Avtomobilsko prometne minute

Varna mobilnost v mestih

Sat, 23 Sep 2023 08:00:00 +0000

Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.

Novosti z avtomobilskega salona v Münchnu

Sat, 16 Sep 2023 08:00:00 +0000

Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.

Trg rabljenih avtomobilov se normalizira

Sat, 09 Sep 2023 08:00:00 +0000

Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

Sat, 02 Sep 2023 08:00:00 +0000

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.

Ampak ni še vse tako kot bi moralo biti, poudarja Andrej Brglez. Potem pa se v oddaji še zapeljemo – s pomočjo elektrike s svetovnim avtomobilom leta, podamo tudi nekaj vtisov o vožnji z dvema prestižnima Bavarcema.

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Fri, 11 Aug 2023 17:31:06 +0000

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Tovorna kolesa, hit sodobne mobilnosti

Mon, 31 Jul 2023 14:45:00 +0000

Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Tue, 18 Jul 2023 09:40:19 +0000

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Avtomobil - zmagovalec počitniških potovanj

Sat, 24 Jun 2023 08:00:00 +0000

Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.

Pomladanska utrujenost za volanom

Sat, 10 Jun 2023 08:45:00 +0000

Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.

Test otroških koles: Višja cena ne pomeni vedno tudi večje kakovosti

Sat, 03 Jun 2023 08:00:00 +0000

O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.

Podrobneje razloži odgovorni urednik Motorevije Blaž Poženel.

Mobilnost v mestih

Sat, 20 May 2023 08:00:00 +0000

V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Najboljša mlada voznica in najboljši mladi voznik Slovenije

Sat, 13 May 2023 08:00:00 +0000

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.

Servis in tehnični pregledi električnih vozil

Sat, 06 May 2023 08:00:00 +0000

Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.

Odgovor smo iskali in našli pri direktorju družbe Hyundai avto trade Marku Kajfežu. Potem pa je Franc Zajec, ki je pri AMZS odgovoren za tehnične preglede vozil, razložil, kakšna je razlika pri pregledu električnih in vozil z motorji na notranje izgorevanje in kakšne spremembe se obetajo v bližnji prihodnosti. Zapeljemo zadnjo serijo Renaultovega clia pete generacije, ki se počasi poslavlja, pa prenovljenega Nissanovega juka in zabeležimo prihod Mazde CX-60 z novim dizelskim motorjem.

Delodajalci in delojemalci v avtomobilski industriji

Sat, 29 Apr 2023 08:00:00 +0000

Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.

Veliko se je spremenilo v teh desetletjih, a nekatere stvari so ostale enake, ugotavlja Andrej Brglez, ki je pobrskal po zgodovini in našel podobnosti tudi med Henryjem Fordom, ki je v tovarni avtomobilov uvedel tekoči trak, in današnjim Elonom Muskom.

Motoristi v prometu

Sat, 22 Apr 2023 08:00:00 +0000

Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.

Pomembnost slovenskega znanja o baterijah

Sat, 15 Apr 2023 08:00:00 +0000

Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.

Helsinki: Javni promet kot start-up

Sat, 08 Apr 2023 08:00:00 +0000

Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Beograjski sejem avtomobilov

Sat, 25 Mar 2023 09:00:00 +0000

Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.

Električna mobilnost je dejstvo

Fri, 17 Mar 2023 14:18:31 +0000

Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.

Test pnevmatik

Sat, 11 Mar 2023 09:00:00 +0000

Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.

Rezultate testov 50 pnevmatik najdete na AMZS in ZPS.

Sogovornik

urednik Motorevije Blaž Poženel.

Elektrifikacija letal

Sat, 04 Mar 2023 09:00:00 +0000

Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.

Še nikoli ni bilo prodanih tako malo novih avtomobilov

Fri, 24 Feb 2023 09:00:00 +0000

V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.

France Kmetič že dolga leta spremlja gibanje prodajnih številk na avtomobilskem trgu. Komentira nizke prodajne številke, ki jih je povzročilo predvsem pomanjkanje vozil, poudarja pa, da bo za resnejši razmah električne mobilnosti potrebno storiti še marsikaj.

Hitrosti na nemških avtocestah

Thu, 16 Feb 2023 10:00:00 +0000

Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.

Stroški uporabe avtomobila

Sat, 11 Feb 2023 09:05:00 +0000

Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.

Spremembe pri nakupu rabljenih avtomobilov

Sat, 04 Feb 2023 09:00:00 +0000

Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.

Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

Sat, 28 Jan 2023 09:00:00 +0000

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.

Vračanje razsvetljave na nekatere odseke cest

Sat, 21 Jan 2023 09:00:00 +0000

V zadnjem času se je veliko govorilo o varčevanju z energijo, o tem, da je treba zmanjšati porabo tudi z ugašanjem razsvetljave na določenih delih slovenskih avtocest in hitrih cest. Ugašalo se je tudi drugod po Evropi, odzvali so se tudi pri DARS-u in ponekod razsvetljavo ugasnili ali zmanjšali. No, potem pa je prevladalo mnenje, da mora biti skrb za varnost udeležencev v prometu na prvem mestu in DARS je vse prižgal nazaj. O razsvetljenosti razmišlja Andrej Brglez.

Polnilnice električnih avtomobilov

Sat, 14 Jan 2023 09:00:00 +0000

O električnih avtomobilih zadnje čase govorimo veliko, z njimi pa prihaja tudi vedno večja potreba po električni energiji in seveda po vedno večjem številu polnilnih mest. Polnilne postaje imamo lahko doma, lahko polnimo v podjetju, v službi, potem pa imamo na voljo še javne polnilnice, kjer pa imamo več različnih ponudnikov, ki zahtevajo tudi vsak svojo kartico. A zdaj se že pojavljajo polnilnice, kjer lahko črpanje energije plačamo enostavno tako, da prislonimo svojo kreditno kartico. To seveda bistveno poenostavi polnjenje oziroma plačilo električne energije. O možnostih in načinih polnjenja električnih vozil bo govoril Andrej Zadravec iz podjetja Etrel. Vozili smo fordov potniški transit z dizelskim motorjem, opozorimo na prihod novega transita – dostavnika na električni pogon. V ponedeljek razglasimo tudi Slovenski avto leta 2023.

(Ne)optimistične napovedi za 2023

Sat, 31 Dec 2022 09:00:00 +0000

Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih. Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini. Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek. Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna. Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine. To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali. Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda … Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti… Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti … Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.

Z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček

Sat, 24 Dec 2022 09:00:00 +0000

Pred leti so pri italijanskem Ferrariju uvedli zanimiv način izdelave oziroma prodaje avtomobilov: izdelati vsako leto točno določeno število avtomobilov, niti enega več, a te prodati po višnji ceni. Torej, moto je bil: z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček. Andrej Brglez in Janez Martinčič ugotavljata, da se nekaj podobnega zdaj dogaja na celotnem avtomobilskem trgu: prodajne številke so manjše, dobiček pa je večji. Kupci torej plačujemo občutno več – koliko časa še?

Evropski avto leta se tokrat pripelje že v januarju

Sat, 17 Dec 2022 09:00:00 +0000

Že skoraj pol stoletja evropski avtomobilistični novinarji vsako leto izbirajo Evropski avto leta. Letos je v žiriji 61 novinarjev iz 23 evropskih držav. Znanih je že sedem finalistov, med temi se na koncu izbere zmagovalca. Novost je tokrat, da bo razglasitev že kmalu po novem letu – drugače kot prejšnja leta, ko so naziv podeljevali v okviru ženevskega avtomobilskega salona v začetku marca. Več o izboru pove naš predstavnik v žiriji Sebastijan Plevnjak

Digitalizacija in starejši vozniki

Sat, 03 Dec 2022 09:00:00 +0000

Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross.

Digitalizacija DARS

Sat, 26 Nov 2022 09:00:00 +0000

Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike

Sat, 19 Nov 2022 09:00:00 +0000

Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Izbira gum

Sat, 12 Nov 2022 09:00:00 +0000

Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Reševalni pas rešuje življenja

Sat, 05 Nov 2022 09:00:08 +0000

Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Moderni žarometi v času slabše vidljivosti

Sat, 29 Oct 2022 08:00:00 +0000

Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Športno hiter avtomobil, ki ga žene elektrika

Sat, 15 Oct 2022 08:00:00 +0000

Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Varnost voznikov B-kategorije, ki po novem lahko vozijo tudi nekatere motorje

Sat, 08 Oct 2022 08:00:00 +0000

Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.

Tukaj lahko glasujete za slovenski avto leta 2023.

Evropskemu zelenemu dogovoru sledi tudi Slovenija

Sat, 01 Oct 2022 08:00:00 +0000

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj "Pripravljeni na 55" zahtevata odločno ukrepanje držav članic, tudi Slovenija potrebuje celovito zakonodajo na tem področju. Javna obravnava predloga zakona je naslednji korak v smeri prehoda na alternativne energente, predvsem na elektriko. S tem zakonom bo določen pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Zapeljemo peugeot 308 SW in Oplovo astro, opozorimo na prihod nove mazde CX-60.

Pametna mesta tudi pri nas

Sat, 24 Sep 2022 08:00:00 +0000

Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice.

Ali je avtomobil res lahko sovražnik dobrega življenja?

Sat, 17 Sep 2022 08:00:00 +0000

Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso.

Stara tehnologija za visoko ceno

Sat, 10 Sep 2022 08:00:00 +0000

Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu.

Razmere na trgu avtomobilov se spreminjajo

Sat, 03 Sep 2022 08:00:00 +0000

Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.

Predelava kombijev v počitniške dome

Sat, 02 Jul 2022 08:00:00 +0000

Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.

Z elektriko previdno - lahko nas strese

Sat, 25 Jun 2022 08:00:00 +0000

Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.

Avto in radio sta tesno povezana

Sat, 18 Jun 2022 08:00:00 +0000

Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.

Motorist - pogosto problem in hkrati rešitev

Sat, 04 Jun 2022 08:00:00 +0000

Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.

Anatomija motoristove vožnje. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi

Lahko bi rekli, da smo končno prišli korak ali dva naprej v iskanju vzrokov, zakaj se dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Pred dnevi je bil zanimiv dogodek, posvet, pogovor okoli motoristov, ki so pogosto problem in hkrati rešitev. Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. Andrej Brglez poudarja, da je bilo lani žrtev med motoristi res več kot predlani, a na tovrstne podatke je treba pogledat širše, tudi motoristov je vedno več. Ob cestah, ki so tudi med vzroki za nesreče motoristov, je naslednji pomemben element obvladovanje veščin, kar razloži inštruktor varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran. Kaj se dogaja v motoristovi glavi, zakaj pretiravajo, pa skuša razumeti psihologinja in psihoterapevtka ter seveda tudi dolgoletna motoristka Irma Žuman.

Zdaj pa še malo na štiri kolesa. Glede na težave in zamude pri proizvodnji oziroma dobavi večine osebnih avtomobilov je preteklo kar nekaj mesecev od uradne predstavitve Oplovega grandlanda, da smo ga končno lahko podrobneje spoznali. Kako zgleda, vemo. Izrazito prenovljen je sprednji del, ki je dobil značilno oplovo podobo – imenujejo jo vizir. Žarometi seveda svetijo v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo t.i. Intellilux pametni matrični žarometi, ki delovanje prilagajajo načinu vožnje in voznim razmeram. Vsak žaromet je sestavljen iz 84 segmentov, vsak se posebej prilagaja razmeram pred avtomobilom tako da delujejo nemoteče za druge udeležence v prometu. Stvar deluje zares elegantno. V LED tehniki svetijo tudi zadnje luči, novost pa je tudi napis »grandland« na sredino pokrova prtljažnika. Podobnost z mokko in novo astro je zaznati tudi v notranjosti, ki pa se seveda dotika tudi francoskega sorodstva. Nekaj stikal so obdržali, nova pa je instrumentna plošča, ki omogoča prikaz slike infrardeče kamere – tehnologija je povzeta po bratrancu, Peugeotu 5008.

Nas je obiskal grandland z 1.2 litrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 96 kilovatov moči – motorizacija se nam zdi povsem primerna, dobro deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki ga sicer tudi že poznamo. Zadnje čase se nam dogaja, da povprečje porabe pri bencinskih motorjih približamo šestim litrom, no, pri grandlandu smo bili bližje sedmim litrom. Cena testnega vozila z najvišjo stopnjo opreme Ultimate in še z nekaj dodatki (tudi s sistemom za nočni vid, ki zaznava živa bitja 100 metrov pred vozilom) znaša blizu 42 tisočakov.

Mladi drugače dojemajo promet

Sat, 21 May 2022 08:00:00 +0000

Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače, nič pa se ne zgodi na hitro, od danes na jutri.

Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače. To je zaznal tudi Andrej Brglez, ki opaža, da se nekaj premika na bolje, prav gotovo. A promet je kompleksna zadeva in nič se ne zgodi z danes na jutri, spremembe se dogajajo postopoma. Lahko upamo, da bo šlo le še na bolje, prepričani pa smo tudi, da podobne akcije in izbori tudi prispevajo kamenček v mozaik večje varnosti na cestah.

Povejmo še to, da se izbor iz leta v leto bolj širi tudi po Evropi. Prvi mednarodni izbor je bil pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA leta 2019 na Vranskem, takrat so sodelovali mladi iz štirih držav. Letos bo tekmovanje v začetku oktobra v Madridu, interes za sodelovanje pa je izrazilo 11 avtomobilskih klubov iz t.i. FIA Regije I.

Pri BMW-ju že nekaj časa prenavljajo in nadgrajujejo modele, ob tem pa seveda izumljajo in ponujajo tržišču tudi čisto nove. Kar nekaj predstavnikov te uveljavljene bavarske znamke je bilo zadnje čase na našem dvorišču, obeta se tudi pestro in zanimivo poletje, danes pa je na vrsti nekaj vtisov o enem tistih manjših, ki pa ni več tako majhen kot predhodnik.

Na enaki platformi, kot je narejen BMW serije 4 kupe, je izdelan tudi novi iz serije 2, ki pa je s 443 cm dolžine za 22 cm krajši od štirice. V notranjosti se manjši zgleduje po večjem, tudi kar zadeva prostornost, je spredaj sedenje dovolj udobno, zadaj pa ‒ saj vemo, kako je pri tovrstnih avtomobilih. Je pa prtljažni prostor s 390-imi litri prostornine razmeroma prostoren.

Posebnost, ja, lahko rečemo kar posebnost tega mikavnega, v rdeče odetega kupeja je pogonski agregat. Malce presenetljivo se ob pritisku na startni gumb oglasi zvok dizelskega, dvolitrskega 140-kilovatnega motorja, ki pa skupaj z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom dobro tono in pol težko vozilo premika suvereno – tako kot je pričakovati glede na športno podobo in opremljenost: športno podvozje M, zavore M in tudi športno krmiljenje. Je pa res, da dobi voznik občutek, da bi avtomobil dobro prenašal tudi bolj tvegano vožnjo, kot jo omogoča omenjeni dizel. Če pa bi kdo malce privzdignil obrv, češ, kupe in dizel, bi jo ob podatkih o porabi hitro spet spustil, saj se da obdržati povprečje s po šestimi litri, četudi občasno malo bolj sproščeno pritisnemo na plin. Je pa možno, da bi obrv (morda zdaj druga) spet šla malce navzgor ob pogledu na ceno – 64 tisočakov res ni malo, ampak tak avtomobil pač res ni za nas običajne Zemljane.

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Sat, 14 May 2022 08:00:00 +0000

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Sat, 14 May 2022 08:00:00 +0000

Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, je pa ta lahko cenejša.

»Kar so bili včasih le nekateri seati, so danes vse cupre. A le nekatere cupre so Born.« Medtem ko si razbijate glavo s tem manjšim in verjetno neprimernim rebusom, vam povemo zgodbo ...

Kljub vsem medijskim potiskom in pritiskom se električna mobilnost pomika po polžje. Le redko kdaj poskoči in enega večjih premikov smo doživeli pri španski znamki Cupra.

Da so »rodili« borna, je nekoliko naivno sklepati, vsekakor pa so ga dolgo načrtovali in čeprav jim je bil za predlogo koncernski ID-3, jim je uspelo sestaviti čisto svež izdelek. Gre najverjetneje za prvi električni avtomobil, ki svojo drugačnost javno oznanjuje, pa ga zato ni treba biti sram. Sveže, značilno, prijetno in celo nastopaško oblikovanje je nekaj, kar smo od Seata pričakovali že leta, pa mu je vedno nekako spodletelo. Kljub stalnemu ponavljanju, da gre za športno srce v Volkswagnovem koncernu.

Cuprin Born je, ker pač moramo prevajati v jezik, ki ga še vedno vsi govorimo, Golf GTi med električnimi avtomobili. Po obliki brez dvoma, ampak tudi vozna zasnova ima svoje mesto. 1590-kilovatni električni motor namreč poganja zadnji kolesni par in če je voznik razposajen, polnilnic v bližini pa mrgoli, lahko s preklopom režima vožnje izzove čisto nepričakovan odziv avta. Hočemo povedati, da gre ostro kot veter in da ostaja brezkompromisen tudi na zelo športno prevoženih odsekih ceste. Seveda lahko vožnjo tudi umirimo, s posebnim avtocestnim programom tudi povečamo ponovni zajem energije, zmanjšamo zmogljivosti in tako povečamo doseg, a vozilo je kljub športni podobi tudi vsakdanje uporabno. Kot so poročali prvi preizkuševalci na naših cestah, ki so ga vozili v letošnji nadležno dolgi zimi, je doseg pri nizkih temperaturah trpel, v naši skromni redakciji pa smo dovolj zviti, da vemo, kako je z elektriko spomladi, in brez pretiravanja ter ob prednostih električne vožnje se približamo obljubljenim 400 kilometrom. Vse to ob bateriji 58 kWh, ki je menda srednja izbira.

Cupra dovolj dostojno golta vse vrste eklektičnega toka, po porodnih težavah z roamingom in lastno znamko polnilnic so pri uvozniku zdaj omogočili tudi polnjenje na servisih največjega trgovca s klasičnimi gorivi, tako da se v svetu Cuprinega Borna trenutno godijo samo dobre stvari. In ko že hvalimo, ne moremo spregledati osmišljenega in radikalno digitaliziranega vozniškega okolja. Tisti, ki se nam po žilah še pretaka nekaj analogne krvi, se sicer tu in tam počohamo po glavi, ko hočemo z avtomobilom izvesti najosnovnejše manevre, novim generacijam pa je drsati po ekranih in menjavati menije tako kot otroku vreči kamen čez vodo.

Cuprin Born ima torej veliko argumentov, ki električno mobilnost delajo smiselno; a žal nosi s seboj tudi nekaj njenih največjih omejitev. Lahko bi neduhovito zapisali, da je mreža polnilnic Slovencem španska vas, načrtovalci pa se ne morejo izogniti dvignjenim obrvim ob končni ceni tega avtomobila. Kot zdaj kaže, se tudi električni vozni park navdušeno draži z ramo ob rami s klasično gnanimi avtomobili.

Edino država lahko poceni gorivo

Sat, 07 May 2022 08:00:00 +0000

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.

Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij …

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, ali jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij … Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.

O hibridnih pogonih smo v naših minutah že razpredali in razlagali, da jih ponujajo kar nekaj, različnih. Tako recimo Ford v tretji generaciji svoje kuge ponuja blagi hibrid, potem malo manj blagega ali pa recimo električno samooskrbnega in potem še priključnega. Tokrat so nam ponudili vožnjo s tistim drugim, ki nas je – kar recimo naravnost – prijetno presenetil. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in električnega motorja – sistemska moč znaša 140 kilovatov. Fordova nova hibridna kombinacija skupaj z brezstopenjskim eCVT-menjalnikom deluje prepričljivo, ob tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna. Povprečno porabo se brez posebnega naprezanja da spraviti pod šest litrov; ob tem je seveda pomembno tudi, kje se vozimo in kako. Po mestnih ulicah in podeželskih cestah se električna energija bolj izrazi – pomaga tudi delovanje menjalnika v oznaki B, to pomeni intenzivnejšo rekuperacijo in zato hitrejše obnavljanje električne energije. Tako se da doseči, da računalnik doseže vsaj 20 odstotkov kilometrov, prevoženih samo na elektriko, lahko tudi še malo več.

Fordova kuga je torej dovolj prostoren in uporaben – recimo kar družinski avtomobil, ki je s to kombinacijo pogona tudi varčen. Če si kupec za doplačilo privošči še nekaj varnostnih dodatkov, cena doseže 36 tisočakov. Ampak zdaj smo že kar vajeni, da nas prodajalci v zadnjem času s cenami vse bolj neprijetno presenečajo. V naslednjem opisu pa boste slišali in prebrali, zakaj smo ob pridevniku družinski za kugo dodali še "recimo" …

Zato, ker pri Fordovem S-maxu pa res ni nobenega "recimo". Če je bil nekdaj Renaultev espace kralj, je zdaj kralj družinskih enoprostorcev zagotovo S-Max. Avtomobil je urejen do zadnjega centimetra, materiali so kakovostni, obdelava brezhibna, prostornost vrhunska. Poudarjamo udobje in praktičnost na zadnjih treh sedežih; vsi so ločeno vzdolžno pomični, nastavljiv je naklon, vsi imajo tudi nosilce isofiks za namestitev otroških sedežev. Zadnja stekla lahko zasenčimo, ko ugasnemo motor, pa se na zaslonu pojavi opozorilo, da ne bi po naključju pozabili, da imamo zadaj malčke. Sedeže v drugi vrsti lahko podremo kar s pritiskom na stikalo v sicer velikanskem prtljažniku, katerega velika vrata se seveda odpirajo ob pomoči elektrike.
Ker smo že vajeni na vdor digitalizacije v vse pore vozila, bi nekaterim lahko bilo kar malo čudno, da je v S-Maxu še vedno polno gumbov in stikal. Če ga primerjamo z najmodernejšim sorodstvom pri Fordu, deluje morda kar malo zastarelo ali pa recimo ne po taktih najmodernejše usmeritve voznikovega delovnega prostora, a vam povemo, da ob vsej praktičnosti in uporabnosti vozila zbledi potreba po večji digitalni opremljenosti.

O pogonskem sistemu ne bomo na novo – hibridni S-Max gre malo tudi na elektriko, tako da skupno povprečno porabo mirno spravimo na šest litrov, z izrazito ekološko vožnjo še tudi malo nižje, tako da mu v primerjavi z dizlom dajemo prednost. Pri Fordu so se potrudili, da je avtomobil, tudi kadar ne gre na elektriko, izjemno tih. Pri uglajenosti pomaga tudi samodejni brezstopenjski menjalnik eCVT, ki mu posredujemo ukaze z zanimivim vrtljivim gumbom, ki ga poznamo tudi iz drugih Fordovih vozil.

S-Max je torej še vedno izrazito družinski avtomobil, ki za zdaj še vedno uspešno kljubuje modernim SUV-jem, a vemo, da so žal tudi njemu šteti dnevi. Bogato opremljena družinsko luksuzna različica ST-Line, ki je z nekaj športnimi dodatki tudi atraktivnejša, stane 43 tisočakov. Glede na vse, kar se zadnje čase dogaja s cenami avtomobilov, se nam ta sploh ne zdi pretirano visoka.

Dotaknimo se še prihoda novega modela – pred časom smo spoznali limuzinskega peugeota 308, zdaj se je pripeljal še karavanski SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljši od limuzine, daljša je tudi medosna razdalja – za slabih šest centimetrov. Večja dolžina se seveda pozna v prtljažnem prostoru – ta je za skoraj 200 litrov prostornejši, ob tem je zadnja klop deljiva v razmerju 40–20–40. Kot novost naj omenimo še nekaj asistentov, recimo tistega, ki prilagaja hitrost v ovinku, pa še enega, ki omogoča polavtomatsko menjavo voznega pasu. Cene modela SW so za 800 evrov višje v primerjavi z limuzino, tako ponujajo najcenejšega 308 SW z bencinskim motorjem (možen je seveda tudi dizelski in hibrid) za 20.700 evrov. Letos želijo pri nas na sicer kar stabilnem trgu tovrstnih vozil prodati 200 karavanskih peugeotov 308, prihodnje leto pa 400.

Srečno vožnjo vam želim, pa ne preveč pritiskati na plin, gorivo ni poceni …

Volan že dolgo ni samo krmilo

Sat, 30 Apr 2022 08:00:00 +0000

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal

Danes se bomo posvetili voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.

Pa se še malo potikajmo po Renaultovem parkirišču. Že pred nekaj leti so pri koncernu prišli na zanimivo idejo: "Dajmo narediti clia, ki bo primeren tudi za tiste voznike, ki radi sedijo višje in si želijo bolj udobnega vstopanja in izstopanja iz vozila." Rodil se je captur ter postal velika zvezda. Do zdaj smo na znanem terenu. Potem pa je prišla druga generacija tega vozila in Renaultova zaveza, da bo ves svoj vozni park elektrificiral. To pomeni ali popolnoma električna vozila, ali pa hibridno tehnologijo. Ta pa se spet deli na "čiste" in priključne hibride. Tehnologijo imenujejo E-tech in pozornost nam je vzbudil captur s to oznako. Gre za navaden in ne priključni hibrid.

Kako zadeva deluje? Po pravici povedano, to natančno ve le nekaj najbolj posvečenih in morda še avto sam. Kot je pri hibridih navada, gre za vrh motoroznanstva, saj se morajo na cesto prenesti navori iz večjih izvorov. Pri pionirski Toyoti so to reševali s planetnim gonilom, Renault pa je na običajno cesto prinesel nekaj svojih pogruntavščin neposredno iz formule1. Kot smo ob rojstvu te tehnologije že poročali, gre za sistem, ki ne pozna klasične sklopke, štiristopenjski menjalnik pa zna pogoltniti in do sprednjih koles dostaviti navor iz 1,6 litrskega bencinskega agregata, ali pa iz dveh elektromotorjev. 150 patentov je bilo potrebnih, da so sestavili ta pogonski sklop, nas pa seveda zanima, kako vsa reč deluje. Z eno besedo; popolno. Hočemo povedati, da voznik nima pojma, kaj se dogaja pod motornim pokrovom. Včasih je malo smešno, ker se bencinski motor postavi v vlogo agregata in polni baterijo, ki nato poganja vozilo v načinu električne vožnje, in to je vse.

Moči je več kot dovolj, lahko izbiramo med motorno mapo v športnem, ali pa ekološkem režimu, lahko pretaknemo v zgolj električno vožnjo, lahko pa prepustimo pamet in odločanje kar vozilu samemu.

In še na koncu; prednosti hibridne tehnologije so seveda najprej vidne v nizkih izpustih ter, vsaj v mestu, tudi v zelo nizki porabi. Če pa smo na odprti cesti, sploh pa na avtocestnih hitrostnih povprečjih, kjer svoje delo v glavnem opravlja bencinski agregat, vse primerjalne prednosti nekoliko skopnijo. Ampak kot rečeno: Renault je s capturjem E-tech predstavil vozilo, ki je vsaj za leto ali dve pred svojim časom.

Kar zadeva sedenje, ostajamo na približno enaki višini, kar zadeva ceno, pa se precej dvignemo nad capturja. BMW-jev kupejevski SUV X4 je doživel osvežitev, tudi oblikovno; zdaj je njegov izraz bolj podoben drugim hišnim modelom, testni je bil z značilnimi ledvičkami in posebno mat črno barvo še bolj nastopaški. Oznaka M40d na zadku pove, da ga poganja trilitrski turbodizel, ki zmore 250 kilovatov moči. Kar 700 Nmetrov navora pomeni odlično zmogljivost, do 100 km/h to več kot dve toni težko športno terensko vozilo potegne v manj kot petih sekundah. Vzmetenje je nekoliko trše, to je treba priznati, a prilagodljivo podvozje, štirikolesni pogon in brezhibni osemstopenjski samodejni menjalnik pripomorejo k temu, da je vožnja zanesljiva, pa vseeno ne preveč neudobna. Porabo se da v povprečju spraviti tudi pod sedem litrov, a avtomobil je le naravnan tako, da ne kliče ravno po tem, da bi pretirano varčevali z gorivom. Če stane (sicer s kar nekaj dodatnimi dobrotami) skoraj 105 tisočakov, se ne bi smeli ukvarjati s tem, ali »popije« sedem ali morda osem litrov. Je pa zanimiv izračun, koliko capturjev bi dobili za toliko tisočakov.

Kar zadeva volan, se ga dobro držite in dobro krmarite z njim ...

Parkirišča za invalide

Sat, 23 Apr 2022 08:00:00 +0000

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.

Žal je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila.

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.

Čeprav so zadnje čase v modi avtomobili, v katerih se sedi nekoliko višje, se mi ne pritožujemo nad avtomobiloma, ki sta nas obiskala pred kratkim. Za prvega se že dolgo ve, da ima vse, kar imajo veliki, danes trdimo podobno tudi za drugega. Vozili smo renaulta clia in škodo fabio. Clio z nacionalno oznako I Feel Slovenia ponuja nekaj dodatkov, ki so vozniku v veselje, recimo 360-stopinjski nadzor okolice, pa sistem za nastavitev voznih programov, LED žaromete s sistemom samodejnega preklopa med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, vsebuje pa tudi dobro delujočo multimedijsko napravo. Samodejne klimatske naprave in kartice za prostoročno odklepanje ter še nekaj dodatkov, ki poskrbijo, da je tak clio tudi na pogled atraktivnejši, ne bomo posebej omenjali. Kar zadeva vozne lastnosti, ne bi smeli imeti pripomb. Avtomobil je dobro vodljiv in ubogljiv, res pa je, da od 67-kilovatnega litrskega trivaljnika ne smemo pričakovati preveč. Če smo v avtu sami, potem je živahen in poskočen, če ga napolnimo s potniki in prtljago, pa bi si včasih želeli malo več moči oziroma si moramo pomagati s pogostejšim prestavljanjem šeststopenjskega menjalnika – takrat tudi poraba preseže mejo šestih litrov. Clio I Feel Slovenia stane dobrih 16 tisočakov in v tej izvedbi zagotovo pomeni zelo solidno razmerje med ceno, opremo in kakovostjo. Ne dvomimo, da bo še naprej najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji – s tem posebnim paketom se še bolj približuje slovenskemu kupcu.

Ena izmed resnih konkurentk Renaultevemu cliu je zagotovo škoda fabia. V zadnji generaciji prihaja kar občutno daljša (zdaj je s 411 cm tudi za 6 cm daljša od clia); ker je tudi za skoraj 5 cm širša, je njena podoba tudi dosti privlačnejša. Med tekmece prihaja brez sramu, saj je obdarjena z napredno tehnologijo iz koncerna, ob vsej moderni ponudbi pa imajo pri Škodi v rokavu še nekaj posebnosti. Ena teh je recimo dežnik v vratih, ki je bil pred leti najprej le v največjem superbu, značilnost pa je tudi kopica odlagalnih mest. Da je fabia avtomobil, ki bi bil rad še bolj družinski, dokazuje tudi možnost pritrditve otroškega sedeža na sovoznikov sedež – ta ima tudi poklopljiv naslon. Ob tem, da je nova fabia večja in pametnejša, je treba poudariti tudi, da je notranjost že na pogled sodobnejša, opazni so dobri materiali in natančnejša izdelava. Testno fabio je poganjal litrski 70-kilovatni bencinski trivaljnik, ki dobro sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ugotovili smo povprečno porabo blizu šest litrov. Dodajmo še to, da je fabia primerljiva s cliem, tudi kar zadeva ceno – s kar bogato opremo ambition pridemo na dobrih 16 tisočakov. Obiskala sta nas torej avtomobila iz manjšega razreda, v katerem pa mnogi že iščejo in tudi najdejo zelo solidne družinske prevoznike.

Zdaj pa naprej k tistim velikim, največjim. Pri Audiju so prenovili svojo 519 oziroma v podaljšani izvedbi 532 cm dolgo admiralsko ladjo z oznako A8. Omembe vredni so novi žarometi, ki poleg običajnih svetilnih diod in matričnega snopa vsebujejo kar 1,3 milijona zrcalc, ki delijo svetlobo na mikroskopsko majhne pike in izjemno natančno razporejajo svetlobni snop pred avtomobilom. Vozilo zdaj premore več kot 40 elektronskih sistemov, nekaj jih je v serijski opremi. V motorni ponudbi sta trilitrska šestvaljnika – še vedno turbodizelski z 210 kilovati in bencinski z 250-imi, ter v najbolj športnem modelu S8 štirilitrski bencinski osemvaljnik s 420 kilovati moči. Priključno hibridna kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 338 kilovatov. Najcenejši A8 stane malo pod sto tisočakov.

Še lexus danes omenimo. Pokazali so svoj novi model RZ. Gre za električnega križanca z dvema elektromotorjema – na sprednji osi 150, na zadnji pa 80 kilovatov, torej z 230 kilovati sistemske moči in dosegom čez 400 kilometrov. K nam se po napovedih pripelje v začetku prihodnjega leta.

Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti

Sat, 16 Apr 2022 08:00:00 +0000

Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.

Jasno je, da ne bomo zamenjali vseh avtomobilov na klasični pogon za električne - kljub izjemnemu marketingu, ki spremlja prodor električnega pogona

Kar od danes do jutri ne bomo vseh avtomobilov na klasični pogon zamenjali za električne, to je jasno. Jasno je tudi, da ne bomo zamenjali vseh, da bo ponudba še vedno tudi drugačna - kakšna pač že bo v prihodnosti. Električni Renault megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. Polnjenje je ena od tegob, s katerimi se soočajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem pa še še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez.

Da bi trdili, da je Mazda3 družinski avto, tega ne moremo – predvsem seveda zaradi prostora na zadnjih sedežih. Če pa se v avtomobilu vozita le dva, pa je to povsem drugačna zgodba. Avtomobil je na zunaj izjemno eleganten, v notranjosti pa ga krasijo zelo kakovostni materiali in brezhibna izdelava, ki se je ne bi sramovali tudi tisti iz najbolj prestižnih razredov. Mazda3 se tudi pelje natančno in uravnoteženo, voznik ima občutek, da so vse sestavili in naravnali tako, da bi težko bolje.

Dvolitrski 110 kilovatni atmosferski bencinski motor Mazdine tehnologije skyactiv je opremljen z blagim hibridnim sistemom, ki pomaga pri zniževanju izpustov. Motor sicer ne ponuja kakšnih ekstremnih pospeškov (avtomobil potegne do 100 km/h v slabih 10 sekundah), je pa vseeno dovolj zmogljiv in skupaj z brezhibnim šeststopenjskim ročnim menjalnikov omogoča uglajeno in prijetno vožnjo. Da Mazda3 še bolj drži smer v ovinkih, pripomore tudi posebni sistem "G-Vectoring control".

Skratka, gre za eleganten in zanesljiv avtomobil z bogato opremo, ki ponuja občutek prestiža ter zelo spretno združuje tradicijo s sodobnimi tehnologijami. Za dobrih 27 tisočakov bodo v njem nekateri nedvomno našli tisto kar iščejo.

Mitsubishijev SUV eclipse cross je postal povsem drugačen avtomobil, lahko rečemo, da je zdaj bistveno bolj modno oblikovan. Je tudi konkretno večji, posledično tudi prostornejši. Za boljše počutje oziroma pogled nazaj je izginila prečna palica, ki je delila zadnje steklo na zgornji in spodnji del. V notranjosti je nov infotainment sistem z 8-palčnim samostoječim zaslonom na dotik, še vedno pa se da nekatere ukaze uravnavati ročno, kar pozdravljamo.

Novi eclipse cross je po novem na voljo zgolj kot priključni hibrid – zgleduje je seveda po večjem PHEV outlanderju, ki je najbolje prodajani priključni hibrid na svetu. Pogonska tehnologija je kar malce komplicirana, vsaj sliši se tako, a stvar deluje dobro. Avtomobil večinoma poganjata dva elektromotorja – sprednji z močjo 60 in zadnji z močjo 70 kilovatov. Napajajo jih baterije, ki omogočajo vožnjo samo na elektriko do razdalje dobrih 50 kilometrov. Zraven pa je še 4-valjni 72 kilovatni bencinski motor, ki poganja generator z močjo 80 kilovatov. Bencinski motor s pomočjo enostopenjskega menjalnika dodaja moč le pri večjih hitrostih. Sistemska moč je na koncu 138 kilovatov. Posebnost je, da eclipse cross omogoča tudi hitro polnjenje, kar pri hibridih ni ravno običaj. Povejmo še, da eclipse cross PHEV – kljub svoji kupejevski silhueti, še vedno ni pozabil na svoje terensko znanje. Sistem "Super-All Wheel Control" omogoča štiri režime vožnje: po asfaltu, makadamu ter po spolzki oziroma zasneženi podlagi. To omogoča boljšo vodljivost tudi po manj prijaznih terenih. Gre torej za moderen, na pogled všečen avtomobil, z veliko napredne tehnologije, ki pa se žal pozna tudi pri ceni. Z nekaj dodatki z osnovnih 33.900 evrov hitro presežemo 40 tisočakov.

Po nekaj kolebanja in šušljanja, da berlingo po 25 letih morda izginja iz prodajnih salonov, je zdaj jasno, da ga pri Citroenu peljejo naprej. Prihaja v dolžini 440 ali 475 centimetrov, kot pet ali sedemsedežnik in s prtljažnim prostorom, ki meri najman775 litrov, a le v električni izvedbi s 100 kilovati moči in obljubljenim dosegom 280 kilometrov. Ostaja prostoren, udoben in praktičen enoprostorec, s sedeži v drugi vrsti, ki so zložljivi, prav tako sovoznikov. V ponudbi pa je tudi izvedenka N1, ki ponuja dizelske blue Hdi motorje z oznakama 100 ali 130. Posebnost izvedenke je, da je za drugo vrsto sedežev pritrjena pregradna mreža. Cena za N1 je 20 tisočakov in pol, cene električnega berlinga pa se začno – brez upoštevanja subvencije pri 31.500 evrih.

