<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/botrstvo.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/botrstvo/</link>
        <title>Botrstvo</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/150291067/botrstvopodcast.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Bojana Rozman, dolgoletna romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, je lahko izjemen zgled otrokom, ki jih težka pot iz neurejenih romskih naselij do izobrazbe še čaka.&lt;p&gt;Rojena v romskem naselju star&amp;scaron;em, ki ne govorijo slovensko, je uspe&amp;scaron;no končala osnovno in srednjo &amp;scaron;olo, &amp;scaron;e vedno pa ni opustila niti načrtov o končanju &amp;scaron;tudija. Prav zaradi lastne izku&amp;scaron;nje toliko bolj razume stiske romskih otrok, za katere je vstop v &amp;scaron;olo lahko zelo težak. Zakaj je njihova pot do izobrazbe tako neuspe&amp;scaron;na, kaj je najtežje, kaj bi morali storiti, da bi tudi ti otroci lahko razvili svoje talente in potenciale, kako bi jim pri tem lahko pomagalo bolj&amp;scaron;e razumevanje in kako jim že pomagajo romske pomočnice?&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21643008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/VelikorRA_SLO_LJT_9108669_19889723.mp3"></enclosure>
        <guid>175212460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bojana Rozman, dolgoletna romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, je lahko izjemen zgled otrokom, ki jih težka pot iz neurejenih romskih naselij do izobrazbe še čaka.&lt;p&gt;Rojena v romskem naselju star&amp;scaron;em, ki ne govorijo slovensko, je uspe&amp;scaron;no končala osnovno in srednjo &amp;scaron;olo, &amp;scaron;e vedno pa ni opustila niti načrtov o končanju &amp;scaron;tudija. Prav zaradi lastne izku&amp;scaron;nje toliko bolj razume stiske romskih otrok, za katere je vstop v &amp;scaron;olo lahko zelo težak. Zakaj je njihova pot do izobrazbe tako neuspe&amp;scaron;na, kaj je najtežje, kaj bi morali storiti, da bi tudi ti otroci lahko razvili svoje talente in potenciale, kako bi jim pri tem lahko pomagalo bolj&amp;scaron;e razumevanje in kako jim že pomagajo romske pomočnice?&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212460</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 07:43:25 +0000</pubDate>
        <title>Veliko romskih otrok ob vstopu šolo sploh ne govori slovensko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta  precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva. </description>
        <enclosure length="17455872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/PotrehRA_SLO_LJT_9001711_19771907.mp3"></enclosure>
        <guid>175210625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>545</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta  precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210625</link>
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 08:31:02 +0000</pubDate>
        <title>Po treh izgubah bližnjih in treh poplavah doma se vprašaš, ali je sploh še mogoče slediti svojim sanjam? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred dobrim desetletjem je prvih nekaj dijakov iz programa Botrstvo dobilo pomoč iz posebnega Dijaškega sklada. Pomoč so nujno potrebovali predvsem za plačilo bivanja v dijaškem domu, brez katerega se mnogi med njimi sploh ne bi mogli šolati na želeni šoli. Od takrat je pomoč dobilo že 1200 mladih, zanje je bilo zbranih skoraj 1,4 milijona evrov. Pri Zvezi Anita Ogulin že ves čas opozarjajo na nedopustno dejstvo, da je pomoč dijakom popolnoma odvisna od uspešnosti zbiranja donatorskih sredstev, čeprav je v celoti porabljena za plačilo bivanja v državnih dijaških domovih in da država subvencij za bivanje za otroke iz nižjih socialnoekonomskih slojev sploh nima. Toda po desetletju opozarjanja in obljub, ki so jih dajali vsakokratni odločevalci, je stanje nespremenjeno, donatorskih sredstev za vse dijake, ki pomoč potrebujejo, pa ni več dovolj.
Sogovornici:
Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin
Mama dveh dijakov, ki se brez te pomoči ne bi mogla šolati na želeni šoli.</description>
        <enclosure length="23844864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/DesetletRA_SLO_LJT_8877461_19638345.mp3"></enclosure>
        <guid>175208948</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred dobrim desetletjem je prvih nekaj dijakov iz programa Botrstvo dobilo pomoč iz posebnega Dijaškega sklada. Pomoč so nujno potrebovali predvsem za plačilo bivanja v dijaškem domu, brez katerega se mnogi med njimi sploh ne bi mogli šolati na želeni šoli. Od takrat je pomoč dobilo že 1200 mladih, zanje je bilo zbranih skoraj 1,4 milijona evrov. Pri Zvezi Anita Ogulin že ves čas opozarjajo na nedopustno dejstvo, da je pomoč dijakom popolnoma odvisna od uspešnosti zbiranja donatorskih sredstev, čeprav je v celoti porabljena za plačilo bivanja v državnih dijaških domovih in da država subvencij za bivanje za otroke iz nižjih socialnoekonomskih slojev sploh nima. Toda po desetletju opozarjanja in obljub, ki so jih dajali vsakokratni odločevalci, je stanje nespremenjeno, donatorskih sredstev za vse dijake, ki pomoč potrebujejo, pa ni več dovolj.
Sogovornici:
Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin
Mama dveh dijakov, ki se brez te pomoči ne bi mogla šolati na želeni šoli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208948</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 09:00:44 +0000</pubDate>
        <title>Desetletje  Dijaškega sklada in neizpolnjenih obljub odločevalcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic. </description>
        <enclosure length="25616640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/NitenRA_SLO_LJT_8777933_19527778.mp3"></enclosure>
        <guid>175207071</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>800</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207071</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 08:30:43 +0000</pubDate>
        <title>Nič te ne more pripraviti na zgodbe, s katerimi se srečuješ</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Ne jočita, saj imata še mene,&quot; je takrat petletni Andrej skušal potolažiti starše, ki so žalovali za izgubo hčerke Mie. Ta je umrla po dolgoletnih zdravstvenih težavah zaradi prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav. Predana skrb in upanje v številna samoplačniška zdravljenja pa sta družino povsem izčrpala. &quot;Toliko kreditov za zdravljenje smo že imeli, da smo s težavo dobili še enega. Da moraš do zadnjega čakati, ali boš dobil denar in boš lahko pokopal otroka … ne najdem besed,&quot; pravi Mijin in Andrejev oče. Po njeni smrti pa ni ostala le globoka žalost, prišli so bolezni, izguba službe, izvršitelji in rubežniki, delo za le nekaj več kot minimalno plačo in številni stroški najemniškega življenja. Skupaj z dolgovi, s katerimi so skušali rešiti otrokovo življenje, je teža vseh bremen postala takšna, da je sami ne zmorejo več: &quot;Cele noči ne spim, tuhtam, preračunavam, zjutraj vstanem še bolj utrujen, kot sem zvečer legel v posteljo. Ne vidim več izhoda. Če ne bi bilo še tega otroka, mene že zdavnaj ne bi bilo več.&quot;

Andrejevi družini lahko pomagate. Najlažja pot je prek SMS-sporočil z gesloma BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919, lahko pa poljuben znesek nakažete na poseben sklic, ki je pri Zvezi Anita Ogulin odprt samo zanje:

ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
KODA: CHAR
NAMEN: ANDREJEVA ZGODBA
SKLIC: SI00   743

Kontaktni podatki programa Botrstvo:
info@boter.si ali 031 772 799
novinarka Vala 202 Jana Vidic: jana.vidic@rtvslo.si</description>
        <enclosure length="23407872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/ZeloteRA_SLO_LJT_8600801_19324697.mp3"></enclosure>
        <guid>175203346</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Ne jočita, saj imata še mene,&quot; je takrat petletni Andrej skušal potolažiti starše, ki so žalovali za izgubo hčerke Mie. Ta je umrla po dolgoletnih zdravstvenih težavah zaradi prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav. Predana skrb in upanje v številna samoplačniška zdravljenja pa sta družino povsem izčrpala. &quot;Toliko kreditov za zdravljenje smo že imeli, da smo s težavo dobili še enega. Da moraš do zadnjega čakati, ali boš dobil denar in boš lahko pokopal otroka … ne najdem besed,&quot; pravi Mijin in Andrejev oče. Po njeni smrti pa ni ostala le globoka žalost, prišli so bolezni, izguba službe, izvršitelji in rubežniki, delo za le nekaj več kot minimalno plačo in številni stroški najemniškega življenja. Skupaj z dolgovi, s katerimi so skušali rešiti otrokovo življenje, je teža vseh bremen postala takšna, da je sami ne zmorejo več: &quot;Cele noči ne spim, tuhtam, preračunavam, zjutraj vstanem še bolj utrujen, kot sem zvečer legel v posteljo. Ne vidim več izhoda. Če ne bi bilo še tega otroka, mene že zdavnaj ne bi bilo več.&quot;

Andrejevi družini lahko pomagate. Najlažja pot je prek SMS-sporočil z gesloma BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919, lahko pa poljuben znesek nakažete na poseben sklic, ki je pri Zvezi Anita Ogulin odprt samo zanje:

ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
KODA: CHAR
NAMEN: ANDREJEVA ZGODBA
SKLIC: SI00   743

Kontaktni podatki programa Botrstvo:
info@boter.si ali 031 772 799
novinarka Vala 202 Jana Vidic: jana.vidic@rtvslo.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203346</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 09:07:04 +0000</pubDate>
        <title>Zelo težko smo dobili kredit za otrokov pogreb. In ga še danes odplačujemo.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čez nekaj dni bo minilo 14 let, kar smo na Valu 202 objavili prvo zgodbo družine iz programa Botrstvo. Vsa leta poleg oddaj lahko slišite tudi spote, ki opozarjajo na sam program oziroma različne akcije znotraj njega. Zdaj so spoti dobili povsem novo zvočno podobo in tudi vsebino. Kako so jo zasnovali, pripovedujejo avtorja Aljoša in Dominik Bagola ter igralci Uroš Smolej, Lotos Vincenc Šparovec in Iva Kranjc Bagola. </description>
        <enclosure length="21604608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/NovazvoRA_SLO_LJT_8521525_19232931.mp3"></enclosure>
        <guid>175201523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čez nekaj dni bo minilo 14 let, kar smo na Valu 202 objavili prvo zgodbo družine iz programa Botrstvo. Vsa leta poleg oddaj lahko slišite tudi spote, ki opozarjajo na sam program oziroma različne akcije znotraj njega. Zdaj so spoti dobili povsem novo zvočno podobo in tudi vsebino. Kako so jo zasnovali, pripovedujejo avtorja Aljoša in Dominik Bagola ter igralci Uroš Smolej, Lotos Vincenc Šparovec in Iva Kranjc Bagola. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201523</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 09:57:14 +0000</pubDate>
        <title>Sreča ni v nakupovanju, sreča je v sobivanju</title>
      </item>
      <item>
        <description>14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.</description>
        <enclosure length="18761472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/MladipRA_SLO_LJT_8442089_19144446.mp3"></enclosure>
        <guid>175199615</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199615</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 09:19:45 +0000</pubDate>
        <title>Mladi športniki na ogledu OI: Težki trenutki te naredijo boljšega</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Že tekmovanja v Sloveniji so bila za nas velik strošek. Ko so se nadaljevala v tujini in so se pridružili stroški prevoza in nastanitev, pa nismo več zmogli. Se je zgodilo, da nismo mogli na tekmo in smo si pri sosedi sposodili denar, da smo lahko šli,« se športnih začetkov svojega sina spominja njegova mama. Sin je ljubezen do športa odkril pri šestih letih in od takrat razvija svoj talent. Zdaj njegovi uspehi segajo že v svetovni vrh, športno pot nadaljuje v članski kategoriji, postal pa je tudi študent fizioterapije. In morda vsega tega ne bi bilo, če mladenič ne bi dobil materialne pomoči programa za pomoč talentom Botrstvo. </description>
        <enclosure length="16621056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/VasihsRA_SLO_LJT_8355062_19045470.mp3"></enclosure>
        <guid>175197640</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>519</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Že tekmovanja v Sloveniji so bila za nas velik strošek. Ko so se nadaljevala v tujini in so se pridružili stroški prevoza in nastanitev, pa nismo več zmogli. Se je zgodilo, da nismo mogli na tekmo in smo si pri sosedi sposodili denar, da smo lahko šli,« se športnih začetkov svojega sina spominja njegova mama. Sin je ljubezen do športa odkril pri šestih letih in od takrat razvija svoj talent. Zdaj njegovi uspehi segajo že v svetovni vrh, športno pot nadaljuje v članski kategoriji, postal pa je tudi študent fizioterapije. In morda vsega tega ne bi bilo, če mladenič ne bi dobil materialne pomoči programa za pomoč talentom Botrstvo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197640</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 08:26:15 +0000</pubDate>
        <title>Včasih smo si pri sosedi sposodili, da je lahko šel na tekmovanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?</description>
        <enclosure length="23183616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/MonoskijRA_SLO_LJT_8271565_18951180.mp3"></enclosure>
        <guid>175195673</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195673</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 09:20:08 +0000</pubDate>
        <title>Monoskiji, biskiji in multismučarski užitki za mlade parasmučarje na Rogli  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Stroški ogrevanja so v mrzlih zimah kot je letošnja, še nekoliko višji, za tiste, ki živijo v energetsko potratnih nepremičninah, pa lahko postanejo neobvladljivi. Najemniki stanovanj so pri obvladovanju stroškov precej nemočni, medtem ko imajo lastniki nepremičnin na voljo tudi nekaj subvencij, ki jih nudi Eko sklad. Kdo je upravičen do 100% subvencije, kakšen je postopek in kako jim ne le do subvencije, pač pa tudi do dejanske izvedbe projekta lahko pomagajo t.i. koordinatorji?
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/strong&gt;Marjetka Martinčič, svetnica Eko sklada iz Sektorja za zmanj&amp;scaron;evanje energetske rev&amp;scaron;čine&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20768256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/Poleg10RA_SLO_LJT_8191631_18860701.mp3"></enclosure>
        <guid>175193842</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stroški ogrevanja so v mrzlih zimah kot je letošnja, še nekoliko višji, za tiste, ki živijo v energetsko potratnih nepremičninah, pa lahko postanejo neobvladljivi. Najemniki stanovanj so pri obvladovanju stroškov precej nemočni, medtem ko imajo lastniki nepremičnin na voljo tudi nekaj subvencij, ki jih nudi Eko sklad. Kdo je upravičen do 100% subvencije, kakšen je postopek in kako jim ne le do subvencije, pač pa tudi do dejanske izvedbe projekta lahko pomagajo t.i. koordinatorji?
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/strong&gt;Marjetka Martinčič, svetnica Eko sklada iz Sektorja za zmanj&amp;scaron;evanje energetske rev&amp;scaron;čine&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193842</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 08:14:03 +0000</pubDate>
        <title>Poleg 100 % subvencije na voljo tudi pomoč pri izpeljavi energetske izboljšave doma</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo. 
</description>
        <enclosure length="25170432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/OdnajstRA_SLO_LJT_8113899_18772600.mp3"></enclosure>
        <guid>175192013</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192013</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 08:45:59 +0000</pubDate>
        <title>Od najstnika v hudi finančni stiski do zdravnika s končano specializacijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje  (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom.
Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo</description>
        <enclosure length="22229760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/DovarstRA_SLO_LJT_8043631_18691757.mp3"></enclosure>
        <guid>175190159</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>694</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje  (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom.
Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190159</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 09:30:25 +0000</pubDate>
        <title>Do varstvenega dodatka odslej lažja pot, a še vedno ostaja vračljiv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času. </description>
        <enclosure length="17262336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/PoitnicRA_SLO_LJT_7969306_18607367.mp3"></enclosure>
        <guid>175188381</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>539</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188381</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 09:20:18 +0000</pubDate>
        <title>Počitnice, na katerih starejši znova občutijo vrednost in dostojanstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse življenje, odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanj žal nedosegljivo visoka.</description>
        <enclosure length="23998464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/DomagisRA_SLO_LJT_7859637_18483797.mp3"></enclosure>
        <guid>175184990</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse življenje, odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanj žal nedosegljivo visoka.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184990</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 09:30:05 +0000</pubDate>
        <title>Do magisterija kljub življenju v 18 m2 velikem stanovanju z dvema invalidkama in v veliki finančni stiski</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sogovornica, mlada ženska s tremi šoloobveznimi otroki, je bila od svojih najstniških let trdno vpeta v delo družinskega podjetja in od njega tudi finančno odvisna. Zaradi spremenjenih razmer v času epidemije covida-19 je bila postavljena pred dejstvo, naj svoj dom zastavi kot porok za kredit podjetju. V podjetju je delala od mladih nog, a nikoli s financami. In biti porok za kredit, ki bo omogočil preživetje in plače zaposlenim, je bilo samoumevno dejanje pripadnosti podjetju in zaupanja očetu, ki ga je ustvaril. Le da se je tokrat povsem zalomilo, kot se je prepozno izkazalo, tudi zaradi očetove bolezni. V letu, ki prihaja, bodo izgubili vse: tako nepremičnino staršev kot dom, v katerem živi z otroki. Družino kljub redni službi lahko preživlja le ob pomoči humanitarnih paketov hrane in pravi, da je bil zanjo božič že, ko je v takem paketu dobila veliko škatlo pralnega praška. 

Na take, na zunaj nevidne, a grozljive osebne stiske opozarja akcija &quot;Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš&quot; Zveze Anita Ogulin.
</description>
        <enclosure length="23217408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/DruinaRA_SLO_LJT_7790410_18407295.mp3"></enclosure>
        <guid>175183146</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sogovornica, mlada ženska s tremi šoloobveznimi otroki, je bila od svojih najstniških let trdno vpeta v delo družinskega podjetja in od njega tudi finančno odvisna. Zaradi spremenjenih razmer v času epidemije covida-19 je bila postavljena pred dejstvo, naj svoj dom zastavi kot porok za kredit podjetju. V podjetju je delala od mladih nog, a nikoli s financami. In biti porok za kredit, ki bo omogočil preživetje in plače zaposlenim, je bilo samoumevno dejanje pripadnosti podjetju in zaupanja očetu, ki ga je ustvaril. Le da se je tokrat povsem zalomilo, kot se je prepozno izkazalo, tudi zaradi očetove bolezni. V letu, ki prihaja, bodo izgubili vse: tako nepremičnino staršev kot dom, v katerem živi z otroki. Družino kljub redni službi lahko preživlja le ob pomoči humanitarnih paketov hrane in pravi, da je bil zanjo božič že, ko je v takem paketu dobila veliko škatlo pralnega praška. 

