News & Politics (C) RTVSLO 2017 Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni. https://val202.rtvslo.si/botrstvo/ Botrstvo https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/150291067/botrstvopodcast.jpg Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Nekoč smo večino pogovorov s starši opravili dopoldne, zdaj so taki pogovori bolj izjema, za tiste, ki delajo v turnusih. Večina naših prosilcev je namreč zaposlenih, v tem poletju so se pridružili številni novi, praviloma zaposleni,"</em> pravi koordinatorka projekta <a href="https://www.dobri-ljudje.si/">Veriga dobrih ljudi</a> pri ZPM LJ Moste Polje <strong>Živa Logar</strong>. Nezaposleni prosilci so zdaj samo še taki, ki so bolni ali nezaposljivi iz drugih razlogov. Družine pa tudi s plačo ali dvema zmorejo plačati več stroškov, nimajo več nobenih prihrankov in ker so starši kljub zaposlitvi kreditno nesposobni, se zadolžujejo pri oderuških posojilodajalcih, kar spiralo težav, stisk in revščine le še hitreje obrača proti dnu.</p> </body> </html> 174901706 RTVSLO – Val 202 637 clean Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Nekoč smo večino pogovorov s starši opravili dopoldne, zdaj so taki pogovori bolj izjema, za tiste, ki delajo v turnusih. Večina naših prosilcev je namreč zaposlenih, v tem poletju so se pridružili številni novi, praviloma zaposleni,"</em> pravi koordinatorka projekta <a href="https://www.dobri-ljudje.si/">Veriga dobrih ljudi</a> pri ZPM LJ Moste Polje <strong>Živa Logar</strong>. Nezaposleni prosilci so zdaj samo še taki, ki so bolni ali nezaposljivi iz drugih razlogov. Družine pa tudi s plačo ali dvema zmorejo plačati več stroškov, nimajo več nobenih prihrankov in ker so starši kljub zaposlitvi kreditno nesposobni, se zadolžujejo pri oderuških posojilodajalcih, kar spiralo težav, stisk in revščine le še hitreje obrača proti dnu.</p> </body> </html> Mon, 26 Sep 2022 08:45:00 +0000 Grozno je gledati starše, ki po službi hitijo v humanitarne organizacije po hrano za družino Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Več informacij, kako pomagati ali poiskati pomoč najdete na spletnih straneh programa <a href="https://www.boter.si">Botrstvo</a> in <a href="https://www.zpmmoste.net">ZPM Ljubljana Moste Polje</a>, pomoči družinam v stiski pa so namenjene tudi donacije, zbrane z gesloma <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanima na številko 1919.</p> <p>Hvala vsem za pomoč!</p> </body> </html> 174895560 RTVSLO – Val 202 546 clean Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Več informacij, kako pomagati ali poiskati pomoč najdete na spletnih straneh programa <a href="https://www.boter.si">Botrstvo</a> in <a href="https://www.zpmmoste.net">ZPM Ljubljana Moste Polje</a>, pomoči družinam v stiski pa so namenjene tudi donacije, zbrane z gesloma <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanima na številko 1919.</p> <p>Hvala vsem za pomoč!</p> </body> </html> Tue, 30 Aug 2022 12:45:00 +0000 S pomočjo donatorjev in botrov do šolskih potrebščin Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tudi drugačen način življenja od tistega med epidemijo je pripomogel, da so se poleg anksioznosti med študentkami in študenti v večji meri pojavile tudi depresija, motnje razpoloženja in motivacije, nezadovoljstvo s študijem in samim sabo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo prav obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo tudi posttravmatski stresni sindrom: nekaj, kar se načeloma pojavi po krizi. Pričakovano je, da bodo te težave v porastu, podobno kot pri vojnih veteranih, ki so se vračali iz vojne in so šele po tem, ko so mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale."</p> <footer>dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani</footer></blockquote> </figure> <p>Študentke in študenti se soočajo tudi z veliko stanovanjsko problematiko, z vedno slabšo kakovostjo hrane na bone, z nefukcionalnim javnim prevozom in z veliko zaskrbljenostjo nad prihodnostjo. Vrhunec študijskega leta pa predstavlja poletno izpitno obdobje.</p> <h3>Ostale sogovornice in sogovorniki:</h3> <ul> <li>študentki <strong>Sara Svati Sharan in Aleks Novkovič;</strong></li> <li>študentski glasovi iz Rožne doline magistrica;</li> <li>psihologije <strong>Urška Drofenik;</strong></li> <li>tuja študenta v Sloveniji <strong>Ajla Cerić in Marko Durdubakov.</strong></li> </ul> <p>Seznam virov pomoči v duševni stiski najdete <a href="https://nisiokejpovejnaprej.si/kam-po-pomoc/seznam-virov-pomoci/">tukaj</a>.</p> </body> </html> 174883101 RTVSLO – Val 202 774 clean Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tudi drugačen način življenja od tistega med epidemijo je pripomogel, da so se poleg anksioznosti med študentkami in študenti v večji meri pojavile tudi depresija, motnje razpoloženja in motivacije, nezadovoljstvo s študijem in samim sabo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo prav obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo tudi posttravmatski stresni sindrom: nekaj, kar se načeloma pojavi po krizi. Pričakovano je, da bodo te težave v porastu, podobno kot pri vojnih veteranih, ki so se vračali iz vojne in so šele po tem, ko so mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale."</p> <footer>dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani</footer></blockquote> </figure> <p>Študentke in študenti se soočajo tudi z veliko stanovanjsko problematiko, z vedno slabšo kakovostjo hrane na bone, z nefukcionalnim javnim prevozom in z veliko zaskrbljenostjo nad prihodnostjo. Vrhunec študijskega leta pa predstavlja poletno izpitno obdobje.</p> <h3>Ostale sogovornice in sogovorniki:</h3> <ul> <li>študentki <strong>Sara Svati Sharan in Aleks Novkovič;</strong></li> <li>študentski glasovi iz Rožne doline magistrica;</li> <li>psihologije <strong>Urška Drofenik;</strong></li> <li>tuja študenta v Sloveniji <strong>Ajla Cerić in Marko Durdubakov.</strong></li> </ul> <p>Seznam virov pomoči v duševni stiski najdete <a href="https://nisiokejpovejnaprej.si/kam-po-pomoc/seznam-virov-pomoci/">tukaj</a>.</p> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 08:45:00 +0000 Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni? 174881674 RTVSLO – Val 202 582 clean Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni? Mon, 20 Jun 2022 08:45:00 +0000 Vsi imamo luknje v znanju in vsi se pretvarjamo, da jih ni Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet. <p>Cilj je, da pridobivam ocene, vse ostalo je spregledano. Nenehna so pričakovanja po popravljanju povsem solidnih ocen, vse do petice.</p><p><p>Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet. V teh dneh, ko poteka matura, pa so se najbolj zgostila tudi ocenjevanja drugih dijakov. <span>Naši sogovorniki, dijaki prvega in drugega letnika ene od gimnazij, ki velja za prestižno, so v dneh, ko so ocenjevanja najbolj zgoščena, skušali pojasniti, kako doživljajo te pritiske. </span></p> <blockquote><p><em><span>“V šoli se počutim kot v produkcijski liniji. Moj cilj tukaj je, da dobivam dobre ocene in vse ostalo je zanemarjeno. Pridem v šolo, kjer se moram učit, ko pridem domov, se moram učit, grem spat in spet nazaj v šolo. Če tega ne delam, se počutim, kot da nisem naredil dovolj in trend ocen hitro pade.”</span></em></p></blockquote> <p>O smiselnosti vrednostne lestvice, ki tako visoko postavlja zgolj ocene, pa je eden izmed dijakov povedal naslednje:</p> <blockquote><p><em><span>“Vidim veliko ljudi, kako dajejo ocene na prvo mesto in kako je ocena nekaj, kar te naredi vrednega; dobra ocena </span></em><span lang="SL">– </span><em><span>dober človek. S čimer se popolnoma ne strinjam, ker če bo človek imel dobre ocene, naredil dobro fakulteto in bo socialno nesposobna oseba, se poraja vprašanje, kaj smo tukaj naredili?”</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876577 RTVSLO – Val 202 467 clean Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet. <p>Cilj je, da pridobivam ocene, vse ostalo je spregledano. Nenehna so pričakovanja po popravljanju povsem solidnih ocen, vse do petice.</p><p><p>Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet. V teh dneh, ko poteka matura, pa so se najbolj zgostila tudi ocenjevanja drugih dijakov. <span>Naši sogovorniki, dijaki prvega in drugega letnika ene od gimnazij, ki velja za prestižno, so v dneh, ko so ocenjevanja najbolj zgoščena, skušali pojasniti, kako doživljajo te pritiske. </span></p> <blockquote><p><em><span>“V šoli se počutim kot v produkcijski liniji. Moj cilj tukaj je, da dobivam dobre ocene in vse ostalo je zanemarjeno. Pridem v šolo, kjer se moram učit, ko pridem domov, se moram učit, grem spat in spet nazaj v šolo. Če tega ne delam, se počutim, kot da nisem naredil dovolj in trend ocen hitro pade.”</span></em></p></blockquote> <p>O smiselnosti vrednostne lestvice, ki tako visoko postavlja zgolj ocene, pa je eden izmed dijakov povedal naslednje:</p> <blockquote><p><em><span>“Vidim veliko ljudi, kako dajejo ocene na prvo mesto in kako je ocena nekaj, kar te naredi vrednega; dobra ocena </span></em><span lang="SL">– </span><em><span>dober človek. S čimer se popolnoma ne strinjam, ker če bo človek imel dobre ocene, naredil dobro fakulteto in bo socialno nesposobna oseba, se poraja vprašanje, kaj smo tukaj naredili?”</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 30 May 2022 08:45:00 +0000 V šoli so počutim kot na produkcijski liniji Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.<p>Mama dveh devetošolcev pravi, da se odrekajo hrani že, da plačajo položnice, zato so stroški za valeto nedosegljivo visoki</p><p><p>Konec letošnjega šolskega leta po dveh letih premora spet prinaša valete in maturantske plese. <span>Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe. </span></p> <blockquote> <p><em>"Sem samohranilka in sama živim s tremi otroki. Zelo težko shajamo, čeprav sem zaposlena že dvajset let pri istem podjetju, delam za minimalno plačo. Vsi trije otroci so v osnovni šoli, starejša dva letos končujeta osnovno šolo in je pred nami valeta, kar nam predstavlja velik zalogaj, kajti že zdaj se odrekamo hrani, da lahko vsaj delno poravnamo položnice, ki so pred nami."</em></p> </blockquote> <p>Ravnatelj <strong>Roman Brunšek</strong> pa o maturanskih plesih dodaja naslednje:</p> <blockquote><p><em>"Lepo je, da se uredijo, smiselno je, da se uredijo, vendar je pa tukaj absolutno potrebna zdrava pamet, kajti tukaj ne gre za gala ples. In če smo odkriti, so fantje in dekleta najbolj simpatični, če so oblečeni preprosto, brez pretiranega ličenja in brez visokih pet. Na koncu gre le za petnajstletne otroke."</em></p></blockquote> <p>Valete, maturantski plesi in še nekateri drugi stroški, ki sicer niso obvezni, razslojujejo otroke. Zato so v programu Botrstvo vsakokratnim odgovornim oblastem tudi v treh manifestih predlagali konkretne sistemske spremembe. In tudi novo oblast ponovno pozivajo, da morajo biti osnovna sola in dejavnosti, ki so z njo povezane, brezplačna za vse otroke. Osnovna šola je v Sloveniji obvezna in kot taka ne bi smela biti prostor zaslužka in uveljavljanja vrednot potrošniške družbe, menijo pri Botrstvu.</p> <h4>Kako lahko pomagate?</h4> <p>Pomagate lahko tudi vi, in sicer z nakazilom, ki ga bo Zveza prijateljev mladine Moste-Polje v celoti namenila mami samohranilki, ki jo spoznate v prispevku:</p> <div> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </div></p> 174872839 RTVSLO – Val 202 715 clean Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.<p>Mama dveh devetošolcev pravi, da se odrekajo hrani že, da plačajo položnice, zato so stroški za valeto nedosegljivo visoki</p><p><p>Konec letošnjega šolskega leta po dveh letih premora spet prinaša valete in maturantske plese. <span>Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe. </span></p> <blockquote> <p><em>"Sem samohranilka in sama živim s tremi otroki. Zelo težko shajamo, čeprav sem zaposlena že dvajset let pri istem podjetju, delam za minimalno plačo. Vsi trije otroci so v osnovni šoli, starejša dva letos končujeta osnovno šolo in je pred nami valeta, kar nam predstavlja velik zalogaj, kajti že zdaj se odrekamo hrani, da lahko vsaj delno poravnamo položnice, ki so pred nami."</em></p> </blockquote> <p>Ravnatelj <strong>Roman Brunšek</strong> pa o maturanskih plesih dodaja naslednje:</p> <blockquote><p><em>"Lepo je, da se uredijo, smiselno je, da se uredijo, vendar je pa tukaj absolutno potrebna zdrava pamet, kajti tukaj ne gre za gala ples. In če smo odkriti, so fantje in dekleta najbolj simpatični, če so oblečeni preprosto, brez pretiranega ličenja in brez visokih pet. Na koncu gre le za petnajstletne otroke."</em></p></blockquote> <p>Valete, maturantski plesi in še nekateri drugi stroški, ki sicer niso obvezni, razslojujejo otroke. Zato so v programu Botrstvo vsakokratnim odgovornim oblastem tudi v treh manifestih predlagali konkretne sistemske spremembe. In tudi novo oblast ponovno pozivajo, da morajo biti osnovna sola in dejavnosti, ki so z njo povezane, brezplačna za vse otroke. Osnovna šola je v Sloveniji obvezna in kot taka ne bi smela biti prostor zaslužka in uveljavljanja vrednot potrošniške družbe, menijo pri Botrstvu.</p> <h4>Kako lahko pomagate?</h4> <p>Pomagate lahko tudi vi, in sicer z nakazilom, ki ga bo Zveza prijateljev mladine Moste-Polje v celoti namenila mami samohranilki, ki jo spoznate v prispevku:</p> <div> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </div></p> Mon, 16 May 2022 08:45:00 +0000 Namesto radosti je lahko valeta tudi vir velikih finančnih stisk Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.<p>Luknjasto znanje, negotovost, skrhani odnosi doma in v šoli ter slaba dostopnost do zunanje strokovne pomoči povečujejo stiske otrok.</p><p><p>Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti.</p> <blockquote> <p><em>"Čakalne vrste v zunanjih ustanovah, ki se ukvarjajo s stvarmi, za katere smo na šoli že premalo usposobljeni, so bile že pred epidemijo dolge. Zdaj so se pa tako podaljšale, da skoraj več ne moremo računati na njih."</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote> <blockquote><p>Sogovornica izpostavlja tudi problematičen način organizacije in delovanja ministrstva med in po epidemiji: <em>"To, da ministrstvo ves čas razlaga, kako vse poteka v redu, je kar malo omalovažujoče, tako do ljudi, ki delajo na šoli, še bolj pa do otrok." </em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174870947 RTVSLO – Val 202 688 clean Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.<p>Luknjasto znanje, negotovost, skrhani odnosi doma in v šoli ter slaba dostopnost do zunanje strokovne pomoči povečujejo stiske otrok.</p><p><p>Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti.</p> <blockquote> <p><em>"Čakalne vrste v zunanjih ustanovah, ki se ukvarjajo s stvarmi, za katere smo na šoli že premalo usposobljeni, so bile že pred epidemijo dolge. Zdaj so se pa tako podaljšale, da skoraj več ne moremo računati na njih."</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote> <blockquote><p>Sogovornica izpostavlja tudi problematičen način organizacije in delovanja ministrstva med in po epidemiji: <em>"To, da ministrstvo ves čas razlaga, kako vse poteka v redu, je kar malo omalovažujoče, tako do ljudi, ki delajo na šoli, še bolj pa do otrok." </em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 09 May 2022 08:45:00 +0000 Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme. <p>Del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za rumeno majico Tadeja Pogačarja, je bil namenjen za nakup koles</p><p><p>Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion <strong>Tadej Pogačar</strong> želel, da bi del izkupička, ki smo ga na <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/09/drazba-rumena-majica-pogacar/" target="_blank" rel="noopener">dobrodelni dražbi Vala 202</a> iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.</p> <p>To pa ni edina akcija za zagotavljanje koles to pomlad. S pomočjo akcije AMZS "Kolesa za vse!" je nove lastnike dobilo več kot 300 rabljenih, a dobro servisiranih otroških koles, ki so jih prejeli tudi otroci iz Botrstva. Dobrodelen pa je bil tudi kolesarski maraton, ki ga je med iztekajočimi prazniki pripravila Slovenska Karitas. Kolesarji so med 1225 km dolgo potjo zbirali sredstva prav za nakup otroških koles.</p> <blockquote><p>Hvala vsem, ki mladim iz revnejših okolij kakorkoli pomagate razvijati njihove talente!</p></blockquote></p> 174869159 RTVSLO – Val 202 611 clean Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme. <p>Del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za rumeno majico Tadeja Pogačarja, je bil namenjen za nakup koles</p><p><p>Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion <strong>Tadej Pogačar</strong> želel, da bi del izkupička, ki smo ga na <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/09/drazba-rumena-majica-pogacar/" target="_blank" rel="noopener">dobrodelni dražbi Vala 202</a> iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.</p> <p>To pa ni edina akcija za zagotavljanje koles to pomlad. S pomočjo akcije AMZS "Kolesa za vse!" je nove lastnike dobilo več kot 300 rabljenih, a dobro servisiranih otroških koles, ki so jih prejeli tudi otroci iz Botrstva. Dobrodelen pa je bil tudi kolesarski maraton, ki ga je med iztekajočimi prazniki pripravila Slovenska Karitas. Kolesarji so med 1225 km dolgo potjo zbirali sredstva prav za nakup otroških koles.</p> <blockquote><p>Hvala vsem, ki mladim iz revnejših okolij kakorkoli pomagate razvijati njihove talente!</p></blockquote></p> Mon, 02 May 2022 08:45:00 +0000 Kako je majica kolo postala Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.<p>Več kot 60 % prosilcev za pomoč je zaposlenih, a ne morejo preživeti. Eksplodiralo število prošenj za psihoterapevtsko pomoč.</p><p><p>Čeprav so humanitarci prepričani, da so bili najhujši časi - časi gospodarske krize pred dobrim desetletjem, je čas epidemije s številnimi ukrepi pokazal neprimerljivo večje posledice, pravi predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, Anita Ogulin.</p> <blockquote><p><em>"Prizadela ni le najrevnejših, pač pa celo generacijo otrok, mladostnikov, pa seveda njihove družine. Močno se je spremenila struktura prosilcev, več kot 60 odstotkov je zaposlenih, a s svojimi dohodki ne zmorejo več plačati najosnovnejših stroškov. Število prosilcev za psihoterapevtsko pomoč je eksplodiralo, potrebe po učni pomoči postajajo neobvladljive …" </em></p></blockquote> <p>Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.</p></p> 174867551 RTVSLO – Val 202 773 clean Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.<p>Več kot 60 % prosilcev za pomoč je zaposlenih, a ne morejo preživeti. Eksplodiralo število prošenj za psihoterapevtsko pomoč.</p><p><p>Čeprav so humanitarci prepričani, da so bili najhujši časi - časi gospodarske krize pred dobrim desetletjem, je čas epidemije s številnimi ukrepi pokazal neprimerljivo večje posledice, pravi predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, Anita Ogulin.</p> <blockquote><p><em>"Prizadela ni le najrevnejših, pač pa celo generacijo otrok, mladostnikov, pa seveda njihove družine. Močno se je spremenila struktura prosilcev, več kot 60 odstotkov je zaposlenih, a s svojimi dohodki ne zmorejo več plačati najosnovnejših stroškov. Število prosilcev za psihoterapevtsko pomoč je eksplodiralo, potrebe po učni pomoči postajajo neobvladljive …" </em></p></blockquote> <p>Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 08:45:00 +0000 Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila? Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.<p>Udeleženke in udeleženci 32. Otroškega parlamenta opozarjajo na razslojevanje med izobraževanjem, ki lahko vpliva na izbiro in pot do poklica</p><p><p><span>Udeleženke in udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost so v Državnem zboru debatirali o poklicni prihodnosti. Poglobili so se v pričakovanja in skrbi poklicne prihodnosti, razmišljali o karieri doma in v tujini ter o vplivu covida-19 na izbiro poklica. Zakaj pa se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? </span></p> <blockquote><p><em>"Mislim, da nimajo vsi enakih pogojev za izbiro poklica. Rad bi opozoril na socialne razlike. Odvisno je, če imaš doma spodbudno okolje za šolanje, kar se definitivno pozna."</em> - <strong>Filip Demšar</strong>, udeleženec Otroškega parlamenta</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174865704 RTVSLO – Val 202 418 clean Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.<p>Udeleženke in udeleženci 32. Otroškega parlamenta opozarjajo na razslojevanje med izobraževanjem, ki lahko vpliva na izbiro in pot do poklica</p><p><p><span>Udeleženke in udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost so v Državnem zboru debatirali o poklicni prihodnosti. Poglobili so se v pričakovanja in skrbi poklicne prihodnosti, razmišljali o karieri doma in v tujini ter o vplivu covida-19 na izbiro poklica. Zakaj pa se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? </span></p> <blockquote><p><em>"Mislim, da nimajo vsi enakih pogojev za izbiro poklica. Rad bi opozoril na socialne razlike. Odvisno je, če imaš doma spodbudno okolje za šolanje, kar se definitivno pozna."</em> - <strong>Filip Demšar</strong>, udeleženec Otroškega parlamenta</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 18 Apr 2022 08:45:00 +0000 Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene. <p>Domijada, največje srečanje dijaških domov, letos tudi v znamenju zbiranja sredstev za Dijaški sklad Botrstva</p><p><p>Domijada, vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, zbirajo pa tudi donacije za humanitarne namene.</p> <p>Letošnja Domijada je že 58., gosti jo – večinoma na spletu – ljubljanski dijaški dom Tabor, vzgojiteljica <strong>Saša Jerman Šterk</strong> je tista, ki je v organizacijskem odboru zadolžena za  humanitarno noto. Kot pravi sogovornica, je ta sklad, ki pomaga dijakom in revnejših družin, da zmorejo plačati bivanje v domu, iz leta v leto bolj nepogrešljiv:</p> <blockquote><p><em>"Ker tudi najrevnejše  družine ne morejo dobiti subvencije za financiranje celotnega zneska bivanja v dijaškem domu, v domovih opažajo, da finančno stanje družine že vpliva na odločitve mladih, kjer bodo nadaljevali šolanje."</em></p></blockquote> <p>Tema letošnjega natečaja Domijade za umetniška dela je "Maske so padle". In kakšne posledice je prinesla epidemija sploh pri tistih dijakih, ki imajo doma slabe ali katarstofalne pogoje za šolanje na daljavo. Predvsem pa je pri tistih, ki so to sploh hoteli uvideti, pokazala, kako zelo malo vemo o tem, v kakšnih razmerah živijo in kaj vse se je mladim dogajalo v času šolanja na domu in kakšne so posledice, ugotavlja domska vzgojiteljica Saša Jerman Šterk.</p> <p><strong>Jan in Sindi</strong> sta dijaka, ki še zadnje leto bivata v dijaškem domu. Čeprav sta doma imela dobre pogoje za šolanje na daljavo, opozarjata, da je zaprtje domov onemogočilo nekatere dragocene prednosti, ki ji ima bivanje v domu. Jan pravi, da osebno sicer najbrž ne pozna nikogar, ki se na želeno šolo ne bi vpisal zgolj zaradi težav s plačilom dijaškega doma.</p> <p>Zelo težko je tudi prositi za pomoč, ko se zatakne pri plačilu. Sogovornika priznavata, da se dijaki med seboj praviloma ne pogovarjajo o finančnih stiskah, še več, da jih skušajo na vsak način skrivati celo pred vrstniki.</p> <p>Finančne zmožnosti otroke na številnih področjih močno razslojujejo. A tudi  s pomočjo Dijaškega sklada programa Botrstvo lahko dijaki, ki jim družine tega sicer ne bi mogle plačati, dobijo to široko paleto izkušenj bivanja v dijaškem domu. Po štirih domskih letih Jan in Sindi pravita, da sta tudi zato drugačna človeka.</p> <blockquote><p>Dogajanju na Domijadi, največjem srečanju dijaških domov iz Slovenije in zamejstva, lahko sledite tudi na spletni strani <a href="https://www.sdds.si/domijada/" target="_blank" rel="noopener">Skupnosti dijaških domov Slovenije</a>, tam bo mogoče spremljati tudi  osrednjo okroglo mizo, na katero so dijaki kot gosta povabili Jureta Godlerja, ki je v času šolanja bival v dijaškem domu. V pomoč Dijaškemu skladu programa Botrstvo pa bo prištet tudi znesek vseh SMS sporočil z geslom BOTER5 ali BOTER10,  ki bodo na številko 1919 poslani do konca meseca. Hvala vsem za pomoč.</p></blockquote> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174863849 RTVSLO – Val 202 571 clean Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene. <p>Domijada, največje srečanje dijaških domov, letos tudi v znamenju zbiranja sredstev za Dijaški sklad Botrstva</p><p><p>Domijada, vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, zbirajo pa tudi donacije za humanitarne namene.</p> <p>Letošnja Domijada je že 58., gosti jo – večinoma na spletu – ljubljanski dijaški dom Tabor, vzgojiteljica <strong>Saša Jerman Šterk</strong> je tista, ki je v organizacijskem odboru zadolžena za  humanitarno noto. Kot pravi sogovornica, je ta sklad, ki pomaga dijakom in revnejših družin, da zmorejo plačati bivanje v domu, iz leta v leto bolj nepogrešljiv:</p> <blockquote><p><em>"Ker tudi najrevnejše  družine ne morejo dobiti subvencije za financiranje celotnega zneska bivanja v dijaškem domu, v domovih opažajo, da finančno stanje družine že vpliva na odločitve mladih, kjer bodo nadaljevali šolanje."</em></p></blockquote> <p>Tema letošnjega natečaja Domijade za umetniška dela je "Maske so padle". In kakšne posledice je prinesla epidemija sploh pri tistih dijakih, ki imajo doma slabe ali katarstofalne pogoje za šolanje na daljavo. Predvsem pa je pri tistih, ki so to sploh hoteli uvideti, pokazala, kako zelo malo vemo o tem, v kakšnih razmerah živijo in kaj vse se je mladim dogajalo v času šolanja na domu in kakšne so posledice, ugotavlja domska vzgojiteljica Saša Jerman Šterk.</p> <p><strong>Jan in Sindi</strong> sta dijaka, ki še zadnje leto bivata v dijaškem domu. Čeprav sta doma imela dobre pogoje za šolanje na daljavo, opozarjata, da je zaprtje domov onemogočilo nekatere dragocene prednosti, ki ji ima bivanje v domu. Jan pravi, da osebno sicer najbrž ne pozna nikogar, ki se na želeno šolo ne bi vpisal zgolj zaradi težav s plačilom dijaškega doma.</p> <p>Zelo težko je tudi prositi za pomoč, ko se zatakne pri plačilu. Sogovornika priznavata, da se dijaki med seboj praviloma ne pogovarjajo o finančnih stiskah, še več, da jih skušajo na vsak način skrivati celo pred vrstniki.</p> <p>Finančne zmožnosti otroke na številnih področjih močno razslojujejo. A tudi  s pomočjo Dijaškega sklada programa Botrstvo lahko dijaki, ki jim družine tega sicer ne bi mogle plačati, dobijo to široko paleto izkušenj bivanja v dijaškem domu. Po štirih domskih letih Jan in Sindi pravita, da sta tudi zato drugačna človeka.</p> <blockquote><p>Dogajanju na Domijadi, največjem srečanju dijaških domov iz Slovenije in zamejstva, lahko sledite tudi na spletni strani <a href="https://www.sdds.si/domijada/" target="_blank" rel="noopener">Skupnosti dijaških domov Slovenije</a>, tam bo mogoče spremljati tudi  osrednjo okroglo mizo, na katero so dijaki kot gosta povabili Jureta Godlerja, ki je v času šolanja bival v dijaškem domu. V pomoč Dijaškemu skladu programa Botrstvo pa bo prištet tudi znesek vseh SMS sporočil z geslom BOTER5 ali BOTER10,  ki bodo na številko 1919 poslani do konca meseca. Hvala vsem za pomoč.</p></blockquote> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 11 Apr 2022 08:45:00 +0000 Revščina je tabu in dijaki jo skrivajo tudi pred prijatelji Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe. <p>V sklopu projekta Skupaj za znanje romskim otrokom pomagata tudi romski pomočnici Mateja Kosec in Sandra Rudaš </p><p><p>Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta <a href="http://www.skupajzaznanje.si/" target="_blank" rel="noopener">Skupaj za znanje</a>. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici <strong>Mateja Kosec</strong> z Osnovne šole Metlika in <strong>Sandra Rudaš</strong> z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.</p> <blockquote><p><em>"V prvi vrsti bi bilo treba vzporedno delati s starši ter jih opolnomočiti, da bodo oni enkrat razumeli in dojeli, da je edina vstopnica za boljše življenje izobrazba."</em> - Sandra Rudaš</p></blockquote> <p><span>Otroci, ki živijo v hudi revščini v katerem od romskih naselij, sodijo med najranljivejše v šolski populaciji in so že pred epidemijo redko končali osnovno šolanje in ga še redkeje nadaljevali na srednješolski stopnji. Na pristojnem šolskem ministrstvu sicer nimajo podatkov, koliko med njimi je v času epidemije opustilo šolanje, saj takih podatkov po narodnostni pripadnosti niti ne smejo zbirati, so pa prepričani, da je tudi sistemska ureditev in ponekod tudi redna zaposlitev romskih pomočnikov v šolah in v vrtcih pripomogla, da bo vse več otrok, ki bodo kljub slabim razmeram in nespodbudnem okolju zmogli končati vsaj osnovno šolo.</span></p></p> 174861931 RTVSLO – Val 202 648 clean Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe. <p>V sklopu projekta Skupaj za znanje romskim otrokom pomagata tudi romski pomočnici Mateja Kosec in Sandra Rudaš </p><p><p>Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta <a href="http://www.skupajzaznanje.si/" target="_blank" rel="noopener">Skupaj za znanje</a>. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici <strong>Mateja Kosec</strong> z Osnovne šole Metlika in <strong>Sandra Rudaš</strong> z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.</p> <blockquote><p><em>"V prvi vrsti bi bilo treba vzporedno delati s starši ter jih opolnomočiti, da bodo oni enkrat razumeli in dojeli, da je edina vstopnica za boljše življenje izobrazba."</em> - Sandra Rudaš</p></blockquote> <p><span>Otroci, ki živijo v hudi revščini v katerem od romskih naselij, sodijo med najranljivejše v šolski populaciji in so že pred epidemijo redko končali osnovno šolanje in ga še redkeje nadaljevali na srednješolski stopnji. Na pristojnem šolskem ministrstvu sicer nimajo podatkov, koliko med njimi je v času epidemije opustilo šolanje, saj takih podatkov po narodnostni pripadnosti niti ne smejo zbirati, so pa prepričani, da je tudi sistemska ureditev in ponekod tudi redna zaposlitev romskih pomočnikov v šolah in v vrtcih pripomogla, da bo vse več otrok, ki bodo kljub slabim razmeram in nespodbudnem okolju zmogli končati vsaj osnovno šolo.</span></p></p> Mon, 04 Apr 2022 08:45:00 +0000 Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje. <p>Zdravstveni delavci so imeli največ dela med epidemijo, socialni delavci glavnino stisk šele pričakujejo</p><p><p>Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci,  pravi direktorica CSD Pomurje <strong>Sandra Fekonja</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Primeri družinskega nasilja so vse kompleksnejši,   prisoten je strah, da smo naredili premalo in da bo vse več primerov, ki se končajo s smrtjo."</em></p> </blockquote> <p>Uradnih prijav je bilo najbrž manj, ker so bile institucije med epidemijo  slabše dostopne, ker so ljudje živeli še bolj izolirano, ker se je pozornost preusmerila v druge probleme. Velika težava je tradicionalno dojemanje in omalovaževanje problema  nasilja, in pa nemoč pristojnih služb , ko gre za odrasle žrtve, saj teh brez privolitve ne morejo umakniti na varno. Pri otrocih je to mogoče, a le, če je nasilje zaznano in prijavljeno pristojnim službam.</p> <p>In prav zato bi na nasilje v družini morali biti pozorni še bolj kot doslej. Čeprav se včasih zdi, da so  pristojne institucije nemočne, je predvsem takrat, ko so nasilja deležni tudi otroci, prav prijava lahko za otroka odrešilna, poudarja direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.</p> <blockquote><p>Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja <b>080 11 55</b>. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.</p></blockquote> <h3>Na koga se obrniti, če doživljate nasilje?</h3> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS telefon</a> (24-urna svetovalna linija),</p> <p><a href="http://www.drustvo-dnk.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a>,</p> <p><a href="http://zavod-emma.si/" target="_blank" rel="noopener">Zavod EMMA</a> (Center za pomoč žrtvam nasilja),</p> <p><a href="http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo ženska svetovalnica</a>,</p> <p><a href="http://spolna-zloraba.si/" target="_blank" rel="noopener">Združenje proti spolnemu zlorabljanju</a>,</p> <p><a href="https://www.gov.si/teme/socialnovarstveni-programi/" target="_blank" rel="noopener">Seznam varnih hiš in materinskih domov</a>.</p></p> 174860020 RTVSLO – Val 202 652 clean Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje. <p>Zdravstveni delavci so imeli največ dela med epidemijo, socialni delavci glavnino stisk šele pričakujejo</p><p><p>Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci,  pravi direktorica CSD Pomurje <strong>Sandra Fekonja</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Primeri družinskega nasilja so vse kompleksnejši,   prisoten je strah, da smo naredili premalo in da bo vse več primerov, ki se končajo s smrtjo."</em></p> </blockquote> <p>Uradnih prijav je bilo najbrž manj, ker so bile institucije med epidemijo  slabše dostopne, ker so ljudje živeli še bolj izolirano, ker se je pozornost preusmerila v druge probleme. Velika težava je tradicionalno dojemanje in omalovaževanje problema  nasilja, in pa nemoč pristojnih služb , ko gre za odrasle žrtve, saj teh brez privolitve ne morejo umakniti na varno. Pri otrocih je to mogoče, a le, če je nasilje zaznano in prijavljeno pristojnim službam.</p> <p>In prav zato bi na nasilje v družini morali biti pozorni še bolj kot doslej. Čeprav se včasih zdi, da so  pristojne institucije nemočne, je predvsem takrat, ko so nasilja deležni tudi otroci, prav prijava lahko za otroka odrešilna, poudarja direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.</p> <blockquote><p>Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja <b>080 11 55</b>. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.</p></blockquote> <h3>Na koga se obrniti, če doživljate nasilje?</h3> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS telefon</a> (24-urna svetovalna linija),</p> <p><a href="http://www.drustvo-dnk.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a>,</p> <p><a href="http://zavod-emma.si/" target="_blank" rel="noopener">Zavod EMMA</a> (Center za pomoč žrtvam nasilja),</p> <p><a href="http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo ženska svetovalnica</a>,</p> <p><a href="http://spolna-zloraba.si/" target="_blank" rel="noopener">Združenje proti spolnemu zlorabljanju</a>,</p> <p><a href="https://www.gov.si/teme/socialnovarstveni-programi/" target="_blank" rel="noopener">Seznam varnih hiš in materinskih domov</a>.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 08:45:00 +0000 Bojazen, da najhujše šele prihaja Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje. 174860015 RTVSLO – Val 202 652 clean Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje. Mon, 28 Mar 2022 08:45:00 +0000 Bojazen, da najhujše šele prihaja "Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati. <p>Med nosečnostjo odkrit agresiven rak v pozni fazi pri mamici, izguba njene poslovne dejavnosti zaradi epidemije in ločitev staršev so trem deklicam le v nekaj letih popolnoma spremenile življenje</p><p><p><em>"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani!"</em> pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Vse se je spremenilo med tretjo nosečnostjo. Po drugorojenki Lari, ki je imela prirojeno srčno napako, so z nestrpnostjo pričakovali rojstvo zdrave deklice. A se je nepričakovano močno zapletlo: <em>"V petem mesecu nosečnosti so mi odkrili raka. Takrat se nam je vsem sesul svet, tudi deklicama, saj sem morala na prezgodnji porod. Namesto dojenčka ne dobiš v roke nič, le povsod so vanje napeljane cevke, v katere teče, saj greš takoj naprej na zdravljenje. Imela sem izredno agresivno obliko raka, tako da je bilo vprašanje, ali me bodo sploh operirali. Čeprav sem bila do tedaj vedno zdrava, pri zdravniku nisem bila tako rekoč od srednješolskih dni."</em></p> <h3><strong>Bila sem povsem odvisna od drugih in bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja</strong></h3> <p>Z novorojenko je ostala v bolnišnici, dve punčki sta čakali na drugem koncu, tekli so tedni in meseci negotovosti in strahu. <em>"Ne veš, kaj bo. Boriš se, čeprav ne veš, kaj bo, a se moraš boriti! Zavedala sem se, da imam tri otročke, za katere bo treba skrbeti, dala sem vse od sebe zato, da stojim na nogah in se trudim naprej. A bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja …"</em></p> <p>Zaradi zelo agresivne terapije je sogovornica izgubila toliko kilogramov, da je iz mlade ženske, ki je skrbela za vse, postala povsem odvisna od pomoči. <em>"Najtežje je bilo priznati sebi, da ne zmoreš,"</em> sogovornico premaga jok.</p> <blockquote> <h4>Kako pomagati?</h4> <p>Ani, Lari in Niki lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanimi na številko <strong>1919</strong>. Vsa finančna sredstva bodo brez slehernih odbitkov namenjena za boljšo prihodnost treh sestric. Pakete lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste - Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Za Ano, Laro in Niko in zgodbe Vala 202.</p></blockquote> <h3><strong>Razpad zakona, propad poslovne dejavnosti …</strong></h3> <p>Med bojem za zdravje in preživetje so se stopnjevale tudi partnerjeve težave z duševnim zdravjem. Sogovornica je razumevajoča, ve, da je bilo vse tudi zanj zelo težko, a ločitev je postala neizogibna, tudi zaradi njegovih agresivnih izbruhov: <em>"Vlamljal je vrata, skorajda ni vrat v hiši, ki bi jih lahko zaprli, razbijal je okna. Bile so grožnje, zasledovanje, postalo je tako kritično, da je bila odrejena prepoved približevanja in to za maksimalen čas, kar ga lahko odredi sodišče, za štiri mesece."</em></p> <p>A ne le razpad družine, z epidemijo je propadla tudi sogovorničina uspešna dejavnost, ki zaradi epidemičnih ukrepov v najetih prostorih z visoko najemnino ni mogla obstati. Še en poraz. <em>"Oh, grozen občutek je to. Nekaj, za kar si se trudil, nekaj, v kar si vlagal ves svoj čas in še tisti čas, ki ga nisi imel. Daš se ves, z dušo in telesom, delaš srčno zato, da imaš za preživetje, da družini omogočiš normalno življenje, ampak … potem pa vse propade."</em></p> <h3><strong>Deklice so skromne, a kupiti ne morem niti jogurta, ko ga želijo</strong></h3> <p>Epidemija, propad dejavnosti, brezposelnost, hude zdravstvene težave, samostojna skrb za tri punčke in vse večje finančne stiske, vse to se je zgostilo v dveh letih. Začela se je bitka ne le s krivdo, slabim duševnim stanjem in boleznijo, pač pa tudi bitka za plačilo položnic, za vsak nakup hrane, za vsak cent. <em>"Deklice so res skromne. Saj to je najbolj žalostno. Ko te prosijo le za kak jogurt ali puding, a ti veš, da imaš preračunano do vsakega centa in da ne moreš,"</em> je težko mami.</p> <p>Deklice so se že zdavnaj odrekle večjim željam po kolesih in drugih otroških radostih, po računalniku, ki bi prišel prav za šolo, tudi po za druge samoumevni hrani, kljub temu pa je včasih težko, da mami ne zmore niti nakupa punčkam tako ljubih sladkarij in drugih drobnarij. <em>"Ko gremo v trgovino, mi je bedno, da mami ne more kupiti kislih bombonov ali pa kisle lizike, ne kupi mi sladkega jogurta, poli salame ali hrenovk, jabolk ali pa čokoladnega mleka. Pa čokolino! Čokolina nam spoh ne kupi,"</em> sramežljivo razloži desetletna Ana: <em>"Reče, da ni denarja. Čeprav bi punce zrelo rade imele nutelo. In če mami teh stvari noče kupiti, potem pač rečem, da nam bo pač drugič kupila in gremo naprej,"</em> z nelagodjem doda.</p> <h3><strong>Vesele so, ko v šoli dobijo pecivo, namaz, sadje</strong></h3> <p>Zato toliko več pomeni, da imajo zdaj, ko je šolanja na daljavo le konec, deklice normalne obroke vsaj v šoli in v vrtcu, se tolaži njihova mama:<em> "Otroci so srečni, da lahko jedo v šoli."</em></p> <blockquote><p><em>"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo, jogurt! Da nekaterih sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani! Vesela sem, da se v šoli najedo do sitega!"</em></p></blockquote> <h3><strong>Ena pita, en pomfri, en sladoled in ena kokakola za vse štiri na rojstnodnevnem praznovanju</strong></h3> <p>Vse je preračunano na cente, zato je bila tudi pogostitev v poceni restavraciji hitre prehrane za Anin rojstni dan skrbno razdeljena na enake deleže:<em> "Razdelile smo si češnjevo pito, sladoled, vse štiri smo skupaj pojedle en pomfri. In vse štiri smo popile kokakolo."</em></p> <p>En sam lonček kokakole so si razdelile.</p> <p>Njihovo finančno stanje bo morda vsaj malenkost boljše, ko bo mamica lahko opravila strokovni izpit in se zaposlila v poklicu, za katerega se je pred leti že izobraževala in ki ji je pisan na kožo, a se brez tega izpita v njem ne more zaposliti: <em>"Rada bi se zaposlila, rada bi se čutila pripadno in rada bi prispevale nekaj tej družbi."</em></p> <h3><strong>Prijateljice ne morejo priti na obisk, ker je tako mrzlo</strong></h3> <p>A tudi po tem bo plača minimalna, zato je kakršna koli obnova njihovega  dotrajanega doma povsem utopična: <em>"Živimo v dotrajani hiši, okna so preperela, da šipe kar same padajo ven in se okvirji uvijajo, vrata so podobno dotrajala, celotna hiša nima niti centimetra izolacije."</em></p> <p>Zato deklice doma pogosto zebe: "<em>Grozno je, ker mami ne more zakuriti in nas zebe. Jaz se pokrijem z odejo. Pa hudo mi je, ker prijateljice ne morejo priti k meni, ker je mrzlo. Da jim ne bi bilo premrzlo,"</em> razkrije Ana.</p> <p>A to še vse nekako potrpijo,  pove Ana v imenu obeh sestric, najhuje bi jim bilo, če bi morale opustiti plačljivo plesno šolo, v katero hodita s sestrico, prvošolko Laro in v kateri se že kaže, kako talentirani in navdušeni sta: <em>"Zelo rada hodim na plesne, tam se veliko naučim, pa veliko gibov znam, pa ostanem gibljiva. Za hiphop bi potrebovala nove čevlje.</em>" Toda na svojem povsem prvem tekmovanju pred nekaj tedni je morala plesati v starih in premajhnih:<em> "Sem si želela nove, take bele s srebrnim robom, ampak mi jih mami ni mogla kupiti, pa imam tiste stare …"</em></p> <p><strong>Prositi za pomoč je ena najtežjih stvari, mesece dolgo zbirala pogum</strong></p> <p>Njihova od vseh preizkušenj utrujena, a kljub temu še naprej boreča se mama se je prav zaradi treh punčk, ki so v tako kratkem času izgubile toliko normalnega življenja, le odločila poiskati pomoč in je zaprosila tudi za vključitev punčk v botrstvo. Sliši se preprosto, a sama pravi, da je prositi za pomoč ena težjih stvari, ki jih je izkusila v življenju: <em>"To so neprespane noči, mesece trajajoče tuhtanje, čeprav že dobro veš, da ne zmoreš. A ta sram, da ne moreš plačati, da ne moreš kupiti najosnovnejših stvari … Kljub temu še kar oklevaš, ne zmoreš tistega koraka. Sem mislila, da ga sploh ne bom zmogla. Ti se boriš s tem, traja mesece, čeprav se stanje slabša. Potem pa se zaveš, da je to tvoja dolžnost zaradi otrok."</em></p> <p>In ob vsem tem, preštevanju centov, iskanju rešitev in kar se da skrbni vzgoji otrok se v ozadju še vedno skriva tudi skrb, da bi se komaj zazdravljena bolezen utegnila povrniti:</p> <blockquote><p><em>"Naučila sem se živeti s tem in se boriti za življenje. In verjamem, da je vse mogoče, če se potrudimo."</em></p></blockquote> <h3><strong>Kako pomagati?</strong></h3> <p>Ani, Lari in Niki lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanimi na številko <strong>1919</strong>. Vsa finančna sredstva bodo brez slehernih odbitkov namenjena za boljšo prihodnost treh sestric. Pakete lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste - Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Za Ano, Laro in Niko in zgodbe Vala 202.</p> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> <h4></h4> <h3><strong>Kontakt  </strong></h3> <p>Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste - Polje na telefonski številko 070 698 642 ali pošljete elektronsko sporočilo na naslov <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali novinarki Vala 202 <a href="jana.vidic@rtvslo.si" target="_blank" rel="noopener">Jani Vidic</a>.</p></p> 174858101 RTVSLO – Val 202 698 clean "Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati. <p>Med nosečnostjo odkrit agresiven rak v pozni fazi pri mamici, izguba njene poslovne dejavnosti zaradi epidemije in ločitev staršev so trem deklicam le v nekaj letih popolnoma spremenile življenje</p><p><p><em>"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani!"</em> pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Vse se je spremenilo med tretjo nosečnostjo. Po drugorojenki Lari, ki je imela prirojeno srčno napako, so z nestrpnostjo pričakovali rojstvo zdrave deklice. A se je nepričakovano močno zapletlo: <em>"V petem mesecu nosečnosti so mi odkrili raka. Takrat se nam je vsem sesul svet, tudi deklicama, saj sem morala na prezgodnji porod. Namesto dojenčka ne dobiš v roke nič, le povsod so vanje napeljane cevke, v katere teče, saj greš takoj naprej na zdravljenje. Imela sem izredno agresivno obliko raka, tako da je bilo vprašanje, ali me bodo sploh operirali. Čeprav sem bila do tedaj vedno zdrava, pri zdravniku nisem bila tako rekoč od srednješolskih dni."</em></p> <h3><strong>Bila sem povsem odvisna od drugih in bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja</strong></h3> <p>Z novorojenko je ostala v bolnišnici, dve punčki sta čakali na drugem koncu, tekli so tedni in meseci negotovosti in strahu. <em>"Ne veš, kaj bo. Boriš se, čeprav ne veš, kaj bo, a se moraš boriti! Zavedala sem se, da imam tri otročke, za katere bo treba skrbeti, dala sem vse od sebe zato, da stojim na nogah in se trudim naprej. A bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja …"</em></p> <p>Zaradi zelo agresivne terapije je sogovornica izgubila toliko kilogramov, da je iz mlade ženske, ki je skrbela za vse, postala povsem odvisna od pomoči. <em>"Najtežje je bilo priznati sebi, da ne zmoreš,"</em> sogovornico premaga jok.</p> <blockquote> <h4>Kako pomagati?</h4> <p>Ani, Lari in Niki lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanimi na številko <strong>1919</strong>. Vsa finančna sredstva bodo brez slehernih odbitkov namenjena za boljšo prihodnost treh sestric. Pakete lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste - Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Za Ano, Laro in Niko in zgodbe Vala 202.</p></blockquote> <h3><strong>Razpad zakona, propad poslovne dejavnosti …</strong></h3> <p>Med bojem za zdravje in preživetje so se stopnjevale tudi partnerjeve težave z duševnim zdravjem. Sogovornica je razumevajoča, ve, da je bilo vse tudi zanj zelo težko, a ločitev je postala neizogibna, tudi zaradi njegovih agresivnih izbruhov: <em>"Vlamljal je vrata, skorajda ni vrat v hiši, ki bi jih lahko zaprli, razbijal je okna. Bile so grožnje, zasledovanje, postalo je tako kritično, da je bila odrejena prepoved približevanja in to za maksimalen čas, kar ga lahko odredi sodišče, za štiri mesece."</em></p> <p>A ne le razpad družine, z epidemijo je propadla tudi sogovorničina uspešna dejavnost, ki zaradi epidemičnih ukrepov v najetih prostorih z visoko najemnino ni mogla obstati. Še en poraz. <em>"Oh, grozen občutek je to. Nekaj, za kar si se trudil, nekaj, v kar si vlagal ves svoj čas in še tisti čas, ki ga nisi imel. Daš se ves, z dušo in telesom, delaš srčno zato, da imaš za preživetje, da družini omogočiš normalno življenje, ampak … potem pa vse propade."</em></p> <h3><strong>Deklice so skromne, a kupiti ne morem niti jogurta, ko ga želijo</strong></h3> <p>Epidemija, propad dejavnosti, brezposelnost, hude zdravstvene težave, samostojna skrb za tri punčke in vse večje finančne stiske, vse to se je zgostilo v dveh letih. Začela se je bitka ne le s krivdo, slabim duševnim stanjem in boleznijo, pač pa tudi bitka za plačilo položnic, za vsak nakup hrane, za vsak cent. <em>"Deklice so res skromne. Saj to je najbolj žalostno. Ko te prosijo le za kak jogurt ali puding, a ti veš, da imaš preračunano do vsakega centa in da ne moreš,"</em> je težko mami.