za odpiranje rezervoarja. Za nekoga preteklost, za drugega domačnost. Pa da ne bo pomote; C3 je sodoben avtomobil, ki mu ostro in neprizanesljivo oko ne zameri skoraj ničesar, žal pa mu ostro uho zameri hrup v kabini. Trivaljniki so že tako nepotrebna brenčala, in če je kabina zvočno prepišna, je na avtocesti hrupa več, kot bi si ga voznik želel … Sicer je, odvisno od sopotnika ali sopotnice, hrup kdaj pa kdaj tudi dobrodošel, včasih pa si človek le zaželi miru. Trivaljnik je vstopna možnost in njegovih 63 kilovatov dovolj, podvozje <em>citroenovsko</em> zibajoče in menjalnik, žal, le petstopenjski. V skladu z napisanim snovalci niso niti malo pretiravali z asistenčnimi sistemi, uporabniški vmesnik pa z lastništvom verjetno postane domač. Kar zadeva varnost, ima avtomobilček od nas ob prenovi dvignjen palec predvsem zaradi svetil v tehnologiji LED; le-ta se v temačnem decembrskem vremenskem in družbenem ozračju izkažejo za izjemno učinkovita …</p> <p>Nissan pa je pred dobrim desetletjem in pol tržišču ponudil model qashqai, ki je bil izjemno uspešen in je začrtal pot kompaktnim križancem. Nekaj let pozneje je sledil manjši petvratni križanec, ki je bil oblikovno precej drzen, da ne rečemo: kar odbit – lahko bi rekli, kar tvegana poteza japonskega proizvajalca. Za Japonce na splošno velja, da niso prav znani po kakšnih oblikovnih eksperimentih. Kakor koli, juke je zaživel in zdaj živi že v novi generaciji. Pri oblikovanju so pri Nissanu malo popustili; juke je ob tem, da je nekoliko večji in prostornejši, oblikovno manj drzen, nekako tudi bolj zrel. To smo ugotavljali že pred časom, ko smo vozili različico s samodejnim menjalnikom, zdaj pa nas je obiskal še juke s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Agregat je bil seveda litrski trivaljni 86-kilovatni bencinski. Menjalnik je natančen in lahkoten, to je treba priznati, ob umirjeni vožnji se da povprečno porabo spraviti kar občutno pod šest litrov in to se nam zdi zelo razumen dosežek. Avtomobil z bogatim paketom opreme, tudi s paketom tehno, ki prinaša varnostni sistem pro pilot z vključenim pametnim tempomatom, stane ob upoštevanju popusta dobrih 19 tisočakov. Težko bi rekli, da je poceni, a če ga primerjamo s tekmeci, najdemo kar nekaj dražjih.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174740652 RTVSLO – Val 202 816 clean Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola. <p>Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani</p><p><p>Direktor <a href="https://www.vozim.si/sl/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavoda Vozim</a> <strong>David Razboršek</strong> poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. <strong>Andrej Brglez</strong> upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.</p> <p>Bili smo zraven, takrat, leta 2002, ko so pri <strong>Citroenu</strong> na cesto postavili <strong>C3</strong>. Zbrana strokovna javnost je sredi Francije kar malo zazijala; toliko novosti, drznih rešitev in kršenja dogem si je privoščil mali Francoz. Ter postal v dveh desetletjih globalno priljubljen, to pomeni, da ga koncern drži pri življenju s tretjo generacijo; in od letošnje jeseni tudi s prenovo. Da se ne izgubimo v naštevanju; C3 je, po podatkih, priljubljena tarča voznic in resnično je ženski princip vtkan v vsak milimeter pločevine tega avtomobila. Malo manj v vsak centimeter plastike, ampak kaj bi to. Odkar se je v tretji generaciji C3 nekako približal cactusu, je šlo čustvovanje ob tem avtomobilu v dve smeri. V eno stran, kjer kupci prisegajo, kako je ljubek, in v drugo, kjer se digitalni revolucionarji posmehujejo, kako je klasičen. Malo je res še z začetka stoletja: množica stikal, analogni merilniki, klasična ročna zavora, ključ za zagon motorja in ključ za odpiranje rezervoarja. Za nekoga preteklost, za drugega domačnost. Pa da ne bo pomote; C3 je sodoben avtomobil, ki mu ostro in neprizanesljivo oko ne zameri skoraj ničesar, žal pa mu ostro uho zameri hrup v kabini. Trivaljniki so že tako nepotrebna brenčala, in če je kabina zvočno prepišna, je na avtocesti hrupa več, kot bi si ga voznik želel … Sicer je, odvisno od sopotnika ali sopotnice, hrup kdaj pa kdaj tudi dobrodošel, včasih pa si človek le zaželi miru. Trivaljnik je vstopna možnost in njegovih 63 kilovatov dovolj, podvozje <em>citroenovsko</em> zibajoče in menjalnik, žal, le petstopenjski. V skladu z napisanim snovalci niso niti malo pretiravali z asistenčnimi sistemi, uporabniški vmesnik pa z lastništvom verjetno postane domač. Kar zadeva varnost, ima avtomobilček od nas ob prenovi dvignjen palec predvsem zaradi svetil v tehnologiji LED; le-ta se v temačnem decembrskem vremenskem in družbenem ozračju izkažejo za izjemno učinkovita …</p> <p>Nissan pa je pred dobrim desetletjem in pol tržišču ponudil model qashqai, ki je bil izjemno uspešen in je začrtal pot kompaktnim križancem. Nekaj let pozneje je sledil manjši petvratni križanec, ki je bil oblikovno precej drzen, da ne rečemo: kar odbit – lahko bi rekli, kar tvegana poteza japonskega proizvajalca. Za Japonce na splošno velja, da niso prav znani po kakšnih oblikovnih eksperimentih. Kakor koli, juke je zaživel in zdaj živi že v novi generaciji. Pri oblikovanju so pri Nissanu malo popustili; juke je ob tem, da je nekoliko večji in prostornejši, oblikovno manj drzen, nekako tudi bolj zrel. To smo ugotavljali že pred časom, ko smo vozili različico s samodejnim menjalnikom, zdaj pa nas je obiskal še juke s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Agregat je bil seveda litrski trivaljni 86-kilovatni bencinski. Menjalnik je natančen in lahkoten, to je treba priznati, ob umirjeni vožnji se da povprečno porabo spraviti kar občutno pod šest litrov in to se nam zdi zelo razumen dosežek. Avtomobil z bogatim paketom opreme, tudi s paketom tehno, ki prinaša varnostni sistem pro pilot z vključenim pametnim tempomatom, stane ob upoštevanju popusta dobrih 19 tisočakov. Težko bi rekli, da je poceni, a če ga primerjamo s tekmeci, najdemo kar nekaj dražjih.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 19 Dec 2020 09:00:00 +0000 Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.<p>Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, s tem se je ukvarjal že Henry Ford</p><p><p>Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.</p> <p>Zadnje čase sta verjetno najbolj pogosto omenjani besedi v minutah, ki jih na valu 202 namenjamo mobilnostnim vsebinam, električni in hibridni. Tudi danes bo tako, najprej pa nekaj vtisov o Hondinem novem jazzu s hibridnim pogonom. Po CR-V je to naslednji tovrstni Hondin model, ki je tudi v najnovejši generaciji ohranil značilnost prejšnjih, in sicer da na videz majhen mestni enoprostornež znotraj skriva izjemno veliko prostora – tudi na zadnji klopi. Z dobrimi 350 litri prostora v prtljažniku je lahko povsem primeren tudi za družinske prevoze. Armaturna plošča je v duhu modernih časov, se pravi digitalizirana, a vseeno pregledna in omogoča dokaj enostavno upravljanje avtomobila. Inovativni hibridni pogonski sklop sestavljajo: 1,5-litrski 72-kilovatni bencinski motor, ki poganja generator, ta pa polni litij-ionski akumulator, ki prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Menjalnika ni. Če odločno pritisnemo na plin, se motor kar precej sliši, sicer pa se avtomobil pelje dokaj tiho in prijetno. Tudi povprečna poraba ne preseže petih litrov. S paketom opreme executive je jazz bogato opremljen, tudi z vsemi asistenčnimi sistemi, ki so na voljo, tudi s tistim, ki preprečuje zapustitev voznega pasu, ne manjka pa tudi radarski tempomat, ki deluje dobro. Žal se cena takega jazza povzpne že kar precej visoko, skoraj do 26 tisočakov, kar pomeni, da jih bomo na cesti lahko prešteli na prste.</p> <p>Zdaj pa na kratko še o novosti, ki zaradi znane situacije pri nas še ni v prodaji, a bo kmalu. Citroen je pripeljal model C4, ki je potem, ko se je imenoval cactus, zdaj v 10. generaciji spet C4. Gre pa za kompaktni petvratnik, ki so mu dodali značilnosti križanca in kupeja – lahko rečemo, da je oblikovno zanimiv in atraktiven. Posebnost v kabini so prav gotovo vrtljiva stikala klimatske naprave s profilom zobnikov v obliki črke V, zanimiv pa je tudi nosilec tabličnega računalnika pred sopotnikom, ki ga lahko odstranimo in skupaj s tablico pospravimo v poseben predal. Udobje pri Citroenu zagotavljajo ob odličnem vzmetenju tudi z večjo medosno razdaljo, ki zagotavlja tudi več prostora zadaj. Ob bogatem izboru bencinskih in dizelskih motorjev je v ponudbi tudi povsem električno gnani C4, ki naj bi ponujal doseg do 350 kilometrov. Vsi modeli C4 naj bi bili naprodaj takoj po novem letu, ko bodo znane tudi cene.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174739065 RTVSLO – Val 202 746 clean Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.<p>Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, s tem se je ukvarjal že Henry Ford</p><p><p>Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.