Na take, na zunaj nevidne, a grozljive osebne stiske opozarja akcija &quot;Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš&quot; Zveze Anita Ogulin.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183146</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Družina pred izgubo vsega: Najbrž je bil letos božič že, ko sem dobila veliko škatlo pralnega praška</title>
      </item>
      <item>
        <description>Decembrska akcija »Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš« Zveze Anita Ogulin ni le akcija zbiranja materialne pomoči, pač pa tudi opozarjanja na številne skrite stiske, ki na življenja otrok in odraslih močno vplivajo. Odrinjenost, izključenost ali zgolj občutki nepripadanja zaradi pomanjkanja, izgube doma, neželene selitve, izgube staršev, dohodkov ali šolskega neuspeha so v teh adventnih tednih še posebej težki. Te morda doživlja nekdo ob vas, v vašem bloku, vaši ulici, doživljajo jih otroci, ki sploh več ne morejo domov in na katere so se prav tako spomnili v tej akciji. In za marsikoga je prav zaradi skorajda zapovedane praznične radosti december najtežji mesec v letu. S številnimi zgodbami mladostnikov, staršev in družin se srečujejo sodelavke pri Zvezi Anita Ogulin. </description>
        <enclosure length="22906368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/DeklicaRA_SLO_LJT_7714396_18321260.mp3"></enclosure>
        <guid>175181197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>715</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Decembrska akcija »Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš« Zveze Anita Ogulin ni le akcija zbiranja materialne pomoči, pač pa tudi opozarjanja na številne skrite stiske, ki na življenja otrok in odraslih močno vplivajo. Odrinjenost, izključenost ali zgolj občutki nepripadanja zaradi pomanjkanja, izgube doma, neželene selitve, izgube staršev, dohodkov ali šolskega neuspeha so v teh adventnih tednih še posebej težki. Te morda doživlja nekdo ob vas, v vašem bloku, vaši ulici, doživljajo jih otroci, ki sploh več ne morejo domov in na katere so se prav tako spomnili v tej akciji. In za marsikoga je prav zaradi skorajda zapovedane praznične radosti december najtežji mesec v letu. S številnimi zgodbami mladostnikov, staršev in družin se srečujejo sodelavke pri Zvezi Anita Ogulin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181197</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 09:30:07 +0000</pubDate>
        <title>Deklica šokirana, da je celotno darilo samo zanjo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dejstvo je, da nikoli ne bo zmogel samostojnega življenja, ker potrebuje 24 urno pomoč pri vsem, opisuje življenje z enajstletnim sinom s hudimi razvojnimi težavami naša sogovornica, ki zanj skrbi povsem sama. 
&lt;p&gt;Že od sinovega rojstva je bilo jasno, da je življenje, kot ga je poznala, za vselej spremenjeno. A ob tem &amp;scaron;e posebej boli, da kljub najemnini in &amp;scaron;tevilnih dodatnih stro&amp;scaron;kih za terapije do dodatne denarne pomoči nista upravičena, pred kratkim sta izgubila celo pravico do subvencije &amp;scaron;olskega kosila. V najemni&amp;scaron;kem stanovanju in brez pomoči družine živita zares težko, deležna sta tudi predsodkov, obsodb, podtikanj in december je tudi zato zanju izjemno težak mesec. Čeprav sta namreč izjemna ljubitelja adventnih okrasitev, lučk in prireditev, ki jih obiskujeta, če so le brezplačne, in sin vse leto nestrpno pričakuje prav december, je to zanjo tudi bridko obdobje: za darilo in božično večerjo letos spet ne bo denarja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To je ena od ne&amp;scaron;tetih skritih stisk, s katerimi živijo družine pri nas. Nanje opozarja priložnostna decembrska akcija Zveze Anita Ogulin in ZPM, s katero zbirajo sredstva za pomoč družinam.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21762816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/VsakdoRA_SLO_LJT_7641705_18239408.mp3"></enclosure>
        <guid>175179481</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>680</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dejstvo je, da nikoli ne bo zmogel samostojnega življenja, ker potrebuje 24 urno pomoč pri vsem, opisuje življenje z enajstletnim sinom s hudimi razvojnimi težavami naša sogovornica, ki zanj skrbi povsem sama. 
&lt;p&gt;Že od sinovega rojstva je bilo jasno, da je življenje, kot ga je poznala, za vselej spremenjeno. A ob tem &amp;scaron;e posebej boli, da kljub najemnini in &amp;scaron;tevilnih dodatnih stro&amp;scaron;kih za terapije do dodatne denarne pomoči nista upravičena, pred kratkim sta izgubila celo pravico do subvencije &amp;scaron;olskega kosila. V najemni&amp;scaron;kem stanovanju in brez pomoči družine živita zares težko, deležna sta tudi predsodkov, obsodb, podtikanj in december je tudi zato zanju izjemno težak mesec. Čeprav sta namreč izjemna ljubitelja adventnih okrasitev, lučk in prireditev, ki jih obiskujeta, če so le brezplačne, in sin vse leto nestrpno pričakuje prav december, je to zanjo tudi bridko obdobje: za darilo in božično večerjo letos spet ne bo denarja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To je ena od ne&amp;scaron;tetih skritih stisk, s katerimi živijo družine pri nas. Nanje opozarja priložnostna decembrska akcija Zveze Anita Ogulin in ZPM, s katero zbirajo sredstva za pomoč družinam.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179481</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 07:43:59 +0000</pubDate>
        <title>Vsakdo, ki obsoja, bi moral izkusiti, kaj pomeni 24-urna skrb za takega otroka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati,  če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.</description>
        <enclosure length="24948480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/ObupanaRA_SLO_LJT_7566245_18154294.mp3"></enclosure>
        <guid>175177589</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati,  če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177589</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 08:22:54 +0000</pubDate>
        <title>Obupana mama: stanovanje bi ji oddali le, če bi jim ob najemnini zagotavljala tudi spolne usluge</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak otrok začne svojo pot z drugačnim nahrbtnikom. Nekateri s polnim, drugi s praznim.&lt;p&gt;Rev&amp;scaron;čina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopoma krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. &lt;strong&gt;Prof. dr. Vesna Lesko&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; brez olep&amp;scaron;evanja predstavi, kako &amp;scaron;ola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto dela prav nasprotno in nagrajuje že uspe&amp;scaron;ne. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebej izstopajo izku&amp;scaron;nje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo &amp;scaron;e breme predsodkov, zaradi česar je njihova pot navzgor &amp;scaron;e bolj strma.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: STA&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20683008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/TudirevRA_SLO_LJT_7491798_18070625.mp3"></enclosure>
        <guid>175175708</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak otrok začne svojo pot z drugačnim nahrbtnikom. Nekateri s polnim, drugi s praznim.&lt;p&gt;Rev&amp;scaron;čina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopoma krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. &lt;strong&gt;Prof. dr. Vesna Lesko&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; brez olep&amp;scaron;evanja predstavi, kako &amp;scaron;ola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto dela prav nasprotno in nagrajuje že uspe&amp;scaron;ne. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebej izstopajo izku&amp;scaron;nje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo &amp;scaron;e breme predsodkov, zaradi česar je njihova pot navzgor &amp;scaron;e bolj strma.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: STA&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175708</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi revni otroci morajo imeti pravico do uspeha</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mučno razmerje med Andrejinimi starši se je končalo že kmalu po njenem rojstvu in tako se mame skoraj ne spomni: spomni pa se zanemarjanja, večurnega čakanja na očeta v avtomobilu pred igralnico, spomni se njegovih partneric, s katerimi je imel spolne odnose v isti sobi. In nato je tudi sama doživela spolno zlorabo.

Njeno otroštvo je zaznamovala tudi mačeha, ki jo je redno pretepala, tako zelo, da se po zahtevni operaciji srca še nekaj mesecev ni smela vrniti domov in je živela pri najeti varuški. Pozneje je kot najstnica na še enem zahtevnem zdravljenju in rehabilitaciji v tujini ostala sama, brez spremstva, brez sredstev, brez podpore. Nekaj let o vseh zlorabah in stiskah ni povedala nikomur; ko je ob pomoči zaupne osebe zbrala pogum, pa je ostala brez družine in doma, sama ‒ najprej v varni hiši, pozneje v dijaški skupnosti. Kljub slabemu zdravju in formalni brezdomnosti pa ima velikanski cilj: študirati želi medicino in tako prispevati svoj delež k boljši družbi.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kako lahko pomagate Andreji?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Po&amp;scaron;ljite SMS z besedo &lt;strong&gt;BOTER5&lt;/strong&gt; ali &lt;strong&gt;BOTER10&lt;/strong&gt; na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt; ali donirajte v poljubnem znesku na spodaj navedeni sklic in pripis Andrejina zgodba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov porabljena za Andrejino izobrazbo in lažje življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM&lt;br /&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;br /&gt;BIC: LJBASI2X&lt;br /&gt;KODA: CHAR&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;NAMEN: ANDREJINA ZGODBA&lt;br /&gt;SKLIC: SI00 738&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kontaktni podatki programa Botrstvo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;info@boter.si ali 070 698 642&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;novinarka Vala 202 Jana Vidic: jana.vidic@rtvslo.si&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="25509888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/12/AndrejinRA_SLO_LJT_7417654_17983502.mp3"></enclosure>
        <guid>175173924</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mučno razmerje med Andrejinimi starši se je končalo že kmalu po njenem rojstvu in tako se mame skoraj ne spomni: spomni pa se zanemarjanja, večurnega čakanja na očeta v avtomobilu pred igralnico, spomni se njegovih partneric, s katerimi je imel spolne odnose v isti sobi. In nato je tudi sama doživela spolno zlorabo.

Njeno otroštvo je zaznamovala tudi mačeha, ki jo je redno pretepala, tako zelo, da se po zahtevni operaciji srca še nekaj mesecev ni smela vrniti domov in je živela pri najeti varuški. Pozneje je kot najstnica na še enem zahtevnem zdravljenju in rehabilitaciji v tujini ostala sama, brez spremstva, brez sredstev, brez podpore. Nekaj let o vseh zlorabah in stiskah ni povedala nikomur; ko je ob pomoči zaupne osebe zbrala pogum, pa je ostala brez družine in doma, sama ‒ najprej v varni hiši, pozneje v dijaški skupnosti. Kljub slabemu zdravju in formalni brezdomnosti pa ima velikanski cilj: študirati želi medicino in tako prispevati svoj delež k boljši družbi.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kako lahko pomagate Andreji?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Po&amp;scaron;ljite SMS z besedo &lt;strong&gt;BOTER5&lt;/strong&gt; ali &lt;strong&gt;BOTER10&lt;/strong&gt; na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt; ali donirajte v poljubnem znesku na spodaj navedeni sklic in pripis Andrejina zgodba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov porabljena za Andrejino izobrazbo in lažje življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM&lt;br /&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;br /&gt;BIC: LJBASI2X&lt;br /&gt;KODA: CHAR&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;NAMEN: ANDREJINA ZGODBA&lt;br /&gt;SKLIC: SI00 738&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kontaktni podatki programa Botrstvo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;info@boter.si ali 070 698 642&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;novinarka Vala 202 Jana Vidic: jana.vidic@rtvslo.si&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173924</link>
        <pubDate> Wed, 12 Nov 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrejina zgodba: Zlorabljana, zanemarjana in bolna si po nesrečnem otroštvu želi le nadaljevati s šolanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev. &lt;p&gt;In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo du&amp;scaron;evno zdravje, opozarja vodja raziskave Du&amp;scaron;evno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, &lt;strong&gt;prof. dr. Metka Kuhar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo &amp;scaron;e skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoli&amp;scaron;čine. Skrbi jih, kak&amp;scaron;na je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopo&amp;scaron;kodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmi&amp;scaron;ljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo prehitro prevesti v diagnoze in jih označiti za paciente.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Celotna raziskava je dosegljiva&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.fdv.uni-lj.si/obremenitve/projektdokument.aspx?idp=7647&amp;amp;id=329&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25724928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/05/ZaskrbljRA_SLO_LJT_7345039_17900899.mp3"></enclosure>
        <guid>175172098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>803</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev. &lt;p&gt;In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo du&amp;scaron;evno zdravje, opozarja vodja raziskave Du&amp;scaron;evno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, &lt;strong&gt;prof. dr. Metka Kuhar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo &amp;scaron;e skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoli&amp;scaron;čine. Skrbi jih, kak&amp;scaron;na je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopo&amp;scaron;kodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmi&amp;scaron;ljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo prehitro prevesti v diagnoze in jih označiti za paciente.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Celotna raziskava je dosegljiva&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.fdv.uni-lj.si/obremenitve/projektdokument.aspx?idp=7647&amp;amp;id=329&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172098</link>
        <pubDate> Wed, 05 Nov 2025 09:35:01 +0000</pubDate>
        <title>Zaskrbljenim in ranjenim mladim prehitro pripišemo vlogo pacientov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.</description>
        <enclosure length="19152384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/29/NovisoRA_SLO_LJT_7279752_17824198.mp3"></enclosure>
        <guid>175170446</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170446</link>
        <pubDate> Wed, 29 Oct 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Novi sošolci - zgodbe otrok s Kosova, ki so se priselili v Slovenijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Dokler je država le delno dobra, moramo biti ljudje dobrodelni,« je prepričan Aljoša Bagola, avtor, predavatelj, kreativec in eden od treh ambasadorjev programa Botrstvo, ki je to postal ob 15. obletnici tega programa. Z njim se je sicer prvič srečal kot kreativni direktor v podjetju, v katerem so zasnovali tudi prepoznavno igrivo podobo otrok na drevesu. Kritičen je do počasnih sistemskih sprememb, kljub temu pa je prepričan, da je Botrstvo pripomoglo k nekaterim premikom.  </description>
        <enclosure length="18455040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/21/AljoaBRA_SLO_LJT_7197333_17728796.mp3"></enclosure>
        <guid>175168421</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>576</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Dokler je država le delno dobra, moramo biti ljudje dobrodelni,« je prepričan Aljoša Bagola, avtor, predavatelj, kreativec in eden od treh ambasadorjev programa Botrstvo, ki je to postal ob 15. obletnici tega programa. Z njim se je sicer prvič srečal kot kreativni direktor v podjetju, v katerem so zasnovali tudi prepoznavno igrivo podobo otrok na drevesu. Kritičen je do počasnih sistemskih sprememb, kljub temu pa je prepričan, da je Botrstvo pripomoglo k nekaterim premikom.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168421</link>
        <pubDate> Wed, 22 Oct 2025 08:40:56 +0000</pubDate>
        <title>Aljoša Bagola: Botrstvo sodi med deset najprepoznavnejših blagovnih znamk pri nas </title>
      </item>
      <item>
        <description>Vez s programom Botrstvo je Peter Prevc spletel že pred desetletjem, ko je njegovo delovanje podprl z darovanjem smuči, s katerimi je v sezoni 2015/2016 dosegel največje uspehe kariere in s katerimi smo na dražbah Vala 202 dosegli najvišji izkupiček vseh časov. Tega je pozneje izdatno dopolnila še dražba podpisane čelade, s katero je sklenil to izjemno kariero, vseskozi pa je z Botrstvom povezan tudi na druge načine. Ob 15. obletnici delovanja Botrstva pa je postal tudi eden od treh uradnih ambasadorjev tega najbolj prepoznavnega programa za pomoč otrokom pri nas. </description>
        <enclosure length="21645312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/PeterPrRA_SLO_LJT_7136093_17659302.mp3"></enclosure>
        <guid>175166809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vez s programom Botrstvo je Peter Prevc spletel že pred desetletjem, ko je njegovo delovanje podprl z darovanjem smuči, s katerimi je v sezoni 2015/2016 dosegel največje uspehe kariere in s katerimi smo na dražbah Vala 202 dosegli najvišji izkupiček vseh časov. Tega je pozneje izdatno dopolnila še dražba podpisane čelade, s katero je sklenil to izjemno kariero, vseskozi pa je z Botrstvom povezan tudi na druge načine. Ob 15. obletnici delovanja Botrstva pa je postal tudi eden od treh uradnih ambasadorjev tega najbolj prepoznavnega programa za pomoč otrokom pri nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166809</link>
        <pubDate> Wed, 15 Oct 2025 07:50:19 +0000</pubDate>
        <title>Peter Prevc: Otroci morajo imeti možnost vsaj preizkusiti kakšno dejavnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Revščina je nasilje z lepim obrazom. Ima obraz izčrpane matere. Ima glas utišanega otroka. Ima tišino praznega hladilnika. In edini odgovor nanjo je glas – tvoj, moj, naš. In naša pomoč. Ker na državo se pri reševanju teh težav za zdaj ne moremo zanesti,« je v publikaciji, ki je izšla ob 15. obletnici Botrstva zapisala Ksenija Benedetti, predavateljica za poslovno komuniciranje in protokol. K programu so jo pritegnile zgodbe otrok in pa zaupanje v delo organizacije, ki program vodi, zdaj pa je skupaj s Petrom Prevcem in Aljošem Bagolo postala ambasadorka tega programa. Kako razmišlja o revščini in  njenih posledicah za otroke, kako o vzrokih zanjo v tako bogati družbi kot je naša?</description>
        <enclosure length="20650752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/08/AmbasadoRA_SLO_LJT_7067757_17581158.mp3"></enclosure>
        <guid>175165057</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Revščina je nasilje z lepim obrazom. Ima obraz izčrpane matere. Ima glas utišanega otroka. Ima tišino praznega hladilnika. In edini odgovor nanjo je glas – tvoj, moj, naš. In naša pomoč. Ker na državo se pri reševanju teh težav za zdaj ne moremo zanesti,« je v publikaciji, ki je izšla ob 15. obletnici Botrstva zapisala Ksenija Benedetti, predavateljica za poslovno komuniciranje in protokol. K programu so jo pritegnile zgodbe otrok in pa zaupanje v delo organizacije, ki program vodi, zdaj pa je skupaj s Petrom Prevcem in Aljošem Bagolo postala ambasadorka tega programa. Kako razmišlja o revščini in  njenih posledicah za otroke, kako o vzrokih zanjo v tako bogati družbi kot je naša?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165057</link>
        <pubDate> Wed, 08 Oct 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ambasadorka Ksenija Benedetti: Vesela sem, da v teh časih nisem otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že vrsto let študentka Tjaša živi le z mamo, s svojim očetom nima stika, drugih bližnjih sorodnikov nimata, a je z mamino skrbnostjo in iznajdljivostjo ter s Tjašinim honorarnim delom življenje teklo po ustaljenih tirnicah. Do usodne diagnoze, ki mami iz tedna v teden bolj jemlje sposobnost gibanja, hranjenja, tudi dihanja.&lt;p&gt;Tja&amp;scaron;a je morala poleg skrbi za redni &amp;scaron;tudij in zaslužek v celoti prevzeti skrb &amp;scaron;e za mamo: &amp;raquo;Večkrat se je du&amp;scaron;ila in sem se bala, da bom jaz ta, ki jo bom videla umreti, ker nimam medicinskega znanja, kako pomagati človeku s tako hudo boleznijo.&amp;laquo; Kljub vse zahtevnej&amp;scaron;i skrbi za hranjenje, nego, &amp;scaron;tevilne preglede in iskanje vsaj začasne pomoči je Tja&amp;scaron;i uspelo opraviti vse izpite na fakulteti. Moči za sicer zelo želeno nadaljevanje &amp;scaron;tudija ji zdaj jemljejo skrbi. Mamino življenje se nezadržno izteka, ostala bo sama, brez bližnjih sorodnikov, brez finančne varnosti, brez najbližje in edine osebe, ki ji pomeni dom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;KAKO LAHKO POMAGATE TJA&amp;Scaron;I:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Po&amp;scaron;ljite SMS z besedo BOTER5 ali BOTER10 na &amp;scaron;tevilko 1919 ali donirajte v poljubnem znesku na spodaj navedeni sklic in pripis za Tja&amp;scaron;o.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov porabljena za Tja&amp;scaron;ino izobrazbo in lažje življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM&lt;br /&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;br /&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;br /&gt;KODA: CHAR&lt;br /&gt;NAMEN:TJA&amp;Scaron;INA ZGODBA&lt;br /&gt;SKLIC: SI 736&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kontaktni podatki:&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;mailto:info@boter.si&quot;&gt;info@boter.si&lt;/a&gt; ali 070698642&lt;br /&gt;ali novinarka Vala 202 Jana Vidic: &lt;a href=&quot;mailto:jana.vidic@rtvslo.si&quot;&gt;jana.vidic@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20700672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/01/TjainaRA_SLO_LJT_6995671_17499822.mp3"></enclosure>
        <guid>175163251</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že vrsto let študentka Tjaša živi le z mamo, s svojim očetom nima stika, drugih bližnjih sorodnikov nimata, a je z mamino skrbnostjo in iznajdljivostjo ter s Tjašinim honorarnim delom življenje teklo po ustaljenih tirnicah. Do usodne diagnoze, ki mami iz tedna v teden bolj jemlje sposobnost gibanja, hranjenja, tudi dihanja.&lt;p&gt;Tja&amp;scaron;a je morala poleg skrbi za redni &amp;scaron;tudij in zaslužek v celoti prevzeti skrb &amp;scaron;e za mamo: &amp;raquo;Večkrat se je du&amp;scaron;ila in sem se bala, da bom jaz ta, ki jo bom videla umreti, ker nimam medicinskega znanja, kako pomagati človeku s tako hudo boleznijo.&amp;laquo; Kljub vse zahtevnej&amp;scaron;i skrbi za hranjenje, nego, &amp;scaron;tevilne preglede in iskanje vsaj začasne pomoči je Tja&amp;scaron;i uspelo opraviti vse izpite na fakulteti. Moči za sicer zelo želeno nadaljevanje &amp;scaron;tudija ji zdaj jemljejo skrbi. Mamino življenje se nezadržno izteka, ostala bo sama, brez bližnjih sorodnikov, brez finančne varnosti, brez najbližje in edine osebe, ki ji pomeni dom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;KAKO LAHKO POMAGATE TJA&amp;Scaron;I:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Po&amp;scaron;ljite SMS z besedo BOTER5 ali BOTER10 na &amp;scaron;tevilko 1919 ali donirajte v poljubnem znesku na spodaj navedeni sklic in pripis za Tja&amp;scaron;o.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov porabljena za Tja&amp;scaron;ino izobrazbo in lažje življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPM&lt;br /&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;br /&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;br /&gt;KODA: CHAR&lt;br /&gt;NAMEN:TJA&amp;Scaron;INA ZGODBA&lt;br /&gt;SKLIC: SI 736&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kontaktni podatki:&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;mailto:info@boter.si&quot;&gt;info@boter.si&lt;/a&gt; ali 070698642&lt;br /&gt;ali novinarka Vala 202 Jana Vidic: &lt;a href=&quot;mailto:jana.vidic@rtvslo.si&quot;&gt;jana.vidic@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163251</link>
        <pubDate> Wed, 01 Oct 2025 08:06:17 +0000</pubDate>
        <title>Tjašina zgodba: Nenehno me je bilo strah, da mami ne bom znala pomagati in jo bom videla umreti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Uspeha programa Botrstvo ne bi bilo brez številnih botrov in donatorjev, a tudi ne brez ekipe, ki v Zvezi Anita Ogulin že 15 let pomeni most med botri in varovanci. Tina, Špela, Urša, Andreja in Martina so ob pobudnici projekta Mileni Štular med tistimi, brez katerih ta program ne bi mogel tako nemoteno teči.