</p> <p>Deklice so se že zdavnaj odrekle večjim željam po kolesih in drugih otroških radostih, po računalniku, ki bi prišel prav za šolo, tudi po za druge samoumevni hrani, kljub temu pa je včasih težko, da mami ne zmore niti nakupa punčkam tako ljubih sladkarij in drugih drobnarij. <em>"Ko gremo v trgovino, mi je bedno, da mami ne more kupiti kislih bombonov ali pa kisle lizike, ne kupi mi sladkega jogurta, poli salame ali hrenovk, jabolk ali pa čokoladnega mleka. Pa čokolino! Čokolina nam spoh ne kupi,"</em> sramežljivo razloži desetletna Ana: <em>"Reče, da ni denarja. Čeprav bi punce zrelo rade imele nutelo. In če mami teh stvari noče kupiti, potem pač rečem, da nam bo pač drugič kupila in gremo naprej,"</em> z nelagodjem doda.</p> <h3><strong>Vesele so, ko v šoli dobijo pecivo, namaz, sadje</strong></h3> <p>Zato toliko več pomeni, da imajo zdaj, ko je šolanja na daljavo le konec, deklice normalne obroke vsaj v šoli in v vrtcu, se tolaži njihova mama:<em> "Otroci so srečni, da lahko jedo v šoli."</em></p> <blockquote><p><em>"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo, jogurt! Da nekaterih sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani! Vesela sem, da se v šoli najedo do sitega!"</em></p></blockquote> <h3><strong>Ena pita, en pomfri, en sladoled in ena kokakola za vse štiri na rojstnodnevnem praznovanju</strong></h3> <p>Vse je preračunano na cente, zato je bila tudi pogostitev v poceni restavraciji hitre prehrane za Anin rojstni dan skrbno razdeljena na enake deleže:<em> "Razdelile smo si češnjevo pito, sladoled, vse štiri smo skupaj pojedle en pomfri. In vse štiri smo popile kokakolo."</em></p> <p>En sam lonček kokakole so si razdelile.</p> <p>Njihovo finančno stanje bo morda vsaj malenkost boljše, ko bo mamica lahko opravila strokovni izpit in se zaposlila v poklicu, za katerega se je pred leti že izobraževala in ki ji je pisan na kožo, a se brez tega izpita v njem ne more zaposliti: <em>"Rada bi se zaposlila, rada bi se čutila pripadno in rada bi prispevale nekaj tej družbi."</em></p> <h3><strong>Prijateljice ne morejo priti na obisk, ker je tako mrzlo</strong></h3> <p>A tudi po tem bo plača minimalna, zato je kakršna koli obnova njihovega  dotrajanega doma povsem utopična: <em>"Živimo v dotrajani hiši, okna so preperela, da šipe kar same padajo ven in se okvirji uvijajo, vrata so podobno dotrajala, celotna hiša nima niti centimetra izolacije."</em></p> <p>Zato deklice doma pogosto zebe: "<em>Grozno je, ker mami ne more zakuriti in nas zebe. Jaz se pokrijem z odejo. Pa hudo mi je, ker prijateljice ne morejo priti k meni, ker je mrzlo. Da jim ne bi bilo premrzlo,"</em> razkrije Ana.</p> <p>A to še vse nekako potrpijo,  pove Ana v imenu obeh sestric, najhuje bi jim bilo, če bi morale opustiti plačljivo plesno šolo, v katero hodita s sestrico, prvošolko Laro in v kateri se že kaže, kako talentirani in navdušeni sta: <em>"Zelo rada hodim na plesne, tam se veliko naučim, pa veliko gibov znam, pa ostanem gibljiva. Za hiphop bi potrebovala nove čevlje.</em>" Toda na svojem povsem prvem tekmovanju pred nekaj tedni je morala plesati v starih in premajhnih:<em> "Sem si želela nove, take bele s srebrnim robom, ampak mi jih mami ni mogla kupiti, pa imam tiste stare …"</em></p> <p><strong>Prositi za pomoč je ena najtežjih stvari, mesece dolgo zbirala pogum</strong></p> <p>Njihova od vseh preizkušenj utrujena, a kljub temu še naprej boreča se mama se je prav zaradi treh punčk, ki so v tako kratkem času izgubile toliko normalnega življenja, le odločila poiskati pomoč in je zaprosila tudi za vključitev punčk v botrstvo. Sliši se preprosto, a sama pravi, da je prositi za pomoč ena težjih stvari, ki jih je izkusila v življenju: <em>"To so neprespane noči, mesece trajajoče tuhtanje, čeprav že dobro veš, da ne zmoreš. A ta sram, da ne moreš plačati, da ne moreš kupiti najosnovnejših stvari … Kljub temu še kar oklevaš, ne zmoreš tistega koraka. Sem mislila, da ga sploh ne bom zmogla. Ti se boriš s tem, traja mesece, čeprav se stanje slabša. Potem pa se zaveš, da je to tvoja dolžnost zaradi otrok."</em></p> <p>In ob vsem tem, preštevanju centov, iskanju rešitev in kar se da skrbni vzgoji otrok se v ozadju še vedno skriva tudi skrb, da bi se komaj zazdravljena bolezen utegnila povrniti:</p> <blockquote><p><em>"Naučila sem se živeti s tem in se boriti za življenje. In verjamem, da je vse mogoče, če se potrudimo."</em></p></blockquote> <h3><strong>Kako pomagati?</strong></h3> <p>Ani, Lari in Niki lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: <strong>BOTER5</strong> in <strong>BOTER10</strong>, poslanimi na številko <strong>1919</strong>. Vsa finančna sredstva bodo brez slehernih odbitkov namenjena za boljšo prihodnost treh sestric. Pakete lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste - Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Za Ano, Laro in Niko in zgodbe Vala 202.</p> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> <h4></h4> <h3><strong>Kontakt  </strong></h3> <p>Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste - Polje na telefonski številko 070 698 642 ali pošljete elektronsko sporočilo na naslov <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali novinarki Vala 202 <a href="jana.vidic@rtvslo.si" target="_blank" rel="noopener">Jani Vidic</a>.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 09:45:00 +0000 Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?<p>Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, škodljive učinke. Zakaj tega nismo storili tukaj?</p><p><p>Natanko dve leti mineva od razglasitve epidemije, ob kateri so veliko ceno plačali tudi mladi, čeprav jih virus k sreči ni ogrožal. V Sloveniji smo s skupno 188 dnevi dosegli rekord v številu dni zaprtja srednjih šol in tudi sicer smo s časom šolanja na daljavo med vodilnimi državami. A s posledicami se soočajo tudi mladi drugod. Ker so nekatere univerzalne, je bil zelo zanimiv pogled profesorice psihologije z Univerze v Nottinghamu in članice znanstvenega odbora organizacije Collateral Global <strong>dr. Ellen Townsend</strong>, nedavne gostje virtualnega omizja iz cikla Agonija epidemije.</p> <blockquote><p><em>"Skrbi me, da smo med pandemijo zanemarili otroke. Morali pa bi jih postaviti na prvo mesto. Konvencija o otrokovih pravicah to jasno izpostavlja. Vendar tega med pandemijo nismo naredili niti v eni točki. Številni podatki kažejo, da je bil vpliv pandemije in zajezitvenih ukrepov na mlade zelo hud."</em> - Dr. Ellen Townsend</p></blockquote> <p>Podobno kot v Veliki Britaniji  tudi  drugod po svetu  razsežnost posledic epidemičnih ukrepov šele odkrivajo.  V Sloveniji smo – po podatkih OECD  - s skupno  188 dnevi dosegli rekord v številu dni zaprtja srednjih šol in tudi sicer smo  z obsegom  zaprtja šol med vodilnimi državami.</p> <p><strong>Dr. Ellen Townsend</strong> opozarja, da se po epidemiji na globalni ravni kar tretjina mladih srečuje s tesnobo, kakih 80 % mladih pa čuti posledice, ki se kažejo v duševnih ali vedenjskih težavah.</p> <p>V Veliki Britaniji duševno stanje mladih že pred pandemijo ni bilo rožnato. Po podatkih Oksfordskega profesorja za na  dokazih temelječo medicino dr. Carla Henegana je že pred letom 2020 eden  od 9 otrok imel  težave na področju duševnega zdravja, ki bi jih bilo mogoče diagnosticirati. Ko so pristojni testirali otroke po prvem zaprtju 2020, je take težave imel že vsak šesti otrok. V sodelovanju s kolegom Macom Owensom  iz Univerze Exeter je dr. Townsend  raziskovala  tudi povezavo med strogostjo ukrepov in učinkom na duševno zdravje študentov; kratka raziskava je nakazala, da  bolj strogi ukrepi povzročajo  večjo škodo na duševnem zdravju.</p></p> 174856079 RTVSLO – Val 202 714 clean Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?<p>Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, škodljive učinke. Zakaj tega nismo storili tukaj?</p><p><p>Natanko dve leti mineva od razglasitve epidemije, ob kateri so veliko ceno plačali tudi mladi, čeprav jih virus k sreči ni ogrožal. V Sloveniji smo s skupno 188 dnevi dosegli rekord v številu dni zaprtja srednjih šol in tudi sicer smo s časom šolanja na daljavo med vodilnimi državami. A s posledicami se soočajo tudi mladi drugod. Ker so nekatere univerzalne, je bil zelo zanimiv pogled profesorice psihologije z Univerze v Nottinghamu in članice znanstvenega odbora organizacije Collateral Global <strong>dr. Ellen Townsend</strong>, nedavne gostje virtualnega omizja iz cikla Agonija epidemije.</p> <blockquote><p><em>"Skrbi me, da smo med pandemijo zanemarili otroke. Morali pa bi jih postaviti na prvo mesto. Konvencija o otrokovih pravicah to jasno izpostavlja. Vendar tega med pandemijo nismo naredili niti v eni točki. Številni podatki kažejo, da je bil vpliv pandemije in zajezitvenih ukrepov na mlade zelo hud."</em> - Dr. Ellen Townsend</p></blockquote> <p>Podobno kot v Veliki Britaniji  tudi  drugod po svetu  razsežnost posledic epidemičnih ukrepov šele odkrivajo.  V Sloveniji smo – po podatkih OECD  - s skupno  188 dnevi dosegli rekord v številu dni zaprtja srednjih šol in tudi sicer smo  z obsegom  zaprtja šol med vodilnimi državami.</p> <p><strong>Dr. Ellen Townsend</strong> opozarja, da se po epidemiji na globalni ravni kar tretjina mladih srečuje s tesnobo, kakih 80 % mladih pa čuti posledice, ki se kažejo v duševnih ali vedenjskih težavah.</p> <p>V Veliki Britaniji duševno stanje mladih že pred pandemijo ni bilo rožnato. Po podatkih Oksfordskega profesorja za na  dokazih temelječo medicino dr. Carla Henegana je že pred letom 2020 eden  od 9 otrok imel  težave na področju duševnega zdravja, ki bi jih bilo mogoče diagnosticirati. Ko so pristojni testirali otroke po prvem zaprtju 2020, je take težave imel že vsak šesti otrok. V sodelovanju s kolegom Macom Owensom  iz Univerze Exeter je dr. Townsend  raziskovala  tudi povezavo med strogostjo ukrepov in učinkom na duševno zdravje študentov; kratka raziskava je nakazala, da  bolj strogi ukrepi povzročajo  večjo škodo na duševnem zdravju.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 09:45:00 +0000 Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili se za takrat malo znan program, je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od tam naprej se je začela pisati izjemna zgodba: Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji. <p>Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji</p><p><p>Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal <strong>na pobudo Milene Štular</strong> in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.</p> <p>V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši <a href="https://val202.rtvslo.si/2012/03/zgodba-kaje-in-maruse/" target="_blank" rel="noopener">prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo</a>. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.</p> <p>Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.</p> <p>Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. <strong>Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.</strong></p> <p>Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.</p> <p>Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: <a href="https://www.boter.si/o-botrstvu/brezplacna-pravna-pomoc/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.boter.si/o-botrstvu/brezplacna-pravna-pomoc/&amp;source=gmail&amp;ust=1646739677470000&amp;usg=AOvVaw1n_R87_rKH08jcReZOFV_1">Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si)</a>.</p> <p>Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih  tudi v povezavi z drugimi mediji  dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje  je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in  kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.</p> <p>Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči  za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za  posamezne akcije kot   so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener">Čarobna zima</a>.</p> <p>Pred skoraj osmimi  leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za <a href="https://val202.rtvslo.si/drazba/" target="_blank" rel="noopener">rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja</a>.</p> <p>Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance,  v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in  televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom  ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot  240.000 evrov.</p> <blockquote> <p>Počitnic, letovanj in taborov  se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot  1000 otrok in mladostnikov. V akciji  Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot  11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je  bilo  v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih  več kot 24 milijonov evrov.</p> </blockquote> <p>V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.</p> <blockquote> <p><strong>Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.</strong></p> </blockquote></p> 174854128 RTVSLO – Val 202 941 clean Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili se za takrat malo znan program, je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od tam naprej se je začela pisati izjemna zgodba: Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji. <p>Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji</p><p><p>Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal <strong>na pobudo Milene Štular</strong> in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.</p> <p>V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši <a href="https://val202.rtvslo.si/2012/03/zgodba-kaje-in-maruse/" target="_blank" rel="noopener">prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo</a>. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.</p> <p>Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.</p> <p>Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. <strong>Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.</strong></p> <p>Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.</p> <p>Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: <a href="https://www.boter.si/o-botrstvu/brezplacna-pravna-pomoc/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.boter.si/o-botrstvu/brezplacna-pravna-pomoc/&amp;source=gmail&amp;ust=1646739677470000&amp;usg=AOvVaw1n_R87_rKH08jcReZOFV_1">Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si)</a>.</p> <p>Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih  tudi v povezavi z drugimi mediji  dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje  je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in  kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.</p> <p>Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči  za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za  posamezne akcije kot   so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener">Čarobna zima</a>.</p> <p>Pred skoraj osmimi  leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za <a href="https://val202.rtvslo.si/drazba/" target="_blank" rel="noopener">rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja</a>.</p> <p>Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance,  v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in  televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom  ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot  240.000 evrov.</p> <blockquote> <p>Počitnic, letovanj in taborov  se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot  1000 otrok in mladostnikov. V akciji  Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot  11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je  bilo  v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih  več kot 24 milijonov evrov.</p> </blockquote> <p>V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.</p> <blockquote> <p><strong>Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.</strong></p> </blockquote></p> Mon, 07 Mar 2022 09:45:00 +0000 Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202 Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.<p>Devetošolec: Skrbi me, da v srednji šoli ne bom znal začeti, ker ne bom imel predznanj, ki bi jih zdaj dobil</p><p><blockquote><p><em><span>"Vsi smo verjeli, da bo šlo vse počasi. Na začetku je šlo vse lepo počasi, potem je bilo pa obdobje, ko so ocene samo padale, je bil test na test, spraševanje na spraševanje. Od učiteljev sem dobila občutek, da bodo pričakovali, da vse znamo, ker smo šli počasi. Naenkrat je bilo toliko stvari, da se nismo mogli pripraviti niti na eno oceno, kaj šele, da bi se zavedali, da potem naslednji dan pa še test pišemo."</span></em></p></blockquote> <p>Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati vrzeli v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.</p> <blockquote><p><em><span>"Spremenil se je interes do tega, da se kaj naučiš. Pred karanteno si nekako hotel to vedeti, moral si znati, tudi več pritiska je bilo in si se bolje naučil. Zdaj vsaj sam mislim, da te snovi ne potrebujem in da se je ne splača učiti."</span></em></p> <p><em>"Na naši šoli je veliko možnosti za pomoč, ampak ko enkrat izgubiš upanje, ga izgubiš za vedno in ga je težko pridobiti nazaj."</em></p> <p><em>"Zelo težko je gledati nekoga, ki ima veliko potenciala, pa ne ve, kako bi ga izkoristil."</em></p></blockquote></p> 174850159 RTVSLO – Val 202 532 clean Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.<p>Devetošolec: Skrbi me, da v srednji šoli ne bom znal začeti, ker ne bom imel predznanj, ki bi jih zdaj dobil</p><p><blockquote><p><em><span>"Vsi smo verjeli, da bo šlo vse počasi. Na začetku je šlo vse lepo počasi, potem je bilo pa obdobje, ko so ocene samo padale, je bil test na test, spraševanje na spraševanje. Od učiteljev sem dobila občutek, da bodo pričakovali, da vse znamo, ker smo šli počasi. Naenkrat je bilo toliko stvari, da se nismo mogli pripraviti niti na eno oceno, kaj šele, da bi se zavedali, da potem naslednji dan pa še test pišemo."</span></em></p></blockquote> <p>Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati vrzeli v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.</p> <blockquote><p><em><span>"Spremenil se je interes do tega, da se kaj naučiš. Pred karanteno si nekako hotel to vedeti, moral si znati, tudi več pritiska je bilo in si se bolje naučil. Zdaj vsaj sam mislim, da te snovi ne potrebujem in da se je ne splača učiti."</span></em></p> <p><em>"Na naši šoli je veliko možnosti za pomoč, ampak ko enkrat izgubiš upanje, ga izgubiš za vedno in ga je težko pridobiti nazaj."</em></p> <p><em>"Zelo težko je gledati nekoga, ki ima veliko potenciala, pa ne ve, kako bi ga izkoristil."</em></p></blockquote></p> Mon, 21 Feb 2022 09:45:00 +0000 Tisti, ki so v razredu tiho, so za učitelje postali nevidni Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?<p>Dve leti samo na internetu sta pač dve leti samo na internetu. Nimam več poguma in zaupanja, da bi nekomu kaj povedal</p><p><blockquote><p><em>"Včasih sem lahko prijatelju vse zaupal, zdaj takega zaupanja nimam več. Bolj sem tih, držim se zase. Nimam več poguma in zaupanja, da bi komu kaj povedal. Ker smo se zaradi ukrepov držali vsak zase, smo se odtujili kot ljudje. Učiteljem je šlo le za ocene, sploh nas niso hoteli poslušati, kaj se nam je zgodilo. Naj nas učitelji začnejo malo poslušati in se z nami pogovarjati, ne le o učni snovi, pač pa kot starejši ljudje, ki bi nas morali razumeti. Težko se je v šolo vračati po znanje, če čutiš le pritisk, da je treba dobiti ocene."</em></p></blockquote> <p>To je le nekaj izjav devetošolcev OŠ Dobrova. Ti so skušali ubesediti, kaj vse se jim je med epidemijo, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega.</p> <p>A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?</p> <blockquote><p>Na različne stiske in na veliko ranljivost otrok in mladostnikov v naših oddajah opozarjamo že od začetka epidemije. Prav tako pa tudi na to, da je o njih treba govoriti in poiskati pomoč. Ta je dosegljiva tudi po telefonu in spletu, tudi brezplačno, podrobnejše informacije najdete na spletni strani NIJZ.</p></blockquote> <ul> <li> <blockquote><p><a href="https://www.e-tom.si/">Tom telefon</a> | Telefon za otroke in mladostnike</p></blockquote> </li> <li> <blockquote><p><a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">Strokovnjaki s področja duševnega zdravja</a> v času epidemije covida-19</p></blockquote> </li> </ul></p> 174844022 RTVSLO – Val 202 592 clean Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?<p>Dve leti samo na internetu sta pač dve leti samo na internetu. Nimam več poguma in zaupanja, da bi nekomu kaj povedal</p><p><blockquote><p><em>"Včasih sem lahko prijatelju vse zaupal, zdaj takega zaupanja nimam več. Bolj sem tih, držim se zase. Nimam več poguma in zaupanja, da bi komu kaj povedal. Ker smo se zaradi ukrepov držali vsak zase, smo se odtujili kot ljudje. Učiteljem je šlo le za ocene, sploh nas niso hoteli poslušati, kaj se nam je zgodilo. Naj nas učitelji začnejo malo poslušati in se z nami pogovarjati, ne le o učni snovi, pač pa kot starejši ljudje, ki bi nas morali razumeti. Težko se je v šolo vračati po znanje, če čutiš le pritisk, da je treba dobiti ocene."</em></p></blockquote> <p>To je le nekaj izjav devetošolcev OŠ Dobrova. Ti so skušali ubesediti, kaj vse se jim je med epidemijo, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega.</p> <p>A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?</p> <blockquote><p>Na različne stiske in na veliko ranljivost otrok in mladostnikov v naših oddajah opozarjamo že od začetka epidemije. Prav tako pa tudi na to, da je o njih treba govoriti in poiskati pomoč. Ta je dosegljiva tudi po telefonu in spletu, tudi brezplačno, podrobnejše informacije najdete na spletni strani NIJZ.</p></blockquote> <ul> <li> <blockquote><p><a href="https://www.e-tom.si/">Tom telefon</a> | Telefon za otroke in mladostnike</p></blockquote> </li> <li> <blockquote><p><a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">Strokovnjaki s področja duševnega zdravja</a> v času epidemije covida-19</p></blockquote> </li> </ul></p> Mon, 31 Jan 2022 09:45:00 +0000 Nimaš občutka, da si človek, pač pa da smo samo številke, ki morajo pridobiti ocene Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš. <p>Bogastvo najbogatejšega odstotka Slovencev se je od osamosvojitve povečalo za 95 odstotkov, premoženje spodnje polovice prebivalstva pa se je zmanjšalo za 18 %. Rešitev ni razbremenitev plač, pač pa obdavčitev kapitala.</p><p><p><span><em>"Imamo bistveno nižje davke od evropskega povprečja, predvsem na premoženje in kapital. S tem prehajamo iz skromne v anoreksično državo, saj država ni dovolj financirana. Zadostovalo bi, da bi obdavčili premoženje z eno ali dvema tisočinkama vrednosti in ga s tem samo dvignili na evropsko povprečje. Bi pa s tem bistveno razbremenili obdavčitev plač in bi denimo lahko poskrbeli za financiranje dolgotrajne oskrbe in še česa. Toda nič od tega ne bomo naredili, ker je politika usmerjena prav v nasprotno,"</em> med rešitvami, kako zmanjšati neenakost, predlaga eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani <strong>doc. dr. Srečo Dragoš</strong>.</span></p> <p><span>Epidemija je razslojevanje, neenakost in revščino tudi po vsem svetu le še poglobila. To kaže tudi najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, <a href="https://oxfamilibrary.openrepository.com/bitstream/handle/10546/621341/bp-inequality-kills-170122-summ-en.pdf;jsessionid=DC1C1E3A3C9259AD6A9EA4D7B2F7EE76?sequence=2" target="_blank" rel="noopener">organizacije Oxfam</a>, </span><span>ki opozarja na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in ki je pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo so narasli dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih Zemljanov podvojilo in je zdaj večje, kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Velik problem je, ker nimamo regulatorja, ki bi obvladal  probleme neenakosti na svetovni ravni. Edini regulatorji, ki jih imamo, so nacionalne države. Eni se tu bolje znajdejo, drugi smo neumni, Slovenija je lep primer. Amerika in Kitajska razmišljata o večjih obdavčitvah dobičkov, mi pa ravno nasprotno. To je fenomen v svetu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Z 99-odstotno obdavčitvijo koronskih dobičkov bi rešili najpomembnejše probleme neenakosti na svetu, bogati pa bi še vedno imeli več kot pred epidemijo.</span></p> <p><span>In ob pomislekih, da sveta ne obvladujejo več vodstva držav, pač pa vodstva največjih korporacij, ki več kot uspešno vplivajo tudi na včasih prav bizarno nizke davke najbogatejših, se zdi razmišljanje o resnih obdavčitvah utopično. Kljub temu Oxfamovo poročilo tudi navrže predlog o 99-odstotni obdavčitvi koronskih dobičkov.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Če bi za 99 odstotkov obdavčili samo dobičke, ki so nastali v zadnjih dveh letih, ne pa nasploh, bi rešili tako rekoč vse najakutnejše probleme na svetu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Po trditvah v Oxfamovem poročilu bi z 99-odstotnim davkom na premoženjske dobičke, skovane med epidemijo, samo pri desetih najbogatejših Zemljanih lahko plačali dovolj cepiv za celotno svetovno populacijo. Hkrati pa bi lahko s tem denarjem še zapolnili finančne vrzeli za reševanje podnebnih ukrepov, vzpostavitev univerzalnega zdravstvenega in socialnega varstva ter prizadevanj za odpravo nasilja na podlagi spola v več kot 80 državah. In četudi bi to storili, bi teh deset najbogatejših ljudi še vedno imelo več premoženja kot pred pandemijo.</span></p> <p><span><em>"Številke so iz leta v leto bolj katastrofalne, tudi v smislu, kako malo denarja bi morali odvzeti bogatim, da bi rešili vse težave revnih, da tako rekoč rešiš svet. A ni politične volje,"</em> ocenjuje  dr. Dragoš. Tudi po epidemiji, če se bo ta sploh končala letos, napovedi niso optimistične, nenazadnje je tudi cepiva in  patente za cepiva bogati svet prigrabil naprej zase in za tiste, ki jih lahko plačajo, čeprav se s tem poglablja neenakost in podaljšuje epidemija.</span></p> <h4><strong> Tudi v Sloveniji problem revščine preprosto rešljiv</strong></h4> <p><span>Čeprav zaznamovana s svojimi lokalnimi težavami in okoliščinami, je tudi Slovenija del procesa, na katerega opozarja Oxfamovo poročilo. A tudi v Sloveniji bi lahko bil problem revščine precej preprosto rešljiv.</span></p> <blockquote><p><em><span>"V primerjavi s političnimi elitami imamo v slovenskem javnem mnenju velik konsenz o nujnosti zmanjševanja družbenih neenakosti. Imamo tudi večinski konsenz prebivalstva, da smo pripravljeni tudi na višje davke, če bi s tem zmanjšali neenakosti in izboljšali javne storitve, kot je zdravstvo. Poleg tega moramo vedeti, da so vsi ključni problemi v Sloveniji rešljivi enostavno, takoj in, kot rečeno, niso v nikakršni povezavi z gospodarstvom, v smislu, da ekonomija tega ne bi prenesla."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174842025 RTVSLO – Val 202 728 clean Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš. <p>Bogastvo najbogatejšega odstotka Slovencev se je od osamosvojitve povečalo za 95 odstotkov, premoženje spodnje polovice prebivalstva pa se je zmanjšalo za 18 %. Rešitev ni razbremenitev plač, pač pa obdavčitev kapitala.</p><p><p><span><em>"Imamo bistveno nižje davke od evropskega povprečja, predvsem na premoženje in kapital. S tem prehajamo iz skromne v anoreksično državo, saj država ni dovolj financirana. Zadostovalo bi, da bi obdavčili premoženje z eno ali dvema tisočinkama vrednosti in ga s tem samo dvignili na evropsko povprečje. Bi pa s tem bistveno razbremenili obdavčitev plač in bi denimo lahko poskrbeli za financiranje dolgotrajne oskrbe in še česa. Toda nič od tega ne bomo naredili, ker je politika usmerjena prav v nasprotno,"</em> med rešitvami, kako zmanjšati neenakost, predlaga eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani <strong>doc. dr. Srečo Dragoš</strong>.</span></p> <p><span>Epidemija je razslojevanje, neenakost in revščino tudi po vsem svetu le še poglobila. To kaže tudi najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, <a href="https://oxfamilibrary.openrepository.com/bitstream/handle/10546/621341/bp-inequality-kills-170122-summ-en.pdf;jsessionid=DC1C1E3A3C9259AD6A9EA4D7B2F7EE76?sequence=2" target="_blank" rel="noopener">organizacije Oxfam</a>, </span><span>ki opozarja na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in ki je pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo so narasli dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih Zemljanov podvojilo in je zdaj večje, kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Velik problem je, ker nimamo regulatorja, ki bi obvladal  probleme neenakosti na svetovni ravni. Edini regulatorji, ki jih imamo, so nacionalne države. Eni se tu bolje znajdejo, drugi smo neumni, Slovenija je lep primer. Amerika in Kitajska razmišljata o večjih obdavčitvah dobičkov, mi pa ravno nasprotno. To je fenomen v svetu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Z 99-odstotno obdavčitvijo koronskih dobičkov bi rešili najpomembnejše probleme neenakosti na svetu, bogati pa bi še vedno imeli več kot pred epidemijo.</span></p> <p><span>In ob pomislekih, da sveta ne obvladujejo več vodstva držav, pač pa vodstva največjih korporacij, ki več kot uspešno vplivajo tudi na včasih prav bizarno nizke davke najbogatejših, se zdi razmišljanje o resnih obdavčitvah utopično. Kljub temu Oxfamovo poročilo tudi navrže predlog o 99-odstotni obdavčitvi koronskih dobičkov.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Če bi za 99 odstotkov obdavčili samo dobičke, ki so nastali v zadnjih dveh letih, ne pa nasploh, bi rešili tako rekoč vse najakutnejše probleme na svetu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Po trditvah v Oxfamovem poročilu bi z 99-odstotnim davkom na premoženjske dobičke, skovane med epidemijo, samo pri desetih najbogatejših Zemljanih lahko plačali dovolj cepiv za celotno svetovno populacijo. Hkrati pa bi lahko s tem denarjem še zapolnili finančne vrzeli za reševanje podnebnih ukrepov, vzpostavitev univerzalnega zdravstvenega in socialnega varstva ter prizadevanj za odpravo nasilja na podlagi spola v več kot 80 državah. In četudi bi to storili, bi teh deset najbogatejših ljudi še vedno imelo več premoženja kot pred pandemijo.</span></p> <p><span><em>"Številke so iz leta v leto bolj katastrofalne, tudi v smislu, kako malo denarja bi morali odvzeti bogatim, da bi rešili vse težave revnih, da tako rekoč rešiš svet. A ni politične volje,"</em> ocenjuje  dr. Dragoš. Tudi po epidemiji, če se bo ta sploh končala letos, napovedi niso optimistične, nenazadnje je tudi cepiva in  patente za cepiva bogati svet prigrabil naprej zase in za tiste, ki jih lahko plačajo, čeprav se s tem poglablja neenakost in podaljšuje epidemija.</span></p> <h4><strong> Tudi v Sloveniji problem revščine preprosto rešljiv</strong></h4> <p><span>Čeprav zaznamovana s svojimi lokalnimi težavami in okoliščinami, je tudi Slovenija del procesa, na katerega opozarja Oxfamovo poročilo. A tudi v Sloveniji bi lahko bil problem revščine precej preprosto rešljiv.</span></p> <blockquote><p><em><span>"V primerjavi s političnimi elitami imamo v slovenskem javnem mnenju velik konsenz o nujnosti zmanjševanja družbenih neenakosti. Imamo tudi večinski konsenz prebivalstva, da smo pripravljeni tudi na višje davke, če bi s tem zmanjšali neenakosti in izboljšali javne storitve, kot je zdravstvo. Poleg tega moramo vedeti, da so vsi ključni problemi v Sloveniji rešljivi enostavno, takoj in, kot rečeno, niso v nikakršni povezavi z gospodarstvom, v smislu, da ekonomija tega ne bi prenesla."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 24 Jan 2022 09:45:00 +0000 Le kak promil obdavčitve premoženja bi odpravil večino vseh problemov neenakosti Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."<p>Društvo Duh časa: Čeprav je podarilo več kot 5000 računalnikov, ostaja brez prostorov za humanitarno delo</p><p><p>Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi <a href="https://www.duh-casa.si/en/" target="_blank" rel="noopener">društvo Duh časa</a> od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Več tisoč šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v obdobju šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali dovolj velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa <strong>Matjaž Ugovšek</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."</em></p></blockquote> <p><span>Med epidemijo so od maja 2020 do junija 2021 predali novim lastnikom 1700 računalnikov, odkar delujejo, pa so presegli število 5000.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Združujemo vse poti. Radi bi, da do nas pridejo ljudje, ki potrebujejo računalnik, tako da odpiramo vsa vrata. Na tem področju v zadnjem desetletju ni veliko izboljšav, ne opažam, da ljudje manj potrebujejo računalnike kot pred desetimi leti. Zdi se mi, da je problematika vedno enaka. Torej vezana neposredno na kazalnik nezaposlenosti ali socialne stiske."</span></em></p></blockquote> <p><span>Za računalnik lahko zaprosijo tako posamezniki kot šole, centri za socialno delo, humanitarne organizacije ...</span></p> <blockquote><p><em><span>"Računalnike delamo za vse, ki jih potrebujejo in so v stiski. Pojavi se lahko nekdo, ki je zaposlen, mati samohranilka, mi ne sprašujemo teh stvari."</span></em></p></blockquote> <p><span>Njihova dejavnost je že od začetkov povsem brezplačna. Društvo duh časa ima dve delavnici, v Ljubljani in Mariboru, saj radeška ta hip ne deluje. Ima pa tudi zbirne oziroma prevzemne točke v Sežani, Kozini, Piranu, Ormožu, Tolminu in na Ptuju. Tudi v Mariboru, kjer imajo prostore v Pekarni, ki sodi pod magdalensko mrežo, so pogoji za delo res slabi.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tam so pogoji zelo klaverni. Elektrika je, takrat ko je, v obliki, ki je. Interneta ni oziroma je zelo v pogojih. Pozimi se ne da delati, ker ni ogrevanja."</span></em></p></blockquote> <p><span>Resnih načrtov o selitvi ni, saj že zdavnaj napovedane prenove Pekarne niso niti začeli. Najbolj kritično je vendarle v Ljubljani, kjer z Mestno občino ne najdejo zanesljive rešitve. Prostore v viški osnovni šoli so že morali zapustiti, kmalu bodo ostali tudi brez začasnih prostorov v Računalniškem muzeju v Šiški. Nekajkrat so se srečali z županom, uredili potreben status društva, a rešitve, s katero se res mudi, še niso našli.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tudi sodelovanje s podjetjem, ki bi nam odstopilo prostor, ob tem, da bi morali kakšen prispevek plačati za stroške, bi nam bilo v interesu, ker sto evrov na mesec, bi društvu uspelo zagotoviti. Kaj več kot to pa res težko. Zdi se mi higienično, da bi mesto ali država poskrbela za to, da bi organizacija, kot je naša, če res nima gospodarskih teženj oziroma dejavnosti, ki bi ji prinašala velike dobičke, bila brezplačno podprta tako, da lahko deluje brezplačno."</span></em></p></blockquote> <p><span>Če bi dobili prostore, bi lahko uresničili tudi številne druge ideje, ki bi jih radi izvajali povsem brezplačno, od poučevanja uporabnikov in mentoriranja ter navduševanja mladih nad veščinami popravljanja te opreme, priprave številnih nazornih videoinformacij o uporabi in popravljanju v lastni režiji, podarjanja računalnikov v države, kjer imajo otroci še bistveno slabše pogoje za učenje, uresničili pa bi radi tudi dolgoletno željo, da bi odprli prostor rabljene računalniške opreme. </span></p></p> 174840114 RTVSLO – Val 202 579 clean Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."<p>Društvo Duh časa: Čeprav je podarilo več kot 5000 računalnikov, ostaja brez prostorov za humanitarno delo</p><p><p>Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi <a href="https://www.duh-casa.si/en/" target="_blank" rel="noopener">društvo Duh časa</a> od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Več tisoč šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v obdobju šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali dovolj velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa <strong>Matjaž Ugovšek</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."</em></p></blockquote> <p><span>Med epidemijo so od maja 2020 do junija 2021 predali novim lastnikom 1700 računalnikov, odkar delujejo, pa so presegli število 5000.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Združujemo vse poti. Radi bi, da do nas pridejo ljudje, ki potrebujejo računalnik, tako da odpiramo vsa vrata. Na tem področju v zadnjem desetletju ni veliko izboljšav, ne opažam, da ljudje manj potrebujejo računalnike kot pred desetimi leti. Zdi se mi, da je problematika vedno enaka. Torej vezana neposredno na kazalnik nezaposlenosti ali socialne stiske."</span></em></p></blockquote> <p><span>Za računalnik lahko zaprosijo tako posamezniki kot šole, centri za socialno delo, humanitarne organizacije ...</span></p> <blockquote><p><em><span>"Računalnike delamo za vse, ki jih potrebujejo in so v stiski. Pojavi se lahko nekdo, ki je zaposlen, mati samohranilka, mi ne sprašujemo teh stvari."</span></em></p></blockquote> <p><span>Njihova dejavnost je že od začetkov povsem brezplačna. Društvo duh časa ima dve delavnici, v Ljubljani in Mariboru, saj radeška ta hip ne deluje. Ima pa tudi zbirne oziroma prevzemne točke v Sežani, Kozini, Piranu, Ormožu, Tolminu in na Ptuju. Tudi v Mariboru, kjer imajo prostore v Pekarni, ki sodi pod magdalensko mrežo, so pogoji za delo res slabi.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tam so pogoji zelo klaverni. Elektrika je, takrat ko je, v obliki, ki je. Interneta ni oziroma je zelo v pogojih. Pozimi se ne da delati, ker ni ogrevanja."</span></em></p></blockquote> <p><span>Resnih načrtov o selitvi ni, saj že zdavnaj napovedane prenove Pekarne niso niti začeli. Najbolj kritično je vendarle v Ljubljani, kjer z Mestno občino ne najdejo zanesljive rešitve. Prostore v viški osnovni šoli so že morali zapustiti, kmalu bodo ostali tudi brez začasnih prostorov v Računalniškem muzeju v Šiški. Nekajkrat so se srečali z županom, uredili potreben status društva, a rešitve, s katero se res mudi, še niso našli.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tudi sodelovanje s podjetjem, ki bi nam odstopilo prostor, ob tem, da bi morali kakšen prispevek plačati za stroške, bi nam bilo v interesu, ker sto evrov na mesec, bi društvu uspelo zagotoviti. Kaj več kot to pa res težko. Zdi se mi higienično, da bi mesto ali država poskrbela za to, da bi organizacija, kot je naša, če res nima gospodarskih teženj oziroma dejavnosti, ki bi ji prinašala velike dobičke, bila brezplačno podprta tako, da lahko deluje brezplačno."</span></em></p></blockquote> <p><span>Če bi dobili prostore, bi lahko uresničili tudi številne druge ideje, ki bi jih radi izvajali povsem brezplačno, od poučevanja uporabnikov in mentoriranja ter navduševanja mladih nad veščinami popravljanja te opreme, priprave številnih nazornih videoinformacij o uporabi in popravljanju v lastni režiji, podarjanja računalnikov v države, kjer imajo otroci še bistveno slabše pogoje za učenje, uresničili pa bi radi tudi dolgoletno željo, da bi odprli prostor rabljene računalniške opreme. </span></p></p> Mon, 17 Jan 2022 09:45:00 +0000 Društvo Duh časa nujno potrebuje nove prostore V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.<p>Med ranljivimi še zdaleč niso le tisti, ki niso imeli dobrih razmer za šolanje na daljavo, opozarjajo strokovnjaki</p><p><p>Nimamo zares dobrih rešitev niti za nakopičene težave, ki vztrajajo še iz prejšnjega obdobja, še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako razbremeniti dijake in strokovne delavce. In zdi se, da imamo nove ranljive skupine otrok, in sicer tistih, ki jim vključenost v šole ali vrtce veliko pomeni za njihov zdrav razvoj. In to niso nujno otroci iz nižjih socialno ekonomskih slojev. Za celoto družbo je namreč šolstvo pomemben mehanizem zmanjševanja socialnih razlik. Te so se zdaj razmahnile, ob tem pa so se dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik sesuli v letu dni. Podobno, kot so se v tem času bistveno poslabšali kazalniki telesnega zdravja. Zato nas vse, ki se ukvarjamo s psihofizičnim zdravjem skrbi, kako priti na primerljivo raven časov pred epidemijo, pravi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni od ljubljanskih gimnazij<b> Ajda Erjavec</b>. Na  pomanjkanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezav, prostora za učenje, prehrane, na problem nasilja, zanemarjanja in drugih stisk smo mediji vseskozi opozarjali, morda smo vsi skupaj premalo govorili o tem, da so s svojimi duševnimi stiskami, strahovi, osamljenostjo in negotovostjo ostajali prezrti celo tisti, ki imajo doma vsaj na videz dobre, če ne odlične pogoje za šolanje na daljavo, na otroke iz višjih slojev in tiste, ki so, vsaj po ocenah sodeč, učno zelo uspešni. Kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Kaj bi pomenilo vnovično zaprtje šol?</p> <blockquote><p><em><span>"Šolsko delo je bilo prilagojeno ravno toliko, kot so se prilagajali posamezni učitelji ali posamezna šola, da je bilo na ravni šole dorečena strategija, kako pristopiti k primanjkljajem v znanju. Težko bi govorili o nacionalni strategiji, v tem smislu ni bilo čutiti prave razbremenjenosti. Ocene v preteklem šolskem letu so ustrezno visoke, ne zdi se, da bi bil prisoten primanjkljaj v znanju, hkrati pa ta primanjkljaj čutijo dijaki in učitelji, seveda zelo različno. To, kar se vidi, je, da so se razlike med dijaki povečale, verjetno tudi med šolami, v tem smislu še malo čakamo končne ocene posledic dela na daljavo." </span></em></p></blockquote> <p><span>Natančnega podatka, koliko dijakov je obupalo in šolanja ni končalo oziroma nadaljevalo, svetovalni delavci nimajo, saj za dijake šolanje ni več obvezno. Splošna ocena je, da je več osipa in težav na manj zahtevnih programih. Praksa tudi kaže, da se v tem šolskem letu težje znajdejo otroci z učnimi težavami, z odločbami ali brez, ki na daljavo niso mogli dobiti primerljive pomoči, ki so jim jo učitelji in strokovnjaki ponujali med poukom v šoli. </span></p> <p><span>Le dve leti po prvem zaprtju je šolski sistem nedvomno bolje pripravljen na prebroditev kratkotrajnega šolanja na domu, zato teden ali dva dela na daljavo ne bosta uničujoča, a tudi po vrnitvi v šole bo otroke, mladostnike in strokovne delavce čakal star problem.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Nimamo res dobrih rešitev, kaj početi s težavami, ki vztrajajo iz prejšnjega obdobja, to je tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče, da stvari, ki so se nam nakopičile, nismo rešili, še vedno nimamo pravih rešitev in še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako bi razbremenili preobremenjene strokovne delavce, otroke in mladostnike, nimamo strategije, kako doseči boljše počutje in klimo v šoli, ki je sama po sebi zdravilna."</span></em></p></blockquote> <p><span>Da so številni otroci ob uvedbi šolanja na daljavo sploh lahko sodelovali pri pouku na daljavo, gre zasluga predvsem številnim donatorjem, ravnateljem, učiteljem in humanitarnim ter drugim društvom, ki so pomagala zagotoviti računalnike oziroma spletno povezavo. Med izstopajočimi je zagotovo <a href="https://racunalniki.duh-casa.si/" target="_blank" rel="noopener">društvo Duh časa</a>, ki deluje v Ljubljani in Mariboru. Kljub več tisoč podarjenim računalnikom in več deset tisoč uram prostovoljnega dela po desetletju obstoja zdaj ostaja brez nujno potrebnih prostorov, v katerih bi lahko skladiščili podarjene računalnike in jih popravljali ter pripravljali, da bodo postali okno v svet tistim, ki si jih ne morejo kupiti. </span></p></p> 174838194 RTVSLO – Val 202 762 clean V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.<p>Med ranljivimi še zdaleč niso le tisti, ki niso imeli dobrih razmer za šolanje na daljavo, opozarjajo strokovnjaki</p><p><p>Nimamo zares dobrih rešitev niti za nakopičene težave, ki vztrajajo še iz prejšnjega obdobja, še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako razbremeniti dijake in strokovne delavce. In zdi se, da imamo nove ranljive skupine otrok, in sicer tistih, ki jim vključenost v šole ali vrtce veliko pomeni za njihov zdrav razvoj. In to niso nujno otroci iz nižjih socialno ekonomskih slojev. Za celoto družbo je namreč šolstvo pomemben mehanizem zmanjševanja socialnih razlik. Te so se zdaj razmahnile, ob tem pa so se dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik sesuli v letu dni. Podobno, kot so se v tem času bistveno poslabšali kazalniki telesnega zdravja. Zato nas vse, ki se ukvarjamo s psihofizičnim zdravjem skrbi, kako priti na primerljivo raven časov pred epidemijo, pravi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni od ljubljanskih gimnazij<b> Ajda Erjavec</b>. Na  pomanjkanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezav, prostora za učenje, prehrane, na problem nasilja, zanemarjanja in drugih stisk smo mediji vseskozi opozarjali, morda smo vsi skupaj premalo govorili o tem, da so s svojimi duševnimi stiskami, strahovi, osamljenostjo in negotovostjo ostajali prezrti celo tisti, ki imajo doma vsaj na videz dobre, če ne odlične pogoje za šolanje na daljavo, na otroke iz višjih slojev in tiste, ki so, vsaj po ocenah sodeč, učno zelo uspešni. Kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Kaj bi pomenilo vnovično zaprtje šol?</p> <blockquote><p><em><span>"Šolsko delo je bilo prilagojeno ravno toliko, kot so se prilagajali posamezni učitelji ali posamezna šola, da je bilo na ravni šole dorečena strategija, kako pristopiti k primanjkljajem v znanju. Težko bi govorili o nacionalni strategiji, v tem smislu ni bilo čutiti prave razbremenjenosti. Ocene v preteklem šolskem letu so ustrezno visoke, ne zdi se, da bi bil prisoten primanjkljaj v znanju, hkrati pa ta primanjkljaj čutijo dijaki in učitelji, seveda zelo različno. To, kar se vidi, je, da so se razlike med dijaki povečale, verjetno tudi med šolami, v tem smislu še malo čakamo končne ocene posledic dela na daljavo." </span></em></p></blockquote> <p><span>Natančnega podatka, koliko dijakov je obupalo in šolanja ni končalo oziroma nadaljevalo, svetovalni delavci nimajo, saj za dijake šolanje ni več obvezno. Splošna ocena je, da je več osipa in težav na manj zahtevnih programih. Praksa tudi kaže, da se v tem šolskem letu težje znajdejo otroci z učnimi težavami, z odločbami ali brez, ki na daljavo niso mogli dobiti primerljive pomoči, ki so jim jo učitelji in strokovnjaki ponujali med poukom v šoli. </span></p> <p><span>Le dve leti po prvem zaprtju je šolski sistem nedvomno bolje pripravljen na prebroditev kratkotrajnega šolanja na domu, zato teden ali dva dela na daljavo ne bosta uničujoča, a tudi po vrnitvi v šole bo otroke, mladostnike in strokovne delavce čakal star problem.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Nimamo res dobrih rešitev, kaj početi s težavami, ki vztrajajo iz prejšnjega obdobja, to je tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče, da stvari, ki so se nam nakopičile, nismo rešili, še vedno nimamo pravih rešitev in še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako bi razbremenili preobremenjene strokovne delavce, otroke in mladostnike, nimamo strategije, kako doseči boljše počutje in klimo v šoli, ki je sama po sebi zdravilna."</span></em></p></blockquote> <p><span>Da so številni otroci ob uvedbi šolanja na daljavo sploh lahko sodelovali pri pouku na daljavo, gre zasluga predvsem številnim donatorjem, ravnateljem, učiteljem in humanitarnim ter drugim društvom, ki so pomagala zagotoviti računalnike oziroma spletno povezavo. Med izstopajočimi je zagotovo <a href="https://racunalniki.duh-casa.si/" target="_blank" rel="noopener">društvo Duh časa</a>, ki deluje v Ljubljani in Mariboru. Kljub več tisoč podarjenim računalnikom in več deset tisoč uram prostovoljnega dela po desetletju obstoja zdaj ostaja brez nujno potrebnih prostorov, v katerih bi lahko skladiščili podarjene računalnike in jih popravljali ter pripravljali, da bodo postali okno v svet tistim, ki si jih ne morejo kupiti. </span></p></p> Mon, 10 Jan 2022 09:45:00 +0000 Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu? <p>Otrok, staršev, prostovoljcev in donatorjev, ki sodelujejo z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje</p><p><p>Ker se je fino spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na <a href="https://twitter.com/zpmmoste" target="_blank" rel="noopener">Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje</a>, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?