</p> <p>Zadnje čase sta verjetno najbolj pogosto omenjani besedi v minutah, ki jih na valu 202 namenjamo mobilnostnim vsebinam, električni in hibridni. Tudi danes bo tako, najprej pa nekaj vtisov o Hondinem novem jazzu s hibridnim pogonom. Po CR-V je to naslednji tovrstni Hondin model, ki je tudi v najnovejši generaciji ohranil značilnost prejšnjih, in sicer da na videz majhen mestni enoprostornež znotraj skriva izjemno veliko prostora – tudi na zadnji klopi. Z dobrimi 350 litri prostora v prtljažniku je lahko povsem primeren tudi za družinske prevoze. Armaturna plošča je v duhu modernih časov, se pravi digitalizirana, a vseeno pregledna in omogoča dokaj enostavno upravljanje avtomobila. Inovativni hibridni pogonski sklop sestavljajo: 1,5-litrski 72-kilovatni bencinski motor, ki poganja generator, ta pa polni litij-ionski akumulator, ki prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Menjalnika ni. Če odločno pritisnemo na plin, se motor kar precej sliši, sicer pa se avtomobil pelje dokaj tiho in prijetno. Tudi povprečna poraba ne preseže petih litrov. S paketom opreme executive je jazz bogato opremljen, tudi z vsemi asistenčnimi sistemi, ki so na voljo, tudi s tistim, ki preprečuje zapustitev voznega pasu, ne manjka pa tudi radarski tempomat, ki deluje dobro. Žal se cena takega jazza povzpne že kar precej visoko, skoraj do 26 tisočakov, kar pomeni, da jih bomo na cesti lahko prešteli na prste.</p> <p>Zdaj pa na kratko še o novosti, ki zaradi znane situacije pri nas še ni v prodaji, a bo kmalu. Citroen je pripeljal model C4, ki je potem, ko se je imenoval cactus, zdaj v 10. generaciji spet C4. Gre pa za kompaktni petvratnik, ki so mu dodali značilnosti križanca in kupeja – lahko rečemo, da je oblikovno zanimiv in atraktiven. Posebnost v kabini so prav gotovo vrtljiva stikala klimatske naprave s profilom zobnikov v obliki črke V, zanimiv pa je tudi nosilec tabličnega računalnika pred sopotnikom, ki ga lahko odstranimo in skupaj s tablico pospravimo v poseben predal. Udobje pri Citroenu zagotavljajo ob odličnem vzmetenju tudi z večjo medosno razdaljo, ki zagotavlja tudi več prostora zadaj. Ob bogatem izboru bencinskih in dizelskih motorjev je v ponudbi tudi povsem električno gnani C4, ki naj bi ponujal doseg do 350 kilometrov. Vsi modeli C4 naj bi bili naprodaj takoj po novem letu, ko bodo znane tudi cene.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 12 Dec 2020 09:00:00 +0000 Moralna teža avtomobila Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?<p>Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik </p><p><p>Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih  in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.</p> <p>A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174737241 RTVSLO – Val 202 633 clean Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?<p>Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik </p><p><p>Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih  in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja <strong>Andrej Brglez</strong>.</p> <p>V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.</p> <p>A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 05 Dec 2020 09:00:00 +0000 Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov. <p>Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci</p><p><p>Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&amp;Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…</p> <p>Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo:  »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!«  Kdo smo mi, da dvomimo…</p> <p>Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.</p> <p>Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…</p> <p>Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174735477 RTVSLO – Val 202 1068 clean Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov. <p>Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci</p><p><p>Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&amp;Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…</p> <p>Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo:  »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!«  Kdo smo mi, da dvomimo…</p> <p>Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.</p> <p>Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…</p> <p>Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 28 Nov 2020 09:00:00 +0000 Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.<p>V cestnoprometni zakonodaji se nam obetajo številne spremembe. Ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti</p><p><p>V cestnoprometni zakonodaji se nam obetajo številne spremembe. Ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti – nižje bodo namreč tudi kazni za prehitre voznike. Več o aktualni prometni politiki razloži <strong>Andrej Brglez</strong>.</p></p> 174733961 RTVSLO – Val 202 556 clean Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.<p>V cestnoprometni zakonodaji se nam obetajo številne spremembe. Ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti</p><p><p>V cestnoprometni zakonodaji se nam obetajo številne spremembe. Ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti – nižje bodo namreč tudi kazni za prehitre voznike. Več o aktualni prometni politiki razloži <strong>Andrej Brglez</strong>.</p></p> Sat, 21 Nov 2020 09:00:00 +0000 Manj davka in nižje kazni V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem. <p>Trajnost ni razlog za nakup avtomobila, pomanjkljiva trajnost pa je zagotovo razlog, da se za nakup ne odločimo </p><p><p>Elektrika ni vse, v ozadju mora biti še nekaj več, sploh ob dejstvu, da se še vedno 95 odstotkov poslov ustvari z bencinskimi in dizelskimi avtomobili. V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi zagotavljala dobro prodajo.</p> <blockquote><p><em>"Avtomobilska industrija je imela stoletje, da se je popolnoma uigrala v prodajo. Vmes so se v zadnjih 20 letih zgodile globalne igre: evropske znamke so šle po vseh celinah, azijske so prišle k nam in v Združene države. Vsi so, kot bi igrali Monopoly, postavili svoje tovarne povsod in so geostrateško, politično in ekonomsko zasedli celoten svet. Ni več parcialnih igralcev."</em> – <strong>Andrej Brglez </strong></p></blockquote></p> 174732137 RTVSLO – Val 202 767 clean V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem. <p>Trajnost ni razlog za nakup avtomobila, pomanjkljiva trajnost pa je zagotovo razlog, da se za nakup ne odločimo </p><p><p>Elektrika ni vse, v ozadju mora biti še nekaj več, sploh ob dejstvu, da se še vedno 95 odstotkov poslov ustvari z bencinskimi in dizelskimi avtomobili. V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi zagotavljala dobro prodajo.</p> <blockquote><p><em>"Avtomobilska industrija je imela stoletje, da se je popolnoma uigrala v prodajo. Vmes so se v zadnjih 20 letih zgodile globalne igre: evropske znamke so šle po vseh celinah, azijske so prišle k nam in v Združene države. Vsi so, kot bi igrali Monopoly, postavili svoje tovarne povsod in so geostrateško, politično in ekonomsko zasedli celoten svet. Ni več parcialnih igralcev."</em> – <strong>Andrej Brglez </strong></p></blockquote></p> Sat, 14 Nov 2020 09:00:00 +0000 Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom. <p>O izbiri primernih luči glede na vozniške zahteve in o prihodnosti avtomobilske osvetljave</p><p><p>Avtomobilske luči so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. <em>"Velikokrat se zgodi, da kupimo avto, ki seveda mora imeti luči, in mislimo, da se s tem zadeva konča,"</em> pojasni <strong>Andrej Brglez</strong>, strokovnjak na področju varnosti v prometu.</p> <p>V zgodovini razvoja osvetlitve prevoznih sredstev luči na začetku ni bilo. Ko so se pojavile prve motorizirane kočije, ponoči niso vozile. Pred skoraj 100 leti se je v prve parabole namestila prva žarnica in tako razvoj tehnologije avtomobilske osvetlitve potisnila naprej s svetlobno hitrostjo.</p> <blockquote><p><em>"Ko gremo v salon, da bi kupili avtomobil, se <span>največkrat zgodi, da vozilo, ki ga vidimo, tudi kupimo, in se z lučmi posebej ne ukvarjamo. V resnici obstajajo tri vrste luči; navadne halogenske, led in matrične, ki jih ima lahko vsak avtomobil. Enako kot pri pnevmatikah, če smo zahtevni in vozimo v slabših vremenskih razmerah in sežemo po boljših, velja tudi za avtomobilsko osvetljavo. Če nismo zahtevni vozniki in ponoči ne vozimo veliko, potem je izbira navadnih luči povsem dobra."</span></em></p></blockquote> <p><span>Razvoj osvetlitve je tak, da imaš lahko ves čas prižgane dolge luči in ko pride avto nasproti, se ugasne samo tisti del vozišča, kjer je nasproti vozeče vozilo. Tako tehnologija poskrbi za to, da voznika nasproti vozečega vozila luči ne oslepijo. Tehnologije danes že opazijo pešca na cestišču in ne svetijo vanj, okoli njega pa. Prihodnost je še bolj zanimiva.