Kakšno je njihovo delo, kaj jih je naučilo, kakšna so njihova spoznanja, razmišljanja in življenjske lekcije?
</description>
        <enclosure length="25246464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/24/15letBRA_SLO_LJT_6928858_17422534.mp3"></enclosure>
        <guid>175161523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>788</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Uspeha programa Botrstvo ne bi bilo brez številnih botrov in donatorjev, a tudi ne brez ekipe, ki v Zvezi Anita Ogulin že 15 let pomeni most med botri in varovanci. Tina, Špela, Urša, Andreja in Martina so ob pobudnici projekta Mileni Štular med tistimi, brez katerih ta program ne bi mogel tako nemoteno teči.

Kakšno je njihovo delo, kaj jih je naučilo, kakšna so njihova spoznanja, razmišljanja in življenjske lekcije?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161523</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 08:20:26 +0000</pubDate>
        <title>15 let Botrstva: Ko je enajstletnik lahko prvič v življenju prijatelje povabil na rojstni dan </title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktobra bo program Botrstvo v Sloveniji dopolnil 15 let. V več kot trinajstih letih, kolikor ga podpiramo na Valu 202, smo vam predstavili tudi nekaj botrov, brez katerih tega programa ne bi bilo. Med njimi je že nekaj let tudi Leila, ki pravi, da sicer ne sodi med veteranske botre, a da to nadomesti s svojo srčnostjo,</description>
        <enclosure length="22819584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/17/VednoseRA_SLO_LJT_6861644_17345157.mp3"></enclosure>
        <guid>175159757</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktobra bo program Botrstvo v Sloveniji dopolnil 15 let. V več kot trinajstih letih, kolikor ga podpiramo na Valu 202, smo vam predstavili tudi nekaj botrov, brez katerih tega programa ne bi bilo. Med njimi je že nekaj let tudi Leila, ki pravi, da sicer ne sodi med veteranske botre, a da to nadomesti s svojo srčnostjo,</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159757</link>
        <pubDate> Wed, 17 Sep 2025 08:30:53 +0000</pubDate>
        <title>Vedno se zjočem, ko dobim pismo svojega varovanca </title>
      </item>
      <item>
        <description>Za nekatere pozitivno, za druge pa ne tako veselo dejstvo je, da se je začelo novo šolsko leto. Šola je za nekatere prostor druženja, prijateljevanja in sprejetosti, za druge pa vse prej kot to. &lt;p&gt;Prisluhnili smo zelo različnim mnenjem &amp;scaron;olarjev o tem, kako se imajo v &amp;scaron;oli, kaj jim je v&amp;scaron;eč, kaj bi spremenili in kdo je zanje dober učitelj, dodali pa so tudi nekaj spodbudnih besed za vse, ki se po brezskrbnih počitnicah te dni &amp;scaron;e s težavo odpravljajo v &amp;scaron;olo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20649984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/VolibRA_SLO_LJT_6717987_17179773.mp3"></enclosure>
        <guid>175156342</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za nekatere pozitivno, za druge pa ne tako veselo dejstvo je, da se je začelo novo šolsko leto. Šola je za nekatere prostor druženja, prijateljevanja in sprejetosti, za druge pa vse prej kot to. &lt;p&gt;Prisluhnili smo zelo različnim mnenjem &amp;scaron;olarjev o tem, kako se imajo v &amp;scaron;oli, kaj jim je v&amp;scaron;eč, kaj bi spremenili in kdo je zanje dober učitelj, dodali pa so tudi nekaj spodbudnih besed za vse, ki se po brezskrbnih počitnicah te dni &amp;scaron;e s težavo odpravljajo v &amp;scaron;olo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156342</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 08:45:41 +0000</pubDate>
        <title>V šoli bo vedno nekdo, ki te ima rad in te bo spodbujal!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru  je prvo tovrstno pri nas, ki je pred  skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo   samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa  nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi  uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem  igrišču.</description>
        <enclosure length="23202048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/27/MariborsRA_SLO_LJT_6658238_17112466.mp3"></enclosure>
        <guid>175154950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru  je prvo tovrstno pri nas, ki je pred  skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo   samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa  nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi  uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem  igrišču.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154950</link>
        <pubDate> Wed, 27 Aug 2025 08:45:57 +0000</pubDate>
        <title>Mariborsko Doživljajsko igrišče, mnogo več kot le brezplačno počitniško varstvo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.&lt;p&gt;&amp;ldquo;Ne prek noči, prek dneva se ti zgodi, da obstane&amp;scaron; pred izbiro, ali kupiti liter mleka otroku ali plačati elektriko, da je ne odklopijo,&amp;rdquo; opisuje sogovornica, mama dveh otrok, s katerima živi sama. Čeprav zaposlena za minimalno plačo, je nekako shajala vse do bolezni, ko je dohodek padel na dobrih 400 evrov. &amp;ldquo;Nikoli si nisem predstavljala, da ne bi imela za makarone, ampak se zgodi. Prejokala sem noči in dneve, to so tak&amp;scaron;ni psihični pritiski, da ne ve&amp;scaron;, kaj bi naredil. Ali &amp;scaron;el kam drugam &amp;hellip; ali pa se nekako boril in rinil z glavo skozi steno. Ljudje, ki imajo vse, ne vem, ali si lahko predstavljajo, kako hudo je to.&amp;rdquo; Da je podobnih zgodb &amp;scaron;e veliko, priča vse večje povpra&amp;scaron;evanje po paketih hrane, ne le pri Zvezi Anita Ogulin, pač pa tudi pri dveh največjih humanitarnih organizacijah. In kljub vse večjim stiskam, tudi zaposlenih prosilcev, je nejevere, da kdo dandanes nima za hrano, vse več.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/2025/08/07/potrebujemo-pomoc/&quot;&gt;Kako lahko pomagate?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24564480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/19/enikolRA_SLO_LJT_6595960_17040786.mp3"></enclosure>
        <guid>175153435</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>767</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.&lt;p&gt;&amp;ldquo;Ne prek noči, prek dneva se ti zgodi, da obstane&amp;scaron; pred izbiro, ali kupiti liter mleka otroku ali plačati elektriko, da je ne odklopijo,&amp;rdquo; opisuje sogovornica, mama dveh otrok, s katerima živi sama. Čeprav zaposlena za minimalno plačo, je nekako shajala vse do bolezni, ko je dohodek padel na dobrih 400 evrov. &amp;ldquo;Nikoli si nisem predstavljala, da ne bi imela za makarone, ampak se zgodi. Prejokala sem noči in dneve, to so tak&amp;scaron;ni psihični pritiski, da ne ve&amp;scaron;, kaj bi naredil. Ali &amp;scaron;el kam drugam &amp;hellip; ali pa se nekako boril in rinil z glavo skozi steno. Ljudje, ki imajo vse, ne vem, ali si lahko predstavljajo, kako hudo je to.&amp;rdquo; Da je podobnih zgodb &amp;scaron;e veliko, priča vse večje povpra&amp;scaron;evanje po paketih hrane, ne le pri Zvezi Anita Ogulin, pač pa tudi pri dveh največjih humanitarnih organizacijah. In kljub vse večjim stiskam, tudi zaposlenih prosilcev, je nejevere, da kdo dandanes nima za hrano, vse več.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/2025/08/07/potrebujemo-pomoc/&quot;&gt;Kako lahko pomagate?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153435</link>
        <pubDate> Wed, 20 Aug 2025 08:32:53 +0000</pubDate>
        <title>Še nikoli ni bilo toliko povpraševanja po hrani in tako malo razumevanja za to stisko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po desetletju premora je letos znova zaživel tabor otrok, ki del ali pa celotno svoje življenje preživljajo v rejniških družinah. V Izoli so nekaj nepozabnih dni preživeli s spremljevalci, s katerimi so delili izkušnje, stiske, strahove in načrte za prihodnost. </description>
        <enclosure length="25921536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/13/TaborreRA_SLO_LJT_6550193_16987297.mp3"></enclosure>
        <guid>175152256</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po desetletju premora je letos znova zaživel tabor otrok, ki del ali pa celotno svoje življenje preživljajo v rejniških družinah. V Izoli so nekaj nepozabnih dni preživeli s spremljevalci, s katerimi so delili izkušnje, stiske, strahove in načrte za prihodnost. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152256</link>
        <pubDate> Wed, 13 Aug 2025 08:45:24 +0000</pubDate>
        <title>Tabor rejniških otrok: »Domov grem s potovalko, polno ljubezni«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lani je prvič zaživela akcija Čarobno poletje, ki družinam omogoča vsaj enodnevno skupno doživetje na izletu, bazenu, ogledu zanimivosti, predstav, razstav in podobnih dogodkov.  Do danes je to priložnost dobilo več kot 1200  otrok in njihovih skrbnikov. &lt;p&gt;Nedavni enodnevni izlet v italijansko Verono, kjer so otroci stari od &amp;scaron;e ne treh let do polnoletnosti brez najmanj&amp;scaron;e pripombice preživeli skupaj več kot 10 ur vožnje v avtobusu, je bil ne le prijetno doživetje, pač pa tudi dokaz, kako zelo veliko družinam to pomeni. In kako le nekajurni obisk mesta in živalskega vrta otrokom odpira oči o svetu zunaj meja države, predvsem pa zunaj meja finančnih zmožnosti, v katerih živijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mimogrede pa je izlet mlademu navdu&amp;scaron;encu nad zgodovino izpolnil velikansko željo - lahko si je ogledal veronski kolosej.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24738816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/05/DasemvRA_SLO_LJT_6494848_16922689.mp3"></enclosure>
        <guid>175150759</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lani je prvič zaživela akcija Čarobno poletje, ki družinam omogoča vsaj enodnevno skupno doživetje na izletu, bazenu, ogledu zanimivosti, predstav, razstav in podobnih dogodkov.  Do danes je to priložnost dobilo več kot 1200  otrok in njihovih skrbnikov. &lt;p&gt;Nedavni enodnevni izlet v italijansko Verono, kjer so otroci stari od &amp;scaron;e ne treh let do polnoletnosti brez najmanj&amp;scaron;e pripombice preživeli skupaj več kot 10 ur vožnje v avtobusu, je bil ne le prijetno doživetje, pač pa tudi dokaz, kako zelo veliko družinam to pomeni. In kako le nekajurni obisk mesta in živalskega vrta otrokom odpira oči o svetu zunaj meja države, predvsem pa zunaj meja finančnih zmožnosti, v katerih živijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mimogrede pa je izlet mlademu navdu&amp;scaron;encu nad zgodovino izpolnil velikansko željo - lahko si je ogledal veronski kolosej.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150759</link>
        <pubDate> Wed, 06 Aug 2025 08:41:04 +0000</pubDate>
        <title>Da sem videl kolosej, mi je  pomenilo največ na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Na začetku me je bilo strah, potem sem bil pa pogumen in me ni več strah,« , »Zaljubil sem se v punco, ki mi je zelo všeč, pa hrana je bila dobra, moram pohvaliti kuharice« in »Imamo super vzgojiteljico Polono, ki dela super kitke, lahko se naročite,« je nekaj iskrenih vtisov otrok, ki so delček počitnic preživeli na letovanju v Kranjski Gori v čarobni vili Šumica. Kaj vse so počeli, kaj jim je bilo všeč in ali take počitnice priporočajo tudi drugim? </description>
        <enclosure length="15715584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/30/VemiRA_SLO_LJT_6448400_16867931.mp3"></enclosure>
        <guid>175149482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>491</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Na začetku me je bilo strah, potem sem bil pa pogumen in me ni več strah,« , »Zaljubil sem se v punco, ki mi je zelo všeč, pa hrana je bila dobra, moram pohvaliti kuharice« in »Imamo super vzgojiteljico Polono, ki dela super kitke, lahko se naročite,« je nekaj iskrenih vtisov otrok, ki so delček počitnic preživeli na letovanju v Kranjski Gori v čarobni vili Šumica. Kaj vse so počeli, kaj jim je bilo všeč in ali take počitnice priporočajo tudi drugim? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149482</link>
        <pubDate> Wed, 30 Jul 2025 08:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Všeč mi je bilo, ko nas je vsak večer učiteljica objela in nam prebrala pravljico </title>
      </item>
      <item>
        <description>Natanko leto dni je od smrti Anite Ogulin, najbolj prepoznavne humanitarke pri nas. Čeprav je izguba nenadomestljiva, je njena zapuščina ogromna, njen del pa je tudi skupina sodelavcev, ki jih je s svojim zgledom in dolgoletnim sodelovanjem oblikovala v povezano ekipo, ta pa še naprej vodi programe, kot so Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Ob prvi obletnici smrti se bodo svoje mentorice in vzornice, po kateri se zdaj imenuje tudi celotna organizacija, spomnili tudi z Veliko akcijo srčnosti, v kateri bodo do 25. julija zbirali hrano in higienske pripomočke.Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 ter prispevate 10 EUR v Anitin sklad.

&lt;p&gt;Anita je bila znana tudi kot odlična govorka, nekaj njenih misli je na voljo v &lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/o-nas/anita-ogulin/&quot;&gt;digitalni knjižici&lt;/a&gt;, ki jo lahko prelistate na spletni strani Zveze Anita Ogulin.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14881536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/16/LetodniRA_SLO_LJT_6338461_16738263.mp3"></enclosure>
        <guid>175146635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Natanko leto dni je od smrti Anite Ogulin, najbolj prepoznavne humanitarke pri nas. Čeprav je izguba nenadomestljiva, je njena zapuščina ogromna, njen del pa je tudi skupina sodelavcev, ki jih je s svojim zgledom in dolgoletnim sodelovanjem oblikovala v povezano ekipo, ta pa še naprej vodi programe, kot so Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Ob prvi obletnici smrti se bodo svoje mentorice in vzornice, po kateri se zdaj imenuje tudi celotna organizacija, spomnili tudi z Veliko akcijo srčnosti, v kateri bodo do 25. julija zbirali hrano in higienske pripomočke.Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 ter prispevate 10 EUR v Anitin sklad.