</p></p> 174836347 RTVSLO – Val 202 323 clean Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu? <p>Otrok, staršev, prostovoljcev in donatorjev, ki sodelujejo z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje</p><p><p>Ker se je fino spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na <a href="https://twitter.com/zpmmoste" target="_blank" rel="noopener">Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje</a>, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?</p></p> Mon, 03 Jan 2022 09:45:00 +0000 Iskrice novoletnih želja Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.<p>Dobrodelni adventni koledarji: Na obisku v skladišču Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje</p><p><p>Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja <a href="https://www.boter.si/2021/12/02/obratni-adventni-koledar/" target="_blank" rel="noopener">dobrodelnega adventnega koledarja</a> je skupni projekt <a href="https://www.zpmmoste.net/category/nocive/" target="_blank" rel="noopener">Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje</a>. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se spoprijemajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.</p> <blockquote><p><em>"Za mano je bilo zelo noro leto. To je najboljši opis, ker smo imeli zelo hude družinske stiske, ki so se vlekle skozi vse leto, tako da bi to leto najraje kar izrezala ven."</em></p> <p><em>"Praznike bolj skromno preživljamo, jaz sem brezposelna, otroka hodita še v šolo, tako da bolj skromno."</em></p></blockquote> <p>Dobrodelne adventne koledarje so letos zbirali prvič. Na koncu se jih je nabralo približno 70. Daroval jih je lahko kdor koli.</p> <blockquote><p><span><em>"Ljudje nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali pa na oni drugi strani, tako da se mi zdi, da če lahko, če imaš željo, lahko vedno pomagaš. Se mi zdi, da je to ena lepa gesta, lepa priložnost."</em> – donatorka Andreja</span></p></blockquote> <blockquote><p><span><em>"To, da lahko nekomu s to škatlo sporočim, da čeprav se mogoče zdi, da je pozabljen ali da nihče ne misli na njega, to ni tako. Vem, da taka škatla nobenemu ne bo prinesla nobene spremembe, ampak mogoče jim lahko polepša en večer, nekaj ur, naredi praznike bolj vzdržne."</em> – donatorka Sabina</span></p></blockquote></p> 174834635 RTVSLO – Val 202 572 clean Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.<p>Dobrodelni adventni koledarji: Na obisku v skladišču Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje</p><p><p>Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja <a href="https://www.boter.si/2021/12/02/obratni-adventni-koledar/" target="_blank" rel="noopener">dobrodelnega adventnega koledarja</a> je skupni projekt <a href="https://www.zpmmoste.net/category/nocive/" target="_blank" rel="noopener">Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje</a>. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se spoprijemajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.</p> <blockquote><p><em>"Za mano je bilo zelo noro leto. To je najboljši opis, ker smo imeli zelo hude družinske stiske, ki so se vlekle skozi vse leto, tako da bi to leto najraje kar izrezala ven."</em></p> <p><em>"Praznike bolj skromno preživljamo, jaz sem brezposelna, otroka hodita še v šolo, tako da bolj skromno."</em></p></blockquote> <p>Dobrodelne adventne koledarje so letos zbirali prvič. Na koncu se jih je nabralo približno 70. Daroval jih je lahko kdor koli.</p> <blockquote><p><span><em>"Ljudje nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali pa na oni drugi strani, tako da se mi zdi, da če lahko, če imaš željo, lahko vedno pomagaš. Se mi zdi, da je to ena lepa gesta, lepa priložnost."</em> – donatorka Andreja</span></p></blockquote> <blockquote><p><span><em>"To, da lahko nekomu s to škatlo sporočim, da čeprav se mogoče zdi, da je pozabljen ali da nihče ne misli na njega, to ni tako. Vem, da taka škatla nobenemu ne bo prinesla nobene spremembe, ampak mogoče jim lahko polepša en večer, nekaj ur, naredi praznike bolj vzdržne."</em> – donatorka Sabina</span></p></blockquote></p> Mon, 27 Dec 2021 09:45:00 +0000 Nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali na drugi strani Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.<p>Že vrsto let je izbor za Ime leta trdno povezan tudi s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Pri nas je glas Botrstva sodelavka Jana Vidic</p><p><p>Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje <strong>Jana Vidic</strong>, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.</p> <blockquote><p><em>"Začelo se je pravzaprav s tehnologijo, ker smo na Valu 202 omogočili SMS glasovanje. Vsako leto smo imeli druge prejemnike nabranih sredstev in zato smo iskali partnerje, ki bi znali povedati zgodbo o tem, kako so sredstva porabljena. Tako smo bolj po naključju prišli do takrat komajda poznanega programa Botrstvo v Sloveniji. Šlo je za otroke in njihove talente – pa smo rekli, da za eno leto z veseljem podpremo. Vse ostalo je zgodovina."</em></p></blockquote> <p>Do danes je bilo na Valu 202 predstavljenih približno 150 zgodb. Trenutno je v program vključenih 6194 otrok in 5646 botrov, ki niso le fizične osebe, pristopajo tudi podjetja. Doslej je pomagalo kar 9226 botrov, zbranih je bilo nekaj več kot 24 milijonov sredstev. Še vedno pa se je zelo malo spremenilo na sistemski ravni.</p> <blockquote><p><em>"V tej epidemiji smo se naučili, da ko nam nekaj postane prioriteta, vse zmoremo in tudi denar se najde. Pri otrocih smo se žal zmogli potruditi veliko manj in jim dati veliko manj pomoči, kot bi je v resnici potrebovali."</em></p></blockquote> <p>Stisk je danes veliko, zato je pomembno, da pogledamo okoli sebe in vidimo tiste, ki so pomoči potrebni, še poudarja Jana Vidic.</p> <blockquote><p><em>"Zanimivo je dejstvo, da število vlog za Botrstvo zdaj, čeprav se razmere zaostrujejo, upada. To pa ne pomeni, da je otrok manj, ampak, da jih še manj vidimo. Če ne bomo tukaj drug za drugega, nam še tako dobra humanitarna organizacija ne bo mogla pomagati."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174833821 RTVSLO – Val 202 949 clean Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.<p>Že vrsto let je izbor za Ime leta trdno povezan tudi s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Pri nas je glas Botrstva sodelavka Jana Vidic</p><p><p>Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje <strong>Jana Vidic</strong>, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.</p> <blockquote><p><em>"Začelo se je pravzaprav s tehnologijo, ker smo na Valu 202 omogočili SMS glasovanje. Vsako leto smo imeli druge prejemnike nabranih sredstev in zato smo iskali partnerje, ki bi znali povedati zgodbo o tem, kako so sredstva porabljena. Tako smo bolj po naključju prišli do takrat komajda poznanega programa Botrstvo v Sloveniji. Šlo je za otroke in njihove talente – pa smo rekli, da za eno leto z veseljem podpremo. Vse ostalo je zgodovina."</em></p></blockquote> <p>Do danes je bilo na Valu 202 predstavljenih približno 150 zgodb. Trenutno je v program vključenih 6194 otrok in 5646 botrov, ki niso le fizične osebe, pristopajo tudi podjetja. Doslej je pomagalo kar 9226 botrov, zbranih je bilo nekaj več kot 24 milijonov sredstev. Še vedno pa se je zelo malo spremenilo na sistemski ravni.</p> <blockquote><p><em>"V tej epidemiji smo se naučili, da ko nam nekaj postane prioriteta, vse zmoremo in tudi denar se najde. Pri otrocih smo se žal zmogli potruditi veliko manj in jim dati veliko manj pomoči, kot bi je v resnici potrebovali."</em></p></blockquote> <p>Stisk je danes veliko, zato je pomembno, da pogledamo okoli sebe in vidimo tiste, ki so pomoči potrebni, še poudarja Jana Vidic.</p> <blockquote><p><em>"Zanimivo je dejstvo, da število vlog za Botrstvo zdaj, čeprav se razmere zaostrujejo, upada. To pa ne pomeni, da je otrok manj, ampak, da jih še manj vidimo. Če ne bomo tukaj drug za drugega, nam še tako dobra humanitarna organizacija ne bo mogla pomagati."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 23 Dec 2021 13:45:00 +0000 Izbor za Ime leta je že vrsto let povezan s programom Botrstvo Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.<p>Že tretje leto se denar tistih, ki odstotka dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam.</p><p><p><span>Vrsto let imajo davčni zavezanci možnost nameniti delček svoje dohodnine za donacijo kateri izmed skoraj 6000 nevladnih organizacij, političnih strank, reprezentativnih sindikatov ter različnih verskih organizacij in to postaja vse pomembnejši vir njihovega financiranja. Še posebno po lanski spremembi, ko je ta delček s pol odstotka zrasel na celoten odstotek dohodnine. Tako je 5554 različnih upravičencev za leto 2020 prejelo sredstva v skupni višini 10.716.367 evrov. </span><span>Že tretje leto pa se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun, pač pa se steka v poseben sklad. Ministrstvo za javno upravo iz njega z razpisi zbrana sredstva prav tako razdeli nevladnim organizacijam. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Interes nevladnih organizacij za ta denar je velik. To sistemsko financiranje je primer dobre prakse. Pred ustanovitvijo sklada nismo imeli sistemskega financiranja, razvoj nevladnih organizacij je bil financiran iz evropskih sredstev."</em> – v. d. generalnega direktorja Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem na ministrstvu za javno upravo <strong>mag. Saša Jazbec</strong></span></p></blockquote> <p><span>Med <a href="https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.fu.gov.si%2Ffileadmin%2FInternet%2FDavki_in_druge_dajatve%2FPodrocja%2FDohodnina%2FLetna_odmera_dohodnine%2FOpis%2FSeznam_prejemnikov_za_leto_2020-preliminarni_podatki.xlsx&amp;wdOrigin=BROWSELINK" target="_blank" rel="noopener">prejemniki dohodnine za leto 2020</a></span><span>  je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste - Polje <strong>Tanja Petek</strong>. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so se ti znali pravilno odzvati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.</span></p> <p><span>Prav s sredstvi, ki jih dobijo od dohodninskih zavezancev, jim je v zadnjih mesecih uspelo ohraniti tudi <a href="https://www.zpmmoste.net/vecgeneracijski-center-skupna-tocka/" target="_blank" rel="noopener">programe Večgeneracijskega centra</a>, ki bi sicer že morali ugasniti, saj so se dodeljena sredstva za ta petletni projekt iztekla letos jeseni, novega razpisa pa ni bilo. Center ponuja raznovrstne programe, med njimi tudi učno pomoč (tudi na daljavo) za več kot 120 otrok, zato bi lahko bila ukinitev tega programa sredi šolskega leta za te otroke, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, prava katastrofa.</span></p> <blockquote><p><a href="https://www.zpmmoste.net/2021/01/11/namenitev-1-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener"><span>N</span><span>amenitev delčka dohodnine ZPM Lj Moste Polje, ki vodi tudi program Botrstvo</span></a></p> <p><span><a href="https://www.uradni-list.si/files/RS_-2021-158-02987-OB~P001-0000.PDF" target="_blank" rel="noopener">Seznam upravičencev</a>, ki jim lahko namenite 1 % dohodnine, če obrazec na FURS prispe do 31. 12. 2021.</span></p> <p><a href="https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.fu.gov.si%2Ffileadmin%2FInternet%2FDavki_in_druge_dajatve%2FPodrocja%2FDohodnina%2FLetna_odmera_dohodnine%2FOpis%2FSeznam_prejemnikov_za_leto_2020-preliminarni_podatki.xlsx&amp;wdOrigin=BROWSELINK" target="_blank" rel="noopener"><span>Prejemniki  sredstev dohodnine za leto 2020</span></a></p></blockquote> <h4><b>Doslej objavljeni razpisi za dodelitev sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij</b></h4> <p><b>1)</b> <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-digitalno-preobrazbo-nvo/"><b>Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-digitalno-preobrazbo-nvo/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>. </span></p> <p><b>Vrednost razpisa:</b><span> 4.580.000 EUR</span><span> (dodeljeno: 4.558.448,28 EUR)</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>108</b><b> nevladnih organizacij</b><b> (od tega 47 prijaviteljev in 61 konzorcijskih partnerjev), </b><b>izbranih na javnem razpisu, </b><b>bo v prihodnjih treh letih</b><b> prejelo dobre 4,5 milijona evrov</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-DIGI-2021/Predlog-prejemnikov-sredstev.pdf"><b>prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><b>2)</b><span> </span><a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporno-okolje-za-nvo-2019-2023/"><b>Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporno-okolje-za-nvo-2019-2023/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>. </span></p> <p><b>Predmet javnega razpisa</b><span> je sofinanciranje programov/projektov podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij, skladno z osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah.</span></p> <p><b>Vrednost razpisa:</b><span> 5.726.000 EUR</span><span> (dodeljeno: 5.611.113.05 EUR)</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>19 </b><b>nevladnih organizacij</b><b> (od tega 14 prijaviteljev in 5 konzorcijskih partnerjev)</b><b>, izbranih na javnem razpisu, bo v štirih letih prejelo 5,</b><b>6</b><b> milijona evrov</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-podporno-okolje-2019-2023/Predlog-prejemnikov-sredstev_na-JR_podporno-okolje_NVO_2019_2023.pdf"><b> prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><b>3)</b> <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-razvoj-in-profesionalizacijo-nvo-in-prostovoljstva-2019/"><b>Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-razvoj-in-profesionalizacijo-nvo-in-prostovoljstva-2019/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</span></p> <p><b>Vrednost razpisa: </b><span>6.000.000 EUR</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>113</b><b> nevladnih organizacij</b><b> (od tega 35 prijaviteljev in 78 konzorcijskih partnerjev) je na </b><b>razpisu</b> <b>prejelo šest milijonov evrov za 124 zaposlitev</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-Zaposlovanje-2019/Predlog-prejemnikov-sredstev-2019-v2.pdf"><b>prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><span> </span></p></p> 174832736 RTVSLO – Val 202 615 clean Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.<p>Že tretje leto se denar tistih, ki odstotka dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam.</p><p><p><span>Vrsto let imajo davčni zavezanci možnost nameniti delček svoje dohodnine za donacijo kateri izmed skoraj 6000 nevladnih organizacij, političnih strank, reprezentativnih sindikatov ter različnih verskih organizacij in to postaja vse pomembnejši vir njihovega financiranja. Še posebno po lanski spremembi, ko je ta delček s pol odstotka zrasel na celoten odstotek dohodnine. Tako je 5554 različnih upravičencev za leto 2020 prejelo sredstva v skupni višini 10.716.367 evrov. </span><span>Že tretje leto pa se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun, pač pa se steka v poseben sklad. Ministrstvo za javno upravo iz njega z razpisi zbrana sredstva prav tako razdeli nevladnim organizacijam. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Interes nevladnih organizacij za ta denar je velik. To sistemsko financiranje je primer dobre prakse. Pred ustanovitvijo sklada nismo imeli sistemskega financiranja, razvoj nevladnih organizacij je bil financiran iz evropskih sredstev."</em> – v. d. generalnega direktorja Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem na ministrstvu za javno upravo <strong>mag. Saša Jazbec</strong></span></p></blockquote> <p><span>Med <a href="https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.fu.gov.si%2Ffileadmin%2FInternet%2FDavki_in_druge_dajatve%2FPodrocja%2FDohodnina%2FLetna_odmera_dohodnine%2FOpis%2FSeznam_prejemnikov_za_leto_2020-preliminarni_podatki.xlsx&amp;wdOrigin=BROWSELINK" target="_blank" rel="noopener">prejemniki dohodnine za leto 2020</a></span><span>  je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste - Polje <strong>Tanja Petek</strong>. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so se ti znali pravilno odzvati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.</span></p> <p><span>Prav s sredstvi, ki jih dobijo od dohodninskih zavezancev, jim je v zadnjih mesecih uspelo ohraniti tudi <a href="https://www.zpmmoste.net/vecgeneracijski-center-skupna-tocka/" target="_blank" rel="noopener">programe Večgeneracijskega centra</a>, ki bi sicer že morali ugasniti, saj so se dodeljena sredstva za ta petletni projekt iztekla letos jeseni, novega razpisa pa ni bilo. Center ponuja raznovrstne programe, med njimi tudi učno pomoč (tudi na daljavo) za več kot 120 otrok, zato bi lahko bila ukinitev tega programa sredi šolskega leta za te otroke, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, prava katastrofa.</span></p> <blockquote><p><a href="https://www.zpmmoste.net/2021/01/11/namenitev-1-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener"><span>N</span><span>amenitev delčka dohodnine ZPM Lj Moste Polje, ki vodi tudi program Botrstvo</span></a></p> <p><span><a href="https://www.uradni-list.si/files/RS_-2021-158-02987-OB~P001-0000.PDF" target="_blank" rel="noopener">Seznam upravičencev</a>, ki jim lahko namenite 1 % dohodnine, če obrazec na FURS prispe do 31. 12. 2021.</span></p> <p><a href="https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.fu.gov.si%2Ffileadmin%2FInternet%2FDavki_in_druge_dajatve%2FPodrocja%2FDohodnina%2FLetna_odmera_dohodnine%2FOpis%2FSeznam_prejemnikov_za_leto_2020-preliminarni_podatki.xlsx&amp;wdOrigin=BROWSELINK" target="_blank" rel="noopener"><span>Prejemniki  sredstev dohodnine za leto 2020</span></a></p></blockquote> <h4><b>Doslej objavljeni razpisi za dodelitev sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij</b></h4> <p><b>1)</b> <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-digitalno-preobrazbo-nvo/"><b>Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-digitalno-preobrazbo-nvo/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>. </span></p> <p><b>Vrednost razpisa:</b><span> 4.580.000 EUR</span><span> (dodeljeno: 4.558.448,28 EUR)</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>108</b><b> nevladnih organizacij</b><b> (od tega 47 prijaviteljev in 61 konzorcijskih partnerjev), </b><b>izbranih na javnem razpisu, </b><b>bo v prihodnjih treh letih</b><b> prejelo dobre 4,5 milijona evrov</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-DIGI-2021/Predlog-prejemnikov-sredstev.pdf"><b>prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><b>2)</b><span> </span><a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporno-okolje-za-nvo-2019-2023/"><b>Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporno-okolje-za-nvo-2019-2023/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>. </span></p> <p><b>Predmet javnega razpisa</b><span> je sofinanciranje programov/projektov podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij, skladno z osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah.</span></p> <p><b>Vrednost razpisa:</b><span> 5.726.000 EUR</span><span> (dodeljeno: 5.611.113.05 EUR)</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>19 </b><b>nevladnih organizacij</b><b> (od tega 14 prijaviteljev in 5 konzorcijskih partnerjev)</b><b>, izbranih na javnem razpisu, bo v štirih letih prejelo 5,</b><b>6</b><b> milijona evrov</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-podporno-okolje-2019-2023/Predlog-prejemnikov-sredstev_na-JR_podporno-okolje_NVO_2019_2023.pdf"><b> prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><b>3)</b> <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-razvoj-in-profesionalizacijo-nvo-in-prostovoljstva-2019/"><b>Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019</b></a></p> <p><span>Objava javnega razpisa <a href="https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-razvoj-in-profesionalizacijo-nvo-in-prostovoljstva-2019/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</span></p> <p><b>Vrednost razpisa: </b><span>6.000.000 EUR</span></p> <p><b>Rezultat: </b><b>113</b><b> nevladnih organizacij</b><b> (od tega 35 prijaviteljev in 78 konzorcijskih partnerjev) je na </b><b>razpisu</b> <b>prejelo šest milijonov evrov za 124 zaposlitev</b><b> –</b><a href="https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/SNVO/JR-Zaposlovanje-2019/Predlog-prejemnikov-sredstev-2019-v2.pdf"><b>prejemniki sredstev</b></a><b>.</b></p> <p><span> </span></p></p> Mon, 20 Dec 2021 09:45:00 +0000 Vse pomembnejši delček dohodnine za pomoč nevladnikom Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.<p>Posledice epidemije bodo prepad med revnimi in bogatimi izrazito poglobile, v revščino bo potonilo še dodatnih 100 milijonov otrok, posledic ne bo mogoče odpraviti vsaj desetletje</p><p><p>Tudi pred pandemijo se je približno milijarda otrok z vsega sveta spopadala z vsaj eno obliko hudega pomanjkanja, epidemija je njihovo življenje močno poslabšala. Petdesetim milijonom podhranjenih otrok se bo pridružilo še dodatnih devet milijonov. Število otrok, ki prisilno delajo, se je povzpelo na 160 milijonov otrok z vsega sveta. Triindvajset milijonov otrok lani ni prejelo osnovnih cepiv proti potencialno smrtonosnim boleznim, 1,5 milijarde otrok se v času popolnega zaprtja ni šolalo, številni niso imeli niti šolanja na daljavo.</p> <p>Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero se spoprijema Unicef v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija <strong>Tomaž Bergoč</strong>.</p> <p>O tem, kako otroci sami ocenjujejo svoje duševno zdravje, so pri Unicefu Slovenija letos opravili anketo, v kateri je med 400 sodelujočimi vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo, 70 odstotkov otrok in mladih je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup, 60 odstotkov je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti. Na te in številne druge posledice v naših oddajah opozarjamo od začetka epidemije, glas otrok pa bomo tudi v prihodnjem letu, ko naša oddaja v podporo Botrstvu praznuje deset let.</p></p> 174830628 RTVSLO – Val 202 529 clean Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.<p>Posledice epidemije bodo prepad med revnimi in bogatimi izrazito poglobile, v revščino bo potonilo še dodatnih 100 milijonov otrok, posledic ne bo mogoče odpraviti vsaj desetletje</p><p><p>Tudi pred pandemijo se je približno milijarda otrok z vsega sveta spopadala z vsaj eno obliko hudega pomanjkanja, epidemija je njihovo življenje močno poslabšala. Petdesetim milijonom podhranjenih otrok se bo pridružilo še dodatnih devet milijonov. Število otrok, ki prisilno delajo, se je povzpelo na 160 milijonov otrok z vsega sveta. Triindvajset milijonov otrok lani ni prejelo osnovnih cepiv proti potencialno smrtonosnim boleznim, 1,5 milijarde otrok se v času popolnega zaprtja ni šolalo, številni niso imeli niti šolanja na daljavo.</p> <p>Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero se spoprijema Unicef v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija <strong>Tomaž Bergoč</strong>.</p> <p>O tem, kako otroci sami ocenjujejo svoje duševno zdravje, so pri Unicefu Slovenija letos opravili anketo, v kateri je med 400 sodelujočimi vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo, 70 odstotkov otrok in mladih je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup, 60 odstotkov je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti. Na te in številne druge posledice v naših oddajah opozarjamo od začetka epidemije, glas otrok pa bomo tudi v prihodnjem letu, ko naša oddaja v podporo Botrstvu praznuje deset let.</p></p> Mon, 13 Dec 2021 09:45:00 +0000 Več milijonov deklic se nikoli ne bo vrnilo v šole, mnoge bodo prisiljene v otroške poroke Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.<p>Namesto pirotehnike lahko v (virtualno) nebo pošljemo dobre želje, tako bo nekdo občutil, da nam je mar. Botrski sklad, ki se s tem polni, je neprecenljiva pomoč za stabilno mesečno pomoč otrokom iz Botrstva</p><p><p><a href="https://zvezda.boter.si/">"Nebo dobrih želja"</a> je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančno nakazilo: <em>"Na spletni strani se odločite za višino zneska, ki ga želite donirati, in odpre se vam zvezda, v katero  lahko vpišete svoje ime in dobre želje za svoje bližnje, za otroke Botrstva ali za kogar koli, ki mu želite kaj sporočiti. Tako naredite dvojno dobro delo – otrokom iz Botrstva omogočite enakovrednejšo prihodnost, hkrati pa jim daste občutek, da nekdo misli nanje in da mu je mar. In to premika meje!"</em> pravi Tina Lamovšek iz ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo.</p> <blockquote><p><em>"Tak način donacije lahko nadomesti tako pošiljanje voščilnic kot morda tudi medsebojno obdarovanje. S sredstvi tako pomagate otrokom, s pošiljanjem spletne povezave oz. linka prek družabnih omrežij ali elektronske pošte pa svoje bližnje opozorite na to gesto".</em></p></blockquote> <p>Nebo dobrih želja s tem dopolnjuje akcijo <a href="https://www.carobnazima.si/"><strong>Čarobna zima</strong></a>, ki je pretekla leta družinam omogočala skupna doživetja, a so jo protikoronski ukrepi vsaj za december močno okrnili. Hkrati pa je epidemija povzročila nove vrste finančnih stisk in potreb, za katere se je kot neprecenljiv izkazal <a href="https://www.boter.si/postani-boter-in-pomagaj/"><strong>Botrski sklad</strong></a>.</p> <p><strong>Neprecenljiv Botrski sklad </strong></p> <blockquote><p><em>"Ta je izjemno pomemben za delovanje Botrstva, ker se lahko zelo hitro odzovemo. To je bilo posebej dragoceno med epidemijo, ko smo se lahko hipno odzvali s pomočjo v hrani, s pomočjo dijakom, ki niso smeli ostati v dijaških domovih, z učno pomočjo na daljavo, pomočjo pri opremi in drugih stroških, ki so nepričakovano nastali."</em></p></blockquote> <p>Botrski sklad je namreč že od začetka tega projekta vsakomesečna zlata rezerva, ki omogoča, da otroci sploh ne občutijo, če morda tisti mesec njihov boter iz kakršnega koli razloga ni vplačal pričakovane mesečne donacije: <em>"Bili so trenutki, ko bi lahko tudi do 600 otrok ostalo brez mesečnega nakazila. Če namreč do 25. v mesecu ne dobimo botrovega nakazila, potem iz tega sklada znesek nadomestimo, da otrok nemoteno dobi pričakovano pomoč. Če tega sklada ne bi bilo, bi otroci ostali ne le brez sredstev, pač pa tudi brez občutka varnosti. Spraševali bi se lahko, ali jih boter ne mara več, ali so kaj storili narobe, čeprav gre lahko za povsem druge razloge. Včasih pa tudi za to, da boter ne zmore več plačevati. Zgodi se, da moramo mesečno nadomestiti tudi do 20.000 evrov takih izpadov. Zato je tako pomembno, da imamo sklad, ob pomoči katerega otroci tega ne občutijo."</em></p> <blockquote><p>In prav v Botrski sklad  se bodo v decembru stekale vse donacije s poslanimi SMS-sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, ki bodo do konca leta poslane na številko 1919.</p></blockquote> <p>Izjemno pomemben vir za delovanje sklada pa so tudi <a href="https://www.boter.si/podporniki/donatorji/">Donatorji meseca na Valu 202</a>.</p> <p><strong>Vsak boter lahko obdari svojega varovanca </strong></p> <p>Botri lahko svoja redna nakazila, praviloma vsaj 30 evrov mesečno, kadar koli nadgradijo s poljubnim zneskom. Kar je ob praznikih kar pogosta želja, pravi Tina Lamovšek, ki ob tem botre prosi: "Kadar želite svojim varovancem nakazati višji znesek ali trajno povišati mesečno donacijo, vas prosimo, da nam po nakazilu <a href="info@boter.si">to sporočite</a>. Brez takega obvestila namreč ne vemo, ali želite, da je denar prenakazan takoj, ali pa ste morda višji znesek nakazali že kot donacijo za prihodnje mesece."</p> <p><strong>Obrnjen adventni koledar </strong></p> <p>V adventnem času  pa so se v ZPM Ljubljana Moste - Polje pridružili tudi organizacijam, ki spodbujajo pripravo t. i. obrnjenega adventnega koledarja, ko lahko namesto prejetega darilca vsak dan v škatlo oz. paket dodajamo živila ali drobnarije, ki jih ljudem v stiski podarjamo za prijetnejše praznike. Medtem ko vsaj osnovna živila družine lahko dobijo v različnih humanitarnih organizacijah, so namreč taka, ki olepšajo praznike, pogosto cenovno nedosegljiva. Pripravili so pobarvanko s predlogi za živila oz. male pozornosti, ki jih lahko dodate v  tak <a href="https://www.boter.si/2021/12/02/obratni-adventni-koledar/">"koledar"</a>.</p> <p><strong>Pomagati kjer koli in komur koli </strong></p> <blockquote><p>Ne glede na to, ali boste v virtualno nebo poslali zvezdo z dobrimi željami, poslali SMS z geslom BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919, podarili <a href="https://www.hofer.si/sl/o-hoferju/moj-hofer/nasmeskotek/dobrodelnost-vedno-pricara-nasmeh/">Nasmeškotek</a> ali rabljeno <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/botrstvo-286/">otroško kolo</a>, pripravljali obrnjen adventni koledar ali pa prek drugih organizacij ali v lastni režiji kakor koli drugače pomagali ljudem, bo nekomu zagotovo lažje prebiti se skozi december.</p></blockquote> <p>To so seveda le predlogi, pomoč potrebujejo tudi taki, ki jih morda ni zaznala nobena vladna služba ali nevladna organizacija in seveda je pomagati mogoče tudi v domačem okolju.</p> <p>Ob tem pa spomnimo, da je samo še do konca decembra čas, da kateri od nevladnih organizacij namenite odstotek svoje dohodnine. Če bi izbrali ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, vam je v pomoč lahko <a href="https://www.boter.si/2021/11/26/namenite-1-dohodnine/">ta povezava</a>.</p> <p>Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.</p></p> 174828536 RTVSLO – Val 202 556 clean Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.<p>Namesto pirotehnike lahko v (virtualno) nebo pošljemo dobre želje, tako bo nekdo občutil, da nam je mar. Botrski sklad, ki se s tem polni, je neprecenljiva pomoč za stabilno mesečno pomoč otrokom iz Botrstva</p><p><p><a href="https://zvezda.boter.si/">"Nebo dobrih želja"</a> je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančno nakazilo: <em>"Na spletni strani se odločite za višino zneska, ki ga želite donirati, in odpre se vam zvezda, v katero  lahko vpišete svoje ime in dobre želje za svoje bližnje, za otroke Botrstva ali za kogar koli, ki mu želite kaj sporočiti. Tako naredite dvojno dobro delo – otrokom iz Botrstva omogočite enakovrednejšo prihodnost, hkrati pa jim daste občutek, da nekdo misli nanje in da mu je mar. In to premika meje!"</em> pravi Tina Lamovšek iz ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo.</p> <blockquote><p><em>"Tak način donacije lahko nadomesti tako pošiljanje voščilnic kot morda tudi medsebojno obdarovanje. S sredstvi tako pomagate otrokom, s pošiljanjem spletne povezave oz. linka prek družabnih omrežij ali elektronske pošte pa svoje bližnje opozorite na to gesto".</em></p></blockquote> <p>Nebo dobrih želja s tem dopolnjuje akcijo <a href="https://www.carobnazima.si/"><strong>Čarobna zima</strong></a>, ki je pretekla leta družinam omogočala skupna doživetja, a so jo protikoronski ukrepi vsaj za december močno okrnili. Hkrati pa je epidemija povzročila nove vrste finančnih stisk in potreb, za katere se je kot neprecenljiv izkazal <a href="https://www.boter.si/postani-boter-in-pomagaj/"><strong>Botrski sklad</strong></a>.</p> <p><strong>Neprecenljiv Botrski sklad </strong></p> <blockquote><p><em>"Ta je izjemno pomemben za delovanje Botrstva, ker se lahko zelo hitro odzovemo. To je bilo posebej dragoceno med epidemijo, ko smo se lahko hipno odzvali s pomočjo v hrani, s pomočjo dijakom, ki niso smeli ostati v dijaških domovih, z učno pomočjo na daljavo, pomočjo pri opremi in drugih stroških, ki so nepričakovano nastali."</em></p></blockquote> <p>Botrski sklad je namreč že od začetka tega projekta vsakomesečna zlata rezerva, ki omogoča, da otroci sploh ne občutijo, če morda tisti mesec njihov boter iz kakršnega koli razloga ni vplačal pričakovane mesečne donacije: <em>"Bili so trenutki, ko bi lahko tudi do 600 otrok ostalo brez mesečnega nakazila. Če namreč do 25. v mesecu ne dobimo botrovega nakazila, potem iz tega sklada znesek nadomestimo, da otrok nemoteno dobi pričakovano pomoč. Če tega sklada ne bi bilo, bi otroci ostali ne le brez sredstev, pač pa tudi brez občutka varnosti. Spraševali bi se lahko, ali jih boter ne mara več, ali so kaj storili narobe, čeprav gre lahko za povsem druge razloge. Včasih pa tudi za to, da boter ne zmore več plačevati. Zgodi se, da moramo mesečno nadomestiti tudi do 20.000 evrov takih izpadov. Zato je tako pomembno, da imamo sklad, ob pomoči katerega otroci tega ne občutijo."</em></p> <blockquote><p>In prav v Botrski sklad  se bodo v decembru stekale vse donacije s poslanimi SMS-sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, ki bodo do konca leta poslane na številko 1919.</p></blockquote> <p>Izjemno pomemben vir za delovanje sklada pa so tudi <a href="https://www.boter.si/podporniki/donatorji/">Donatorji meseca na Valu 202</a>.</p> <p><strong>Vsak boter lahko obdari svojega varovanca </strong></p> <p>Botri lahko svoja redna nakazila, praviloma vsaj 30 evrov mesečno, kadar koli nadgradijo s poljubnim zneskom. Kar je ob praznikih kar pogosta želja, pravi Tina Lamovšek, ki ob tem botre prosi: "Kadar želite svojim varovancem nakazati višji znesek ali trajno povišati mesečno donacijo, vas prosimo, da nam po nakazilu <a href="info@boter.si">to sporočite</a>. Brez takega obvestila namreč ne vemo, ali želite, da je denar prenakazan takoj, ali pa ste morda višji znesek nakazali že kot donacijo za prihodnje mesece."</p> <p><strong>Obrnjen adventni koledar </strong></p> <p>V adventnem času  pa so se v ZPM Ljubljana Moste - Polje pridružili tudi organizacijam, ki spodbujajo pripravo t. i. obrnjenega adventnega koledarja, ko lahko namesto prejetega darilca vsak dan v škatlo oz. paket dodajamo živila ali drobnarije, ki jih ljudem v stiski podarjamo za prijetnejše praznike. Medtem ko vsaj osnovna živila družine lahko dobijo v različnih humanitarnih organizacijah, so namreč taka, ki olepšajo praznike, pogosto cenovno nedosegljiva. Pripravili so pobarvanko s predlogi za živila oz. male pozornosti, ki jih lahko dodate v  tak <a href="https://www.boter.si/2021/12/02/obratni-adventni-koledar/">"koledar"</a>.</p> <p><strong>Pomagati kjer koli in komur koli </strong></p> <blockquote><p>Ne glede na to, ali boste v virtualno nebo poslali zvezdo z dobrimi željami, poslali SMS z geslom BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919, podarili <a href="https://www.hofer.si/sl/o-hoferju/moj-hofer/nasmeskotek/dobrodelnost-vedno-pricara-nasmeh/">Nasmeškotek</a> ali rabljeno <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/botrstvo-286/">otroško kolo</a>, pripravljali obrnjen adventni koledar ali pa prek drugih organizacij ali v lastni režiji kakor koli drugače pomagali ljudem, bo nekomu zagotovo lažje prebiti se skozi december.</p></blockquote> <p>To so seveda le predlogi, pomoč potrebujejo tudi taki, ki jih morda ni zaznala nobena vladna služba ali nevladna organizacija in seveda je pomagati mogoče tudi v domačem okolju.</p> <p>Ob tem pa spomnimo, da je samo še do konca decembra čas, da kateri od nevladnih organizacij namenite odstotek svoje dohodnine. Če bi izbrali ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, vam je v pomoč lahko <a href="https://www.boter.si/2021/11/26/namenite-1-dohodnine/">ta povezava</a>.</p> <p>Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.</p></p> Mon, 06 Dec 2021 09:45:00 +0000 December je tudi za mnoge otroke najtežji mesec v letu Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.<p>Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah</p><p><p><em>"Prav neverjetno je, da so problemi tako rekoč identični, ne glede na to, za kako bogato državo gre,"</em> je bil po koncu letošnjega srečanja EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini, neprijetno presenečen koordinator slovenskega predstavništva <strong>Jean Nikolić</strong>, sicer tudi predstavnik društva Kralji ulice. <em>"O enakih težavah smo poročali mi iz Slovenije in predstavniki iz Norveške, o življenju v stanovanjih brez elektrike, vode ali ogrevanja so poročali tudi udeleženci iz bogate Avstrije."</em></p> <p>Povsod je težava v izjemno naraščajočih najemninah in drugih stroških bivanja, prenizkih minimalnih plačah, starše je precej prizadelo šolanje na domu, zaradi katerega so morali ostajati doma, predvsem starejše pa vse slabša dostopnost socialnih in zdravstvenih storitev, ki postaja vse bolj digitalizirana in s tem izključujoča za tiste, ki digitalnih poti niso vešči, opozarja Nikolić. <em>"Blazno veliko je prikritega brezdomstva, ko ljudje spijo pri prijateljih na kavču, a to niso trajne rešitve. Na nas se vse pogosteje obračajo osebe, ki nikoli niso bile brezdomne, in prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker vedo, da ne bodo več zmogle stroškov bivanja."</em></p> <p>Na vse te probleme so odločevalce iz različnih evropskih organov na dvodnevnem virtualnem srečanju prejšnji teden opozarjali člani EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini. Ta že dobrih 30 let povezuje nevladne organizacije držav Evropske unije in nekaj zunajevropskih držav. Posebnost mreže je, da so v njeno delo močno vpeti tudi ljudje z neposredno izkušnjo revščine in ne le predstavniki organizacij in poklicni strokovnjaki oz. odločevalci. Vsako leto mreža pripravi tudi redno letno srečanje, na katerem o problemu revščine govorijo predvsem tisti, ki jo živijo, poslušajo pa jih evropski odločevalci, ki že leta za odpravo revščine ne ukrenejo dovolj.</p> <p>O stanju v Sloveniji je letos poleg koordinatorja Jeana Nikolića poročalo še pet ljudi, med njimi tudi 37-letna sogovornica, članica in sodelavka Kraljev ulice, ki po nekajletnem življenju na ulici zdaj stanuje v 11 kvadratnih metov veliki nujni bivalni enoti, neprimerni za invalidno osebo in za gibanje v vozičku, na katerem bo ob poslabšanju bolezni lahko (znova) končala. Njeno daljše pričevanje lahko slišite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/evropska-mreza-za-boj-proti-revscini/">tukaj</a>.</p> <p>Težave z nastanitvami so tudi pri nas, predvsem v Ljubljani postelj vsaj za prenočitev nenehno primanjkuje. Primanjkuje pa tudi lastnikov nepremičnin, ki bi bili pripravljeni oddati (vsaj) sobo brezdomnim, ki nastanitev iščejo pod pokroviteljstvom Kraljev ulice in ki imajo zagotovljeno tudi subvencionirano najemnino. Zato Jean Nikolić poziva lastnike, naj se jim oglasijo, če bi bili pripravljeni oddati svojo nepremičnino.</p></p> 174826478 RTVSLO – Val 202 734 clean Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.<p>Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah</p><p><p><em>"Prav neverjetno je, da so problemi tako rekoč identični, ne glede na to, za kako bogato državo gre,"</em> je bil po koncu letošnjega srečanja EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini, neprijetno presenečen koordinator slovenskega predstavništva <strong>Jean Nikolić</strong>, sicer tudi predstavnik društva Kralji ulice. <em>"O enakih težavah smo poročali mi iz Slovenije in predstavniki iz Norveške, o življenju v stanovanjih brez elektrike, vode ali ogrevanja so poročali tudi udeleženci iz bogate Avstrije."</em></p> <p>Povsod je težava v izjemno naraščajočih najemninah in drugih stroških bivanja, prenizkih minimalnih plačah, starše je precej prizadelo šolanje na domu, zaradi katerega so morali ostajati doma, predvsem starejše pa vse slabša dostopnost socialnih in zdravstvenih storitev, ki postaja vse bolj digitalizirana in s tem izključujoča za tiste, ki digitalnih poti niso vešči, opozarja Nikolić. <em>"Blazno veliko je prikritega brezdomstva, ko ljudje spijo pri prijateljih na kavču, a to niso trajne rešitve. Na nas se vse pogosteje obračajo osebe, ki nikoli niso bile brezdomne, in prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker vedo, da ne bodo več zmogle stroškov bivanja."</em></p> <p>Na vse te probleme so odločevalce iz različnih evropskih organov na dvodnevnem virtualnem srečanju prejšnji teden opozarjali člani EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini. Ta že dobrih 30 let povezuje nevladne organizacije držav Evropske unije in nekaj zunajevropskih držav. Posebnost mreže je, da so v njeno delo močno vpeti tudi ljudje z neposredno izkušnjo revščine in ne le predstavniki organizacij in poklicni strokovnjaki oz. odločevalci. Vsako leto mreža pripravi tudi redno letno srečanje, na katerem o problemu revščine govorijo predvsem tisti, ki jo živijo, poslušajo pa jih evropski odločevalci, ki že leta za odpravo revščine ne ukrenejo dovolj.</p> <p>O stanju v Sloveniji je letos poleg koordinatorja Jeana Nikolića poročalo še pet ljudi, med njimi tudi 37-letna sogovornica, članica in sodelavka Kraljev ulice, ki po nekajletnem življenju na ulici zdaj stanuje v 11 kvadratnih metov veliki nujni bivalni enoti, neprimerni za invalidno osebo in za gibanje v vozičku, na katerem bo ob poslabšanju bolezni lahko (znova) končala. Njeno daljše pričevanje lahko slišite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/evropska-mreza-za-boj-proti-revscini/">tukaj</a>.</p> <p>Težave z nastanitvami so tudi pri nas, predvsem v Ljubljani postelj vsaj za prenočitev nenehno primanjkuje. Primanjkuje pa tudi lastnikov nepremičnin, ki bi bili pripravljeni oddati (vsaj) sobo brezdomnim, ki nastanitev iščejo pod pokroviteljstvom Kraljev ulice in ki imajo zagotovljeno tudi subvencionirano najemnino. Zato Jean Nikolić poziva lastnike, naj se jim oglasijo, če bi bili pripravljeni oddati svojo nepremičnino.</p></p> Mon, 29 Nov 2021 09:45:00 +0000 Tudi najbogatejše države so klecnile pri problemu naraščajoče revščine Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.<p>Predstavljamo navdihujočo zgodbo Izze, ki je prav zaradi podpore botra lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto</p><p><p>Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin, se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe, kot je Izzina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.</p> <p>Izza je bila še gimnazijka, ko je njena družina zaradi posledic dolgotrajne gospodarske krize počasi začela izgubljati tla pod nogami. Očetovo malo podjetje je propadlo, sama pa zaradi mladosti in precej zahtevnega šolanja finančno staršem seveda ni mogla pomagati.</p> <blockquote><p><em>"Edini način, s katerim sem takrat lahko pomagala staršem, je bil ta, da sem ostala skromna. Nisem hodila na malico, da sem prihranila 20 evrov na mesec, nisem hodila na kave, čeprav so jo prijateljice pile skoraj vsak dan po šoli. Raje sem rekla, da me boli trebuh ali glava. Skratka, tisoč in en razlog, samo da se nisem znašla v neprijetnem položaju, ko bi morala dati evro ali dva, ki ju takrat res nisem imela."</em></p></blockquote> <p>Teta je družino spodbudila, naj poiščejo pomoč. Ob tem Izza poudarja, da prositi za pomoč z nekajletne distance zveni kot najbolj logična in preprosta poteza, a ko si v taki stiski, je prositi za pomoč vse prej kot preprosto. Obrnili so se na ZPM Moste - Polje, kjer je dobila svojega botra. Mesečnih 30 evrov, ki jih je njen boter ob praznikih in rojstnem dnevu nadgradil z višjimi dodatnimi nakazili, so ji postali pomembna finančna podpora za vsakodnevno življenje. Omogočili so ji tudi udeležbo na maturantskem plesu in pozneje opravljanje vozniškega izpita.</p> <blockquote><p><em>"Spomnim se, da sem si šla s prvim nakazilom Botrstva kupit nove kavbojke. Od prvega trenutka, ko sem se zavedala, v kako groznem položaju smo se znašli, sem sanjala o novih hlačah. Res sem si jih želela. Hlače še danes hranim in jih še vedno nosim. Obdržala jih bom do konca življenja, ker mi predstavljajo lep spomin in simbol, da se je s tem nakupom začelo lepše obdobje."</em></p> <p>Na svojega botra trenutno čaka 50 otrok. Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS-om BOTER5 ali BOTER10 NA 1919, z nakupom Hoferjeve vrečke dobrote ali pa na katerem od AMZS-jevih točk podarite rabljeno otroško kolo. Hvala vsem, ki ste kadar koli bili del programa Botrstvo.</p></blockquote></p> 174824485 RTVSLO – Val 202 658 clean Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.<p>Predstavljamo navdihujočo zgodbo Izze, ki je prav zaradi podpore botra lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto</p><p><p>Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin, se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe, kot je Izzina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.</p> <p>Izza je bila še gimnazijka, ko je njena družina zaradi posledic dolgotrajne gospodarske krize počasi začela izgubljati tla pod nogami. Očetovo malo podjetje je propadlo, sama pa zaradi mladosti in precej zahtevnega šolanja finančno staršem seveda ni mogla pomagati.</p> <blockquote><p><em>"Edini način, s katerim sem takrat lahko pomagala staršem, je bil ta, da sem ostala skromna. Nisem hodila na malico, da sem prihranila 20 evrov na mesec, nisem hodila na kave, čeprav so jo prijateljice pile skoraj vsak dan po šoli. Raje sem rekla, da me boli trebuh ali glava. Skratka, tisoč in en razlog, samo da se nisem znašla v neprijetnem položaju, ko bi morala dati evro ali dva, ki ju takrat res nisem imela."</em></p></blockquote> <p>Teta je družino spodbudila, naj poiščejo pomoč. Ob tem Izza poudarja, da prositi za pomoč z nekajletne distance zveni kot najbolj logična in preprosta poteza, a ko si v taki stiski, je prositi za pomoč vse prej kot preprosto. Obrnili so se na ZPM Moste - Polje, kjer je dobila svojega botra. Mesečnih 30 evrov, ki jih je njen boter ob praznikih in rojstnem dnevu nadgradil z višjimi dodatnimi nakazili, so ji postali pomembna finančna podpora za vsakodnevno življenje. Omogočili so ji tudi udeležbo na maturantskem plesu in pozneje opravljanje vozniškega izpita.</p> <blockquote><p><em>"Spomnim se, da sem si šla s prvim nakazilom Botrstva kupit nove kavbojke. Od prvega trenutka, ko sem se zavedala, v kako groznem položaju smo se znašli, sem sanjala o novih hlačah. Res sem si jih želela. Hlače še danes hranim in jih še vedno nosim. Obdržala jih bom do konca življenja, ker mi predstavljajo lep spomin in simbol, da se je s tem nakupom začelo lepše obdobje."</em></p> <p>Na svojega botra trenutno čaka 50 otrok. Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS-om BOTER5 ali BOTER10 NA 1919, z nakupom Hoferjeve vrečke dobrote ali pa na katerem od AMZS-jevih točk podarite rabljeno otroško kolo. Hvala vsem, ki ste kadar koli bili del programa Botrstvo.</p></blockquote></p> Mon, 22 Nov 2021 09:45:00 +0000 Do konca življenja bom hranila hlače, ki sem jih kupila s prvim botrovim denarjem Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin. <p>Vseslovenska akcija zbiranja rabljenih koles za otroke iz socialno ogroženih družin</p><p><p>Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles <a href="https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-10-19-radipomagamo-kolesa-za-vse" target="_blank" rel="noopener">Kolesa za vse!</a>, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.</p> <blockquote><p><span><em>"Trenutno smo zbrali že preko sto koles. V nadaljevanju jih usposobimo, da so varna in izpravna v cestnem prometu in jih skupaj z zaščitno čelado podarimo Zvezi prijateljev mladine, ki poskuša ta kolesa podariti družinam čim bližje okolja, od koder podarjena kolesa izhajajo, v nasprotnem primeru pa širše po Sloveniji."</em> – <strong>Davorin Smodiš</strong>, vodja področja AMZS članstvo</span></p></blockquote> <p><span>Zbirajo vse vrste koles, od otroških do odraslih. Akcija je sicer namenjena mladim, ki pričnejo s spoznavanjem varnosti v cestnem prometu, cestnega prometa in vožnje s kolesom. Kakšna kolesa pa je primerno podariti? Morajo biti vsaj v takem stanju, da jih</span><span> lahko usposobijo za varno vožnjo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana </span><span>Moste – Polje</span></em><span><em> pozdravljamo sodelovanje z AMZS. Zelo nas veseli, da so vsa kolesa, ki so nam jih donirali tehnično pregledana in brezhibna, tako da nimamo strahu, da bi od sebe dali neustrezno kolo, ki ne bi bilo varno in primerno za vožnjo otrok."