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Luči so kot magnet in za nočno vožnjo je veliko napotkov, kako voziti varno. Ponoči nas nekaj vleče v to, da gledamo v luči nasproti vozečega avtomobila. Ko se podnevi dve vozili srečata na istem odseku, ohranjata med seboj enako razdaljo. Ob srečanju je tako razdalja enako široka. V nočni vožnji pa se rahlo približata, naredita med seboj rahlo konkavno obliko. Ponoči zato velja, da ne gledamo v luči nasprotnega avtomobila, ampak stran, na svoj vozni pas."</span></em></p></blockquote> <p><span>Luči so tudi močno oblikovalsko orodje. Ko avto doseže zrelo dobo, ko mu prodaja počasi začne padati, se oblikovalci najprej lotijo spremembe luči. To se imenuje 'face lift'.  Tako avtomobilom na najcenejši način podaljšajo življenje. Kako pa je z lučmi na avtomobilih v prihodnosti? Jih bomo sploh še potrebovali?</span></p> <blockquote><p><em><span>"V prihodnosti luči ne bodo več potrebne. Mogoče ne bo toliko svetlobnega onesnaževanja, ker se bodo avtonomni avtomobili zanašali na druge tehnologije. </span><span>Ko na avtomobilih ne bo več luči, se bo pojavilo veliko luči znotraj avtomobila, ker, kot kaže, prihajajo novi kupci, ki si želijo, da je njihov avtomobil kot novoletna jelka. </span><span>Ta hip je rahla zavora pri uresničitvi tega samo še zakonodaja, ki ne dovoli, da bi se avtomobili svetili kot novoletne jelke. Ker je avtomobilska industrija tako močna, sem prepričan, da bodo tudi zakonodajo prilagodili sebi v prid."</span></em></p></blockquote></p> 174730473 RTVSLO – Val 202 512 clean Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom. <p>O izbiri primernih luči glede na vozniške zahteve in o prihodnosti avtomobilske osvetljave</p><p><p>Avtomobilske luči so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. <em>"Velikokrat se zgodi, da kupimo avto, ki seveda mora imeti luči, in mislimo, da se s tem zadeva konča,"</em> pojasni <strong>Andrej Brglez</strong>, strokovnjak na področju varnosti v prometu.</p> <p>V zgodovini razvoja osvetlitve prevoznih sredstev luči na začetku ni bilo. Ko so se pojavile prve motorizirane kočije, ponoči niso vozile. Pred skoraj 100 leti se je v prve parabole namestila prva žarnica in tako razvoj tehnologije avtomobilske osvetlitve potisnila naprej s svetlobno hitrostjo.</p> <blockquote><p><em>"Ko gremo v salon, da bi kupili avtomobil, se <span>največkrat zgodi, da vozilo, ki ga vidimo, tudi kupimo, in se z lučmi posebej ne ukvarjamo. V resnici obstajajo tri vrste luči; navadne halogenske, led in matrične, ki jih ima lahko vsak avtomobil. Enako kot pri pnevmatikah, če smo zahtevni in vozimo v slabših vremenskih razmerah in sežemo po boljših, velja tudi za avtomobilsko osvetljavo. Če nismo zahtevni vozniki in ponoči ne vozimo veliko, potem je izbira navadnih luči povsem dobra."</span></em></p></blockquote> <p><span>Razvoj osvetlitve je tak, da imaš lahko ves čas prižgane dolge luči in ko pride avto nasproti, se ugasne samo tisti del vozišča, kjer je nasproti vozeče vozilo. Tako tehnologija poskrbi za to, da voznika nasproti vozečega vozila luči ne oslepijo. Tehnologije danes že opazijo pešca na cestišču in ne svetijo vanj, okoli njega pa. Prihodnost je še bolj zanimiva.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Luči so kot magnet in za nočno vožnjo je veliko napotkov, kako voziti varno. Ponoči nas nekaj vleče v to, da gledamo v luči nasproti vozečega avtomobila. Ko se podnevi dve vozili srečata na istem odseku, ohranjata med seboj enako razdaljo. Ob srečanju je tako razdalja enako široka. V nočni vožnji pa se rahlo približata, naredita med seboj rahlo konkavno obliko. Ponoči zato velja, da ne gledamo v luči nasprotnega avtomobila, ampak stran, na svoj vozni pas."</span></em></p></blockquote> <p><span>Luči so tudi močno oblikovalsko orodje. Ko avto doseže zrelo dobo, ko mu prodaja počasi začne padati, se oblikovalci najprej lotijo spremembe luči. To se imenuje 'face lift'.  Tako avtomobilom na najcenejši način podaljšajo življenje. Kako pa je z lučmi na avtomobilih v prihodnosti? Jih bomo sploh še potrebovali?</span></p> <blockquote><p><em><span>"V prihodnosti luči ne bodo več potrebne. Mogoče ne bo toliko svetlobnega onesnaževanja, ker se bodo avtonomni avtomobili zanašali na druge tehnologije. </span><span>Ko na avtomobilih ne bo več luči, se bo pojavilo veliko luči znotraj avtomobila, ker, kot kaže, prihajajo novi kupci, ki si želijo, da je njihov avtomobil kot novoletna jelka. </span><span>Ta hip je rahla zavora pri uresničitvi tega samo še zakonodaja, ki ne dovoli, da bi se avtomobili svetili kot novoletne jelke. Ker je avtomobilska industrija tako močna, sem prepričan, da bodo tudi zakonodajo prilagodili sebi v prid."</span></em></p></blockquote></p> Sat, 07 Nov 2020 09:00:00 +0000 Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.<p>Deljenje podatkov prinaša prednosti, pojavljajo pa se tudi vprašanja, kdo vse lahko dostopa do teh podatkov in kaj lahko z njimi počne</p><p><p>V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.</p> <p>Korejski Hyundai je eden tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki hitro in resno sledi trendu elektrifikacije vozil. Pred časom nam je bilo v veselje voziti električno kono, zdaj pa nas je obiskal že osveženi ioniq.</p> <p>Že samo oblikovanje kombilimuzine, ki jo na cesti takoj opazimo, pa čeprav se nekoliko odmika od trenutno zapovedanih hišnih usmeritev, nam pove, da so se pri Hyundaiju trudili narisati avtomobil, ki bo omogočal čim manj zračnega upora. Sicer pa k povečanemu dosegu (obljubljenih je nekaj čez 300 kilometrov, v resnici ga dosežemo nekoliko manj) pripomore predvsem nekoliko višja zmogljivost baterije – dobrih 38 kilovatnih ur. Največjo moč pogonskega motorja pa so zmanjšali s 120 na 100 kilovatov, a imamo občutek, da se zmogljivosti niso občutno spremenile. Nekaj električne energije lahko pridobivamo tudi med pojemanjem hitrosti – ta precej hitro pada, takoj ko sprostimo pedal za plin. Podobno kot pri konkurentih bomo tudi ioniqa na hitri polnilnici do sitega nahranili v dobri uri. Jasno pa je seveda, da je tudi ta najmanj potraten z energijo predvsem v mestih in pri manjših hitrostih – če ga tiščimo po avtocesti, pa bomo daleč od obljubljenega dosega. Naj omenimo še tri različne vozne profile, ki jih ioniq ponuja: najbolj primeren se nam zdi tisti z oznako ECO, ki še poudari, da če vozimo električno vozilo, smo pripravljeni na bolj ležerno vožnjo, ki je tudi bolj varčna.</p> <p>Srednji nivo opreme premium vsebuje dovolj vsega, veliko varnostnih pripomočkov, tudi žaromete v LED tehniki. Na koncu pa bomo tudi tokrat rekli, da je tak ioniq s ceno približno 35 tisočakov primerna izbira za tiste, ki ste že danes zelo navdušeni nad električnim pogonom.</p> <p>Še en Hyundaijev model nas je obiskal pred kratkim, to je bil mali i10, ki je zdaj v tretji generaciji. Videti je nekako bolj mladosten, tudi dinamičen, zaradi daljše medosne razdalje je tudi bolj prijazen, kar zadeva prostornost, predvsem za tiste, ki sedijo zadaj.</p> <p>Testni i10 je bil precej bogato opremljen; kar zadeva varnostno opremo, ga lahko primerjamo s tistimi v višjih razredih. Jasno, ne manjkata sistema za samodejno zaviranje v sili in tisti za ohranjanje varnostnega pasu, žarometi so v LED tehniki. Tistemu, ki nas je prevažal, pa so dodali že paket Smart, ki vsebuje pametni ključ in gumb za vžig, in pa paket Winter, ki ponuja tristopenjsko gretje prednjih sedežev ter usnjen in ogrevan volanski obroč. Zadaj je tudi obvezna oprema za tretji sedež, se pravi nastavljivi vzglavnik in varnostni pas. Pogonski agregat je zmogljivejši bencinski, se pravi ne litrski 49-kilovatni, temveč 1.2-litrski z 62 kilovati moči, šeststopenjski ročni menjalnik deluje povsem spodobno. Z vsemi temi dobrotami pa tudi cena na koncu preseže 15 tisočakov.</p> <p>i10 je torej v zadnji generaciji prikupnejši, prostornejši in boljše opremljen, a s 367 cm dolžine kljub vsemu še vedno mali avtomobil, ki so mu ljube predvsem mestne ulice. Nihče pa ne trdi, da se ne bi z njim brez večjih naporov dalo potovati tudi z enega konca Slovenije na drugega.</p> <p>Prejšnji teden se je zaključila 2. konferenca o lokalni e-mobilnosti. Ob je potekalo tudi ocenjevanje občin in mest na področju e-mobilnostne razvitosti. Najprej je imela za glasovanje en teden časa javnost, najboljše pa je na podlagi poslanih anket potem določila strokovna komisija. Med občinami je strokovna žirija Društva Emobility izbrala takole: najboljša e-mobilnostna občina v letu 2020 je Piran, na drugo mesto se je uvrstila občina Šentjur, tretja pa je bila Črna na Koroškem. Javnost je za najboljšo e-mobilnostno mestno občino sicer izbrala Kranj, po oceni žirije pa ga je na koncu vseeno za malenkost premagala Ljubljana, ki se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost tudi v širšem pomenu.</p></p> 174729053 RTVSLO – Val 202 796 clean V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.