&lt;p&gt;Anita je bila znana tudi kot odlična govorka, nekaj njenih misli je na voljo v &lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/o-nas/anita-ogulin/&quot;&gt;digitalni knjižici&lt;/a&gt;, ki jo lahko prelistate na spletni strani Zveze Anita Ogulin.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146635</link>
        <pubDate> Wed, 16 Jul 2025 06:32:17 +0000</pubDate>
        <title>Leto dni brez Anite Ogulin</title>
      </item>
      <item>
        <description>V dnevih, ko potekajo še zadnji popravni izpiti, pa tudi izpiti na fakultetah,  bomo na iztekajoče se šolsko leto še enkrat pogledali  tudi  z zornega kota duševnega zdravja. Težave z njim ima vse več mladih in imajo jih v tako rekoč vseh državah, predvsem razvitega sveta. In lotevajo se jih na različne načine. Danska  komisija za  blaginjo  je tako letos  objavila težko pričakovano poročilo o tem, kakšen bi bil danski odgovor na zahodni problem porasta duševnih bolezni v družbi, zlasti med mladimi. Kot poudarja predsednik komisije Rasmus Meyer,  je del težave že v diagnosticiranju:  sodobne metode lahko hitro odločilno vplivajo na to, kako razumemo sami sebe, pa tudi na to, da lahko mlade že ob vsakdanjih zdrsih počutja napotujemo po pomoč psihologov in psihiatrov in jih opremljamo s takšnimi in drugačnimi diagnozami. Ključ do rešitve  je po njegovem mnenju v močnejših skupnostih in družinah in nasploh krepitvi odgovornosti drug za drugega, komisija, ki jo vodi, pa je veliko pozornosti požela tudi s priporočilom o prepovedi telefonov v šolah. </description>
        <enclosure length="20514816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/02/SoDancRA_SLO_LJT_6215733_16598587.mp3"></enclosure>
        <guid>175143620</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V dnevih, ko potekajo še zadnji popravni izpiti, pa tudi izpiti na fakultetah,  bomo na iztekajoče se šolsko leto še enkrat pogledali  tudi  z zornega kota duševnega zdravja. Težave z njim ima vse več mladih in imajo jih v tako rekoč vseh državah, predvsem razvitega sveta. In lotevajo se jih na različne načine. Danska  komisija za  blaginjo  je tako letos  objavila težko pričakovano poročilo o tem, kakšen bi bil danski odgovor na zahodni problem porasta duševnih bolezni v družbi, zlasti med mladimi. Kot poudarja predsednik komisije Rasmus Meyer,  je del težave že v diagnosticiranju:  sodobne metode lahko hitro odločilno vplivajo na to, kako razumemo sami sebe, pa tudi na to, da lahko mlade že ob vsakdanjih zdrsih počutja napotujemo po pomoč psihologov in psihiatrov in jih opremljamo s takšnimi in drugačnimi diagnozami. Ključ do rešitve  je po njegovem mnenju v močnejših skupnostih in družinah in nasploh krepitvi odgovornosti drug za drugega, komisija, ki jo vodi, pa je veliko pozornosti požela tudi s priporočilom o prepovedi telefonov v šolah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143620</link>
        <pubDate> Wed, 02 Jul 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>So  Danci našli  odgovor na  problem vse večjih težav z duševnim zdravjem mladih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>To pomlad smo se na različne načine spomnili na peto obletnico začetka epidemije. Ne vedoč, kakšna sprememba nas čaka, smo le nekaj dni pred njenim začetkom, marca 2020, objavili Mančino zgodbo. Maturantka je takrat živela sama s hudo bolno mamo v stanovanju, močno poškodovanem po izlivu vode, s krediti in v hudem pomanjkanju, saj sta po hrano hodili v humanitarne organizacije. Pet let pozneje je zaradi pomoči poslušalcev Mančino življenje precej drugačno, prihodnost pa veliko bolj optimistična.</description>
        <enclosure length="24059904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/25/ManinaRA_SLO_LJT_6157695_16532405.mp3"></enclosure>
        <guid>175142042</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>751</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>To pomlad smo se na različne načine spomnili na peto obletnico začetka epidemije. Ne vedoč, kakšna sprememba nas čaka, smo le nekaj dni pred njenim začetkom, marca 2020, objavili Mančino zgodbo. Maturantka je takrat živela sama s hudo bolno mamo v stanovanju, močno poškodovanem po izlivu vode, s krediti in v hudem pomanjkanju, saj sta po hrano hodili v humanitarne organizacije. Pet let pozneje je zaradi pomoči poslušalcev Mančino življenje precej drugačno, prihodnost pa veliko bolj optimistična.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142042</link>
        <pubDate> Wed, 25 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mančina zgodba pet let pozneje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še zadnjo delovno sredo v tem šolskem letu že kukamo v počitnice, tudi letos jih bo za otroke iz programa Botrstvo popestrila akcija Čarobno poletje. Ta skuša otrokom in njihovim družinam ponujati vsaj kakšno skupno doživetje na izletih, obiskih prireditev ali zabaviščnih parkov. Poletje pa bo seveda zaznamovano tudi z letovanji in tabori.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;otroci iz programa Botrstvo&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Lamov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, vodja programov pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="20788992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/18/TekojeRA_SLO_LJT_6090906_16455698.mp3"></enclosure>
        <guid>175140360</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še zadnjo delovno sredo v tem šolskem letu že kukamo v počitnice, tudi letos jih bo za otroke iz programa Botrstvo popestrila akcija Čarobno poletje. Ta skuša otrokom in njihovim družinam ponujati vsaj kakšno skupno doživetje na izletih, obiskih prireditev ali zabaviščnih parkov. Poletje pa bo seveda zaznamovano tudi z letovanji in tabori.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;otroci iz programa Botrstvo&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Lamov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, vodja programov pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140360</link>
        <pubDate> Wed, 18 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Težko je ostati doma, ko gredo drugi na počitnice</title>
      </item>
      <item>
        <description>S še zadnjimi ocenjevanji, ustnimi zagovori pri maturi, čakanji na točke za vpis na želene šole in fakultete je zaključevanje tega šolskega leta pri samem vrelišču.  Mladi se soočajo s številnimi stresnimi trenutki, ki so za nekatere med njimi tako neznosni, da rešitve iščejo tudi v tako skrajnih odločitvah kot so beg od doma, samopoškodovanje ali samomorilne misli. In čeprav uradnih podatkov o povsem obupanih mladostnikih ni, se zdi, da se končuje še eno zahtevno šolsko leto. Zakaj  mladi posegajo po tako radikalnih odločitvah oz. ne vidijo več smisla v življenju, na katere znake moramo biti pozorni in kako jim lahko pomagamo, sploh v teh najbolj kritičnih dnevih? &lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Monika Erjavec Bizjak,&lt;/strong&gt; magistra zakonskih družinskih &amp;scaron;tudij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi du&amp;scaron;evnega zdravja ranljivih skupin, ki ga izvajajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Andrej Omulec&lt;/strong&gt;, terapevt in predavatelj na FUD&amp;Scaron; in strokovni sodelavec pri zvezi Anita Ogulin&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Če ste v stiski zaradi osebe, ki je storila samomor ali se sami soočate s samomorilnimi mislimi?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Čimprej poi&amp;scaron;čite strokovno pomoč:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Svetovalnice za psiholo&amp;scaron;ko pomoč &lt;a href=&quot;http://www.posvet.org/&quot; data-outlook-id=&quot;370ee083-97ba-4a60-a271-171943a44f74&quot;&gt;&lt;strong&gt;Posvet&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;strong&gt; &amp;ndash; Tu smo zate &lt;/strong&gt;(brezplačno, brez napotnice):&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;naročanje na tel.&amp;scaron;t.: &lt;strong&gt;031 704 707&lt;/strong&gt; (vsak delovni dan od 9. do 19.ure ali po e-po&amp;scaron;ti &lt;a href=&quot;mailto:info@posvet.org&quot; data-outlook-id=&quot;0a108b12-0b0e-4367-960d-a73155eec633&quot;&gt;info@posvet.org&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;najbližja splo&amp;scaron;na ali psihiatrična bolni&amp;scaron;nica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;112 &amp;ndash; re&amp;scaron;evalna službo (za takoj&amp;scaron;njo nujno pomoč)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;01/4750 670 &amp;ndash; Center za izvenbolni&amp;scaron;nično psihiatrijo v Ljubljani (od 8. do 12.ure)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;116 123 &amp;ndash; Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;116 111 &amp;ndash; TOM &amp;ndash; telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;01 520 99 00 &amp;ndash; Klic v du&amp;scaron;evni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;031 233 211 &amp;ndash; Ženska svetovalnica &amp;ndash; krizni center (24h/dan)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Mreža pomoči &lt;a href=&quot;https://www.zadusevnozdravje.si/wp-content/uploads/2024/03/KR-PDF-A4-Februar-2024.pdf&quot; data-outlook-id=&quot;70c7ab31-df59-464d-b163-45deb3499ea1&quot;&gt;na Gorenjskem&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/&quot; data-outlook-id=&quot;5c48b888-1755-4d9b-bf47-80db801cd89c&quot;&gt;po vsej Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://zivziv.si/razdelek/si-v-stiski/&quot; data-outlook-id=&quot;23583e5c-744c-4730-b9d0-4bd1346e9cfb&quot;&gt;Živ? Živ!&lt;/a&gt; &amp;ndash; kadar se znajdemo v stiski&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="28863744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/StresinRA_SLO_LJT_6016622_16370748.mp3"></enclosure>
        <guid>175138713</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>901</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S še zadnjimi ocenjevanji, ustnimi zagovori pri maturi, čakanji na točke za vpis na želene šole in fakultete je zaključevanje tega šolskega leta pri samem vrelišču.  Mladi se soočajo s številnimi stresnimi trenutki, ki so za nekatere med njimi tako neznosni, da rešitve iščejo tudi v tako skrajnih odločitvah kot so beg od doma, samopoškodovanje ali samomorilne misli. In čeprav uradnih podatkov o povsem obupanih mladostnikih ni, se zdi, da se končuje še eno zahtevno šolsko leto. Zakaj  mladi posegajo po tako radikalnih odločitvah oz. ne vidijo več smisla v življenju, na katere znake moramo biti pozorni in kako jim lahko pomagamo, sploh v teh najbolj kritičnih dnevih? &lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Monika Erjavec Bizjak,&lt;/strong&gt; magistra zakonskih družinskih &amp;scaron;tudij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi du&amp;scaron;evnega zdravja ranljivih skupin, ki ga izvajajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Andrej Omulec&lt;/strong&gt;, terapevt in predavatelj na FUD&amp;Scaron; in strokovni sodelavec pri zvezi Anita Ogulin&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Če ste v stiski zaradi osebe, ki je storila samomor ali se sami soočate s samomorilnimi mislimi?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Čimprej poi&amp;scaron;čite strokovno pomoč:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Svetovalnice za psiholo&amp;scaron;ko pomoč &lt;a href=&quot;http://www.posvet.org/&quot; data-outlook-id=&quot;370ee083-97ba-4a60-a271-171943a44f74&quot;&gt;&lt;strong&gt;Posvet&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;strong&gt; &amp;ndash; Tu smo zate &lt;/strong&gt;(brezplačno, brez napotnice):&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;naročanje na tel.&amp;scaron;t.: &lt;strong&gt;031 704 707&lt;/strong&gt; (vsak delovni dan od 9. do 19.ure ali po e-po&amp;scaron;ti &lt;a href=&quot;mailto:info@posvet.org&quot; data-outlook-id=&quot;0a108b12-0b0e-4367-960d-a73155eec633&quot;&gt;info@posvet.org&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;najbližja splo&amp;scaron;na ali psihiatrična bolni&amp;scaron;nica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;112 &amp;ndash; re&amp;scaron;evalna službo (za takoj&amp;scaron;njo nujno pomoč)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;01/4750 670 &amp;ndash; Center za izvenbolni&amp;scaron;nično psihiatrijo v Ljubljani (od 8. do 12.ure)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;116 123 &amp;ndash; Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;116 111 &amp;ndash; TOM &amp;ndash; telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;01 520 99 00 &amp;ndash; Klic v du&amp;scaron;evni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;031 233 211 &amp;ndash; Ženska svetovalnica &amp;ndash; krizni center (24h/dan)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Mreža pomoči &lt;a href=&quot;https://www.zadusevnozdravje.si/wp-content/uploads/2024/03/KR-PDF-A4-Februar-2024.pdf&quot; data-outlook-id=&quot;70c7ab31-df59-464d-b163-45deb3499ea1&quot;&gt;na Gorenjskem&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/&quot; data-outlook-id=&quot;5c48b888-1755-4d9b-bf47-80db801cd89c&quot;&gt;po vsej Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://zivziv.si/razdelek/si-v-stiski/&quot; data-outlook-id=&quot;23583e5c-744c-4730-b9d0-4bd1346e9cfb&quot;&gt;Živ? Živ!&lt;/a&gt; &amp;ndash; kadar se znajdemo v stiski&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138713</link>
        <pubDate> Wed, 11 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Stres in pričakovanja ob koncu šolskega leta za nekatere mlade neznosna</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo v družbi študentov Fakultete za turistične študije - Turistike Univerze na Primorskem. Ob 30-letnici šole, med drugim, tedensko pripravljajo podcast &quot;Obrazi turizma&quot;, v katerem gostijo različne strokovnjake. Namen je tako študentom kot širši javnosti približati turizem, odstreti vse njegove razsežnosti. Z nami bodo danes delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o turizmu kot vključujočemu dejavniku in o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri.</description>
        <enclosure length="22497792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/04/KakenjRA_SLO_LJT_5946716_16292090.mp3"></enclosure>
        <guid>175136942</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>703</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo v družbi študentov Fakultete za turistične študije - Turistike Univerze na Primorskem. Ob 30-letnici šole, med drugim, tedensko pripravljajo podcast &quot;Obrazi turizma&quot;, v katerem gostijo različne strokovnjake. Namen je tako študentom kot širši javnosti približati turizem, odstreti vse njegove razsežnosti. Z nami bodo danes delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o turizmu kot vključujočemu dejavniku in o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136942</link>
        <pubDate> Wed, 04 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšen je položaj mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred devetošolci je le še nekaj odločilnih dni do zaključka osnovnošolkah obveznosti. So prva generacija, pri kateri je  uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja lahko vplival na vpis v srednjo šolo, kar je dodalo še nekaj dodatnega stresa. O zaključku pomembnega življenjskega obdobja, šoli, ocenah in pritiskih so razmišljali devetošolci OŠ Dobrova. </description>
        <enclosure length="25944576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/28/UenciRA_SLO_LJT_5876329_16213082.mp3"></enclosure>
        <guid>175135248</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred devetošolci je le še nekaj odločilnih dni do zaključka osnovnošolkah obveznosti. So prva generacija, pri kateri je  uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja lahko vplival na vpis v srednjo šolo, kar je dodalo še nekaj dodatnega stresa. O zaključku pomembnega življenjskega obdobja, šoli, ocenah in pritiskih so razmišljali devetošolci OŠ Dobrova. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135248</link>
        <pubDate> Wed, 28 May 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title> Učenci pred koncem šolskega leta: Stres je še večji zaradi pričakovanj staršev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na posledice nadpovprečno intenzivnega in dolgotrajnega zapiranja šol med epidemijo smo ob njeni 5. obletnici večkrat opozorili, ves čas smo nanje opozarjali tudi med epidemijo. Zdaj podatkom o posledicah na naših otrocih in mladostnikih lahko dodamo še nekaj mednarodnih. Pred dnevi je namreč izšla Unicefova analiza tem, kako so pandemija covida-19 in s tem povezane motnje vsakdanjega življenja vplivale na otroke v 43 državah OECD in EU. V katerih državah čutijo najmanj posledic, kje najbolj izstopa Slovenija, kako hitro drsi v funkcionalno nepismenost mladež tudi v najbogatejših državah sveta?

Gostja: Alja Skele, pomočnica izvršnega direktorja za programe Unicef Slovenija.</description>
        <enclosure length="21330432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/SkorajpRA_SLO_LJT_5809411_16138053.mp3"></enclosure>
        <guid>175133472</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>666</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na posledice nadpovprečno intenzivnega in dolgotrajnega zapiranja šol med epidemijo smo ob njeni 5. obletnici večkrat opozorili, ves čas smo nanje opozarjali tudi med epidemijo. Zdaj podatkom o posledicah na naših otrocih in mladostnikih lahko dodamo še nekaj mednarodnih. Pred dnevi je namreč izšla Unicefova analiza tem, kako so pandemija covida-19 in s tem povezane motnje vsakdanjega življenja vplivale na otroke v 43 državah OECD in EU. V katerih državah čutijo najmanj posledic, kje najbolj izstopa Slovenija, kako hitro drsi v funkcionalno nepismenost mladež tudi v najbogatejših državah sveta?

Gostja: Alja Skele, pomočnica izvršnega direktorja za programe Unicef Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133472</link>
        <pubDate> Wed, 21 May 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Skoraj polovica 15-letnikov iz bogatih držav ni funkcionalno ali matematično pismenih</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Tako zelo vas imam rada&quot; je naslov posthumno izdane avtobiografije Anite Ogulin, ki je nastala s pomočjo novinarja Vasje Jagra in v kateri je do obisti iskreno odstrla pogled na svoje otroštvo, polno nasilja, grobosti, trdega dela in pomanjkanja izkazovanja starševske ljubezni. Z odkritjem razmer, v katerih je odraščala, bo morda tudi širši javnosti bolj razumljivo, zakaj se je tako zelo in do popolnosti razdajala za druge zakaj njena volja pomagati drugim nikoli ni usahnila. O njenem življenju in nastajanju knjige bosta spregovorila Vasja Jager in hči Karmen Ogulin.</description>
        <enclosure length="32388864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/AnitaOgRA_SLO_LJT_5739244_16057822.mp3"></enclosure>
        <guid>175131626</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1012</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Tako zelo vas imam rada&quot; je naslov posthumno izdane avtobiografije Anite Ogulin, ki je nastala s pomočjo novinarja Vasje Jagra in v kateri je do obisti iskreno odstrla pogled na svoje otroštvo, polno nasilja, grobosti, trdega dela in pomanjkanja izkazovanja starševske ljubezni. Z odkritjem razmer, v katerih je odraščala, bo morda tudi širši javnosti bolj razumljivo, zakaj se je tako zelo in do popolnosti razdajala za druge zakaj njena volja pomagati drugim nikoli ni usahnila. O njenem življenju in nastajanju knjige bosta spregovorila Vasja Jager in hči Karmen Ogulin.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131626</link>
        <pubDate> Wed, 14 May 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Anita Ogulin: &quot;Tako zelo vas imam rada&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osem mesecev po smrti Anite Ogulin je humanitarna organizacija, ki ji je predsedovala in ki se je lani tudi preimenovala po njej v Zvezo Anita Ogulin in ZPM, dobila novo predsednico. To je postala dolgoletna podpredsednica Alenka Petkovšek. Ta priznava, da je za njihovo organizacijo pretresljivo in težko leto, v katerem pa so vsi programi potekali brez zapletov, kar kaže tudi letno poročilo.</description>
        <enclosure length="18229248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/07/AlenkaPRA_SLO_LJT_5672023_15980051.mp3"></enclosure>
        <guid>175129830</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>569</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osem mesecev po smrti Anite Ogulin je humanitarna organizacija, ki ji je predsedovala in ki se je lani tudi preimenovala po njej v Zvezo Anita Ogulin in ZPM, dobila novo predsednico. To je postala dolgoletna podpredsednica Alenka Petkovšek. Ta priznava, da je za njihovo organizacijo pretresljivo in težko leto, v katerem pa so vsi programi potekali brez zapletov, kar kaže tudi letno poročilo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129830</link>
        <pubDate> Wed, 07 May 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Alenka Petkovšek: Za nami je pretresljivo in težko leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Modrost, ki pravi, da  je za vzgojo  otroka potrebna cela vas, se vse bolj potrjuje v časih, ko ima vse več  staršev težave z vzgojo, vse več otrok pa duševne stiske in težave z nasiljem ali samopoškodovanjem. Da &quot;vas&quot; tega ne bo več le opazovala, pač pa skušala staršem priskočiti na pomoč, so se odločili v Celju.&lt;p&gt;Organizirali so dogodek &quot;Star&amp;scaron;evstvo - moje poslanstvo&quot;, na katerem so o izzivih sodobnega življenja, med katere spada tudi vzgoja otrok, spregovorili nekdanja vrhunska &amp;scaron;portnica ter psihologinja &lt;strong&gt;Sara Isaković&lt;/strong&gt;, pedagog &lt;strong&gt;Urban Urbanc&lt;/strong&gt; ter glasbenik in teolog &lt;strong&gt;Rok Trkaj&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15338496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/30/PostaliRA_SLO_LJT_5615752_15914294.mp3"></enclosure>
        <guid>175128433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Modrost, ki pravi, da  je za vzgojo  otroka potrebna cela vas, se vse bolj potrjuje v časih, ko ima vse več  staršev težave z vzgojo, vse več otrok pa duševne stiske in težave z nasiljem ali samopoškodovanjem. Da &quot;vas&quot; tega ne bo več le opazovala, pač pa skušala staršem priskočiti na pomoč, so se odločili v Celju.&lt;p&gt;Organizirali so dogodek &quot;Star&amp;scaron;evstvo - moje poslanstvo&quot;, na katerem so o izzivih sodobnega življenja, med katere spada tudi vzgoja otrok, spregovorili nekdanja vrhunska &amp;scaron;portnica ter psihologinja &lt;strong&gt;Sara Isaković&lt;/strong&gt;, pedagog &lt;strong&gt;Urban Urbanc&lt;/strong&gt; ter glasbenik in teolog &lt;strong&gt;Rok Trkaj&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128433</link>
        <pubDate> Wed, 30 Apr 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Postali smo družba izjemnega tekmovanja, v kateri so rezultati najpomembnejša stvar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko je za večino univerzitetnih študijev opravljena splošna matura edina vstopnica, so nekateri univerzitetni programi vrsto let vpisovali tudi dijake z opravljeno poklicno maturo in dodatnim, petim predmetom. Da je bila to nepravična bližnjica do vpisa na programe, ki je v neenak položaj postavljala gimnazijce, ki da so za konkurenčno število točk na maturi štiri leta veliko bolj  garali, je bil očitek, ki se je vlekel vrsto let. Zdaj naj bi temu obvodu naredile konec spremembe zakona o maturi, s  katerimi bi se  na poklicnih šolah dijaki v tretjem letniku odločali, ali bodo šolanje končali s poklicno ali splošno maturo. In šole bi jim morale zagotoviti  enakovredne priprave nanje. &lt;p&gt;V &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175124749&quot;&gt;Vročem mikrofonu&lt;/a&gt; minuli teden smo podrobneje predstavili argumente za in proti tem spremembam, v tokratni oddaji Botrstvo pa opozarjamo, zakaj bi take spremembe lahko bile &amp;scaron;kodljive predvsem za dijake iz manj spodbudnih okolij, ki jim čim bolj odprte poti izobraževanja lahko pomenijo edino možnost za preboj v vi&amp;scaron;ji socialnoekonomski razred.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Klemen Lah&lt;/strong&gt;, dolgoletni učitelj, član strokovnega sveta za splo&amp;scaron;no izobraževanje RS, zaposlen na FF UNI LJ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Klara Skubic Ermenc&lt;/strong&gt; z oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UNI LJ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tea Dorić&lt;/strong&gt;, strokovna sodelavka programa Botrstvo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="28810752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/SpremembRA_SLO_LJT_5548366_15836215.mp3"></enclosure>
        <guid>175126613</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko je za večino univerzitetnih študijev opravljena splošna matura edina vstopnica, so nekateri univerzitetni programi vrsto let vpisovali tudi dijake z opravljeno poklicno maturo in dodatnim, petim predmetom. Da je bila to nepravična bližnjica do vpisa na programe, ki je v neenak položaj postavljala gimnazijce, ki da so za konkurenčno število točk na maturi štiri leta veliko bolj  garali, je bil očitek, ki se je vlekel vrsto let. Zdaj naj bi temu obvodu naredile konec spremembe zakona o maturi, s  katerimi bi se  na poklicnih šolah dijaki v tretjem letniku odločali, ali bodo šolanje končali s poklicno ali splošno maturo. In šole bi jim morale zagotoviti  enakovredne priprave nanje. &lt;p&gt;V &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175124749&quot;&gt;Vročem mikrofonu&lt;/a&gt; minuli teden smo podrobneje predstavili argumente za in proti tem spremembam, v tokratni oddaji Botrstvo pa opozarjamo, zakaj bi take spremembe lahko bile &amp;scaron;kodljive predvsem za dijake iz manj spodbudnih okolij, ki jim čim bolj odprte poti izobraževanja lahko pomenijo edino možnost za preboj v vi&amp;scaron;ji socialnoekonomski razred.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Klemen Lah&lt;/strong&gt;, dolgoletni učitelj, član strokovnega sveta za splo&amp;scaron;no izobraževanje RS, zaposlen na FF UNI LJ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Klara Skubic Ermenc&lt;/strong&gt; z oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UNI LJ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tea Dorić&lt;/strong&gt;, strokovna sodelavka programa Botrstvo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126613</link>
        <pubDate> Wed, 23 Apr 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Sprememba poklicne mature je treniranje strogosti zgolj pri ranljivih skupinah dijakov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Otroški parlament je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki ga zveza izvaja že od leta 1990. V njem sodeluje skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa je del otroškega parlamenta približno 3000 otrok. Otroški parlament deluje skozi vse leto, veliki zaključek pa predstavlja zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta. V ponedeljek so se v Državnem zboru zbrali otroci in razpravljali o šolskem sistemu in izzivih, ki so jim priča vsak dan. Kaj si mislijo o šolskem sistemu, se jim zdi, da jih odločevalci slišijo, in kako gledajo na vse več primerov medvrstniškega nasilja?</description>
        <enclosure length="20713728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/08/OtrociRA_SLO_LJT_5407209_15675352.mp3"></enclosure>
        <guid>175123080</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>647</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Otroški parlament je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki ga zveza izvaja že od leta 1990. V njem sodeluje skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa je del otroškega parlamenta približno 3000 otrok. Otroški parlament deluje skozi vse leto, veliki zaključek pa predstavlja zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta. V ponedeljek so se v Državnem zboru zbrali otroci in razpravljali o šolskem sistemu in izzivih, ki so jim priča vsak dan. Kaj si mislijo o šolskem sistemu, se jim zdi, da jih odločevalci slišijo, in kako gledajo na vse več primerov medvrstniškega nasilja?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123080</link>
        <pubDate> Wed, 09 Apr 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Otroci želijo več učenja za življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spoznanje, da je otrok doživel spolno zlorabo, je velikanski pretres, še posebno kadar se zgodi v krogu bližnjih, morda celo v najožji družini. Razkritje lahko razdre družinske odnose, morda ogrozi tudi finančno varnost ali povzroči izgubo doma. Zato so tisti, ki izvedo za zlorabo, pogosto v dilemi, kdaj, komu in kako in ali sploh naj se spolno nasilje prijavi?

Nina Kralj, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj pri Inštitutu Lunina vila, brez dileme odgovarja, da vedno. Četudi morda otroka s tem izpostavimo še dodatnim velikim stresom, rezultat pa, tudi sodeč po odzivih javnosti na dolgotrajne postopke in dosojene kazni, nima nujno zagotovljenega razpleta, ki bi bil otrokom v pomoč pri okrevanju. A s prijavo lahko pomagamo še drugim otrokom in ustavimo zlorabo.