</em> – <strong>Tanja Petek</strong>, sekretarka ZPM Ljubljana Moste - Polje</span></p></blockquote> <p>Za zdaj prevzemna mesta delujejo na 14 lokacijah po Sloveniji. Poiščite sebi najbližjo <a href="https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-10-19-radipomagamo-kolesa-za-vse" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174822457 RTVSLO – Val 202 548 clean Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin. <p>Vseslovenska akcija zbiranja rabljenih koles za otroke iz socialno ogroženih družin</p><p><p>Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles <a href="https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-10-19-radipomagamo-kolesa-za-vse" target="_blank" rel="noopener">Kolesa za vse!</a>, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.</p> <blockquote><p><span><em>"Trenutno smo zbrali že preko sto koles. V nadaljevanju jih usposobimo, da so varna in izpravna v cestnem prometu in jih skupaj z zaščitno čelado podarimo Zvezi prijateljev mladine, ki poskuša ta kolesa podariti družinam čim bližje okolja, od koder podarjena kolesa izhajajo, v nasprotnem primeru pa širše po Sloveniji."</em> – <strong>Davorin Smodiš</strong>, vodja področja AMZS članstvo</span></p></blockquote> <p><span>Zbirajo vse vrste koles, od otroških do odraslih. Akcija je sicer namenjena mladim, ki pričnejo s spoznavanjem varnosti v cestnem prometu, cestnega prometa in vožnje s kolesom. Kakšna kolesa pa je primerno podariti? Morajo biti vsaj v takem stanju, da jih</span><span> lahko usposobijo za varno vožnjo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana </span><span>Moste – Polje</span></em><span><em> pozdravljamo sodelovanje z AMZS. Zelo nas veseli, da so vsa kolesa, ki so nam jih donirali tehnično pregledana in brezhibna, tako da nimamo strahu, da bi od sebe dali neustrezno kolo, ki ne bi bilo varno in primerno za vožnjo otrok."</em> – <strong>Tanja Petek</strong>, sekretarka ZPM Ljubljana Moste - Polje</span></p></blockquote> <p>Za zdaj prevzemna mesta delujejo na 14 lokacijah po Sloveniji. Poiščite sebi najbližjo <a href="https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-10-19-radipomagamo-kolesa-za-vse" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 15 Nov 2021 09:45:00 +0000 Kolesa za vse! Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.<p>Kaj ko bi delež visokega zneska nakupa nagrobnih sveč namenili tistim, ki so še med nami in potrebujejo pomoč?</p><p><blockquote><p>Z odpadom nagrobnih sveč bi lahko v Sloveniji na leto napolnili kar 60 olimpijskih bazenov.</p></blockquote> <p>Zanje vsako leto odštejemo približno 30 milijonov evrov. A človeška življenja, ki so ugasnila, se ne merijo v kilogramih odpadkov ali porabljenem denarju – pomembnejši so spomini, ki jih puščajo za sabo.</p> <p>S to idejo so pred skoraj dvema desetletjema svojo humanitarno iniciativo ob novembrskem prazniku začrtali na našem največjem pokopališču - na ljubljanskih Žalah. <span><strong>Mojca Hucman</strong>, vodja splošne in tržne dejavnosti javnega podjetja Žale, pove, da so v 17. letih pomagali že mnogim društvom in organizacijam. Letos bodo celoten</span> izkupiček prodaje sveč na dobrodelni stojnici podarili oddelku za otroško psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Predvsem v času epidemije zaznavajo porast otrok in mladostnikov, ki pomoč potrebujejo. V ta namen so v septembru odprli tudi nov dnevni center, kjer te otroke sprejemajo. Zato potrebujejo opremo - razne igrače in stvari za ustvarjanje, ki otrokom lajšajo oziroma krajšajo čas, ko tam bivajo."</em></p></blockquote> <p>Od humanitarnih sveč pa se da stopiti še korak naprej. Dobrodelno društvo Fundacija Svečka organizira akcijo Manj svečk za manj grobov, s katero poskušajo ljudi nagovoriti k čim bolj premišljenim nakupom nagrobnih sveč. Dodajajo, da se lahko umrlih spomnimo z dobrodelnim prispevkom in tako naredimo še nekaj dobrega za naravo. Akcija letos poteka v rekordnih 24 občinah.</p> <blockquote><p><em>"V zadnjih 14 letih je bilo zbranih več kot 300.000 evrov, to pomeni 20 ali 30 defibrilatorjev, mnogo vozil, ljudi smo pošiljali na zdravljenje v tujino. To se vse da. S tistim enim evrom, ki mogoče komu ne pomeni veliko, če nas je pa precej, ki verjamemo v to, pa ogromno nanese." - </em><strong>Primož Jelševar</strong>, vodja akcije Manj svečk za manj grobov</p></blockquote> <p>Na <a href="https://manjsveck-manjgrobov.si/">spletni strani akcije</a> lahko preverite, če so letos tudi v vaši ali bližnji občini in jih podprete s simbolno donacijo. Kupite lahko zastavice sočutja, ki jih brezplačno izdelujejo varovanci Varstveno delovnega centra Zagorje. Druga možnost je prižig virtualne svečke, kjer namenite en ali pet evrov za reševanje življenj.</p></p> 174818506 RTVSLO – Val 202 615 clean Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.<p>Kaj ko bi delež visokega zneska nakupa nagrobnih sveč namenili tistim, ki so še med nami in potrebujejo pomoč?</p><p><blockquote><p>Z odpadom nagrobnih sveč bi lahko v Sloveniji na leto napolnili kar 60 olimpijskih bazenov.</p></blockquote> <p>Zanje vsako leto odštejemo približno 30 milijonov evrov. A človeška življenja, ki so ugasnila, se ne merijo v kilogramih odpadkov ali porabljenem denarju – pomembnejši so spomini, ki jih puščajo za sabo.</p> <p>S to idejo so pred skoraj dvema desetletjema svojo humanitarno iniciativo ob novembrskem prazniku začrtali na našem največjem pokopališču - na ljubljanskih Žalah. <span><strong>Mojca Hucman</strong>, vodja splošne in tržne dejavnosti javnega podjetja Žale, pove, da so v 17. letih pomagali že mnogim društvom in organizacijam. Letos bodo celoten</span> izkupiček prodaje sveč na dobrodelni stojnici podarili oddelku za otroško psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Predvsem v času epidemije zaznavajo porast otrok in mladostnikov, ki pomoč potrebujejo. V ta namen so v septembru odprli tudi nov dnevni center, kjer te otroke sprejemajo. Zato potrebujejo opremo - razne igrače in stvari za ustvarjanje, ki otrokom lajšajo oziroma krajšajo čas, ko tam bivajo."</em></p></blockquote> <p>Od humanitarnih sveč pa se da stopiti še korak naprej. Dobrodelno društvo Fundacija Svečka organizira akcijo Manj svečk za manj grobov, s katero poskušajo ljudi nagovoriti k čim bolj premišljenim nakupom nagrobnih sveč. Dodajajo, da se lahko umrlih spomnimo z dobrodelnim prispevkom in tako naredimo še nekaj dobrega za naravo. Akcija letos poteka v rekordnih 24 občinah.</p> <blockquote><p><em>"V zadnjih 14 letih je bilo zbranih več kot 300.000 evrov, to pomeni 20 ali 30 defibrilatorjev, mnogo vozil, ljudi smo pošiljali na zdravljenje v tujino. To se vse da. S tistim enim evrom, ki mogoče komu ne pomeni veliko, če nas je pa precej, ki verjamemo v to, pa ogromno nanese." - </em><strong>Primož Jelševar</strong>, vodja akcije Manj svečk za manj grobov</p></blockquote> <p>Na <a href="https://manjsveck-manjgrobov.si/">spletni strani akcije</a> lahko preverite, če so letos tudi v vaši ali bližnji občini in jih podprete s simbolno donacijo. Kupite lahko zastavice sočutja, ki jih brezplačno izdelujejo varovanci Varstveno delovnega centra Zagorje. Druga možnost je prižig virtualne svečke, kjer namenite en ali pet evrov za reševanje življenj.</p></p> Mon, 01 Nov 2021 09:45:00 +0000 Če že prižigate sveče, prižgite dobrodelne sveče V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.<p>3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p><span>Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." </span></em><span>- <strong>Ajla Cerić</strong>, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani</span></p></blockquote> <p><span>Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati <a href="https://www.sviz.si/bancna-garancija-za-tuje-studente/" target="_blank" rel="noopener">bančno garancijo</a> v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako </span></em><span><em>dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska."</em> - <strong>Marko Durdubakov</strong>, <a href="https://www.facebook.com/iniciativa.tuji.studenti.slo/" target="_blank" rel="noopener">Iniciativa za tuje študente</a></span></p></blockquote> <h4>Kam se lahko obrnete po pomoč?</h4> <p><a href="https://www.uni-lj.si/studij/osnovne_informacije/tutorstvo/tutorstvo-za-tuje-studente/" target="_blank" rel="noopener">Študentsko tutorstvo za tuje študente </a></p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 544 30 43)</p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener">Postaja Živ?Živ!</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/zazivel-nov-telefon-za-psiholosko-podporo-ob-epidemiji-covid-19-080-51-00" target="_blank" rel="noopener">Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19</a> (080 51 00 24)</p> <h4>Poslušajte še:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/botrstvo-281/" target="_blank" rel="noopener">Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/10/botrstvo-282/" target="_blank" rel="noopener">V stiski nas krepijo dobri medosebni odnosi (2. del)</a></p></p> 174816634 RTVSLO – Val 202 839 clean V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.<p>3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p><span>Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." </span></em><span>- <strong>Ajla Cerić</strong>, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani</span></p></blockquote> <p><span>Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati <a href="https://www.sviz.si/bancna-garancija-za-tuje-studente/" target="_blank" rel="noopener">bančno garancijo</a> v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako </span></em><span><em>dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska."</em> - <strong>Marko Durdubakov</strong>, <a href="https://www.facebook.com/iniciativa.tuji.studenti.slo/" target="_blank" rel="noopener">Iniciativa za tuje študente</a></span></p></blockquote> <h4>Kam se lahko obrnete po pomoč?</h4> <p><a href="https://www.uni-lj.si/studij/osnovne_informacije/tutorstvo/tutorstvo-za-tuje-studente/" target="_blank" rel="noopener">Študentsko tutorstvo za tuje študente </a></p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 544 30 43)</p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener">Postaja Živ?Živ!</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/zazivel-nov-telefon-za-psiholosko-podporo-ob-epidemiji-covid-19-080-51-00" target="_blank" rel="noopener">Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19</a> (080 51 00 24)</p> <h4>Poslušajte še:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/botrstvo-281/" target="_blank" rel="noopener">Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/10/botrstvo-282/" target="_blank" rel="noopener">V stiski nas krepijo dobri medosebni odnosi (2. del)</a></p></p> Mon, 25 Oct 2021 08:45:00 +0000 Študentske stiske, 3. del: Čigavi študenti pa smo, Slovenija, če ne tvoji? V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.<p>V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p>Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila <a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/priloga_1_-_podatki_o_samomoru_v_sloveniji_trend_samomorilnosti_in_aktualne_aktivnosti_nijz.pdf" target="_blank" rel="noopener">raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19</a>. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan.</p> <blockquote><p><em>"Zdi se mi, da moraš biti ekstremno pogumna in močna oseba, da si pripravljen priznati, da se ne počutiš v redu in da potrebuješ pomoč. Vedno, ko je meni težko ali ko vem, da je komu težko, se mi zdi, da na tak način lahko opogumim sebe in pa druge, da je iskanje pomoči zelo močno dejanje."</em> – <strong>Urška Drofenik</strong>, študentka druge stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru</p></blockquote> <p>Kako pristopiti do posameznika, ki ima samomorilne misli? Velikokrat ne vemo, kako nasloviti to temo, kako ukrepati. Ljudje največkrat ne naredijo ničesar, čeprav je v resnici treba zelo malo. Izredna profesorica <strong>Vita Poštuvan</strong>, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, predstavlja pet okvirnih korakov pomoči.</p> <blockquote><p><em>"Prvi korak je to, da sami sebe pripravimo na vprašanje, da razmislimo, s kakšnimi besedami bomo pristopili do človeka, za katerega menimo, da ima samomorilne misli. /.../ Sledi drugi korak, ko posameznika vprašamo po počutju. Priporočljivo je, da ga vprašamo čim bolj direktno, da dobimo občutek, ali samo tu in tam razmišlja o samomoru ali sploh ne. /.../ Tretji korak predstavlja pogovor o tem, zakaj nekdo razmišlja o samomoru in na drugi strani kaj ga ohranja pri življenju. /.../ Četrti korak, ki se razvije skozi našo pripravljenost pomagati, je odnos zaupanja. /.../ Peti korak obsega razmišljanje o načrtovanju dneva. Pogovorimo se, komu bi še zaupali težave, na koga se še obrniti, da bomo človeku v stiski lahko kar najbolje pomagali. Ta korak naredimo skupaj s človekom, ki nam je priznal svoje težave."</em></p></blockquote> <h4>Kam se lahko obrnete po pomoč?</h4> <p><a href="https://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener">Postaja Živ?Živ!</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 544 30 43)</p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/zazivel-nov-telefon-za-psiholosko-podporo-ob-epidemiji-covid-19-080-51-00" target="_blank" rel="noopener">Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19</a> (080 51 00 24)</p> <h4>Poslušajte še:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/botrstvo-281/" target="_blank" rel="noopener">Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)</a></p></p> 174814632 RTVSLO – Val 202 749 clean V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.<p>V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p>Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila <a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/priloga_1_-_podatki_o_samomoru_v_sloveniji_trend_samomorilnosti_in_aktualne_aktivnosti_nijz.pdf" target="_blank" rel="noopener">raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19</a>. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan.</p> <blockquote><p><em>"Zdi se mi, da moraš biti ekstremno pogumna in močna oseba, da si pripravljen priznati, da se ne počutiš v redu in da potrebuješ pomoč. Vedno, ko je meni težko ali ko vem, da je komu težko, se mi zdi, da na tak način lahko opogumim sebe in pa druge, da je iskanje pomoči zelo močno dejanje."</em> – <strong>Urška Drofenik</strong>, študentka druge stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru</p></blockquote> <p>Kako pristopiti do posameznika, ki ima samomorilne misli? Velikokrat ne vemo, kako nasloviti to temo, kako ukrepati. Ljudje največkrat ne naredijo ničesar, čeprav je v resnici treba zelo malo. Izredna profesorica <strong>Vita Poštuvan</strong>, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, predstavlja pet okvirnih korakov pomoči.</p> <blockquote><p><em>"Prvi korak je to, da sami sebe pripravimo na vprašanje, da razmislimo, s kakšnimi besedami bomo pristopili do človeka, za katerega menimo, da ima samomorilne misli. /.../ Sledi drugi korak, ko posameznika vprašamo po počutju. Priporočljivo je, da ga vprašamo čim bolj direktno, da dobimo občutek, ali samo tu in tam razmišlja o samomoru ali sploh ne. /.../ Tretji korak predstavlja pogovor o tem, zakaj nekdo razmišlja o samomoru in na drugi strani kaj ga ohranja pri življenju. /.../ Četrti korak, ki se razvije skozi našo pripravljenost pomagati, je odnos zaupanja. /.../ Peti korak obsega razmišljanje o načrtovanju dneva. Pogovorimo se, komu bi še zaupali težave, na koga se še obrniti, da bomo človeku v stiski lahko kar najbolje pomagali. Ta korak naredimo skupaj s človekom, ki nam je priznal svoje težave."</em></p></blockquote> <h4>Kam se lahko obrnete po pomoč?</h4> <p><a href="https://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener">Postaja Živ?Živ!</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 544 30 43)</p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/zazivel-nov-telefon-za-psiholosko-podporo-ob-epidemiji-covid-19-080-51-00" target="_blank" rel="noopener">Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19</a> (080 51 00 24)</p> <h4>Poslušajte še:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/botrstvo-281/" target="_blank" rel="noopener">Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)</a></p></p> Mon, 18 Oct 2021 08:45:00 +0000 Študentske stiske, 2. del: V stiski nas krepijo dobri medosebni odnosi Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL. <p>V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p><span>Epidemične razmere so bile za marsikaterega študenta stresne. Veliko študentov se je nanje odzvalo z občutki brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti, anksioznosti in depresije. </span><span>Zgovorni so podatki, da je med epidemijo pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotkov študentov, od tega je tretjina pomoč iskala pogosto. Pred epidemijo se je ta številka gibala blizu 32 odstotkov. Anksioznost in tesnoba študente navdajata tudi v novi normalnosti.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Normalnost, ki se zdaj vrača, ni na enak način normalna kot je tista, ki je bila prej. Potrebujemo veliko več osebnega prostora. Pa še ta izkušnja zaprtja države. Odvadili smo se imeti človeške interakcije. Med zaprtji tvoja osebnost ni bila samo tvoja osebnost, ampak še tvoja soba v tem kompletu, zdaj pa nisi ti in tvoja soba, ampak si ti v tem prostoru, kjer so še prenatrpani drugi ljudje."</em> – <strong>Sara Svati Sharan</strong>, študentka 2. stopnje filozofije</span></p></blockquote> <p><span>Epidemija zelo različno deluje na različne stiske. V najnovejši raziskavi <strong>doc. dr.</strong> <strong>Tomaža Veca</strong>, vodje Psihosocialne svetovalnice na Univerzi v Ljubljani, in sodelavcev </span><span>je poveden podatek, da se ima le pet odstotkov študentov za zares uspešne pri študiju. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo že posttravmatski stresni sindrom, ki se načeloma pojavi po krizi. Deluje podobno kot vračanje iz vojne, kjer so vojni veterani šele po tem, ko so spet mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale prej. Pričakovano je, da bodo takšne težave tudi pri nas v porastu." – </span></em><span>doc. dr. Tomaž Vec</span></p></blockquote> <p><strong>Vsakodnevnih študentskih stisk je vse več, z epidemijo pa so se samo potencirale. So tudi bolj razširjene, doživljajo jih tudi tisti, ki jih prej niso. Postajajo vse globlje in intenzivne ter zato včasih potrebujejo tudi intenzivnejšo obliko pomoči. Na koga se lahko v primeru stiske obrnete? </strong></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 54 43 043)</p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 4344 822 ali 031 770 120) in Kopru (05 6393 170 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p>Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)</p> <blockquote><p><strong>V primeru finančne stiske se študentke in študentje lahko prijavite na <a href="https://www.uni-lj.si/srcnaul/" target="_blank" rel="noopener">razpis Srčna UL</a> za dodelitev finančnih sredstev. Pozor: razpis je odprt do petka, 15. 10. 2021. </strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174812624 RTVSLO – Val 202 612 clean Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL. <p>V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti</p><p><blockquote><p><strong>Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?</strong></p></blockquote> <p><span>Epidemične razmere so bile za marsikaterega študenta stresne. Veliko študentov se je nanje odzvalo z občutki brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti, anksioznosti in depresije. </span><span>Zgovorni so podatki, da je med epidemijo pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotkov študentov, od tega je tretjina pomoč iskala pogosto. Pred epidemijo se je ta številka gibala blizu 32 odstotkov. Anksioznost in tesnoba študente navdajata tudi v novi normalnosti.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Normalnost, ki se zdaj vrača, ni na enak način normalna kot je tista, ki je bila prej. Potrebujemo veliko več osebnega prostora. Pa še ta izkušnja zaprtja države. Odvadili smo se imeti človeške interakcije. Med zaprtji tvoja osebnost ni bila samo tvoja osebnost, ampak še tvoja soba v tem kompletu, zdaj pa nisi ti in tvoja soba, ampak si ti v tem prostoru, kjer so še prenatrpani drugi ljudje."</em> – <strong>Sara Svati Sharan</strong>, študentka 2. stopnje filozofije</span></p></blockquote> <p><span>Epidemija zelo različno deluje na različne stiske. V najnovejši raziskavi <strong>doc. dr.</strong> <strong>Tomaža Veca</strong>, vodje Psihosocialne svetovalnice na Univerzi v Ljubljani, in sodelavcev </span><span>je poveden podatek, da se ima le pet odstotkov študentov za zares uspešne pri študiju. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo že posttravmatski stresni sindrom, ki se načeloma pojavi po krizi. Deluje podobno kot vračanje iz vojne, kjer so vojni veterani šele po tem, ko so spet mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale prej. Pričakovano je, da bodo takšne težave tudi pri nas v porastu." – </span></em><span>doc. dr. Tomaž Vec</span></p></blockquote> <p><strong>Vsakodnevnih študentskih stisk je vse več, z epidemijo pa so se samo potencirale. So tudi bolj razširjene, doživljajo jih tudi tisti, ki jih prej niso. Postajajo vse globlje in intenzivne ter zato včasih potrebujejo tudi intenzivnejšo obliko pomoči. Na koga se lahko v primeru stiske obrnete? </strong></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener">TOM telefon za otroke in mladostnike</a> (116 111)</p> <p><a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a> (080 11 55)</p> <p><a href="https://www.zpmmoste.net/domov/" target="_blank" rel="noopener">Zveza prijateljev mladine Moste - Polje</a> (01 54 43 043)</p> <p><a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank" rel="noopener">Psihosocialna svetovalnica UL</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/drustvozanenasilnokomunikacijo/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a> v Ljubljani (01 4344 822 ali 031 770 120) in Kopru (05 6393 170 ali 031 546 098)</p> <p><a href="https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/" target="_blank" rel="noopener">Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani</a></p> <p><a href="https://www.upr.si/si/univerza/covid-19-in-up/psiholoska-podpora" target="_blank" rel="noopener">Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem</a></p> <p><a href="https://www.facebook.com/svetovalnica.pogovorise/" target="_blank" rel="noopener">Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"</a></p> <p>Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)</p> <blockquote><p><strong>V primeru finančne stiske se študentke in študentje lahko prijavite na <a href="https://www.uni-lj.si/srcnaul/" target="_blank" rel="noopener">razpis Srčna UL</a> za dodelitev finančnih sredstev. Pozor: razpis je odprt do petka, 15. 10. 2021. </strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 11 Oct 2021 08:45:00 +0000 Študentske stiske, 1. del: Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.<p>Ob 10. obletnici programa Botrstvo v Sloveniji je izšla slikanica Boštjana Gorenca - Pižame z naslovom Botrovo darilo, ki otrokom in staršem predstavi pomen in delovanje projekta</p><p><p></p> <p>Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebno če je to nova slikanica <a href="https://www.boter.si/2021/09/29/izsla-je-slikanica-botrovo-darilo/">Botrovo darilo</a>. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na zelo simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje.</p> <p>Avtor slikanice Boštjan Gorenc - Pižama s programom Botrstvo sodeluje že vrsto let. Na vprašanje, zakaj izmed številnih dobrodelnih projektov v Sloveniji s takšnim zanosom podpira prav tega, odgovori:</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Otroci so naša najranljivejša skupina. Pri Botrstvu mi je všeč, da se ne ozira samo na osnovne potrebe, ampak poskrbi tudi za kulturno in športno udejstvovanje, za razvijanje otroških talentov. Vedno namreč poudarja, da je treba otrokom poleg materialnih dobrin pomagati tudi pri njihovem vključevanju v družbo in razvijanju naravnih danosti."</em></p></blockquote> <p>Epidemija je po besedah Anite Ogulin, predsednice <a href="https://www.zpmmoste.net/">ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, v zdrs revščine potegnila veliko družin, ki nikoli prej niso dobivale kakršne koli finančne pomoči. Imeti in potem v hipu ne imeti ničesar, je zanje težka izkušnja, največje žrtve pa so prav otroci. Morda je zato še toliko pomembneje, da v teh časih pogledamo drug na drugega in če to le zmoremo, pomagamo tistim, ki sami ne zmorejo več. Pa naj bo to s sporočilom BOTER5 oz. BOTER10 na številko 1919 ali z nakupom nove slikanice Botrovo darilo, kjer majhen delež kupne cene namenite tudi otrokom v stiski.</p></p> 174810632 RTVSLO – Val 202 523 clean Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.<p>Ob 10. obletnici programa Botrstvo v Sloveniji je izšla slikanica Boštjana Gorenca - Pižame z naslovom Botrovo darilo, ki otrokom in staršem predstavi pomen in delovanje projekta</p><p><p></p> <p>Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebno če je to nova slikanica <a href="https://www.boter.si/2021/09/29/izsla-je-slikanica-botrovo-darilo/">Botrovo darilo</a>. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na zelo simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje.</p> <p>Avtor slikanice Boštjan Gorenc - Pižama s programom Botrstvo sodeluje že vrsto let. Na vprašanje, zakaj izmed številnih dobrodelnih projektov v Sloveniji s takšnim zanosom podpira prav tega, odgovori:</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Otroci so naša najranljivejša skupina. Pri Botrstvu mi je všeč, da se ne ozira samo na osnovne potrebe, ampak poskrbi tudi za kulturno in športno udejstvovanje, za razvijanje otroških talentov. Vedno namreč poudarja, da je treba otrokom poleg materialnih dobrin pomagati tudi pri njihovem vključevanju v družbo in razvijanju naravnih danosti."</em></p></blockquote> <p>Epidemija je po besedah Anite Ogulin, predsednice <a href="https://www.zpmmoste.net/">ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, v zdrs revščine potegnila veliko družin, ki nikoli prej niso dobivale kakršne koli finančne pomoči. Imeti in potem v hipu ne imeti ničesar, je zanje težka izkušnja, največje žrtve pa so prav otroci. Morda je zato še toliko pomembneje, da v teh časih pogledamo drug na drugega in če to le zmoremo, pomagamo tistim, ki sami ne zmorejo več. Pa naj bo to s sporočilom BOTER5 oz. BOTER10 na številko 1919 ali z nakupom nove slikanice Botrovo darilo, kjer majhen delež kupne cene namenite tudi otrokom v stiski.</p></p> Mon, 04 Oct 2021 08:45:00 +0000 Bodimo ljudje ljudem »Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.<p>Včasih nam celo Google ne zmore povedati, kje je kraj, v katerem živi kak naš dijak. Tudi takim je treba dati priložnost za normalno šolanje.</p><p><p><em>"Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, kako, po kakšni poti nekdo odrašča. Številni, ki so danes odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,"</em> na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove med epidemijo popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu <strong>Nataša Kajba Gorjup</strong>.</p> <p>Tudi tokrat spomnimo na pomen pomoči dijakom pri plačilu bivanja v dijaškem domu. Ta je zelo pomembna tako za tiste, ki jim tako bivanje prihrani neštete ure vožnje do šole, kot za tiste, ki imajo doma zelo slabe pogoje za šolanje, kar je bilo v preteklem poldrugem letu epidemičnih ukrepov še posebej izrazito. Prav zato se dijaški domovi tudi ob morebitni vnovični razglasitvi epidemije nikakor ne bi smeli v celoti zapirati, saj so nekaterim dijakom edini spodobni dom.</p> <blockquote><p>Več kot sto dijakov bo tudi letos potrebovalo pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije. Pomagate jim lahko s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10 na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem za pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote></p> 174808670 RTVSLO – Val 202 586 clean »Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.<p>Včasih nam celo Google ne zmore povedati, kje je kraj, v katerem živi kak naš dijak. Tudi takim je treba dati priložnost za normalno šolanje.</p><p><p><em>"Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, kako, po kakšni poti nekdo odrašča. Številni, ki so danes odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,"</em> na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove med epidemijo popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu <strong>Nataša Kajba Gorjup</strong>.</p> <p>Tudi tokrat spomnimo na pomen pomoči dijakom pri plačilu bivanja v dijaškem domu. Ta je zelo pomembna tako za tiste, ki jim tako bivanje prihrani neštete ure vožnje do šole, kot za tiste, ki imajo doma zelo slabe pogoje za šolanje, kar je bilo v preteklem poldrugem letu epidemičnih ukrepov še posebej izrazito. Prav zato se dijaški domovi tudi ob morebitni vnovični razglasitvi epidemije nikakor ne bi smeli v celoti zapirati, saj so nekaterim dijakom edini spodobni dom.</p> <blockquote><p>Več kot sto dijakov bo tudi letos potrebovalo pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije. Pomagate jim lahko s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10 na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem za pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote></p> Mon, 27 Sep 2021 08:45:00 +0000 Sodobna tehnologija daje neštete možnosti, a objema in stiska roke ne ponudi Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.<p>Bivanje v dijaškem domu mladim omogoča tudi pomoč vzgojiteljev, učno pomoč in spodbudo, daje jim varno okolje in občutek, da nekdo verjame vanje</p><p><p>Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve, da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.</p> <blockquote><p><em>"Starša sta malo skrivala pred mano, da stroška dijaškega doma ne zmoreta več poravnati, da me ne bi skrbelo. Ko sem izvedela, me je zagrabila panika, ker se sama nisem zavedala, v kakšni situaciji smo. Počutila sem se krivo, ker denar porabljata zame, ampak misel na to, da bi morala menjati šolo, mi ni najbolj prijetna. Rada imam to šolo in če ne bi bilo dijaškega sklada, mi šolanje tukaj ne bi bilo omogočeno."</em><strong> – Kaja</strong></p></blockquote> <p>Domovi niso le streha nad glavo, kar se je posebej izkazalo v preteklem letu, ko je bila uspešnost šolanja še bolj odvisna od tega, kakšne razmere za delo in učenje imajo dijaki v svojih družinah. Ko so se dijaški domovi nenadoma popolnoma zaprli, so jim v dijaškem skladu pomagali po potrebi s prehranskimi paketi, računalniki in z nekaj finančne pomoči, številnim pa z učno pomočjo, izvedeno na daljavo.</p> <p>Posledice epidemičnih ukrepov se kažejo tudi na plačilni sposobnosti družin, tudi dijaki so imeli bistveno manj priložnosti za honorarno delo, zato je prošenj za subvencijo vse več, letos jih znova pričakujejo več kot sto, ali jim bodo lahko pomagali in s kakšnim zneskom, pa bo odvisno od donatorskih sredstev.</p> <blockquote><p><em>"Dobili smo zahvalna pisma dijakov, ki so nas zelo presenetila. Ko so dobili pomoč, so rekli: 'Hvala, končno nekdo verjame vame, da mi bo uspelo.' Nismo si znali predstavljati, koliko lahko pomeni pomoč, za katero smo sprva mislili, da je samo finančna, a je hkrati za vse prejemnike tudi velika psihološka spodbuda." –</em><strong> Tina Lamovšek, koordinatorka projektov Botrstva pri ZPM Ljubljana Moste - Polje.</strong></p></blockquote> <blockquote><p>Več kot sto dijakov bo tudi letos potrebovalo pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije. Pomagate jim lahko s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem za pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote></p> 174806786 RTVSLO – Val 202 579 clean Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.<p>Bivanje v dijaškem domu mladim omogoča tudi pomoč vzgojiteljev, učno pomoč in spodbudo, daje jim varno okolje in občutek, da nekdo verjame vanje</p><p><p>Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve, da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.</p> <blockquote><p><em>"Starša sta malo skrivala pred mano, da stroška dijaškega doma ne zmoreta več poravnati, da me ne bi skrbelo. Ko sem izvedela, me je zagrabila panika, ker se sama nisem zavedala, v kakšni situaciji smo. Počutila sem se krivo, ker denar porabljata zame, ampak misel na to, da bi morala menjati šolo, mi ni najbolj prijetna. Rada imam to šolo in če ne bi bilo dijaškega sklada, mi šolanje tukaj ne bi bilo omogočeno."</em><strong> – Kaja</strong></p></blockquote> <p>Domovi niso le streha nad glavo, kar se je posebej izkazalo v preteklem letu, ko je bila uspešnost šolanja še bolj odvisna od tega, kakšne razmere za delo in učenje imajo dijaki v svojih družinah. Ko so se dijaški domovi nenadoma popolnoma zaprli, so jim v dijaškem skladu pomagali po potrebi s prehranskimi paketi, računalniki in z nekaj finančne pomoči, številnim pa z učno pomočjo, izvedeno na daljavo.</p> <p>Posledice epidemičnih ukrepov se kažejo tudi na plačilni sposobnosti družin, tudi dijaki so imeli bistveno manj priložnosti za honorarno delo, zato je prošenj za subvencijo vse več, letos jih znova pričakujejo več kot sto, ali jim bodo lahko pomagali in s kakšnim zneskom, pa bo odvisno od donatorskih sredstev.</p> <blockquote><p><em>"Dobili smo zahvalna pisma dijakov, ki so nas zelo presenetila. Ko so dobili pomoč, so rekli: 'Hvala, končno nekdo verjame vame, da mi bo uspelo.' Nismo si znali predstavljati, koliko lahko pomeni pomoč, za katero smo sprva mislili, da je samo finančna, a je hkrati za vse prejemnike tudi velika psihološka spodbuda." –</em><strong> Tina Lamovšek, koordinatorka projektov Botrstva pri ZPM Ljubljana Moste - Polje.</strong></p></blockquote> <blockquote><p>Več kot sto dijakov bo tudi letos potrebovalo pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije. Pomagate jim lahko s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem za pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote></p> Mon, 20 Sep 2021 08:45:00 +0000 Vera, da prejema pomoč, ker nekdo verjame vanj, je za dijaka pomembna Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.<p>Julija je ena od več kot 100 dijakov, ki bodo tudi letos potrebovali pomoč Dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije</p><p><p>Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t. i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos jih bo pomoč potrebovalo več kot sto.</p> <p>In tudi za Julijo dijaški dom ni samo začasna nastanitev med delovnim tednom.</p> <blockquote><p><em>"Med tednom, ko sem tukaj, definitivno malo odmislim stvari, ki se dogajajo doma. Brez tega stresa je nekoliko lažje. Tudi med vikendi se pozna, kako moje psihično zdravje niha. Ko sem s prijatelji, ne mislim toliko na domačo situacijo, tudi šola me zaposli. Ko pa sem bila doma, je bilo to vedno okoli mene in ni bilo prijetno."</em></p></blockquote> <p>Julija je ena od več kot sto dijakov, ki bodo tudi letos potrebovali pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije.</p> <blockquote><p>Tudi njej lahko pomagate s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174804899 RTVSLO – Val 202 493 clean Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.<p>Julija je ena od več kot 100 dijakov, ki bodo tudi letos potrebovali pomoč Dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije</p><p><p>Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t. i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos jih bo pomoč potrebovalo več kot sto.</p> <p>In tudi za Julijo dijaški dom ni samo začasna nastanitev med delovnim tednom.</p> <blockquote><p><em>"Med tednom, ko sem tukaj, definitivno malo odmislim stvari, ki se dogajajo doma. Brez tega stresa je nekoliko lažje. Tudi med vikendi se pozna, kako moje psihično zdravje niha. Ko sem s prijatelji, ne mislim toliko na domačo situacijo, tudi šola me zaposli. Ko pa sem bila doma, je bilo to vedno okoli mene in ni bilo prijetno."</em></p></blockquote> <p>Julija je ena od več kot sto dijakov, ki bodo tudi letos potrebovali pomoč dijaškega sklada, da bodo smeli ostati v dijaških domovih na katerem koli koncu Slovenije.</p> <blockquote><p>Tudi njej lahko pomagate s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919. Vsa tako zbrana sredstva bodo porabljena izključno za subvencijo dijaških domov. Hvala vsem pomoč dijakom v stiski.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 13 Sep 2021 08:45:00 +0000 Dijakinja s svojimi dohodki pomaga staršem in ne le obratno Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.<p>Za otroška čustva, stiske, neznanje, nerazumevanje snovi in popravljanje medosebnih odnosov je ob začetku šole marsikje zmanjkalo časa</p><p><p>Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, v katerih so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Michelle, sicer socialna pedagoginja, in Rok, ki občasno dela v šoli, otroke spremljata že nekaj poletij. Pravita, da so spremembe letos velike, hkrati pa si želita, da bi njune izkušnje morda pomagale učiteljem, staršem in seveda otrokom k lažjemu začetku tega šolskega leta.</p> <p>Kljub obljubam, da bo vračanje v šole potekalo počasi in da bo upoštevalo nakopičene stiske, je dobre namene povozil stampedo pridobivanja ocen. Za otroška čustva, stiske, neznanje, nerazumevanje snovi in popravljanje medosebnih odnosov je marsikje zmanjkalo časa.</p> <blockquote><p><em>"V kolonijah pride vse na plano. Vse, kar ni bilo izrečeno, vse, česar ni bilo mogoče povedati, se izrazi v sproščenem vzdušju. A otroci pridejo z veliko bolečine, jeze in občutki krivde, da morajo trpeti in ne uživati samo zato, ker so na svetu."</em> – Michelle</p> <p><em>"V skupini imam najstarejše fante. Ko kateri izmed njih prekrši pravilo, se ga vedno toplo dotaknem s sprednje strani. In ko stopi korak nazaj, točno vem, kaj je pričakoval. Udarec. Da ga bom pa toplo prijel, pa zagotovo ne. Marsikdo se nato odpre in pove, da bi bil doma tepen. In to mi je najtežje. Nikoli namreč ne bom razumel, kako je lahko nekdo zmožen česa takega."</em> – Rok</p></blockquote> <p>Kot izkušena spremljevalca otrok sta Michelle in Rok slišala zgodbe, ki se ne bi smele dogajati nikomur in ki sicer ostajajo zamolčane. Revščina, alkoholizem, zanemarjanje, pretepanje, psihično nasilje in tako zelo tabuizirano in spregledano spolno nasilje. Z ničimer se še po toliko letih ne moreta sprijazniti.</p> <p>Poudarjata pa tudi, da je zaradi epidemije na plano privrelo veliko težav, ki so bile v preteklosti zamolčane. Morda bodo opozorila o tem, kako so ukrepi ob epidemiji spremenili otroke in mladostnike, na kar v naših oddajah redno opozarjamo že od njenega začetka, šolnikom vsaj malo v pomoč za lažje razumevanje, zakaj otroci niso več taki, kot so bili še pred poldrugim letom. Prav vsem želimo uspešno šolsko leto.</p></p> 174803177 RTVSLO – Val 202 590 clean Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.<p>Za otroška čustva, stiske, neznanje, nerazumevanje snovi in popravljanje medosebnih odnosov je ob začetku šole marsikje zmanjkalo časa</p><p><p>Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, v katerih so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Michelle, sicer socialna pedagoginja, in Rok, ki občasno dela v šoli, otroke spremljata že nekaj poletij. Pravita, da so spremembe letos velike, hkrati pa si želita, da bi njune izkušnje morda pomagale učiteljem, staršem in seveda otrokom k lažjemu začetku tega šolskega leta.</p> <p>Kljub obljubam, da bo vračanje v šole potekalo počasi in da bo upoštevalo nakopičene stiske, je dobre namene povozil stampedo pridobivanja ocen. Za otroška čustva, stiske, neznanje, nerazumevanje snovi in popravljanje medosebnih odnosov je marsikje zmanjkalo časa.</p> <blockquote><p><em>"V kolonijah pride vse na plano. Vse, kar ni bilo izrečeno, vse, česar ni bilo mogoče povedati, se izrazi v sproščenem vzdušju. A otroci pridejo z veliko bolečine, jeze in občutki krivde, da morajo trpeti in ne uživati samo zato, ker so na svetu."</em> – Michelle</p> <p><em>"V skupini imam najstarejše fante. Ko kateri izmed njih prekrši pravilo, se ga vedno toplo dotaknem s sprednje strani. In ko stopi korak nazaj, točno vem, kaj je pričakoval. Udarec. Da ga bom pa toplo prijel, pa zagotovo ne. Marsikdo se nato odpre in pove, da bi bil doma tepen. In to mi je najtežje. Nikoli namreč ne bom razumel, kako je lahko nekdo zmožen česa takega."</em> – Rok</p></blockquote> <p>Kot izkušena spremljevalca otrok sta Michelle in Rok slišala zgodbe, ki se ne bi smele dogajati nikomur in ki sicer ostajajo zamolčane. Revščina, alkoholizem, zanemarjanje, pretepanje, psihično nasilje in tako zelo tabuizirano in spregledano spolno nasilje. Z ničimer se še po toliko letih ne moreta sprijazniti.</p> <p>Poudarjata pa tudi, da je zaradi epidemije na plano privrelo veliko težav, ki so bile v preteklosti zamolčane. Morda bodo opozorila o tem, kako so ukrepi ob epidemiji spremenili otroke in mladostnike, na kar v naših oddajah redno opozarjamo že od njenega začetka, šolnikom vsaj malo v pomoč za lažje razumevanje, zakaj otroci niso več taki, kot so bili še pred poldrugim letom. Prav vsem želimo uspešno šolsko leto.</p></p> Mon, 06 Sep 2021 08:45:00 +0000 Najtežje je, ko se vzgojitelj in otrok ob slovesu zavedata, kam se otrok vrača Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu. <p>Tudi vzgojitelji, ki že vrsto let spremljajo otroke na letovanjih, priznavajo, da je bilo letošnje poletje daleč najbolj zahtevno</p><p><p>Letovanja so priložnost, ko so otroci lahko razbremenjeni skrbi, ko so si enaki ne glede na to, iz kako zelo različnih ekonomsko-socialnih okolij prihajajo, kako uspešni so v šoli in kaj se dogaja za stenami njihovih domov. A so tudi čas, ko se jasneje izkazuje, kaj vse preživljajo in kako se soočajo s težavami. In teh se je v poldrugem letu okrnjenega šolanja nabralo res veliko.</p> <p>Med vzgojitelji, ki so skrbeli prav za skupine otrok z nakopičenimi stiskami, je bila letos prvič <strong>Lara</strong>, ki sicer zaposlena v enem od strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Kljub temu, da so otroške stiske njen delovni vsakdan, jo je zahtevnost presenetila. Njene izkušnje so tako tudi priložnost za razmislek, kakšni otroci vstopajo v novo šolsko leto.</p></p> 174801375 RTVSLO – Val 202 622 clean Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu. <p>Tudi vzgojitelji, ki že vrsto let spremljajo otroke na letovanjih, priznavajo, da je bilo letošnje poletje daleč najbolj zahtevno</p><p><p>Letovanja so priložnost, ko so otroci lahko razbremenjeni skrbi, ko so si enaki ne glede na to, iz kako zelo različnih ekonomsko-socialnih okolij prihajajo, kako uspešni so v šoli in kaj se dogaja za stenami njihovih domov. A so tudi čas, ko se jasneje izkazuje, kaj vse preživljajo in kako se soočajo s težavami. In teh se je v poldrugem letu okrnjenega šolanja nabralo res veliko.</p> <p>Med vzgojitelji, ki so skrbeli prav za skupine otrok z nakopičenimi stiskami, je bila letos prvič <strong>Lara</strong>, ki sicer zaposlena v enem od strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Kljub temu, da so otroške stiske njen delovni vsakdan, jo je zahtevnost presenetila. Njene izkušnje so tako tudi priložnost za razmislek, kakšni otroci vstopajo v novo šolsko leto.</p></p> Mon, 30 Aug 2021 08:45:00 +0000 Vzgojiteljica Lara ob koncu počitnic Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.<p>Gibalne sposobnosti so katastrofalno padle, bistveno več je agresije, nezaupanja vase in kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic</p><p><p>Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Čeprav je bilo že lansko leto zaznamovano z epidemijo, so spremembe, ki so nastale v tem šolskem letu, bistveno večje. Več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti.</p> <blockquote><p><em>"Otroci ne znajo več komunicirati med sabo. Probleme rešujejo z agresijo, kar opažamo že pri najmlajših. Šestletni udeleženec tabora je že prvi dan v pretepu izgubil zob, kar nas je še dodatno pretreslo. Letos je bil za nas vzgojitelje res eden izmed težjih taborov."</em></p></blockquote> <p>Kljub prenasičenosti z bivanjem samo doma so se otroci težje kot običajno ločevali od domačih, tudi že najstniki. Zdelo se je, kot da ne zmorejo brez navodil in nadzora. Velike težave so imeli tudi z najobičajnejšim navezovanjem stikov. Otroci, tudi ko se odpirajo, s tesnobo govorijo o šolanju na daljavo.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da je bil to en kup stresa in depresije. V zadnjem mesecu se je vse zvrnilo nanje, zato je izginila tudi samozavest glede šolskega dela, ki so jo prej imeli. Žalostno je, ko gledam otroke, ki jih poznam že od prej, ki ne verjamejo več vase in pri starejših tudi v izbiro srednje šole. Veliko se jih želi prepisati v lažje programe, ker ne zaupajo več v to, da resnično znajo. Otroci krivijo sami sebe, veliko jih tudi nima pravih počitnic, ker se učijo in popravljajo ocene, ki so jih pridobili skozi šolsko leto."</em></p></blockquote> <p>Tudi letovanja so med možnostmi za odmik otrok in mladih iz okolij, v katera so bili ujeti skoraj poldrugo leto. Hvala vsem, ki ste ali boste s poslanim SMS z gesloma BOTER5 ali BOTER10 ali z nakazili v poljubnem znesku pripomogli, da je to omogočeno čim več otrokom. In če ste morda sami kje na slovenski Obali, vas vabimo na razstavo o desetletju programa Botrstvo, ki je do 1. avgusta na ogled v prostorih nekdanjega skladišča Libertas v Kopru.</p></p> 174792020 RTVSLO – Val 202 599 clean Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.<p>Gibalne sposobnosti so katastrofalno padle, bistveno več je agresije, nezaupanja vase in kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic</p><p><p>Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Čeprav je bilo že lansko leto zaznamovano z epidemijo, so spremembe, ki so nastale v tem šolskem letu, bistveno večje. Več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti.</p> <blockquote><p><em>"Otroci ne znajo več komunicirati med sabo. Probleme rešujejo z agresijo, kar opažamo že pri najmlajših. Šestletni udeleženec tabora je že prvi dan v pretepu izgubil zob, kar nas je še dodatno pretreslo. Letos je bil za nas vzgojitelje res eden izmed težjih taborov."</em></p></blockquote> <p>Kljub prenasičenosti z bivanjem samo doma so se otroci težje kot običajno ločevali od domačih, tudi že najstniki. Zdelo se je, kot da ne zmorejo brez navodil in nadzora. Velike težave so imeli tudi z najobičajnejšim navezovanjem stikov. Otroci, tudi ko se odpirajo, s tesnobo govorijo o šolanju na daljavo.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da je bil to en kup stresa in depresije. V zadnjem mesecu se je vse zvrnilo nanje, zato je izginila tudi samozavest glede šolskega dela, ki so jo prej imeli. Žalostno je, ko gledam otroke, ki jih poznam že od prej, ki ne verjamejo več vase in pri starejših tudi v izbiro srednje šole. Veliko se jih želi prepisati v lažje programe, ker ne zaupajo več v to, da resnično znajo. Otroci krivijo sami sebe, veliko jih tudi nima pravih počitnic, ker se učijo in popravljajo ocene, ki so jih pridobili skozi šolsko leto."</em></p></blockquote> <p>Tudi letovanja so med možnostmi za odmik otrok in mladih iz okolij, v katera so bili ujeti skoraj poldrugo leto. Hvala vsem, ki ste ali boste s poslanim SMS z gesloma BOTER5 ali BOTER10 ali z nakazili v poljubnem znesku pripomogli, da je to omogočeno čim več otrokom. In če ste morda sami kje na slovenski Obali, vas vabimo na razstavo o desetletju programa Botrstvo, ki je do 1. avgusta na ogled v prostorih nekdanjega skladišča Libertas v Kopru.</p></p> Mon, 19 Jul 2021 08:45:00 +0000 Letovanja razkrivajo številne posledice epidemije pri mladih Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.