<p>Deljenje podatkov prinaša prednosti, pojavljajo pa se tudi vprašanja, kdo vse lahko dostopa do teh podatkov in kaj lahko z njimi počne</p><p><p>V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.</p> <p>Korejski Hyundai je eden tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki hitro in resno sledi trendu elektrifikacije vozil. Pred časom nam je bilo v veselje voziti električno kono, zdaj pa nas je obiskal že osveženi ioniq.</p> <p>Že samo oblikovanje kombilimuzine, ki jo na cesti takoj opazimo, pa čeprav se nekoliko odmika od trenutno zapovedanih hišnih usmeritev, nam pove, da so se pri Hyundaiju trudili narisati avtomobil, ki bo omogočal čim manj zračnega upora. Sicer pa k povečanemu dosegu (obljubljenih je nekaj čez 300 kilometrov, v resnici ga dosežemo nekoliko manj) pripomore predvsem nekoliko višja zmogljivost baterije – dobrih 38 kilovatnih ur. Največjo moč pogonskega motorja pa so zmanjšali s 120 na 100 kilovatov, a imamo občutek, da se zmogljivosti niso občutno spremenile. Nekaj električne energije lahko pridobivamo tudi med pojemanjem hitrosti – ta precej hitro pada, takoj ko sprostimo pedal za plin. Podobno kot pri konkurentih bomo tudi ioniqa na hitri polnilnici do sitega nahranili v dobri uri. Jasno pa je seveda, da je tudi ta najmanj potraten z energijo predvsem v mestih in pri manjših hitrostih – če ga tiščimo po avtocesti, pa bomo daleč od obljubljenega dosega. Naj omenimo še tri različne vozne profile, ki jih ioniq ponuja: najbolj primeren se nam zdi tisti z oznako ECO, ki še poudari, da če vozimo električno vozilo, smo pripravljeni na bolj ležerno vožnjo, ki je tudi bolj varčna.</p> <p>Srednji nivo opreme premium vsebuje dovolj vsega, veliko varnostnih pripomočkov, tudi žaromete v LED tehniki. Na koncu pa bomo tudi tokrat rekli, da je tak ioniq s ceno približno 35 tisočakov primerna izbira za tiste, ki ste že danes zelo navdušeni nad električnim pogonom.</p> <p>Še en Hyundaijev model nas je obiskal pred kratkim, to je bil mali i10, ki je zdaj v tretji generaciji. Videti je nekako bolj mladosten, tudi dinamičen, zaradi daljše medosne razdalje je tudi bolj prijazen, kar zadeva prostornost, predvsem za tiste, ki sedijo zadaj.</p> <p>Testni i10 je bil precej bogato opremljen; kar zadeva varnostno opremo, ga lahko primerjamo s tistimi v višjih razredih. Jasno, ne manjkata sistema za samodejno zaviranje v sili in tisti za ohranjanje varnostnega pasu, žarometi so v LED tehniki. Tistemu, ki nas je prevažal, pa so dodali že paket Smart, ki vsebuje pametni ključ in gumb za vžig, in pa paket Winter, ki ponuja tristopenjsko gretje prednjih sedežev ter usnjen in ogrevan volanski obroč. Zadaj je tudi obvezna oprema za tretji sedež, se pravi nastavljivi vzglavnik in varnostni pas. Pogonski agregat je zmogljivejši bencinski, se pravi ne litrski 49-kilovatni, temveč 1.2-litrski z 62 kilovati moči, šeststopenjski ročni menjalnik deluje povsem spodobno. Z vsemi temi dobrotami pa tudi cena na koncu preseže 15 tisočakov.</p> <p>i10 je torej v zadnji generaciji prikupnejši, prostornejši in boljše opremljen, a s 367 cm dolžine kljub vsemu še vedno mali avtomobil, ki so mu ljube predvsem mestne ulice. Nihče pa ne trdi, da se ne bi z njim brez večjih naporov dalo potovati tudi z enega konca Slovenije na drugega.</p> <p>Prejšnji teden se je zaključila 2. konferenca o lokalni e-mobilnosti. Ob je potekalo tudi ocenjevanje občin in mest na področju e-mobilnostne razvitosti. Najprej je imela za glasovanje en teden časa javnost, najboljše pa je na podlagi poslanih anket potem določila strokovna komisija. Med občinami je strokovna žirija Društva Emobility izbrala takole: najboljša e-mobilnostna občina v letu 2020 je Piran, na drugo mesto se je uvrstila občina Šentjur, tretja pa je bila Črna na Koroškem. Javnost je za najboljšo e-mobilnostno mestno občino sicer izbrala Kranj, po oceni žirije pa ga je na koncu vseeno za malenkost premagala Ljubljana, ki se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost tudi v širšem pomenu.</p></p> Sat, 31 Oct 2020 09:00:00 +0000 Za več varnosti bi se morali razkriti O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.<p>Dogaja se, predvsem če smo malce prehitri, da avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Zasukati ga moramo na desno</p><p><p>Najprej nekaj stavkov o vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi  pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.</p> <p>Še nas same zanima, kako se bomo izmazali tokrat. Zgodba o Zafiri, ki je pred časom dobila novo poglavje, je zapletena in kompleksna; pravo nasprotje esence tega avtomobila, ki je od nekdaj  bil prijazen in enostaven za uporabo. Pa gremo …<br /> Zafira se je rodila na prelomu tisočletja, na samem začetku enoprostorske histerije. Starejši še komaj pomnimo, mlajši pa ne vedo … a to, kar so danes vseprisotni križanci, so bili pred dvema desetletjema enoprostorci. Z vsemi mogočimi derivati in izpeljankami so vladali avtomobilskemu trgu in možje ter seveda tudi žene so voljno snovali družine, le da so imeli razlog za nakup enoprostorca. Zafira in z njo Opel sta bila takrat ena resnejših igralcev. Inovativna predvsem z razporejanjem prostora, z zlaganjem sedežev, pa tudi takrat še s pregovorno Oplovo kakovostjo, je bila z nami kakšni dve desetletji. Potem se je bog avtomobilske globalnosti ujezil, na hitro združil nekaj avtomobilskih znamk in Zafira je potonila skupaj s še kar nekaterimi Opli. Do nedavnega, ko se je pripeljala iz pepela, kjer je dobila še dodatek k imenu – Life.<br /> Ne bomo preveč slepomišili. Nova Zafira je eden izmed zdaj štirih skupnih izdelkov, ki jih tržijo Peugeot, Citroen, Toyota in zdaj še Opel. Gre za kombi, ki ga je mogoče dobiti v treh dolžinah, z različnimi nivoji oprem, motorji in seveda različnimi značkami ter nekoliko drugačnimi detajli na karoseriji. In naj takoj povemo, da je kljub skupnemu kalupu ta Opel zadržal Zafirino slavo. Avtomobil, res da z najvišjo ravnjo opreme, je toliko stran od kakršnega koli kombija, kot je bila Zafira stran od recimo Opel Kadeta. V srednji dolžini, nekaj pod petimi metri, gre za sodobno vozilo, ki je namenjeno tako poslovnim potem do osmih potnikov kot potovalno ambicioznejšim družinam … Iz originalne Zafire  je snovalcem na srečo uspelo rešiti preprosto in učinkovito prilagajanje potniškega prostora. Za pogon je v našem primeru skrbel velik, dvolitrski dizel, ki tudi v šibkejši različici poganja avto suvereno in če mu želite zlomiti hrbtenico, se morate med ovinki kar malo namučiti. Vozilo je dinamično in varno in če se bodo po kakšnem čudežu časi obsedenosti z enoprostorci vrnili, bo Zafira še vedno, ali pa ponovno, krojila sam vrh ponudbe.</p> <p>Pri Fordu so ugotovili, da se je letos v primerjavi z lanskim letom delež hibridnih mondeov v Evropi občutno povečal in znaša zdaj že več kot tretjino vseh prodanih mondeov. Zato so objavili, da so proizvodnjo modelov modeo z bencinskim pogonom v celoti nadomestili s povsem hibridnimi pogoni, od lani tudi za karavanske različice. Tak pogon zagotavlja možnost vožnje s povsem električnim pogonom, uporabnikom pa za polnjenje baterije ni treba uporabljati zunanjega vira elektrike. Po novem torej ali dizel ali pa hibrid.</p> <p>Iz Volkswagna pa so sporočili, da je njihov električni model ID.3 na preizkusu varnosti  Euro NCAP osvojil vseh pet zvezdic. Modelu, izdelanemu na osnovi nove modularne platforme za električna vozila, so podelili dobre ocene v vseh kategorijah – za zaščito odraslih potnikov, otrok in nezaščitenih udeležencev v prometu ter za asistenčne sisteme. Varno vožnjo vam želim vsem, ne glede na to, kaj poganja vašega…</p> <p>&nbsp;</p></p> 174727288 RTVSLO – Val 202 731 clean O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.<p>Dogaja se, predvsem če smo malce prehitri, da avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Zasukati ga moramo na desno</p><p><p>Najprej nekaj stavkov o vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi  pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.</p> <p>Še nas same zanima, kako se bomo izmazali tokrat. Zgodba o Zafiri, ki je pred časom dobila novo poglavje, je zapletena in kompleksna; pravo nasprotje esence tega avtomobila, ki je od nekdaj  bil prijazen in enostaven za uporabo. Pa gremo …<br /> Zafira se je rodila na prelomu tisočletja, na samem začetku enoprostorske histerije. Starejši še komaj pomnimo, mlajši pa ne vedo … a to, kar so danes vseprisotni križanci, so bili pred dvema desetletjema enoprostorci. Z vsemi mogočimi derivati in izpeljankami so vladali avtomobilskemu trgu in možje ter seveda tudi žene so voljno snovali družine, le da so imeli razlog za nakup enoprostorca. Zafira in z njo Opel sta bila takrat ena resnejših igralcev. Inovativna predvsem z razporejanjem prostora, z zlaganjem sedežev, pa tudi takrat še s pregovorno Oplovo kakovostjo, je bila z nami kakšni dve desetletji. Potem se je bog avtomobilske globalnosti ujezil, na hitro združil nekaj avtomobilskih znamk in Zafira je potonila skupaj s še kar nekaterimi Opli. Do nedavnega, ko se je pripeljala iz pepela, kjer je dobila še dodatek k imenu – Life.