Predstavil se nam je še en električni avtomobil, za katerega pri Renaultu trdijo, da pomeni prelomnico – to je megane E-tech electric. Kot prvi prihaja na novi električni modularni platformi (menda mu kmalu sledi večji model), osnovna različica s kapaciteto baterije 40 kilovatnih ur, zmogljivejša, ki naj bi omogočala doseg celo do 470 kilometrov, pa 60 kilovatnih ur. Vsa tehnika avtomobila je skoncentrirana spredaj, baterije pa so skrite pod kabino – zaradi debeline le 11 centimetrov kabina lahko nudi veliko prostora za potnike. Avtomobil je sicer oblikovno privlačen, zaznamuje ga tudi prepoznaven in tehnološko izjemno napreden sistem sprednjih luči, ki so jih razvili in jih izdelujejo v ljubljanskem podjetju Hella Saturnus. V nekaterih državah električnega megana že tržijo, zbrali so že več kot 10 tisoč naročil, pri nas pa začnejo zbirati naročila po prvomajskih praznikih, prvi avtomobili pa naj bi za kupce prišli septembra. Osnovna različica s 96 kilovatnim motorjem bo pri nas na voljo za slabih 35 tisočakov.

Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše

Sat, 09 Apr 2022 08:00:00 +0000

Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.

Z modernimi tehnologijami lahko v avtomobilih dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi in o svoji vožnji

Danes nas najprej zapelje novi Suzukijev družinski križanec S-cross. V tretji generaciji prinaša kar občutno osvežen videz – s širokim prednjim delom, veliko motorno masko z izrazitima LED žarometoma in novimi lučmi zadaj. Tudi v notranjosti je avto modernejši, ob tem pa – pohvalno, pušča še vedno kar nekaj funkcij, ki jih je mogoče upravljati brez dotikanja zaslona. Posebej sicer izpostavljamo prilagodljiv prikaz 360-stopinske kamere, treba pa je poudariti tudi, da je avtomobil zdaj opremljen tudi z bogatim paketom varnostnih sistemov, ki dobro delujejo – med njimi je na primer tudi tisti za nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji.

Za pogon skrbi preizkušeni 1,4 litrski 95 kilovatni turbo bencinski motor, ki mu ob pomoči blage hibridne tehnologije malo pomaga tudi elektrika, ki pa je voznik praktično ne čuti, z rekuperacijo pa predvsem skrbi za energijo za sekundarne porabnike. Kar zadeva kupce S-crossov, ti zelo cenijo suzukijev učinkovit štirikolesni pogon allgrip, saj se zanj odloči velika večina. Ta zagotavlja, da se avtomobil ne ustraši strmejših terenov ter zasneženih ali blatnih podlag. Sicer mu le 18-centimetrska oddaljenost od tal, pa na primer tudi pomanjkanje sistema za pomoč pri spustu onemogočata, da bi bil še bolj terenski. Glede na zmogljivosti in sposobnosti se nam povprečna poraba okoli 6 litrov in pol zdi zelo zmerna.

Tako bogato opremljen S-cross stane blizu 26 tisočakov, a glede na to, da gre za enega najbolj zanesljivih in uporabnih avtomobilov, ki so lahko zelo solidni družinski prevozniki, se nam cena zdi vsaj sprejemljiva, če že ne kaj več.

Čeprav smo še malo pod vtisom zelo zmogljivih električnih BMW-jev i4, ki so nam jih predstavili pred dnevi, pa zdajle opozorimo, da seveda tudi pri tej ugledni bavarski znamki še niso odpisali dizlov. V seriji 4 je avtomobil z oznako 420d xDrive Gran Coupe M sport Pro. V notranjosti je gran coupe zelo podoben običajnemu coupeju, le potniki zadaj bodo lahko glave držali nekoliko bolj pokonci. Bolj ponosno se bodo lahko držali tudi zato, ker je ena od prednosti, ki jo mnogi kupci pri tem avtomobilu cenijo, da se jim zaradi dodatnega para vrat ni treba kobacati za prednja sedeža.

Dvolitrski dizel zmore 140 kilovatov, menjalnik je osemstopenjski samodejni, pogon štirikolesni, kombinacija je izjemno uglajena. Testni avto z oznako M sport Pro vključuje bolj športni menjalnik, tudi športne zavore in športno podvozje ter vzmetenje, a vozilo še vedno deluje dovolj udobno. Če vozilo vozimo umirjeno, a še vedno ne pretirano počasi, se lahko približamo povprečju blizu 6 litrov, kar se nam zdi zelo razumno. Cene – z dodatki blizu 77 tisočakov, pač ne komentiramo – gre za elegantnega in prestižnega predstavnika bavarske znamke.

Pred dnevi smo preizkušali tudi BMW-jev prestižni električni model iX, ki je služil tudi za osnovo posebnemu natečaju Re:design, ki ga je BMW razpisal ob koncu lanskega leta. Umetniki do 35 leta so lahko pripravili umetniško vizijo trajnosti in mobilnosti, ki se je aplicirala na zunanjost iXa. Prijavilo se je 17 ustvarjalcev, po mnenju žirije pa je najboljšo interpretacijo povezave trajnosti, umetnosti in mobilnosti ponudil magistrski študent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Urban Klinkon, ki je pri svojem delu izhajal iz treh osnovnih barv – rumene, rdeče in modre in iz osnovne umetniške prvine – linije. Avtomobil je možno videti na naših cestah – ne dvomim, da vam ne bi padel v oči.

Tudi novo oplovo astro že lahko srečate. Že pred meseci so nam jo predstavili, pred dnevi pa smo se lahko prvič tudi zapeljali z njo. Ne gre samo za povsem novo obliko, avtomobil je prostornejši, vgradili pa so mu tudi najsodobnejšo vozno in asistenčno tehniko. Voznikovo okolje je povsem digitalno, prvi vtis je, da se da vse postopke sprožiti dokaj logično in ne pretirano komplicirano. Posebej naj ponovno omenimo matrične žaromete intelilux, ki so v astri zares nekaj posebnega in delujejo zelo učinkovito. Kot pogonska možnost je zanimiv 132 ali 165 kilovatni priključni hibrid – cene take astre se začno pri okoli 32 tisočakih. Osnovna astra z 80 kilovatnim 1.2 litrskim turbobencinskim trivaljnikom stane (ob upoštevanju ponujenih ugodnosti) slabih 19 tisočakov, v ponudbi pa sta še 96 kilovatni turbobencinski trivaljnik ali 96 kilovatni 1,5 litrski turbodizel. Kmalu ponudijo tudi karavana.

Novost pri nas je tudi nova Dacia jogger. Avtomobil, ki je lahko tudi sedemsedežnik, je zanimiva kombinacija večih avtomobilskih segmentov, predvsem pa je družinski avtomobil, katerega prtljažni prostor meri kar 700 litrov, če je seveda sedežev le pet. Poganja ga litrski trivaljnik, ki zmore 82 kilovatov, lahko pa je 74 kilovatni, ki lahko deluje tudi na plin LPG. V tem primeru je lahko skupni domet tudi preko 1000 kilometrov. Menjalnik je šeststopenjski ročni. Prihodnje leto se pripelje še hibrid s samodejnim menjalnikom. Najcenejši jogger stane 15 tisočakov, najdražji 19.

Z letošnjim letom Citroen tudi v Sloveniji s sistemom Plug-in-Reminder pomaga voznikom modelov C5 Aircross hibrid zmanjšati porabo goriva s pomočjo obvestil na zaslonu, ki predlagajo, naj vozilo napolnimo. Ko sistem zazna, da vozila že več dni nismo priklopili na elektriko, se najprej enkrat na dan, kasneje pa dvakrat, prikaže obvestilo. S sistemom bo opremljen tudi novi prihajajoči model znamke C5 X.

Zdaj se tudi že ve, da bo najnovejša generacija Hondinega modela civic, ki prihaja v Evropo jeseni, prišla le v hibridni izvedbi. Pogonski sklop bo sestavljen iz dvolitrskega bencinskega motorja, dveh elektromotorjev in baterijo pod zadnjimi sedeži, skupna moč sistema pa bo 135 kilovatov.

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

Sat, 02 Apr 2022 08:00:00 +0000

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

V Rusiji in Ukrajini se proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov.

Pri BMW-ju se zadnje čase veliko dogaja. Cel kup je svežih ali vsaj osveženih modelov, seveda gledajo tudi v električno prihodnost. I3 je star že skoraj 10 let, vendar model z majhnimi proizvodnimi količinami pravzaprav nikoli ni bil dobičkonosen, ga tudi ni videti v prihodnosti. Električni različici sta dobila modela X3 in serija 4, pred kratkim pa se je pojavil še prestižni iX. Po tem, ko smo se pobližje spoznali z njim, lahko povemo, da je BMW s tem prepoznavnim modelom pokazal, kakšne so njihove vrhunske električne pogonske rešitve, ki se bodo pojavljale (oziroma se že) tudi v njihovih drugih modelih. iX poleg tega, da je električni in da premika dve toni in pol težko vozilo izjemno hitro, a tudi izjemno udobno (dva elektromotorja zmoreta skupaj 385 kilovatov sistemske moči), tudi sicer je poln nekih rešitev in posebnosti, ki ga naredijo prestižnega in udobnega. Kot bi sedel v manjši dnevni sobi, ki je izjemno natančno in domišljeno opremljena in izdelana, na sedežih, katerih usnje je izdelano iz oljčnih listov. Ničesar ni slišati, le glasbo iz sistema 30 zvočnikov, če želimo. Ko se avtomobilu približamo, se osvetli, kot da bi nas hotel pozdraviti; ko hočemo izstopiti, se vrata odpro s pritiskom na stikalo. Skratka, res veliko drobnih dobrot in posebnosti, nekatere zahtevajo kar malo privajanja. Če iX-a z mesta ne poganjamo posebej silovito (če ga pohodimo odločno, imamo pri speljevanju občutek, kot da nas je od zadaj zadel tovornjak), potem se da doseči povprečje porabe približno 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov, kar tudi v zimskih razmerah pomeni (preverjeno) doseg blizu 450 kilometrov, poleti bi seveda lahko šlo še dlje. Vozilo se da polniti z močjo 200 kilovatov, na ultrahitri polnilnici v desetih minutah pridobimo 120 kilometrov dosega. Prestižnega skoraj 5 metrov dolgega električnega SUV-ja, ki je lahko športnik ali dnevna soba na kolesih, in ki stane že v osnovni verziji več kot 100 tisočakov, pri BMW-ju zagotovo v prihodnosti ne vidijo kot vozilo, ki bi ga prodajali kot sveže žemljice. Je pa iX zagotovo izložba BMW-jevih idej in rešitev za električno prihodnost.

Del BMW-jevih električnih snovanj so vgradili v naslednja dva modela, ki smo ju imeli priložnost zapeljati nekaj prvih kilometrov. Bavarci razmišljajo, da so štirivratni kupeji mnogo bolj primerni za električno mobilnost kot recimo precej višji športni terenci. Električnega i4 so postavili na enako platformo kot dizelsko ali bencinsko serijo 4, tudi po izgledu ni kaj dosti razlike, spoznamo ga lahko po malo drugačnih ledvičkah spredaj. Več drugačnosti je v kabini, ki je v veliki meri povzeta po prej omenjenem električnem iX-u. i4 eDrive40 ima 250 kilovatni električni motor zadaj, i4 M50 pa ima pogon na obe osi, sistemska moč pa znaša kar 400 kilovatov, kar pomeni izjemen pospešek manj kot 4 sekunde do hitrosti 100 km/h, se pravi primerjavo z najzmogljivejšimi BMWji z oznako M. i4 ima vgrajenih več kot 40 asistenčnih sistemov, med drugim avto sam prilagaja rekuperacijo in zaviranje avtomobila in s tem podaljšuje doseg, ki naj bi pri obeh avtomobilih znašal več kot 500 kilometrov. Cena osnovnega i4 je nekaj čez 57 tisočakov, M50 stane 71.500 evrov.
BMW je močan tudi na dveh kolesih. V tem tednu so nam predstavili tudi novi električni skuter CE 04, ki nosi tudi podpis idrijske Hidrie, saj so ga razvili skupaj, zanj pa dobavljajo varjene okvirje.

Za poseben namen pa so v Sloveniji predelali motocikel BMW R18, ki je dobil povsem nov izgled z nekaterimi unikatnimi komponentami. S svetlečim napisom Empathy na bloku agregata bo potoval po Sloveniji za dober namen. Spodbujal bo namreč k nakupu izdelkov istoimenske kolekcije, ki obsega moške in ženske puloverje in majice ter kape in obeske za ključe. Izdelke je možno naročiti preko društva Never Give Up, izdelki pa bodo na voljo tudi pri pooblaščenih trgovcih BMW Motorrad. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen Lani Nini Markelj, ki je lani maja padla s kolesom in utrpela hude poškodbe glave. Sredstva gredo za njeno rehabilitacijo in prilagoditev življenjskih pogojev. Mi smo prepričani, da bo Lani uspelo.

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

Sat, 19 Mar 2022 09:00:00 +0000

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp

Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born. Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.

Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.

Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.

V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.

Kolesarji na cesti niso sami

Sat, 12 Mar 2022 09:00:00 +0000

Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.

Na cesti je kolesarjev vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge udeležence v prometu.

Po štirih letih je osvežitev doživela seatova arona. Španski manjši križanec, ki mu gre na trgu dobro, je dobil nova sprednja žarometa, nova odbijača in masko motorja, pa opcijsko sprednji okrogli meglenki, zaradi katerih ga hitro opazimo. Posodobili so tudi notranjost, ko jo je doletela predvsem estetska osvežitev, več je po novem digitalnih pripomočkov. Zaslon multimedijske naprave je postavljen nekoliko višje, zdi se bolj priročen, žal pa so izginili klasični gumbi. Te še lahko vrtimo pri upravljanju s klimatsko napravo.

Arona še vedno velja za dokaj prostoren avtomobil, čeprav morda na zunaj tega ni opaziti. Tudi v drugi vrsti se lahko udobno peljeta dva odrasla, lahko tudi trije, če gre za ljudi ne pretirano širokih ramen. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 400 litrov, kar tudi ni od muh. Z motorno paleto je pa tako: v ponudbi je litrski bencinski trivaljnik z 81 kilovati moči, v našem primeru je sodeloval s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG – to je tudi edina možna kombinacija ob izbrani opremi style, ob višjih stopnjah opreme je v ponudbi tudi ročni šest stopenjski menjalnik. Če nas vprašate, je to vrhunska kombinacija, ki ob zmernem pritiskanju na plin zagotavlja povprečje porabe okoli šest litrov, morda kakšen deciliter več. To se nam zdi zelo razumno. Omenjena oprema tudi že vsebuje vse osnovno, kar se od modernega avtomobila pričakuje; če si omislimo še nekaj dodatkov, cena z 18 tisočakov hitro poskoči čez 21.

Druga pogonska možnost, ki smo jo tudi preizkusili, pa je pri najnovejši aroni 1,5 litrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 110 kilovatov. Ta je zdaj lahko le v povezavi s 7 stopenjskim DSG menjalnikom. Kombinacija je prijetno živahna, menjalnik prestavlja gor in dol hitro in nezaznavno in ker sklepamo, da bi si tako arono privoščili tisti z malo bolj poskočnim karakterjem, bomo rekli, da zna biti poraba okoli 8 litrov. Z višjim paketom xperience in tudi še z nekaj dobrotami zraven pa je cena testnega avtomobila presegla 27 tisočakov.

Renault zdaj pozablja na nekoliko okornega križanca z imenom kadjar in zdaj že najavlja naslednika z imenom austral. Štiri metre in pol dolgo vozilo prihaja s svežo obliko in kopico asistenčnih sistemov, brez katerih moderni avtomobili napram konkurenci nimajo možnosti. Pogonska ponudba: 1.3 litrski turbobencinski motor z močjo 140 ali 160 KM, 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik, ki bo deloval s pomočjo 48 voltnega blagega hibrida in pa še hibridni sklop E-tech, kjer za osnovo tudi služi 1.2 litrski trivaljnik, ki je v kombinaciji s pogonskim elektromotorjem – stvar deluje podobno kot pri modelu conquest, moč pa bo pri australu ali 160 ali 200 KM. Tak naj bi na elektriko po mestu zmogel do 80 odstotkov vožnje. Priključnega hibrida ali električnega australa za zdaj nimajo v načrtu, tudi štirikolesnega pogona ne, novi renaultov model pa se bo na tržišče pripeljal proti koncu letošnjega leta.

To je to za danes. Še enkrat: na cesti glejte na druge, tako bodo tudi drugi na vas, pa bo mobilnost za vse bolj prijazna in varna.

Mladi se v prometu vedejo bolj varno

Sat, 05 Mar 2022 09:00:00 +0000

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.

Dosedanji udeleženci izbora Najboljši za volanom: Ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje ter sklepanje novih prijateljstev

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let, v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.

Minilo je že več kot desetletje, odkar nam je Nissan pod nos postavil precej nenavadno žival. Ne le ime, tudi podoba in namembnost avtomobila sta bili skrivnostni. Rekli so mu qashqai in bil je prvi križanec. Med avtomobili, seveda. Od tistih dob se je toliko spremenilo, da bi moral ta prvi avto v muzej. Pa ne le v avtomobilski muzej. Začel je revolucijo križancev, za katero pametne glave avtomobilske stroke vsako leto z nova trdimo, da je bo vsak hip konec, a teh zanimivih avtomobilov, ki nimajo v racionalnih vozniških, pa tudi lastniških odločitvah skoraj nobene podlage, ne zmanjka. Še vedno, zdaj že desetletje in pol, zasedajo prva mesta vseh lestvic, ki jih zmore sestaviti avtomobilska industrija. Qashqai je prišel pred kratkim s tretjo generacijo. V ničemer ni več podoben svojemu dedku, je pa zato podoben vsemu preostalemu bližnjemu in daljnemu sorodstvu. Kar je le pohvalno, saj so križanci zgradili okoli sebe pravo armado pravil, tehnologij in stereotipov, ki jih mora upoštevati vsak, kolikor toliko ambiciozen predstavnik plemena.

Torej je novi qashqai na pogled privlačen. Skoraj se nam zareče, da lep. S proti zadku padajočo linijo, z mogočno, od deda prevzeto masko, s sodobnimi svetili in, kar je tudi modno, ozkimi stranskimi okni in visokimi boki ter z mogočnimi kolesi. Notranjost je vzhodnjaški puščobi pomahala v slovo. Prestiža in kakovostnih materialov na vse strani, ob tem pa popolna in premišljena digitalizacija prostora. Ročica menjalnika je tako le še stikalo, ker pa je menjalnik brezstopenjski CVT, kaj drugega niti ni potrebno.

Motor je še bolj zanimiv. Za rojenice so mu bili trije veliki koncerni. Ob Nissanu in Renaultu še Mercedes in rezultat je sodoben 1,3-litrski bencinski motor, ki ga plemeniti še turbina ter presenetljivo odločno premika vso to maso. Oziroma odločno poganja vsa štiri kolesa, za ta trud pa zna žal zahtevati nagrado, vredno slovenskih menedžerjev; brez težav popije do devet litrov goriva, kar pa ob zdajšnjim zagatam na trgu energentov tudi ni podatek za odmet. Sicer je v pogonski sklop vgrajen blag hibridni sistem, ampak ne hasne kaj dosti.