Kako pa lahko otroka čim bolj obvarujemo pred tem, da se spolna zloraba sploh ne zgodi? Kako mu pri tem lahko pomaga 'pravilo spodnjega perila' in kako ga igraje naučimo glasno postavljati osebne meje?</description>
        <enclosure length="36076032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/02/SipredsRA_SLO_LJT_5342924_15601249.mp3"></enclosure>
        <guid>175121463</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1127</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spoznanje, da je otrok doživel spolno zlorabo, je velikanski pretres, še posebno kadar se zgodi v krogu bližnjih, morda celo v najožji družini. Razkritje lahko razdre družinske odnose, morda ogrozi tudi finančno varnost ali povzroči izgubo doma. Zato so tisti, ki izvedo za zlorabo, pogosto v dilemi, kdaj, komu in kako in ali sploh naj se spolno nasilje prijavi?

Nina Kralj, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj pri Inštitutu Lunina vila, brez dileme odgovarja, da vedno. Četudi morda otroka s tem izpostavimo še dodatnim velikim stresom, rezultat pa, tudi sodeč po odzivih javnosti na dolgotrajne postopke in dosojene kazni, nima nujno zagotovljenega razpleta, ki bi bil otrokom v pomoč pri okrevanju. A s prijavo lahko pomagamo še drugim otrokom in ustavimo zlorabo.

Kako pa lahko otroka čim bolj obvarujemo pred tem, da se spolna zloraba sploh ne zgodi? Kako mu pri tem lahko pomaga 'pravilo spodnjega perila' in kako ga igraje naučimo glasno postavljati osebne meje?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121463</link>
        <pubDate> Wed, 02 Apr 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Si predstavljate, kako je sporočiti bratu, da je njegov sin spolno zlorabil tvojo hčer?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nina Kralj&lt;/strong&gt;, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Kamila Holla&lt;/strong&gt;, profesorica specialne pedagogike in igralna terapevtka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Luka Vižintin&lt;/strong&gt;, družinski in zakonski terapevt&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="29391360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/26/2.delRA_SLO_LJT_5271332_15518382.mp3"></enclosure>
        <guid>175119654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>918</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nina Kralj&lt;/strong&gt;, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Kamila Holla&lt;/strong&gt;, profesorica specialne pedagogike in igralna terapevtka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Luka Vižintin&lt;/strong&gt;, družinski in zakonski terapevt&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119654</link>
        <pubDate> Wed, 26 Mar 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>2. del: Včasih je to, da otroku nihče ne verjame, zanj težje kot sama zloraba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsakič znova je srhljiv sicer že velikokrat objavljen podatek, da je na tak ali drugačen način tudi pri nas spolno zlorabljen vsak šesti ali morda celo vsak peti otrok, kot kažejo podatki Sveta Evrope. Kako je ob taki poplavi zlorab mogoče, da je tako malo prijavljenih in da smo o tem, kako prepoznati zlorabo in ukrepati, tako slabo ozaveščeni? Vsaj malo želimo k boljšemu prepoznavanju in ukrepanju pripomoči na Valu 202 s pomočjo strokovnjakov Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, ki pomaga otrokom in mladostnikom z izkušnjo zlorabe. Prvo oddajo namenjamo predvsem prepoznavanju znakov spolne zlorabe.</description>
        <enclosure length="30040320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/19/1.delRA_SLO_LJT_5202449_15439964.mp3"></enclosure>
        <guid>175117846</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>938</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsakič znova je srhljiv sicer že velikokrat objavljen podatek, da je na tak ali drugačen način tudi pri nas spolno zlorabljen vsak šesti ali morda celo vsak peti otrok, kot kažejo podatki Sveta Evrope. Kako je ob taki poplavi zlorab mogoče, da je tako malo prijavljenih in da smo o tem, kako prepoznati zlorabo in ukrepati, tako slabo ozaveščeni? Vsaj malo želimo k boljšemu prepoznavanju in ukrepanju pripomoči na Valu 202 s pomočjo strokovnjakov Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, ki pomaga otrokom in mladostnikom z izkušnjo zlorabe. Prvo oddajo namenjamo predvsem prepoznavanju znakov spolne zlorabe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117846</link>
        <pubDate> Wed, 19 Mar 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>1. del: Spolne zlorabe otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes mineva natanko pet let od zadnjega običajnega predepidemičnega šolskega dne. Že naslednji dan, v petek, 13. marca, pouka marsikje ni bilo več in od ponedeljka, 16. marca, smo zakorakali v enega dolgotrajnejših režimov šolanja na daljavo v Evropi. V prejšnji oddaji smo pogledali med študije, ki dokazujejo, da so ukrepi ob epidemiji porazno vplivali na znanje in različne oblike pismenosti šolarjev pri prav vseh merjenih parametrih, še posebej pa so prizadeli najranljivejše skupine.

Kako so ukrepi dolgoročno prizadeli tiste, ki so bili takrat dijaki in so zdaj študenti, ne vemo, saj po znanih podatkih kakšne sistematične študije, vezane na dobrobit mladostnikov po covidnem obdobju, nimamo, sploh pa ne za dolgoročne učinke.

Zato smo ob obletnici nanizali nekaj mnenj profesorice, ki si je vseskozi prizadevala za večje upoštevanje vpliva ukrepov na mentalno stanje mladih, in dveh študentk, ki sta bili v obdobju epidemije maturantki.&lt;p&gt;Sogovornice:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr &lt;strong&gt;Katja Ko&amp;scaron;ir&lt;/strong&gt; z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Rebeka Satler&lt;/strong&gt;, &amp;scaron;tudentka psihologije&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Polonca &amp;Scaron;kerget&lt;/strong&gt;, magistrska &amp;scaron;tudentka angle&amp;scaron;čine in sociologije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="53344512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/12/AbsolutnRA_SLO_LJT_5130232_15357345.mp3"></enclosure>
        <guid>175115909</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1667</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes mineva natanko pet let od zadnjega običajnega predepidemičnega šolskega dne. Že naslednji dan, v petek, 13. marca, pouka marsikje ni bilo več in od ponedeljka, 16. marca, smo zakorakali v enega dolgotrajnejših režimov šolanja na daljavo v Evropi. V prejšnji oddaji smo pogledali med študije, ki dokazujejo, da so ukrepi ob epidemiji porazno vplivali na znanje in različne oblike pismenosti šolarjev pri prav vseh merjenih parametrih, še posebej pa so prizadeli najranljivejše skupine.

Kako so ukrepi dolgoročno prizadeli tiste, ki so bili takrat dijaki in so zdaj študenti, ne vemo, saj po znanih podatkih kakšne sistematične študije, vezane na dobrobit mladostnikov po covidnem obdobju, nimamo, sploh pa ne za dolgoročne učinke.

Zato smo ob obletnici nanizali nekaj mnenj profesorice, ki si je vseskozi prizadevala za večje upoštevanje vpliva ukrepov na mentalno stanje mladih, in dveh študentk, ki sta bili v obdobju epidemije maturantki.&lt;p&gt;Sogovornice:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr &lt;strong&gt;Katja Ko&amp;scaron;ir&lt;/strong&gt; z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Rebeka Satler&lt;/strong&gt;, &amp;scaron;tudentka psihologije&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Polonca &amp;Scaron;kerget&lt;/strong&gt;, magistrska &amp;scaron;tudentka angle&amp;scaron;čine in sociologije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115909</link>
        <pubDate> Wed, 12 Mar 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nič se nismo naučili in boli, kako malo smo se ukvarjali s sanacijo škode</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje  ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci.&quot; Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah  znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. &quot;Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen,&quot; ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.&lt;p&gt;Pri računalni&amp;scaron;ki pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v &amp;scaron;olo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja &amp;scaron;ol ter dija&amp;scaron;kih in &amp;scaron;tudentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41286912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/05/SlovenskRA_SLO_LJT_5058724_15275577.mp3"></enclosure>
        <guid>175114115</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1290</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje  ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci.&quot; Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah  znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. &quot;Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen,&quot; ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.&lt;p&gt;Pri računalni&amp;scaron;ki pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v &amp;scaron;olo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja &amp;scaron;ol ter dija&amp;scaron;kih in &amp;scaron;tudentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114115</link>
        <pubDate> Wed, 05 Mar 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski šolarji in dijaki so od začetka epidemije nazadovali v prav vseh merjenih parametrih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnja sogovornica je gimnazijka z odličnim uspehom, ki je v preteklem šolskem letu pripravila še zelo uspešno raziskovalno nalogo. Ta uspeh jo še dodatno vleče k študiju fizike, morda pa bo kljub temu zmagal študij medicine. Kateri koli že bo, bo vsaj magistrski, morda pa ga bo nadaljevala tudi do doktorata, je trdno prepričana ambiciozna dijakinja. Ob tem je uspešna glasbenica, ki je dolgo varčevala za svoje glasbilo, a to je zdaj poplačano z užitkom ob igranju, tudi v orkestru. Sama priznava, da najbrž vsega tega ne bi mogla doseči brez pomoči programa Botrstvo. Živi namreč sama z mamo, ki za minimalno plačo dela v domu starejših in ki je bila prej zaradi zdravstvenih težav dolgo časa brezposelna. Če takrat v njuno življenje ne bi vstopilo Botrstvo, bi se zaradi občutka dolžnosti in finančne stiske najbrž vpisala na poklicno šolo in se skušala čim prej zaposliti. Če ne bi bilo botra, ki ji je ponudil glasbilo, o vpisu v glasbeno šolo sploh ne bi resno razmišljala …

Program Botrstvo nekaterim otrokom zares usodno spremeni življenjsko pot, zato bomo v letu, ko praznuje 15 let obstoja, predstavili nekaj takih otrok – zdaj že mladostnikov ali študentov. Prvo zgodbo ponujamo prav na rojstni dan Anite Ogulin, brez katere ne bi bilo številnih uspehov organizacije, ki zdaj po njej nosi tudi ime. Na Valu 202 program podpiramo polnih 13 let.</description>
        <enclosure length="17917440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/26/OdlinjaRA_SLO_LJT_4984058_15189206.mp3"></enclosure>
        <guid>175112301</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>559</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnja sogovornica je gimnazijka z odličnim uspehom, ki je v preteklem šolskem letu pripravila še zelo uspešno raziskovalno nalogo. Ta uspeh jo še dodatno vleče k študiju fizike, morda pa bo kljub temu zmagal študij medicine. Kateri koli že bo, bo vsaj magistrski, morda pa ga bo nadaljevala tudi do doktorata, je trdno prepričana ambiciozna dijakinja. Ob tem je uspešna glasbenica, ki je dolgo varčevala za svoje glasbilo, a to je zdaj poplačano z užitkom ob igranju, tudi v orkestru. Sama priznava, da najbrž vsega tega ne bi mogla doseči brez pomoči programa Botrstvo. Živi namreč sama z mamo, ki za minimalno plačo dela v domu starejših in ki je bila prej zaradi zdravstvenih težav dolgo časa brezposelna. Če takrat v njuno življenje ne bi vstopilo Botrstvo, bi se zaradi občutka dolžnosti in finančne stiske najbrž vpisala na poklicno šolo in se skušala čim prej zaposliti. Če ne bi bilo botra, ki ji je ponudil glasbilo, o vpisu v glasbeno šolo sploh ne bi resno razmišljala …

Program Botrstvo nekaterim otrokom zares usodno spremeni življenjsko pot, zato bomo v letu, ko praznuje 15 let obstoja, predstavili nekaj takih otrok – zdaj že mladostnikov ali študentov. Prvo zgodbo ponujamo prav na rojstni dan Anite Ogulin, brez katere ne bi bilo številnih uspehov organizacije, ki zdaj po njej nosi tudi ime. Na Valu 202 program podpiramo polnih 13 let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112301</link>
        <pubDate> Wed, 26 Feb 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Odličnjakinja brez podpore Botrstva najbrž ne bi bila ne na gimnaziji ne v glasbeni šoli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odraščanje ob starših alkoholikih je izkušnja, ki nedvomno zaznamuje tako čas odraščanja kot kasneje odraslo dobo.  Za otroke je izjemno pomembno varno okolje za pogovor in včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini, ki so pred dnevi ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov  opozorili, da prav vsi lahko olajšamo življenje otrokom alkoholikov. Irena Kodrič Cizerl je zbrala izkušnje, razmisleke in dejstva. 

V okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov je pri založbi Chiara v slovenskem prevodu izšla knjiga »Odrasli otroci alkoholikov«, ameriške avtorice, psihologinje in raziskovalke Janet G. Woititz. Namenjena je ne le tistim, ki jim je alkohol zaznamoval otroštvo in odraščanje, pač pa tudi takim, ki so odraščali v čustveno nestabilnem in disfunkcionalnem družinskem okolju, pa tudi strokovnjakom.</description>
        <enclosure length="29678592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/19/NajboljRA_SLO_LJT_4910333_15105501.mp3"></enclosure>
        <guid>175110478</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>927</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odraščanje ob starših alkoholikih je izkušnja, ki nedvomno zaznamuje tako čas odraščanja kot kasneje odraslo dobo.  Za otroke je izjemno pomembno varno okolje za pogovor in včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini, ki so pred dnevi ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov  opozorili, da prav vsi lahko olajšamo življenje otrokom alkoholikov. Irena Kodrič Cizerl je zbrala izkušnje, razmisleke in dejstva. 

V okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov je pri založbi Chiara v slovenskem prevodu izšla knjiga »Odrasli otroci alkoholikov«, ameriške avtorice, psihologinje in raziskovalke Janet G. Woititz. Namenjena je ne le tistim, ki jim je alkohol zaznamoval otroštvo in odraščanje, pač pa tudi takim, ki so odraščali v čustveno nestabilnem in disfunkcionalnem družinskem okolju, pa tudi strokovnjakom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110478</link>
        <pubDate> Wed, 19 Feb 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Najbolj me je bilo strah dni ob plači, ko je mama šla popivat v bližnji lokal</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob naraščajočem medvrstniškem nasilju in pojavih samopoškodovanja so poleg pomoči tem otrokom in mladostnikom zelo pomembne tudi preventivne dejavnosti. Na Primorskem, kjer je problematika nasilja pri otrocih močneje izražena kot drugje, so v Svetovalnem centru Istre za šolarje in dijake pripravili dejavnosti, ki pomagajo reševati konflikte, povezovati otroke, starše in učitelje oziroma otrokom dajejo možnost, da so njihove težave slišane.

Predstavlja jih direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istra mag. Vesna Starman.</description>
        <enclosure length="24350976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/12/PreventiRA_SLO_LJT_4833861_15019001.mp3"></enclosure>
        <guid>175108618</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob naraščajočem medvrstniškem nasilju in pojavih samopoškodovanja so poleg pomoči tem otrokom in mladostnikom zelo pomembne tudi preventivne dejavnosti. Na Primorskem, kjer je problematika nasilja pri otrocih močneje izražena kot drugje, so v Svetovalnem centru Istre za šolarje in dijake pripravili dejavnosti, ki pomagajo reševati konflikte, povezovati otroke, starše in učitelje oziroma otrokom dajejo možnost, da so njihove težave slišane.

Predstavlja jih direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istra mag. Vesna Starman.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108618</link>
        <pubDate> Wed, 12 Feb 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Preventivno delo s šolarji že v treh mesecih povzroči opazne spremembe na bolje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V enem od  svetovalnih centrov  so obravnavali dve 13-letnici, odvisnici od heroina, ki sta  begali, se prostituirali, bili tudi posiljeni in za kateri se je svetovalna delavka vsakič, ko sta deklici imeli  dogovorjen termin za terapijo, bala, da bo namesto deklic dočakala le še informacijo, da sta mrtvi. V drugem primeru je bila petnajstletnica, ki je bila priča umoru matere s strani očeta, nameščena v eno od institucij, od koder pa je začela begati, pobegnila je v tujino, kjer so jo k sreči našli in jo vrnili domov, a je bila že noseča in na heroinu.&lt;p&gt;To sta le dve zgodbi iz najnovej&amp;scaron;e raziskave o (ne)dostopnosti pomoči za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ali težavami, ki so jo opravili na In&amp;scaron;titutu za socialno varnost. Med drugim opozarja ne le na silovit porast nasilja do drugih in tudi do sebe, pač pa tudi na velike težave z dostopnostjo do pomoči na vseh ravneh sistema. Ker je stiska z namestitvami v strokovnih centrih trenutno tako velika, otroci niso name&amp;scaron;čeni tja, kjer bi jim lahko najbolje pomagali, pač pa tja, kjer je pač prosta postelja. To pa lahko pomeni, da otroci, ki doma ne morejo več živeti, tudi v instituciji ne dobijo optimalne pomoči.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kako torej skrbimo za tiste otroke in mladostnike, ki se na stiske odzivajo z nasiljem ali samopo&amp;scaron;kodovanjem, kak&amp;scaron;no pomoč sistem nudi mladim brezdomnim, uživalcem drog, kako tistim, ki posku&amp;scaron;ajo končati svoje življenje?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornica: &lt;strong&gt;dr. Tamara Narat&lt;/strong&gt;, soavtorica raziskave z In&amp;scaron;tituta Republike Slovenije za socialno varstvo&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25379328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/05/VasihsRA_SLO_LJT_4755500_14930764.mp3"></enclosure>
        <guid>175106898</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>793</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V enem od  svetovalnih centrov  so obravnavali dve 13-letnici, odvisnici od heroina, ki sta  begali, se prostituirali, bili tudi posiljeni in za kateri se je svetovalna delavka vsakič, ko sta deklici imeli  dogovorjen termin za terapijo, bala, da bo namesto deklic dočakala le še informacijo, da sta mrtvi. V drugem primeru je bila petnajstletnica, ki je bila priča umoru matere s strani očeta, nameščena v eno od institucij, od koder pa je začela begati, pobegnila je v tujino, kjer so jo k sreči našli in jo vrnili domov, a je bila že noseča in na heroinu.&lt;p&gt;To sta le dve zgodbi iz najnovej&amp;scaron;e raziskave o (ne)dostopnosti pomoči za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ali težavami, ki so jo opravili na In&amp;scaron;titutu za socialno varnost. Med drugim opozarja ne le na silovit porast nasilja do drugih in tudi do sebe, pač pa tudi na velike težave z dostopnostjo do pomoči na vseh ravneh sistema. Ker je stiska z namestitvami v strokovnih centrih trenutno tako velika, otroci niso name&amp;scaron;čeni tja, kjer bi jim lahko najbolje pomagali, pač pa tja, kjer je pač prosta postelja. To pa lahko pomeni, da otroci, ki doma ne morejo več živeti, tudi v instituciji ne dobijo optimalne pomoči.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kako torej skrbimo za tiste otroke in mladostnike, ki se na stiske odzivajo z nasiljem ali samopo&amp;scaron;kodovanjem, kak&amp;scaron;no pomoč sistem nudi mladim brezdomnim, uživalcem drog, kako tistim, ki posku&amp;scaron;ajo končati svoje življenje?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornica: &lt;strong&gt;dr. Tamara Narat&lt;/strong&gt;, soavtorica raziskave z In&amp;scaron;tituta Republike Slovenije za socialno varstvo&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106898</link>
        <pubDate> Wed, 05 Feb 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Včasih se otroci vrnejo  domov še bolj poškodovani, kot so bili pred namestitvijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjem delu serije o brezdomstvu pogled usmerjamo k tistim, ki jim je ulico uspelo zamenjati za stabilen dom. Jakob ima danes družino, živi na kmetiji, kjer imajo šolo jahanja, Taubi pa je svojo novo strast našel v planinarjenju, gledališču in pisanju knjig. Ja, da se živeti drugače.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25671168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/29/JakobinRA_SLO_LJT_4675551_14839266.mp3"></enclosure>
        <guid>175105037</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjem delu serije o brezdomstvu pogled usmerjamo k tistim, ki jim je ulico uspelo zamenjati za stabilen dom. Jakob ima danes družino, živi na kmetiji, kjer imajo šolo jahanja, Taubi pa je svojo novo strast našel v planinarjenju, gledališču in pisanju knjig. Ja, da se živeti drugače.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105037</link>
        <pubDate> Wed, 29 Jan 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim</title>
      </item>
      <item>
        <description>Aleksander, krajše Aleks, živi v garaži. Velikodušno mu jo je odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Čeprav ga življenje na ulici v marsičem celo veseli, se zaveda, da ima srečo, ker mrzlih noči ni prisiljen preživljati na prostem. Podnevi Aleks vandra po ulicah, kjer spoznava ljudi in prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki vam na poti v službo še zaželi lep dan. Če ga srečate – prepoznali ga boste po vselej črnih oblačilih, živahno modrih očeh in tetovaži pajčevine na rokah – ga le pocukajte za rokav.

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="23141376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/22/AleksRA_SLO_LJT_4592547_14746819.mp3"></enclosure>
        <guid>175103240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Aleksander, krajše Aleks, živi v garaži. Velikodušno mu jo je odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Čeprav ga življenje na ulici v marsičem celo veseli, se zaveda, da ima srečo, ker mrzlih noči ni prisiljen preživljati na prostem. Podnevi Aleks vandra po ulicah, kjer spoznava ljudi in prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki vam na poti v službo še zaželi lep dan. Če ga srečate – prepoznali ga boste po vselej črnih oblačilih, živahno modrih očeh in tetovaži pajčevine na rokah – ga le pocukajte za rokav.