<br /> Ne bomo preveč slepomišili. Nova Zafira je eden izmed zdaj štirih skupnih izdelkov, ki jih tržijo Peugeot, Citroen, Toyota in zdaj še Opel. Gre za kombi, ki ga je mogoče dobiti v treh dolžinah, z različnimi nivoji oprem, motorji in seveda različnimi značkami ter nekoliko drugačnimi detajli na karoseriji. In naj takoj povemo, da je kljub skupnemu kalupu ta Opel zadržal Zafirino slavo. Avtomobil, res da z najvišjo ravnjo opreme, je toliko stran od kakršnega koli kombija, kot je bila Zafira stran od recimo Opel Kadeta. V srednji dolžini, nekaj pod petimi metri, gre za sodobno vozilo, ki je namenjeno tako poslovnim potem do osmih potnikov kot potovalno ambicioznejšim družinam … Iz originalne Zafire  je snovalcem na srečo uspelo rešiti preprosto in učinkovito prilagajanje potniškega prostora. Za pogon je v našem primeru skrbel velik, dvolitrski dizel, ki tudi v šibkejši različici poganja avto suvereno in če mu želite zlomiti hrbtenico, se morate med ovinki kar malo namučiti. Vozilo je dinamično in varno in če se bodo po kakšnem čudežu časi obsedenosti z enoprostorci vrnili, bo Zafira še vedno, ali pa ponovno, krojila sam vrh ponudbe.</p> <p>Pri Fordu so ugotovili, da se je letos v primerjavi z lanskim letom delež hibridnih mondeov v Evropi občutno povečal in znaša zdaj že več kot tretjino vseh prodanih mondeov. Zato so objavili, da so proizvodnjo modelov modeo z bencinskim pogonom v celoti nadomestili s povsem hibridnimi pogoni, od lani tudi za karavanske različice. Tak pogon zagotavlja možnost vožnje s povsem električnim pogonom, uporabnikom pa za polnjenje baterije ni treba uporabljati zunanjega vira elektrike. Po novem torej ali dizel ali pa hibrid.</p> <p>Iz Volkswagna pa so sporočili, da je njihov električni model ID.3 na preizkusu varnosti  Euro NCAP osvojil vseh pet zvezdic. Modelu, izdelanemu na osnovi nove modularne platforme za električna vozila, so podelili dobre ocene v vseh kategorijah – za zaščito odraslih potnikov, otrok in nezaščitenih udeležencev v prometu ter za asistenčne sisteme. Varno vožnjo vam želim vsem, ne glede na to, kaj poganja vašega…</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 24 Oct 2020 08:00:00 +0000 Svetloba je v jesenskih dneh drugačna Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.<p>Pri nas gre sicer na elektriko bolj počasi, a gre, pravi organizator Simpozija o e-mobilnosti Primož Lemež</p><p><p>Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator <strong>Primož Lemež</strong> bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež.</p> <p>Voznik v enem življenju doživi kar nekaj neverjetnih avtomobilskih zgodb, tale, ki jo predstavljamo danes, je nekje pri vrhu. Gre pa tako. Leta 2007 je vsaj povprečnemu Evropejcu malo znani kitajski proizvajalec avtomobilov SAIC kupil tradicionalno angleško znamko <strong>MG</strong>. Oziroma odkupil blagovno znamko, podobno, kot je Jan Plestenjak odkupil blagovno znamko Mura. Pač angleška avtomobilska industrija je šla tiste čase navzdol, kitajska pa navzgor. In tudi če je kateri pozornih opazovalcev avtomobilskega vesolja takrat zasledil to novico, si je zamrmral v brk: »Kaj pa se to mene tiče. Trinajst let po tem dogodku se nas je začelo tikati. In to zelo. Kitajci so z MG-jem na evropski in precej ambiciozno tudi na slovenski trg pripeljali svoje prve avtomobile. In to ne kar nekih avtomobilov, temveč električne avtomobile. Tako na Valu 202 danes eni redkih, predvsem pa premierno predstavljamo avtomobil, imenovan <strong>MG ZS EV</strong>. Ime je sicer podobno imenu eksperimentalnega zdravila proti covidu, ampak ga bomo kljub vsemu lažje sprejeli kot običajna kitajska imena, ki imajo opraviti z zmaji, palačami in cesarstvi. In če ime ne pove skoraj ničesar o avtomobilu, avto toliko več govori o samem sebi. Hočemo reči, da gre za suvereno, avtonomno in samozavestno vozilo.  Seveda se je treba najprej znebiti predsodkov. Detajlov, kot bi jih nabrali v trgovinah »vse za en evro«, ki so pogosto prisotni pri kitajski tehnologiji, je v avtomobilu malo. Tu in tam kakšen, in ker je avto tudi dobro narisan, ali bolje rečeno, prerisan, predsodki kmalu izginejo. Avtomobilu ne moremo očitati skoraj ničesar, saj premore skoraj vse tehnologije, ki so dandanes zapovedane v avtomobilskem svetu … to samo pomeni, da vas proizvajalci, ki vam vse te asistenčne sisteme prodajajo kot vrhunec tehnologije ter jih posebej in drago zaračunavajo, imajo za norca. Te tehnologije, glede na končno ceno kitajskega električarja, očitno ne stanejo skoraj nič.</p> <p>Električna tehnologija, vgrajena v avtomobil, je – če si to za električni pogon že lahko privoščimo reči, klasična. 44 kilovatov za realnih in na našem testu izmerjenih 220 kilometrov dosega sicer ni rekordna znamka, a prav te dni je v električni ponudbi moč najti novince, ki kljub žlahtnejšemu poreklu ne zmorejo kaj večjega dosega. Baterija pogoltne tudi energijo hitrih polnilnic, kjer se do 80 odstotkov napolni v dobre pol ure. Ker gre za križanca, ali srednjega SUV-a, avto z baterijo v dnu ohranja povsem normalno funkcionalen prtljažni prostor, v žlahtnejši izpeljanki ponuja usnje in nekakšne približke evropskemu prestižu. Sestavljen je natančno in vozne lastnosti, če so pri električnih avtomobilih sploh relevantne, so povsem solidne. Ne navsezadnje: 105 kilovatov električnega motorja se za poldrugo tono avtomobila bere povsem spodobno. O cenah v naših oddajah praviloma ne govorimo, le namignimo, da cenovna politika spominja na prva leta korejske ofenzive na naš avtomobilski trg. Ob tem, da MG deluje dosti bolj solidno kot recimo Hyundai Pony iz začetka 90. let … Skratka; ne bi si upali trditi, da je MG naslednja velika stvar iz Kitajske – po smodniku, papirju in špagetih –, vsekakor pa je bolj dobrodošel kot plastična vedrca in poliestrske srajce v vaši lokalni kitajski trgovini.</p> <p><strong>Volkswagen</strong> bo v razvoj električne mobilnosti do leta 2024 vložil kar 33 milijard evrov, kar naj bi mu zagotovilo položaj vodilne znamke na trgu električnih vozil.</p> <p>Letos bodo pri nas prodali 700 tovrstnih vozil, in sicer 150 e-upov, 350 e-golfov in 200 modelov ID.3. ID.3 je po dolžini primerljiv z golfom, a zaradi daljše medosne razdalje je prostora več, tudi prtljažnik s 385 litri prostornine je korekten. V notranjosti je ID.3 povsem drugačen od hišnih sorodnikov, na voljo so trije zasloni, vsa stikala so elektronska, vse skupaj ima malo futurističen pridih. Zdaj ponujajo najzmogljivejši 150 kilovatni model, kasneje bosta na voljo še šibkejša 107 in 93 kilovatni, obljubljeni dosegi so preko 500 in 400 kilometrov, za najšibkejšega pa nekaj čez 300. Ta bo tudi najcenejši, brez upoštevanja subvencije dobrih 30 tisočakov. Pri VW na baterijo obljubljajo jamstvo do 8 let oziroma 160 tisoč prevoženih kilometrov. Opozorili so še na njihovo ponudbo Moon charge, ki naj bi uporabnikom olajšala polnjenje njihovih električnih vozil na poti. V ponudbo je vključenih 50 polnilnih postaj, načrtujejo jih 300, načrtujejo tudi povezovanje z drugimi ponudniki.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174725487 RTVSLO – Val 202 552 clean Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.<p>Pri nas gre sicer na elektriko bolj počasi, a gre, pravi organizator Simpozija o e-mobilnosti Primož Lemež</p><p><p>Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator <strong>Primož Lemež</strong> bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež.</p> <p>Voznik v enem življenju doživi kar nekaj neverjetnih avtomobilskih zgodb, tale, ki jo predstavljamo danes, je nekje pri vrhu. Gre pa tako. Leta 2007 je vsaj povprečnemu Evropejcu malo znani kitajski proizvajalec avtomobilov SAIC kupil tradicionalno angleško znamko <strong>MG</strong>. Oziroma odkupil blagovno znamko, podobno, kot je Jan Plestenjak odkupil blagovno znamko Mura. Pač angleška avtomobilska industrija je šla tiste čase navzdol, kitajska pa navzgor. In tudi če je kateri pozornih opazovalcev avtomobilskega vesolja takrat zasledil to novico, si je zamrmral v brk: »Kaj pa se to mene tiče. Trinajst let po tem dogodku se nas je začelo tikati. In to zelo. Kitajci so z MG-jem na evropski in precej ambiciozno tudi na slovenski trg pripeljali svoje prve avtomobile. In to ne kar nekih avtomobilov, temveč električne avtomobile. Tako na Valu 202 danes eni redkih, predvsem pa premierno predstavljamo avtomobil, imenovan <strong>MG ZS EV</strong>. Ime je sicer podobno imenu eksperimentalnega zdravila proti covidu, ampak ga bomo kljub vsemu lažje sprejeli kot običajna kitajska imena, ki imajo opraviti z zmaji, palačami in cesarstvi. In če ime ne pove skoraj ničesar o avtomobilu, avto toliko več govori o samem sebi. Hočemo reči, da gre za suvereno, avtonomno in samozavestno vozilo.  