<p>Kljub prilagoditvam in dodatni pomoči za poslovanje je porabljenih manj kot šest odstotkov sredstev, ugotavlja nadzorni svet Botrstva. Velika pa je bojazen, da najhujše posledice šele prihajajo</p><p><p>Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je <a href="https://www.boter.si">Botrstvo</a> zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva <strong>Milena Štular</strong>: <em>"Nekateri donatorji in botri so z nami že 10 let ali več. Ponosni smo na to. To je potrditev, da delamo dobro in da nam donatorji in botri zaupajo."</em></p> <blockquote><p>Hvala vsem, ki ste kadar koli na kakršen koli način pripomogli k obstoju in zaupanju v Botrstvo. O desetletju tega programa priča tudi posebna razstava, ki je v Ljubljani že bila na ogled,   od srede, 14. 7., pa do 1. avgusta pa si jo bo mogoče ogledati v prostorih nekdanjega skladišča Libertas v Kopru.</p></blockquote></p> 174790401 RTVSLO – Val 202 506 clean Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.<p>Kljub prilagoditvam in dodatni pomoči za poslovanje je porabljenih manj kot šest odstotkov sredstev, ugotavlja nadzorni svet Botrstva. Velika pa je bojazen, da najhujše posledice šele prihajajo</p><p><p>Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je <a href="https://www.boter.si">Botrstvo</a> zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva <strong>Milena Štular</strong>: <em>"Nekateri donatorji in botri so z nami že 10 let ali več. Ponosni smo na to. To je potrditev, da delamo dobro in da nam donatorji in botri zaupajo."</em></p> <blockquote><p>Hvala vsem, ki ste kadar koli na kakršen koli način pripomogli k obstoju in zaupanju v Botrstvo. O desetletju tega programa priča tudi posebna razstava, ki je v Ljubljani že bila na ogled,   od srede, 14. 7., pa do 1. avgusta pa si jo bo mogoče ogledati v prostorih nekdanjega skladišča Libertas v Kopru.</p></blockquote></p> Mon, 12 Jul 2021 08:45:00 +0000 Na tisoče lepših otroštev, rekordno število botrov in neodvisna finančna revizija Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.<p>Zasloni nas morajo skrbeti enako, kot če bi otroci s seboj nenehno nosili paketek droge</p><p><p><em>"Pustiti mladostnike v izolaciji je enako, kot bi jih pustili brez hrane, del njihovih možganov se ne more razviti v normalnega mladega človeka,"</em> slikovito opiše <b><span lang="SL">Mina Paš</span></b><span lang="SL">, dr. med., <a href="https://www.rabbitholeinstitute.org/o-nas/">integrativna psihoterapevtka</a>, </span><span lang="SL">članica strokovne skupine <a href="https://www.skzp.si">Slovenske krovne zveza za psihoterapijo</a> </span><span lang="SL">in dolgoletna terapevtka v <a href="https://www.drogart.org/svetovanje/1150/drogart-svetovalnica.html">Drogart svetovalnici</a>.</span></p> </p> 174788740 RTVSLO – Val 202 706 clean Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.<p>Zasloni nas morajo skrbeti enako, kot če bi otroci s seboj nenehno nosili paketek droge</p><p><p><em>"Pustiti mladostnike v izolaciji je enako, kot bi jih pustili brez hrane, del njihovih možganov se ne more razviti v normalnega mladega človeka,"</em> slikovito opiše <b><span lang="SL">Mina Paš</span></b><span lang="SL">, dr. med., <a href="https://www.rabbitholeinstitute.org/o-nas/">integrativna psihoterapevtka</a>, </span><span lang="SL">članica strokovne skupine <a href="https://www.skzp.si">Slovenske krovne zveza za psihoterapijo</a> </span><span lang="SL">in dolgoletna terapevtka v <a href="https://www.drogart.org/svetovanje/1150/drogart-svetovalnica.html">Drogart svetovalnici</a>.</span></p> </p> Mon, 05 Jul 2021 08:45:00 +0000 To ni krepitev odpornosti, pač pa travmatizacija celotne generacije otrok in mladostnikov Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.<p>Šola je narejena za pridna dekleta, ki vanjo vlagajo veliko energije. Otrok, ki niso odličnjaki, ne sprejemajo niti lastni starši. Tako močno hlepenje po najboljših ocenah drugod po svetu redko najdemo</p><p><p>Šolskega leta in stampeda ocenjevanj za vsako ceno je končno konec, a zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evalvacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo različna. Na OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in zapisovali že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava <strong>Marijana Kolenko</strong>, ravnateljica OŠ Lava Celje.</p> <p>Toda po vrnitvi v šole smo jim dali bistveno premalo časa, da bi lahko vzpostavili psihično ravnovesje, znova vzpostavili ritem, vsaj omilili nekatere primanjkljaje, kar je bila velika napaka, ki je prizadela otroke iz vseh slojev, tudi tiste, ki so imeli za pouk na daljavo odlične pogoje.</p> <blockquote><p><em>"Opazili smo čustvene stiske, ki se rodijo takrat, ko so otroci v strahu, ali bodo zadovoljili pričakovanja. Pri marsikaterem otroku so se tudi zaradi neprimernega družinskega življenja pojavile psihične stiske. Otroci so tako prišli v šolo, kjer je bilo treba zelo na hitro vzpostaviti visok ritem, ki ga številni niso bili sposobni dohajati. Zato so se čustvene in psihične stiske še poglobile. Spet poudarjam, ne samo pri otrocih iz socialno šibkih okolij, ampak tudi pri tistih iz zelo dobro situiranih družin z visokimi pričakovanji."</em></p></blockquote> <p>V slovenskem šolstvu je pripisovanje pomena ocenam izjemno veliko. Pričakovanje uspešnosti in oblikovanje vrednosti otroka skozi šolske ocene je za tiste, ki takih ocen niso zmogli dosegati, pomenilo še dodaten pritisk.</p> <blockquote><p><em>"Štejejo samo najuspešnejši. Tisti, ki nimajo odličnih ocen, niso sprejeti, velikokrat jih ne sprejemajo prav lastni starši. Skozi starše imajo seveda tudi otroci zelo visoka pričakovanja na področju ocen. Marsikateremu otroku se ob prejemu slabše ocene zdi, da je manj vreden, da ni prepoznan. To hlepenje po dobrih ocenah in biti najboljši na določnem področju je povzročilo veliko stisk, še posebno zdaj, ko so razočaranja zaradi pomanjkanja pridobljenega znanja v šolah velika."</em></p></blockquote> <p>Ravnateljica OŠ Lava v Celju Marijana Kolenko je do takšnega sistema kritična. Prepričana je, da lahko otroci dosegajo vrhunske rezultate tudi brez tovrstnega ocenjevanja.</p> <blockquote><p><em>"To, da je cel šolski sistem podrejen ocenam in rezultatom, pomeni, da mi ne vidimo otrok. V osnovni šoli je nujno treba postaviti tudi osebnostni vidik otroka, dati priložnost tudi za ustvarjalnost in vse to, kar dela otroka bogatega na neki drugi ravni. Ocena ni vse."</em></p></blockquote> <p>Negotovost, kakšna bo šola v jeseni, in navduševanje odločevalcev nad kombiniranim modelom, zagotovo ne vplivajo dobro na celjenje ran, ki jih je naredilo pravkar končano šolsko leto. Zato je toliko pomembneje, kako bodo otroci preživeli počitnice. Potrebujejo odmik od doma in iz okolja, v katerega so bili tako dolgo ujeti, dobrodošle so vse dejavnosti, ki jim pomagajo osmisliti čas epidemije. Na to opozarja projekt Drug drugemu, znotraj katerega so se združili šole, platformi za učno pomoč otrokom <a href="https://prijateljpomocnik.wixsite.com/dobravoljajenajbolja">Prijatelj pomočnik</a> in <a href="http://razlagamo.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://razlagamo.si&amp;source=gmail&amp;ust=1624943078211000&amp;usg=AFQjCNFt7fr17ef2CX_4_ZK5QLjuQJlE1g">razlagamo.si</a> ter Pedagoška fakulteta v okviru <a href="https://www.pef.uni-lj.si/1347.html">projekta POGUM</a>. Skupaj opozarjajo na pomembnost zmanjševanja neenakosti med otroki na učnem in gibalnem področju kot tudi pomembnost druženja za zmanjševanje psihosocialnih stisk.</p> <p>Del pomoči otrokom bi lahko bili Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko na široko odprli vrata čim večjemu številu otrok tako zdaj, na koncu šole, kot tudi pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izjemno pomembna pa so tudi letovanja, ki jih s svojimi donacijami za otroke iz programa Botrstvo pomagate zagotavljati že skoraj desetletje.</p></p> 174786921 RTVSLO – Val 202 1232 clean Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.<p>Šola je narejena za pridna dekleta, ki vanjo vlagajo veliko energije. Otrok, ki niso odličnjaki, ne sprejemajo niti lastni starši. Tako močno hlepenje po najboljših ocenah drugod po svetu redko najdemo</p><p><p>Šolskega leta in stampeda ocenjevanj za vsako ceno je končno konec, a zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evalvacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo različna. Na OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in zapisovali že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava <strong>Marijana Kolenko</strong>, ravnateljica OŠ Lava Celje.</p> <p>Toda po vrnitvi v šole smo jim dali bistveno premalo časa, da bi lahko vzpostavili psihično ravnovesje, znova vzpostavili ritem, vsaj omilili nekatere primanjkljaje, kar je bila velika napaka, ki je prizadela otroke iz vseh slojev, tudi tiste, ki so imeli za pouk na daljavo odlične pogoje.</p> <blockquote><p><em>"Opazili smo čustvene stiske, ki se rodijo takrat, ko so otroci v strahu, ali bodo zadovoljili pričakovanja. Pri marsikaterem otroku so se tudi zaradi neprimernega družinskega življenja pojavile psihične stiske. Otroci so tako prišli v šolo, kjer je bilo treba zelo na hitro vzpostaviti visok ritem, ki ga številni niso bili sposobni dohajati. Zato so se čustvene in psihične stiske še poglobile. Spet poudarjam, ne samo pri otrocih iz socialno šibkih okolij, ampak tudi pri tistih iz zelo dobro situiranih družin z visokimi pričakovanji."</em></p></blockquote> <p>V slovenskem šolstvu je pripisovanje pomena ocenam izjemno veliko. Pričakovanje uspešnosti in oblikovanje vrednosti otroka skozi šolske ocene je za tiste, ki takih ocen niso zmogli dosegati, pomenilo še dodaten pritisk.</p> <blockquote><p><em>"Štejejo samo najuspešnejši. Tisti, ki nimajo odličnih ocen, niso sprejeti, velikokrat jih ne sprejemajo prav lastni starši. Skozi starše imajo seveda tudi otroci zelo visoka pričakovanja na področju ocen. Marsikateremu otroku se ob prejemu slabše ocene zdi, da je manj vreden, da ni prepoznan. To hlepenje po dobrih ocenah in biti najboljši na določnem področju je povzročilo veliko stisk, še posebno zdaj, ko so razočaranja zaradi pomanjkanja pridobljenega znanja v šolah velika."</em></p></blockquote> <p>Ravnateljica OŠ Lava v Celju Marijana Kolenko je do takšnega sistema kritična. Prepričana je, da lahko otroci dosegajo vrhunske rezultate tudi brez tovrstnega ocenjevanja.</p> <blockquote><p><em>"To, da je cel šolski sistem podrejen ocenam in rezultatom, pomeni, da mi ne vidimo otrok. V osnovni šoli je nujno treba postaviti tudi osebnostni vidik otroka, dati priložnost tudi za ustvarjalnost in vse to, kar dela otroka bogatega na neki drugi ravni. Ocena ni vse."</em></p></blockquote> <p>Negotovost, kakšna bo šola v jeseni, in navduševanje odločevalcev nad kombiniranim modelom, zagotovo ne vplivajo dobro na celjenje ran, ki jih je naredilo pravkar končano šolsko leto. Zato je toliko pomembneje, kako bodo otroci preživeli počitnice. Potrebujejo odmik od doma in iz okolja, v katerega so bili tako dolgo ujeti, dobrodošle so vse dejavnosti, ki jim pomagajo osmisliti čas epidemije. Na to opozarja projekt Drug drugemu, znotraj katerega so se združili šole, platformi za učno pomoč otrokom <a href="https://prijateljpomocnik.wixsite.com/dobravoljajenajbolja">Prijatelj pomočnik</a> in <a href="http://razlagamo.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://razlagamo.si&amp;source=gmail&amp;ust=1624943078211000&amp;usg=AFQjCNFt7fr17ef2CX_4_ZK5QLjuQJlE1g">razlagamo.si</a> ter Pedagoška fakulteta v okviru <a href="https://www.pef.uni-lj.si/1347.html">projekta POGUM</a>. Skupaj opozarjajo na pomembnost zmanjševanja neenakosti med otroki na učnem in gibalnem področju kot tudi pomembnost druženja za zmanjševanje psihosocialnih stisk.</p> <p>Del pomoči otrokom bi lahko bili Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko na široko odprli vrata čim večjemu številu otrok tako zdaj, na koncu šole, kot tudi pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izjemno pomembna pa so tudi letovanja, ki jih s svojimi donacijami za otroke iz programa Botrstvo pomagate zagotavljati že skoraj desetletje.</p></p> Mon, 28 Jun 2021 08:45:00 +0000 Naravnanost samo na rezultate pomeni, da ne vidimo otrok S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.<p>Čeprav tudi podatki raziskav dokazujejo vse večjo razslojenost med mladimi, prilagoditev mature tako rekoč ni bilo</p><p><blockquote><p><em>"Vsi moji sovrstniki gredo čez enake okoliščine, a vseeno ni pravično. Če so bile tovarne odprte, zakaj ne morejo biti tudi šole? Ne moreš otrok poslati domov."</em><b> – </b>maturant gimnazijskega programa</p></blockquote> <p><span>Po mesecih, v katerih so odločevalci bolj ko ne ignorirali opozorila, kako dramatične bodo posledice ukrepov ob epidemiji med mladimi, zdaj opozorila vse bolj dopolnjujejo tudi podatki. </span><span>V <a href="https://www.nijz.si/sl/mladostniki-iz-manj-premoznih-druzin-v-casu-covid-19-bolj-ogrozeni-namenimo-jim-vecjo-pozornost" target="_blank" rel="noopener">raziskavi</a>, ki jo je NIJZ  že oktobra 2020 izvedel med več kot 3000 učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov, se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih </span>pomembne razlike<span> v doživljanju epidemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugih z zdravjem povezanih vedenjih.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ker sem slabše pripravljen, sem veliko bolj pod stresom, veliko bolj me skrbi. To, da nisi sproščen, se pozna tudi na rezultatih."</span></em></p></blockquote> <p>S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zadnjih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. <span>Snovalci letošnje mature so pripravili nekaj manjših prilagoditev v obsegu snovi in nekaj izvedbenih podrobnostih, a to ni sorazmerno z vsemi spremembami v zadnjem poldrugem letu, opozarja dijak maturitetnega programa. </span></p> <blockquote><p><em> "Mislim, da mature sploh ne bi smeli pisati, ker smo dobili premalo znanja. Matura bi morala biti olajšana, vsaj bolj, kot je zdaj. Snovalci so se prilagodili tako, da lahko rečejo, da so nekaj naredili; recimo pri matematiki imamo lahko kalkulator, preberemo lahko manj knjig, na ustnem izpitu si lahko izbereš, na katere teme ne boš odgovarjal." </em></p></blockquote> <p><span>Prilagoditve so enake za vse, tudi za tiste, ki so imeli doma izjemno dobre razmere za delo in jim je individualizirano delo ustrezalo. In v ničemer ne upošteva razlik, na primer pri dijakih zelo različne domače okoliščine.</span></p> <blockquote><p><em> "Če si samo predstavljamo: nekdo, ki ima slabe razmere doma in mora imeti pouk na daljavo, ima prižgan mikrofon, zadaj pa se starši kregajo, mu je ob tem nelagodno. Med testi ne more imeti prižganega mikrofona, saj ga skrbi, kaj vse se dogaja zadaj. Vse je zelo stresno. Veliko bolj se epidemija pozna posameznikom s težjimi okoliščinami, kot pa tistim, ki imajo doma ustrezne razmere, ker tisti ne morejo nikamor pobegniti."</em></p></blockquote> <p><span>Ob vrnitivi v šole, kot pravi sogovornik, so se vsi delali, kot da ni nič, manj je bilo smeha, vse je bilo bolj resno, a vseeno drugače kot pred epidemijo. Ob vrnitvi se v šole niso vrnili vsi dijaki; nekateri so se prepisali, nekaj jih je padlo letnik. Dobra stran šolanja na daljavo je nedvomno ta, da je nekaterim prihanila dolge vožnje, morda doživljanje medvrstniškega nasilja in nerazumevanje učiteljev. Kljub temu pa sogovornik ne verjame, da je kdo zaradi omenjenih okoliščin na daljavo pridobil več znanja, kot pa bi ga v šoli.</span></p> <blockquote><p><em>"V šoli lahko dobimo veliko pomoči učiteljev, ki je tudi bolj intenzivna. Pri šolanju na daljavo pa si moral učitelja čakati en dan ali nekaj ur, da ti je odgovoril na elektronsko pošto ali sporočilo. Veliko lažje bi bilo, če bi bili v šoli."</em></p></blockquote> <p>Težko je bilo tudi na poklicnih programih, ki zahtevajo prakso. Na poklicno šolo je hodil tudi sogovornik, ki je pred dnevi končal triletni program šolanja za poklic, ki potrebuje veliko prakse. <span>Čeprav so jim v šoli zagotovili prakso pri delodajalcih, pa so ostali skoraj brez prakse, ki bi jo sicer iz tedna v teden  pridobivali v šoli. Nekateri so bili zaradi tega pri končnem izdelku, ki zahteva praktično delo, skoraj nebogljeni, saj so skoraj polovico svojega šolanja </span>preživel za računalniškim zaslonom, veliko njegovih sošolcev sploh ni imelo razmer, ki bi omogočale, da na daljavo normalno spremljajo pouk. Čeprav bo veliko takšnih posameznikov že čez nekaj tednov zaposlenih, nimajo praktičnih znanj, ki bi jim omogočala enako odskočno desko, kot so jo imele prejšnje generacije.</p> <blockquote><p><em>"Ob vrnitvi v šole smo v zelo kratkem času in zelo na hitro obdelali uporabo strojev. To znanje je pri našem poklicu nujno. Stroje bi sicer v normalnih okoliščinah obravnavali celo leto, lahko bi jih uporabljali vsak dan. Nekateri sošolci še zdaj ne vedo veliko o strojih. Imeli so srečo, da so s tem delom končali." – </em>dijak triletnega poklicnega programa</p></blockquote> <p>A v resnici je znanje bistveno lažje nadoknaditi kot odpraviti druge posledice šolanja na daljavo, ki bodo nedvomno dolgoročne. Poleg bistveno povečanega števila mladih z duševnimi težavami bomo priča tudi telesnim posledicam zaradi bistveno manj gibanja in pa vse večjemu razslojevanju. To že dokazuje tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav je bila med več kot tri tisoč mladimi opravljena že oktobra, je bila objavljena šele prejšnji teden. In tudi opozorila, da je mladim – sploh iz manj premožnih družin – treba nameniti večjo pozornost, zamujajo vsaj za leto dni. Že nastale posledice bodo namreč izjemno dolgoročne in bi jih bilo mogoče z bolj premišljenimi ukrepi, ki jih je sicer med epidemijo vseskozi sokreirala tudi ta ista ustanova, bistveno omiliti.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174785219 RTVSLO – Val 202 624 clean S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.<p>Čeprav tudi podatki raziskav dokazujejo vse večjo razslojenost med mladimi, prilagoditev mature tako rekoč ni bilo</p><p><blockquote><p><em>"Vsi moji sovrstniki gredo čez enake okoliščine, a vseeno ni pravično. Če so bile tovarne odprte, zakaj ne morejo biti tudi šole? Ne moreš otrok poslati domov."</em><b> – </b>maturant gimnazijskega programa</p></blockquote> <p><span>Po mesecih, v katerih so odločevalci bolj ko ne ignorirali opozorila, kako dramatične bodo posledice ukrepov ob epidemiji med mladimi, zdaj opozorila vse bolj dopolnjujejo tudi podatki. </span><span>V <a href="https://www.nijz.si/sl/mladostniki-iz-manj-premoznih-druzin-v-casu-covid-19-bolj-ogrozeni-namenimo-jim-vecjo-pozornost" target="_blank" rel="noopener">raziskavi</a>, ki jo je NIJZ  že oktobra 2020 izvedel med več kot 3000 učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov, se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih </span>pomembne razlike<span> v doživljanju epidemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugih z zdravjem povezanih vedenjih.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ker sem slabše pripravljen, sem veliko bolj pod stresom, veliko bolj me skrbi. To, da nisi sproščen, se pozna tudi na rezultatih."</span></em></p></blockquote> <p>S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zadnjih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. <span>Snovalci letošnje mature so pripravili nekaj manjših prilagoditev v obsegu snovi in nekaj izvedbenih podrobnostih, a to ni sorazmerno z vsemi spremembami v zadnjem poldrugem letu, opozarja dijak maturitetnega programa. </span></p> <blockquote><p><em> "Mislim, da mature sploh ne bi smeli pisati, ker smo dobili premalo znanja. Matura bi morala biti olajšana, vsaj bolj, kot je zdaj. Snovalci so se prilagodili tako, da lahko rečejo, da so nekaj naredili; recimo pri matematiki imamo lahko kalkulator, preberemo lahko manj knjig, na ustnem izpitu si lahko izbereš, na katere teme ne boš odgovarjal." </em></p></blockquote> <p><span>Prilagoditve so enake za vse, tudi za tiste, ki so imeli doma izjemno dobre razmere za delo in jim je individualizirano delo ustrezalo. In v ničemer ne upošteva razlik, na primer pri dijakih zelo različne domače okoliščine.</span></p> <blockquote><p><em> "Če si samo predstavljamo: nekdo, ki ima slabe razmere doma in mora imeti pouk na daljavo, ima prižgan mikrofon, zadaj pa se starši kregajo, mu je ob tem nelagodno. Med testi ne more imeti prižganega mikrofona, saj ga skrbi, kaj vse se dogaja zadaj. Vse je zelo stresno. Veliko bolj se epidemija pozna posameznikom s težjimi okoliščinami, kot pa tistim, ki imajo doma ustrezne razmere, ker tisti ne morejo nikamor pobegniti."</em></p></blockquote> <p><span>Ob vrnitivi v šole, kot pravi sogovornik, so se vsi delali, kot da ni nič, manj je bilo smeha, vse je bilo bolj resno, a vseeno drugače kot pred epidemijo. Ob vrnitvi se v šole niso vrnili vsi dijaki; nekateri so se prepisali, nekaj jih je padlo letnik. Dobra stran šolanja na daljavo je nedvomno ta, da je nekaterim prihanila dolge vožnje, morda doživljanje medvrstniškega nasilja in nerazumevanje učiteljev. Kljub temu pa sogovornik ne verjame, da je kdo zaradi omenjenih okoliščin na daljavo pridobil več znanja, kot pa bi ga v šoli.</span></p> <blockquote><p><em>"V šoli lahko dobimo veliko pomoči učiteljev, ki je tudi bolj intenzivna. Pri šolanju na daljavo pa si moral učitelja čakati en dan ali nekaj ur, da ti je odgovoril na elektronsko pošto ali sporočilo. Veliko lažje bi bilo, če bi bili v šoli."</em></p></blockquote> <p>Težko je bilo tudi na poklicnih programih, ki zahtevajo prakso. Na poklicno šolo je hodil tudi sogovornik, ki je pred dnevi končal triletni program šolanja za poklic, ki potrebuje veliko prakse. <span>Čeprav so jim v šoli zagotovili prakso pri delodajalcih, pa so ostali skoraj brez prakse, ki bi jo sicer iz tedna v teden  pridobivali v šoli. Nekateri so bili zaradi tega pri končnem izdelku, ki zahteva praktično delo, skoraj nebogljeni, saj so skoraj polovico svojega šolanja </span>preživel za računalniškim zaslonom, veliko njegovih sošolcev sploh ni imelo razmer, ki bi omogočale, da na daljavo normalno spremljajo pouk. Čeprav bo veliko takšnih posameznikov že čez nekaj tednov zaposlenih, nimajo praktičnih znanj, ki bi jim omogočala enako odskočno desko, kot so jo imele prejšnje generacije.</p> <blockquote><p><em>"Ob vrnitvi v šole smo v zelo kratkem času in zelo na hitro obdelali uporabo strojev. To znanje je pri našem poklicu nujno. Stroje bi sicer v normalnih okoliščinah obravnavali celo leto, lahko bi jih uporabljali vsak dan. Nekateri sošolci še zdaj ne vedo veliko o strojih. Imeli so srečo, da so s tem delom končali." – </em>dijak triletnega poklicnega programa</p></blockquote> <p>A v resnici je znanje bistveno lažje nadoknaditi kot odpraviti druge posledice šolanja na daljavo, ki bodo nedvomno dolgoročne. Poleg bistveno povečanega števila mladih z duševnimi težavami bomo priča tudi telesnim posledicam zaradi bistveno manj gibanja in pa vse večjemu razslojevanju. To že dokazuje tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav je bila med več kot tri tisoč mladimi opravljena že oktobra, je bila objavljena šele prejšnji teden. In tudi opozorila, da je mladim – sploh iz manj premožnih družin – treba nameniti večjo pozornost, zamujajo vsaj za leto dni. Že nastale posledice bodo namreč izjemno dolgoročne in bi jih bilo mogoče z bolj premišljenimi ukrepi, ki jih je sicer med epidemijo vseskozi sokreirala tudi ta ista ustanova, bistveno omiliti.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 21 Jun 2021 08:45:00 +0000 Maturo so prilagodili le toliko, da lahko rečejo, da so jo Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega. <p>Če udarce, psovke, ustrahovanje, izsiljevanje in finančno izčrpavanje morda še razumemo kot nasilje, imamo s prepoznavanjem zanemarjanja kot zelo hude oblike nasilja še precej težav</p><p><blockquote><p><em><strong>Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsak 24. primer nasilja v družini. </strong></em></p></blockquote> <p><em>"Preprečevanje nasilja je odgovornost nas vseh, prijaviti hude oblike nasilja in ukrepati je odgovornost do sočloveka. Če ne ukrepamo, ker računamo, da bo to storil kdo drug, ta drug, pa pričakuje enako, potem na koncu nihče ne ukrepa, vse dokler ni prepozno,"</em> k pomoči trpinčenim spodbuja <strong>Ana Ramovš</strong>, zdravnica in strokovna sodelavka iz Inštituta Antona Trstenjaka. Tam so pred leti opravili obsežnejšo raziskavo o nasilju med starejšimi, ki je med drugim pokazala, da je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot petnajst odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega. In kako je vse to spremenila epidemija, ki je starejše še bolj osamila, izolirala, prestrašila in postavila v odvisen položaj od drugih?</p> <p>Sicer še nimamo novih študij, kako natančno so na te podatke vplivali ukrepi ob epidemiji, ki so v imenu zaščite starejših močno prizadeli prav starejše, vemo pa, da se je nasilje v vseh starostnih skupinah močno povečalo, seveda tudi pri starejših, pojasnjuje Ana Ramovš: <em>"Ljudje so bili več skupaj in so se slabi odnosi še poslabšali, veliko je bilo strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, kar vpliva na negativen stres, prav tako kot dejstvo, da so izgubili službe. Veliko ljudi se je znašlo v osebnostni stiski, zelo se je povečala poraba alkohola, pa osamljenost … skratka povečali so se dejavniki tveganja za vse vrste nasilja – fizičnega, psihičnega, finančnega in tudi za zanemarjanje, ki je pogosto spregledana oblika."</em></p> <p>Če namreč udarce, psovke, ustrahovanje, izsiljevanje še razumemo kot nasilje, imamo s prepoznavanjem zanemarjanja kot nasilja še precej težav, čeprav gre za zelo hudo obliko.</p> <p>A problem ni le porast nasilja, pač pa tudi, da ga slabo prepoznavamo in še slabše prijavljamo. Čeprav nikakor ne moremo posploševati, pa morda delno lahko pojasnimo, da tudi zato, ker gre za generacijo, ki je navajena drugačnih vzorcev in ki je pogosto močno odvisna od povzročiteljev, pravi socialna delavka <strong>Helena Govekar</strong>, ki je tudi koordinatorica za preprečevanje nasilja v CSD Ljubljana za celotno ljubljansko regijo: <em>"Starostniki imajo težave s prepoznavanjem nasilja. Če pa ga že lahko uvidijo, pa vedno znova opravičujejo povzročitelja, krivdo prevzemajo nase, strah jih je, tudi sram, da bodo ostali še bolj sami, sploh zdaj, ko je korona že tako zdesetkala stike."</em></p> <p>Poleg tega je prijava nasilja v družini razumljena kot osebni poraz, ki lahko prinese nove stiske. In podobno je tudi pri prepoznavanju ekonomskega nasilja: <em>"Imajo občutek, da so dolžni pomagati, da otrokom ali vnukom morajo dati sredstva, da bodo ti preživeli, tega ne prepoznajo kot nasilje. Zato se moramo toliko bolj potruditi, da žrtve sprevidijo, da je nedopustno to, kar jim počne nekdo, ki ga imajo radi."</em></p> <p>Problem, ki je enak tudi pri nasilju v drugih starostnih skupinah, je, da naša družba še vedno ne zna odstraniti povzročitelja, pač pa umika žrtev: pri starejših so včasih odnosi in prepletena soodvisnost še večji, a ne nerešljiv problem. Rešitve so lahko raznovrstne, vsekakor pa nasilje nikakor ne sme ostati samoumeven del življenja.</p> <p>V Sloveniji deluje 16 koordinatorjev za preprečevanje nasilja pri <a href="https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/koordinacija/preprecevanje-nasilja/" target="_blank" rel="noopener">centrih za socialno delo</a>, za prijavo nasilja je 24 ur dnevno na voljo številka 113, dostopni so zaupni telefoni nevladnih organizacij (npr. <a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a>, <a href="https://www.drustvo-dnk.si/index.php" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a>) pomagajo lahko tudi <a href="https://zdus-zveza.si/programi-in-projekti/starejsi-za-starejse/o-programu/" target="_blank" rel="noopener">patronažna služba, zdravniki in sploh vsi</a>, ki so s starejšimi v stiku. Ukrepanje pristojnih prav zaradi zapletenih razmerij med povzročitelji in žrtvami morda ne zmore biti izjemno učinkovita takoj, a vsekakor je prijava nasilja nujna.</p> <p>Veliko lahko storimo tudi s preventivo, tako na strani žrtve kot povzročitelja, so prepričani v <a href="http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/" target="_blank" rel="noopener">Inštitutu Antona Trstenjaka</a>, kjer imajo tudi programe krepitve preventivnih ukrepov, kot so ustreznejše komuniciranje, podpora okolice, pomoč preobremenjenim družinskim oskrbovalcem, pomoč pri preprečevanju zlorab alkohola in drugih substanc, zelo pomemben je dogovor o dediščini, ki marsikdaj kali odnose … prav tako velik problem (ekonomskega) nasilja pa je vse bolj agresivno akviziterstvo, spomni Ana Ramovš.</p> <p>Nikakor ne smemo pričakovati, da bodo s koncem epidemije kar usahnili tudi napetosti, spori, nasilje in še posebej ne osamljenost, opozarja socialna delavka Helena Govekar: <em>"Lahko, da se bo zdaj pojavilo še več nasilja, saj nam je kakovost življenja vsem zelo padla."</em></p> <p>A tudi posledice ukrepov za omejitev epidemije, ki so kljub najboljšim namenom ljudi izolirali, osamili in izrazito preprečevali stike, lahko razumemo kot obliko nasilja: "Seveda smo razmišljali tudi o tem, da se je s tem povzročila katastrofalna škoda. Pravijo, da osamljenost in ignoranca povzročata ogromno škode. To je hujše, kot da bi človek zbolel. Ljudje smo socialna bitja, mi potrebujemo družbo, stike, mi nismo ustvarjeni za samoto."</p> <p>Tudi s podporo projektu Vida na Valu 202 opozarjamo na težave predvsem ranljivih starostnikov. Osamljenost je med epidemijo postala še večja težava, zato so bili tudi pri društvu Humanitarček, ki vodi projekt Vida, pred dobrim letom med pobudniki <a href="https://simbioza.eu/digitalne-resitve/cvekifon" target="_blank" rel="noopener">Čvekifona</a>, brezplačne telefonske linije, ki omogoča klepet in krajšanje dolgčasa. Čvekifon še vedno deluje vsak dan med 8. in 20. uro na brezplačni telefonski številki 080 38 07.</p> <p>Vsak dan so na 080 51 00 za razbremenilne pogovore na voljo <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne," target="_blank" rel="noopener">strokovnjaki s področja duševnega zdravja</a> po vsej Sloveniji. Nenehno pa deluje tudi telefonska številka za žrtve nasilja v družini, in sicer 080 11 55.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174783413 RTVSLO – Val 202 738 clean Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega. <p>Če udarce, psovke, ustrahovanje, izsiljevanje in finančno izčrpavanje morda še razumemo kot nasilje, imamo s prepoznavanjem zanemarjanja kot zelo hude oblike nasilja še precej težav</p><p><blockquote><p><em><strong>Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsak 24. primer nasilja v družini. </strong></em></p></blockquote> <p><em>"Preprečevanje nasilja je odgovornost nas vseh, prijaviti hude oblike nasilja in ukrepati je odgovornost do sočloveka. Če ne ukrepamo, ker računamo, da bo to storil kdo drug, ta drug, pa pričakuje enako, potem na koncu nihče ne ukrepa, vse dokler ni prepozno,"</em> k pomoči trpinčenim spodbuja <strong>Ana Ramovš</strong>, zdravnica in strokovna sodelavka iz Inštituta Antona Trstenjaka. Tam so pred leti opravili obsežnejšo raziskavo o nasilju med starejšimi, ki je med drugim pokazala, da je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot petnajst odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega. In kako je vse to spremenila epidemija, ki je starejše še bolj osamila, izolirala, prestrašila in postavila v odvisen položaj od drugih?</p> <p>Sicer še nimamo novih študij, kako natančno so na te podatke vplivali ukrepi ob epidemiji, ki so v imenu zaščite starejših močno prizadeli prav starejše, vemo pa, da se je nasilje v vseh starostnih skupinah močno povečalo, seveda tudi pri starejših, pojasnjuje Ana Ramovš: <em>"Ljudje so bili več skupaj in so se slabi odnosi še poslabšali, veliko je bilo strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, kar vpliva na negativen stres, prav tako kot dejstvo, da so izgubili službe. Veliko ljudi se je znašlo v osebnostni stiski, zelo se je povečala poraba alkohola, pa osamljenost … skratka povečali so se dejavniki tveganja za vse vrste nasilja – fizičnega, psihičnega, finančnega in tudi za zanemarjanje, ki je pogosto spregledana oblika."</em></p> <p>Če namreč udarce, psovke, ustrahovanje, izsiljevanje še razumemo kot nasilje, imamo s prepoznavanjem zanemarjanja kot nasilja še precej težav, čeprav gre za zelo hudo obliko.</p> <p>A problem ni le porast nasilja, pač pa tudi, da ga slabo prepoznavamo in še slabše prijavljamo. Čeprav nikakor ne moremo posploševati, pa morda delno lahko pojasnimo, da tudi zato, ker gre za generacijo, ki je navajena drugačnih vzorcev in ki je pogosto močno odvisna od povzročiteljev, pravi socialna delavka <strong>Helena Govekar</strong>, ki je tudi koordinatorica za preprečevanje nasilja v CSD Ljubljana za celotno ljubljansko regijo: <em>"Starostniki imajo težave s prepoznavanjem nasilja. Če pa ga že lahko uvidijo, pa vedno znova opravičujejo povzročitelja, krivdo prevzemajo nase, strah jih je, tudi sram, da bodo ostali še bolj sami, sploh zdaj, ko je korona že tako zdesetkala stike."</em></p> <p>Poleg tega je prijava nasilja v družini razumljena kot osebni poraz, ki lahko prinese nove stiske. In podobno je tudi pri prepoznavanju ekonomskega nasilja: <em>"Imajo občutek, da so dolžni pomagati, da otrokom ali vnukom morajo dati sredstva, da bodo ti preživeli, tega ne prepoznajo kot nasilje. Zato se moramo toliko bolj potruditi, da žrtve sprevidijo, da je nedopustno to, kar jim počne nekdo, ki ga imajo radi."</em></p> <p>Problem, ki je enak tudi pri nasilju v drugih starostnih skupinah, je, da naša družba še vedno ne zna odstraniti povzročitelja, pač pa umika žrtev: pri starejših so včasih odnosi in prepletena soodvisnost še večji, a ne nerešljiv problem. Rešitve so lahko raznovrstne, vsekakor pa nasilje nikakor ne sme ostati samoumeven del življenja.</p> <p>V Sloveniji deluje 16 koordinatorjev za preprečevanje nasilja pri <a href="https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/koordinacija/preprecevanje-nasilja/" target="_blank" rel="noopener">centrih za socialno delo</a>, za prijavo nasilja je 24 ur dnevno na voljo številka 113, dostopni so zaupni telefoni nevladnih organizacij (npr. <a href="https://drustvo-sos.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo SOS</a>, <a href="https://www.drustvo-dnk.si/index.php" target="_blank" rel="noopener">Društvo za nenasilno komunikacijo</a>) pomagajo lahko tudi <a href="https://zdus-zveza.si/programi-in-projekti/starejsi-za-starejse/o-programu/" target="_blank" rel="noopener">patronažna služba, zdravniki in sploh vsi</a>, ki so s starejšimi v stiku. Ukrepanje pristojnih prav zaradi zapletenih razmerij med povzročitelji in žrtvami morda ne zmore biti izjemno učinkovita takoj, a vsekakor je prijava nasilja nujna.</p> <p>Veliko lahko storimo tudi s preventivo, tako na strani žrtve kot povzročitelja, so prepričani v <a href="http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/" target="_blank" rel="noopener">Inštitutu Antona Trstenjaka</a>, kjer imajo tudi programe krepitve preventivnih ukrepov, kot so ustreznejše komuniciranje, podpora okolice, pomoč preobremenjenim družinskim oskrbovalcem, pomoč pri preprečevanju zlorab alkohola in drugih substanc, zelo pomemben je dogovor o dediščini, ki marsikdaj kali odnose … prav tako velik problem (ekonomskega) nasilja pa je vse bolj agresivno akviziterstvo, spomni Ana Ramovš.</p> <p>Nikakor ne smemo pričakovati, da bodo s koncem epidemije kar usahnili tudi napetosti, spori, nasilje in še posebej ne osamljenost, opozarja socialna delavka Helena Govekar: <em>"Lahko, da se bo zdaj pojavilo še več nasilja, saj nam je kakovost življenja vsem zelo padla."</em></p> <p>A tudi posledice ukrepov za omejitev epidemije, ki so kljub najboljšim namenom ljudi izolirali, osamili in izrazito preprečevali stike, lahko razumemo kot obliko nasilja: "Seveda smo razmišljali tudi o tem, da se je s tem povzročila katastrofalna škoda. Pravijo, da osamljenost in ignoranca povzročata ogromno škode. To je hujše, kot da bi človek zbolel. Ljudje smo socialna bitja, mi potrebujemo družbo, stike, mi nismo ustvarjeni za samoto."</p> <p>Tudi s podporo projektu Vida na Valu 202 opozarjamo na težave predvsem ranljivih starostnikov. Osamljenost je med epidemijo postala še večja težava, zato so bili tudi pri društvu Humanitarček, ki vodi projekt Vida, pred dobrim letom med pobudniki <a href="https://simbioza.eu/digitalne-resitve/cvekifon" target="_blank" rel="noopener">Čvekifona</a>, brezplačne telefonske linije, ki omogoča klepet in krajšanje dolgčasa. Čvekifon še vedno deluje vsak dan med 8. in 20. uro na brezplačni telefonski številki 080 38 07.</p> <p>Vsak dan so na 080 51 00 za razbremenilne pogovore na voljo <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne," target="_blank" rel="noopener">strokovnjaki s področja duševnega zdravja</a> po vsej Sloveniji. Nenehno pa deluje tudi telefonska številka za žrtve nasilja v družini, in sicer 080 11 55.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 14 Jun 2021 08:45:00 +0000 Projekt Vida: Osamljenost je lahko hujša od bolezni Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.<p>Ni pomembno, kako so se zmogli pripraviti, pač pa le ocene, ocene, ocene …</p><p><p>Matura, finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, čeprav je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Po začetku epidemije marca 2020 se namreč v šole niso vrnili vse do septembra in tudi takrat le za nekaj tednov. In nato so vse priprave do pomladi letos potekale na daljavo. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni. Naša sogovornica, maturantka Lara, se je morala izseliti iz dijaškega doma, v katerem je imela na voljo opremo in učno pomoč, ter se vrniti domov v majhno stanovanje k mami, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč, in k očetu, ki jo potrebuje za delo na kmetiji. Še težje je šlo šolanje dijakom, ki niso imeli dobre internetne povezave, in tistim, ki pomoči ob učnih težavah ne zmorejo učinkovito sprejemati prek spleta.</p> <p>Velikanska pomanjkljivost je bila tudi, da si dijaki niso mogli pomagati niti med seboj, saj sta inštruiranje in pomoč po sedmih ali osmih urah pouka prek zaslona preprosto nevzdržna: iz razredne skupnosti, ki je bila spodbujajoča, so postali množica vse bolj individualnih ekrančkov na ekranu, pravi Lara. Kljub vsemu naštetemu pa maturanti nimajo občutka, da odrasli razumejo, da je priprava na maturo v zadnjem letu, ki obsega del tretjega in večino četrtega letnika, popolnoma neprimerljiva s pripravami, ki so jih imele prejšnje generacije. In da tega, kako drugače je vse, le matura je tako rekoč nespremenjena, dijakom skorajda nihče ne priznava.</p> <p>Na številne stiske in duševne težave otrok in mladostnikov smo v naših oddajah v zadnjem letu opozorili neštetokrat. Zelo odmevna je bila zadnja oddaja <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/05/botrstvo-265/">Norost je nadaljevati sistem, ki vse več otrok potiska na rob ali čez</a>, v kateri je psihoterapevt Uroš Metljak podrobneje pojasnil, zakaj se je njihovo združenje odločilo za <a href="https://www.skzp.si/2021/05/27/urgentni-poziv-strokovne-skupine-skzp-ob-zakljucevanju-solskega-leta-2020-21/">Urgentni poziv strokovne skupine psihoterapevtov</a>, namenjen vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Omenjeni poziv so na spletni strani <a href="https://www.peticija.online/urgentni_poziv_odloevalcem_ob_koncu_olskega_let">peticija.online</a> pred dnevi objavili tudi kot peticijo.</p> <p>Prejšnji teden je poziv vladi k ukrepanju ter podpori duševnemu zdravju otrok in mladih prišel tudi iz <a href="https://www.nijz.si/sl/pozivamo-k-ukrepanju-in-podpori-dusevnemu-zdravju-otrok-in-mladih">NIJZ</a>, kjer so sicer več kot leto dni vse vladne ukrepe – tudi tako dolgotrajno šolanje na daljavo – brez zadržka podpirali.</p></p> 174781373 RTVSLO – Val 202 551 clean Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.<p>Ni pomembno, kako so se zmogli pripraviti, pač pa le ocene, ocene, ocene …</p><p><p>Matura, finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, čeprav je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Po začetku epidemije marca 2020 se namreč v šole niso vrnili vse do septembra in tudi takrat le za nekaj tednov. In nato so vse priprave do pomladi letos potekale na daljavo. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni. Naša sogovornica, maturantka Lara, se je morala izseliti iz dijaškega doma, v katerem je imela na voljo opremo in učno pomoč, ter se vrniti domov v majhno stanovanje k mami, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč, in k očetu, ki jo potrebuje za delo na kmetiji. Še težje je šlo šolanje dijakom, ki niso imeli dobre internetne povezave, in tistim, ki pomoči ob učnih težavah ne zmorejo učinkovito sprejemati prek spleta.</p> <p>Velikanska pomanjkljivost je bila tudi, da si dijaki niso mogli pomagati niti med seboj, saj sta inštruiranje in pomoč po sedmih ali osmih urah pouka prek zaslona preprosto nevzdržna: iz razredne skupnosti, ki je bila spodbujajoča, so postali množica vse bolj individualnih ekrančkov na ekranu, pravi Lara. Kljub vsemu naštetemu pa maturanti nimajo občutka, da odrasli razumejo, da je priprava na maturo v zadnjem letu, ki obsega del tretjega in večino četrtega letnika, popolnoma neprimerljiva s pripravami, ki so jih imele prejšnje generacije. In da tega, kako drugače je vse, le matura je tako rekoč nespremenjena, dijakom skorajda nihče ne priznava.</p> <p>Na številne stiske in duševne težave otrok in mladostnikov smo v naših oddajah v zadnjem letu opozorili neštetokrat. Zelo odmevna je bila zadnja oddaja <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/05/botrstvo-265/">Norost je nadaljevati sistem, ki vse več otrok potiska na rob ali čez</a>, v kateri je psihoterapevt Uroš Metljak podrobneje pojasnil, zakaj se je njihovo združenje odločilo za <a href="https://www.skzp.si/2021/05/27/urgentni-poziv-strokovne-skupine-skzp-ob-zakljucevanju-solskega-leta-2020-21/">Urgentni poziv strokovne skupine psihoterapevtov</a>, namenjen vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Omenjeni poziv so na spletni strani <a href="https://www.peticija.online/urgentni_poziv_odloevalcem_ob_koncu_olskega_let">peticija.online</a> pred dnevi objavili tudi kot peticijo.</p> <p>Prejšnji teden je poziv vladi k ukrepanju ter podpori duševnemu zdravju otrok in mladih prišel tudi iz <a href="https://www.nijz.si/sl/pozivamo-k-ukrepanju-in-podpori-dusevnemu-zdravju-otrok-in-mladih">NIJZ</a>, kjer so sicer več kot leto dni vse vladne ukrepe – tudi tako dolgotrajno šolanje na daljavo – brez zadržka podpirali.</p></p> Mon, 07 Jun 2021 08:45:00 +0000 Nekateri so izgubili vso strast do poklica, ki so si ga izbrali Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.<p>Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje</p><p><p><em>"Številni smo verjeli in upali, da bodo šola, šolski sistem in starši glasnejši, a smo bili šokirani, ker tega ni bilo. Priznavamo, da smo zato tudi mi pozni s svojim urgentnim pozivom, a je ta še vedno smiseln, saj otroke še čakajo ocenjevanja, tudi popravni izpiti. Nekateri otroci bodo do septembra brez počitnic,"</em> opozarja <strong>Uroš Metljak</strong>, socialni pedagog in psihoterapevt za najstnike, starejše od 12 let.</p> <p>Prav zaradi uvida v njihove stiske je tudi sopodpisnik "<a href="https://www.skzp.si/2021/05/27/urgentni-poziv-strokovne-skupine-skzp-ob-zakljucevanju-solskega-leta-2020-21/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Urgentnega poziva strokovne skupine psihoterapevtov</a>", namenjenega vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Meni, da bi bilo opravičilo otrokom dober začetek popravljanja napak, ki smo jih v času epidemije storili otrokom in mladostnikom. In da je treba ukrepati takoj, zdaj, kajti posledice bodo nedvomno hude in bistveno večje, kot je videti danes, tudi pri tistih, ki so prej brez težav opravljali šolske obveznosti, imeli dober uspeh in med epidemijo dobre razmere za učenje.</p> <p>Pri tem pa je pripisovanje krivde in odgovornosti za šolski neuspeh in doživljanje stisk v tako spremenjenih razmerah izključno otrokom, mladostnikom in družinskim okoliščinam velika napaka, opozarja psihoterapevt.</p> <p>Meni tudi, da je nesprejemljivo, da nismo, podobno kot gospodarstvu, namenili milijonov tudi za sanacijo otroških stisk. Da kljub opozorilom strokovnjakov, kakšna je že nastala škoda zaradi premalo gibanja, otrokom nismo urgentno omogočili več brezplačnih športnih dejavnosti. Najhuje od vsega pa bo, če bomo te oddaljene, neosebne odnose, načine poučevanja in socializacijo še nadaljevali, je prepričan psihoterapevt. Sam je prepričan, da bi bilo opravičilo otrokom dober začetek popravljanja napak, ki smo jih med epidemijo storili otrokom in mladostnikom. Za podobno potezo so se prejšnji teden odločili tudi pri daleč najbolj branem nemškem časopisu Bild, kjer je glavni urednik v <a href="https://www.bild.de/politik/inland/politik-inland/weil-die-bundesregierung-es-nicht-macht-bild-bittet-kinder-um-verzeihung-76535200.bild.html?fbclid=IwAR0ZeW_IubDdJYA3rAZUvgQScskKPx0T35xIM3WcVsE-BLC7w8dVrHKJaOo" target="_blank" rel="noopener noreferrer">daljšem zapisu</a> milijone nemških otrok prosil za odpuščanje za leto in pol politike, zaradi katere so postali žrtve nasilja, zanemarjanja, izolacije, čustvene osamljenosti.</p></p> 174779636 RTVSLO – Val 202 765 clean Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.<p>Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje</p><p><p><em>"Številni smo verjeli in upali, da bodo šola, šolski sistem in starši glasnejši, a smo bili šokirani, ker tega ni bilo. Priznavamo, da smo zato tudi mi pozni s svojim urgentnim pozivom, a je ta še vedno smiseln, saj otroke še čakajo ocenjevanja, tudi popravni izpiti. Nekateri otroci bodo do septembra brez počitnic,"</em> opozarja <strong>Uroš Metljak</strong>, socialni pedagog in psihoterapevt za najstnike, starejše od 12 let.</p> <p>Prav zaradi uvida v njihove stiske je tudi sopodpisnik "<a href="https://www.skzp.si/2021/05/27/urgentni-poziv-strokovne-skupine-skzp-ob-zakljucevanju-solskega-leta-2020-21/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Urgentnega poziva strokovne skupine psihoterapevtov</a>", namenjenega vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Meni, da bi bilo opravičilo otrokom dober začetek popravljanja napak, ki smo jih v času epidemije storili otrokom in mladostnikom. In da je treba ukrepati takoj, zdaj, kajti posledice bodo nedvomno hude in bistveno večje, kot je videti danes, tudi pri tistih, ki so prej brez težav opravljali šolske obveznosti, imeli dober uspeh in med epidemijo dobre razmere za učenje.</p> <p>Pri tem pa je pripisovanje krivde in odgovornosti za šolski neuspeh in doživljanje stisk v tako spremenjenih razmerah izključno otrokom, mladostnikom in družinskim okoliščinam velika napaka, opozarja psihoterapevt.</p> <p>Meni tudi, da je nesprejemljivo, da nismo, podobno kot gospodarstvu, namenili milijonov tudi za sanacijo otroških stisk. Da kljub opozorilom strokovnjakov, kakšna je že nastala škoda zaradi premalo gibanja, otrokom nismo urgentno omogočili več brezplačnih športnih dejavnosti. Najhuje od vsega pa bo, če bomo te oddaljene, neosebne odnose, načine poučevanja in socializacijo še nadaljevali, je prepričan psihoterapevt. Sam je prepričan, da bi bilo opravičilo otrokom dober začetek popravljanja napak, ki smo jih med epidemijo storili otrokom in mladostnikom. Za podobno potezo so se prejšnji teden odločili tudi pri daleč najbolj branem nemškem časopisu Bild, kjer je glavni urednik v <a href="https://www.bild.de/politik/inland/politik-inland/weil-die-bundesregierung-es-nicht-macht-bild-bittet-kinder-um-verzeihung-76535200.bild.html?fbclid=IwAR0ZeW_IubDdJYA3rAZUvgQScskKPx0T35xIM3WcVsE-BLC7w8dVrHKJaOo" target="_blank" rel="noopener noreferrer">daljšem zapisu</a> milijone nemških otrok prosil za odpuščanje za leto in pol politike, zaradi katere so postali žrtve nasilja, zanemarjanja, izolacije, čustvene osamljenosti.</p></p> Mon, 31 May 2021 08:45:00 +0000 Norost je nadaljevati s sistemom, ki vse več otrok potiska na rob in čez Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.