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103240</link>
        <pubDate> Wed, 22 Jan 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim</title>
      </item>
      <item>
        <description>Toni pravi, da je kot vsi drugi. Od slehernega povprečnega Slovenca se razlikuje le po tem, da se že leta bori z odvisnostjo, ki ga je pripeljala tudi do najnižje točke. Brezdomstva. Cene stanovanj v Kopru so astronomske, kapacitet je enostavno premalo. Trenutno živi v Zavetišču za brezdomne osebe v Kopru, kjer je 14 postelj. Ena od teh je Tonijeva, ki se šteje med srečneže, saj se na slovensko obalo v zimskih mesecih zaradi ugodnih temperatur premakne veliko brezdomnih.

Na fotografiji lahko vidite predmet, ki Toniju veliko pomeni. Ročno je izdelal okrasno leseno strukturo, ki danes krasi vhod v Zavetišče za brezdomne osebe v Kopru.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="22222848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/15/ToniDaRA_SLO_LJT_4511326_14655114.mp3"></enclosure>
        <guid>175101460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>694</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Toni pravi, da je kot vsi drugi. Od slehernega povprečnega Slovenca se razlikuje le po tem, da se že leta bori z odvisnostjo, ki ga je pripeljala tudi do najnižje točke. Brezdomstva. Cene stanovanj v Kopru so astronomske, kapacitet je enostavno premalo. Trenutno živi v Zavetišču za brezdomne osebe v Kopru, kjer je 14 postelj. Ena od teh je Tonijeva, ki se šteje med srečneže, saj se na slovensko obalo v zimskih mesecih zaradi ugodnih temperatur premakne veliko brezdomnih.

Na fotografiji lahko vidite predmet, ki Toniju veliko pomeni. Ročno je izdelal okrasno leseno strukturo, ki danes krasi vhod v Zavetišče za brezdomne osebe v Kopru.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175099782&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101460</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jan 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sediš z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčerajšnjim</title>
      </item>
      <item>
        <description>Anže je imel v srednji šoli kot triatlonec status vrhunskega športnika, ko je bil redno zaposlen, je tudi finančno pomagal družini v stiski iz programa Botrstvo, danes živi na ulici. Prvič je za zabavo poskusil heroin, droga pa ga je po njegovih besedah kmalu spremenila v hlapca. Ni več videl barv, ni začutil vonjav, zanimali so ga samo še tablete, praški in igle. Heroin je potreboval, da je lahko vstal iz postelje. 

Danes zlorablja uspavalne tablete, da lažje zaspi, ko je zunaj mrzlo. Noč pred najinim pogovorom je preživel na klopci v središču mesta, na Miklošičevi ulici. To je Anže, surovo iskren o tem, kakšen odnos imajo do njega mimoidoči, kako obžaluje vse zamujene trenutke s hčerko in kaj so bili zanj lepi trenutki ulice.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="26605056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/08/AneVsRA_SLO_LJT_4439162_14573785.mp3"></enclosure>
        <guid>175099782</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>831</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Anže je imel v srednji šoli kot triatlonec status vrhunskega športnika, ko je bil redno zaposlen, je tudi finančno pomagal družini v stiski iz programa Botrstvo, danes živi na ulici. Prvič je za zabavo poskusil heroin, droga pa ga je po njegovih besedah kmalu spremenila v hlapca. Ni več videl barv, ni začutil vonjav, zanimali so ga samo še tablete, praški in igle. Heroin je potreboval, da je lahko vstal iz postelje. 

Danes zlorablja uspavalne tablete, da lažje zaspi, ko je zunaj mrzlo. Noč pred najinim pogovorom je preživel na klopci v središču mesta, na Miklošičevi ulici. To je Anže, surovo iskren o tem, kakšen odnos imajo do njega mimoidoči, kako obžaluje vse zamujene trenutke s hčerko in kaj so bili zanj lepi trenutki ulice.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte celotno serijo oddaj o brezdomstvu:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175101460&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Toni: Danes si lahko gospod, jutri pa sedi&amp;scaron; z mano na klopci, kjer grizeva isti kruh od predvčeraj&amp;scaron;njim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175103240&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Aleks: 10 let svojega življenja se sploh ne spomnim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175105037&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jakob in Taubi: Vino in igle sta zamenjala za gore, jahanje in pomoč drugim&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099782</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jan 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik pred lanskimi božičnimi prazniki smo obiskali družino, ki je v svoj mali dom v odročnem zaselku ob dveh bioloških hčerah sprejela še štiri otroke, močno zaznamovane s težkim otroštvom. Ob neštetih zdravstvenih težavah in ob tem, da je tako povečano družino zapustil sogovorničin soprog, ki je bil edini zaposlen, je bila zelo velika težava tudi huda prostorska stiska. Pri tej ste jim vi, poslušalci, s svojimi donacijami zelo pomagali. Družino smo pred dnevi znova obiskali.</description>
        <enclosure length="23470080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/24/MamaesRA_SLO_LJT_4328335_14450580.mp3"></enclosure>
        <guid>175096801</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik pred lanskimi božičnimi prazniki smo obiskali družino, ki je v svoj mali dom v odročnem zaselku ob dveh bioloških hčerah sprejela še štiri otroke, močno zaznamovane s težkim otroštvom. Ob neštetih zdravstvenih težavah in ob tem, da je tako povečano družino zapustil sogovorničin soprog, ki je bil edini zaposlen, je bila zelo velika težava tudi huda prostorska stiska. Pri tej ste jim vi, poslušalci, s svojimi donacijami zelo pomagali. Družino smo pred dnevi znova obiskali.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096801</link>
        <pubDate> Wed, 25 Dec 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mama šestih otrok leto pozneje: v sanjah si nisem predstavljala, da bo to mogoče</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Moj mož ima 34 let delovne dobe in dobi minimalno plačo. Pa še ta večkrat zamuja. Delajo devet ali deset ur, se zgodi, da tudi enajst, večkrat tudi ob sobotah… plače pa večkrat zamujajo tudi po dva meseca. In takrat ne veš, kako bomo plačali položnice in nujne, vsakdanje stvari. Včasih ne vemo, kaj bomo lahko dali na mizo. Veliko je neprespanih noči, veliko joka, veliko skrbi. Grozno je, ker se položnice nabirajo, prihajajo opomini, izterjave, vse se nabere in ne zmoreš se izkopati iz te zagate,&quot; o finančnih stiskah svoje družine pripoveduje sogovornica, ki je zaradi zdravstvenih težav trenutno nezaposljiva.&lt;p&gt;Ob stro&amp;scaron;kih najema stanovanja in stro&amp;scaron;kih &amp;scaron;olanja dijaka in mlaj&amp;scaron;ega otroka, ki obiskuje &amp;scaron;olo s prilagojenim programom, zima prina&amp;scaron;a &amp;scaron;e vse vi&amp;scaron;je zneske za ogrevanje. Država je za zmanj&amp;scaron;anje energetske rev&amp;scaron;čine prek EKO sklada pripravila razpis za pomoč pri prenovi stavb, ki je &amp;scaron;e aktualen, prek CSDjev pa je mogoče zaprositi za izredno denarno pomoč tudi za pomoč pri ogrevanju. Zanjo pogoji niso tako ostri kot so pri za redno denarno pomoč, zato sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec ljudi v stiski poziva, naj vsekakor tudi za plačilo ogrevanja oddajo vlogo pri pristojnem centru za socialno delo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29031936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/18/IzrednoRA_SLO_LJT_4264801_14380153.mp3"></enclosure>
        <guid>175095105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>907</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Moj mož ima 34 let delovne dobe in dobi minimalno plačo. Pa še ta večkrat zamuja. Delajo devet ali deset ur, se zgodi, da tudi enajst, večkrat tudi ob sobotah… plače pa večkrat zamujajo tudi po dva meseca. In takrat ne veš, kako bomo plačali položnice in nujne, vsakdanje stvari. Včasih ne vemo, kaj bomo lahko dali na mizo. Veliko je neprespanih noči, veliko joka, veliko skrbi. Grozno je, ker se položnice nabirajo, prihajajo opomini, izterjave, vse se nabere in ne zmoreš se izkopati iz te zagate,&quot; o finančnih stiskah svoje družine pripoveduje sogovornica, ki je zaradi zdravstvenih težav trenutno nezaposljiva.&lt;p&gt;Ob stro&amp;scaron;kih najema stanovanja in stro&amp;scaron;kih &amp;scaron;olanja dijaka in mlaj&amp;scaron;ega otroka, ki obiskuje &amp;scaron;olo s prilagojenim programom, zima prina&amp;scaron;a &amp;scaron;e vse vi&amp;scaron;je zneske za ogrevanje. Država je za zmanj&amp;scaron;anje energetske rev&amp;scaron;čine prek EKO sklada pripravila razpis za pomoč pri prenovi stavb, ki je &amp;scaron;e aktualen, prek CSDjev pa je mogoče zaprositi za izredno denarno pomoč tudi za pomoč pri ogrevanju. Zanjo pogoji niso tako ostri kot so pri za redno denarno pomoč, zato sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec ljudi v stiski poziva, naj vsekakor tudi za plačilo ogrevanja oddajo vlogo pri pristojnem centru za socialno delo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095105</link>
        <pubDate> Wed, 18 Dec 2024 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Izredno denarno pomoč za ogrevanje lahko dobijo tudi zaposleni in upokojenci</title>
      </item>
      <item>
        <description>December je že tradicionalno mesec, najbolj zaznamovan z dobrodelnostjo, tako v uveljavljenih humanitarnih organizacijah kot tudi v nekaterih akcijah, namenjenih le prazničnemu obdarovanju. Tudi pri programu Botrstvo, ki ga vodi organizacija Zveza Anite Ogulin in ZPM, decembra pripravijo še dodatne priložnosti za obdaritev oz. pomoč, ki na različne načine polepša praznike otrokom in družinam, vključenim v program. Predstavlja jih Tea Dorić.</description>
        <enclosure length="22393344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/11/DecembrsRA_SLO_LJT_4185915_14292619.mp3"></enclosure>
        <guid>175093278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>699</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>December je že tradicionalno mesec, najbolj zaznamovan z dobrodelnostjo, tako v uveljavljenih humanitarnih organizacijah kot tudi v nekaterih akcijah, namenjenih le prazničnemu obdarovanju. Tudi pri programu Botrstvo, ki ga vodi organizacija Zveza Anite Ogulin in ZPM, decembra pripravijo še dodatne priložnosti za obdaritev oz. pomoč, ki na različne načine polepša praznike otrokom in družinam, vključenim v program. Predstavlja jih Tea Dorić.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093278</link>
        <pubDate> Wed, 11 Dec 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Decembrske priložnosti za humanitarno pomoč otrok iz Botrstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Stanovanje, ki je polno vlage, lahko ogrevamo le nekaj ur dnevno, starejši sin se uči zavit v odejo, obute imamo nogavice, uporabljamo deke, včasih otroci kljub temu potožijo, da jih zebe. Občutki so grozni, tako da je res hudo,&quot; pomanjkanje denarja za kurjavo opisuje sogovornica, ki je po smrti očeta svojih treh otrok z njimi ostala sama.&lt;p&gt;Ker je zaradi neozdravljive bolezni delno invalidsko upokojena in ker otroci po očetu nimajo pokojnine, so mesečni dohodki premajhni že za osnovne položnice. In kurjava je med večjimi. Sogovornica živi v enem izmed približno 62.000 gospodinjstev, ki se bodo tudi to zimo soočala z energetsko rev&amp;scaron;čino. Največ je enočlanskih, ki jim sledijo prav enostar&amp;scaron;evske, a med prosilci je vse več tudi takih, kjer sta zaposlena oba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na problem premalo ogrevanih, vlažnih stanovanj, kjer je pogosto težava že ogrevanje vode, v decembru s &lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/2024/12/04/109-000-si-nas-zeli-da-bi-bil-nas-dom-za-praznike-topel/&quot;&gt;posebno akcijo&lt;/a&gt; opozarjajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20120064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/04/GrozenoRA_SLO_LJT_4110692_14207440.mp3"></enclosure>
        <guid>175091466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Stanovanje, ki je polno vlage, lahko ogrevamo le nekaj ur dnevno, starejši sin se uči zavit v odejo, obute imamo nogavice, uporabljamo deke, včasih otroci kljub temu potožijo, da jih zebe. Občutki so grozni, tako da je res hudo,&quot; pomanjkanje denarja za kurjavo opisuje sogovornica, ki je po smrti očeta svojih treh otrok z njimi ostala sama.&lt;p&gt;Ker je zaradi neozdravljive bolezni delno invalidsko upokojena in ker otroci po očetu nimajo pokojnine, so mesečni dohodki premajhni že za osnovne položnice. In kurjava je med večjimi. Sogovornica živi v enem izmed približno 62.000 gospodinjstev, ki se bodo tudi to zimo soočala z energetsko rev&amp;scaron;čino. Največ je enočlanskih, ki jim sledijo prav enostar&amp;scaron;evske, a med prosilci je vse več tudi takih, kjer sta zaposlena oba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na problem premalo ogrevanih, vlažnih stanovanj, kjer je pogosto težava že ogrevanje vode, v decembru s &lt;a href=&quot;https://www.zveza-anitaogulin.si/2024/12/04/109-000-si-nas-zeli-da-bi-bil-nas-dom-za-praznike-topel/&quot;&gt;posebno akcijo&lt;/a&gt; opozarjajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091466</link>
        <pubDate> Wed, 04 Dec 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Grozen občutek, da otroke doma zebe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izkušnje iz prakse, da so se iz nasilnega razmerja po večini prisiljene umikati žrtve, da zaščitni ukrepi pred nasilnežem niso vselej učinkoviti, da so sodni postopki izjemno dolgi, otroci pa so ves čas dolžni imeti stike s povzročiteljem, ki se hkrati lahko izmika materialnim obveznostim do otrok, kažejo, da je nasilje nad ženskami in v družini še vedno zelo velik problem. Kje je sistemska zaščita žrtev najbolj pomanjkljiva, kako to vpliva na razvoj otrok in kako lahko žrtvam najbolje pomagamo?&lt;p&gt;Sogovornica:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;predsednica dru&amp;scaron;tva SOS-telefon &lt;strong&gt;Maja Plaz&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="33157632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/27/NasiljeRA_SLO_LJT_4040328_14127803.mp3"></enclosure>
        <guid>175089746</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1036</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izkušnje iz prakse, da so se iz nasilnega razmerja po večini prisiljene umikati žrtve, da zaščitni ukrepi pred nasilnežem niso vselej učinkoviti, da so sodni postopki izjemno dolgi, otroci pa so ves čas dolžni imeti stike s povzročiteljem, ki se hkrati lahko izmika materialnim obveznostim do otrok, kažejo, da je nasilje nad ženskami in v družini še vedno zelo velik problem. Kje je sistemska zaščita žrtev najbolj pomanjkljiva, kako to vpliva na razvoj otrok in kako lahko žrtvam najbolje pomagamo?&lt;p&gt;Sogovornica:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;predsednica dru&amp;scaron;tva SOS-telefon &lt;strong&gt;Maja Plaz&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089746</link>
        <pubDate> Wed, 27 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nasilje v družini močno zaznamuje življenja otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>20. november je svetovni dan otrok. Z upoštevanjem otroških mnenj lahko uresničimo njihovo pravico do izražanja, razumemo njihove zamisli za boljši svet in upoštevamo njihove poglede pri današnjih odločitvah. Pa jih res? Se otroci res počutijo kot otroci ali odrastejo prehitro? Osnovnošolci Neža, Sara, Zara in Jaša pravijo, da si mora vsak pri sebi zastaviti vprašanje, kaj naša družba dejansko naredi za otroke. </description>
        <enclosure length="8190720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/19/ObsvetoRA_SLO_LJT_3963826_14040665.mp3"></enclosure>
        <guid>175087786</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>511</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>20. november je svetovni dan otrok. Z upoštevanjem otroških mnenj lahko uresničimo njihovo pravico do izražanja, razumemo njihove zamisli za boljši svet in upoštevamo njihove poglede pri današnjih odločitvah. Pa jih res? Se otroci res počutijo kot otroci ali odrastejo prehitro? Osnovnošolci Neža, Sara, Zara in Jaša pravijo, da si mora vsak pri sebi zastaviti vprašanje, kaj naša družba dejansko naredi za otroke. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087786</link>
        <pubDate> Wed, 20 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob svetovnem dnevu otrok: Ali ima v družbi beseda otrok sploh še pravi pomen?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdanji košarkar Goran Dragić je minuli petek uradno zaključil ambasadorsko leto, v katerem je z dobrodelnimi akcijami zbral 886.000 evrov za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij. Večji del donacij je namenjen programu Botrstvo v športu, štafetno palico pa je predal dvakratni olimpijski prvakinji Janji Garnbret. Z novo ambasadorko smo se pogovarjali o pomenu spodbujanja mladih športnikov in o soočanju z izzivih, ki jo bodo čakali na poti dobrodelnosti.  </description>
        <enclosure length="7030272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/13/JanjaGaRA_SLO_LJT_3903664_13971864.mp3"></enclosure>
        <guid>175086221</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>439</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdanji košarkar Goran Dragić je minuli petek uradno zaključil ambasadorsko leto, v katerem je z dobrodelnimi akcijami zbral 886.000 evrov za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij. Večji del donacij je namenjen programu Botrstvo v športu, štafetno palico pa je predal dvakratni olimpijski prvakinji Janji Garnbret. Z novo ambasadorko smo se pogovarjali o pomenu spodbujanja mladih športnikov in o soočanju z izzivih, ki jo bodo čakali na poti dobrodelnosti.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086221</link>
        <pubDate> Wed, 13 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Janja Garnbret, nova ambasadorka Botrstva v športu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodi se, kar se še malo pred tem zdi nepredstavljivo: iz stabilnega, čeprav skromnega življenja se človek naenkrat znajde v situaciji, ko mora otrokom začeti odrekati hrano in na cente preračunavati, kako preživeti mesec brez odklopov elektrike. To je bil čas, ko sem lagala kot nikoli prej v življenju, da ja nihče ne bi vedel, kako težko živimo. In čeprav je bilo hudo, obstaja še hujša reč: zavedanje, da bo treba za pomoč prositi, pravi sogovornica, mama dveh šolarjev z zdravstvenimi in razvojnimi težavami, ki je po 18 letih izgubila službo. Zakaj je kar nekaj mesecev odlašala s pošiljanjem prošnje, kako težko se je soočiti s finančno stisko, kaj ta pomeni za otroke? Koliko ji je pomagala že osnovna pomoč humanitarnih organizacij in zakaj sama vse opogumlja, naj gredo po pomoč prej, kot je to storila sama?</description>
        <enclosure length="11547648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/06/NepopisnRA_SLO_LJT_3836374_13894687.mp3"></enclosure>
        <guid>175084497</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>721</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodi se, kar se še malo pred tem zdi nepredstavljivo: iz stabilnega, čeprav skromnega življenja se človek naenkrat znajde v situaciji, ko mora otrokom začeti odrekati hrano in na cente preračunavati, kako preživeti mesec brez odklopov elektrike. To je bil čas, ko sem lagala kot nikoli prej v življenju, da ja nihče ne bi vedel, kako težko živimo. In čeprav je bilo hudo, obstaja še hujša reč: zavedanje, da bo treba za pomoč prositi, pravi sogovornica, mama dveh šolarjev z zdravstvenimi in razvojnimi težavami, ki je po 18 letih izgubila službo. Zakaj je kar nekaj mesecev odlašala s pošiljanjem prošnje, kako težko se je soočiti s finančno stisko, kaj ta pomeni za otroke? Koliko ji je pomagala že osnovna pomoč humanitarnih organizacij in zakaj sama vse opogumlja, naj gredo po pomoč prej, kot je to storila sama?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084497</link>
        <pubDate> Wed, 06 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nepopisno težko je prositi za pomoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, sicer zapisana v angleščini, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti, imela pa naj bi ga skoraj desetina otrok.  Otroci z ADHD so praviloma  zelo težko pri miru, težko se osredotočijo na dejavnosti, naloge težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Zato je pot skozi šolski sistem zanje lahko zelo težka, pogosto potrebujejo prilagoditve in odločbe, ki jim omogočajo dodatno pomoč. A pot do pomoči ni preprosta in zahteva  veliko starševskega truda in znanja. In kaj je z otroki, katerih starši tega ne zmorejo?</description>
        <enclosure length="12578688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/30/OtrocizRA_SLO_LJT_3780047_13827640.mp3"></enclosure>
        <guid>175083155</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, sicer zapisana v angleščini, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti, imela pa naj bi ga skoraj desetina otrok.  Otroci z ADHD so praviloma  zelo težko pri miru, težko se osredotočijo na dejavnosti, naloge težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Zato je pot skozi šolski sistem zanje lahko zelo težka, pogosto potrebujejo prilagoditve in odločbe, ki jim omogočajo dodatno pomoč. A pot do pomoči ni preprosta in zahteva  veliko starševskega truda in znanja. In kaj je z otroki, katerih starši tega ne zmorejo?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083155</link>
        <pubDate> Wed, 30 Oct 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Otroci z ADHD: čas, da odločbo dobi šolski sistem?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Raziskava Mladi v Sloveniji 2024 pri nas že od leta 2000 raziskuje številne vidike družbenih razmer in razmišljanj mladih o različnih temah. Letošnja razkriva, podobno kot še nekatere druge študije, slabšanje duševnega zdravja med slovenskimi mladimi, stalno naraščanja občutkov stresa, odtujenosti in pesimizma glede lastne prihodnosti in prihodnosti slovenske družbe, čeprav je materialna blaginja družbe kot celote objektivno boljša.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;dr. Rudi Klanj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, sociolog z Univerze v Mariboru;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Miran Lavrič&lt;/strong&gt;, sociolog z Univerze v Mariboru.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10321152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/23/MladiseRA_SLO_LJT_3712845_13750482.mp3"></enclosure>
        <guid>175081424</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Raziskava Mladi v Sloveniji 2024 pri nas že od leta 2000 raziskuje številne vidike družbenih razmer in razmišljanj mladih o različnih temah. Letošnja razkriva, podobno kot še nekatere druge študije, slabšanje duševnega zdravja med slovenskimi mladimi, stalno naraščanja občutkov stresa, odtujenosti in pesimizma glede lastne prihodnosti in prihodnosti slovenske družbe, čeprav je materialna blaginja družbe kot celote objektivno boljša.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;dr. Rudi Klanj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, sociolog z Univerze v Mariboru;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Miran Lavrič&lt;/strong&gt;, sociolog z Univerze v Mariboru.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081424</link>
        <pubDate> Wed, 23 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladi se vse bolj zavedajo, da je njihova prihodnost odvisna od blaginje lastne družine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Srčni zastoj letno doživi več kot 1500 oseb. V prvih kritičnih minutah so očividci pogosto edini prisotni, zato je njihovo hitro in pravilno ukrepanje ključno za preživetje osebe, ki je doživela srčni zastoj. Na Medicinski fakulteti v Mariboru že vse od leta 2007 deluje društvo študentov medicine Maribor Za življenje. Kako pomembno je znanje prve pomoči? Kako dostopna je ta različnim družbenim skupinam in kako pomembno je, da se odločamo nekaj svojega prostega časa nameniti prostovoljstvu, se Kaja Ravnak pogovarja s tremi mariborskimi študenti medicine Natašo Ozvetič, Janom Bitežnikom in Tajdo Špes. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.medicinec.si/za-zivljenje/&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvo &amp;scaron;tudentov medicine Maribor Za življenje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="9250176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/10/ObsvetoRA_SLO_LJT_3591656_13610868.mp3"></enclosure>
        <guid>175078303</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>578</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Srčni zastoj letno doživi več kot 1500 oseb. V prvih kritičnih minutah so očividci pogosto edini prisotni, zato je njihovo hitro in pravilno ukrepanje ključno za preživetje osebe, ki je doživela srčni zastoj. Na Medicinski fakulteti v Mariboru že vse od leta 2007 deluje društvo študentov medicine Maribor Za življenje. Kako pomembno je znanje prve pomoči? Kako dostopna je ta različnim družbenim skupinam in kako pomembno je, da se odločamo nekaj svojega prostega časa nameniti prostovoljstvu, se Kaja Ravnak pogovarja s tremi mariborskimi študenti medicine Natašo Ozvetič, Janom Bitežnikom in Tajdo Špes. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.medicinec.si/za-zivljenje/&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvo &amp;scaron;tudentov medicine Maribor Za življenje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078303</link>
        <pubDate> Wed, 16 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob svetovnem dnevu oživljanja: Važno, da ne zmrznemo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktober je tisti mesec v letu, ko se, vsaj po večini, malo več pogovarjamo o svojem počutju in duševnem zdravju. Maja, Frida in Tijan so trije različni mladi posamezniki, ki imajo skupno željo – da bi jih odrasli jemali resno, prisluhnili njihovim idejam in se večkrat odkrito pogovorili z njimi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kje poiskati pomoč v stiski?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 123&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 111&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;od 19. do 7. ure je na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;01 520 99 00&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na voljo klic v du&amp;scaron;evni stiski;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dru&amp;scaron;tvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;080 11 55&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10339200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/10/ObdnevuRA_SLO_LJT_3585605_13604478.mp3"></enclosure>
        <guid>175078218</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktober je tisti mesec v letu, ko se, vsaj po večini, malo več pogovarjamo o svojem počutju in duševnem zdravju. Maja, Frida in Tijan so trije različni mladi posamezniki, ki imajo skupno željo – da bi jih odrasli jemali resno, prisluhnili njihovim idejam in se večkrat odkrito pogovorili z njimi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kje poiskati pomoč v stiski?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 123&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 111&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;od 19. do 7. ure je na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;01 520 99 00&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na voljo klic v du&amp;scaron;evni stiski;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dru&amp;scaron;tvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;080 11 55&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078218</link>
        <pubDate> Thu, 10 Oct 2024 12:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob dnevu duševnega zdravja: Več iskrenega pogovarjanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktober je mesec duševnega zdravja in v tokratno Botrstvo povabimo študentki psihologije in vodji študentskega projekta Kako si? Tejo Žugman in Leo Figelj. Kljub dobrim pobudam in vse večji prisotnosti centrov za krepitev zdravja so ponekod čakalne vrste za psihološko pomoč ob duševnih stiskah še vedno predolge. Kako prisotne so v družbi stigme o duševnih težavah, iskanju pomoči in staranju? Kako dostopna se mladim zdi psihološka podpora? Kako gledajo na duševne stiske starejših? Imajo vsi družbeni razredi enako dostop do pomoči v stiski?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;projekt &lt;a href=&quot;http://kakosi.si/&quot;&gt;Kako si?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kje poiskati pomoč v stiski?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 123&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 111&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;od 19. do 7. ure je na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;01 520 99 00&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na voljo klic v du&amp;scaron;evni stiski;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dru&amp;scaron;tvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;080 11 55&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11765376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/30/MesecduRA_SLO_LJT_3486962_13492215.mp3"></enclosure>
        <guid>175075828</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>735</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktober je mesec duševnega zdravja in v tokratno Botrstvo povabimo študentki psihologije in vodji študentskega projekta Kako si? Tejo Žugman in Leo Figelj. Kljub dobrim pobudam in vse večji prisotnosti centrov za krepitev zdravja so ponekod čakalne vrste za psihološko pomoč ob duševnih stiskah še vedno predolge. Kako prisotne so v družbi stigme o duševnih težavah, iskanju pomoči in staranju? Kako dostopna se mladim zdi psihološka podpora? Kako gledajo na duševne stiske starejših? Imajo vsi družbeni razredi enako dostop do pomoči v stiski?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;projekt &lt;a href=&quot;http://kakosi.si/&quot;&gt;Kako si?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kje poiskati pomoč v stiski?&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 123&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;116 111&lt;/strong&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;od 19. do 7. ure je na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;01 520 99 00&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;na voljo klic v du&amp;scaron;evni stiski;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dru&amp;scaron;tvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski &amp;scaron;tevilki&amp;nbsp;&lt;strong&gt;080 11 55&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075828</link>
        <pubDate> Wed, 02 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mesec duševnega zdravja: Prošnjo za pogovor ali pomoč je vedno treba vzeti resno </title>
      </item>
      <item>
        <description>September je mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod sloganom &quot;Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni&quot;. Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben - prej ko jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo.&lt;p&gt;Na Radiu Koper so na&amp;scaron;i kolegi pripravili &lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/aktualno-radia-koper/173250497/175074453&quot;&gt;vrsto zgodb&lt;/a&gt; tistih, ki se bojujejo s to boleznijo. Prvo smo sli&amp;scaron;ali že v soboto, danes je na vrsti zgodba Stanka in Karmele Deranja, ki prihajata iz Vrtojbe. 85-letni gospe so pred tremi leti diagnosticirali demenco, ki je že nekaj časa njune dneve obračala na glavo. V Hi&amp;scaron;i dobre volje se je z zakoncema srečala Mateja Grebenjak.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="7632768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/25/ivljenjRA_SLO_LJT_3439005_13436337.mp3"></enclosure>
        <guid>175074566</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>September je mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod sloganom &quot;Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni&quot;. Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben - prej ko jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo.&lt;p&gt;Na Radiu Koper so na&amp;scaron;i kolegi pripravili &lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/aktualno-radia-koper/173250497/175074453&quot;&gt;vrsto zgodb&lt;/a&gt; tistih, ki se bojujejo s to boleznijo. Prvo smo sli&amp;scaron;ali že v soboto, danes je na vrsti zgodba Stanka in Karmele Deranja, ki prihajata iz Vrtojbe. 85-letni gospe so pred tremi leti diagnosticirali demenco, ki je že nekaj časa njune dneve obračala na glavo. V Hi&amp;scaron;i dobre volje se je z zakoncema srečala Mateja Grebenjak.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074566</link>
        <pubDate> Wed, 25 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenje z demenco: 24 ur pazim nanjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Komajda so družine tudi s pomočjo humanitarnih organizacij, občin in centrov za socialno delo v začetku šolskega leta uspele otrokom zagotoviti šolske potrebščine, že se starši soočajo z drugimi stroški, ki jih morajo delno ali v celoti prispevati sami. Kakšni so stroški na osnovnošolski ravni, kako je s subvencijami in kako bi bilo mogoče sistem sofinanciranja izboljšati?</description>
        <enclosure length="14002944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/18/NovepreRA_SLO_LJT_3372959_13360403.mp3"></enclosure>
        <guid>175072943</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>875</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Komajda so družine tudi s pomočjo humanitarnih organizacij, občin in centrov za socialno delo v začetku šolskega leta uspele otrokom zagotoviti šolske potrebščine, že se starši soočajo z drugimi stroški, ki jih morajo delno ali v celoti prispevati sami. Kakšni so stroški na osnovnošolski ravni, kako je s subvencijami in kako bi bilo mogoče sistem sofinanciranja izboljšati?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072943</link>
        <pubDate> Wed, 18 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nove prehranske smernice kot v posmeh tistim, ki ne morejo niti do šolskega kosila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že več kot dve tretjini vseh prosilcev za pomoč v humanitarnih programih Zveze Anita Ogulin in ZPM je (redno) zaposlenih, ki s plačami ne obvladujejo niti najnujnejših življenjskih stroškov. In kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu, zagotovljenemu z ustavo, to šolanje starše še vedno veliko stane. Brez pomoči humanitarnih organizacij in programov, kot je Botrstvo, številni tega stroška kljub varčevanju zanj sploh ne bi zmogli.</description>
        <enclosure length="10759296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/11/VsepolRA_SLO_LJT_3308373_13286405.mp3"></enclosure>
        <guid>175071398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>672</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že več kot dve tretjini vseh prosilcev za pomoč v humanitarnih programih Zveze Anita Ogulin in ZPM je (redno) zaposlenih, ki s plačami ne obvladujejo niti najnujnejših življenjskih stroškov. In kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu, zagotovljenemu z ustavo, to šolanje starše še vedno veliko stane. Brez pomoči humanitarnih organizacij in programov, kot je Botrstvo, številni tega stroška kljub varčevanju zanj sploh ne bi zmogli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071398</link>
        <pubDate> Wed, 11 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title> Vse poletje nas je strah, ali bomo lahko pravočasno kupili vse za šolo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Urška in Jaša sta bila  letos prvič  v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.</description>
        <enclosure length="11467392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/04/PunkajRA_SLO_LJT_3241766_13210370.mp3"></enclosure>
        <guid>175069780</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Urška in Jaša sta bila  letos prvič  v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069780</link>
        <pubDate> Wed, 04 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Punčka je v kovčku hranila hrano za sestrico in mamo, ki sta doma lačni</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Pri srcu mi je bilo lepo, ker sem videl, da tudi ona enkrat za spremembo uživa ob nas, ne pa samo otroci,&quot; je po celodnevnem družinskem kopanju v bazenskem kompleksu povedal sogovornik, ki z mamo in bratom že dolgo živi v pomanjkanju. Mama, ki je bila zaradi posebnosti v razvoju mlajšega sina že kmalu po njegovem rojstvu prisiljena pustiti službo in po ločitvi z njima živi sama, se zadnjih nekaj let bori še z rakom. Vsak strošek je preračunan do zadnjega centa, celo osnovno hrano hvaležno dobivajo iz donacij. 