Seveda se je treba najprej znebiti predsodkov. Detajlov, kot bi jih nabrali v trgovinah »vse za en evro«, ki so pogosto prisotni pri kitajski tehnologiji, je v avtomobilu malo. Tu in tam kakšen, in ker je avto tudi dobro narisan, ali bolje rečeno, prerisan, predsodki kmalu izginejo. Avtomobilu ne moremo očitati skoraj ničesar, saj premore skoraj vse tehnologije, ki so dandanes zapovedane v avtomobilskem svetu … to samo pomeni, da vas proizvajalci, ki vam vse te asistenčne sisteme prodajajo kot vrhunec tehnologije ter jih posebej in drago zaračunavajo, imajo za norca. Te tehnologije, glede na končno ceno kitajskega električarja, očitno ne stanejo skoraj nič.</p> <p>Električna tehnologija, vgrajena v avtomobil, je – če si to za električni pogon že lahko privoščimo reči, klasična. 44 kilovatov za realnih in na našem testu izmerjenih 220 kilometrov dosega sicer ni rekordna znamka, a prav te dni je v električni ponudbi moč najti novince, ki kljub žlahtnejšemu poreklu ne zmorejo kaj večjega dosega. Baterija pogoltne tudi energijo hitrih polnilnic, kjer se do 80 odstotkov napolni v dobre pol ure. Ker gre za križanca, ali srednjega SUV-a, avto z baterijo v dnu ohranja povsem normalno funkcionalen prtljažni prostor, v žlahtnejši izpeljanki ponuja usnje in nekakšne približke evropskemu prestižu. Sestavljen je natančno in vozne lastnosti, če so pri električnih avtomobilih sploh relevantne, so povsem solidne. Ne navsezadnje: 105 kilovatov električnega motorja se za poldrugo tono avtomobila bere povsem spodobno. O cenah v naših oddajah praviloma ne govorimo, le namignimo, da cenovna politika spominja na prva leta korejske ofenzive na naš avtomobilski trg. Ob tem, da MG deluje dosti bolj solidno kot recimo Hyundai Pony iz začetka 90. let … Skratka; ne bi si upali trditi, da je MG naslednja velika stvar iz Kitajske – po smodniku, papirju in špagetih –, vsekakor pa je bolj dobrodošel kot plastična vedrca in poliestrske srajce v vaši lokalni kitajski trgovini.</p> <p><strong>Volkswagen</strong> bo v razvoj električne mobilnosti do leta 2024 vložil kar 33 milijard evrov, kar naj bi mu zagotovilo položaj vodilne znamke na trgu električnih vozil.</p> <p>Letos bodo pri nas prodali 700 tovrstnih vozil, in sicer 150 e-upov, 350 e-golfov in 200 modelov ID.3. ID.3 je po dolžini primerljiv z golfom, a zaradi daljše medosne razdalje je prostora več, tudi prtljažnik s 385 litri prostornine je korekten. V notranjosti je ID.3 povsem drugačen od hišnih sorodnikov, na voljo so trije zasloni, vsa stikala so elektronska, vse skupaj ima malo futurističen pridih. Zdaj ponujajo najzmogljivejši 150 kilovatni model, kasneje bosta na voljo še šibkejša 107 in 93 kilovatni, obljubljeni dosegi so preko 500 in 400 kilometrov, za najšibkejšega pa nekaj čez 300. Ta bo tudi najcenejši, brez upoštevanja subvencije dobrih 30 tisočakov. Pri VW na baterijo obljubljajo jamstvo do 8 let oziroma 160 tisoč prevoženih kilometrov. Opozorili so še na njihovo ponudbo Moon charge, ki naj bi uporabnikom olajšala polnjenje njihovih električnih vozil na poti. V ponudbo je vključenih 50 polnilnih postaj, načrtujejo jih 300, načrtujejo tudi povezovanje z drugimi ponudniki.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 17 Oct 2020 08:00:00 +0000 E-Mobilnost postaja vsakdan Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3. <p>Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji</p><p><p>Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. <strong>Andrej Brglez</strong> pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.</p> <p>Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini <em>pickupov</em>, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki <em>normalne velikosti</em>, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.</p> <p>Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v  izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za<em> ping pong</em>. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se <em>Ranger Wildtrak</em> in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema.  Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost <em>pickupov</em>, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.</p> <p>Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.</p> <p>Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.</p></p> 174723805 RTVSLO – Val 202 607 clean Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3. <p>Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji</p><p><p>Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. <strong>Andrej Brglez</strong> pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.</p> <p>Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini <em>pickupov</em>, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki <em>normalne velikosti</em>, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.</p> <p>Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v  izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za<em> ping pong</em>. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se <em>Ranger Wildtrak</em> in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema.  Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost <em>pickupov</em>, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.</p> <p>Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.</p> <p>Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.</p></p> Sat, 10 Oct 2020 08:00:00 +0000 Vodik lahko postane resna izbira Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.<p>Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov</p><p><p>Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.</p> <p>Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…</p> <p>"<em>Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!"</em> Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.</p> <p>Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".</p> <p>Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.</p> <p>Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.</p> <p>Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.</p> <p>In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.</p> <p>Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.</p> <p>No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.</p></p> 174722191 RTVSLO – Val 202 1003 clean Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.<p>Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov</p><p><p>Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.</p> <p>Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…</p> <p>"<em>Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!"</em> Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.</p> <p>Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".</p> <p>Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.</p> <p>Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.</p> <p>Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.</p> <p>In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.</p> <p>Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.</p> <p>No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.</p></p> Sat, 03 Oct 2020 08:00:00 +0000 Črni ogljik je resen onesnaževalec Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.<p>Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane</p><p><p>Ob tednu mobilnosti je Miha Šalehar v torek zjutraj v stiku s poslušalci iskal odgovore na vprašanje, zakaj se ne odločijo raje za vožnjo z vlakom ali avtobusom namesto z avtom. Vprašanje je sicer kar večno, bi lahko rekli, odgovori pa že vrsto let tudi podobni. Ljudje še ne najdejo pravega vzroka in vzpodbude, da bi uporabili druga prevozna sredstva namesto avtomobila. Andrej Brglez ugotavlja, da je bila strategija vlaganja v zadnjih 20, 30 letih usmerjena predvsem v ceste, vse se je vrtelo okoli avtomobila, zdaj pa je čas, da bi začeli razmišljati drugače. Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane. V vseh tem ključnih parametrih mora biti alternativa boljša od avtomobila, potem jo bomo sprejeli. Glasnejši in zahtevnejši moramo biti do politike – predvsem takrat, ko rabijo naš glas.</p> <p>V eni od naslednjih oddaj si bomo pobližje ogledali Hyundaievega malčka I 10, danes pa se ozremo dve številki višje. Tam domuje tudi pri nas zelo priljubljeni Hyundai i30. V avtomobilskem razredu, kjer je učencem zelo težko, saj je razrednik neusmiljeni golf, kaže potentni Korejec precej dobre rezultate. No, če smo že pri podrobnostih. Od azijskega pridiha je ostalo bore malo. Načrtovan v Nemčiji, izdelan na Češkem je i30 povsem evropski izdelek namenjen evropskim kupcem. Te dni ga je doletela med sezonska prenova in takole na prvi pogled in seveda skozi zaščitno masko, so snovalci naredili ponoven korak naprej. Oblika je postala bolj celostna, bolj logična če hočete, in če bi zapisali, da je v trenutnem trendu, bi naredili avtu krivico. S prenovo, si upamo zatrditi, bo i30 zagotovo kakšen trend tudi postavil, še posebej v predelu karoserije okoli luči.