<p>"Morda pa kdaj zaigram z Luko Dončićem, ki mi je pomagal pri športnih začetkih"</p><p><p>Razstava ob deseti obletnici programa Botrstvo, ki je te dni na ogled v ljubljanski mestni hiši, vsebuje tudi nekaj predmetov tistih mladih, ki jim je Botrstvo že pomagalo na njihovi poti odraščanja. Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja v tujini. Na svojo željo je z ekipo vztrajal do konca tekmovanja.</p> <p>Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića. Rdeči športni copati, ki jih je takrat 18-letni Luka Dončić podaril za dražbo, so zdaj 18-letnemu Klemnu pomagali na športni poti. Sredstva so ga zelo razbremenila skrbi in mu omogočila, da je dosegal zastavljene cilje in jih celo presegel.</p> <blockquote><p><em>"Da sem sredstva pridobil prav z donacijo, ki jo je omogočil eden izmed najboljših košarkarjev na svetu, ima zame velik simboličen pomen. Vsi vemo, da je Luka Dončić res fenomen glede tega, kar počne tako mlad. O njem si mislim samo najboljše."</em></p></blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste že pomagali otrokom iz Botrstva. To je le še nekaj dni mogoče storiti tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi ta program, namenite delček dohodnine. Do konca maja lahko to storite <a href="https://www.zpmmoste.net/2021/01/11/namenitev-1-dohodnine/">tukaj</a>. Hvala vsem, ki kakor koli pomagate otrokom v stiski.</p></p> 174777924 RTVSLO – Val 202 522 clean Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.<p>"Morda pa kdaj zaigram z Luko Dončićem, ki mi je pomagal pri športnih začetkih"</p><p><p>Razstava ob deseti obletnici programa Botrstvo, ki je te dni na ogled v ljubljanski mestni hiši, vsebuje tudi nekaj predmetov tistih mladih, ki jim je Botrstvo že pomagalo na njihovi poti odraščanja. Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja v tujini. Na svojo željo je z ekipo vztrajal do konca tekmovanja.</p> <p>Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića. Rdeči športni copati, ki jih je takrat 18-letni Luka Dončić podaril za dražbo, so zdaj 18-letnemu Klemnu pomagali na športni poti. Sredstva so ga zelo razbremenila skrbi in mu omogočila, da je dosegal zastavljene cilje in jih celo presegel.</p> <blockquote><p><em>"Da sem sredstva pridobil prav z donacijo, ki jo je omogočil eden izmed najboljših košarkarjev na svetu, ima zame velik simboličen pomen. Vsi vemo, da je Luka Dončić res fenomen glede tega, kar počne tako mlad. O njem si mislim samo najboljše."</em></p></blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste že pomagali otrokom iz Botrstva. To je le še nekaj dni mogoče storiti tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi ta program, namenite delček dohodnine. Do konca maja lahko to storite <a href="https://www.zpmmoste.net/2021/01/11/namenitev-1-dohodnine/">tukaj</a>. Hvala vsem, ki kakor koli pomagate otrokom v stiski.</p></p> Mon, 24 May 2021 08:45:00 +0000 S pomočjo Botrstva sem dosegel uspehe, s katerimi sem presenetil tudi sebe Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.<p>Skoraj 11.000 vključenih otrok iz vse Slovenije in 21 mio evrov zbranih sredstev je izjemen uspeh programa, ki nenehno opozarja tudi na nujnost sistemskih sprememb in na posledice prezrtih stisk</p><p><p>Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.</p> <blockquote><p><em>"Uspešnih zgodb je seveda veliko, tako kot je bilo veliko otrok. Poskušali smo zbrati zgodbe, ki prikazujejo vsa področja naše pomoči, od tiste najosnovnejše v hrani do pomoči pri treningu košarke ali katerega koli drugega športa ter pomoči pri plačevanju položnic za glasbene šole."</em> – pobudnica programa Botrstvo in predsednica njegovega nadzornega sveta <strong>Milena Štular</strong></p></blockquote> <p>V desetletju delovanja je pomoč dobilo skoraj 11.000 otrok, njihove zelo raznovrstne zgodbe so avtorji razstave skušali simbolično predstaviti z opisi nekaterih med njimi:</p> <blockquote><p><em>"Imamo dva izjemno perspektivna mlada košarkarja. Štipendiramo ju iz sredstev, ki smo jih dobili z dražbo superg Luke Dončića."</em></p></blockquote> <p>V desetletju obstoja so se glede na potrebe oblikovali tudi različni dodatni programi – od brezplačne pravne pomoči, ki je ponujala pomoč več kot 3500 družinam, do pomoči pri razvoju umetniških, športnih ali drugih talentov. Čarobna zima družinam omogoča prijaznejše zimske praznične dni, letovanja otrok so dolgoletna stalnica, zadnjih nekaj let je zelo pomemben dijaški sklad, ki prevzema plačila dijaških domov tistih dijakov, ki bi brez te pomoči sicer morali končati šolanje na želeni šoli. Več kot 200.000 evrov je bilo zbranih z različnimi dobrodelnimi dražbami, zadnji pridruženi projekt pa poteka v soorganizaciji z olimpijskim komitejem in podpira že kategorizirane mlade športnike.</p> <p>Botrstvo v Sloveniji je v tem desetletju zagotovo postalo najbolj prepoznaven program za pomoč otrokom v stiski, ki nastavlja ogledalo tudi učinkovitosti socialne države in nenehno opozarja na sistemske pomanjkljivosti in nujne spremembe.</p> <p>Razstava bo v ljubljanski mestni hiši od jutri zjutraj do četrtka, 27. maja 2021, na ogled vsak dan med 8.00 in 20.00 v prostorih Zgodovinskega atrija Mestne občine Ljubljana. Za vse, ki si razstave ne bodo mogli ogledati, bo nekaj utrinkov tudi na boter.si, zelo pa si želijo, da bi vsi, ki jih je desetletje tega programa kakor koli povezalo, svoje vtise objavili na tej spletni strani ali na družabnih omrežjih programa Botrstvo v Sloveniji.</p> <p>Ker je Botrstvo vseslovenski program, ki pomaga otrokom iz vseh delov države, pri ZPM Moste - Polje upajo, da bodo razstavo na gostovanje povabili še v kak kraj po Sloveniji.</p> <p></p></p> 174774533 RTVSLO – Val 202 594 clean Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.<p>Skoraj 11.000 vključenih otrok iz vse Slovenije in 21 mio evrov zbranih sredstev je izjemen uspeh programa, ki nenehno opozarja tudi na nujnost sistemskih sprememb in na posledice prezrtih stisk</p><p><p>Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.</p> <blockquote><p><em>"Uspešnih zgodb je seveda veliko, tako kot je bilo veliko otrok. Poskušali smo zbrati zgodbe, ki prikazujejo vsa področja naše pomoči, od tiste najosnovnejše v hrani do pomoči pri treningu košarke ali katerega koli drugega športa ter pomoči pri plačevanju položnic za glasbene šole."</em> – pobudnica programa Botrstvo in predsednica njegovega nadzornega sveta <strong>Milena Štular</strong></p></blockquote> <p>V desetletju delovanja je pomoč dobilo skoraj 11.000 otrok, njihove zelo raznovrstne zgodbe so avtorji razstave skušali simbolično predstaviti z opisi nekaterih med njimi:</p> <blockquote><p><em>"Imamo dva izjemno perspektivna mlada košarkarja. Štipendiramo ju iz sredstev, ki smo jih dobili z dražbo superg Luke Dončića."</em></p></blockquote> <p>V desetletju obstoja so se glede na potrebe oblikovali tudi različni dodatni programi – od brezplačne pravne pomoči, ki je ponujala pomoč več kot 3500 družinam, do pomoči pri razvoju umetniških, športnih ali drugih talentov. Čarobna zima družinam omogoča prijaznejše zimske praznične dni, letovanja otrok so dolgoletna stalnica, zadnjih nekaj let je zelo pomemben dijaški sklad, ki prevzema plačila dijaških domov tistih dijakov, ki bi brez te pomoči sicer morali končati šolanje na želeni šoli. Več kot 200.000 evrov je bilo zbranih z različnimi dobrodelnimi dražbami, zadnji pridruženi projekt pa poteka v soorganizaciji z olimpijskim komitejem in podpira že kategorizirane mlade športnike.</p> <p>Botrstvo v Sloveniji je v tem desetletju zagotovo postalo najbolj prepoznaven program za pomoč otrokom v stiski, ki nastavlja ogledalo tudi učinkovitosti socialne države in nenehno opozarja na sistemske pomanjkljivosti in nujne spremembe.</p> <p>Razstava bo v ljubljanski mestni hiši od jutri zjutraj do četrtka, 27. maja 2021, na ogled vsak dan med 8.00 in 20.00 v prostorih Zgodovinskega atrija Mestne občine Ljubljana. Za vse, ki si razstave ne bodo mogli ogledati, bo nekaj utrinkov tudi na boter.si, zelo pa si želijo, da bi vsi, ki jih je desetletje tega programa kakor koli povezalo, svoje vtise objavili na tej spletni strani ali na družabnih omrežjih programa Botrstvo v Sloveniji.</p> <p>Ker je Botrstvo vseslovenski program, ki pomaga otrokom iz vseh delov države, pri ZPM Moste - Polje upajo, da bodo razstavo na gostovanje povabili še v kak kraj po Sloveniji.</p> <p></p></p> Mon, 10 May 2021 08:45:00 +0000 Prihodnosti, ki jih ne bi bilo – razstava ob 10. obletnici Botrstva Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.<p>Po tako travmatični izkušnji, kot je epidemija z vsemi ukrepi, ocenjevanje ne bi smelo biti prioriteta zaključka tega šolskega leta</p><p><p>Vsakodnevne izkušnje strokovnih sodelavcev, terapevtov in drugih, ki vsestransko pomagajo otrokom, mladostnikom in družinam, kažejo na vse pogostejše samopoškodovanje otrok, motnje hranjenja, poskuse samomorov, tesnobe, anksioznosti. Vse izkušnje in stiske, ki so jih v preteklem letu doživljali doma, so se namreč zdaj prepletle z velikimi zahtevami po ocenjevanju in izpolnjevanju učnih načrtov ter strahom, da jim ne bo uspelo nadaljevati šolanja. To kažejo tudi izkušnje terapevtov iz številnih srečanj z otroki in mladostniki, ki jih povzame vodja terapevtske dejavnosti pri ZPM Ljubljana Moste - Polje <strong>Andrej Omulec</strong>. Ne gre le za materialno prikrajšane otroke brez opreme in internetnih povezav, pač pa tudi za tiste, ki doma niso imeli ustrezne podpore, pomoči, spodbude, za otroke, ki so doživljali nasilje, zlorabe, zanemarjanje. Ukrepi ob epidemiji koronavirusne bolezni so stiske nekaterih otrok in mladostnikov še povečali in hkrati močno poglobili že prej prisotno družbeno razslojenost.</p> <p>Zato so sodelavci ZPM Ljubljana Moste - Polje v Pozivu, ki so se mu pridružili številni strokovnjaki, opozorili, da je v stiku z otoki in mladostniki vselej vredno pomisliti, da pred nami niso več taki otroci, kot so bili pred letom dni. In da lahko imajo spregledane globoke stiske, ki jim jih ne pomagamo prebroditi, tudi dolgoročne posledice.</p> <p>Glede na vsa izrečena in napisana opozorila šol, organizacij, strokovnih ustanov in samih učiteljev so pričakovali, da bo ob zaključevanju šolskega leta prevladal večji posluh za težave otrok in mladostnikov in njihovih zelo različnih možnosti za doseganje standardov znanja. Šola je namreč za številne edini varni prostor in edina mreža, ki jih morda zmore prestreči, ko ne zmorejo več prenašati stisk, pomanjkanja motivacije, vztrajnosti in zaupanja v svoje sposobnosti. Zato je izjemno pomembno, da v hitenju po doseganju standardov znanja in učnih ciljev šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja. Celoten poziv je dosegljiv <a href="https://www.zpmmoste.net/2021/05/03/poziv-vsem-ki-opazajo-stiske-otrok-in-mladostnikov/">tukaj</a>.</p></p> 174772733 RTVSLO – Val 202 564 clean Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.<p>Po tako travmatični izkušnji, kot je epidemija z vsemi ukrepi, ocenjevanje ne bi smelo biti prioriteta zaključka tega šolskega leta</p><p><p>Vsakodnevne izkušnje strokovnih sodelavcev, terapevtov in drugih, ki vsestransko pomagajo otrokom, mladostnikom in družinam, kažejo na vse pogostejše samopoškodovanje otrok, motnje hranjenja, poskuse samomorov, tesnobe, anksioznosti. Vse izkušnje in stiske, ki so jih v preteklem letu doživljali doma, so se namreč zdaj prepletle z velikimi zahtevami po ocenjevanju in izpolnjevanju učnih načrtov ter strahom, da jim ne bo uspelo nadaljevati šolanja. To kažejo tudi izkušnje terapevtov iz številnih srečanj z otroki in mladostniki, ki jih povzame vodja terapevtske dejavnosti pri ZPM Ljubljana Moste - Polje <strong>Andrej Omulec</strong>. Ne gre le za materialno prikrajšane otroke brez opreme in internetnih povezav, pač pa tudi za tiste, ki doma niso imeli ustrezne podpore, pomoči, spodbude, za otroke, ki so doživljali nasilje, zlorabe, zanemarjanje. Ukrepi ob epidemiji koronavirusne bolezni so stiske nekaterih otrok in mladostnikov še povečali in hkrati močno poglobili že prej prisotno družbeno razslojenost.</p> <p>Zato so sodelavci ZPM Ljubljana Moste - Polje v Pozivu, ki so se mu pridružili številni strokovnjaki, opozorili, da je v stiku z otoki in mladostniki vselej vredno pomisliti, da pred nami niso več taki otroci, kot so bili pred letom dni. In da lahko imajo spregledane globoke stiske, ki jim jih ne pomagamo prebroditi, tudi dolgoročne posledice.</p> <p>Glede na vsa izrečena in napisana opozorila šol, organizacij, strokovnih ustanov in samih učiteljev so pričakovali, da bo ob zaključevanju šolskega leta prevladal večji posluh za težave otrok in mladostnikov in njihovih zelo različnih možnosti za doseganje standardov znanja. Šola je namreč za številne edini varni prostor in edina mreža, ki jih morda zmore prestreči, ko ne zmorejo več prenašati stisk, pomanjkanja motivacije, vztrajnosti in zaupanja v svoje sposobnosti. Zato je izjemno pomembno, da v hitenju po doseganju standardov znanja in učnih ciljev šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja. Celoten poziv je dosegljiv <a href="https://www.zpmmoste.net/2021/05/03/poziv-vsem-ki-opazajo-stiske-otrok-in-mladostnikov/">tukaj</a>.</p></p> Mon, 03 May 2021 08:45:00 +0000 Naj šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja! Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.<p>Družbeni mediji za mlade do zdaj niso bili okolja, v katerih bi se politično izražali</p><p><p>Zoomifikacija življenja je bolj kot katero koli generacijo prizadela mlade, tako imenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa kot kadar koli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar sedem ur, kar je zelo zaskrbelo <strong>doc. dr. Bojano Lobe</strong> na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskuje najmlajše in njihovo rabo digitalnih tehnologij. Gre namreč za krajše obdobje, v katerem je bil način šolanja na daljavo še precej nedorečen in tudi zaradi tehnične neopremljenosti bistveno manj zasnovan za delo prek računalnika. Zato bodo podatki iz drugega vala po njenem mnenju popolnoma drugačni. Predvsem zato, ker se je pouk marsikje kar po urniku preselil na Zoom in druge aplikacije, ki omogočajo konferenčne pogovore na daljavo. Kot pravi raziskovalka, je sicer obdobje prvega vala pred letom dni spodbudilo nekatere ustvarjalne in funkcionalne rabe tehnologij. Te so se verjetno nadaljevale tudi v drugem valu. Otroci so se naučili programirati, uporabljati aplikacije za urejanje filmov, Power point, Word, elektronsko pošto in druge.</p> <blockquote><p><em>"Če potegnemo črto, moramo na internet in digitalne tehnologije gledati tudi kot na nekaj pozitivnega, kar lahko prinese znanja, s katerimi se bodo otroci bolje znašli v svetu, ki je vse bolj digitaliziran."</em></p></blockquote> <p>Zmotno pa je mišljenje, da so mladi samo potrošniki vsebin, ki bodo zdaj zdaj postali zasvojeni, če to še niso, pravi <strong>prof. dr. Tanja Oblak Črnič</strong>, avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu. Opozarja, da je tak pogled na mlade nekoliko hipokritičen, glede na to, kaj z napravami počnemo odrasli:</p> <blockquote><p><em>"Lepo se vidi, kaj denimo starši počnemo na otroških igriščih? Morda naprave res uporabimo tudi za to, da uredimo kakšno nujno službeno stvar, medtem ko se otroci igrajo. A ta nekoliko pokroviteljska drža do mladih, češ da izgubljajo čas in se ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, tudi demonizira te iste tehnologije. Morda bi se namesto z ekstremi raje ukvarjali z razumevanjem tehnološke in medijske uporabe te tehnologije ter komunikacijskih stikov, ki jih mladi potrebujejo med seboj?"</em></p></blockquote> <p>Epidemične razmere so namreč posebne, saj imajo konkretne prepreke za druženje, sproščanje, zabavo, in spodbujajo iskanje drugih prostočasnih dejavnosti, opozarja sogovornica.</p> <p>Da zaslon vsekakor ni dovolj, da potrebujejo šolo v šoli, ki je več kot le prostor podajanja in prejemanja znanja, so mladi v drugem valu izrazili z iniciativami #odprimošole in na protestih. Kot pravi profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede, so mladi do zdaj svoja politična stališča le redko izražali na spletu.</p> <blockquote><p><em>"Sem izjemno navdušena nad tem, da so se mladostniki ne le oglasili, pač pa tudi zavestno in intenzivno izpostavili. Žal so se morali!"  </em></p></blockquote> <p>Dijaki, ki so v Mariboru javno zahtevali vrnitev v šole, so bili za svoja dejanja poklicani na zagovor tudi pred sodišča.</p> <blockquote><p><em>"To so alarmantne spremembe v zadnjem letu in so bolj odraz stiske kot pa želje ali potrebe po tem, da bi se mladi radi oglašali prek družabnih omrežij. Zato jih je treba podpreti in opozarjati, o čem take drže in procesi zares govorijo."</em></p></blockquote> <p>Študije o tem, kako se mladi v omrežnih okoljih oblikujejo kot državljani, so govorile o tem, da družabni mediji za mlade do zdaj niso bili okolja, v katerih bi se politično izražali:</p> <blockquote><p><em>"Ker vedo, da je morda občutljivo izražati stališča na način, ki je viden in dostopen marsikomu. Zato so določene študije že pokazale, da njihovo politično izražanje in opredeljevanje raje ostaja v varnih zasebnih okoljih in ga ne razlagajo na glas."</em></p></blockquote> <p>Zagotovo pa je treba za konec opomniti, da so mladi zelo heterogena skupina, odraščajo v zelo različnih okoljih. In šola je pomemben prostor, saj številne razlike med njimi vsaj do nekatere mere briše in tako vsem poskuša omogočiti enake možnosti. Šola prek zaslona tega pač ne more.</p> <p>Kako zelo pomembna je naloga šolskega sistema, da je varovalni sistem za tiste otroke, ki doma živijo v neprimernem in nespodbudnem okolju, smo že velikokrat opozorili. V zadnjih tednih se vrstijo tudi pozivi psihologov, psihiatrov in učiteljev, ki opisujejo tudi že zelo občutne posledice na psihičnem in fizičnem razvoju otrok zaradi izrazito dolgega časa šolanja na daljavo.</p> <blockquote><p>O mladostnikih in njihovem spopadanju s težavami smo govorili tudi v seriji oddaj Na podstrešju, ki jih lahko najdete v našem spletnem arhivu:</p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zivljenjski-slog-53/">Starši otroka vidijo kot projekt, zgrešijo pa njegovo dušo</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/zivljenjski-slog-55/">Mladostniki niso nemški ovčarji, ki bi ubogali na ukaz</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/na-podstresju-3/">Starši naj otroka spodbujajo k spopadanju s svojimi težavami</a></p></blockquote></p> 174771278 RTVSLO – Val 202 689 clean Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.<p>Družbeni mediji za mlade do zdaj niso bili okolja, v katerih bi se politično izražali</p><p><p>Zoomifikacija življenja je bolj kot katero koli generacijo prizadela mlade, tako imenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa kot kadar koli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar sedem ur, kar je zelo zaskrbelo <strong>doc. dr. Bojano Lobe</strong> na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskuje najmlajše in njihovo rabo digitalnih tehnologij. Gre namreč za krajše obdobje, v katerem je bil način šolanja na daljavo še precej nedorečen in tudi zaradi tehnične neopremljenosti bistveno manj zasnovan za delo prek računalnika. Zato bodo podatki iz drugega vala po njenem mnenju popolnoma drugačni. Predvsem zato, ker se je pouk marsikje kar po urniku preselil na Zoom in druge aplikacije, ki omogočajo konferenčne pogovore na daljavo. Kot pravi raziskovalka, je sicer obdobje prvega vala pred letom dni spodbudilo nekatere ustvarjalne in funkcionalne rabe tehnologij. Te so se verjetno nadaljevale tudi v drugem valu. Otroci so se naučili programirati, uporabljati aplikacije za urejanje filmov, Power point, Word, elektronsko pošto in druge.</p> <blockquote><p><em>"Če potegnemo črto, moramo na internet in digitalne tehnologije gledati tudi kot na nekaj pozitivnega, kar lahko prinese znanja, s katerimi se bodo otroci bolje znašli v svetu, ki je vse bolj digitaliziran."</em></p></blockquote> <p>Zmotno pa je mišljenje, da so mladi samo potrošniki vsebin, ki bodo zdaj zdaj postali zasvojeni, če to še niso, pravi <strong>prof. dr. Tanja Oblak Črnič</strong>, avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu. Opozarja, da je tak pogled na mlade nekoliko hipokritičen, glede na to, kaj z napravami počnemo odrasli:</p> <blockquote><p><em>"Lepo se vidi, kaj denimo starši počnemo na otroških igriščih? Morda naprave res uporabimo tudi za to, da uredimo kakšno nujno službeno stvar, medtem ko se otroci igrajo. A ta nekoliko pokroviteljska drža do mladih, češ da izgubljajo čas in se ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, tudi demonizira te iste tehnologije. Morda bi se namesto z ekstremi raje ukvarjali z razumevanjem tehnološke in medijske uporabe te tehnologije ter komunikacijskih stikov, ki jih mladi potrebujejo med seboj?"</em></p></blockquote> <p>Epidemične razmere so namreč posebne, saj imajo konkretne prepreke za druženje, sproščanje, zabavo, in spodbujajo iskanje drugih prostočasnih dejavnosti, opozarja sogovornica.</p> <p>Da zaslon vsekakor ni dovolj, da potrebujejo šolo v šoli, ki je več kot le prostor podajanja in prejemanja znanja, so mladi v drugem valu izrazili z iniciativami #odprimošole in na protestih. Kot pravi profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede, so mladi do zdaj svoja politična stališča le redko izražali na spletu.</p> <blockquote><p><em>"Sem izjemno navdušena nad tem, da so se mladostniki ne le oglasili, pač pa tudi zavestno in intenzivno izpostavili. Žal so se morali!"  </em></p></blockquote> <p>Dijaki, ki so v Mariboru javno zahtevali vrnitev v šole, so bili za svoja dejanja poklicani na zagovor tudi pred sodišča.</p> <blockquote><p><em>"To so alarmantne spremembe v zadnjem letu in so bolj odraz stiske kot pa želje ali potrebe po tem, da bi se mladi radi oglašali prek družabnih omrežij. Zato jih je treba podpreti in opozarjati, o čem take drže in procesi zares govorijo."</em></p></blockquote> <p>Študije o tem, kako se mladi v omrežnih okoljih oblikujejo kot državljani, so govorile o tem, da družabni mediji za mlade do zdaj niso bili okolja, v katerih bi se politično izražali:</p> <blockquote><p><em>"Ker vedo, da je morda občutljivo izražati stališča na način, ki je viden in dostopen marsikomu. Zato so določene študije že pokazale, da njihovo politično izražanje in opredeljevanje raje ostaja v varnih zasebnih okoljih in ga ne razlagajo na glas."</em></p></blockquote> <p>Zagotovo pa je treba za konec opomniti, da so mladi zelo heterogena skupina, odraščajo v zelo različnih okoljih. In šola je pomemben prostor, saj številne razlike med njimi vsaj do nekatere mere briše in tako vsem poskuša omogočiti enake možnosti. Šola prek zaslona tega pač ne more.</p> <p>Kako zelo pomembna je naloga šolskega sistema, da je varovalni sistem za tiste otroke, ki doma živijo v neprimernem in nespodbudnem okolju, smo že velikokrat opozorili. V zadnjih tednih se vrstijo tudi pozivi psihologov, psihiatrov in učiteljev, ki opisujejo tudi že zelo občutne posledice na psihičnem in fizičnem razvoju otrok zaradi izrazito dolgega časa šolanja na daljavo.</p> <blockquote><p>O mladostnikih in njihovem spopadanju s težavami smo govorili tudi v seriji oddaj Na podstrešju, ki jih lahko najdete v našem spletnem arhivu:</p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zivljenjski-slog-53/">Starši otroka vidijo kot projekt, zgrešijo pa njegovo dušo</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/zivljenjski-slog-55/">Mladostniki niso nemški ovčarji, ki bi ubogali na ukaz</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/na-podstresju-3/">Starši naj otroka spodbujajo k spopadanju s svojimi težavami</a></p></blockquote></p> Mon, 26 Apr 2021 08:45:00 +0000 Zoomifikacija življenja ob vseh slabih, prinaša tudi nekaj dobrih posledic Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.<p>"Tehnologija je nekaj enkratnega, a le, če jo znamo pravilno uporabljati," poudarja terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu Miha Kramli</p><p><p>Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in družabna omrežja dobro poznana. <strong>Miha Kramli</strong>, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.</p> <blockquote><p><em>"Ko delamo ob pomoči nove tehnologije, je narava toliko prizanesljiva, da začutimo utrujenost in naveličanost. Komaj čakamo, da naredimo odmor in da delo prekinemo. Kadar pa te tehnologije uporabljamo za sprostitev, ali na družabnih omrežjih ali igricah, takrat pa utrujenosti ne začutimo."</em></p></blockquote> <p>Naša in življenja naših otrok so vse bolj odvisna od novih tehnologij in tega nas ne sme biti strah, dodaja Kramli. Bati se moramo zasvojenosti.</p> <blockquote><p><em>"Starši kličejo in opozarjajo, da njihovi otroci po cele noči preživijo na telefonu in tablici, da opuščajo redno prehrano, higieno in druge družinske hišne obveznosti. Da ne govorimo o tem, da ne opravljajo obveznosti za šolo. Starši govorijo o skrhanih družinskih odnosih in porastu nasilja, kar je že opaženo in tudi potrjeno s statistiko v našem centru."</em></p></blockquote> <p>Pojasni še, kaj se ob vse pogostejši rabi tehnologij dogaja v naših možganih.</p> <blockquote><p><em>"V virtualnem svetu dobijo naši možgani zaradi hitrega preklapljanja med vsebinami izkušnjo, da lahko, ko nam nekaj ne ustreza, to v nekaj sekundah zamenjamo. V realnem svetu pa to ni mogoče. Ko se možgani navadijo, da sta v virtualnem okolju možni hitra menjava vsebin in celo regulacija občutkov, zelo težko sprejemajo realno. V virtualnem je lepo, realno pa je vse težje in vse bolj naporno. Zato imamo vse več mladih, ki so v virtualnem svetu živi, realnega pa ne zmorejo."</em></p></blockquote></p> 174769566 RTVSLO – Val 202 658 clean Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.<p>"Tehnologija je nekaj enkratnega, a le, če jo znamo pravilno uporabljati," poudarja terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu Miha Kramli</p><p><p>Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in družabna omrežja dobro poznana. <strong>Miha Kramli</strong>, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.</p> <blockquote><p><em>"Ko delamo ob pomoči nove tehnologije, je narava toliko prizanesljiva, da začutimo utrujenost in naveličanost. Komaj čakamo, da naredimo odmor in da delo prekinemo. Kadar pa te tehnologije uporabljamo za sprostitev, ali na družabnih omrežjih ali igricah, takrat pa utrujenosti ne začutimo."</em></p></blockquote> <p>Naša in življenja naših otrok so vse bolj odvisna od novih tehnologij in tega nas ne sme biti strah, dodaja Kramli. Bati se moramo zasvojenosti.</p> <blockquote><p><em>"Starši kličejo in opozarjajo, da njihovi otroci po cele noči preživijo na telefonu in tablici, da opuščajo redno prehrano, higieno in druge družinske hišne obveznosti. Da ne govorimo o tem, da ne opravljajo obveznosti za šolo. Starši govorijo o skrhanih družinskih odnosih in porastu nasilja, kar je že opaženo in tudi potrjeno s statistiko v našem centru."</em></p></blockquote> <p>Pojasni še, kaj se ob vse pogostejši rabi tehnologij dogaja v naših možganih.</p> <blockquote><p><em>"V virtualnem svetu dobijo naši možgani zaradi hitrega preklapljanja med vsebinami izkušnjo, da lahko, ko nam nekaj ne ustreza, to v nekaj sekundah zamenjamo. V realnem svetu pa to ni mogoče. Ko se možgani navadijo, da sta v virtualnem okolju možni hitra menjava vsebin in celo regulacija občutkov, zelo težko sprejemajo realno. V virtualnem je lepo, realno pa je vse težje in vse bolj naporno. Zato imamo vse več mladih, ki so v virtualnem svetu živi, realnega pa ne zmorejo."</em></p></blockquote></p> Mon, 19 Apr 2021 08:45:00 +0000 V virtualnem svetu je lepo, v realnem pa je vedno težje Skoraj natanko leto dni v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Nenehnim opozorilom navkljub pa so rezultati raziskave med študenti, ki so razkrili, da vsak četrti razmišlja o samomoru, minuli teden močno presenetili javnost.<p>"Raziskava kaže, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru, skoraj 90 odstotkov jih doživlja depresijo in anksiozna stanja. Bojim se, da bomo posledice ukrepov pri študentih opažali, ko ukrepov že zdavnaj ne bo več"</p><p><p>Skoraj natanko leto v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Ukrepi so namreč silovito posegli v njihova življenja prav v času, ko so socializacija, druženje, šolsko podporno okolje in vrstniki njihove razvojne potrebe. In medtem ko so mlajši otroci in tisti s posebnimi potrebami v javnosti še dobili glasne zagovornike, je bilo razumevanja za najstnike in mladostnike bistveno manj. Redko so se oglašali sami, na njihove stiske so opozarjali le redki profesorji, neopazne so bile študentske organizacije. Zato so v času, ko se je peščica dijakov prvič uprla na cestah in so se v medijih le pojavile prve izjave podpore, številni med njimi že doživljali resne stiske.</p> <p>Na stiske študentov je opozoril tudi <strong>dr. Tomaž Vec</strong>, vodja <a href="https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/studenti/psihosocialna-svetovalnica/">Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani</a>.</p> <p>Študenti se na svetovalnico obračajo s številnimi težavami – od težav pri učenju in ohranjanju koncentracije do samomorilnih misli. Raziskava, opravljena pri nas (NIZJ, Univerza na Primorskem in Filozofska fakulteta Uni v LJ), kaže, da kar 89 odstotkov študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja.</p> <blockquote><p><em>"Devetinosemdeset odstotkov je presunljiv podatek. Če pogledamo na povečevanje anksioznosti v Sloveniji na splošno med epidemijo, je to znašalo deset odstotkov. Vidimo, da se študentje težje znajdejo, da se je veliko več psihosomatike pojavilo pri njih, več težav z alkoholom, s psihoaktivnimi snovmi. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru."</em></p></blockquote> <p>Čeprav pričakovani so rezultati raziskave minuli teden močno presenetili javnost. Mladi bi nujno potrebovali vsestransko in sistematično pomoč, o kateri pa ni videti, da bi jo kdo vsaj že načrtoval. Čeprav gre tudi v tej starostni skupini – za življenja!</p> <p>Mladim so na voljo še:<br /> <a href="http://www.ff.um.si/studenti/psiholoska-svetovalnica.dot">Psihološka svetovalnica za študente v stiski</a><br /> <a href="https://www.svetovalnica.com/">Zavod Študentska svetovalnica</a><br /> <a href="http://www.dspm.si/contact.php">Društvo študentov psihologije Maribor</a><br /> <a href="https://www.skzp.si/covid-19/skupina-za-psp-prostovoljci/seznam-kontaktov-za-psihosocialno-podporo/">Slovenska krovna zveza za psihoterapijo</a></p> <p>Vse tiste, ki doživljate stiske, spomnimo, da so strokovnjaki s področja duševnega zdravja za razbremenilne pogovore na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji oz. tudi na brezplačni enotni številki <strong>080 51 00. </strong>Podrobnosti najdete na <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">spletni strani NIJZ</a>.</p></p> 174767863 RTVSLO – Val 202 549 clean Skoraj natanko leto dni v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Nenehnim opozorilom navkljub pa so rezultati raziskave med študenti, ki so razkrili, da vsak četrti razmišlja o samomoru, minuli teden močno presenetili javnost.<p>"Raziskava kaže, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru, skoraj 90 odstotkov jih doživlja depresijo in anksiozna stanja. Bojim se, da bomo posledice ukrepov pri študentih opažali, ko ukrepov že zdavnaj ne bo več"</p><p><p>Skoraj natanko leto v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Ukrepi so namreč silovito posegli v njihova življenja prav v času, ko so socializacija, druženje, šolsko podporno okolje in vrstniki njihove razvojne potrebe. In medtem ko so mlajši otroci in tisti s posebnimi potrebami v javnosti še dobili glasne zagovornike, je bilo razumevanja za najstnike in mladostnike bistveno manj. Redko so se oglašali sami, na njihove stiske so opozarjali le redki profesorji, neopazne so bile študentske organizacije. Zato so v času, ko se je peščica dijakov prvič uprla na cestah in so se v medijih le pojavile prve izjave podpore, številni med njimi že doživljali resne stiske.</p> <p>Na stiske študentov je opozoril tudi <strong>dr. Tomaž Vec</strong>, vodja <a href="https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/studenti/psihosocialna-svetovalnica/">Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani</a>.</p> <p>Študenti se na svetovalnico obračajo s številnimi težavami – od težav pri učenju in ohranjanju koncentracije do samomorilnih misli. Raziskava, opravljena pri nas (NIZJ, Univerza na Primorskem in Filozofska fakulteta Uni v LJ), kaže, da kar 89 odstotkov študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja.</p> <blockquote><p><em>"Devetinosemdeset odstotkov je presunljiv podatek. Če pogledamo na povečevanje anksioznosti v Sloveniji na splošno med epidemijo, je to znašalo deset odstotkov. Vidimo, da se študentje težje znajdejo, da se je veliko več psihosomatike pojavilo pri njih, več težav z alkoholom, s psihoaktivnimi snovmi. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru."</em></p></blockquote> <p>Čeprav pričakovani so rezultati raziskave minuli teden močno presenetili javnost. Mladi bi nujno potrebovali vsestransko in sistematično pomoč, o kateri pa ni videti, da bi jo kdo vsaj že načrtoval. Čeprav gre tudi v tej starostni skupini – za življenja!</p> <p>Mladim so na voljo še:<br /> <a href="http://www.ff.um.si/studenti/psiholoska-svetovalnica.dot">Psihološka svetovalnica za študente v stiski</a><br /> <a href="https://www.svetovalnica.com/">Zavod Študentska svetovalnica</a><br /> <a href="http://www.dspm.si/contact.php">Društvo študentov psihologije Maribor</a><br /> <a href="https://www.skzp.si/covid-19/skupina-za-psp-prostovoljci/seznam-kontaktov-za-psihosocialno-podporo/">Slovenska krovna zveza za psihoterapijo</a></p> <p>Vse tiste, ki doživljate stiske, spomnimo, da so strokovnjaki s področja duševnega zdravja za razbremenilne pogovore na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji oz. tudi na brezplačni enotni številki <strong>080 51 00. </strong>Podrobnosti najdete na <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">spletni strani NIJZ</a>.</p></p> Mon, 12 Apr 2021 08:45:00 +0000 Zaradi izgube študentskega dela so nekateri že morali opustiti študij Mojca Rodič je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor. <p>Zaradi slabe opreme in interneta novomeški romski otroci večinoma niso bili vključeni v pouk prek spleta, z zaprtjem šol pa so ostali brez učinkovite dodatne strokovne pomoči, spodbude, stikov s sošolci </p><p><p><strong>Mojca Rodič</strong> je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor.</p> <p>Že petnajst let so člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela NM pomemben del življenja romskih otrok v novomeških romskih naseljih. V običajnih časih so tja odhajali vsak delovnik in otrokom vseh starosti v skupnem dnevnem centru nudili pomoč pri učenju, a tudi pri razvijanju talentov, veščin in znanj, ki jih sicer ti otroci ne bi mogli biti deležni. Čeprav so vključeni v novomeške osnovne šole, se po pouku praviloma takoj vračajo v naselja in ostajajo brez druženja z drugimi sošolci in vrstniki, redkeje se vključujejo v obšolske dejavnosti, še redkeje v plačljive zunajšolske. Društvo zato zanje pomeni pomemben stik s svetom, ki jih še vedno povsem ne sprejema medse. In ker je izobrazba pomembna vstopnica v boljše življenje, je podpora pri šolanju romskih otrok zelo pomembna.</p> <p>Med tistimi, ki vrsto let pomagajo, da že najmlajši člani romskih naselij preživljajo kakovosten čas in so že od rane mladosti v stiku s slovenščino, pa da se šolarji lažje vklopijo v delo v šolah in tudi doma opravljajo šolske obveznosti, je tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Že dobro desetletje je članica tudi strokovna delavka in vodja Dnevnega centra Brezje <strong>Mojca Vegelj</strong>, ki pravi, da je najprej treba razumeti okoliščine, v katerih otroci v tamkajšnjih romskih naseljih živijo. Neenake možnosti, izjemno slabe razmere, nekoliko slabše poznavanje jezika, ki ni njihov materni jezik in ki ga v romskih naseljih v medsebojni komunikaciji praviloma ne govorijo, pa tudi drugačno vrednotenje izobrazbe, so nekaterim otrokom iz romskih naselij predvsem v času epidemijskih ukrepov postavili zelo velike ovire.</p> <p>Ko so se, predvsem po zelo dolgi odsotnosti iz šol v drugem valu, otroci spet vrnili v šole, člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela NM pa s svojimi dejavnostmi v romska naselja, se je močno čutilo, kako velike posledice je odsotnost pustila na otrocih. Družinam so znova lahko pomagali s svetovanji, razbremenilnimi pogovori, materialno pomočjo, oblačili, hrano ali opremo za dojenčke, ki so se v vmesnem času rodili. A Mojco Vegelj vsako vnovično šolanje od doma in prekinitev aktivnosti društva romskih naseljih močno skrbi.</p> <p>    </p> <p></p> <p></p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174767038' title='Ob+svetovnem+dnevu+Romov'></shortcode></p> 174766219 RTVSLO – Val 202 553 clean Mojca Rodič je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor. <p>Zaradi slabe opreme in interneta novomeški romski otroci večinoma niso bili vključeni v pouk prek spleta, z zaprtjem šol pa so ostali brez učinkovite dodatne strokovne pomoči, spodbude, stikov s sošolci </p><p><p><strong>Mojca Rodič</strong> je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor.</p> <p>Že petnajst let so člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela NM pomemben del življenja romskih otrok v novomeških romskih naseljih. V običajnih časih so tja odhajali vsak delovnik in otrokom vseh starosti v skupnem dnevnem centru nudili pomoč pri učenju, a tudi pri razvijanju talentov, veščin in znanj, ki jih sicer ti otroci ne bi mogli biti deležni. Čeprav so vključeni v novomeške osnovne šole, se po pouku praviloma takoj vračajo v naselja in ostajajo brez druženja z drugimi sošolci in vrstniki, redkeje se vključujejo v obšolske dejavnosti, še redkeje v plačljive zunajšolske. Društvo zato zanje pomeni pomemben stik s svetom, ki jih še vedno povsem ne sprejema medse. In ker je izobrazba pomembna vstopnica v boljše življenje, je podpora pri šolanju romskih otrok zelo pomembna.</p> <p>Med tistimi, ki vrsto let pomagajo, da že najmlajši člani romskih naselij preživljajo kakovosten čas in so že od rane mladosti v stiku s slovenščino, pa da se šolarji lažje vklopijo v delo v šolah in tudi doma opravljajo šolske obveznosti, je tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Že dobro desetletje je članica tudi strokovna delavka in vodja Dnevnega centra Brezje <strong>Mojca Vegelj</strong>, ki pravi, da je najprej treba razumeti okoliščine, v katerih otroci v tamkajšnjih romskih naseljih živijo. Neenake možnosti, izjemno slabe razmere, nekoliko slabše poznavanje jezika, ki ni njihov materni jezik in ki ga v romskih naseljih v medsebojni komunikaciji praviloma ne govorijo, pa tudi drugačno vrednotenje izobrazbe, so nekaterim otrokom iz romskih naselij predvsem v času epidemijskih ukrepov postavili zelo velike ovire.</p> <p>Ko so se, predvsem po zelo dolgi odsotnosti iz šol v drugem valu, otroci spet vrnili v šole, člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela NM pa s svojimi dejavnostmi v romska naselja, se je močno čutilo, kako velike posledice je odsotnost pustila na otrocih. Družinam so znova lahko pomagali s svetovanji, razbremenilnimi pogovori, materialno pomočjo, oblačili, hrano ali opremo za dojenčke, ki so se v vmesnem času rodili. A Mojco Vegelj vsako vnovično šolanje od doma in prekinitev aktivnosti društva romskih naseljih močno skrbi.</p> <p>    </p> <p></p> <p></p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174767038' title='Ob+svetovnem+dnevu+Romov'></shortcode></p> Mon, 05 Apr 2021 08:45:00 +0000 Šolanje prek starega telefona v sobi, prepolni glasnih družinskih članov Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.<p>"Sanja se nam, kako težko je mladim, stisk je toliko, da ne veš, o kateri bi se najprej pogovarjal," pove svetovalka na anonimni in brezplačni telefonski številki za pomoč otrokom in mladostnikom</p><p><p>Vse pogostejša so razmišljanja klicateljev o samomoru, kar je bilo še pred časom redkost, na katero so prostovoljce med izobraževanjem sicer usposobili, a s pripombo, da gre za le redke primere: <em>"Nihče si ni predstavljal, da bo v zadnjem letu resnih primerov, poskusov samomora in samomorilnih misli vsak mesec več. Nekateri imajo izdelane načrte, drugi iščejo pogum, kličejo nas prijatelji tistih, ki so v takih stiskah. Seveda so ti pogovori zelo različno tvegani in ne vemo, kaj bo oseba storila, a dejstvo je, da je teh primerov veliko več. In vedeti moramo, da nas pokliče le majhen odstotek tistih, ki tako razmišljajo, a že teh je veliko več."</em></p> <p>Povečuje se tudi nasilje, predvsem v družini, med njimi nikakor ne smemo spregledati spolnih zlorab, od neprimernega dotikanja, nadlegovanja, telesnih zlorab, tudi posilstev, opozarja svetovalka zaupnega telefona za otroke in mladostnike. Nerazumevanja, zanikanja, omalovaževanja in relativiziranja pomena in posledic spolnih zlorab je žal še zmeraj veliko. Prav tako je spregledano, da so med žrtvami pogosto tudi fantki. A sogovornica, ki o zlorabah nenehno posluša od tistih najranljivejših, ki so jih doživeli, je neomajna:</p> <blockquote><p><em>"To se dogaja, če si zatiskamo oči ali ne, in večino spolnih zlorab izvajajo osebe, ki jih poznamo – družinski člani, prijatelji. In samo predstavljajmo si, kako je bilo, ko so bili mesece ujeti z njimi v stanovanju, nekateri celo v istem prostoru. Kako je bilo tistim, ki so bili dobesedno ujeti z ljudmi, ki jih spolno zlorabljajo. In še vedno so."</em></p></blockquote> <p>In dileme, kaj narediti, so za otroke velikanske, saj so praviloma povsem odvisni od staršev. Prav tako nemoč čutijo svetovalci, saj gre za popolnoma anonimne klicatelje, ki jih ni mogoče izslediti in jim pomagati brez privolitve. Šola je pri odkrivanju zlorab zaradi vsakodnevnih stikov z odraslimi lahko v veliko pomoč. V času šolanja na daljavo tega seveda ni, prav tako mladi z veliko težavo ohranjajo pristne stike z vrstniki, saj to prek zaslonov niti slučajno ni tako preprosto, kot si mislimo odrasli, ki jim očitamo, da tako in tako samo še buljijo v zaslone.</p> <p>Svetovalka pri svojem delu opaža, da je med mladimi veliko samopoškodovanja, motenj hranjenja, duševnih stisk, anksioznosti, osamljenosti in slabe samopodobe, kar je pokazala tudi analiza klicev, ki so jo pred nekaj tedni naredili pri TOM telefonu. Te stiske se z vsakim tednom negotovosti še poglabljajo in se s koncem epidemije nikakor ne bodo končale oziroma nas, kot že dolgo opozarjajo psihiatri, po tej čaka še epidemija duševnih bolezni.</p> <blockquote><p><em>"Opažam k</em><em>opičenje različnih stisk. Otroci in mladostniki so čisto izgubljeni, sploh ne vedo, kako naprej. Čutim njihovo stisko, čutim, kako so na robu obupa. Res je grozno poslušati, ker niti ne veš, na kaj se osredotočiti, toliko stvari gre narobe."</em></p></blockquote> <p>In vendar, vsakdo lahko vsaj malo pomaga: <em>"Vsakdo lahko prisluhne, povedano vzame resno in ne sodi o stiski. Samo zato, ker smo bili nekoč morda v podobnem položaju, ne moremo vedeti, kako je nekomu drugemu v podobnem položaju. Vedno, ko imamo možnost nekomu biti taka opora, se moramo zavedati, kako je to pomembno in koliko dobrega lahko storimo s tem. Morda ga samo usmerimo na kak svetovalni telefon, saj je treba poiskati pomoč, a za prvi korak je opora druge osebe tisto, kar šteje največ!"</em></p> <p>Takšne so izkušnje in nasvet anonimne prostovoljke TOM telefona, namenjenega otrokom in mladostnikom. Ta deluje vsak dan med 12.00 in 20.00 na brezplačni telefonski številki 116 111 ali prek spleta. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so za pomoč in razbremenilne klice na voljo tudi drugim starostnim skupinam, in sicer na enotni številki 080 51 00 oziroma v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Delujejo pa tudi druge klicne številke, nekatere so dostopne 24 ur na dan. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.</p> <blockquote><p>Nedvomno bo v prihodnjih dneh pomoč potrebovalo več ljudi, a ta je dostopna in verjamemo, da bo pomagala vsaj nekoliko olajšati njihove oziroma vaše stiske. Če med epidemijo potrebujete psihološko pomoč, se lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Prilagamo <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">seznam telefonskih kontaktov</a> zdravstvenih domov za psihološko podporo.</p></blockquote></p> 174764442 RTVSLO – Val 202 656 clean Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.<p>"Sanja se nam, kako težko je mladim, stisk je toliko, da ne veš, o kateri bi se najprej pogovarjal," pove svetovalka na anonimni in brezplačni telefonski številki za pomoč otrokom in mladostnikom</p><p><p>Vse pogostejša so razmišljanja klicateljev o samomoru, kar je bilo še pred časom redkost, na katero so prostovoljce med izobraževanjem sicer usposobili, a s pripombo, da gre za le redke primere: <em>"Nihče si ni predstavljal, da bo v zadnjem letu resnih primerov, poskusov samomora in samomorilnih misli vsak mesec več. Nekateri imajo izdelane načrte, drugi iščejo pogum, kličejo nas prijatelji tistih, ki so v takih stiskah. Seveda so ti pogovori zelo različno tvegani in ne vemo, kaj bo oseba storila, a dejstvo je, da je teh primerov veliko več. In vedeti moramo, da nas pokliče le majhen odstotek tistih, ki tako razmišljajo, a že teh je veliko več."</em></p> <p>Povečuje se tudi nasilje, predvsem v družini, med njimi nikakor ne smemo spregledati spolnih zlorab, od neprimernega dotikanja, nadlegovanja, telesnih zlorab, tudi posilstev, opozarja svetovalka zaupnega telefona za otroke in mladostnike. Nerazumevanja, zanikanja, omalovaževanja in relativiziranja pomena in posledic spolnih zlorab je žal še zmeraj veliko. Prav tako je spregledano, da so med žrtvami pogosto tudi fantki. A sogovornica, ki o zlorabah nenehno posluša od tistih najranljivejših, ki so jih doživeli, je neomajna:</p> <blockquote><p><em>"To se dogaja, če si zatiskamo oči ali ne, in večino spolnih zlorab izvajajo osebe, ki jih poznamo – družinski člani, prijatelji. In samo predstavljajmo si, kako je bilo, ko so bili mesece ujeti z njimi v stanovanju, nekateri celo v istem prostoru. Kako je bilo tistim, ki so bili dobesedno ujeti z ljudmi, ki jih spolno zlorabljajo. In še vedno so."</em></p></blockquote> <p>In dileme, kaj narediti, so za otroke velikanske, saj so praviloma povsem odvisni od staršev. Prav tako nemoč čutijo svetovalci, saj gre za popolnoma anonimne klicatelje, ki jih ni mogoče izslediti in jim pomagati brez privolitve. Šola je pri odkrivanju zlorab zaradi vsakodnevnih stikov z odraslimi lahko v veliko pomoč. V času šolanja na daljavo tega seveda ni, prav tako mladi z veliko težavo ohranjajo pristne stike z vrstniki, saj to prek zaslonov niti slučajno ni tako preprosto, kot si mislimo odrasli, ki jim očitamo, da tako in tako samo še buljijo v zaslone.</p> <p>Svetovalka pri svojem delu opaža, da je med mladimi veliko samopoškodovanja, motenj hranjenja, duševnih stisk, anksioznosti, osamljenosti in slabe samopodobe, kar je pokazala tudi analiza klicev, ki so jo pred nekaj tedni naredili pri TOM telefonu. Te stiske se z vsakim tednom negotovosti še poglabljajo in se s koncem epidemije nikakor ne bodo končale oziroma nas, kot že dolgo opozarjajo psihiatri, po tej čaka še epidemija duševnih bolezni.</p> <blockquote><p><em>"Opažam k</em><em>opičenje različnih stisk. Otroci in mladostniki so čisto izgubljeni, sploh ne vedo, kako naprej. Čutim njihovo stisko, čutim, kako so na robu obupa. Res je grozno poslušati, ker niti ne veš, na kaj se osredotočiti, toliko stvari gre narobe."</em></p></blockquote> <p>In vendar, vsakdo lahko vsaj malo pomaga: <em>"Vsakdo lahko prisluhne, povedano vzame resno in ne sodi o stiski. Samo zato, ker smo bili nekoč morda v podobnem položaju, ne moremo vedeti, kako je nekomu drugemu v podobnem položaju. Vedno, ko imamo možnost nekomu biti taka opora, se moramo zavedati, kako je to pomembno in koliko dobrega lahko storimo s tem. Morda ga samo usmerimo na kak svetovalni telefon, saj je treba poiskati pomoč, a za prvi korak je opora druge osebe tisto, kar šteje največ!"