&quot;Mi za denar, ki bi ga porabili za en dan na kopališču, živimo dva tedna.&quot; Zato so bili neizmerno hvaležni za podarjene vstopnice iz akcije Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki je namenjena prav temu, da bi čim več otrok lahko skupaj s starši odšlo na izlet za vsaj en počitniški dan.</description>
        <enclosure length="7800576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/28/LepojeRA_SLO_LJT_3175185_13135225.mp3"></enclosure>
        <guid>175068289</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>487</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Pri srcu mi je bilo lepo, ker sem videl, da tudi ona enkrat za spremembo uživa ob nas, ne pa samo otroci,&quot; je po celodnevnem družinskem kopanju v bazenskem kompleksu povedal sogovornik, ki z mamo in bratom že dolgo živi v pomanjkanju. Mama, ki je bila zaradi posebnosti v razvoju mlajšega sina že kmalu po njegovem rojstvu prisiljena pustiti službo in po ločitvi z njima živi sama, se zadnjih nekaj let bori še z rakom. Vsak strošek je preračunan do zadnjega centa, celo osnovno hrano hvaležno dobivajo iz donacij. 

&quot;Mi za denar, ki bi ga porabili za en dan na kopališču, živimo dva tedna.&quot; Zato so bili neizmerno hvaležni za podarjene vstopnice iz akcije Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki je namenjena prav temu, da bi čim več otrok lahko skupaj s starši odšlo na izlet za vsaj en počitniški dan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068289</link>
        <pubDate> Wed, 28 Aug 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čarobno poletje: Lepo je videti mamo, da se vsaj en dan sproščeno zabava z nama</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletna letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj s svojo družino. Zato so se na Zvezi Anite Ogulin in ZPM odločili za poletno različico akcije Čarobna zima, ki je namenjena prav temu, da družine dogodke doživijo skupaj. In pred dnevi so s sredstvi, zbranimi za akcijo Čarobno poletje, brezskrben dan doživetij v Gardalandu izkusile družine z vseh koncev Slovenije.&lt;div align=&quot;justify&quot;&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Projekt lahko podprete z nakazilom na:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZPM Ljubljana Moste-Polje,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Proletarska cesta 1,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;1000 Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;NLB, d.d., BIC: LJBASI2X,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Koda namena: CHAR,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sklic: SI00 740&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Ali s poslanim SMS sporočilom&lt;/strong&gt; med 1. 7. in 31. 8. 2024 s ključno besedo BOTER5 ali BOTER10 na &amp;scaron;tevilko 1919. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</description>
        <enclosure length="8958336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/14/arobnoRA_SLO_LJT_3068123_13011372.mp3"></enclosure>
        <guid>175065742</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>559</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletna letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj s svojo družino. Zato so se na Zvezi Anite Ogulin in ZPM odločili za poletno različico akcije Čarobna zima, ki je namenjena prav temu, da družine dogodke doživijo skupaj. In pred dnevi so s sredstvi, zbranimi za akcijo Čarobno poletje, brezskrben dan doživetij v Gardalandu izkusile družine z vseh koncev Slovenije.&lt;div align=&quot;justify&quot;&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Projekt lahko podprete z nakazilom na:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;ZPM Ljubljana Moste-Polje,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Proletarska cesta 1,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;1000 Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;NLB, d.d., BIC: LJBASI2X,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Koda namena: CHAR,&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sklic: SI00 740&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Ali s poslanim SMS sporočilom&lt;/strong&gt; med 1. 7. in 31. 8. 2024 s ključno besedo BOTER5 ali BOTER10 na &amp;scaron;tevilko 1919. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065742</link>
        <pubDate> Wed, 14 Aug 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čarobno poletje: Da smo lahko vsaj za en dan kam šli skupaj!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Anita. Velika učiteljica, vsestranski vzor, humanitarka, motivatorka, prijateljica. Včasih je težko ubesediti velika dejanja, še bolj velike ljudi. Vseeno smo poskušali zbrati nekaj spominov, zgodb in nepozabnih življenjskih lekcij, ki jih je Anita Ogulin predajala svojim sodelavkam in sodelavcem na Zvezi Anite Ogulin in ZPM.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tja&amp;scaron;a Tomažin Razpotnik&lt;/strong&gt;, vodja enotne pravne točke za brezplačno pravno pomoč na Zvezi Anite Ogulin in ZPM;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Plevnik&lt;/strong&gt;, program Botrstvo v Sloveniji;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nina Balent&lt;/strong&gt;, vodja prostočasnih aktivnosti za otroke in mladino na Zvezi Anite Ogulin in ZPM;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Luka Rednjak&lt;/strong&gt;, Zveza Anite Ogulin in ZPM.&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Anitin sklad:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;Pri vsakodnevnem delu z uporabniki se kaže močna potreba po skladu za takoj&amp;scaron;nje kritje življenjskih stro&amp;scaron;kov in nujnih izdatkov za osnovno preživetje. Hitro re&amp;scaron;evanje težav je namreč izrednega pomena za preprečuje njihovega poglabljanja. V ta namen imamo zato novoustanovljen Anitin sklad, ki je namenjen zelo hitri pomoči otrokom in družinam. Sklad lahko na pot delovanja pospremite s poslanim &lt;strong&gt;SMS sporočilom&lt;/strong&gt; s ključno besedo &lt;strong&gt;ANITA10&lt;/strong&gt; na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt;.*&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;strong&gt;&lt;em&gt;Podatki za nakazilo&lt;/em&gt;&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;Anitin sklad&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Proletarska 1, 1000 Ljubljana&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;BIC: HAABSI22&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Sklic: SI00 777&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;&lt;span style=&quot;font-family: Poppins,sans-serif; font-size: small;&quot;&gt;*Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12976512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/19/AnitaOgRA_SLO_LJT_2858937_12765461.mp3"></enclosure>
        <guid>175060614</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>811</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Anita. Velika učiteljica, vsestranski vzor, humanitarka, motivatorka, prijateljica. Včasih je težko ubesediti velika dejanja, še bolj velike ljudi. Vseeno smo poskušali zbrati nekaj spominov, zgodb in nepozabnih življenjskih lekcij, ki jih je Anita Ogulin predajala svojim sodelavkam in sodelavcem na Zvezi Anite Ogulin in ZPM.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tja&amp;scaron;a Tomažin Razpotnik&lt;/strong&gt;, vodja enotne pravne točke za brezplačno pravno pomoč na Zvezi Anite Ogulin in ZPM;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Plevnik&lt;/strong&gt;, program Botrstvo v Sloveniji;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nina Balent&lt;/strong&gt;, vodja prostočasnih aktivnosti za otroke in mladino na Zvezi Anite Ogulin in ZPM;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Luka Rednjak&lt;/strong&gt;, Zveza Anite Ogulin in ZPM.&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Anitin sklad:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;Pri vsakodnevnem delu z uporabniki se kaže močna potreba po skladu za takoj&amp;scaron;nje kritje življenjskih stro&amp;scaron;kov in nujnih izdatkov za osnovno preživetje. Hitro re&amp;scaron;evanje težav je namreč izrednega pomena za preprečuje njihovega poglabljanja. V ta namen imamo zato novoustanovljen Anitin sklad, ki je namenjen zelo hitri pomoči otrokom in družinam. Sklad lahko na pot delovanja pospremite s poslanim &lt;strong&gt;SMS sporočilom&lt;/strong&gt; s ključno besedo &lt;strong&gt;ANITA10&lt;/strong&gt; na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt;.*&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;strong&gt;&lt;em&gt;Podatki za nakazilo&lt;/em&gt;&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;Anitin sklad&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Proletarska 1, 1000 Ljubljana&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;BIC: HAABSI22&lt;/em&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;Sklic: SI00 777&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div&gt;&lt;em&gt;&lt;span style=&quot;font-family: Poppins,sans-serif; font-size: small;&quot;&gt;*Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060614</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jul 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Anita Ogulin: Ne predstavljamo si, koliko generacij je drugačnih zaradi nje</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke,&quot; o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM.

Poletni tabori  so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.&lt;p&gt;Priložnost za kraj&amp;scaron;e ali dalj&amp;scaron;e letovanje bo to poletje dobilo kar nekaj otrok iz programa Botrstvo, zanje so sredstva že zagotovljena. &amp;Scaron;e vedno pa lahko pomagate, da bo v akciji Čarobno poletje čim več otrok dobilo priložnost vsaj en prijeten dan na izletu, prireditvi, bazenu ali zabavi&amp;scaron;čnem parku preživeti skupaj z vso družino.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsak SMS z geslom &lt;strong&gt;BOTER5&lt;/strong&gt; ali &lt;strong&gt;BOTER10&lt;/strong&gt;, ki bo v juliju in avgustu poslan na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt;, bo namreč v celoti namenjen tej akciji. Hvala vsem za pomoč!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10547712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/10/NekateriRA_SLO_LJT_2786978_12681960.mp3"></enclosure>
        <guid>175058804</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke,&quot; o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM.