</p> <p>Ker avtomobilska tehnika tako skokovito napreduje, so te prenove vsakih nekaj let ne več del obredja, temveč resnično potrebne, če hočejo proizvajalci imeti asistenčne in druge sklope avtomobila v skladu z zadnjimi standardi in seveda tudi okolijskimi zavezami. Pri digitalnih platformah Hyundai predstavlja <em>Bluelink</em>, nekakšne elektronske možgane avtomobila, ki pa jih lahko voznik prenaša naokoli tudi v mobilnem telefonu. Še pohvala; vse aplikacije te razvejane tehnologije delujejo tudi v Sloveniji in so na voljo v materinščini.</p> <p>Precejšnje novosti so na voljo pri mehanskih sklopih, na  novo je razvit 1,5 litrski bencinski agregat, pod njim ostaja  znani litrski, omenjamo še znanega igralca na diselski strani igrišča, se pravi 1,6 litrski T-GDI. Agregati sodelujejo z najrazličnejšimi menjalniki, omenimo le zanimiv sistem iMT, kjer ročni menjalnik, ob odmiku voznikove noge s plina, vozilo prestavi v prosti tek ter s pomočjo režima, ki mu nekateri pravijo tudi »jadranje«  na dolgih avtocestnih ravninah prihrani na gorivu.</p> <p>Fiat 500 je postal prvi model znamke z elektrificiranim pogonskim sklopom. Namesto znanega 1.2 litrskega bencinskega motorja so pod pokrov namestili litrski trivaljnik z 52 kilovati moči. Najpomembnejša novost pa je alternator, ki pomaga polniti akumulator in dodatno baterijo hibridnega sklopa, njegova naloga pa je predvsem pomoč pri speljevanju in pospeševanju pri manjši hitrosti. Baterija se polni med zmanjševanjem hitrosti oziroma zaviranjem do hitrosti 20 km/h, ko se bencinski motor ob prestavitvi v prosti tek ugasne. 500 hibrid naj bi porabil vsaj 5 odstotkov manj goriva. Pri zastopniku načrtujejo, da bodo še letos pri nas prodali 80 modelov 500 z blagim hibridom. Cene se začno pri 13.390 evrih.</p> <p>Večno poletje, ki je za številne uničujoča posledica globalnega segrevanja, ima eno dobro lastnost. Motoristi so navdušeni. Povedano drugače, motoristi iz notranjščine dežele lahko uporabljajo motocikle globoko v jesen in začenjajo zgodaj spomladi, kar je bilo še pred nekaj leti rezervirano le za fante iz Primorske in priobalja … Dva meseca več motorizma precej spremeni optiko uporabe motornega kolesa. To, kar je bilo včasih le prevozno sredstvo za prosti čas, postaja vse bolj legitimno orodje sodobne mobilnosti. Pa ni nujno, da nas tokrat pri razmišljanju odnese v smer skuterjev, ki so za vsakega pravega motorista slepo črevo. Vsakdanji motor je lahko lep, moden, uporaben, prestižen in cenovno še vedno dovolj sprejemljiv, sploh v primerjavi s svojimi štirikolesnimi sorodniki.      Yamaha je pred časom predstavila model MT 09 in z njim začela revolucijo, podobno tisti, ki so jo med avtomobili sprožili križanci. Slečeni motorji, privlačnega oblikovanja in nikakor ne ekstremnih voznih lastnosti so privabili tudi prestižnega bavarskega proizvajalca k obloženi mizi. Njihova rešitev se imenuje BMW F 900 R. Osnova je znana; okoli od letos prenovljenega dvovaljnika so izrisali lep, svojstven in sodoben motocikel, ki je namenjen prav zgoraj omenjenemu. Vsakdanji uporabi, ki vsebuje tako dnevno mobilnost kot tudi komponento motociklizma, ki jo povezujemo z iskanjem svobode. Da je motocikel bavarskega porekla, nam sporočajo preštevilni sladkorčki, privijačeni v njegovo osrčje, med katerimi multimedijski zaslon tako s čitljivostjo kot uporabnostjo in oblikovanjem postavlja visoko lestvico za konkurenco. Motocikel s svojo uporabnostjo ne prestraši niti tistih manj izkušenih niti šibkejšega spola, ob tovarniškem financiranju pa se zdi tudi zahtevana vsota povsem razumna.</p> <p>Kot rečeno, z F 900 R bo tudi to poletje preoblečeno v jesen lahko še kar trajalo…</p></p> 174720631 RTVSLO – Val 202 823 clean Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.<p>Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane</p><p><p>Ob tednu mobilnosti je Miha Šalehar v torek zjutraj v stiku s poslušalci iskal odgovore na vprašanje, zakaj se ne odločijo raje za vožnjo z vlakom ali avtobusom namesto z avtom. Vprašanje je sicer kar večno, bi lahko rekli, odgovori pa že vrsto let tudi podobni. Ljudje še ne najdejo pravega vzroka in vzpodbude, da bi uporabili druga prevozna sredstva namesto avtomobila. Andrej Brglez ugotavlja, da je bila strategija vlaganja v zadnjih 20, 30 letih usmerjena predvsem v ceste, vse se je vrtelo okoli avtomobila, zdaj pa je čas, da bi začeli razmišljati drugače. Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane. V vseh tem ključnih parametrih mora biti alternativa boljša od avtomobila, potem jo bomo sprejeli. Glasnejši in zahtevnejši moramo biti do politike – predvsem takrat, ko rabijo naš glas.</p> <p>V eni od naslednjih oddaj si bomo pobližje ogledali Hyundaievega malčka I 10, danes pa se ozremo dve številki višje. Tam domuje tudi pri nas zelo priljubljeni Hyundai i30. V avtomobilskem razredu, kjer je učencem zelo težko, saj je razrednik neusmiljeni golf, kaže potentni Korejec precej dobre rezultate. No, če smo že pri podrobnostih. Od azijskega pridiha je ostalo bore malo. Načrtovan v Nemčiji, izdelan na Češkem je i30 povsem evropski izdelek namenjen evropskim kupcem. Te dni ga je doletela med sezonska prenova in takole na prvi pogled in seveda skozi zaščitno masko, so snovalci naredili ponoven korak naprej. Oblika je postala bolj celostna, bolj logična če hočete, in če bi zapisali, da je v trenutnem trendu, bi naredili avtu krivico. S prenovo, si upamo zatrditi, bo i30 zagotovo kakšen trend tudi postavil, še posebej v predelu karoserije okoli luči.</p> <p>Ker avtomobilska tehnika tako skokovito napreduje, so te prenove vsakih nekaj let ne več del obredja, temveč resnično potrebne, če hočejo proizvajalci imeti asistenčne in druge sklope avtomobila v skladu z zadnjimi standardi in seveda tudi okolijskimi zavezami. Pri digitalnih platformah Hyundai predstavlja <em>Bluelink</em>, nekakšne elektronske možgane avtomobila, ki pa jih lahko voznik prenaša naokoli tudi v mobilnem telefonu. Še pohvala; vse aplikacije te razvejane tehnologije delujejo tudi v Sloveniji in so na voljo v materinščini.</p> <p>Precejšnje novosti so na voljo pri mehanskih sklopih, na  novo je razvit 1,5 litrski bencinski agregat, pod njim ostaja  znani litrski, omenjamo še znanega igralca na diselski strani igrišča, se pravi 1,6 litrski T-GDI. Agregati sodelujejo z najrazličnejšimi menjalniki, omenimo le zanimiv sistem iMT, kjer ročni menjalnik, ob odmiku voznikove noge s plina, vozilo prestavi v prosti tek ter s pomočjo režima, ki mu nekateri pravijo tudi »jadranje«  na dolgih avtocestnih ravninah prihrani na gorivu.</p> <p>Fiat 500 je postal prvi model znamke z elektrificiranim pogonskim sklopom. Namesto znanega 1.2 litrskega bencinskega motorja so pod pokrov namestili litrski trivaljnik z 52 kilovati moči. Najpomembnejša novost pa je alternator, ki pomaga polniti akumulator in dodatno baterijo hibridnega sklopa, njegova naloga pa je predvsem pomoč pri speljevanju in pospeševanju pri manjši hitrosti. Baterija se polni med zmanjševanjem hitrosti oziroma zaviranjem do hitrosti 20 km/h, ko se bencinski motor ob prestavitvi v prosti tek ugasne. 500 hibrid naj bi porabil vsaj 5 odstotkov manj goriva. Pri zastopniku načrtujejo, da bodo še letos pri nas prodali 80 modelov 500 z blagim hibridom. Cene se začno pri 13.390 evrih.</p> <p>Večno poletje, ki je za številne uničujoča posledica globalnega segrevanja, ima eno dobro lastnost. Motoristi so navdušeni. Povedano drugače, motoristi iz notranjščine dežele lahko uporabljajo motocikle globoko v jesen in začenjajo zgodaj spomladi, kar je bilo še pred nekaj leti rezervirano le za fante iz Primorske in priobalja … Dva meseca več motorizma precej spremeni optiko uporabe motornega kolesa. To, kar je bilo včasih le prevozno sredstvo za prosti čas, postaja vse bolj legitimno orodje sodobne mobilnosti. Pa ni nujno, da nas tokrat pri razmišljanju odnese v smer skuterjev, ki so za vsakega pravega motorista slepo črevo. Vsakdanji motor je lahko lep, moden, uporaben, prestižen in cenovno še vedno dovolj sprejemljiv, sploh v primerjavi s svojimi štirikolesnimi sorodniki.      Yamaha je pred časom predstavila model MT 09 in z njim začela revolucijo, podobno tisti, ki so jo med avtomobili sprožili križanci. Slečeni motorji, privlačnega oblikovanja in nikakor ne ekstremnih voznih lastnosti so privabili tudi prestižnega bavarskega proizvajalca k obloženi mizi. Njihova rešitev se imenuje BMW F 900 R. Osnova je znana; okoli od letos prenovljenega dvovaljnika so izrisali lep, svojstven in sodoben motocikel, ki je namenjen prav zgoraj omenjenemu. Vsakdanji uporabi, ki vsebuje tako dnevno mobilnost kot tudi komponento motociklizma, ki jo povezujemo z iskanjem svobode. Da je motocikel bavarskega porekla, nam sporočajo preštevilni sladkorčki, privijačeni v njegovo osrčje, med katerimi multimedijski zaslon tako s čitljivostjo kot uporabnostjo in oblikovanjem postavlja visoko lestvico za konkurenco. Motocikel s svojo uporabnostjo ne prestraši niti tistih manj izkušenih niti šibkejšega spola, ob tovarniškem financiranju pa se zdi tudi zahtevana vsota povsem razumna.