</em></p> <p>Takšne so izkušnje in nasvet anonimne prostovoljke TOM telefona, namenjenega otrokom in mladostnikom. Ta deluje vsak dan med 12.00 in 20.00 na brezplačni telefonski številki 116 111 ali prek spleta. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so za pomoč in razbremenilne klice na voljo tudi drugim starostnim skupinam, in sicer na enotni številki 080 51 00 oziroma v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Delujejo pa tudi druge klicne številke, nekatere so dostopne 24 ur na dan. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.</p> <blockquote><p>Nedvomno bo v prihodnjih dneh pomoč potrebovalo več ljudi, a ta je dostopna in verjamemo, da bo pomagala vsaj nekoliko olajšati njihove oziroma vaše stiske. Če med epidemijo potrebujete psihološko pomoč, se lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Prilagamo <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne">seznam telefonskih kontaktov</a> zdravstvenih domov za psihološko podporo.</p></blockquote></p> Mon, 29 Mar 2021 08:45:00 +0000 Otroci so ves dan ujeti v prostoru s tistim, ki jih spolno zlorablja Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre za zbir izkušenj iz terena, zbranih pri številnih neodvisnih nevladnih organizacijah, ki že dobri dve desetletji delujejo z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020, ki je bilo predstavljeno pred kratkim, so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, pod okriljem katere poteka tudi Botrstvo.<p>Že zdaj je na Irskem vsak tretji prebivalec zavetišč za brezdomne otrok, tveganju revščine zaradi epidemije bo verjetno izpostavljenih 125–130 milijonov ljudi</p><p><p>Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre namreč za mrežo neodvisnih nevladnih organizacij, ki že dobri dve desetletji delujejo na področju boja proti revščini in socialni izključenosti, in sicer z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. Presenetljiv je podatek, da si na primer eden od desetih Avstrijcev ne more privoščiti, da bi enkrat na mesec povabil na večerjo prijatelje ali sorodnike. Še bolj, da je na Irskem eden od treh ljudi v namestitvi za brezdomne otrok. Nacionalna poročila opozarjajo na nove skupine tveganja revščine: brezdomce, mlade – zlasti tiste, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo oz. niso zaposleni, velike družine, LGBT-skupnosti, ki se v nekaterih državah spoprijemajo z naraščajočo diskriminacijo, povečuje pa se tudi revščina oskrbovalcev in oskrbovalk. Naraščajoči problem predstavlja tudi vse večje zadolževanje.</p> <p>In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020 so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste - Polje, pod pokroviteljstvom katere poteka tudi Botrstvo.</p> <p>Poročilo, ki ga je sestavilo 28 evropskih mrež nevladnih organizacij, vključuje tudi priporočila, kako najranljivejše zaščititi pred revščino. Med drugim predlagajo velikopotezen akcijski načrt za uresničitev socialnih pravic; evropsko strategijo boja proti revščini, ki bo zagotavljala pravico do dostojnega življenja; pravico do dostojnega dohodka za vsakogar za vse življenje in pa pravico dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih, skrbstvenih in socialnih storitev ter izobraževanja, stanovanja in oskrbe z energijo. V slovenskem prevodu je poročilo dostopno <a href="https://www.mirovni-institut.si/eapn-bo-na-spletni-konferenci-predstavila-porocilo-o-revscini-v-eu-tudi-v-sloveniji/">tukaj</a>.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174762689 RTVSLO – Val 202 532 clean Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre za zbir izkušenj iz terena, zbranih pri številnih neodvisnih nevladnih organizacijah, ki že dobri dve desetletji delujejo z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020, ki je bilo predstavljeno pred kratkim, so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, pod okriljem katere poteka tudi Botrstvo.<p>Že zdaj je na Irskem vsak tretji prebivalec zavetišč za brezdomne otrok, tveganju revščine zaradi epidemije bo verjetno izpostavljenih 125–130 milijonov ljudi</p><p><p>Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre namreč za mrežo neodvisnih nevladnih organizacij, ki že dobri dve desetletji delujejo na področju boja proti revščini in socialni izključenosti, in sicer z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. Presenetljiv je podatek, da si na primer eden od desetih Avstrijcev ne more privoščiti, da bi enkrat na mesec povabil na večerjo prijatelje ali sorodnike. Še bolj, da je na Irskem eden od treh ljudi v namestitvi za brezdomne otrok. Nacionalna poročila opozarjajo na nove skupine tveganja revščine: brezdomce, mlade – zlasti tiste, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo oz. niso zaposleni, velike družine, LGBT-skupnosti, ki se v nekaterih državah spoprijemajo z naraščajočo diskriminacijo, povečuje pa se tudi revščina oskrbovalcev in oskrbovalk. Naraščajoči problem predstavlja tudi vse večje zadolževanje.</p> <p>In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020 so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste - Polje, pod pokroviteljstvom katere poteka tudi Botrstvo.</p> <p>Poročilo, ki ga je sestavilo 28 evropskih mrež nevladnih organizacij, vključuje tudi priporočila, kako najranljivejše zaščititi pred revščino. Med drugim predlagajo velikopotezen akcijski načrt za uresničitev socialnih pravic; evropsko strategijo boja proti revščini, ki bo zagotavljala pravico do dostojnega življenja; pravico do dostojnega dohodka za vsakogar za vse življenje in pa pravico dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih, skrbstvenih in socialnih storitev ter izobraževanja, stanovanja in oskrbe z energijo. V slovenskem prevodu je poročilo dostopno <a href="https://www.mirovni-institut.si/eapn-bo-na-spletni-konferenci-predstavila-porocilo-o-revscini-v-eu-tudi-v-sloveniji/">tukaj</a>.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 22 Mar 2021 09:45:00 +0000 Otrok ne morem nahraniti s koščkom zidu ali s kljuko 15-letna Lana se bori s hudo boleznijo mišic,13-letni Miji življenje kroji epilepsija, 8-letni Lars pa je otrok s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. Ob tem se je njihovemu očetu zdravstveno stanje po poškodbi, s katero je vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je že invalidsko upokojen.<p>Izčrpana mama sama v celoti neguje hudo bolna dva otroka in komaj pokretnega moža. Z mizernimi dohodki zmanjkuje že za mleko, selitev v stanovanje brez stopnic pa bi bila mogoča le, če bi se zgodil čudež … </p><p><p>Skoraj vsako leto življenja družini prinese novo hudo preizkušnjo. Petnajstletna Lana je pred dobrim letom zbolela za hudo boleznijo mišičnega stika, 13-letni Miji nekaj zadnjih let življenje kroji epilepsija, najmlajši, 8-letni Lars pa se je že rodil s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. In tudi zdravstveno stanje očeta se je po poškodbi iz mladosti, s katero je prej vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je bil pred kratkim invalidsko upokojen.</p> <p><em>"Trije od petih članov družine potrebujejo 24-urno nego, pomoč, nadzor, tako da je zelo težko,"</em> priznava sogovornica, ki povsem sama skrbi še za svoje ostarele starše. Ves dan in tudi vsa noč sta zato namenjena negi in pomoči trem družinskim članom s hudimi invalidnostmi.</p> <blockquote><p><em>"Zjutraj je treba najprej umiti in preobleči moža, nato sina, na koncu pomagati še hčerki …"</em></p></blockquote> <h4>Niti za trenutek ga ne smemo spustiti izpred oči</h4> <p>Lars je najmlajši otrok. Da z njim nekaj ni v redu, so opazili takoj ob rojstvu. Ima neozdravljive razvojne motnje, ki zahtevajo nenehno pozornost, nadzor, terapije in prilagoditve: <em>"Ima senzorne težave, zapoznel razvoj, težave z govorom, hiperaktivnost, potrebuje nenehen nadzor, saj se ne boji višine, globine, lahko bi odprl okno in padel skozenj, na cesti se ne ustavi, ne sliši, ne zna se obleči, sleči, nenehno potrebuje spodbudo, vodenje, nadzor, tudi ponoči, ko se zbuja, vstaja, potrebuje spremstvo na stranišče … to je zelo izčrpavajoče."</em></p> <h4>Lana ne zmore več brez vozička</h4> <p>Če je najmlajši Lars otrok s posebnostmi od rojstva in ima Mija težave z epilepsijo že nekaj let, pa je bila bolezen najstarejše Lane, odkrita lani, nepričakovan in hud udarec: <em>"Njene mišice vse bolj slabijo, vse bolj je utrujena, težko se premika, umiva, ne more se več sprehoditi po ulici, ne more v trgovino, niti pet zvezkov hkrati ne more več nesti, ko gremo kam, uporabljamo invalidski voziček, vsak dan mora vzeti deset ali enajst tablet,"</em> našteva mama. Teh Laninih 11 tablet dnevno je samo del vsakodnevne lekarniške rutine. Za katero mora v celoti skrbeti naša sogovornica: <em>"Za moža jih je 13, vključno z obliži, jaz jih jemljem osem, Mija pa jemlje eno za epilepsijo, vendar mora imeti zdravila za morebiten napad nenehno s seboj."</em></p> <h4>Nihče od otrok se ne more vrniti v šolo, vsi za šolanje potrebujejo mamino pomoč</h4> <p>Ob vse zahtevnejši negi treh invalidnih, težko pokretnih oz. nenehnega nadzora potrebnih družinskih članov mama že več kot leto dni nase prevzema tudi vse breme šolanja na daljavo, saj se prav zaradi svojega in očetovega zdravstvenega stanja otroci ne smejo vrniti v šolo. Težko je bilo že prej, ko je bil tak pouk dobro organiziran za vse, zdaj, ko sistemskih prilagoditev ni več, je še težje: "<em>Ena deklica iz šole dobiva navodila in pomoč, druga nič, znajti se moramo sami. Z Larsom pa tako ali tako vse, vključno s terapijami, izvajam sama doma."</em> Tako je breme šolanja in razvoja povsem odvisno od iznajdljivosti in vztrajnosti mame, ki pomaga vsem trem. Sploh Mija ima, odkar jemlje redno terapijo proti epilepsiji, močno zmanjšane učne sposobnosti: <em>"Zdravila zelo vplivajo na njeno razmišljanje, razumevanje, pomnjenje. Odkar jih jemlje, so težave. Bile so že prej, ko je bil pouk v šoli, zdaj, ko smo že dobro leto doma in je vse na daljavo, pa je vse še bistveno težje."</em></p> <h4>Stanovanje ni primerno, a ostali bi brez strehe nad glavo</h4> <p>Delo negovalke, gospodinjska dela, pomoč pri šolanju na daljavo in izvajanje terapij za Larsa je toliko težje, ker živijo v sicer lepem najemniškem stanovanju, ki pa je za tako hude invalide neprimerno. Pred nekaj meseci, v času precej ostrih omejitev, so namreč zelo na hitro morali zapustiti prejšnje najemniško stanovanje, ki je bilo večje in pritlično, a druge izbire niso imeli:</p> <blockquote><p><em>"Morali smo najeti to stanovanje, ker nismo imeli kam, ostali bi dobesedno brez strehe nad glavo. Vem, da ni idealno, vem, da ni primerno za invalide, vem, da ima stopnice, a druge izbire nismo imeli. Stanovanj ni."</em></p></blockquote> <h4>Nekaj stopnic je zanje kot gora</h4> <p>Ta dom je bistveno premajhen zanje, dekleti imata pograd, ki je v primeru Mijinega epileptičnega napada neprimeren, zahtevno nego komaj pokretnih članov je skoraj nemogoče opraviti v miniaturni kopalnici, zato jo mama po večini opravi na postelji, ki za to ni primerno opremljena, a ustrezne nimajo kam dati. Utesnjen prostor brez mirnih kotičkov in možnosti za ustaljeni red pa pri Larsu sproža hud nemir in čustvene izbruhe. In tistih nekaj stopnic do stanovanja je zanje kot gora:</p> <blockquote><p><em>"Posebej mož jih nikakor ne zmore. Čeprav se ves nasloni name in nosim večino njegove teže, ga stopnice neznosno utrudijo. Preden pride ven, bi skorajda že potreboval posteljo za počitek. Za nekoga je pet stopnic malo, za nas je pa to res hudo. Dokler ne vidiš človeka, kako se muči z njimi, s temi petimi stopnicami, ne moreš verjeti, da je to tak problem. In mi imamo kar dva taka. In še Larsa, ki ga ne moreš pustiti brez nadzora, ker zakoraka, kot da jih ni …"</em></p></blockquote> <h4>Včasih Lars sklene rokice in prosi za še mleka</h4> <p>V to usodo utesnjenega najemniškega stanovanja je petčlanska družina povsem ujeta. Za selitev v primernejše namreč nimajo sredstev, očetova invalidnina je mizerna, mama ob treh hudih invalidih seveda ne more v službo: <em>"Službo sem morala pustiti, ker so zdaj doma že trije težki invalidi. Finančno je to seveda slabo, krpamo iz meseca v mesec, za nas je tudi 20 evrov za pot v Ljubljano, kjer imamo zdravnike, zelo veliko. Vedno smo v stiski, ko je treba plačati mesečne stroške. Težava je nakup hrane, veliko je potrebujemo, predvsem mleka. Najraje bi videli, da bi se dalo vse skuhati na mleku,"</em> se v zadregi zasmeji mama: <em>"Saj vem, da toliko mleka ni zdravo, ampak pri nas ga takoj zmanjka. Sin ga vsaj poldrugi liter porabi za pripravo kosmičev ali čokolina, pije ga tudi samega, prosi zanj, 'prosim, prosim' in sklene rokice … Tudi hčerki ga imata radi, vse mlečno imata radi. Tudi sir imata radi, samo sira si ne moremo privoščiti,"</em> je neprijetno priznati njihovi mami.</p> <h4>Če nam kdo podari svinčnik, bomo mi lahko kupili še kakšno jajce</h4> <p>Poleg hrane bi jim prišel prav tudi material za izvajanje terapij, ki jih potrebujejo vsi trije otroci: papir, barvice, mape, drug material, mama bi si zase in za svojo dušo zelo želela slikarski material, saj si kot nesojena slikarka potrebščin za lastno ustvarjanje seveda ne more kupiti. Želijo si družabnih iger, saj se otroci ne morejo igrati z vrstniki, Mija si močno želi kolo, prav bi prišlo tudi mami … A povsod se varčuje, že najmanjši izdatek je zanje velik, vsaka stvar je preračunana do centa:</p> <blockquote><p><em>"Če nam kdo podari svinčnike, bomo s tako prihranjenim denarjem kaj kupili, pa tudi, če le eno jajce. Ali pa se bo nabralo za kakšno položnico, nekaj se bo poplačalo."</em></p></blockquote> <h4>Nedosegljivi, a tako želeni nutela, pica, sir …</h4> <p>In če se najprej plačajo položnice, za hrano nikoli ne ostane dovolj, sploh ne za izpolnitev otroških želja: <em>"Joooj, nutela, zakon, največje oči imajo takrat, ko lahko kupimo nutelo,"</em> se obraz razjasni mami, ko podoživlja otroško radost ob tem sladkem, a zanje težko dosegljivem namazu. <em>"Pa zelo radi imajo pico, najraje od vsega bi to jedli, ampak ne moremo niti sestavin kupiti, kaj šele, da bi lahko naročili pico na dom!"</em></p> <h4>Nam lahko pomaga samo čudež</h4> <p>Najemnina, četudi je subvencionirana, je skupaj s stroški bivanja in nekaj krediti zanje neobvladljiv strošek. Stisko veča vse slabše zdravstveno stanje moža oziroma očeta, pa povsem nepredvidljiv razvoj Lanine bolezni in dejstvo, da Lars nikoli ne bo mogel samostojno živeti in skrbeti zase. Zato bi si najbolj od vsega želeli preselitev v stanovanje, kjer bi bilo življenje vsaj znosnejše: <em>"Mi vemo, da zdravje je, kakršno je. Lahko samo prosimo, da bo boljše, in upamo, da ne bo slabše. Če bi se lahko znebili kreditov, ki nas bodo 'tepli' še tri leta ali pa če bi se lahko znebili najemnine, pa bi nam to zelo olajšalo življenje. Potem bi lahko normalno živeli. A, žal, za to ni nobene možnosti, razen čudeža,"</em> z grenkobo v glasu pove mama.</p> <h4>To bi bila nebesa! Ne zame, za moje …</h4> <p>In čeprav bi bilo čudež že kakršno koli izboljšanje njihovih življenj, ima sogovornica, negovalka štirih družinskih članov, ki so vse bolj odvisni od tega, koliko bo zmoglo njeno drobno, utrujeno telo, ta čudež vsaj v svojih sanjah že povsem izrisan: <em>"Če bi imeli nekaj s kuhinjo in tremi sobicami, samo toliko, kot res potrebujemo, nič več. Pa da bi bilo povsem na ravnem in bi lahko imeli neki majhen, ograjen košček zemlje. Da bi lahko bili zunaj. To bi bila za mojo družino nebesa! Ne zame, za moje … to je želja, ki ne bo izpolnjena, ampak …"</em> mami zmanjka besed.</p> <p>Mama, drobna, simpatična, pozitivna borka, neutrudna negovalka, gospodinja, terapevtka, učiteljica, pomočnica, ki povsem brez tuje pomoči vsakodnevno skrbi zanje, na svojem telesu že čuti posledice velikega psihičnega in (pre)težkega fizičnega bremena, ki ga je prevzela. Doslej je še zmogla. A brez pomoči bo ta petčlanska družina ostala povsem ujeta v usodo bolezni in v utesnjeno najemniško stanovanje.</p> <blockquote> <p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p>Družini Lane, Mije in Larsa lahko pomagate <strong>s SMS-sporočili</strong> z geslom <strong>BOTER5</strong> (pisano brez presledka) poslanim na številko <strong>1919</strong>. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo <strong>BOTER10</strong>. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za boljšo prihodnost te družine.</p> <p><strong>Družina poleg hrane (najlažja je donacija z vrednostnimi boni za trgovine s prehrano) potrebuje tudi oblačila, dve ženski kolesi, manjšo mladinsko posteljo, material za ustvarjalne terapije, zelo pa si želijo tudi družabne igre</strong>. Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste - Polje na telefonsko številko 070/698-642, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: <a href="mailto:jana.vidic@rtvslo.si">jana.vidic@rtvslo.si</a>.</p> <p> </blockquote> <p><strong>Donacije v poljubnem znesku se zbirajo tukaj:</strong></p> <div> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </div></p> 174760822 RTVSLO – Val 202 731 clean 15-letna Lana se bori s hudo boleznijo mišic,13-letni Miji življenje kroji epilepsija, 8-letni Lars pa je otrok s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. Ob tem se je njihovemu očetu zdravstveno stanje po poškodbi, s katero je vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je že invalidsko upokojen.<p>Izčrpana mama sama v celoti neguje hudo bolna dva otroka in komaj pokretnega moža. Z mizernimi dohodki zmanjkuje že za mleko, selitev v stanovanje brez stopnic pa bi bila mogoča le, če bi se zgodil čudež … </p><p><p>Skoraj vsako leto življenja družini prinese novo hudo preizkušnjo. Petnajstletna Lana je pred dobrim letom zbolela za hudo boleznijo mišičnega stika, 13-letni Miji nekaj zadnjih let življenje kroji epilepsija, najmlajši, 8-letni Lars pa se je že rodil s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. In tudi zdravstveno stanje očeta se je po poškodbi iz mladosti, s katero je prej vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je bil pred kratkim invalidsko upokojen.</p> <p><em>"Trije od petih članov družine potrebujejo 24-urno nego, pomoč, nadzor, tako da je zelo težko,"</em> priznava sogovornica, ki povsem sama skrbi še za svoje ostarele starše. Ves dan in tudi vsa noč sta zato namenjena negi in pomoči trem družinskim članom s hudimi invalidnostmi.</p> <blockquote><p><em>"Zjutraj je treba najprej umiti in preobleči moža, nato sina, na koncu pomagati še hčerki …"</em></p></blockquote> <h4>Niti za trenutek ga ne smemo spustiti izpred oči</h4> <p>Lars je najmlajši otrok. Da z njim nekaj ni v redu, so opazili takoj ob rojstvu. Ima neozdravljive razvojne motnje, ki zahtevajo nenehno pozornost, nadzor, terapije in prilagoditve: <em>"Ima senzorne težave, zapoznel razvoj, težave z govorom, hiperaktivnost, potrebuje nenehen nadzor, saj se ne boji višine, globine, lahko bi odprl okno in padel skozenj, na cesti se ne ustavi, ne sliši, ne zna se obleči, sleči, nenehno potrebuje spodbudo, vodenje, nadzor, tudi ponoči, ko se zbuja, vstaja, potrebuje spremstvo na stranišče … to je zelo izčrpavajoče."</em></p> <h4>Lana ne zmore več brez vozička</h4> <p>Če je najmlajši Lars otrok s posebnostmi od rojstva in ima Mija težave z epilepsijo že nekaj let, pa je bila bolezen najstarejše Lane, odkrita lani, nepričakovan in hud udarec: <em>"Njene mišice vse bolj slabijo, vse bolj je utrujena, težko se premika, umiva, ne more se več sprehoditi po ulici, ne more v trgovino, niti pet zvezkov hkrati ne more več nesti, ko gremo kam, uporabljamo invalidski voziček, vsak dan mora vzeti deset ali enajst tablet,"</em> našteva mama. Teh Laninih 11 tablet dnevno je samo del vsakodnevne lekarniške rutine. Za katero mora v celoti skrbeti naša sogovornica: <em>"Za moža jih je 13, vključno z obliži, jaz jih jemljem osem, Mija pa jemlje eno za epilepsijo, vendar mora imeti zdravila za morebiten napad nenehno s seboj."</em></p> <h4>Nihče od otrok se ne more vrniti v šolo, vsi za šolanje potrebujejo mamino pomoč</h4> <p>Ob vse zahtevnejši negi treh invalidnih, težko pokretnih oz. nenehnega nadzora potrebnih družinskih članov mama že več kot leto dni nase prevzema tudi vse breme šolanja na daljavo, saj se prav zaradi svojega in očetovega zdravstvenega stanja otroci ne smejo vrniti v šolo. Težko je bilo že prej, ko je bil tak pouk dobro organiziran za vse, zdaj, ko sistemskih prilagoditev ni več, je še težje: "<em>Ena deklica iz šole dobiva navodila in pomoč, druga nič, znajti se moramo sami. Z Larsom pa tako ali tako vse, vključno s terapijami, izvajam sama doma."</em> Tako je breme šolanja in razvoja povsem odvisno od iznajdljivosti in vztrajnosti mame, ki pomaga vsem trem. Sploh Mija ima, odkar jemlje redno terapijo proti epilepsiji, močno zmanjšane učne sposobnosti: <em>"Zdravila zelo vplivajo na njeno razmišljanje, razumevanje, pomnjenje. Odkar jih jemlje, so težave. Bile so že prej, ko je bil pouk v šoli, zdaj, ko smo že dobro leto doma in je vse na daljavo, pa je vse še bistveno težje."</em></p> <h4>Stanovanje ni primerno, a ostali bi brez strehe nad glavo</h4> <p>Delo negovalke, gospodinjska dela, pomoč pri šolanju na daljavo in izvajanje terapij za Larsa je toliko težje, ker živijo v sicer lepem najemniškem stanovanju, ki pa je za tako hude invalide neprimerno. Pred nekaj meseci, v času precej ostrih omejitev, so namreč zelo na hitro morali zapustiti prejšnje najemniško stanovanje, ki je bilo večje in pritlično, a druge izbire niso imeli:</p> <blockquote><p><em>"Morali smo najeti to stanovanje, ker nismo imeli kam, ostali bi dobesedno brez strehe nad glavo. Vem, da ni idealno, vem, da ni primerno za invalide, vem, da ima stopnice, a druge izbire nismo imeli. Stanovanj ni."</em></p></blockquote> <h4>Nekaj stopnic je zanje kot gora</h4> <p>Ta dom je bistveno premajhen zanje, dekleti imata pograd, ki je v primeru Mijinega epileptičnega napada neprimeren, zahtevno nego komaj pokretnih članov je skoraj nemogoče opraviti v miniaturni kopalnici, zato jo mama po večini opravi na postelji, ki za to ni primerno opremljena, a ustrezne nimajo kam dati. Utesnjen prostor brez mirnih kotičkov in možnosti za ustaljeni red pa pri Larsu sproža hud nemir in čustvene izbruhe. In tistih nekaj stopnic do stanovanja je zanje kot gora:</p> <blockquote><p><em>"Posebej mož jih nikakor ne zmore. Čeprav se ves nasloni name in nosim večino njegove teže, ga stopnice neznosno utrudijo. Preden pride ven, bi skorajda že potreboval posteljo za počitek. Za nekoga je pet stopnic malo, za nas je pa to res hudo. Dokler ne vidiš človeka, kako se muči z njimi, s temi petimi stopnicami, ne moreš verjeti, da je to tak problem. In mi imamo kar dva taka. In še Larsa, ki ga ne moreš pustiti brez nadzora, ker zakoraka, kot da jih ni …"</em></p></blockquote> <h4>Včasih Lars sklene rokice in prosi za še mleka</h4> <p>V to usodo utesnjenega najemniškega stanovanja je petčlanska družina povsem ujeta. Za selitev v primernejše namreč nimajo sredstev, očetova invalidnina je mizerna, mama ob treh hudih invalidih seveda ne more v službo: <em>"Službo sem morala pustiti, ker so zdaj doma že trije težki invalidi. Finančno je to seveda slabo, krpamo iz meseca v mesec, za nas je tudi 20 evrov za pot v Ljubljano, kjer imamo zdravnike, zelo veliko. Vedno smo v stiski, ko je treba plačati mesečne stroške. Težava je nakup hrane, veliko je potrebujemo, predvsem mleka. Najraje bi videli, da bi se dalo vse skuhati na mleku,"</em> se v zadregi zasmeji mama: <em>"Saj vem, da toliko mleka ni zdravo, ampak pri nas ga takoj zmanjka. Sin ga vsaj poldrugi liter porabi za pripravo kosmičev ali čokolina, pije ga tudi samega, prosi zanj, 'prosim, prosim' in sklene rokice … Tudi hčerki ga imata radi, vse mlečno imata radi. Tudi sir imata radi, samo sira si ne moremo privoščiti,"</em> je neprijetno priznati njihovi mami.</p> <h4>Če nam kdo podari svinčnik, bomo mi lahko kupili še kakšno jajce</h4> <p>Poleg hrane bi jim prišel prav tudi material za izvajanje terapij, ki jih potrebujejo vsi trije otroci: papir, barvice, mape, drug material, mama bi si zase in za svojo dušo zelo želela slikarski material, saj si kot nesojena slikarka potrebščin za lastno ustvarjanje seveda ne more kupiti. Želijo si družabnih iger, saj se otroci ne morejo igrati z vrstniki, Mija si močno želi kolo, prav bi prišlo tudi mami … A povsod se varčuje, že najmanjši izdatek je zanje velik, vsaka stvar je preračunana do centa:</p> <blockquote><p><em>"Če nam kdo podari svinčnike, bomo s tako prihranjenim denarjem kaj kupili, pa tudi, če le eno jajce. Ali pa se bo nabralo za kakšno položnico, nekaj se bo poplačalo."</em></p></blockquote> <h4>Nedosegljivi, a tako želeni nutela, pica, sir …</h4> <p>In če se najprej plačajo položnice, za hrano nikoli ne ostane dovolj, sploh ne za izpolnitev otroških želja: <em>"Joooj, nutela, zakon, največje oči imajo takrat, ko lahko kupimo nutelo,"</em> se obraz razjasni mami, ko podoživlja otroško radost ob tem sladkem, a zanje težko dosegljivem namazu. <em>"Pa zelo radi imajo pico, najraje od vsega bi to jedli, ampak ne moremo niti sestavin kupiti, kaj šele, da bi lahko naročili pico na dom!"</em></p> <h4>Nam lahko pomaga samo čudež</h4> <p>Najemnina, četudi je subvencionirana, je skupaj s stroški bivanja in nekaj krediti zanje neobvladljiv strošek. Stisko veča vse slabše zdravstveno stanje moža oziroma očeta, pa povsem nepredvidljiv razvoj Lanine bolezni in dejstvo, da Lars nikoli ne bo mogel samostojno živeti in skrbeti zase. Zato bi si najbolj od vsega želeli preselitev v stanovanje, kjer bi bilo življenje vsaj znosnejše: <em>"Mi vemo, da zdravje je, kakršno je. Lahko samo prosimo, da bo boljše, in upamo, da ne bo slabše. Če bi se lahko znebili kreditov, ki nas bodo 'tepli' še tri leta ali pa če bi se lahko znebili najemnine, pa bi nam to zelo olajšalo življenje. Potem bi lahko normalno živeli. A, žal, za to ni nobene možnosti, razen čudeža,"</em> z grenkobo v glasu pove mama.</p> <h4>To bi bila nebesa! Ne zame, za moje …</h4> <p>In čeprav bi bilo čudež že kakršno koli izboljšanje njihovih življenj, ima sogovornica, negovalka štirih družinskih članov, ki so vse bolj odvisni od tega, koliko bo zmoglo njeno drobno, utrujeno telo, ta čudež vsaj v svojih sanjah že povsem izrisan: <em>"Če bi imeli nekaj s kuhinjo in tremi sobicami, samo toliko, kot res potrebujemo, nič več. Pa da bi bilo povsem na ravnem in bi lahko imeli neki majhen, ograjen košček zemlje. Da bi lahko bili zunaj. To bi bila za mojo družino nebesa! Ne zame, za moje … to je želja, ki ne bo izpolnjena, ampak …"</em> mami zmanjka besed.</p> <p>Mama, drobna, simpatična, pozitivna borka, neutrudna negovalka, gospodinja, terapevtka, učiteljica, pomočnica, ki povsem brez tuje pomoči vsakodnevno skrbi zanje, na svojem telesu že čuti posledice velikega psihičnega in (pre)težkega fizičnega bremena, ki ga je prevzela. Doslej je še zmogla. A brez pomoči bo ta petčlanska družina ostala povsem ujeta v usodo bolezni in v utesnjeno najemniško stanovanje.</p> <blockquote> <p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p>Družini Lane, Mije in Larsa lahko pomagate <strong>s SMS-sporočili</strong> z geslom <strong>BOTER5</strong> (pisano brez presledka) poslanim na številko <strong>1919</strong>. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo <strong>BOTER10</strong>. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za boljšo prihodnost te družine.</p> <p><strong>Družina poleg hrane (najlažja je donacija z vrednostnimi boni za trgovine s prehrano) potrebuje tudi oblačila, dve ženski kolesi, manjšo mladinsko posteljo, material za ustvarjalne terapije, zelo pa si želijo tudi družabne igre</strong>. Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste - Polje na telefonsko številko 070/698-642, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: <a href="mailto:jana.vidic@rtvslo.si">jana.vidic@rtvslo.si</a>.</p> <p> </blockquote> <p><strong>Donacije v poljubnem znesku se zbirajo tukaj:</strong></p> <div> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </div></p> Mon, 15 Mar 2021 09:45:00 +0000 Lana, Mija, Lars in njihov komaj pokretni oče vse bolj odvisni od mamine 24-urne nege V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.<p>Ženske praviloma pozneje obupajo in prej poiščejo pomoč, kažejo dolgoletne izkušnje Anite Ogulin. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko</p><p><p><em>"Ugotavljamo, da ženske v krizah prevzemajo preveč bremena nase, da ga ne zmorejo, da zato tudi zbolevajo,</em><em>"</em> opozarja <strong>Anita Ogulin</strong>, predsednica ZPM Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. In čeprav so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok, njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena.</p> <blockquote><p><em>"Moški so v preštevilnih primerih dobesedno zamrznili, ženske so bile tiste, ki so morale po pomoč, a ta je tudi zanje predstavljala veliko breme. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš otroku dati najnujnejšega, da ne moreš obdržati ali najti službe, da sploh ne vidiš več, kako naprej, je namreč nepopisno težko." </em></p></blockquote> <p>Spomni se mame treh otrok iz družine, kjer je najprej izgubil službo mož, nekoliko pozneje je izvedela, da odpoved čaka tudi njo. Čeprav so ji ponudili pomoč več programov, ki potekajo pod pokroviteljstvom ZPM Moste - Polje, je mama dan po obisku storila samomor. "<em>Stiske žensk v času kriz so nepredstavljive in trajajo še danes.</em><em>"</em></p> <p>Ženske dobrobit drugih družinskih članov pogosto postavijo pred vse svoje želje in potrebe, tudi za ceno lastnega zdravja: <em>"Spomnim se mame treh deklic, ki je po družinski tragediji ostala sama. V službo je hodila izključno ponoči, da je čez dan lahko skrbela zanje. To je trajalo nekaj let, nato je neozdravljivo zbolela tudi sama.</em><em>"</em></p> <p>V zadnjem letu epidemioloških ukrepov so se v stiskah znašli tudi izobraženi ljudje, ki prej nikoli niso prosili za pomoč: <em>"Sram jih je, da ne zmorejo več poskrbeti za preživetje, čeprav so prej zmogli, morda zgolj za osnovno, a so.</em><em>"</em> Vse več je resnih posledic tudi na duševnem zdravju, opozarja sogovornica:</p> <blockquote><p><em>"Akademsko izobražena mamica je hkrati z izgubo službe izgubila tudi svojo socialno mrežo. Čez nekaj mesecev ni zmogla več poskrbeti ne zase, ne za gospodinjstvo, ne za svoje otroke, izgubila je stik s sabo. In takih primerov je veliko.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>In kadar starši iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo opravljati svojih vlog, velikokrat breme prevzemajo stari starši, še posebej babice. Kadar to ni mogoče, pa so pogosto deklice in dekleta tista, ki prevzemajo starševske, še posebej pa gospodinjske obveznosti:</p> <blockquote><p><em>"Skrbijo za sorojence in za gospodinjstvo, pogosto v želji po preživetju družine skrijejo svoje potenciale in sanje. Skrbi nas, da ti otroci ne razmišljajo več o tem, kam se bodo vpisali, kako se bodo šolali, pač pa predvsem, kako bodo lahko čim prej kaj zaslužili, da bodo lahko pomagali pri preživetju družin.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Čas epidemije je številnim ženskam prinesel tudi bistveno večjo obremenitev s šolanjem na daljavo. V pred kratkim predstavljeni anketi Inštituta 8. marec z več kot 2600 sodelujočimi je namreč kar dve tretjini žensk zatrdilo, da pri šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo otroku/-om pomagajo samo one. Več kot polovica sodelujočih je navedla, da gospodinjska dela v družini opravljajo pretežno ženske. In tudi praksa družin, ki jim pomagajo pri ZPM Moste - Polje, kaže, da so takrat, ko je zaradi bolezni otrok, starih staršev ali drugih družinskih članov potrebna nenehna nega, praviloma ženske tiste, ki prevzamejo tako breme, se odrečejo karieri, lastni službi, s tem pa postanejo tudi ekonomsko podrejene. Med epidemijo pa se je povečal tudi problem nasilja v družinah, kjer so prav tako žrtve po večini ženske. <em>"Če se jim uspe izviti iz teh okolij in odidejo, pa pogosto postanejo žrtve revščine, ker s svojimi dohodki ne morejo preživeti.</em><em>"</em></p> <p>Čas različnih kriz, svetovnih, družbenih, gospodarskih ali pa samo intimno družinskih, kaže, da ženske nosijo velikanski delež bremen, a da imajo tudi izjemno moč, ob 8. marcu bodri Anita Ogulin:</p> <blockquote><p><em>"Številne so dobesedno spremenile svet, ko so spremenile svoje življenje in se jim za to lahko samo poklonim! Če združimo našo moč, energije, ljubezen, če se podpiramo, verjamem, da se nam obeta lepša prihodnost!</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Anita Ogulin, gostja današnje oddaje, je prav tako med tistimi, ki spreminjajo svet in ki so marsikomu spremenili svet. Tudi zato so jo v uredništvu revije Zarja Jana uvrstili med letošnje <a href="https://revijazarja.si/">kandidatke za Slovenko leta</a>, za izbor katere glasovanje še zmeraj poteka.</p> <p>Združuje pa tudi program Botrstvo, pod njegovim pokroviteljstvom od jeseni poteka tudi projekt "Botrstvo v športu". Namesto fizičnih vstopnic za ogled 60. pokala Vitranc, ki bo ta konec tedna potekal brez gledalcev ob progi, bo z nakupom virtualne vstopnice mogoče podpreti mlade športnike, ki so se znašli v stiski. Vstopnice si boste lahko zagotovili s poslanim SMS-sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od vaših donacij za vstopnice bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Hvala vsem za pomoč mladim v stiski.</p></p> 174759142 RTVSLO – Val 202 541 clean V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.<p>Ženske praviloma pozneje obupajo in prej poiščejo pomoč, kažejo dolgoletne izkušnje Anite Ogulin. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko</p><p><p><em>"Ugotavljamo, da ženske v krizah prevzemajo preveč bremena nase, da ga ne zmorejo, da zato tudi zbolevajo,</em><em>"</em> opozarja <strong>Anita Ogulin</strong>, predsednica ZPM Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. In čeprav so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok, njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena.</p> <blockquote><p><em>"Moški so v preštevilnih primerih dobesedno zamrznili, ženske so bile tiste, ki so morale po pomoč, a ta je tudi zanje predstavljala veliko breme. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš otroku dati najnujnejšega, da ne moreš obdržati ali najti službe, da sploh ne vidiš več, kako naprej, je namreč nepopisno težko." </em></p></blockquote> <p>Spomni se mame treh otrok iz družine, kjer je najprej izgubil službo mož, nekoliko pozneje je izvedela, da odpoved čaka tudi njo. Čeprav so ji ponudili pomoč več programov, ki potekajo pod pokroviteljstvom ZPM Moste - Polje, je mama dan po obisku storila samomor. "<em>Stiske žensk v času kriz so nepredstavljive in trajajo še danes.</em><em>"</em></p> <p>Ženske dobrobit drugih družinskih članov pogosto postavijo pred vse svoje želje in potrebe, tudi za ceno lastnega zdravja: <em>"Spomnim se mame treh deklic, ki je po družinski tragediji ostala sama. V službo je hodila izključno ponoči, da je čez dan lahko skrbela zanje. To je trajalo nekaj let, nato je neozdravljivo zbolela tudi sama.</em><em>"</em></p> <p>V zadnjem letu epidemioloških ukrepov so se v stiskah znašli tudi izobraženi ljudje, ki prej nikoli niso prosili za pomoč: <em>"Sram jih je, da ne zmorejo več poskrbeti za preživetje, čeprav so prej zmogli, morda zgolj za osnovno, a so.</em><em>"</em> Vse več je resnih posledic tudi na duševnem zdravju, opozarja sogovornica:</p> <blockquote><p><em>"Akademsko izobražena mamica je hkrati z izgubo službe izgubila tudi svojo socialno mrežo. Čez nekaj mesecev ni zmogla več poskrbeti ne zase, ne za gospodinjstvo, ne za svoje otroke, izgubila je stik s sabo. In takih primerov je veliko.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>In kadar starši iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo opravljati svojih vlog, velikokrat breme prevzemajo stari starši, še posebej babice. Kadar to ni mogoče, pa so pogosto deklice in dekleta tista, ki prevzemajo starševske, še posebej pa gospodinjske obveznosti:</p> <blockquote><p><em>"Skrbijo za sorojence in za gospodinjstvo, pogosto v želji po preživetju družine skrijejo svoje potenciale in sanje. Skrbi nas, da ti otroci ne razmišljajo več o tem, kam se bodo vpisali, kako se bodo šolali, pač pa predvsem, kako bodo lahko čim prej kaj zaslužili, da bodo lahko pomagali pri preživetju družin.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Čas epidemije je številnim ženskam prinesel tudi bistveno večjo obremenitev s šolanjem na daljavo. V pred kratkim predstavljeni anketi Inštituta 8. marec z več kot 2600 sodelujočimi je namreč kar dve tretjini žensk zatrdilo, da pri šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo otroku/-om pomagajo samo one. Več kot polovica sodelujočih je navedla, da gospodinjska dela v družini opravljajo pretežno ženske. In tudi praksa družin, ki jim pomagajo pri ZPM Moste - Polje, kaže, da so takrat, ko je zaradi bolezni otrok, starih staršev ali drugih družinskih članov potrebna nenehna nega, praviloma ženske tiste, ki prevzamejo tako breme, se odrečejo karieri, lastni službi, s tem pa postanejo tudi ekonomsko podrejene. Med epidemijo pa se je povečal tudi problem nasilja v družinah, kjer so prav tako žrtve po večini ženske. <em>"Če se jim uspe izviti iz teh okolij in odidejo, pa pogosto postanejo žrtve revščine, ker s svojimi dohodki ne morejo preživeti.</em><em>"</em></p> <p>Čas različnih kriz, svetovnih, družbenih, gospodarskih ali pa samo intimno družinskih, kaže, da ženske nosijo velikanski delež bremen, a da imajo tudi izjemno moč, ob 8. marcu bodri Anita Ogulin:</p> <blockquote><p><em>"Številne so dobesedno spremenile svet, ko so spremenile svoje življenje in se jim za to lahko samo poklonim! Če združimo našo moč, energije, ljubezen, če se podpiramo, verjamem, da se nam obeta lepša prihodnost!</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Anita Ogulin, gostja današnje oddaje, je prav tako med tistimi, ki spreminjajo svet in ki so marsikomu spremenili svet. Tudi zato so jo v uredništvu revije Zarja Jana uvrstili med letošnje <a href="https://revijazarja.si/">kandidatke za Slovenko leta</a>, za izbor katere glasovanje še zmeraj poteka.</p> <p>Združuje pa tudi program Botrstvo, pod njegovim pokroviteljstvom od jeseni poteka tudi projekt "Botrstvo v športu". Namesto fizičnih vstopnic za ogled 60. pokala Vitranc, ki bo ta konec tedna potekal brez gledalcev ob progi, bo z nakupom virtualne vstopnice mogoče podpreti mlade športnike, ki so se znašli v stiski. Vstopnice si boste lahko zagotovili s poslanim SMS-sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od vaših donacij za vstopnice bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Hvala vsem za pomoč mladim v stiski.</p></p> Mon, 08 Mar 2021 09:45:00 +0000 Mnogim ženskam se za uspešno premagovanje stisk lahko samo poklonim Osnova šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta "Izzivi medkulturnega sobivanja". Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Ostali, ki so prišli med letom, pa ne več na ta način.<p>Osnovna šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Osnovni cilj projekta je prispevati k razvoju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti delavcev</p><p><p>Osnovna šola Koper je ena tistih osnovnih šol, na katero se vsako leto vpisuje večje število tujejezičnih otrok, ki slabo razumejo slovenski jezik ali pa ga sploh ne. Vseh otrok, ki se pri njih šolajo prvo in drugo šolsko leto, je v tem hipu 30. Osnovna šola Koper je tudi vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Glavni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.</p> <p>Strokovna koordinatorica projekta na Osnovni šoli Koper <strong>Mojca Jelen Madruša</strong> pojasni, da prihajajo tujejezični otroci v slovenske osnovne šole iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. V Kopru najpogosteje s Kosova, iz Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Manj pogosto prihajajo otroci iz Ukrajine, Bolgarije, Afganistana ali Sirije.</p> <blockquote><p><em>"Za vsakega otroka in njihove starše si na šoli vsekakor želimo, da bi se počutili sprejete in varne. Zato iščemo in razvijamo različne prakse dela vključevanja. Za to si prizadevamo tudi v zdajšnjem projektu Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga strokovno vodimo in v katerega je vključenih kar 90 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz različnih krajev po Sloveniji."</em></p></blockquote> <p>Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Drugi, ki so prišli med letom, so imeli prvi stik s šolskim okoljem prek računalnika.</p> <blockquote><p><em>"V septembru in oktobru so bili učenci v šolah deležni intenzivnih tečajev učenja slovenščine in pa seveda podpore pri drugih predmetih, kar se je pozneje preneslo na spletno učenje. To zagotovo ni primerljivo s tistim, ko je učenec v šoli in je pri vseh urah pouka v stiku z jezikom, se pogovarja s sošolci in učitelji, usvaja tudi neki učni jezik in ima možnost druženja z vrstniki tudi po pouku na različnih interesnih dejavnostih."</em></p></blockquote> <p>Mojca Jelen Madruša poudarja, da so njihove izkušnje sodelovanja dobre. Ponekod so organizirali tudi spletni tečaji slovenščine za starše.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor smo iskali poti in načine, ki so bili za vsakogar v danem trenutku optimalno najboljši. Skušali smo se v bistvu postaviti v čevlje teh družin ter razumeti njihova ozadja in zgodbe."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174757422 RTVSLO – Val 202 701 clean Osnova šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta "Izzivi medkulturnega sobivanja". Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Ostali, ki so prišli med letom, pa ne več na ta način.<p>Osnovna šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Osnovni cilj projekta je prispevati k razvoju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti delavcev</p><p><p>Osnovna šola Koper je ena tistih osnovnih šol, na katero se vsako leto vpisuje večje število tujejezičnih otrok, ki slabo razumejo slovenski jezik ali pa ga sploh ne. Vseh otrok, ki se pri njih šolajo prvo in drugo šolsko leto, je v tem hipu 30. Osnovna šola Koper je tudi vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Glavni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.</p> <p>Strokovna koordinatorica projekta na Osnovni šoli Koper <strong>Mojca Jelen Madruša</strong> pojasni, da prihajajo tujejezični otroci v slovenske osnovne šole iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. V Kopru najpogosteje s Kosova, iz Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Manj pogosto prihajajo otroci iz Ukrajine, Bolgarije, Afganistana ali Sirije.</p> <blockquote><p><em>"Za vsakega otroka in njihove starše si na šoli vsekakor želimo, da bi se počutili sprejete in varne. Zato iščemo in razvijamo različne prakse dela vključevanja. Za to si prizadevamo tudi v zdajšnjem projektu Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga strokovno vodimo in v katerega je vključenih kar 90 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz različnih krajev po Sloveniji."</em></p></blockquote> <p>Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Drugi, ki so prišli med letom, so imeli prvi stik s šolskim okoljem prek računalnika.</p> <blockquote><p><em>"V septembru in oktobru so bili učenci v šolah deležni intenzivnih tečajev učenja slovenščine in pa seveda podpore pri drugih predmetih, kar se je pozneje preneslo na spletno učenje. To zagotovo ni primerljivo s tistim, ko je učenec v šoli in je pri vseh urah pouka v stiku z jezikom, se pogovarja s sošolci in učitelji, usvaja tudi neki učni jezik in ima možnost druženja z vrstniki tudi po pouku na različnih interesnih dejavnostih."</em></p></blockquote> <p>Mojca Jelen Madruša poudarja, da so njihove izkušnje sodelovanja dobre. Ponekod so organizirali tudi spletni tečaji slovenščine za starše.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor smo iskali poti in načine, ki so bili za vsakogar v danem trenutku optimalno najboljši. Skušali smo se v bistvu postaviti v čevlje teh družin ter razumeti njihova ozadja in zgodbe."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 01 Mar 2021 09:45:00 +0000 Izzivi medkulturnega sobivanja v šolah Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in njegov vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v času šolanju na domu, pravita Mark J. Užmah, član inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. <p>To so tudi zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti, številnih stiskah ter vse prej kot idealizirani podobi življenja družin v obdobju šolanju na domu</p><p><p>Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v obdobju šolanja na domu.</p> <p><em>"To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti,"</em> pravita <strong>Mark J. Užmah</strong>, član Inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave, ter strokovna sodelavka, metodologinja <strong>dr. Jasna Mažgon</strong>, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.</p> <p>Analiza odgovorov je pokazala to, na kar nevladne organizacije, šole in tudi mi v naših oddajah opozarjamo že nekaj mesecev: da je šolanje na tak način za številne družine zelo težko, da kljub javno izkazanemu zadovoljstvu pristojne ministrice tehnične možnosti za kakovosten pouk na daljavo še zdaleč niso zagotovljene vsem otrokom in da je uspešnost šolanja otrok izjemno odvisna od domačih razmer in sposobnosti staršev za potrebno pomoč.</p> <p>Kar 90 odstotkov anketiranih je bilo žensk, skoraj polovica pa je živela v štiričlanski družini. Oseminosemdeset odstotkov anketirancev je za otroke skrbelo skupaj s partnerjem. Če pogledamo razporeditev po spolu, vidimo, da dve tretjini žensk pravita, da otrokom pomagajo samo one, moških je le dobra petina. Zato pa skoraj tretjina (31,2 %) moških navaja, da otrokom najbolj pomaga partnerka. Evidentno je torej, da so s pomočjo otrokom pri šolskih opravilih najbolj obremenjene ženske, matere in skrbnice. Več kot polovica jih navaja tudi, da večina gospodinjskih opravil pade na njihova ramena.</p> <p>In kako so anketiranci doživeli te mesece šolanja na daljavo? Prilagamo nekaj anonimnih pričevanj.</p> <blockquote><p>"Izmučena sem in ne morem več. Ko otroci zaspijo, jočem in se tresem. Grozljivka."</p> <p>"Iskreno ...? Sem razvalina. Živim za službo in šolo. Nimam časa za nič drugega. Težko je."</p> <p>"Izmučena sem in sploh ne vem, kako naj pomagam svojim otrokom, ko jih gledam tako brez volje in motivacije. Niti sebi niti njim ne znam pomagati. Mislim, da me bo to uničilo oziroma me uničuje."</p></blockquote></p> 174755685 RTVSLO – Val 202 563 clean Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in njegov vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v času šolanju na domu, pravita Mark J. Užmah, član inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. <p>To so tudi zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti, številnih stiskah ter vse prej kot idealizirani podobi življenja družin v obdobju šolanju na domu</p><p><p>Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v obdobju šolanja na domu.</p> <p><em>"To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti,"</em> pravita <strong>Mark J. Užmah</strong>, član Inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave, ter strokovna sodelavka, metodologinja <strong>dr. Jasna Mažgon</strong>, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.</p> <p>Analiza odgovorov je pokazala to, na kar nevladne organizacije, šole in tudi mi v naših oddajah opozarjamo že nekaj mesecev: da je šolanje na tak način za številne družine zelo težko, da kljub javno izkazanemu zadovoljstvu pristojne ministrice tehnične možnosti za kakovosten pouk na daljavo še zdaleč niso zagotovljene vsem otrokom in da je uspešnost šolanja otrok izjemno odvisna od domačih razmer in sposobnosti staršev za potrebno pomoč.