Poletni tabori  so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.&lt;p&gt;Priložnost za kraj&amp;scaron;e ali dalj&amp;scaron;e letovanje bo to poletje dobilo kar nekaj otrok iz programa Botrstvo, zanje so sredstva že zagotovljena. &amp;Scaron;e vedno pa lahko pomagate, da bo v akciji Čarobno poletje čim več otrok dobilo priložnost vsaj en prijeten dan na izletu, prireditvi, bazenu ali zabavi&amp;scaron;čnem parku preživeti skupaj z vso družino.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vsak SMS z geslom &lt;strong&gt;BOTER5&lt;/strong&gt; ali &lt;strong&gt;BOTER10&lt;/strong&gt;, ki bo v juliju in avgustu poslan na &amp;scaron;tevilko &lt;strong&gt;1919&lt;/strong&gt;, bo namreč v celoti namenjen tej akciji. Hvala vsem za pomoč!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058804</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jul 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nekateri otroci se s taborov najraje nikoli ne bi vrnili domov </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo,&quot; o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije. 

&lt;p&gt;Sogovornici:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mama z dvema otrokoma v finančni stiski,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Lamov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, koordinatorka projektov Botrstva&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="9970944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/03/arobnoRA_SLO_LJT_2733540_12619871.mp3"></enclosure>
        <guid>175057303</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo,&quot; o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije. 

&lt;p&gt;Sogovornici:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mama z dvema otrokoma v finančni stiski,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tina Lamov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, koordinatorka projektov Botrstva&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057303</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jul 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čarobno poletje: Ne le za en dan, hvaležni smo za vsako minuto, ki jo lahko skupaj preživimo lepo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.&lt;p&gt;Slovenski 15-letniki so dosegli nadpovprečne rezultate pri matematični in naravoslovni pismenosti, pri bralni pismenosti pa so bili pod povprečjem OECD. Prej&amp;scaron;nji teden so na Pedago&amp;scaron;kem in&amp;scaron;titutu predstavili rezultate prve raziskave, ki se je pri nas torej ukvarjala z bralno pismenostjo 15-letnikov. V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 6721 dijakov, ki večinoma obiskujejo prve letnike srednje&amp;scaron;olskih programov.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornici:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Klaudija &amp;Scaron;terman Ivančič&lt;/strong&gt; s Pedago&amp;scaron;kega in&amp;scaron;tituta in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Mojca Juri&amp;scaron;evič&lt;/strong&gt; s Pedago&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pisa/pisa-2021-pisa-2022/&quot;&gt;Rezultati raziskave PISA 2022&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10003200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/26/UstvarjaRA_SLO_LJT_2671643_12549517.mp3"></enclosure>
        <guid>175055760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>625</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.&lt;p&gt;Slovenski 15-letniki so dosegli nadpovprečne rezultate pri matematični in naravoslovni pismenosti, pri bralni pismenosti pa so bili pod povprečjem OECD. Prej&amp;scaron;nji teden so na Pedago&amp;scaron;kem in&amp;scaron;titutu predstavili rezultate prve raziskave, ki se je pri nas torej ukvarjala z bralno pismenostjo 15-letnikov. V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 6721 dijakov, ki večinoma obiskujejo prve letnike srednje&amp;scaron;olskih programov.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornici:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Klaudija &amp;Scaron;terman Ivančič&lt;/strong&gt; s Pedago&amp;scaron;kega in&amp;scaron;tituta in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Mojca Juri&amp;scaron;evič&lt;/strong&gt; s Pedago&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pisa/pisa-2021-pisa-2022/&quot;&gt;Rezultati raziskave PISA 2022&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055760</link>
        <pubDate> Wed, 26 Jun 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ustvarjalnost ne pozna spola in socialno-ekonomskega statusa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175052526&quot;&gt;Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="12950400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/19/SubvenciRA_SLO_LJT_2616765_12486340.mp3"></enclosure>
        <guid>175054197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>809</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175052526&quot;&gt;Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054197</link>
        <pubDate> Wed, 19 Jun 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Subvencija stanarine: Zapleten birokratski postopek in odklonilen odnos lastnikov nepremičnin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Revne družine  so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je  za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje  bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom.  S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?&lt;p&gt;Sogovornice:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;samohranilka s 3 otroki&lt;/strong&gt;, ki je že iskala stanovanje na trgu&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tea Dorić&lt;/strong&gt;, strokovna sodelavka Zveze Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tja&amp;scaron;a Tomažin Raspotnik&lt;/strong&gt;, vodja Enotne pravne točke pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="13597440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/12/StanovanRA_SLO_LJT_2560260_12421213.mp3"></enclosure>
        <guid>175052526</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>849</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Revne družine  so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je  za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje  bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom.  S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?&lt;p&gt;Sogovornice:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;samohranilka s 3 otroki&lt;/strong&gt;, ki je že iskala stanovanje na trgu&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tea Dorić&lt;/strong&gt;, strokovna sodelavka Zveze Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tja&amp;scaron;a Tomažin Raspotnik&lt;/strong&gt;, vodja Enotne pravne točke pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052526</link>
        <pubDate> Wed, 12 Jun 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Stanovanje bodo raje oddali  nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama. 
</description>
        <enclosure length="9537792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/05/NevemRA_SLO_LJT_2501602_12353570.mp3"></enclosure>
        <guid>175050821</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050821</link>
        <pubDate> Wed, 05 Jun 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, koliko otrokom pomeni taka pomoč!</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, &quot;ne najdemo&quot; ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij,&quot; na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega  UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/n/150291067/175047500&quot;&gt;Slovenski malčki nizko izobraženih star&amp;scaron;ev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU&lt;/a&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2024/slovenski/POR2024_01.pdf&quot;&gt;Poročilo o razvoju UMAR 2024&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11680896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/29/SocialniRA_SLO_LJT_2446399_12289103.mp3"></enclosure>
        <guid>175049165</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, &quot;ne najdemo&quot; ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij,&quot; na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega  UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/n/150291067/175047500&quot;&gt;Slovenski malčki nizko izobraženih star&amp;scaron;ev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU&lt;/a&gt;;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2024/slovenski/POR2024_01.pdf&quot;&gt;Poročilo o razvoju UMAR 2024&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049165</link>
        <pubDate> Wed, 29 May 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Socialni transferji so diskriminatorni, vse manj učinkoviti in zgrešijo več kot četrtino upravičencev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Marta Gregorčič&lt;/strong&gt;, vodja Sektorja za socialne politike UMAR in sourednica &lt;a href=&quot;https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2024/slovenski/POR2024_01.pdf&quot;&gt;Poročila o razvoju 2024&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="14411904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/SlovenskRA_SLO_LJT_2393889_12226569.mp3"></enclosure>
        <guid>175047500</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Marta Gregorčič&lt;/strong&gt;, vodja Sektorja za socialne politike UMAR in sourednica &lt;a href=&quot;https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2024/slovenski/POR2024_01.pdf&quot;&gt;Poročila o razvoju 2024&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047500</link>
        <pubDate> Wed, 22 May 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU</title>
      </item>
      <item>
        <description>53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Anita Ogulin&lt;/strong&gt;, predsednica,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Alenka Petkov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, podpredsednica, in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tanja Petek&lt;/strong&gt;, sekretarka Zveze Anite Ogulin in ZPM.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="9896448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/15/ZPMLjubRA_SLO_LJT_2342927_12166029.mp3"></enclosure>
        <guid>175045833</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>618</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Anita Ogulin&lt;/strong&gt;, predsednica,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Alenka Petkov&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, podpredsednica, in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tanja Petek&lt;/strong&gt;, sekretarka Zveze Anite Ogulin in ZPM.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045833</link>
        <pubDate> Wed, 15 May 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.&lt;p&gt;O uporabi pripomočkov na maturi se pogovaramo s psihologinjo in andragoginjo z In&amp;scaron;tituta za disleksijo &lt;strong&gt;Ano Krajnc&lt;/strong&gt;, klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in star&amp;scaron;e Ljubljana &lt;strong&gt;Matejo Hudoklin&lt;/strong&gt; ter direktorjem Državnega izpitnega centra doktorjem &lt;strong&gt;Darkom Zupancem&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15846912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/08/PripomoRA_SLO_LJT_2291374_12104767.mp3"></enclosure>
        <guid>175044195</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>990</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.&lt;p&gt;O uporabi pripomočkov na maturi se pogovaramo s psihologinjo in andragoginjo z In&amp;scaron;tituta za disleksijo &lt;strong&gt;Ano Krajnc&lt;/strong&gt;, klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in star&amp;scaron;e Ljubljana &lt;strong&gt;Matejo Hudoklin&lt;/strong&gt; ter direktorjem Državnega izpitnega centra doktorjem &lt;strong&gt;Darkom Zupancem&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044195</link>
        <pubDate> Wed, 08 May 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala.

Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
</description>
        <enclosure length="13176576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/29/MinimalnRA_SLO_LJT_2232745_12032980.mp3"></enclosure>
        <guid>175042234</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>823</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala.

Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042234</link>
        <pubDate> Wed, 01 May 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano</title>
      </item>
      <item>
        <description>Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. &quot;Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene,&quot; povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. 
&lt;p&gt;Zakaj se vedno znova ujamemo v neskončne primerjave s sovrstniki in kako to, da si različne generacije med sabo vedno manj zaupajo? Kdo so zahrbtneži in zakaj mladim predstavljajo veliko stisko?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175034756&quot;&gt;1. del: Ni po&amp;scaron;teno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če &amp;scaron;e sami ne vemo, kdo smo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="13854336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/23/KarnormRA_SLO_LJT_2193546_11986678.mp3"></enclosure>
        <guid>175039909</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. &quot;Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene,&quot; povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. 
&lt;p&gt;Zakaj se vedno znova ujamemo v neskončne primerjave s sovrstniki in kako to, da si različne generacije med sabo vedno manj zaupajo? Kdo so zahrbtneži in zakaj mladim predstavljajo veliko stisko?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175034756&quot;&gt;1. del: Ni po&amp;scaron;teno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če &amp;scaron;e sami ne vemo, kdo smo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039909</link>
        <pubDate> Wed, 24 Apr 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. &quot;V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje,&quot; pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: &quot;Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…&quot;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;KODA: CHAR&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;NAMEN: LANINA ZGODBA&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;SKLIC: SI00 726&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Prav vsa poslana sredstva, brez odbitkov, bodo namenjena za Lanino lažje življenje in njeno izobrazbo.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;SMS z besedo BOTER5 in BOTER10 pa lahko po&amp;scaron;ljete na &amp;scaron;tevilko 1919.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Če želite pomagati z materialno pomočjo&lt;/strong&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;,&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;lahko donirate tudi dobro zaprte pakete, na katere obvezno napi&amp;scaron;ite, da je namenjen &quot;Za Lano iz zgodbe Vala 202&quot; in jih dostavite na naslov Proletarska 1, 1000 Ljubljana.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kontaktni podatki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;info@boter.si ali 070698642;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;novinarka Vala 202 Jana Vidic - &lt;/span&gt;&lt;strong&gt;jana.vidic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Hvala vsem, ki pomagate mladim v stiski!&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13900800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/17/LaninazRA_SLO_LJT_2141679_11925561.mp3"></enclosure>
        <guid>175038195</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>868</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. &quot;V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje,&quot; pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: &quot;Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…&quot;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Podatki za nakazilo:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;IBAN: SI56 0201 2002 0297 991&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;KODA: CHAR&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;NAMEN: LANINA ZGODBA&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;SKLIC: SI00 726&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Prav vsa poslana sredstva, brez odbitkov, bodo namenjena za Lanino lažje življenje in njeno izobrazbo.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;SMS z besedo BOTER5 in BOTER10 pa lahko po&amp;scaron;ljete na &amp;scaron;tevilko 1919.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Če želite pomagati z materialno pomočjo&lt;/strong&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;,&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;lahko donirate tudi dobro zaprte pakete, na katere obvezno napi&amp;scaron;ite, da je namenjen &quot;Za Lano iz zgodbe Vala 202&quot; in jih dostavite na naslov Proletarska 1, 1000 Ljubljana.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kontaktni podatki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;info@boter.si ali 070698642;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;novinarka Vala 202 Jana Vidic - &lt;/span&gt;&lt;strong&gt;jana.vidic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Hvala vsem, ki pomagate mladim v stiski!&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038195</link>
        <pubDate> Wed, 17 Apr 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.

&lt;p&gt;Zakaj do &amp;scaron;tipendij niso upravičeni, kako daleč je izpolnitev obljube ministra dr. Felde, da bo jeseni že na voljo subvencioniranje dija&amp;scaron;kih domov in ali bi lahko bilo z morebitno spremembo zakonodaje o visokem &amp;scaron;olstvu lahko mest v maturitetnih tečajih premalo za vse, ki bi želeli opravljati splo&amp;scaron;no maturo, s sogovornico &lt;strong&gt;Branko Hrast Debeljak&lt;/strong&gt;, generalna direktorica Direktorata za srednje in vi&amp;scaron;je &amp;scaron;olstvo ter izobraževanje odraslih pri MVI.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13357056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/10/BrezplaRA_SLO_LJT_2089312_11861837.mp3"></enclosure>
        <guid>175036458</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>834</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.

&lt;p&gt;Zakaj do &amp;scaron;tipendij niso upravičeni, kako daleč je izpolnitev obljube ministra dr. Felde, da bo jeseni že na voljo subvencioniranje dija&amp;scaron;kih domov in ali bi lahko bilo z morebitno spremembo zakonodaje o visokem &amp;scaron;olstvu lahko mest v maturitetnih tečajih premalo za vse, ki bi želeli opravljati splo&amp;scaron;no maturo, s sogovornico &lt;strong&gt;Branko Hrast Debeljak&lt;/strong&gt;, generalna direktorica Direktorata za srednje in vi&amp;scaron;je &amp;scaron;olstvo ter izobraževanje odraslih pri MVI.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036458</link>
        <pubDate> Wed, 10 Apr 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši</title>
      </item>
      <item>
        <description>Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175039909&quot;&gt;2. del: Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10227072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/03/NipoteRA_SLO_LJT_2035286_11798992.mp3"></enclosure>
        <guid>175034756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>639</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/botrstvo/150291067/175039909&quot;&gt;2. del: Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175034756</link>
        <pubDate> Wed, 03 Apr 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ni pošteno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če še sami ne vemo, kdo smo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.&lt;p&gt;&amp;raquo;Kar nekaj časa sem se otepala, da bi se sklad imenoval po Aniti, po meni. A ker nas je &amp;raquo;zvez prijateljev mladine&amp;laquo; kar nekaj in ker ugotavljamo, da zaradi tega sredstva ne prihajajo do nas, sem sklenila, da naj ima moje ime. Kajti vsak cent ima tukaj točno določeno pot, ki je ves čas preverljivo porabljen, in ves čas bomo re&amp;scaron;evali najtežje zgodbe. In te vselej, ampak res vselej, ko so re&amp;scaron;ene, vračajo družbi,&amp;laquo; je ob ustanovitvi novega, samostojnega sklada, namenjenega takoj&amp;scaron;nji pomoči v najbolj urgentnih primerih finančnih stisk&amp;nbsp; povedala predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin. Ime mu je posodila tudi zato, ker je med tistimi, ki so nenehno na terenu in prav zato najbolje vedo, kako pomembno je, da ljudem lahko pomagajo takoj, &amp;scaron;e preden se življenje in finančne posledice zaplete z izvr&amp;scaron;bami, preden se ljudje zaprejo vase in otrpnejo pred problemi, preden vanje zdrsnejo tudi otroci star&amp;scaron;ev, ki se ne znajdejo več. &amp;raquo;Ljudje se po tem, ko jim plačamo najbolj kritične račune, včasih prav zgrudijo in zjočejo od olaj&amp;scaron;anja in ne vedo, kako naj se zahvalijo, zato hvala vsem, ki nam boste z donacijami omogočili, da jim bomo lahko pomagali.&amp;laquo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Z Anitinim skladom je mogoče pomagati tako z donacijami v Anitin sklad s sklicem &amp;scaron;t. SI00 777 pri ZPM Moste Polje v poljubni vi&amp;scaron;ini kot tudi s SMS sporočili z geslom ANITA10, poslanim na &amp;scaron;tevilko 1919.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,&lt;br /&gt;Proletarska 1, 1000 Ljubljana&lt;br /&gt;IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.&lt;br /&gt;BIC: HAABSI22&lt;br /&gt;Sklic: SI00 777&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10118016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/27/AnitinsRA_SLO_LJT_1983949_11739143.mp3"></enclosure>
        <guid>175033172</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>632</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.&lt;p&gt;&amp;raquo;Kar nekaj časa sem se otepala, da bi se sklad imenoval po Aniti, po meni. A ker nas je &amp;raquo;zvez prijateljev mladine&amp;laquo; kar nekaj in ker ugotavljamo, da zaradi tega sredstva ne prihajajo do nas, sem sklenila, da naj ima moje ime. Kajti vsak cent ima tukaj točno določeno pot, ki je ves čas preverljivo porabljen, in ves čas bomo re&amp;scaron;evali najtežje zgodbe. In te vselej, ampak res vselej, ko so re&amp;scaron;ene, vračajo družbi,&amp;laquo; je ob ustanovitvi novega, samostojnega sklada, namenjenega takoj&amp;scaron;nji pomoči v najbolj urgentnih primerih finančnih stisk&amp;nbsp; povedala predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin. Ime mu je posodila tudi zato, ker je med tistimi, ki so nenehno na terenu in prav zato najbolje vedo, kako pomembno je, da ljudem lahko pomagajo takoj, &amp;scaron;e preden se življenje in finančne posledice zaplete z izvr&amp;scaron;bami, preden se ljudje zaprejo vase in otrpnejo pred problemi, preden vanje zdrsnejo tudi otroci star&amp;scaron;ev, ki se ne znajdejo več. &amp;raquo;Ljudje se po tem, ko jim plačamo najbolj kritične račune, včasih prav zgrudijo in zjočejo od olaj&amp;scaron;anja in ne vedo, kako naj se zahvalijo, zato hvala vsem, ki nam boste z donacijami omogočili, da jim bomo lahko pomagali.&amp;laquo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Z Anitinim skladom je mogoče pomagati tako z donacijami v Anitin sklad s sklicem &amp;scaron;t. SI00 777 pri ZPM Moste Polje v poljubni vi&amp;scaron;ini kot tudi s SMS sporočili z geslom ANITA10, poslanim na &amp;scaron;tevilko 1919.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,&lt;br /&gt;Proletarska 1, 1000 Ljubljana&lt;br /&gt;IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.&lt;br /&gt;BIC: HAABSI22&lt;br /&gt;Sklic: SI00 777&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033172</link>
        <pubDate> Wed, 27 Mar 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Anitin sklad: Če lahko pomagamo nemudoma, ljudi obvarujemo pred še hujšimi težavami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča. </description>
        <enclosure length="8758656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/20/GoranDrRA_SLO_LJT_1947807_11692331.mp3"></enclosure>
        <guid>175031482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175031482</link>
        <pubDate> Wed, 20 Mar 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Goran Dragić: Prav je, da okolju, kjer sem odraščal, dam nekaj nazaj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.</description>
        <enclosure length="9979776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/13/TekojeRA_SLO_LJT_1918320_11653003.mp3"></enclosure>
        <guid>175029820</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175029820</link>
        <pubDate> Wed, 13 Mar 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Težko je delati same nočne izmene, a želimo ohraniti vsaj to plesni polno stanovanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-family: arial,sans-serif;&quot;&gt;&lt;strong&gt;dr. Majda Hrženjak&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;sociologinja in raziskovalka na področju nevidnega in skrbstvenega dela žensk&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10382208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/06/NevidnoRA_SLO_LJT_1890006_11613466.mp3"></enclosure>
        <guid>175028076</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-family: arial,sans-serif;&quot;&gt;&lt;strong&gt;dr. Majda Hrženjak&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;sociologinja in raziskovalka na področju nevidnega in skrbstvenega dela žensk&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175028076</link>
        <pubDate> Wed, 06 Mar 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nevidno in neplačano: skrbstveno delo žensk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.</description>
        <enclosure length="8896512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/28/EniskriRA_SLO_LJT_1860013_11571743.mp3"></enclosure>
        <guid>175026383</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>556</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175026383</link>
        <pubDate> Wed, 28 Feb 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="News" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/150291067/botrstvopodcast.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Wed, 08 Apr 2026 07:43:25 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/botrstvo/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 07:43:25 +0000</pubDate>
      <title>Botrstvo</title>
    </channel>
  </rss>