Lepo je, da je qashqai spet med nami; čeprav ima križanca v katalogu vsaka vaška delavnica, ki trdi, da izdeluje avtomobile, bo šel v zgodovino na srečo le pionir.

Qashqaija smo torej podrobneje spoznali, prve kilometre pa smo zapeljali tudi z novima fordoma – explorerjem in S-Maxom. Več kot 5 metrov dolg sedem sedežni explorer navdušuje s prostornostjo; druga sedežna vrsta je vzdolžno pomična, naslon tudi tako da se lažje dostopa do zadnje, kjer se lahko sedi tudi še dovolj solidno. Prtljažnega prostora je za 330 litrov, v primeru petih sedežev pa več kot 1100. Explorer je priključni hibrid, samo na elektriko lahko prevozi do 42 kilometrov. Trilitrski turbobencinski šestvaljnik skupaj z elektromotorjem razvije kar 336 kilovatov moči, do 100 km/h potegne skoraj dve toni in pol težko vozilo v šestih sekundah. Pogon je štirikolesni, menjalnik 10-stopenjski samodejni. Kupci morajo za explorerja odšteti najmanj 77 tisočakov, letos naj bi jih prodali 40.

Nov je tudi samopolnilni hibridni model S-max, ki je nadomestil bencinsko in dizelsko različico. Pogonski sklop - 2,5 litrski bencinski štirivaljnik in elektromotor zmore 140 kilovatov sistemske moči. Menjalnik je neskončnostopenjski samodejni, pogon je na sprednji kolesi. Šesti in sedmi sedež sta doplačljiva, že v osnovi pa ju ima nekoliko prostornejši, po novem tudi hibridni model galaxy. Eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov naj bi leto prepričal 120 slovenskih kupcev, najcenejšega je moč dobiti za malo več kot 33 tisočakov.

V Slovenijo je pred dnevi uradno vstopila Renaultova športna premijska znamka alpine, in sicer z dvosedežnim modelom A110. Alpine je v sedemdesetih letih na francoskih alpskih cestah postala sinonim za športni avtomobil, večkrat je zmagala na reliju Monte Carlo. Karoserija novodobnega A110 je v 96 odstotkih izdelana iz aluminija, tako je masa avtomobila le dobrih 1100 kilogramov, moč 1,8 litrskega štirivaljnega turbomotorja pa znaša ali 250 ali 300 KM. Alpine A110 prihaja v treh različicah, v osnovni, GT, ki je tako športna kot udobna ter različici S, ki je izrazito dirkalna. Sicer je A110 zadnji klasični bencinsko gnani avtomobil znamke, po letu 2024 bodo začeli prihajati le še električni, a še vedno s športnim karakterjem. Cene Alpine A110 se sučejo tam nekje okoli 70 tisočakov, letos naj bi jih prodali okoli 20.

Fordov tourneo connect, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi pri nas – gre za izjemnega družinskega večnamenskega enoprostorca, je kot osmi po vrsti med fordovimi vozili pri neodvisni varnostni organizaciji Euro NCAP prejel najvišjo oceno pet zvezdic. Podobno je najvišjo oceno prejel tudi renaultov novi megane E-Tech electric. Tudi vozniki se trudimo, da bi na cesti dosegli najvišjo oceno za varnost.

Avtomobili kot potujoče novoletne jelke

Sat, 26 Feb 2022 10:00:00 +0000

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan

Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.

Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.

Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.

Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.

Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.

In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.

Kako voziti ponoči

Sat, 05 Feb 2022 16:00:00 +0000

Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.

Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami

Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot avtomobili sami. No, danes je svetloba modernih luči na avtomobilih zelo kompleksna in zelo drugačna kot nekoč. O tem, kako so vozniki videli ponoči nekoč in kako danes pa pojasnjuje Adrej Brglez.

Fordov odličen potovalni dostavnik

Thu, 03 Feb 2022 13:55:00 +0000

Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.

Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora

Danes torej najprej na daljše potovanje zapeljemo pet potnikov s celim kupom prtljage. Upamo si trditi, da bi težko izbrali primernejši avtomobil, kot je Fordov grand tourneo connect active. Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo daje petim potnikom veliko prostora, če zadaj ni še šestega in sedmega sedeža, za prtljago ostane za več kot 1500 litrov prostora, s podiranjem naslonov zadnjih sedežev pa več kot 2700 litrov, in to je res izjemno razkošje.

Naslednja značilnost, na katero moramo opozoriti, je tista, ki se skriva v oznaki active; pomeni nekoliko bolj terensko podobo in tudi malo višje sedenje, posledica tega pa je odličen pregled nad cestiščem in okolico. Avtomobil še ni pretirano podlegel digitalizaciji, čeprav ga verjetno v bližnji prihodnosti čaka tudi to, nam je pa po drugi strani všeč hitro in precej enostavno upravljanje vseh nastavitev in funkcij.

Avtomobil ni preveč poskočen, namenjen je pač umirjenim popotovanjem. Poganja ga 1,5-litrski 88-kilovatni turbodizel, ki je s povprečjem porabe okoli 6 litrov in pol tudi dovolj varčen. Če ste pripravljeni odšteti za zelo solidno opremljen avto – recimo mu kar odličen družinski dostavnik, dobrih 28 tisočakov, potem bo Fordov grand tourneo connect gotovo ena primernejših izbir.

Tudi danes ne bo šlo brez električnega pogona. Renaultev twingo electric je naslednji predstavnik skupine vozil, ki se hitro širi in napoveduje novo dobo – recimo. Je pa eden tistih, ki je izrazito primeren za krajše razdalje, saj ima akumulatorski sklop zmogljivost le 22 kilovatnih ur, to pomeni, da na hitri polnilnici twinga ne moremo polniti, torej je najprimerneje, da ga recimo čez noč priključimo na vtičnico in potem zjutraj s polno baterijo oddrvimo od doma. Z dosegom pa je potem tako: po protokolu WLTP naj bi bil doseg 250 kilometrov, to v praksi pomeni morda 200 kilometrov ali manj. Ker pa električni avtomobili ne marajo mraza (in mi smo ga vozili v hladnih zimskih dneh), je twingo electric s polnim akumulatorjem napovedoval le 120 kilometrov dosega, se pravi, da nam jih je v resnici uspelo prevoziti slabih sto. Nizke temperature namreč upočasnijo elektro-kemične reakcije v baterijskih celicah akumulatorja, to pa zmanjša količino razpoložljive energije. Poleg tega električni avtomobili pozimi tudi porabijo več energije, treba je ogrevati potniško kabino, stekla, sedeže, tudi volanski obroč. Mimogrede, ne pozabimo, da se električni avtomobili tudi polnijo v mrazu počasneje. Skratka, gre za izjemno okretnega in dinamičnega malčka, ki ga upravljamo enostavno in lahkotno, a moramo vedeti, da ni primeren za kakšne daljše poti. Popust in subvencija ga postavita na ceno dobrih 18 tisočakov, to primerjalno ni veliko.

V teh dneh ste morda ali še boste na cesti opazili cupro, ki ni formentor. Morda vas na hitro malo spomni na volkswagnovega ID.3, s katerim je zares v sorodstvu, saj gre za električni model born, ki je dobil ime po soseski v Barceloni. Ena od značilnosti borna so prav gotovo školjkasti sedeži, ki so izdelani iz reciklirane plastike, ki jo poberejo iz morja. Sicer gre za zmogljiv avtomobil, ki na cesti, ker je cupra, mora izzvati emocije in užitek. Srednje velika baterija s kapaciteto 158 kilovatnih ur prenaša 150 kilovatov moči, (doseg naj bi bil do 300 kilometrov), kmalu bo v ponudbi še zmogljivejša baterija, potem pa tudi še šibkejša. Cupra born z nekaj dodatki, ki so danes že kar nujni, bo stala okoli 43 tisočakov – primerljiv ID.3 je celo za nekaj sto evrov dražji. Zdaj gre na elektriko torej tudi cupra.

Žrtev prometnih nesreč je vse več

Sat, 29 Jan 2022 09:00:00 +0000

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.

Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.

Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval kraljica vozniških src. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. Kronski princ.

Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.

O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …" Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.

Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.

Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.

In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.

Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.

Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.

Avtomobili se veselo dražijo

Sat, 22 Jan 2022 09:00:00 +0000

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen

Da se avtomobili zadnja leta ves čas veselo dražijo, vemo. Včasih manj, včasih več. Gre predvsem za množico raznih dodatkov, več je opreme, asistenčnih sistemov, vse to ima za posledico povišanje cene. Lansko leto pa je bilo še posebno zanimivo, podražile so se nekatere surovine, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen in je povzročilo, da je začelo avtomobilov primanjkovati oziroma so se začele daljšati čakalne dobe, razlaga Andrej Brglez.

Prej je bil Citroen C3 picasso, po novem je C3 aircross. Gre za manjšega mestnega križanca, na kar namiguje predvsem s svojim videzom – z zaščitnimi elementi karoserije, tudi večjimi kolesi, ki pa ga ne oddaljijo od tal kaj dosti bolj v primerjavi s predhodnikom. V notranjosti so snovalci stavili na prilagodljivost in uporabnost, kar jim je dobro uspelo. Zadnja klop je vzdolžno pomična, naslonu se da nastavljati naklon, čeprav ob pomiku klopi naprej zadaj praktično ni prostora za sedenje, zato pa je v prtljažniku več prostora – v tem primeru za 520 litrov. Značilnost (ne pa tudi novost) je tudi zložljiv naslon sovoznikovega sedeža, ki omogoča prevoz do 2,4 metra dolgih predmetov.

Moderni časi so seveda zajeli tudi voznikov delovni prostor – mislimo na trendovsko armaturno ploščo. Na sredinskem barvnem zaslonu je zdaj moč opraviti praktično vse funkcije z dotikom. Ob 1,2-litrskem turbobencinskem 80-kilovatnem pogonskem agregatu, ki zelo solidno opravlja vse naloge, je po novem v C3 aircrossu lahko tudi zmogljivejši 96-kilovatni motor, ki je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, a s 6-stopenjskim in ne z novejšim 8-stopenjskim. Vožnja z njim je zelo suverena, a ne prav varčna. Čeprav ima C3 aircross trendovsko ime in zunanjost mestnega križanca, bi lahko bil glede na prostornost in udobje med vožnjo tudi enoprostorec, in to v dobrem pomenu besede. A ker dandanes ti nazivi niso "in", naj bo torej križanec. Tako so mu (z nekaj dodatki) tudi lahko določili ceno več kot 20 tisočakov. Kako je s cenami v teh časih, pa ste lahko slišali prej, vam je že Andrej razložil.

V teh dneh je na slovenske ceste zapeljal novi Mitsubishijev priključni hibrid eclipse cross (kako je besedica cross zadnje čase uporabna). Pogon dobre štiri metre in pol dolgega športnega terenca je štirikolesni, pogonska tehnologija pa je poznana – sistem PHEV je opremljen z elektromotorjema na sprednjih in zadnjih kolesih, maksimalem doseg na elektriko je 50 kilometrov. Polnjenje na domačici vtičnici traja slabih pet ur, na hitri se baterija napolni do 80 odstotkov v 25 minutah. Osnovna cena eclipse crossa je 35 tisočakov.

K nam je pripeljal tudi novi Volkswagen taigo. Gre za 420 centimetrov dolg kupejevski SUV, ki je za 25 cm večji in 5 cm višji od pola, v primerjavi s t-crossom pa se v njem sedi 5 cm nižje. Pogonski agregat je ali litrski bencinski trivaljnik s 70 ali 81 kilovati moči ali pa 1,5 litrski štirivaljnik s 110 kilovati, ki je na voljo le s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, prej omenjena sta lahko opremljena tudi s šest stopenjskim ročnim. Dizlov in hibridov ni v ponudbi. Taigo je že v osnovi na voljo z LED žarometi in digitalnimi merilniki ter zaslonom na dotik. Cene se začnejo pri 19.500 evrih.

Ena od pogonskih alternativ je tudi CNG – stisnjen zemeljski plin. Pri nas trenutno deluje pet polnilnih postaj CNG, dve sta v Ljubljani, po ena pa v Mariboru, Celju in na Jesenicah. V Ljubljani je že zgrajena tudi tretja polnilna postaja, in sicer na Letališki cesti – ta bo v uporabo predana prav kmalu, gradi pa se še ena, in sicer v Stanežičah. Na vseh polnilnih postajah se za enktrat še uporablja zemeljski plin, lahko pa pričakujemo, da bo tudi Slovenija kmalu prešla na uporabo obnovljivih plinov. Najprej bo to biometan, ki je združljiv s trenutno infrastrukturo za plin in vozili. Biometan je v sektorju tovornih vozil in avtobusov vse bolj prisoten, tehnologija pa pospešuje prehod na nizkoogljični promet in povečuje uporabo obnovljivih virov v prometu.

Telefona ne damo iz rok

Sat, 15 Jan 2022 09:00:00 +0000

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.

V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik telefona ne poveže z vozilom

Prihodnost prinaša le dva mogoča izhoda iz nove avtomobilske realnosti; ali se boste vi navadili električnih avtomobilov ali pa se bodo električni avtomobili navadili vas. Najbolje je v takšnih primerih vprašati stranke v postopku. V našem primeru Nissanovega leafa. Ne brez razloga. Če odštejemo poskuse, narejene na dvoriščih lokalnih elektromehanikov, je Nissan pred desetletjem postregel s prvim električnim avtomobilom, ki je bil podoben avtomobilu v najširšem pomenu besede. Seveda sta ga mučila doseg in polnjenje baterije, ampak o teh temah bomo v povezavi z električnimi avtomobili govorili še kar kakšno desetletje ali več. V drugi generaciji in z imenom e+ 62 KWh Tecna je Leaf postal resen sogovornik in tudi sopotnik. A najprej opravimo z umazanimi podrobnostmi in teoretiki zarote.

Ob zimskih pogojih vožnje, brez razmišljanja, kateri energent greje sedeže, volanski obroč in potniško kabino ter ob vožnji tik pod avtocestnimi omejitvami, se tudi Nissanu še vedno zašibijo kolesa. Čim pa odvzamemo posamezne porabnike, hitrost in nepotrebno ogrevanje na prvem mestu, se doseg dramatično zviša. Recimo, prek prsta, do 300 kilometrov gre.

Ampak ob vseh porodnih krčih ima električna vožnja prednost, ki je ne opisuje nobena študija, še specializirani mediji redko; »povsem nestresna je«. Hočemo povedati, da se s posedovanjem električnega avtomobila zniža verjetnost krvožilnih obolenj, povzročenih zaradi stresa. Že sama ergonomija v leafu onemogoča podenje skozi ovinke. Sedi se visoko, vse, vzmetenje, volanski mehanizem in drugi elementi podvozja so mehkobno-lenobni. Sicer električni motor resnično doda ves tisti navor skoraj nemudoma, ampak voznik ne najde pravega razloga, zakaj bi to počel. Glasbeni sistem je odličen in v tišini vožnje lahko pride do izraza, vsi asistenčni sistemi se zdijo izumljeni in razvijani predvsem za električne avtomobile, tako naravno so vkomponirani v vozilo.

Ob tem pa je leaf prostoren avtomobil, ki brez težav prevaža štiri potnike, za petega pa je potrebne nekaj domišljije. Polnjenje oziroma polnilne vtičnice so azijsko čudaške, saj je priključek CHAdeMO na naših prostorih bolj redek ptič; ampak ko ga priklopimo, zna energijo goltati bolj kot slovenski elektroenergetski lobij.

Leaf kljub prihodu velikih kanonov na bojišče še vedno ponosno nosi svojo pionirsko zastavo. Ne dvomimo, da ne bomo dočakali tudi tretje generacije.

Volkswagen kljub omejeni dobavi polprevodnikov še naprej pospešeno nadaljuje s prehodom na električno mobilnost. Lani je podjetje kupcem dobavilo več kot 369.000 električnih avtomobilov, kar je 73 % več kot leto prej. Od tega je bilo približno 106.000 priključnih hibridov, 263.000 pa popolnoma električnih vozil. Ponudbo modelov bodo še širili, že letos v družini ID z modelom BUZZ.

Današnje minute so precej električne, recimo, no, kar zadeva izbor za Slovenski avto leta 2022 pa smo električne avtomobile nekako postavili v vrsto, da še malo počakajo. Za avto leta smo namreč izbrali toyotinega hibridnega križanca yaris cross, ki mu elektrika kar izdatno pomaga pri vožnji, ni pa to popolnoma električen avto. Taka sta bila v finalu VW ID.4 in Škoda enyak, ki jima sicer ni kaj očitati, razen da nista prav poceni. Vendar je za uporabno električno mobilnost treba imeti še kaj, ne samo avtomobila, zato so pri nas za zdaj dobili prednost v izboru cenovno dostopnejši avtomobili, ki niso stoodstotno električni. Zna pa biti, da bo tudi tu elektrika kmalu na vrhu.

Še enkrat vabljeni, da si predstavitev finalistov in potek glasovanja ogledate na naši spletni strani, kjer najdete povezavo na krajši film.

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

Sat, 08 Jan 2022 10:00:00 +0000

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.

Med petimi finalisti, ki ste jih izbrali poslušalci, gledalci in bralci devetih sodelujočih medijev, bomo izbrali Slovenski avto leta 2022

Danes še enkrat na kratko predstavimo vsem pet avtomobilov, ki so se uvrstili v finalni izbor za Slovenski avto leta 2022, določili pa ste jih vi z glasovanjem. Največ glasov je prejela Toyota yaris cross, tako ji po vašem glasovanju priprada prvih 6 točk.

Cestnoterenski yaris cross in običajni yaris sta tehnično najtesnejša sorodnika, a yaris cross ima za vzor tudi večji model RAV 4: videti je podobno robustno in pustolovsko. Na voljo je tudi bencinski pogon, a prednost tega avta je učinkovit in zato gospodaren hibridni pogon. Kdor želi – in seveda plača –, lahko dobi tudi dodaten električni motor in s tem štirikolesni pogon, sicer pa yaris cross ponuja bogat nabor asistenčnih sistemov. Avto ni poceni, a v resnici tudi njegovi tekmeci niso cenejši. Že res, da yaris cross izpolnjuje večino vrednot slovenskega avtomobila leta, a si zasluži tudi kakšno kritiko. Osrednji zaslon z ne prav sodobnim uporabniškim vmesnikom še vedno nima slovenskih menijev, razmeroma pusta plastična notranjost pa ne sledi atraktivni zunanjosti.