</p> <p>Kot rečeno, z F 900 R bo tudi to poletje preoblečeno v jesen lahko še kar trajalo…</p></p> Sat, 26 Sep 2020 08:00:00 +0000 Teden mobilnosti Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira. <p>Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov</p><p><p>Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. <strong>Vesna Marinko</strong> iz <a href="https://www.avp-rs.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Agencije za varnost prometa</a> je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. <strong>Andrej Brglez</strong> pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.</p></p> 174718361 RTVSLO – Val 202 755 clean Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira. <p>Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov</p><p><p>Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. <strong>Vesna Marinko</strong> iz <a href="https://www.avp-rs.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Agencije za varnost prometa</a> je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. <strong>Andrej Brglez</strong> pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.</p></p> Sat, 19 Sep 2020 08:00:00 +0000 Znanilci sprememb v mestni mobilnosti Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.<p>Številni bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali</p><p><p>Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.</p> <p><em>Ford</em> je svoj model z imenom <em>Puma</em> predstavil pred skoraj četrt stoletja. Takrat je bil to trivratni kupe športnega videza, zdaj je postal mestni križanec modernih potez, ki na oko nima nikakršne zveze s prvo pumo. Že tedanja puma si je delila platformo s fiesto in tudi zdaj je tako, tudi veliko tehnike je puma povzela po fiesti, sorodstvene vezi lahko odkrijemo tudi pri posameznih elementih v kabini. Sicer pa je najnovejša puma s skoraj 420 cm za 15 cm daljša od fieste, daljše ima tudi medosje, sedimo pa 3 cm višje kot v fiesti, to se v praksi pozna bolj, kot bi si morda mislili. Kljub bolj kupejevsko dinamični liniji je treba priznati, da je glede prostornosti puma tudi za zadaj sedeče precej udobna in z dobrimi 400 litri prtljažnega prostora tudi po tej strani več kot korektna. Zanimiva popestritev ponudbe je še poglobljeno plastično dno, ki je opremljeno z odtočnim zamaškom.</p> <p>Preizkusna puma je bila opremljena z litrskim 92-kilovatnim bencinskim trivaljnikom in blagim hibridnim sistemom. O mehkem oziroma blagem hibridu smo že govorili, oznaka je priljubljena, pomaga pa bencinskemu motorju – pomoč električnega motorja se občuti pri pospeševanju, poraba naj bi bila manjša za kakšen deci, hibridni dodatek sicer stane 460 evrov. Začetna cena za pumo je dobrih 23 tisočakov, paket opreme titanium X je nekje v sredini ponudbe, bogatejši paketi in še kakšen dodatek (vedno se najde za doplačilo še kaj) pa pumo na ceniku približajo 30 tisočakom. Z vsem dobrim, kar ponuja avtomobil (in tega ni malo), a ne prav skromno ceno puma brez dvoma vabi določen krog kupcev – kot vroče žemljice pa se zagotovo ne bo prodajala …</p> <p>Med kompaktne SUV-je, ki se ponujajo v priključnohibridni izvedenki, se je zdaj vmešal tudi <em>Citroen C5 aircross</em>. Bencinski in elektromotor skupaj ponudita 165 kilovatov moči, zmogljiv hibridni sklop naj bi omogočal doseg 50 kilometrov zgolj na električno energijo. Pri <em>Citroenu</em> so opravili nekaj izboljšav na podvozju, zaradi baterije pa je nekoliko manjši prtljažni prostor – ta v osnovi meri 460 litrov, se ga pa da povečati s pomikom zadnje klopi. Priključni hibrid prinaša še možnost predhodnega toplotnega klimatiziranja potniške kabine, prilagojen je tudi menjalnik, ki s funkcijo brake lahko sproži hitrejši pojemek hitrosti – podobno kot pri klasičnih električnih vozilih. Avtomobil je pri nas v ponudbi z najvišjim nivojem opreme, cena za kupca z upoštevanjem popusta znaša nekaj pod 38 tisočakov.</p> <p><em>Hyundai</em> je v Slovenijo pripeljal četrti model z oznako <em>N-Line</em> – po i30, i30 fastback in tucson zdaj še najmanjšega i10. Poleg množice dodatkov za bolj dinamičen videz (zunaj so predvsem opazne 16-palčne pnevmatike, pa recimo dnevne LED luči, nekaj sprememb je tudi znotraj), je značilnost tudi motor. Ob 1,2-litrskem 62-kilovatnem vgrajujejo tudi litrski bencinski 74-kilovatni  trivaljnik, menjalnik je 5-stopenjski ročni. Najcenejši športni nastopaški i10 N-line stane nekaj več kot 13.800 evrov.</p> <blockquote><p>Prihodnjo sredo se začenja <a href="https://tedenmobilnosti.si/2020/">Evropski teden mobilnosti</a>, tokrat z geslom <strong>Izberi čistejši način prevoza</strong>. Tu verjetno niso potrebne kakšne dodatne razlage. Se bomo skušali vsi malo nazaj držati ter sesti na kolo ali narediti kakšen korak peš več.</p></blockquote></p> 174717420 RTVSLO – Val 202 644 clean Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.<p>Številni bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali</p><p><p>Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.</p> <p><em>Ford</em> je svoj model z imenom <em>Puma</em> predstavil pred skoraj četrt stoletja. Takrat je bil to trivratni kupe športnega videza, zdaj je postal mestni križanec modernih potez, ki na oko nima nikakršne zveze s prvo pumo. Že tedanja puma si je delila platformo s fiesto in tudi zdaj je tako, tudi veliko tehnike je puma povzela po fiesti, sorodstvene vezi lahko odkrijemo tudi pri posameznih elementih v kabini. Sicer pa je najnovejša puma s skoraj 420 cm za 15 cm daljša od fieste, daljše ima tudi medosje, sedimo pa 3 cm višje kot v fiesti, to se v praksi pozna bolj, kot bi si morda mislili. Kljub bolj kupejevsko dinamični liniji je treba priznati, da je glede prostornosti puma tudi za zadaj sedeče precej udobna in z dobrimi 400 litri prtljažnega prostora tudi po tej strani več kot korektna. Zanimiva popestritev ponudbe je še poglobljeno plastično dno, ki je opremljeno z odtočnim zamaškom.</p> <p>Preizkusna puma je bila opremljena z litrskim 92-kilovatnim bencinskim trivaljnikom in blagim hibridnim sistemom. O mehkem oziroma blagem hibridu smo že govorili, oznaka je priljubljena, pomaga pa bencinskemu motorju – pomoč električnega motorja se občuti pri pospeševanju, poraba naj bi bila manjša za kakšen deci, hibridni dodatek sicer stane 460 evrov. Začetna cena za pumo je dobrih 23 tisočakov, paket opreme titanium X je nekje v sredini ponudbe, bogatejši paketi in še kakšen dodatek (vedno se najde za doplačilo še kaj) pa pumo na ceniku približajo 30 tisočakom. Z vsem dobrim, kar ponuja avtomobil (in tega ni malo), a ne prav skromno ceno puma brez dvoma vabi določen krog kupcev – kot vroče žemljice pa se zagotovo ne bo prodajala …</p> <p>Med kompaktne SUV-je, ki se ponujajo v priključnohibridni izvedenki, se je zdaj vmešal tudi <em>Citroen C5 aircross</em>. Bencinski in elektromotor skupaj ponudita 165 kilovatov moči, zmogljiv hibridni sklop naj bi omogočal doseg 50 kilometrov zgolj na električno energijo. Pri <em>Citroenu</em> so opravili nekaj izboljšav na podvozju, zaradi baterije pa je nekoliko manjši prtljažni prostor – ta v osnovi meri 460 litrov, se ga pa da povečati s pomikom zadnje klopi. Priključni hibrid prinaša še možnost predhodnega toplotnega klimatiziranja potniške kabine, prilagojen je tudi menjalnik, ki s funkcijo brake lahko sproži hitrejši pojemek hitrosti – podobno kot pri klasičnih električnih vozilih. Avtomobil je pri nas v ponudbi z najvišjim nivojem opreme, cena za kupca z upoštevanjem popusta znaša nekaj pod 38 tisočakov.</p> <p><em>Hyundai</em> je v Slovenijo pripeljal četrti model z oznako <em>N-Line</em> – po i30, i30 fastback in tucson zdaj še najmanjšega i10. Poleg množice dodatkov za bolj dinamičen videz (zunaj so predvsem opazne 16-palčne pnevmatike, pa recimo dnevne LED luči, nekaj sprememb je tudi znotraj), je značilnost tudi motor. Ob 1,2-litrskem 62-kilovatnem vgrajujejo tudi litrski bencinski 74-kilovatni  trivaljnik, menjalnik je 5-stopenjski ročni. Najcenejši športni nastopaški i10 N-line stane nekaj več kot 13.800 evrov.</p> <blockquote><p>Prihodnjo sredo se začenja <a href="https://tedenmobilnosti.si/2020/">Evropski teden mobilnosti</a>, tokrat z geslom <strong>Izberi čistejši način prevoza</strong>. Tu verjetno niso potrebne kakšne dodatne razlage. Se bomo skušali vsi malo nazaj držati ter sesti na kolo ali narediti kakšen korak peš več.</p></blockquote></p> Sat, 12 Sep 2020 08:00:00 +0000 Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji. Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji. sl Sat, 03 Dec 2022 09:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 03 Dec 2022 09:00:00 +0000 Avtomobilsko prometne minute