Na drugem mestu je po vašem glasovanju Škoda enyak, zapišemo ji torej 4 točke. Enyaq je Škodin prvi povsem električni avto. Narejen je sicer na enaki tehnični osnovi kot Volkswagnov ID.4, a pri Škodi so enyaqu vtisnili svoj pečat z všečno obliko karoserije in prostorne notranjosti ter z nekaj značilnimi češkimi podrobnostmi. Izbira motornih moči in zmogljivost akumulatorskih sklopov sta dovolj veliki, da tudi zahtevni uporabniki najdejo svojo različico, avto pa je kljub dvema tonama lahkotno vodljiv – pa še tono težko prikolico lahko vleče za sabo. Prva prava električna škoda je v vseh pogledih dober družinski avto. Z enim polnjenjem lahko prevozimo do 400 km, a ne vedno in povsod – zima in avtocesta precej skrajšata doseg. Vse Škode veljajo za uporabne avte, a enyaq kljub temu ni primeren za vsakogar – kdor doma nima proste vtičnice, bo le težko shajal s takim avtom – tudi če se sprijazni s pomanjkljivostjo vseh električnih avtov – visoko nakupno ceno.

Tretje mesto in 3 točke: Opel mokka. Opel je med številne tekmece v razredu kompaktnih križancev poslal novo mokko, tehnično sorodnico peugeota 2008, ki pa izstopa s svojo edinstveno podobo – tako navzven kot znotraj. Ob znanih francoskih motorjih – 1,2-litrskem bencinskem trivaljniku in 1,5-litrskem dizlu – je mokka lahko tudi povsem električna. Tudi v vožnji je mokka dinamičen, okreten in zabaven avto – bolj kot večina njenih tekmecev. Ljubitelji oplov ji bodo “like” stisnili tudi zato, ker je v njej nekaj legendarne mante. Res je, nova mokka je všečna in zabavna, precej boljša od predhodnice. A vse vendar ni boljše: mokka je v primerjavi s predhodnico izgubila štirikolesni pogon in znanje jezikov – uporabniški vmesnik povsem digitalne armaturne plošče namreč ne zna več slovensko.

Prvi dve točki za četrto mesto prejme Volkswagen ID.4. ID.4 je drugi Volkswagnov avto na novi električni platformi MEB – in dober dokaz, kako dobro platformo so razvili pri Volkswagnu. ID.4 je znotraj zelo prostoren, navzven dimenzijsko obvladljiv, kupcem pa ponuja številne možnosti glede zmogljivosti, zaloge energije in dosega z enim polnjenjem. Je odličen družinski avto, ki lahko vleče tudi počitniško prikolico, a tudi za ID.4 – kot za večino električnih avtov – velja: ni poceni in ni za vsakogar.V avte povsem električne družine ID je Volkswagen vpeljal tudi povsem digitalno uporabniško izkušnjo, ki pa zahteva kar nekaj privajanja. Volkswagen pomeni “ljudski avto”, a cena ID.4 ni prav nič ljudska – še zlasti, če želimo avto opremiti s popolnim naborom asistenčnih sistemov in dvema motorjema za štirikolesno gnano različico GTX. Električna mobilnost za zdaj ostaja domena premožnejših …

Kot zadnji se je v finalni izbor uvrstil in osvojil eno točko Renault megane conquest. Renaultev vstop v modni oziroma trendovski razred kupejevskih križancev je obetaven: megane conquest ni le všečen na pogled – njegova kupejevska oblika ne jemlje prostora potnikom v kabini, z večjo oddaljenostjo od tal pa ga lahko zapeljemo tudi na kakšen grob kolovoz. Ob znanih bencinskih motorjih je namesto dizelskega zdaj na voljo tehnično zapleten, zanimiv in dokaj učinkovit hibridni pogon. Sicer Renaultev hibridni pogon od voznika zahteva nekaj potrpljenja in zaupanja, saj ni prav odziven in dinamičen, zato tudi ne ponuja kakšnih posebnih užitkov v vožnji. A čeprav megane conquest ne izstopa pri nobeni lastnosti, ponuja zanimivo, trendovsko – in cenovno precej ugodno alternativo klasičnim avtomobilskim zasnovam.

To je torej vseh pet finalistov. V torek, 11. januarja se zberemo novinarji vseh devetih sodelujočih medijev, podelimo glasove oziroma točke izbranim avtomobilom in na koncu razglasimo Slovenski avto leta 2022. Snema se tudi krajši film o letošnjem dogajanju okrog izbora, po našem glasovanju bo dosegljiv tudi na spletni strani Vala 202.

Novoletna avtomobilska poslanica

Sat, 01 Jan 2022 09:10:00 +0000

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.

Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.

Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.

In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,« je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.

Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.

Kako smo se odzvali potrošniki?

Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.

In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.

Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Sat, 18 Dec 2021 09:05:00 +0000

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.

Mnogi uporabljajo preizkušeno metodo uspavanja malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo

O elektriki zadnje čase res govorimo veliko, ne nazadnje smo oziroma ste izbrali tudi pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022 in med temi sta dva popolnoma električna, eden je lahko tudi električen, pri dveh pa elektrika vsaj malo sodeluje. No, danes pa o temi, ki se dotika prenekaterih staršev, ki imajo dojenčke ozirom majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.

Še se spomnimo obdobja izpred petih let, ko se je pojavilo Škodino cestno terensko vozilo kodiaq in povzročilo precej navdušenja med kupci pri nas. Nanj je bilo treba čakati več mesecev in številni so čakali; zmagovito kombinacijo so sestavljali trendovski videz, dobre vozne lastnosti, prostornost v notranjosti in dokaj ugodna cena. Zdaj so kodiaqa malce osvežili, a ne preveč: nova je maska hladilnika, spremenjeni so odbijača, tudi žarometa, zadnje luči so v LED-tehniki. V notranjosti so spremembe komaj opazne, posodobili so recimo multimedijski sistem.

Testni kodiaq je bil opremljen z zmogljivejšim dvolitrskim dizlom s 147 kilovati, ki je na voljo v kombinaciji z DSG-menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Če smo prej omenjali ugodno ceno izpred petih let, pa zdaj ugotavljamo, da se je ta vseeno nekoliko dvignila – malo zaradi koncernskih dobrot, ki jih prinaša tudi kodiaq, malo pa zato, ker se zadnje čase avtomobili na splošno dražijo. Že res, da vstopni model z opremo active in 1,5-litrskim TSI-motorjem stane dobrih 25 tisočakov, a testni z vsem naštetim in opremljenostjo sportline skoči na 41, z nekaj dodatki (recimo kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, ogrevani sedeži, odklepanje in zagon vozila brez ključa, vlečna kljuka, ki jo izvlečemo ob pomoči elektrike, prilagodljivo uravnavanje podvozja in še nekaj malenkosti) pa cena naraste na skoraj 50 tisočakov. Kakor koli, prepričani smo, da bo tudi v prihodnje še kar precej takih, ki bodo na kodiaqa počakali nekaj mesecev, če bo treba …

Zdaj pa sedimo še v najnovejšega Hondinega križanca, ki so ga poimenovali crosstar. Avtomobil ima veliko skupnega z modelom jazz, torej je okreten in praktičen − zadaj recimo zaradi možnosti preklopa zadnjih sedežev, katerih sedalni del je možno privzdigniti, zelo enostaven pa je tudi dostop do zadnje klopi, ker se vrata odpro zelo na široko. Avtomobil je na splošno izjemno prostoren – s pogledom od zunaj tega ne bi pričakovali.

Posebej moramo pohvaliti lahkotno vožnjo in seveda izjemno učinkovit hibridni pogonski sklop. 1,5-litrski bencinski motor poganja generator, ki polni litij-ionski akumulator, ta pa prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Avtomobil nima klasičnega menjalnika, temveč eCVT-prenos prek električnega motorja. Ta je v primerjavi s Hondinim CVT-menjalnikom veliko bolj odziven, pri odločnem pritiskanju na plin pa je še vedno precej glasen. Pri vožnji zunaj avtocest je – tudi zaradi dobre rekuperacije energije, možno v električnem načinu prevoziti tudi več kot polovico kilometrov, tako se da doseči povprečno porabo tudi pod pet litrov.

Na koncu dodajmo še, da je Hondin crosstar tudi dobro založen z množico vozniških pomočnikov in še kar malo pričakovan podatek, da ta Hondin tehnološki biser seveda ni poceni, stane skoraj 26 tisočakov.

V tem tednu smo doživeli prihod novega suzukijevega modela S-cross. Na pogled deluje nekako bolj robustno, zrelo, sicer pa ostaja enako velik kot njegov predhodnik SX4 S-cross. Tudi v notranjosti je nekaj sprememb, predvsem pa je pridobil nekaj asistenčnih funkcij, ki so večinoma že v osnovni opremi. Poganja ga 1.4 litrski bencinski štirivaljnik z blago hibridno močjo. Sistem zmore 95 kilovatov moči. Pogon je dvo ali štirikolesni, menjalniki šeststopenjski ročni ali samodejni. Začetna cena je približno 20 tisočakov in pol. Zdaj je v Sloveniji 50 vozil, kdaj in koliko jih dobo še dobili v prodajne salone, pa ne ve sam bog, pa tudi ciganka ne – saj veste, zakaj.

Žirija izbora AUTOBEST, v kateri so specializirani novinarji iz 32 evropskih držav, je izbrala Dacio Spring za najboljši in najbolj dosegljiv avtomobil v letošnjem izboru. Obenem je ta žirija prvikrat v svoji 21-letni zgodovini za zmagovalca izglasovala povsem električno gnano vozilo. V začetku januarja glasujemo tudi pri nas – za Slovenski avto leta 2022.

Zakaj smo se odvezali

Sat, 11 Dec 2021 09:00:00 +0000

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.

Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna

Imamo občutek, da je med uporabniki t. i. poltovornjakov, ki jih je pri nas vse več, precej tistih, ki se v njih dobro počutijo tudi ali pa predvsem zato, ker vedo, da so opaženi. Sicer je večina tovrstnih vozil uporabna predvsem na terenu, zajeten tovorni prostor zadaj pa je lahko zelo uporaben za določene uporabnike. Da je tak avtomobil lahko tudi uporaben in dovolj udoben za vožnjo po asfaltu, pa nedvomno dokazuje Toyotin prenovljeni hilux. Da je avtomobil dovolj zmogljiv in lahko zares suveren, skrbi nov 2,8-litrski turbodizel s 150 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki deluje dobro. Pogon je na zadnji osi, štirikolesni pogon je priklopljiv, hilux pa ima tudi mehansko zaporo zadnjega diferenciala ter tudi sistem za nadzor hitrosti na strmini, ki deluje tudi, če vozimo vzvratno. Dobrih 530 centimetrov dolgo vozilo je dvignjeno od tal kar 31 centimetrov, kar omogoča premagovanje strmin, ki jih mi nismo upali preizkusiti; »zaplava« pa lahko tudi v 70 centimetrov globoki vodi – tudi temu podatku verjamemo brez preverjanja. Skratka, gre za vozilo, za katero tako rekoč ni ovir. Serijska oprema invincible vsebuje praktično vse – usnjeni, ogrevani in električno pomični sedeži, navigacija, pa digitalni radio, napreden tempomat, pa kamere in senzorji na vseh koncih, avtomobil je zares bogato opremljen in se dobro drži tudi na avtocestni vožnji. Voznik se dobro počuti tudi zato, ker sedi visoko in je preglednost tako zelo dobra. Običajno na koncu poskušamo najti kakšno pomanjkljivost – če ne drugega, se običajno lahko obregnemo ob ceno. No, morda bi pred tem omenili porabo goriva – v povprečju se da priti malenkost pod deset litrov – ni malo, je pa razumljivo za tako mogočno vozilo. Tudi za ceno recimo podobno – blizu 46 tisočakov ni malo, je pa zaradi vsega, kar hilux ponuja in omogoča, tudi nekako pričakovano.

V tem tednu beležimo eno domačo predstavitev, pripeljal se je prvi električni avtomobil znamke Dacia, imenuje se spring, proizvajajo pa ga na Kitajskem. Gre za 373 cm dolgega mestnega malčka z videzom križanca, ki ga poganja elektromotor z močjo 33 kilovatov. Baterijski sklop s kapaciteto 27 kilovatnih ur tehta manj kot 190 kilogramov (spring v celoti manj kot tono), polna baterija pa zadostuje za doseg 230 kilometrov, pri mestni vožnji tudi več. Avtomobil je opremljen s šestimi varnostnimi blazinami, v sili tudi sam zavira, dodanih je še nekaj sistemov za aktivno varnost, na strogem preizkusnem trčenju EuroNCAP pa je prejel le eno zvezdico. Najcenejši spring stane z upoštevanjem eko subvencije dobrih 13 tisočakov in pol.

Ko smo že omenjali EuroNCAP preizkuse – nova Škoda fabia, ki k nam šele pride in Nissan qashqai, ki zapelje na naše dvorišče čez nekaj dni, sta oba osvojila po pet zvezdic.

Zdaj že vemo, kako se bo imenoval renaultov novi športni terenec, ki bo predstavljen prihodnjo pomlad in bo nadomestil model kadjar. To bo Renault austral. Ime naj bi spominjalo na barve in toploto južne poloble in zveni harmonično in uravnoteženo, pravijo. Morda tudi vam. Srečno vam želim. J20720

Tudi v vodiku je prihodnost

Sat, 04 Dec 2021 09:00:00 +0000

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.

Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.

Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je Mini. Tokrat nas je zapeljal trivratni model One First Edition, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov. Kmalu nas obišče še električni Mini.

BMW je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako M 440i je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.

Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.

Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca MG marvel, pa dostavno vozilo maxus in še enega športnega terenca znamke Aiways. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.

Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi Heroji furajo v pižamah, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje David Razboršek iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na www.heroji.si in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.

Katrca jih ima 60

Sat, 27 Nov 2021 09:00:00 +0000

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.

Katrco so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV

Za tista leta je značilno, da so v Evropi snovali in izdelovali manjša vozila (ob katrci recimo še fiat 500, mini, hrošč, spaček, pa na drugi strani zidu wartburg, trabant, lada), čez lužo pa je postal izjemno popularen mustang in sploh večji in zmogljivi avtomobili. Pojavili so se tudi že japonski izdelovalci s kvalitetno izdelanimi vozili, predvsem Mitsubishi in Toyota. Kitajci so bili tedaj na kolesih.

Sicer pa je tako s temi avtomobili iz preteklosti. Mislimo, da smo vse vedeli o njih, ampak kasneje ugotovimo, da v bistvu nismo. Velja tudi za katrco.

Kot bi zapisal kolega Marko Radmilovič, nam je pod potne dlani prišlo prvo Mercedesovo električno cestno terensko vozilo z oznako EQC. Pričakovanja so bila velika in so se po večini tudi uresničila. Avtomobil je sicer na cesti že dve leti in to se mu na neki način pozna. Kako, se boste vprašali. Gre za električni pogon, tehnologija pa na tem področju izjemno hitro napreduje.

Vozilo je z dvema tonama in pol vse prej kot lahko – že baterija sama tehta 650 kilogramov. Za pogon skrbita dva elektromotorja – vsak za en par koles, sistemske moči pa je kar za 300 kilovatov. Tako EQC pospešuje izjemno odločno in moč na podlago prenaša zelo suvereno, tudi na mokri cesti se kolesa zlepa ne zavrtijo v prazno. Svojo moč dokazuje tudi s tem, da je zmožen vleči tudi do 1,8 tone težko prikolico.

Težava pa sta poraba energije in njena posledica, doseg. Tu mu številni konkurenti že uhajajo – od tod prejšnja pripomba, da se mu leta poznajo. Če namreč vozimo v ekoprogramu in zelo zmerno (na avtocesti pod dovoljeno mejo), bomo s polno baterijo prevozili komaj nekaj več kot 300 kilometrov, v težavnejših razmerah seveda še manj. To pomeni porabo 22, tudi 23 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Pri drugih smo vajeni porabe pod 20. Kaj dosti ne pomaga niti sistem rekuperacije energije, ki je sicer odličen – voznik lahko tudi sam določa moč pojemka, tako da zaviranje s stopalko sploh ni nujno potrebno.

EQC je sicer drugače pravi mercedes v vseh pogledih – udoben, tehnološko napreden, eleganten, kakovostno izdelan, skratka: tak, kot se spodobi za to prestižno nemško znamko, ki pa že od nekdaj zna tudi postaviti ceno; EQC z bogato opremo stane 84 tisočakov.

Zdaj pa bomo sedli v avtomobil, ki je predstavnik – recimo – klasičnih prevoznikov in je primeren predvsem za daljša potovanja. Opel Insignia v karavanski različici ST ponuja predvsem res veliko udobja in prostora za potnike, ob tem pa še za 560 litrov prostornine za prtljago zadaj (mimogrede, vrata prtljažnika se odprejo, če z nogo zanihamo pod zadnjim delom vozila).

V notranjosti lahko ob kvalitetni izdelavi in materialih pohvalimo dobro počutje za volanom. Pohvaliti moramo tudi navzočnost nekaj klasičnih gumbov, ki omogočajo, da ni treba za vsako figo brskati po osrednjem zaslonu. Ob tem naj omenimo še možnost enostavnega vklapljanja in izklapljanja najrazličnejših elektronskih sistemov, ki v sodobnih avtomobilih ni pogosta. Malce čudno je samo to, da v tako sodobno opremljenem avtomobilu ni vzvratne kamere, ki bi v skoraj pet metrov dolgem vozilu pogosto prišla prav. Kot da bi jo pozabili vgraditi.

Dizelski avtomobili so zadnje čase precej redki gostje v testnih flotah. Insignia nas je zdaj spomnila, da še niso čisto izginili in da je tovrsten pogon še vedno aktualen. Dvolitrski 128-kilovatni turbodizel omogoča zelo elegantno vožnjo, tudi dovolj dinamično, s porabo pod sedem litrov pa tudi razmeroma varčno. Osemstopenjski samodejni menjalnik deluje dobro.

Insignia je torej primerna tako za družinske prevoze kot tudi za poslovne namene. Karavan nas je spomnil, da tovrstna vozila še obstajajo, čeprav jih športni terenci in križanci vztrajno izpodrivajo s cest. Z nekaj dodatne opreme stane 42 tisočakov, to pomeni, da med konkurenti ni ne med dražjimi ne med cenejšimi.

Prejšnji teden se je pri nas že prvič prikazala nova oplova astra, ki naj bi se v prodajne salone pripeljala prihodnjo pomlad – podobno kot njen sorodnik, novi Peugeot 308, ki smo si ga v teh dneh lahko od blizu ogledali. Je za 10 cm daljši od predhodnika, tudi nekoliko širši in nižji. Sicer je to prvi Peugeot z novim logotipom, tudi prvi, ki je opremljen z matričnimi žarometi in ki govori slovensko.

Astra in 308 bosta v izboru za Slovenski avto leta prihodnje leto, jaz pa vas ponovno vabim, da glasujete za Slovenski avto leta 2022. Časa imate še do konca meseca, potem preštejemo glasove in objavimo pet finalistov.

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

Sat, 20 Nov 2021 09:00:00 +0000

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.

Starejši si v bistvu sami najbolj želijo, da ostanejo mobilni; sicer pa si tega želijo tudi drugi družinski člani, da o avtomobilski industriji sploh ne govorimo.

Da je romunska nizkocenovna znamka Dacia pod francoskim Renaultem začela doživljati preporod, je jasno vsakomur. Sandero, ki v izvedbi stepway deluje bolj terensko, je najpomembnejši model te znamke. Zdaj se je pojavil v tretji generaciji. Vidna je zunanja oblikovna posodobitev, novost so žarometi s svetilnimi diodami, ki poskrbijo za atraktivnejši videz sprednjega dela, avtomobil se po tej strani brez dvoma lahko primerja z uglednimi konkurenti. Na videz se stepway spogleduje z urbanimi križanci, to nakazuje skoraj 18-centimetrska oddaljenost od tal, spodnji del odbijačev je obdan z zaščitno ploskvijo, blatniki imajo črne obrobe. Terenski videz pa nas ne sme zavesti, avtomobil se najbolje počuti na urejenih poteh.

Izboljšali so notranjost (kabina je kljub temu, da so zunanje mere ostale tako rekoč nespremenjene, širša in prostornejša), prtljažnik pa je s 328 litri prostornine povprečen. Tudi digitalizacija je zdaj oplazila romunsko znamko, a za zdaj samo oplazila, to pa se nam zdi dobro. Dodali so nekaj novih elementov varnosti in udobja, recimo sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu in samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta. Sicer na področju elektronskih pomagal, ki zagotavljajo udobnejšo in varnejšo vožnjo, pri Dacii kar občutno zaostajajo za konkurenco.

Ena izmed posebnosti v ponudbi je kombinacija pogona na bencin in plin. Pred časom smo lahko to možnost preizkusili že v terenskem dusterju, zdaj je bil na vrsti torej sandero stepway z oznako 1.0 Eco-G. Litrski turbobencinski trivaljnik s 74 kilovati moči teče na utekočinjen naftni plin – tega napolnimo v 40-litrsko posodo. Ko ga zmanjka, motor samodejno začne poganjati bencin – tega je v polnem rezervoarju 50 litrov. Preklop lahko izvedemo tudi ročno s pritiskom na gumb, prehod na drugo gorivo je skorajda nezaznaven. Debate o tem, kakšna je poraba ob tej kombinaciji, znajo biti kar burne, a res je, da s povprečno vožnjo in rednim polnjenjem plinskega rezervoarja (plin je skoraj za polovico cenejši od bencina) brez dvoma zmanjšamo stroške – morda za 20, lahko tudi za 30 odstotkov. Vsekakor je plinsko-bencinska kombinacija tudi do okolja prijaznejša. Ob ceni dobrih 15 tisočakov omenimo še eno prednost: obiskov bencinskih servisov se verjetno nihče ne veseli – tak sandero s polnima rezervoarjema lahko prepelje tudi blizu tisoč kilometrov.

Tudi pri Oplu imajo težave z izdelavo nekaterih modelov – posledično tudi pri nas kupci še vedno čakajo recimo na novega grandlanda, ki je bil predstavljen že pred časom. Zamuja pa tudi nova astra. Prav včeraj so poskrbeli, da smo jo novinarji v Sloveniji le videli od blizu in tudi sedli vanjo, sicer pa naj bi bila uporabnikom na voljo prihodnjo pomlad. Na oko je nedvomno privlačna, sledi najnovejši oplovim oblikovalskim smernicam, sicer pa tehnološko napredna, tudi s hibridno pogonsko kombinacijo, v letu 2023 pa tudi povsem električna. Pri Oplu še vedno obljubljajo, da bodo od leta 2028 izdelovali samo še električna vozila.

Še do konca novembra imate možnost glasovati za Slovenski avto leta 2022. Za tri izžrebane imamo zagotovljene tudi tri nagrade: prva je vrednostna kartica za dobroimetje za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, druga je tovorna prikolica TPV, tretja pa komplet zimskih pnevmatik Goodyear. Glasovnico najdete na spletni strani Vala 202.

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

Fri, 12 Nov 2021 09:00:00 +0000

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.

Ko Slovenci prepletemo kulturo v prometu s kulturo pitja alkohola, potem ne moremo dobiti nič dobrega

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo, kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega, da že sami radi pretiravamo in se dokazujemo, pa svoje doda tudi okolje, "prijatelji", ki pogosto preizkušajo, recimo, še nikoli nismo šli, da ne bi spili še enega ...

Mladi dandanes vse bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno "nula nula", ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količine alkohola do dovoljene meje pa si številni ne znajo postaviti.

Moralna teža avtomobila

Sat, 06 Nov 2021 09:00:00 +0000

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.

Ne gre pa le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva.

Volkswagen je v teh dneh svetu že predstavil naslednja električna modela ID.5 in ID5 GTX, mi pa smo pred časom sedli v njihovega prvega električnega križanca ID.4. Dobrih 30 centimetrov več dolžine v primerjavi s kombilimuzinskim ID.3 se še kako pozna. Gre za izjemno prostorno vozilo, ki omogoča veliko udobja petim potnikom, poleg tega je zadaj še za 540 litrov prostora za prtljago.

Litrski bencinski trivaljnik z 92 kilovati, ki ga zdaj že dobro poznamo, je prožen in živahen, na delovanje šeststopenjskega ročnega menjalnika tudi nimamo pripomb. Je pa res, da če motor pogosto silimo v višje obrate, bomo povprečje porabe hitro spravili prek sedmih litrov.

V notranjosti ecosport v marsičem spominja na žlahtnejšega focusa, a kakovost materialov in natančnost izdelave le nista na enaki ravni. Gre vseeno za manjši in cenejši avtomobil, ki ga je z nekaj dodatki mogoče dobiti za dobrih 21 tisočakov.

Do konca novembra poteka glasovanje za Slovenski avto leta 2022. Glasovnico najdete tukaj.

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Sat, 30 Oct 2021 08:00:00 +0000

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.

Andrej Brglez je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo

Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.

Prenova vozila je prinesla tudi nekaj sprememb v notranjosti – izboljšali so delovanje multimedijskega sistema, ob zaslonu na dotik še vedno najdemo tudi nekaj klasičnih gumbov, kar spet pozdravljamo, izboljšali so nekatere varnostne sisteme, na voljo je tudi radarski tempomat. Toyotin atraktivni kompaktni križanec z bogato opremo ima svojo ceno – malo pod 34 tisočakov.

Pri Oplu je model crossland eden tistih manj privlačnih ali pa vsaj manj vpadljivih, bomo rekli. Je pa res, da je uporaben in dokaj prostoren križanec, v katerem se sedi nekaj višje, kar številnim kupcem ustreza; to potrjuje tudi s prodajnimi številkami, saj so jih pri nas v štirih letih prodali blizu 2600. Z novimi žarometi (prednji svetijo v LED-tehniki), odbijači in platišči je crossland po prenovi vseeno bolj privlačen. Uporabnost v notranjosti med drugim potrjuje s pomikom zadnje klopi za 15 centimetrov, kar prtljažni prostor poveča na 520 litrov, to pa je za tako velikost avtomobila lep dosežek. Crossland je opremljen s tistimi – recimo osnovnimi varnostnimi sistemi, pogonska izbira pa je bencinska in dizelska. No, prodane dizle je bilo že zdaj mogoče prešteti na prste in tudi poslej bo tako, večina kupcev pa bo naročala vozila z 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem z 81 kilovati moči in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kakršnega smo vozili tudi mi. Tak crossland je čisto dovolj zmogljiv, poraba pa tudi povsem razumljiva. Z upoštevanjem popusta se ga da dobiti za ceno pod dvajset tisočakov.

Zdaj pa k novostim. Audi je v Sloveniji predstavil drugi električni SUV Q4 e-tron, ki je v ponudbi tudi kot sportback s kupejevsko podobo. Zaradi večje medosne razdalje je Q4 e-tron, kljub temu, da je za skoraj 10 centimetrov krajši od modela Q5, po prostornosti primerljiv z modelom Q7. Osnovni je Audi Q4 e-tron s 125 kilovatnim motorjem, zmogljivejši zmore 150 kilovatov, vrh ponudbe pa predstavlja Q4 e-tron quattro, ki je opremljen z dvema elektromotorjema. Doseg je odvisen od baterije – manjša ima kapaciteto 52 kilovatnih ur, večja 77, doseg je lahko tako 340 kilometrov ali pa tudi več kot 500. Doseg so podaljšali tudi z nekaterimi loputami in spojlerji, ki poskrbijo za večjo aerodinamiko.

Pri Citroenu so osvežili model C3 aircross, ki zaradi spremenjenega sprednjega dela zdaj deluje nekoliko bolj robustno. V notranjosti še vedno prostoren in prilagodljiv (zadnje sedeže je možno premikati vzdolžno za 15 centimetrov in tako povečati prtljažnik, ki v osnovi meri 410 litrov), sicer pa z razširjenim naborom varnostnih in asistenčnih sistemov, novost pa je tudi 9-palčni zaslon na dotik, ki je na voljo z multimedijsko napravo z navigacijo. 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik je v ponudbi z 81 ali 96 kilovati, 1.5 litrski dizelski HDI pa z 81 in 88 kilovati. Šibkejša motorja sta povezana z ročnim, močnejša pa s samodejnim šest stopenjskim menjalnikom. Cene se na ceniku začnejo pri 17.600 evrih.

Foto: Žiga Intihar

DS pa je k nam pripeljal na ogled prestižni model DS9, ki obuja spomin na čase, ko so Francozi izdelovali in ponujali razkošne in tudi ekstravagantne limuzine, recimo DS iz leta 1955, pa potem XM in C6. DS9 prinaša vse, kar pomeni vrhunsko udobje, za pogon pa skrbijo priključni hibridi.

Post-production: Astuce Productions

Še en Toyotin rekord omenimo. Model mirai se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Vozilo na vodikove gorivne celice je z enim rezervoarjem vodika (eno polnjenje traja le 5 minut) prevozilo kar 1360 kilometrov in tako postavilo nov mejnik v razredu brezemisijskih vozil.

Kako voziti ekološko s hibridom

Sat, 23 Oct 2021 09:00:00 +0000

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.

Tudi o tem, kako izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

Sat, 16 Oct 2021 08:00:00 +0000

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.

V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga Andrej Brglez.

Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.

Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.

Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.

Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.

RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.

Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.

Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.

Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.

Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.

Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.

Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.

Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.

Ponovno na izpitno vožnjo

Sat, 09 Oct 2021 08:00:00 +0000

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".

V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a le četrtina bi jih danes ponovno uspešno opravila vozniški izpit.

Verjamem, da se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje. Verjamem pa, da mnogi po nekaj letih ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Jaz vam povem, da ni tako zelo lahko, za to imamo dokaze. V akciji je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".

Fordove fieste že nekaj mesecev ni bilo naokoli, zato nas je upravičeno zaskrbelo, kaj se dogaja z enim najbolj priljubljenih avtomobilov na naših cestah, ob tem pa še z enim najbolj prepoznavnih in uspešnih Fordov nasploh. Pa smo se odpravili po odgovore in pokazali so nam fiesto, ki se ponaša z oznako hybrid.

Avtomobilska industrija se na najrazličnejše načine trudi umiriti srborito švedsko dekletce in ugotoviti moramo, da so napori proizvajalcev vsaj na zunaj precej uspešni. Če bi se še katera druga industrija zmanjšanja toplogrednih plinov lotila tako intenzivno, bi imelo morebiti življenje na našem planetu lepšo perspektivo. Vse to hotenje po čistejšem okolju pa gre na račun preglednosti. Kar nenadoma se je v avtomobilizmu pojavilo toliko najrazličnejših alternativnih tehnologij, da jim je težko slediti tudi v specializiranih medijih ali oddajah, kot je naša.

Mednje spada tudi mehka ali srednja hibridna tehnologija. Gre za trik, med katerim v avtomobil namestijo 48-voltni električni sistem in ga povežejo s klasičnim agregatom. V Fiestinem primeru je to znani in tudi nagrajeni litrski trivaljnik Ecoboost, ki je že sam po sebi varčen mlinček. Tokokrog si pomaga z manjšo električno baterijo, ki nima nič skupnega z velikimi baterijami v pravih hibridih, ali bog ne daj, z energijskimi paketi v električno gnanih vozilih. Je pa dovolj, da od časa do časa pomaga bencinskemu agregatu. Ker se polni le z rekuperacijo zavorne energije, je na voljo v omejenem časovnem obdobju, ampak po drugi strani je delovanje sistema tako zelo neopazno, da nanj med normalno vožnjo povsem pozabimo.

Bistvo sistema je seveda prihranek pri gorivu in recimo manj intenziven izpust pri ostrejšem pospeševanju, ko del navora prevzame elektrika. Kljub različnim poročilom različnih testnih skupin se je nam s preudarno vožnjo uspelo približati zagotovljenim vrednostim tovarne. Nekje do 5,5 litra goriva je zahtevala vožnja s tem poskočnim in kar pa za fiesto tako vemo, atraktivno oblikovanim avtomobilom, ki ga krasi vzorno vodenje in sodobna povezljivost.

Fiesta je torej lahko tudi hybridna, si pa predstavljamo, da je to le vmesni korak k njeni popolni elektrifikaciji. Ker smo po malem dvomili, da bi fiesta kljub temu, da gre za dokaj prostoren avtomobil, bila vsem dovolj prostorna, so nam pri Fordu ponudili v preskus večjega focusa, ki je bil povrhu vsega še karavanski, tako se res ne moremo pritoževati, kar zadeva prostornost. Udobnosti je več kot dovolj za potnike pa tudi za prtljago v 575-litrskem prtljažniku, torej gre v prvi vrsti za izjemno primeren družinski avtomobil. Šlo je za različico active, ki prinese 3 centimetre večjo oddaljenost od tal in še nekaj malih karoserijskih sprememb ali dodatkov, ki pa ne pokvarijo dobrega videza in tudi ne focusovih odličnih voznih lastnosti.

O blagi hibridni tehnologiji vemo zdaj že vse, tudi focus jo seveda premore. Motor je litrski trivaljnik, le tokrat malo zmogljivejši kot v fiesti, se pravi 114-kilovatni. Porabo smo uspeli spraviti nekako v povprečje 6,5 litra, nižje ni šlo. Šeststopenjski ročni menjalnik nas nič ne moti, a bi z veseljem preizkusili tudi samodejnega, a ga žal ni v kombinaciji z bencinskim motorjem.

Sicer je avtomobil opremljen z vsem nujnim in tudi še z nekaj dodatki. Cena je dobrih 26 tisočakov in pol, za doplačilo pa se seveda dobi še nekaj tehnoloških dodatkov – recimo prilagodljive LED žaromete. Potem pa smo hitro na 30 tisočakih, kar pa ne pomeni, da je focus dražji od konkurentov.

Še dve informaciji danes delim z vami. Pred dnevi je pod okriljem FIA na Poljskem potekal mednarodni izbor najboljšega mladega voznika oziroma voznice za leti 2020 in 21. Udeleženci so morali pokazati znanje nudenja prve pomoči ter vozniške veščine in spretnosti. Najboljša sta bila poljski in avstrijski mladi voznik, na zmagovalnem odru pa so bili tudi trije naši: Matej Gorjan je bil tretji, prav tako Neca Galičič, Žiga Žgur pa je osvojil drugo mesto. Po vsem sodeč kaže, da slovenski izbor pod okriljem AMZS in potem tudi mednarodni čaka še svetla prihodnost.

Pa še tole: če imate doma kakšen star komplet prve pomoči, ga lahko nesete v katerikoli center AMZS v Sloveniji. Na pobudo pripadnikov Slovenske vojske jih namreč zbirajo za organizacije Rdečega križa v BiH, ki bodo sanitetni material uporabile v izobraževalne namene.

Ni vse v elektriki

Sat, 02 Oct 2021 08:00:00 +0000

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb

Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…

Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.

O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol, testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.

Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov. Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.

Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.

Kolesa so vse težja in hitrejša

Sat, 25 Sep 2021 08:00:00 +0000

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.

Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili

Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.

Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.

Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.

Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.

Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.

Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.

Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.

Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.

Sprememba potovalnih navad je nujna

Sat, 18 Sep 2021 08:00:00 +0000

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov

Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.

Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.

Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.

Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.

Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…

Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.

Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.

Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.

Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.

Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.

Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.

Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

Sat, 11 Sep 2021 08:00:00 +0000

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.

V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.

Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.

Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.

Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.

Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.

Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.

Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.

Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.

In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.

Avtomobilski saloni se spreminjajo

Sat, 04 Sep 2021 08:00:00 +0000

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.

Jesenski salon ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina

Zdaj pa najprej za nekaj minut v svet bavarskih prestižnežev. Trije so nas obiskali v zadnjih tednih, če bi sešteli moči vseh treh, bi dobili skupno 635 kilovatov, če bi sešteli cene, pa skoraj 320 tisoč evrov. Ampak po vrsti. Najprej h karavanskemu 530e xDrive touring. Avtomobil je dovolj prostoren in izjemno udoben ne samo na sprednjih ampak tudi na zadnjih sedežih, manj razkošen je edino prtljažnik, ki mu še nekaj dodatnih litrov prostora odvzame spodaj nameščena baterija. Vozilo je namreč priključni hibrid. Poganja ga dvolitrski 135 kilovatni bencinski motor, ki mu pomaga 80 kilovatni elektromotor – skupna sistemska moč je tako kar 215 kilovatov. Avtomobil tako pospeši do 100 km/h le v dobrih šestih sekundah, če pritisnemo na plin. Sicer pa se karavanska limuzina z vrhunskim udobjem izkaže predvsem na daljši poteh, ko svojo vlogo odigra tudi elektronsko uravnavanje blažilnikov, če si ga privoščimo za dodatno doplačilo; to poskrbi, da se nam naše marsikje luknjaste ceste zazdijo skoraj ravne. Kar zadeva baterijo in vožnjo na električni pogon; polna baterija zadošča za električno vožnjo recimo nekje do 40 kilometrov, morda tudi malo več, ker se baterija delno lahko polni tudi med vožnjo. Seveda pa se moramo tedaj voziti počasi in z občutkom. Povprečno porabo se da brez težav spraviti pod 6 litrov, seveda če vozimo v hibridnem načinu. Gre torej za prestižnega karavana, ki ponuja veliko udobja in prijetno vožnjo že za dobrih 66 tisočakov, za še več veselja in nekaj vrhunskih dodatkov, kot jih je imel testni avtomobil, pa cena preseže sto tisočakov.

Še ena petica se je pripeljala na naše dvorišče – z oznako 545e xDrive Limousine. Avtomobil je malenkost krajši od petih metrov ravno tako kot karavan, sicer pa je način pogona podoben kot pri prej opisanem, s tem, da je v tem vozilu pogonski agregat trilitrski, moči pa je za 210 kilovatov. Cena osnovnega modela je malo čez 70 tisočakov. V tem dobimo že marsikaj, recimo ključ z zaslonom, ki je kot manjši mobilni telefon in omogoča kup ukazov na daljavo, tudi parkiranje. Potem so tu ogrevani sprednji in zadnji sedeži, pa štiripodročna avtomatska klimatska naprava, prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu, možnost ukazovanja s kretnjami, asistent za dolge luči in še kaj. Potem so možne še razne dobrote, recimo laserske luči, pa nekaj paketov, ki se imenujejo First class, pa Bussines class, pa paket inovacij, Driving Assistant Professional in ekskluzivno usnje – vse za še več udobja in prestiža – pa spet presežemo sto tisočakov.

Potem pa je prišla na vrsto še šestica, uradno 630d xDrive Gran Turismo. Avtomobil v dolžino meri že spoštljivih 509 cm, kar se pozna predvsem ali pa sploh samo zadaj. Zadnji del avtomobila je tudi oblikovno najbolj privlačen, bi si upali trditi. Velika prtljažna vrata, ki se seveda odpirajo s pomočjo elektrike, vas popeljejo v zajeten in urejen prtljažni prostor, v katerem je za 600 litrov prostora. Če bi v avto tlačili daljše predmete, pa v prtljažniku stisnete gumb in zadnja klop se podre. Skratka, privlačno oblikovan in uporaben zadnji del avtomobila. Pogonski agregat je bil (kot pove že črka d v oznaki) dizelski, in sicer trilitrski šestvaljnik z 210 kilovati moči, asistiral pa je osem stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje brezhibno in vrhunsko. Poraba okoli osmih litrov za dve toni težko vozilo se zdi povsem razumna. Sicer seveda tudi v šestici voznik sedi povsem tako kot si želi. V pomoč mu je vsa tehnologija, ki sodi v avtomobil izdelovalca prestižnih vozil. Že osnovna opremljenost avtomobila je precej bogata- tak stane blizu 75 tisočakov, z nekaj dobrotami pa spet lahko hitro presežemo mejo sto tisočakov.

Zdaj je že čas, da gremo s cenami nekoliko navzdol. V Slovenijo se je v tem tednu pripeljal čisto novi Nissanov športni terenec qashqai, ki je leta 2007 začel s pohodom tovrstnih vozil. Dandanes ima že številno konkurenco, zato v tretji generaciji prihaja dodobra prenovljen. Oblikovno se je seveda približal zadnjim hišnim usmeritvam, se pravi, da predvsem prednji del kaže na sorodstvo z jukom, po drugi strani pa je še vedno jasno, da gre za qashqaija. V masko so namestili LED matrične žaromete, svetlobni podpis dnevnih luči pa je v obliki bumeranga. Avtomobil je malenkost večji, sicer pa poln tehnoloških inovacij, spisek asistenčno varnostnih sistemov je bogat. Dizelskega agregata ni več, bencinski je 1,3 litrski z blagohibridno tehnologijo in z močjo 103 ali 116 kilovatov. Opremljen je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, zmogljivejši tudi z novim brezstopenjskim CVT. Prihodnje leto bo v ponudbi še qashqai s sistemom e-POWER, ki ima vgrajen 1.5 litrski atmosferski agregat, ki je namenjen le proizvodnji električne energije, ki se shranjuje v bateriji, pogonski element pa je elektromotor z močjo 140 kilovatov. Cene naprednega in modernega športnega terenca se začnejo pri 23.300 evrih.

Poreklo avtomobilov

Sat, 28 Aug 2021 08:00:00 +0000

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.

Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.

Istega dne, ko nam je Ursula Bruseljska sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "Leto 2035 je še daleč!"

Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.

Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – Bajo 1000, ki hillbillyjem pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "Raptor …" Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.

Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.

Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.

Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.

Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.

Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.

Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.

Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Sat, 21 Aug 2021 08:00:00 +0000

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Wed, 18 Aug 2021 08:45:00 +0000

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.

Zavijanje desno v križiščih ob rdeči luči bo za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča

Najbolj pereča sprememba pa je dovoljeno zavijanje desno ob rdeči luči. Andrej Brglez iz AMZS pravi, da "bo to za slovenske voznike manjši problem, kot so jih predstavljala krožišča, ker bodo križišča, kjer se bo uporabljala ta možnost, relativno pregledna, sistematično in dobro izbrana. Prav tako bo tudi znak, ki bo to signaliziral voznikom, pregleden."

Kaj pa nas na področju prometne zakonodaje čaka v prihodnosti? Predvsem bo potrebno urediti možnost vožnje avtonomnih vozil: kje se lahko vozijo, kdo jih lahko vozi in na kakšen način. Odprto ostaja tudi polje eletričnih prevoznih sredstev. Po napodevih Brgleza se v prihodnosti policijski nadzor ne bo toliko povečal, bolj aktualen bo postal avtomatiziran nadzor mest in celotne države z radarji, senzorji in ostalimi merilci.

OI tudi promocija mobilnosti

Wed, 11 Aug 2021 07:56:00 +0000

Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.

Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke.

Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. Andrej Brglez spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela Toyota, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.

Suzukijev model SX4 s-cross je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre. Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start & Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.

V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.

Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni R-18 – retro v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a R-18 je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a R-18, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. R-18 ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim BMW išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.

Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu?

Sat, 17 Jul 2021 08:00:00 +0000

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Zdaj se je spremenilo toliko stvari, da postaja realna možnost menjave baterije prazne za polno.

Črka »Q« je recimo zelo pogosta v angleških kriminalnih romanih, na drugi strani pa precej redka v slovenski izreki. In še slabše bi bilo, če ne bi za tega posebneža abecede skrbeli pri Audiju. Njihov nabor vozil, ki jim vlada Q, je zelo impresiven, danes pa si nekoliko pobližje oglejmo dva predstavnika razreda, ki sta pred kratkim doživela in očitno tudi zelo uspešno preživela nekaj malega lepotnih posegov.

Q5 je centralna figura vseh Audijevih Q-jev. So večji in so tudi manjši, a Q5 je tisto vozilo, ki na samem vrhu pooseblja, za kaj pri cestnih terenskih vozilih sploh gre. Impresivna, a še obvladljiva podoba, polna prestiža v vse smeri, suverena tehnika in predvsem popolna vozniška izkušnja.

Novosti so skrite v podrobnostih in kot je navada, so se lotili svetil, maske hladilnika ter nekaterih sprememb v komunikaciji med vozilom in voznikom. Pri tem naj omenimo, da so modro obdržali tudi še nekaj analognih stikal, kar je v tem razredu že bolj izjema kot pravilo. Audi je, vsaj v našem primeru, še vedno dovolj samozavesten, da zaupa dizlu. Preganjana žival tik pred izumrtjem v takem audiju še zadnjič zamahne z repom. Dvolitrski 150-kilovatni TDi, naj nam bo oproščeno, je še vedno ultimativni pogonski agregat. Vožnja je mirna, zanesljiva, ob uporabi vrhunskih materialov tudi tiha, s sedemstopenjsko samodejno menjalniško izkušnjo in seveda z obveznim Quattro dodatkom je lahko voznik kraljična na zrnu graha, pa bo težko med vožnjo našel kakršno koli zamero. Omenimo še dodatno vgrajen generator, ki polni akumulator; ta zagotavlja energijo električnim porabnikom, pomaga pri pospeševanju in omogoča tudi t. i. »jadranje z ugasnjenim motorjem«. Audi Q5 je vrhunsko vozilo, eno redkih, ki navduši že samo ob pogledu nanj, ali ko zapelje mimo; zagotovo je izjemna izkušnja imeti ga, ampak glede na ceno je dovolj prijetna izkušnja samo opazovati ga.

Na srečo pa ima Q-oddelek nekaj tudi za plitvejše žepe. Ne sicer za prazne, zagotovo pa za bolj povprečne. Če od Q5 odštejemo tri Q-je, dobimo Q2.

Tako podoben, a tako drugačen od večjega brata. Prav tako malenkostno prenovljen, prav tako dobro ugnezden v razredu mestnih terencev. Q2 je prišel na trg nekoliko pozno. Medtem ko je konkurenca že na veliko tržila majhne terence, so se pri Audiju obirali in ko smo ga pred petimi leti prvič zagledali, smo Nemcem priznali, da so na zabavo zamujali z razlogom. Na vprašanje »kako narediti običajen avtomobilski razred poseben,« so odgovorili z odliko. Ni jih zaneslo v pretiravanja, avto je obdržal osnovne gabarite vsakdanjih bratrancev, kljub temu pa so ga nezmotljivo dvignili na novo, do takrat še nevideno raven. Od tistih dob je tudi konkurenca začela lišpati svoje mestne terence in od tod nuja po prenovi Q2.

Kot pri Q5 se je prenova dotikala svetil, maske hladilnika in digitalnega okolja. Ampak zato so nam sladkorčke zavili pod pokrovom. 1,5-litrski bencinski agregat s 110 kilovati je pravi mali tehnološki biser. Pred leti smo že poročali o tehnologiji sistema izklapljanja posameznih valjev v agregatu, ko so potrebe po navoru ali zmanjšane, ali pa je navor konstanten. Še natančneje: tehnologija COD, kar bi prevedli kot »cilinder na zahtevo,« občasno izklaplja drugi in tretji valj ter s tem varčuje pri porabi goriva. Tehnologija je za voznika povsem nevidna in še tako tehnološko zaverovan voznik igre valjev pod pokrovom ne opazi. Sploh če je v spregi še samodejni sedemstopenjski S-tronic. Poraba je zato za povsem spodoben kos avtomobila navsezadnje res ugodna, saj se zelo težko in s pretiravanji voznik prebije prek meje sedmih litrov. Q2 je po audijevsko zadržan, a tudi po Audijevsko premišljen in kakovosten avtomobil. Ker spada med tiste avtomobile, katerih nakup je že v dometu racionalne slovenske duše, ima na naših cestah tudi sorazmerno veliko predstavništvo.

Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme

Sat, 10 Jul 2021 08:00:00 +0000

Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.

Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, osebna, imena krajev, otokov ...

Za Volvo velja, tako pravijo, da je najvarnejši avto sveta. In kot pravijo pri Volvu, primat te znamke na področju avtomobilske varnosti najbolj uteleša model XC60. Avtomobili te znamke se bolj redko pripeljejo na naše dvorišče, a nas vedno znova spomnijo, da gre za napredna vozila s kopico vrhunskih varnostnih sistemov, ob XC60 pa še poudarjajo, da je zgrajen iz borovega jekla, ki je menda izjemno trdno. Če so zares najvarnejša na svetu, tega pač ne moremo preveriti in tudi nimamo namena. Uradna oznaka avtomobila je XC60 T6 Recharge Inscription Expression. Ob vsej že tako ne prav skromni osnovni opremi in še obilici dodatkov, ki jih avtomobil ponuja, posebej poudarimo pogonski sklop, ki ga nakazuje oznaka Recharge. Gre za dvolitrski bencinski priključni hibridni motor z močjo 186 kilovatov, ki omogoča približno 40 kilometrov vožnje samo na elektriko – torej je vožnja samo na krajše razdalje lahko izjemno prijazna – tako okolju kot tudi denarnici. Menjalnik je osemstopenjski samodejni, končna hitrost je omejena na 180 km/h – res ne vemo, zakaj bi se kdo vozil hitreje. Po akcijskem ceniku tak volvo XC60 z vsem, kar od takega vozila pričakujemo, stane 56 tisočakov. Testnemu avtomobilu so dodali še kopico bonbončkov, kot pravimo pri nas, tako da so ga v bistvu popolno opremili, tudi z nekaj dodatki, ki niso ravno nujni; tak pa je še 15 tisočakov dražji. Je pa res, da se cene osnovnih modelov XC60 začnejo pod 40 tisočaki, pa je jeklo enako trdno …

Ko smo pred nekaj tedni predstavljali hibridno ponudbo v naši avtomobilski stvarnosti, smo izpustili Hyundaia. Pa ne namenoma, temveč smo se morali postaviti v vrsto, saj njihovi hibridi privlačijo množico radovednežev, iz katere se ne tako redko izvijejo tudi posamezni kupci. Tuscon je zdaj z nami že toliko let, da ga lahko razglasimo za tradicionalni SUV. Resnici na ljubo je bil Tuscon SUV še preden so SUV-ji sploh obstajali. V novi generaciji prihaja Tuscon med nas kot zelo napredno, da ne zapišemo tudi kot prenapredno vozilo, ki je s samosvojim oblikovanjem postavilo Hyundai na dva bregova iste reke. Hočemo zapisati, da ima novo, revolucionarno in drzno oblikovanje te avtomobilske znamke sicer ogromno podpornikov, a tudi nekaj nasprotnikov. Hyundai niso nič več dolgočasno predvidljivi. Opazka o premodernosti pa se nanaša na uporabniški vmesnik; sicer je moda prisotna vsepovsod po avtomobilskem vesolju in dopuščamo, da smo v naši redakciji brezupno konservativni; a kopanje, vrtanje in iskanje po menijih, da voznik prepriča avtomobil v najosnovnejše operacije, niti ni preveč zabavno. Na srečo so za nekatere funkcije še vedno obdržali klasična stikala. Tako recimo za izklop opozorila za zapuščanje voznega pasu, ne potrebujete računalniškega predznanja. Ampak največje veselje smo imeli s pogonom. Hyundai je eden redkih, ki ponuja vse možnosti pogona, kar smo jih do zdaj izumili. Agregati na notranje izgorevanje, povsem električna vozila, hibridi takšni in drugačni. V našem primeru drugačni, saj je priklopni hibrid vsaj v teoriji najboljše iz obeh svetov. Baterija je seveda primerno manjša kot pri povsem električnih modelih, ampak s skoraj 14 kWh se da prepeljati nekje do 50 kilometrov. Če uporabljate avtomobil za dnevne vožnje in doma posedujete polnilno postajo, je takšen nakup smiselna in lahko tudi gospodarna izbira.

Še dve novički dodajmo: skupina Renault in podjetje Plug Power utirata novo pot v brezogljično modilnost. HYVIA (Hy pomeni vodik, Via cesto) bo skrbela za proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo zelenega vodika, ki ga bodo pridobivali z elektrolizo vode. Do konca letošnjega leta bo imel Renault v ponudbi tri lahka gospodarska vozila na gorivne celice: velik furgon Master van z 12-kubičnim tovornim prostorom in z dosegom do 500 km, še večji furgon z 19 kubičnimi metri prostornine za tovor in Master mestni minibus za 15 oseb in dosegom 300 kilometrov.

Toyota pa je v svoji francoski tovarni, kjer že izdelujejo modela yaris in yaris hibrid, začela s proizvodnjo novega kompaktnega športnega terenca yaris cross. Zasnovan je za evropske kupce, prodaja se bo začela avgusta, predvsem hibridna različica bo ponujala izjemno nizke emisije.

Projekt Sopotnikov v Kočevju bodo nadgradili

Sat, 03 Jul 2021 08:00:00 +0000

V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.

Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom

Novica, da naša mlada teniška zvezda Tamara Zidanšek sodeluje s Peugeotem, nam je pozornost obrnila k temu francoskemu velikanu. In mirno lahko zapišemo, da so pred temi avtomobili časi debelih krav. S tehnološko inovativnostjo, navezano na tradicijo, in predvsem z oblikovno prodornostjo, verjetno pa tudi po zaslugi novega trgovca v Sloveniji se ti avtomobili pospešeno vračajo v naše misli in garaže. Tamara je sedla v novega 3008, in kamor Tamara, tja tudi mi. Nekoč celo evropski avto leta je ob zenitu svoje druge generacije še vedno zelo všečen avtomobil. Moda z velikimi kolesi, visokimi boki in miniaturnimi okni je še vedno privlačna in 3008 ji zvesto sledi. Če bi iskali poudarke, ne moremo mimo navdušujočega dejstva, da je 3008 prostorno vozilo. Ob štirih metrih in pol se kaj takega tudi pričakuje, a jama, ki zazeva ob podrtih zadnjih sedežih, je resnično impresivna in pri recimo navdušenih rekreativcih dokaže tudi svojo praktičnost. Brez težav pogoltne gorsko kolo. Tudi tisto z baterijo.

Drugi poudarek pa je novi dizel. Počasi gredo iz mode, ampak pri Peugeotu so dali stoletni tehnologiji še eno priložnost. Sicer prijazno le z 1,5 litra prostornine, ampak, izrečeno po tiho in sramežljivo: "Madona, smo pogrešali kak dober dizel!" Dizelska vožnja, čeprav s 96 kilovati, je pač drugačna; umirjena, zvezna in žal – tudi umazana. Ampak poraba je zanemarljiva, doseg impresiven, in če vsemu skupaj poveljuje še samodejni menjalnik, je izkušnja toliko imenitnejša. In mimogrede; če so se pri agregatu vrnili k dizlu, so se pri menjalniku vrnili h klasiki. Sicer so dodali možnost osmih prestavnih razmerij, ampak klasičen samodejni menjalnik s pretvornikom navora ob dizlu Peugeotu 3008 dodaja novo dimenzijo. Najmanj to.

In poglejmo še naprej. Ko bo Tamara Zidanšek prihodnje leto prišla v finale Rolanda Garrosa, bo v uporabo prejela številko večji avtomobil – Peugeot 5008. Najbrž celo tistega z oznako GT. To si upamo staviti. Spet dizel, le da močnejši in večji … Dva litra in 133 kilovatov. Tri vrste sedežev, pri tem je zadnja pogreznjena v dno. Prestiž, zajetnost in oblikovna samosvojost v vse smeri. Mimogrede; spomin je kar nekaj časa iskal avtomobil, ki bi ga lahko priglihali oblikovni samosvojosti Peugeota 5008. Ker v avtomobilskem svetu ne obstaja nič, kar nekoč že ni bilo. In 5008 na hitro spominja na samosvojega forda, ki je bil žal v prodaji le v Združenih državah in se imenuje FLEX. Škatlasta oblika, prostora za sedem potnikov in težko skrita želja, da razred enoprostorcev ne bi povsem izginil iz avtomobilskega vesolja. Mimo česa pa absolutno ne moremo, ko pišemo o sodobnih Peugeotih … Ena prvih digitalizacij voznikovega okolja, ki so jo pred leti poimenovali I-Cocpit, je še vedno vrhunska. Uporabniška logika voznika vodi med klasičnimi stikali in nastavitvami, dostopnimi na zajetnem zaslonu, ampak kljub vedno novim aplikacijam ali asistenčnim sistemom okolje ni izgubilo svoje preglednosti. Seveda še vedno obstaja skrb, da vozniku svetleče skušnjave ne odvrnejo pozornosti, a v urejenem in logičnem okolju je za kaj takega manj možnosti kot v digitalnem kaosu.

Naj bodo današnje minute še naprej francoske. Namreč, v tem tednu je tudi Slovenijo obiskala t.i. Renaultova LGV karavana, pomeni, da so na ogled pripeljali tri nove modele iz programa lahkih gospodarskih vozil, ki bodo v bližnji prihodnosti zapeljali tudi na slovenske ceste. Popolni novinec v ponudbi je express van, ki je dokaj preprost in uporaben prevoznik s tovornim prostorom velikim 3,3 kubičnega metra, ki ga s premakljivo mrežasto pregrado, ko nimamo sopotnika, lahko še podaljšamo in povečamo. Potniške različice expressa ne bo, kot tudi ne večjega potniškega kangooja – menda so zanimanje za tovrstne prevoze močno načeli športni terenci. Ena od poglavitnih značilnosti, ki jo prinaša tretja generacija kangooja van, je velika bočna odprtina, ki so jo pri Renaultu poimenovali kar "Sezam, odpri se." Pogonski agregati so dizelski, pride pa tudi električni.

Predstavil se je še prenovljeni trafic passenger, ki stavi na še več elegance, udobnosti in varnosti. Ob devetih velikih sedežih v treh vrstah ponuja zadaj še 1,8 kubičnega metra prostora za prtljago. Novosti še ni na naših cestah, bodo pa kmalu.

Motorist ne more biti vedno prvi

Sat, 26 Jun 2021 08:00:00 +0000

Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.

Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …

Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.

Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.

Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"

Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.

Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.

Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …

Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.

Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.

O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.

Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.

Na počitnice bomo šli z avtom

Sat, 19 Jun 2021 08:00:00 +0000

Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.

Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.

Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.

Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.

Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.

Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.

Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.

Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.

V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.

Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.

V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.

Asistenti prevzemajo nadzor nad motocikli

Sat, 12 Jun 2021 08:00:00 +0000

Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.

Zelo uporabna sta recimo aktivni tempomat, ki motociklu omogoča avtomatsko zaviranje in pospeševanje in pa zavorni sistem, ki omogoča zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen

Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.

Kdo ve, ali so se spremenila mesta, ali avtomobili. Ampak izraz "mestni avtomobili"« že dolgo ni več primeren. Seveda se vsi avtomobili lahko vozijo po mestih in mesta jih, sicer vedno manj gostoljubno, tudi sprejmejo, a majhni avtomobili, primerni za šviganje po ulicah in parkiranje v škrbinah to niso več. Hyundai i20 je lep primer povedanega. Kot azijski konkurent je bil ob vseh atributih v minulih generacijah tudi še cenovno ugoden; no, tudi to je šlo rakom žvižgat.

Hyundai i20, priljubljen tudi na naših cestah, je nov. In lotili so se ga resno; ostre, natančne in odločne linije so pustile korejsko skromnost, ki je bila vesela že, če je v Evropi sploh smela tekmovati, daleč za seboj. Danes je to samozavestno stoječ avto in kar zunanjost obljublja, notranjost nato tudi uresniči. Presenetljivo veliko prostora je v vse štiri strani neba. Enostavno v tem Hyundaiu tudi štirje odrasli ne bodo čutili tesnobe, da ne govorimo, kako vesela bo družina z odraščajočo mladino.

Okoli kokpita je ostalo še nekaj pridiha veselih devetdesetih, ki pa ga povsem prekrije sodoben uporabniški vmesnik in digitalizirano okolje. V zadnji letih se moramo vedno bolj ukvarjati z logičnostjo, intuitivnostjo in dostopnostjo teh elektronskih pomagal, kajti vsa zadeva lahko precej hitro zdrkne prek roba prometne varnosti. Tu je Hyundai premišljen in previden z še nekaj pomoči klasičnih stikal; ponotranjenje vse tiste živopisnosti na ekranih in armaturni plošči, pa zahteva nekaj časa, če že ne lastništva.

Sodobni so tudi agregati; sodobni v smislu zadnje evolucije zniževanja prostornin. Litrski trivaljnik diha s pomočjo turbine, 73 kilovatov je za namen avtomobila več kot dovolj, če pa si zaželite nekaj avtomobilske rekreacije, hitro protestira tudi podvozje, Ki pa je dobrodošlo mehko ob luknjasti realnosti slovenskega regionalnega cestnega omrežja.

Zabeležimo še dve predstavitvi. Najprej – recimo kar lepo presenečenje iz Renaulta. Že nekaj časa je jasno, da se okus kupcev odmika od ustaljenih norm, ki smo jih poznali skoraj celo avtomobilsko stoletje. Nastajajo razredi, podrazredi, niše ... mnogi vozniki bi radi izstopali, bili drugačni, modni.. Tako se je pred časom rodil nekakšen križanec, ki ni le SUV, temveč je SUV kupejevske oblike. Z modo so začeli veliki, dragi in prestižni, zdaj pa se seli po razredih navzdol. Zelo uspešno, če lahko pripomnimo.

Renault ne more stati ob strani. Za nalogo so določili starega dobrega Megana, ga podvrgli popolni stilski transformaciji in nastal je Megane Conquest. Na večini trgov se bo sicer imenoval arrkana, Slovenija z okolico pa je za Renault očitno dovolj pomembna, da smo dobili svoje poimenovanje.

Po prvih kilometrih sodeč gre za zelo zanimiv avtomobil, ki stavi predvsem na atraktivno obliko, a tudi v vseh ostalih pritiklinah, ki jih pričakujemo od sodobnega avtomobila, vse prej kot caplja na začelju.

Druga novost tedna pa je hondin novi model crosstar. Gre v bistvu za model jazz v izvedbi crossover. Avtomobilu so za tri centimetre povečali oddaljenost od tal, je pa tudi nekoliko daljši. Podobno kot jazz se tudi crosstar ponaša s prilagodljivo in prostorno notranjostjo, pogon pa je hibridni. Pogonski agregat je 1,5 litrski bencinski, a se je več kot polovico časa možno peljati tudi na elektriko. Generator proizvaja električno energijo in jo dovaja do baterije oziroma do pogonskih koles. Pri Hondi bodo letos slovenskemu trgu zagotovili 20 vozil crosstar, redna cena znaša 26 tisočakov.

Prihodnji teden pričakujemo prihod dveh novih modelov- to bosta Audijev eTron GT in Hyundai bayon.

Ofenziva z električnimi se nadaljuje

Sat, 05 Jun 2021 08:00:00 +0000

Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.

Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo svoj prostor dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.

In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.

Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.

Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.

Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.

Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na spletni strani AMZS.

Hibridni plaz se je sprožil na Japonskem

Sat, 22 May 2021 08:00:00 +0000

Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.

Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani

Prejšnjikrat smo ugotavljali, da lahko električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes predstavljajo morda kar najugodnejšo možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je lahko za določen krog uporabnikov prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa številni kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.

Hibridi vseh vrst prihajajo zadnje čase pogosto tudi na naše dvorišče. Pred 14 dnevi smo opisovali že prej omenjenega Toyotinega yarisa, danes pa sedemo še v Renaultovega clia, ki prodira z oznako E-tech.

Tudi danes bomo torej posebno pozornost namenili pisanemu svetu hibridov. Tehnologija, okoli katere se vsaj malo lomijo kopja, ima eno veliko in neodtujljivo prednost. Lepo ravna s planetom.

Renault je, kot vsi avtomobilski proizvajalci, že pred časom sprejel številne okolijske zaveze, ki pa se jih v nasprotju s konkurenco tudi drži. Ne le da so bili eni prvoborcev električne mobilnosti, zdaj stopajo tudi proti hibridom, ki se zdijo ravno pravšnji most med električno alternativo in klasičnimi tehnologijami, ki slonijo na agregatih z notranjim izgorevanjem. Recimo capturja je mogoče dobiti tudi kot priključnega hibrida, danes pa si oglejmo clia, in to kot klasičnega hibrida.

O sami tehnologiji smo pisali že lani, ko je paleta Renaultovih hibridov pripeljala na naš trg, danes pa nekaj vtisov izza volana.

Zelo pomaga, da je clio kot vozilo v zadnjih letih naredil korak naprej. Pa pri tem ne mislimo le na drzno in učinkovito oblikovanje, temveč merimo tudi na nekatere druge sklope avtomobila. Pri majhnih vozilih ne srečaš zlepa tako domišljene in učinkovite digitalizacije voznikovega okolja, kot jo ima clio. Še pred leti so pri Renaultu z digitalnimi vmesniki hoteli preveč, kot so realno zmogli, danes pa je digitalizacija jasna, logična in razumljiva; ob tem obstaja v kokpitu še ravno dovolj klasičnih stikal, da tako varnost, pa tudi tisti z nostalgijo po analognem niso prikrajšani.

Clio vse agregate, bencinskega in dva električna, upravlja nekoliko drugače, kot to počnejo klasični hibridi. Če je beseda "klasično" za hibridni pogon sploh primerna. Vsi agregati skupaj ponujajo impozantne 103 kilovate moči, to pa je za clia več kot spodobno. Nekje od hitrosti 80 kilometrov na uro je vklapljanja elektromotorja konec, pri nižjih hitrostih pa se elektrogospodarstvo kar pogosto oglaša; ko se baterija med dolgimi vzponi ali mencanjem v koloni nevarno izprazni, se bencinski agregat spremeni v generator in napolni skladišče elektrike do potrebnega minimuma.

Posebno poglavje takega hibridnega clia je samodejni menjalnik, ki pravzaprav to več ni. Gre za zapleten in napreden tehnološki sklop, ki je eden glavnih krivcev, da je tak hibridni clio tudi cenovno precej zasoljen. Če zadevo poenostavimo do obisti: menjalnik za prenašanje navora ne potrebuje sklopke, saj se avtomobil vedno požene ob pomoči elektromotorja in od tod tudi skrb elektronskih možganov, da baterija nikoli ne bi ostala prazna.

In še najboljša novica: ob tej novi in zagotovo prelomni tehnologiji kupec predvsem dobi clia. O omenjenem vladarju, tudi slovenskih cest, pa ni, da bi izgubljali besede.

Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem

Sat, 15 May 2021 08:00:00 +0000

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna

Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa Boštjan Okorn iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. Andrej Brglez pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.

Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje. Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.

Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.

Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.

Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.

Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.

Kaj dela na cesti kenguru

Sat, 08 May 2021 08:00:00 +0000

Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.

Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji, avtomobil je ponekod dobil posebno vlogo

Tako kot obstaja slovenski, obstaja tudi evropski avto leta. In ker je Evropa naša skupna domovina, kakorkoli aktivno že sodelujemo pri izboru slovenskega naj vozila, se moramo ozreti tudi širše. Evropski avto leta za leto 2021 je Toyotin maček yaris. Najprej in na začetku. Pravih »malčkov« na evropskih cestah ni več, tudi pri Toyoti jim je uspelo bivalni prostor avtomobila maksimalno povečati. In ob tem zunanjost oblikovati privlačno, zanimivo, s kombinacijami barv karoserije celo atraktivno. To je prvi vtis, ko voznik, ali zgolj radovedni mimoidoči opazi vladarja evropskih cest. Oznaka ni le protokolarna, yaris je že dve desetletji prodajna uspešnica, tudi na slovenskih cestah najbolje prodajan model tega japonskega proizvajalca. Vozilu daje le tradicijo, status in pridih eksotike, kajti yaris je v resnici evropski izdelek. Načrtovan, sestavljan in prodajan na stari celini. Ob vseh presežnikih, ki jih mora imeti nagrajeno vozilo, se najprej ustavimo pri hibridnem pogonu, ki ta avto označuje in določa. V vozilo so privijačili povsem novo generacijo, po vrsti že četrto, hibridnih pogonov. Japonci so le pionirji na tem področju in Prius prve generacije je že dolgo zgodovinsko poglavje v stremljenjih po nižjih emisijah. Osnovni agregat je 1,5 litrski trivaljnik, ki sicer z značilnim oglašanjem sporoča svoj izvor, povezali pa so ga z elektromotorjem. Skupna moč obeh agregatov je kar 85 kilovatov, kar je za majhen avtomobil, ki se je rodil kot mestno vozilo, več kot dovolj. Potem je tukaj še brezstopenjski menjalnik, oziroma znamenito planetno gonilo, ki sprejme vse navore agregatov in jih kot enega samega prenese na kolesa… in vsa reč, stlačena pod ljubek pokrov motorja, deluje odlično. V naslednji oddaji vam predstavljamo še več hibridne tehnologije. Že zdaj lahko izdamo, kako yaris za zdaj še prekaša konkurenco. Delovanje pogona je povsem nezaznavno, zvezno, karkoli že počnete za volanom, pa vam porabe goriva ne bo uspelo dvigniti nad 5 litrov. »Moj diesel žre prav toliko,« se oglasi glas za šankom, ampak pri Toyoti ni več dizlov. Razen v velikih pošastih, ki jih izdelujejo za gverilske borce tretjega sveta. Manjšo pripombo imamo le na drobnjakarstvo voznikovega prostora, kjer je kombinacija analognega in digitalnega nekako nedosledna, saj so nekatere funkcije dosegljive s klasičnimi stikali, druge spet pa skozi digitalni uporabniški vmesnik. Ampak nič takšnega, kar lastništvo ne bo odpravilo v nekaj tednih. Ima pa evropski avto leta umazano podrobnost. Ni poceni. V najvišji ravni opreme, kjer je bogato obdarjen z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in nekaj prestiža pri materialih, se z 23 tisočaki močno zajeda v avtomobilski razred nad sabo.

Ford je delavce nadziral tudi doma

Sat, 01 May 2021 08:00:00 +0000

Z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, se je začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja.

V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla. Dandanes so delodajalci sicer v glavnem pripravljeni na dogovore z delavci in vsaj delno tudi pristajajo na njihove zahteve. Po drugi strani pa je boj za večji dobiček neizprosen in v ponudbi dobaviteljev ima prednost pač tisti, ki je cenejši. Avtomobilska industrija se usmerja k električnemu pogonu in avtonomnim vozilom in tu je iskati priložnosti v prihodnje.

Skoraj vsi so avti beli

Sat, 24 Apr 2021 08:00:00 +0000

Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.

Izjemno pomemben je prvi vtis, ki ga avtomobil naredi na potencialnega kupca, in pri tem ima nedvomno veliko vlogo tudi barva.

Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.

Danes je različnih barv in kombinacij na stotine, barve avtomobilov igrajo pomembno vlogo pri marketingu, saj je tisti prvi vtis, ki ga avto napravi na potencialnega kupca, izjemno pomemben.

Uporabniki volkswagnovega večnamenskega vozila caddy so zdaj pred resnim izzivom, da bi morda kupili novega. Skoraj decimeter je daljši od predhodnika, kar se seveda izdatno pozna tako v kabini, kjer se bo udobno počutilo pet potnikov, kot v prtljažniku, ki meri v dolžino 110 centimetrov in v širino skoraj 120. To pomeni, da če ga natrpamo do stropa, pogoltne dobrih 1200 litrov prtljage. Praktična je tudi asimetrično deljiva zadnja klop z možnostjo nastavitve naklona, ki jo lahko prekucnemo ali tudi odstranimo. Tako povečamo prostor za prtljago zadaj na dva metra dolžine in s tem prostornino tovornega prostora na 2,5 kubičnega metra.

Seveda je zdaj caddy v notranjosti osvojil mnogo tega, kar ponuja golf zadnje generacije, predvsem imamo v mislih digitalizacijo praktično vseh funkcij in nastavitev. Še vedno smo mnenja, da bi bilo z varnostnega vidika morda vseeno bolje, če bi na primer upravljanje radia, gretja in še česa lahko izvedli s premikanjem gumbov - dotikanje oznak na zaslonu s prsti le ukrade nekaj voznikove pozornosti. Skratka, znanje iz golfa so pri Volkswagnu prenesli tudi v caddya, ki je - spredaj s podobo osebnega avtomobila in zadaj še vedno s precej štirioglato in še vedno bolj "tovorno" podobo tako zdaj morda postal še manj tovorni dostavnik in še bolj družinski in udoben prevoznik potnikov - zadaj sedečim omogočajo lažji vstop in izstop tudi 70 centimetrov široka drsna vrata. Je pa seveda treba dodati, da je caddyjeva podoba modernejša in v duhu hišne usmeritve - tudi z zdaj že obveznimi LED svetili tako spredaj kot zadaj.

Morda bi kdo razmišljal tudi o malo zmogljivejšem pogonskem agregatu, a po drugi strani je dvolitrski 90 kilovatni dizel povsem ustrezen, poraba je v povprečju pod sedem litrov. Za dodatek k ležernosti in ugodju med vožnjo poskrbi tudi zelo uglajen in odziven sedemstopenjski samodejni DSG. Vse je torej nekako tako kot mora biti, žal se to, kar dobro kaže tudi pri ceni – ta je za tak avtomobil več kot 33 tisočakov.

Segment B SUV predstavlja pri nas četrtino trga v Sloveniji in tja spada tudi oplova mokka, ki se je v teh dneh pripeljala k nam. Gre za drugo generacijo, ki je že na pogled čisto drugačna od prejšnje. Avtomobil je krajši za 12 centimetrov, sicer pa skladno in atraktivno oblikovan, v notranjosti prostoren in kvalitetno izdelan. Večina funkcij je seveda digitaliziranih, nekaj stikal je na srečo še vedno fizičnih. Pogonski agregati so znani PSA-jevi, 1,2 litrski bencinski 74 ali 96 kilovatni, pa dizelski 81 kilovatni, možen je tudi osem stopenjski samodejni menjalnik. Moka pa je lahko tudi električna, e-motor je 100 kilovatni, baterija zadostuje za doseg blizu 300 kilometrov. Najcenejša mokka stane 19 tisočakov, električna najmanj 33.500 – brez upoštevanja subvencije. Letos naj bi pri nas prodali 600 vozil, 7 odstotkov bo električnih.

Pri Seatu so izdatno osvežili modela ibiza in arona. Ibiza – v 37 letih v petih generacijah skoraj 6 milijonov vozil, tako je ibiza najuspešnejši seatov model. V notranjosti seveda prevladuje digitalni dizajn, zunaj so opazna LED svetila spredaj in zadaj, v obeh vozilih je nekaj novih asistenčnih sistemov. Arona je na pogled nekoliko robustnejša. Na voljo je tudi motor na stisnjen zemeljski plin, menjalniki ročni ali samodejni DSG.

Novi volkswagnov električni ID.4., ki je pred kratkim na preizkusu Euro NCAP prejel vseh pet zvezdic, je postal Svetovni avto leta 2021. V izboru sodeluje 90 mednarodnih avtomobilističnih novinarjev iz 24 držav, ki glasujejo za najboljše novosti na svetovnem trgu. VW bo v prihodnjih dneh predstavil tudi novi vrhunski športni model z oznako ID.4 GTX iz serije popolnoma električnih avtomobilov. V prihodnje bodo vsi najzmogljivejši modeli posamezne serije ID nosili to oznako.

Nov izgled je dobila Honda HR-V. Je nekoliko nižja, a obenem prostornejša, opremljena s široko paleto naprednih varnostnih tehnologij in pripomočkov za voznika. Za odzivno in učinkovito vožnjo skrbi hibridna tehnologija – dva zmogljiva električna motorja, ki sta povezana z 1.5 litrskim bencinskim motorjem. Novi HR-V e:HEV se pripelje k nam predvidoma v decembru.

Na današnji dan pred 60 leti je Citroen novinarjem predstavil vozilo AMI 6, najprej kot limuzino, še bolj pa je bila uspešna karavanska različica. S svojim nepozabnim navznoter nagnjenim zadnjim steklom in obliko karoserije, ki so jo poimenovali linija Z, je AMI 6 občutno zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja.

Ob koncu le še o Najboljših za volanom 2021. Polfinalna izbora naj bi se odvila 2. in 3. junija (najprej za dekleta, potem za fante). Tako bodo določili po deset najboljših za finalni nastop, ki bo 22. junija. Če bi se slučajno kaj zataknilo, pa se bo tekmovanje odvilo v začetku julija. Zgodilo se bo seveda v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.