</p> <p>Kar 90 odstotkov anketiranih je bilo žensk, skoraj polovica pa je živela v štiričlanski družini. Oseminosemdeset odstotkov anketirancev je za otroke skrbelo skupaj s partnerjem. Če pogledamo razporeditev po spolu, vidimo, da dve tretjini žensk pravita, da otrokom pomagajo samo one, moških je le dobra petina. Zato pa skoraj tretjina (31,2 %) moških navaja, da otrokom najbolj pomaga partnerka. Evidentno je torej, da so s pomočjo otrokom pri šolskih opravilih najbolj obremenjene ženske, matere in skrbnice. Več kot polovica jih navaja tudi, da večina gospodinjskih opravil pade na njihova ramena.</p> <p>In kako so anketiranci doživeli te mesece šolanja na daljavo? Prilagamo nekaj anonimnih pričevanj.</p> <blockquote><p>"Izmučena sem in ne morem več. Ko otroci zaspijo, jočem in se tresem. Grozljivka."</p> <p>"Iskreno ...? Sem razvalina. Živim za službo in šolo. Nimam časa za nič drugega. Težko je."</p> <p>"Izmučena sem in sploh ne vem, kako naj pomagam svojim otrokom, ko jih gledam tako brez volje in motivacije. Niti sebi niti njim ne znam pomagati. Mislim, da me bo to uničilo oziroma me uničuje."</p></blockquote></p> Mon, 22 Feb 2021 09:52:00 +0000 Ko mora vdova, ki prejema kemoterapije, zagotoviti še šolanje otroka na domu Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgube bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk in obsega znanja, nikakor za neusmiljeno pridobivanje ocen.<p>Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se je otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgubo bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk, nikakor ne za neusmiljeno pridobivanje ocen</p><p><p><em>"Za vsemi temi statističnimi podatki o vse večjih psihičnih stiskah otrok so posamezniki, na katere ne moremo gledati kot na manjšino, ki se bo že nekako izvlekla iz težav. Morda, dokler ta otrok ni vaš! Če je, pa pride do povsem drugačnega pogleda na ta problem. Ni treba dramatizirati, vsekakor pa je treba problem otroških in mladostniških stisk jemati izjemno resno," </em>je jasna <strong>Nina Babič</strong>, šolska psihologinja na <a href="https://www.konsak.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">OŠ Martina Konšaka v Mariboru</a>, sodelavka <a href="https://familylab.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Familylaba</a>, predsednica <a href="https://zpm-mb.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZPM Maribor</a> in supervizorka svetovalcev pri <a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">TOM telefonu za otroke in mladostnike</a>.</p> <h4>Najprej jih moramo videti kot ljudi, nato šele kot učence</h4> <p>Po natanko štirih mesecih se danes v šole vračajo tisti osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov, ki ta teden še nimajo šolskih počitnic. Vračajo se z izjemno različnimi izkušnjami, nekateri zadnje mesece niso imeli nujnih pogojev, interneta, svojega računalnika, niso imeli mirnega kotička, niso dobili pomoči bližnjih, ko bi jo potrebovali. Ne vemo, koliko otrok in mladostnikov je doživelo naraščajoče družinsko nasilje ali zlorabe, koliko jih je doživelo izgube bližnjih.</p> <blockquote><p><em>"Zato si je za vračanje treba vzeti veliko časa, da dobimo dober vpogled v stanje, da jih najprej uvidimo kot otroke, potem kot učence in šele nato bo na vrsti iskanje znanja."</em></p></blockquote> <h4>Enotna navodila in ne več priporočila so nujna</h4> <p>Ob tem je pomembno, da se raziskovanje stanja nikakor ne sprevrže v pomilovanje otrok, saj nikakor ne gre za izgubljeno generacijo, gre pa za otroke, ki potrebujejo tenkočutno prepoznavanje stisk, ki so se morda nabrale v vseh mesecih in ki so jih otroci in mladostniki v obdobju dela prek zaslonov skoraj zagotovo skušali prikriti.</p> <blockquote><p><em>"Potrebujemo čas. Vem, da obstajajo učni cilji, predpisi in zahteve po ocenah, ki so strah in trepet in ki bi morale zajeti oceno vsega znanja, vendar tega ne bomo naredili v prvem dnevu, tednu, morda tudi ne v prvem mesecu."</em></p></blockquote> <p>Ocenjevanje, ne glede na morebiten zaostanek, mora biti vsaj na začetku zares drugotnega pomena, je odločna sogovornica, saj so bile prakse izvajanja pouka na daljavo po šolah izjemno različne. Zato je zdaj tudi ogromno odprtih vprašanj sploh glede ocenjevanja tistih otrok, ki imajo velike primanjkljaje že v temeljnih znanjih.</p> <blockquote><p><em> "Mislim, da se nam odpira več vprašanj kot odgovorov. To je velika zmeda, ki zelo pogreša poenotenje na državni ravni, konkretnejša navodila, ki niso samo priporočila. Taka, ki bi poenotila delovanje na šolah, saj se šole znotraj t. i. </em>'<em>priporočil' zelo različno znajdemo."</em></p></blockquote> <h4>To niso več klici pri težavah z zaljubljenostjo …</h4> <p>Šolanje na daljavo je vsaj na začetku predvsem najstnikom ustrezalo, številnim je bilo lažje, ker so lahko dlje spali, lažje dobivali boljše ocene, lažje razpolagali z obveznostmi in časom, a je bilo večini z vsakim tednom vse težje, celo tistim zelo uspešnim učencem, opisuje šolska psihologinja Nina Babič, ki stiske mladostnikov pozna tudi kot predsednica ZPM Maribor in kot dolgoletna supervizorka svetovalcev pri TOM telefonu za mlade.</p> <blockquote><p><em>"To niso več klici o zaljubljenosti, težavah z ocenami ali kako naj kakšno novico povedo staršem, pač pa gre za anksioznosti, tesnobne napade, samomorilne težnje, nasilje in zlorabe vseh vrst in ko si v stiku s temi zgodbami, so statistični podatki nepomembni."</em></p></blockquote> <p>Toda tudi ti niso več tako minorni. Po ocenah psihiatrov bo vsaj desetina, morda celo petina otrok čutila dolgotrajne psihične posledice, tudi hude, kar pomeni, da jih je v vsakem razredu vsaj nekaj. In za vsakogar nam mora biti mar.</p> <h4>Tudi učitelji so samo ljudje, ki jih je epidemija prav tako zaznamovala</h4> <p>Zdaj bo naloga, kako prepoznati stiske, učne primanjkljaje, kako zapolniti vrzeli v znanju, motivirati za delo, znova v veliki meri naložena učiteljem. Med katerimi so številni prav tako izčrpani od poučevanja na daljavo, skrbi za lastne otroke in so, kot rečeno, še brez ustreznih navodil, kateri balast dokončno oklestiti iz šolskih obveznosti.</p> <p><em>"Papir prenese vse, zelo lahko je napisati, kako bo pouk organiziran, kaj vse bodo učitelji diferencirali, organizirali, kako individualizirali načrte za tiste z velikim primanjkljajem znanja. V praksi pa moramo nujno upoštevati, da so bili tudi učitelji med karanteno v podobnem položaju, poleg pouka na daljavo, ki je njihovo delo, obremenjeni še s svojimi otroki, zgodbami, vsem, kar se je dogajalo. Zdaj pa pričakujemo, da vse to odložijo in vstopijo v učilnico polni znanja, sposobnosti in spretnosti, da obvladajo vse, kar se je otrokom zgodilo. Mislim, da je to izjemno težko pričakovati in je zelo odvisno od posameznika. Ob tem pa ne pomaga, če je javnost, če so starši kritični do njih in ima velika pričakovanja, ne pa tudi razumevanja, da so samo ljudje. Mislim, da vsi trenutno dajemo od sebe najboljše, kar zmoremo,"</em> je (samo)kritična Nina Babič.</p> <h4>Od otrok zdaj pričakujemo ravnanja, ki jih tudi sami pogosto ne zmoremo</h4> <p>Način in hitrost vračanja v šolsko rutino sta zdaj izjemno pomembna in morata biti skladna z realnostjo, še opozarja.</p> <blockquote><p><em>"Otroke zdaj pošiljamo v 'boj' in od njih pričakujemo tudi stvari, ki jih morda tudi sami ne bi zmogli – da bodo 'padli noter', osvojili ritem vstajanja, sodelovanje, da se bodo zlahka odlepili od virtualnega sveta, da bo vračanje nazaj potekalo gladko in seveda pridobili ocene, kot si jih vsi želimo. Da bodo skratka delovali, kot da se nič ni zgodilo."</em></p></blockquote> <p>Ob tem vselej pomislimo, koliko od naštetega sploh zmoremo odrasli, predvsem pa verjemimo v svoje otroke, da bodo zmogli, saj sta razpoloženje in spodbuda doma v takih trenutkih izjemnega pomena.</p> <blockquote><p><em>"Kako lahko ob tem najbolj zamočimo? Zagotovo tako, da smo, šolniki in starši, samo storilnostni birokrati, ki bomo naredili vse, da pri otrocih samo 'naredimo kljukice' tam, kjer bi pač kljukice morale biti. Takrat lahko najbolj zamočimo, ker spregledamo vse, kar otroci pravzaprav so."</em></p></blockquote></p> 174753960 RTVSLO – Val 202 586 clean Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgube bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk in obsega znanja, nikakor za neusmiljeno pridobivanje ocen.<p>Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se je otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgubo bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk, nikakor ne za neusmiljeno pridobivanje ocen</p><p><p><em>"Za vsemi temi statističnimi podatki o vse večjih psihičnih stiskah otrok so posamezniki, na katere ne moremo gledati kot na manjšino, ki se bo že nekako izvlekla iz težav. Morda, dokler ta otrok ni vaš! Če je, pa pride do povsem drugačnega pogleda na ta problem. Ni treba dramatizirati, vsekakor pa je treba problem otroških in mladostniških stisk jemati izjemno resno," </em>je jasna <strong>Nina Babič</strong>, šolska psihologinja na <a href="https://www.konsak.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">OŠ Martina Konšaka v Mariboru</a>, sodelavka <a href="https://familylab.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Familylaba</a>, predsednica <a href="https://zpm-mb.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZPM Maribor</a> in supervizorka svetovalcev pri <a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">TOM telefonu za otroke in mladostnike</a>.</p> <h4>Najprej jih moramo videti kot ljudi, nato šele kot učence</h4> <p>Po natanko štirih mesecih se danes v šole vračajo tisti osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov, ki ta teden še nimajo šolskih počitnic. Vračajo se z izjemno različnimi izkušnjami, nekateri zadnje mesece niso imeli nujnih pogojev, interneta, svojega računalnika, niso imeli mirnega kotička, niso dobili pomoči bližnjih, ko bi jo potrebovali. Ne vemo, koliko otrok in mladostnikov je doživelo naraščajoče družinsko nasilje ali zlorabe, koliko jih je doživelo izgube bližnjih.</p> <blockquote><p><em>"Zato si je za vračanje treba vzeti veliko časa, da dobimo dober vpogled v stanje, da jih najprej uvidimo kot otroke, potem kot učence in šele nato bo na vrsti iskanje znanja."</em></p></blockquote> <h4>Enotna navodila in ne več priporočila so nujna</h4> <p>Ob tem je pomembno, da se raziskovanje stanja nikakor ne sprevrže v pomilovanje otrok, saj nikakor ne gre za izgubljeno generacijo, gre pa za otroke, ki potrebujejo tenkočutno prepoznavanje stisk, ki so se morda nabrale v vseh mesecih in ki so jih otroci in mladostniki v obdobju dela prek zaslonov skoraj zagotovo skušali prikriti.</p> <blockquote><p><em>"Potrebujemo čas. Vem, da obstajajo učni cilji, predpisi in zahteve po ocenah, ki so strah in trepet in ki bi morale zajeti oceno vsega znanja, vendar tega ne bomo naredili v prvem dnevu, tednu, morda tudi ne v prvem mesecu."</em></p></blockquote> <p>Ocenjevanje, ne glede na morebiten zaostanek, mora biti vsaj na začetku zares drugotnega pomena, je odločna sogovornica, saj so bile prakse izvajanja pouka na daljavo po šolah izjemno različne. Zato je zdaj tudi ogromno odprtih vprašanj sploh glede ocenjevanja tistih otrok, ki imajo velike primanjkljaje že v temeljnih znanjih.</p> <blockquote><p><em> "Mislim, da se nam odpira več vprašanj kot odgovorov. To je velika zmeda, ki zelo pogreša poenotenje na državni ravni, konkretnejša navodila, ki niso samo priporočila. Taka, ki bi poenotila delovanje na šolah, saj se šole znotraj t. i. </em>'<em>priporočil' zelo različno znajdemo."</em></p></blockquote> <h4>To niso več klici pri težavah z zaljubljenostjo …</h4> <p>Šolanje na daljavo je vsaj na začetku predvsem najstnikom ustrezalo, številnim je bilo lažje, ker so lahko dlje spali, lažje dobivali boljše ocene, lažje razpolagali z obveznostmi in časom, a je bilo večini z vsakim tednom vse težje, celo tistim zelo uspešnim učencem, opisuje šolska psihologinja Nina Babič, ki stiske mladostnikov pozna tudi kot predsednica ZPM Maribor in kot dolgoletna supervizorka svetovalcev pri TOM telefonu za mlade.</p> <blockquote><p><em>"To niso več klici o zaljubljenosti, težavah z ocenami ali kako naj kakšno novico povedo staršem, pač pa gre za anksioznosti, tesnobne napade, samomorilne težnje, nasilje in zlorabe vseh vrst in ko si v stiku s temi zgodbami, so statistični podatki nepomembni."</em></p></blockquote> <p>Toda tudi ti niso več tako minorni. Po ocenah psihiatrov bo vsaj desetina, morda celo petina otrok čutila dolgotrajne psihične posledice, tudi hude, kar pomeni, da jih je v vsakem razredu vsaj nekaj. In za vsakogar nam mora biti mar.</p> <h4>Tudi učitelji so samo ljudje, ki jih je epidemija prav tako zaznamovala</h4> <p>Zdaj bo naloga, kako prepoznati stiske, učne primanjkljaje, kako zapolniti vrzeli v znanju, motivirati za delo, znova v veliki meri naložena učiteljem. Med katerimi so številni prav tako izčrpani od poučevanja na daljavo, skrbi za lastne otroke in so, kot rečeno, še brez ustreznih navodil, kateri balast dokončno oklestiti iz šolskih obveznosti.</p> <p><em>"Papir prenese vse, zelo lahko je napisati, kako bo pouk organiziran, kaj vse bodo učitelji diferencirali, organizirali, kako individualizirali načrte za tiste z velikim primanjkljajem znanja. V praksi pa moramo nujno upoštevati, da so bili tudi učitelji med karanteno v podobnem položaju, poleg pouka na daljavo, ki je njihovo delo, obremenjeni še s svojimi otroki, zgodbami, vsem, kar se je dogajalo. Zdaj pa pričakujemo, da vse to odložijo in vstopijo v učilnico polni znanja, sposobnosti in spretnosti, da obvladajo vse, kar se je otrokom zgodilo. Mislim, da je to izjemno težko pričakovati in je zelo odvisno od posameznika. Ob tem pa ne pomaga, če je javnost, če so starši kritični do njih in ima velika pričakovanja, ne pa tudi razumevanja, da so samo ljudje. Mislim, da vsi trenutno dajemo od sebe najboljše, kar zmoremo,"</em> je (samo)kritična Nina Babič.</p> <h4>Od otrok zdaj pričakujemo ravnanja, ki jih tudi sami pogosto ne zmoremo</h4> <p>Način in hitrost vračanja v šolsko rutino sta zdaj izjemno pomembna in morata biti skladna z realnostjo, še opozarja.</p> <blockquote><p><em>"Otroke zdaj pošiljamo v 'boj' in od njih pričakujemo tudi stvari, ki jih morda tudi sami ne bi zmogli – da bodo 'padli noter', osvojili ritem vstajanja, sodelovanje, da se bodo zlahka odlepili od virtualnega sveta, da bo vračanje nazaj potekalo gladko in seveda pridobili ocene, kot si jih vsi želimo. Da bodo skratka delovali, kot da se nič ni zgodilo."</em></p></blockquote> <p>Ob tem vselej pomislimo, koliko od naštetega sploh zmoremo odrasli, predvsem pa verjemimo v svoje otroke, da bodo zmogli, saj sta razpoloženje in spodbuda doma v takih trenutkih izjemnega pomena.</p> <blockquote><p><em>"Kako lahko ob tem najbolj zamočimo? Zagotovo tako, da smo, šolniki in starši, samo storilnostni birokrati, ki bomo naredili vse, da pri otrocih samo 'naredimo kljukice' tam, kjer bi pač kljukice morale biti. Takrat lahko najbolj zamočimo, ker spregledamo vse, kar otroci pravzaprav so."</em></p></blockquote></p> Mon, 15 Feb 2021 09:45:00 +0000 Največja napaka bo, če bomo zdaj zgolj storilnostni birokrati Tudi na področju kulture je seveda nemalo ustvarjalcev v institucionalnih ali v nevladnih organizacijah redno zaposlenih. Toda velika večina je samozaposlenih – bodisi s statusom samozaposlenih v kulturi, ki jim država plačuje vsaj osnovne prispevke, bodisi takih, ki delujejo kot samostojni podjetniki. In sploh ti so povsem odvisni od zaslužka na trgu in izvedbe projektov. Zanje to nikakor niso prešerni časi, saj njihova dejavnost tako rekoč več ne obstaja, hkrati pa bo tudi po epidemiji potrebovala izjemno dolgo, da se bo znova vzpostavila. Posebej težko je za tiste ustvarjalce, ki morajo s svojim, od projekta do projekta bolj negotovim delom preživljati tudi svoje otroke.<p>Že pred epidemijo sta dve tretjini ustvarjalcev na področju kulture živeli pod pragom revščine</p><p><p><em>"Težko je biti mama, učiteljica,  gospodinja in hkrati razmišljati o tem, kako in kje zaslužiti karkoli, da ohraniš družino pri življenju in otrokom zagotoviš zgolj najnujnejše, topel dom in hrano. Sploh ne govorimo o velikih materialnih stvareh, potrebujejo pa varnost in čustveno stabilnost, pri kateri zaradi vse te negotovosti vsi stopamo po njenem robu. Ali čez,"</em> je iskrena <strong>Inga Remeta</strong>, diplomirana socialna delavka, direktorica gledališča <a href="https://www.glej.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Glej</a> in predsednica društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti <a href="http://www.asociacija.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Asociacija</a>.</p> <p>Med zaposlene ali samozaposlene v kulturi sodi cela paleta umetnikov, ustvarjalcev in podpornih izvajalcev, umetniških dogodkov in vsebin, izvedba teh pa je močno omejena že skoraj leto dni. Kljub temu pa jim niz protikoronskih zakonov skoraj nikakor ni pomagal. Zaposleni in samozaposleni v kulturi so sicer upravičeni do prejemanja temeljnega  dohodka oz. nadomestila za čakanje na domu - tako kot zaposleni v drugih panogah -, vendar do te pomoči še zdaleč niso upravičeni vsi, ki jim kultura pomeni kruh.</p> <blockquote><p><em>"Ugotavljamo, da imamo mnogo nevladnih organizacij, ki nimajo redno zaposlenih ljudi in kot sami veste, so bile pomoči v vseh protikoronskih paketih namenjene tistim, ki imajo število zaposlenih ljudi od enega dalje. Ravno ta segment ostaja praznih rok. Razmišlja se o tem, kako pomagati tudi tem, bomo pa videli, če bomo našli kakšno. Segmentu organizacij, ki nimajo redno zaposlenih ljudi, ni uspelo dobiti nobene pomoči, niti za obratovalne stroške niti dodatnih finančnih inekcij, kot so jih dobila mnoga podjetja."</em></p></blockquote> <p><em>"Že pred epidemijo in težavami, ki jih je doprinesla epidemija, sta dve tretjini samozaposlenih na področju kulture živeli pod pragom revščine. Kaj se bo zgodilo sedaj oz. kakšna številka bo sedaj v času epidemije in po njej, je pa še vedno zelo velik vprašaj in ravno zaradi tega vprašaja se borimo, se trudimo našim odločevalcem in vladi razložiti, da ta sektor nujno potrebuje premišljene mehanizme, s katerimi bi se lahko delovanje ohranilo in spodbudilo za vnaprej,"</em> je stvarna Inga Remeta. Po dolgih mesecih čakanja so ob koncu lanskega leta sicer večinoma bile izplačane mnoge že zdavnaj zapadle obveznosti države in lokalnih skupnosti, a prihodnost je  izrazito negotova.</p> <p>Predvsem zato, ker je prihodnost tako grozljivo negotova kot še nikoli v času samostojne države. K temu dodatno pripomore dejstvo, da je preživetje mnogih ustvarjalcev v kulturi odvisno tudi od razpisov. Za katere pa je tudi letos nejasno, kdaj bodo ter kako in v kakšnem času jih bo sploh mogoče realizirati.</p> <blockquote><p><em>"Ljudje so lačni. Pa nočem, da to zveni, da delavci in delavke v kulturi vpijemo, ker se ne počutimo sposobne, da sami sebe preživimo. Daleč od tega. Mislim, da govorimo o sektorju, ki je zelo intelektualno podkrepljen, imamo zelo profesionalne in sposobne ljudi. Ampak ko ti je odvzeta možnost dela, razvoja in izvajanja vsebin, ki so tvoja služba, se res znajdemo v strašnih zagatah."</em></p></blockquote> <p>Inga Remeta še dodaja, da ljudje dejansko so lačni: <em>"Razlika med kulturno panogo in ostalimi gospodarskimi panogami je to, da ostale bodo slej ali prej prišle na zeleno vejo in bodo začele izvajati svoje vsebine, mi pa še nekaj časa ne bomo oz. se bomo zelo aktivno ukvarjali s kriznim managementom in bojem za umestitev na pravo mesto znotraj družbe in vrednot v družbi, v kateri živimo."</em></p> <p>Že dolgo stanje v kulturi, vključno s finančno varnostjo družin, ki jim kultura reže kruh, ni bilo tako težko in negotovo. Ker se s koncem epidemije bližajo tudi konci moratorijev na kredite, izvršbe,  deložacije in druge obveznosti, bo  letos v hudi stiski nedvomno še več družin oz otrok kulturnih ustvarjalcev. Zato v humanitarnih organizacijah, tudi ZPM Moste polje, ki vodi program Botrstvo, pozivajo, naj pomoč za svoje stiske poiščejo čim prej, saj so tako bistveno lažje rešljive.</p> <p>Kultura nas resda na različne načine nedvomno vse hrani, kar pa žal ne pomeni, da v letu 2021 lahko nahrani otroke tistih, ki jo ustvarjajo.</p></p> 174752190 RTVSLO – Val 202 637 clean Tudi na področju kulture je seveda nemalo ustvarjalcev v institucionalnih ali v nevladnih organizacijah redno zaposlenih. Toda velika večina je samozaposlenih – bodisi s statusom samozaposlenih v kulturi, ki jim država plačuje vsaj osnovne prispevke, bodisi takih, ki delujejo kot samostojni podjetniki. In sploh ti so povsem odvisni od zaslužka na trgu in izvedbe projektov. Zanje to nikakor niso prešerni časi, saj njihova dejavnost tako rekoč več ne obstaja, hkrati pa bo tudi po epidemiji potrebovala izjemno dolgo, da se bo znova vzpostavila. Posebej težko je za tiste ustvarjalce, ki morajo s svojim, od projekta do projekta bolj negotovim delom preživljati tudi svoje otroke.<p>Že pred epidemijo sta dve tretjini ustvarjalcev na področju kulture živeli pod pragom revščine</p><p><p><em>"Težko je biti mama, učiteljica,  gospodinja in hkrati razmišljati o tem, kako in kje zaslužiti karkoli, da ohraniš družino pri življenju in otrokom zagotoviš zgolj najnujnejše, topel dom in hrano. Sploh ne govorimo o velikih materialnih stvareh, potrebujejo pa varnost in čustveno stabilnost, pri kateri zaradi vse te negotovosti vsi stopamo po njenem robu. Ali čez,"</em> je iskrena <strong>Inga Remeta</strong>, diplomirana socialna delavka, direktorica gledališča <a href="https://www.glej.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Glej</a> in predsednica društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti <a href="http://www.asociacija.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Asociacija</a>.</p> <p>Med zaposlene ali samozaposlene v kulturi sodi cela paleta umetnikov, ustvarjalcev in podpornih izvajalcev, umetniških dogodkov in vsebin, izvedba teh pa je močno omejena že skoraj leto dni. Kljub temu pa jim niz protikoronskih zakonov skoraj nikakor ni pomagal. Zaposleni in samozaposleni v kulturi so sicer upravičeni do prejemanja temeljnega  dohodka oz. nadomestila za čakanje na domu - tako kot zaposleni v drugih panogah -, vendar do te pomoči še zdaleč niso upravičeni vsi, ki jim kultura pomeni kruh.</p> <blockquote><p><em>"Ugotavljamo, da imamo mnogo nevladnih organizacij, ki nimajo redno zaposlenih ljudi in kot sami veste, so bile pomoči v vseh protikoronskih paketih namenjene tistim, ki imajo število zaposlenih ljudi od enega dalje. Ravno ta segment ostaja praznih rok. Razmišlja se o tem, kako pomagati tudi tem, bomo pa videli, če bomo našli kakšno. Segmentu organizacij, ki nimajo redno zaposlenih ljudi, ni uspelo dobiti nobene pomoči, niti za obratovalne stroške niti dodatnih finančnih inekcij, kot so jih dobila mnoga podjetja."</em></p></blockquote> <p><em>"Že pred epidemijo in težavami, ki jih je doprinesla epidemija, sta dve tretjini samozaposlenih na področju kulture živeli pod pragom revščine. Kaj se bo zgodilo sedaj oz. kakšna številka bo sedaj v času epidemije in po njej, je pa še vedno zelo velik vprašaj in ravno zaradi tega vprašaja se borimo, se trudimo našim odločevalcem in vladi razložiti, da ta sektor nujno potrebuje premišljene mehanizme, s katerimi bi se lahko delovanje ohranilo in spodbudilo za vnaprej,"</em> je stvarna Inga Remeta. Po dolgih mesecih čakanja so ob koncu lanskega leta sicer večinoma bile izplačane mnoge že zdavnaj zapadle obveznosti države in lokalnih skupnosti, a prihodnost je  izrazito negotova.</p> <p>Predvsem zato, ker je prihodnost tako grozljivo negotova kot še nikoli v času samostojne države. K temu dodatno pripomore dejstvo, da je preživetje mnogih ustvarjalcev v kulturi odvisno tudi od razpisov. Za katere pa je tudi letos nejasno, kdaj bodo ter kako in v kakšnem času jih bo sploh mogoče realizirati.</p> <blockquote><p><em>"Ljudje so lačni. Pa nočem, da to zveni, da delavci in delavke v kulturi vpijemo, ker se ne počutimo sposobne, da sami sebe preživimo. Daleč od tega. Mislim, da govorimo o sektorju, ki je zelo intelektualno podkrepljen, imamo zelo profesionalne in sposobne ljudi. Ampak ko ti je odvzeta možnost dela, razvoja in izvajanja vsebin, ki so tvoja služba, se res znajdemo v strašnih zagatah."</em></p></blockquote> <p>Inga Remeta še dodaja, da ljudje dejansko so lačni: <em>"Razlika med kulturno panogo in ostalimi gospodarskimi panogami je to, da ostale bodo slej ali prej prišle na zeleno vejo in bodo začele izvajati svoje vsebine, mi pa še nekaj časa ne bomo oz. se bomo zelo aktivno ukvarjali s kriznim managementom in bojem za umestitev na pravo mesto znotraj družbe in vrednot v družbi, v kateri živimo."</em></p> <p>Že dolgo stanje v kulturi, vključno s finančno varnostjo družin, ki jim kultura reže kruh, ni bilo tako težko in negotovo. Ker se s koncem epidemije bližajo tudi konci moratorijev na kredite, izvršbe,  deložacije in druge obveznosti, bo  letos v hudi stiski nedvomno še več družin oz otrok kulturnih ustvarjalcev. Zato v humanitarnih organizacijah, tudi ZPM Moste polje, ki vodi program Botrstvo, pozivajo, naj pomoč za svoje stiske poiščejo čim prej, saj so tako bistveno lažje rešljive.</p> <p>Kultura nas resda na različne načine nedvomno vse hrani, kar pa žal ne pomeni, da v letu 2021 lahko nahrani otroke tistih, ki jo ustvarjajo.</p></p> Mon, 08 Feb 2021 09:45:00 +0000 Inga Remeta: Nekateri ustvarjalci v kulturi so dobesedno lačni Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja, opozarja psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok, Lunina vila, Nina Kočar. <p>Poskušajmo si predstavljati otroka, h kateremu vsak večer nekdo pride, ga pretepe ali spolno zlorabi, on pa nima možnosti poklicati na pomoč</p><p><p>Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja.</p> <blockquote><p><em>"Vemo, da se velika večina zlorab, od 80 do 90 odstotkov, dogaja znotraj družinskega kroga. Kar pomeni, da ima otrok sovražnika oz. storilca doma. V teh primerih je šola ali vzgojno-izobraževalno okolje predstavljalo nek varovalni dejavnik, varno okolje, kjer je otrok dobil podporo ali pa je bil vsaj varen pred tem nasiljem. Ko so začeli veljati ukrepi, smo te otroke spregledali. Pozabili smo na to, da jih v imenu preprečevanja zdravstvenih težav potiskamo v žrelo, kjer se njim dogajajo grozote, ki si jih mi težko sploh predstavljamo. Že brez epidemije tej otroci doživljajo grozote, ki jih nihče ne bi smeli. Tudi, ko gredo v šolo, je to še vedno pol njihovega dneva. Že takrat jih pozabljamo. Sedaj pa so njihove stiske še toliko bolj očitne."</em> - <strong>Nina Kočar</strong>, psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok <a href="https://luninavila.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Lunina Vila</a></p></blockquote> <p>Otrok, ki so spolno zlorabljeni, je še vedno veliko. Rezultati raziskav, ne samo v Sloveniji, tudi v tujih državah, konsistentno kažejo, da se spolno zlorabljen vsak peti otrok ali vsaka četrta deklica in vsak šesti deček: <em>"Številke so ogromne, so grozljive. In na vse te otroke smo sedaj pozabili." </em></p> <p>Klicev za pomoč je vsak dan več, tako v zdravstvenih, socialnih kot v nevladnih ustanovah. Posledice pa so vse težje, saj ti otroci, ne glede na to, ali gre za psihične, fizične ali spolne zlorabe, živijo v neprestani napetosti, negotovosti in v strahu.</p> <blockquote><p><em>"Zlorabe se dogajajo. Zloraba se ne zgodi enkrat, ampak je to nekaj, kar se ponavlja. In če se to otroku dogaja celo njegovo otroštvo, je za njega to normalno in je to način, kako on dojema ljubezen. Kot se mi objamemo, ko ti je nekdo blizu, je otroku eden izmed načinov izražanja ljubezni tudi neprimerno dotikanje ali pretep. To so zgodbe, ki ti razparajo srce."</em></p></blockquote> <p>Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, a tudi pomanjkanja razumevanja, kako obsežen in pogost in dolgoročno uničujoč problem so zlorabe, bodo žal tudi po epidemiji stiske mnogih otrok in mladostnikov ostale neprepoznane in brez strokovne pomoči. Nina Kočar jim sporoča:</p> <blockquote><p><em>"Neskončno žal mi je, da ste trenutno v takšni situaciji. Nismo pozabili na vas, tukaj smo, da vam pomagamo. Če le lahko, prosite za pomoč, poskusite stopiti v stik z nekom, ki mu zaupane in ne glede na vse, da ste neskončno vredni in da ste zaklad, ki ga moramo paziti."</em></p></blockquote></p> 174750513 RTVSLO – Val 202 684 clean Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja, opozarja psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok, Lunina vila, Nina Kočar. <p>Poskušajmo si predstavljati otroka, h kateremu vsak večer nekdo pride, ga pretepe ali spolno zlorabi, on pa nima možnosti poklicati na pomoč</p><p><p>Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja.</p> <blockquote><p><em>"Vemo, da se velika večina zlorab, od 80 do 90 odstotkov, dogaja znotraj družinskega kroga. Kar pomeni, da ima otrok sovražnika oz. storilca doma. V teh primerih je šola ali vzgojno-izobraževalno okolje predstavljalo nek varovalni dejavnik, varno okolje, kjer je otrok dobil podporo ali pa je bil vsaj varen pred tem nasiljem. Ko so začeli veljati ukrepi, smo te otroke spregledali. Pozabili smo na to, da jih v imenu preprečevanja zdravstvenih težav potiskamo v žrelo, kjer se njim dogajajo grozote, ki si jih mi težko sploh predstavljamo. Že brez epidemije tej otroci doživljajo grozote, ki jih nihče ne bi smeli. Tudi, ko gredo v šolo, je to še vedno pol njihovega dneva. Že takrat jih pozabljamo. Sedaj pa so njihove stiske še toliko bolj očitne."</em> - <strong>Nina Kočar</strong>, psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok <a href="https://luninavila.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Lunina Vila</a></p></blockquote> <p>Otrok, ki so spolno zlorabljeni, je še vedno veliko. Rezultati raziskav, ne samo v Sloveniji, tudi v tujih državah, konsistentno kažejo, da se spolno zlorabljen vsak peti otrok ali vsaka četrta deklica in vsak šesti deček: <em>"Številke so ogromne, so grozljive. In na vse te otroke smo sedaj pozabili." </em></p> <p>Klicev za pomoč je vsak dan več, tako v zdravstvenih, socialnih kot v nevladnih ustanovah. Posledice pa so vse težje, saj ti otroci, ne glede na to, ali gre za psihične, fizične ali spolne zlorabe, živijo v neprestani napetosti, negotovosti in v strahu.</p> <blockquote><p><em>"Zlorabe se dogajajo. Zloraba se ne zgodi enkrat, ampak je to nekaj, kar se ponavlja. In če se to otroku dogaja celo njegovo otroštvo, je za njega to normalno in je to način, kako on dojema ljubezen. Kot se mi objamemo, ko ti je nekdo blizu, je otroku eden izmed načinov izražanja ljubezni tudi neprimerno dotikanje ali pretep. To so zgodbe, ki ti razparajo srce."</em></p></blockquote> <p>Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, a tudi pomanjkanja razumevanja, kako obsežen in pogost in dolgoročno uničujoč problem so zlorabe, bodo žal tudi po epidemiji stiske mnogih otrok in mladostnikov ostale neprepoznane in brez strokovne pomoči. Nina Kočar jim sporoča:</p> <blockquote><p><em>"Neskončno žal mi je, da ste trenutno v takšni situaciji. Nismo pozabili na vas, tukaj smo, da vam pomagamo. Če le lahko, prosite za pomoč, poskusite stopiti v stik z nekom, ki mu zaupane in ne glede na vse, da ste neskončno vredni in da ste zaklad, ki ga moramo paziti."</em></p></blockquote></p> Mon, 01 Feb 2021 09:45:00 +0000 V imenu preprečevanja zdravstvenih težav smo te otroke potisnili v grozote, ki si jih težko predstavljamo Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.<p>Rekordno visok smrtni davek epidemije je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, nekateri jih tudi ne zmorejo plačati. V društvu Humanitarček opozarjajo tudi na tovrstne stiske</p><p><p>V naši kulturi je pogrebna slovesnost izjemno pomemben obred, zato  starostniki tudi leta dolgo varčujejo zanj. Toda življenje včasih zavije svojo pot in vse več starostnikov zaradi izjemno nizkih dohodkov in zapletenih družinskih odnosov živi v hudi revščini. Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Še do leta 2014 je vsakemu umrlemu z zdravstvenim zavarovanjem ob smrti pripadala pogrebnina. Po njegovi smrti jo je lahko z zdravstveno kartico pokojnega pri izbranem pogrebnem podjetju vnovčil kdor koli je pač urejal pogreb, njena višina pa  naj bi zadostovala za najbolj osnoven pogreb. Pred dobrimi 7 leti pa je to prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja, postala je socialni transfer in od takrat se je število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk.</p> <blockquote><p><em>"Pogrebnina in posmrtnina sta dve pomoči, ki sta na voljo ljudem ob izgubi svojcev. Seveda, če ne presegajo raznih cenzusov. Pogrebnina je v višini nekaj čez 800 €, posmrtnina pa je znesek kot izredna socialna pomoč svojcem ob smrti člana njihove družine, ki je v pol manjšem znesku. Skupaj lahko dobijo 1200 €, kar je morda že dovolj za kak skromen pogreb."</em> - <strong>Mišel Ristov</strong>, član društva Humanitarček in socialni delavec</p></blockquote> <p>Od 1. 1. 2014, odkar ta zakon velja, je število izplačanih pogrebnin močno upadlo. Posmrtnina je socialna pravica, ki  ni odvisna od tega, kako reven je bil pokojni, ampak od tega, kako reven je sorodnik, ki organizira pogreb. Do nje niso upravičeni  svojci, ki presegajo cenzus lastnih dohodkov, ki niso najmanj v 2. dednem redu, prav tako ne sosedje, prijatelji ali znanci, ki se morajo zato pri zagotavljanju sredstev za pogreb znajti kot vedo in znajo: <em>"Tukaj se stvari zapletejo, saj imamo ljudi, ki nimajo svojcev, pa bi lahko kak nečak ali pa kdo lahko uveljavljal te zadeve, ampak ker za evro ali dva presega ta cenzus, ni upravičen do ničesar. Potem ljudje jemljejo tudi kredite, da poravnajo pogreb. Večkrat pridemo v praksi do tega, da nekdo najprej reče, da bo urejal pogreb za nekoga od svojih bližnjih, pa si potem enostavno premisli."</em></p> <blockquote><p><em>"Imeli smo primer gospoda, ki ni zmogel plačati za svojo ženo, pa se je potem skušal dogovoriti s pogrebnim podjetjem, da bi plačal to na obroke. Ker pogrebna podjetja velikokrat razumejo stiske ljudi, so mu šli na roko. Ampak potem se zavleče tudi ta proces, da se on dokončno poslovi od svoje žene in lahko traja tudi po dve ali tri leta, ker si je moral razdeliti zadevo na toliko obrokov. To je nekaj, kar potem tudi svojcem ne da miru, ker se morajo poslavljati od svojih bližnjih dalj časa."</em></p></blockquote> <h3>Če je starostnik že vključen v katerega od programov društva Humanitarček, društvo ob njegovi smrti prevzame podobno vlogo kot svojec</h3> <p>Povsem drugače je, kadar pokojni nima bližnjih svojcev, ki so pokojnika dolžni pokopati. Če je tak starostnik morda že vključen v katerega od programov društva Humanitarček ali v sicer izjemno redke nevladne organizacije, ki so pripravljene prevzeti organizacijo in stroške pogreba, ob njihovi smrti društvo prevzame  podobno vlogo kot svojec - po potrebi tudi pri njegovem plačilu. Kadar pomoči društev, znancev ali koga drugega ni, kadar gre za brezdomca, pogosto pa tudi, kadar gre za starostnika, ki s pomočjo plačila občine živi v domu za starejše, pogreb naroči in plača občina, kjer je pokojni živel. Neformalno je to poimenovano socialni pokop: <em>"Gre za neke vrste najcenejše izvedbe teh pogrebov, ki se jih z leti dela vedno več. Vsaj v praksi naletimo na ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi za njih urejal pokope."</em></p> <p>Kadar je naročnik pogreba občina in gre za tako imenovani socialni pogreb, občina tudi v celoti odloča o načinu pokopa. Ponekod gre za hrambo žare v skupnem prostoru, ponekod za pokop v skupni občinski grobnici, ponekod za raztros, ponekod pa kljub plačilu občine dovoljujejo pogreb v družinski grob pokojnega, če ta seveda obstaja. Toda tudi tam, kjer ob tovrstnem pogrebu dovolijo prisotnost svojcev oz. se ta opravi v zasebni grob, je sama slovesnost praviloma precej skromnejša kot smo je v naših krajih vajeni.</p> <h3>Bistvenega porasta finančnih stistk svojcev ne zaznavajo</h3> <p>Kljub bistveno višjem številu pokopov in kljub statističnim podatkom, ki kažejo, da si že leta 2019 skoraj 40 % slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti nepričakovanega izdatka 650 €, v dveh največjih slovenskih pogrebnih podjetjih pravijo, da bistvenega porasta finančnih stisk svojcev ne zaznajo in da tudi število <em>"socialnih pokopov"</em> ne narašča sorazmerno s številom pokopov. Kot kaže, je pogreb bližnjega še vedno življenjski dogodek, za katerega se ljudje zadolžijo, ne da bi za to izvedel kdo zunaj družinskega kroga. Kljub temu, da je tudi najbolj osnovni oz. socialni pogreb zmeraj tudi dostojanstven, pa se tudi pogrebniki močno strinjajo  z društvom Humanitaček, da je bila prejšnja ureditev za pokojnikove bližnje bistveno bolj sočutna in da bi avtomatizirana dodelitev posmrtnine znova morala biti  zadnje dejanje države v razmerju do državljana.</p> <blockquote><p><strong>Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede sprememb pri izplačilu pogrebnin:</strong></p> <p>Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da o spremembah izplačila pogrebnin ne razmišljajo, saj tudi ne zaznavajo večjega števila vlog za pogrebnine, morda tudi zato, ker je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Takih vlog je zdaj v povprečju okoli 440 mesečno. Poudarjajo pa tudi, da  za izredno denarno socialo pomoč  kot pomoč pri plačilu pogreba lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer do pogrebnin niso upravičeni.</p> </blockquote></p> 174748779 RTVSLO – Val 202 646 clean Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.<p>Rekordno visok smrtni davek epidemije je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, nekateri jih tudi ne zmorejo plačati. V društvu Humanitarček opozarjajo tudi na tovrstne stiske</p><p><p>V naši kulturi je pogrebna slovesnost izjemno pomemben obred, zato  starostniki tudi leta dolgo varčujejo zanj. Toda življenje včasih zavije svojo pot in vse več starostnikov zaradi izjemno nizkih dohodkov in zapletenih družinskih odnosov živi v hudi revščini. Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Še do leta 2014 je vsakemu umrlemu z zdravstvenim zavarovanjem ob smrti pripadala pogrebnina. Po njegovi smrti jo je lahko z zdravstveno kartico pokojnega pri izbranem pogrebnem podjetju vnovčil kdor koli je pač urejal pogreb, njena višina pa  naj bi zadostovala za najbolj osnoven pogreb. Pred dobrimi 7 leti pa je to prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja, postala je socialni transfer in od takrat se je število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk.</p> <blockquote><p><em>"Pogrebnina in posmrtnina sta dve pomoči, ki sta na voljo ljudem ob izgubi svojcev. Seveda, če ne presegajo raznih cenzusov. Pogrebnina je v višini nekaj čez 800 €, posmrtnina pa je znesek kot izredna socialna pomoč svojcem ob smrti člana njihove družine, ki je v pol manjšem znesku. Skupaj lahko dobijo 1200 €, kar je morda že dovolj za kak skromen pogreb."</em> - <strong>Mišel Ristov</strong>, član društva Humanitarček in socialni delavec</p></blockquote> <p>Od 1. 1. 2014, odkar ta zakon velja, je število izplačanih pogrebnin močno upadlo. Posmrtnina je socialna pravica, ki  ni odvisna od tega, kako reven je bil pokojni, ampak od tega, kako reven je sorodnik, ki organizira pogreb. Do nje niso upravičeni  svojci, ki presegajo cenzus lastnih dohodkov, ki niso najmanj v 2. dednem redu, prav tako ne sosedje, prijatelji ali znanci, ki se morajo zato pri zagotavljanju sredstev za pogreb znajti kot vedo in znajo: <em>"Tukaj se stvari zapletejo, saj imamo ljudi, ki nimajo svojcev, pa bi lahko kak nečak ali pa kdo lahko uveljavljal te zadeve, ampak ker za evro ali dva presega ta cenzus, ni upravičen do ničesar. Potem ljudje jemljejo tudi kredite, da poravnajo pogreb. Večkrat pridemo v praksi do tega, da nekdo najprej reče, da bo urejal pogreb za nekoga od svojih bližnjih, pa si potem enostavno premisli."</em></p> <blockquote><p><em>"Imeli smo primer gospoda, ki ni zmogel plačati za svojo ženo, pa se je potem skušal dogovoriti s pogrebnim podjetjem, da bi plačal to na obroke. Ker pogrebna podjetja velikokrat razumejo stiske ljudi, so mu šli na roko. Ampak potem se zavleče tudi ta proces, da se on dokončno poslovi od svoje žene in lahko traja tudi po dve ali tri leta, ker si je moral razdeliti zadevo na toliko obrokov. To je nekaj, kar potem tudi svojcem ne da miru, ker se morajo poslavljati od svojih bližnjih dalj časa."</em></p></blockquote> <h3>Če je starostnik že vključen v katerega od programov društva Humanitarček, društvo ob njegovi smrti prevzame podobno vlogo kot svojec</h3> <p>Povsem drugače je, kadar pokojni nima bližnjih svojcev, ki so pokojnika dolžni pokopati. Če je tak starostnik morda že vključen v katerega od programov društva Humanitarček ali v sicer izjemno redke nevladne organizacije, ki so pripravljene prevzeti organizacijo in stroške pogreba, ob njihovi smrti društvo prevzame  podobno vlogo kot svojec - po potrebi tudi pri njegovem plačilu. Kadar pomoči društev, znancev ali koga drugega ni, kadar gre za brezdomca, pogosto pa tudi, kadar gre za starostnika, ki s pomočjo plačila občine živi v domu za starejše, pogreb naroči in plača občina, kjer je pokojni živel. Neformalno je to poimenovano socialni pokop: <em>"Gre za neke vrste najcenejše izvedbe teh pogrebov, ki se jih z leti dela vedno več. Vsaj v praksi naletimo na ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi za njih urejal pokope."</em></p> <p>Kadar je naročnik pogreba občina in gre za tako imenovani socialni pogreb, občina tudi v celoti odloča o načinu pokopa. Ponekod gre za hrambo žare v skupnem prostoru, ponekod za pokop v skupni občinski grobnici, ponekod za raztros, ponekod pa kljub plačilu občine dovoljujejo pogreb v družinski grob pokojnega, če ta seveda obstaja. Toda tudi tam, kjer ob tovrstnem pogrebu dovolijo prisotnost svojcev oz. se ta opravi v zasebni grob, je sama slovesnost praviloma precej skromnejša kot smo je v naših krajih vajeni.</p> <h3>Bistvenega porasta finančnih stistk svojcev ne zaznavajo</h3> <p>Kljub bistveno višjem številu pokopov in kljub statističnim podatkom, ki kažejo, da si že leta 2019 skoraj 40 % slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti nepričakovanega izdatka 650 €, v dveh največjih slovenskih pogrebnih podjetjih pravijo, da bistvenega porasta finančnih stisk svojcev ne zaznajo in da tudi število <em>"socialnih pokopov"</em> ne narašča sorazmerno s številom pokopov. Kot kaže, je pogreb bližnjega še vedno življenjski dogodek, za katerega se ljudje zadolžijo, ne da bi za to izvedel kdo zunaj družinskega kroga. Kljub temu, da je tudi najbolj osnovni oz. socialni pogreb zmeraj tudi dostojanstven, pa se tudi pogrebniki močno strinjajo  z društvom Humanitaček, da je bila prejšnja ureditev za pokojnikove bližnje bistveno bolj sočutna in da bi avtomatizirana dodelitev posmrtnine znova morala biti  zadnje dejanje države v razmerju do državljana.</p> <blockquote><p><strong>Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede sprememb pri izplačilu pogrebnin:</strong></p> <p>Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da o spremembah izplačila pogrebnin ne razmišljajo, saj tudi ne zaznavajo večjega števila vlog za pogrebnine, morda tudi zato, ker je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Takih vlog je zdaj v povprečju okoli 440 mesečno. Poudarjajo pa tudi, da  za izredno denarno socialo pomoč  kot pomoč pri plačilu pogreba lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer do pogrebnin niso upravičeni.</p> </blockquote></p> Mon, 25 Jan 2021 09:45:00 +0000 Donatorski pogreb je najbolj žalosten zaključek življenja starostnikov Minuli teden je močno odmeval podatek, da je bilo na ljubljanski pediatrični kliniki v minulem letu hospitaliziranih kar za 30 % več otrok in mladostnikov po resnem poskusu samomora. Že spomladi, ko smo tudi uradno zaključili dobra dva meseca trajajoč 1. val epidemije, so strokovnjaki opozarjali, da posledice na duševnem zdravju šele pridejo. Otroci in učitelji so se na drugi val nedvomno bolje pripravili in bolje odzvali. Toda z nepričakovano dolžino trajanja šolanja na daljavo, ki vključuje tudi izjemno dolgo vsakodnevno ždenje pred zasloni vseh vrst, se soočajo z vse večjimi težavami. Po treh mesecih starši, učitelji in otroci enostavno ne zmorejo več. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana, poudarja, da so posledice tovrstnih stisk tudi tragične. <p>Minuli teden je močno odmeval podatek, da je bilo na ljubljanski pediatrični kliniki v minulem letu hospitaliziranih kar za 30 odstotkov več otrok in mladostnikov po resnem poskusu samomora</p><p><p><em>"V Avstraliji, kjer so imeli v oktobru in novembru sedem tedensko zaprtje šol, so imeli še višje številke, ne samo tistih po življenje ogrožajočih stanjih, pač pa tudi zaradi hujših samo poškodbenih vedenj, iskanja urgentne pomoči, zaradi duševnih stisk. Pomoč je  poiskalo do 70% mladostnikov več kot običajno." </em>Toda Avstralija ima neprimerno bolj dostopno mrežo pomoči: <em>"Mi jih nimamo niti kam napotiti." </em>Že zdavnaj sprejet, a nerealiziran nacionalni načrt duševnega zdravja bi moral biti med najvišjimi prioritetami te družbe celo v času epidemije, saj so duševne stiske njen izjemno pomemben del. "V svetu temu pravijo 'drugi epidemijski val', po epidemiji okužb še epidemijo težav na področju duševnega zdravja, še posebej pri mladih," opozarja <strong>dr. Marija Anderluh</strong>, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana.</p> <h3><strong>Zdaleč ne več samo otroci iz socialnoekonomskega roba</strong></h3> <p>Če so strokovnjaki ob prvem valu opozarjali predvsem na stiske otroke iz socialnega roba, ki niso imeli opreme in starševske podpore za spremljanje pouka na daljavo, so zdaj v stiskah že tudi povsem nove skupine: <em>"Zdaj prihajajo na površje tudi vsi ostali otroci, tisti, ki so slabše socialno vključeni, ki socialnega kontakta ne zmorejo vzdrževati niti prek spleta, ki slabše odporni na stres, imajo učne težave. Ti vse bolj zaostajajo pri učni snovi oziroma navidezno in delno sledijo dogajanju, v resnici bodo pa zaostanki zelo veliki!"</em></p> <h3><strong>Na kliniki vidimo le tiste z najhujšimi poškodbami, znamo zaznati vse ostale?</strong></h3> <p>Otroci svoje  stiske zelo različno izražajo, najbolj ogrožajoče oblike jih pripeljejo tudi  do hospitalizacij:</p> <blockquote><p><em>"Veliko je tesnobnosti, negotovosti, skrbi, nihanj v razpoloženju, nekateri izgubljajo dnevni  ritem, težko sledijo pouku in tempu, ki je sicer od šole do šole različen, težava je tudi v prekomerni uporabi različnih digitalnih medijih, tudi pozno v noč. Na naši kliniki opažamo porast otrok z izjemnimi podhranjenostmi kot posledico novo nastalih motenj hranjenja, predvsem anoreksije. To so tesnobni otroci, ki v teh negotovih  razmerah ne zmorejo obvladovati življenja iz dneva v dan. Toda srečujemo se le s tistimi otroki, ki kažejo zares opazne telesne znake svojih stisk kot so denimo poskusi samomora, po sestradanosti. To nam govori, da najbrž tistih stisk, ni navzven niso opazne, niti ne zaznavamo," </em>na ogromen problem v ozadju opozarja dr. Anderluh.</p></blockquote> <h3><strong> </strong><strong>Nikakor ne sodimo le po sebi ali po svojih otrocih</strong></h3> <p>Morda je komu težko razumeti, kako lahko sprememba v načinu šolanja vpliva na denimo prehranske motnje, rezanje, druge vrste samo poškodovanja, a psihiatrinja pojasnjuje, da smo ljudje pač različno odporni in različno opremljeni za spopad s stresom, zato pri nekom posledic skoraj ni, drug pa pristane v bolnišnici. Je pa včasih prav presunljivo, kako izjemno malo empatije je del družbe sposoben razviti do mladih. Tudi z omalovaževanjem njihove stiske, češ da so mladi nekoč še kaj hujšega preživeli brez posledic, mladi s težavami pa da so pomehkuženi produkti slabe starševske vzgoje:</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da včasih preveč sodimo po sebi, da si težko predstavljamo, da v naši državi živijo drugačni otroci, v drugačnih razmerah z drugačno starševsko podporo in da je situacija, kot je ta, vse razlike samo še poudarila. Zelo je krivično, če na podlagi izkušnje svojih otrok prezremo izkušnjo vseh ostalih."</em></p></blockquote> <h3><strong>Takšno stanje lahko pusti tudi trajne posledice na razvoju možganov</strong></h3> <p>Predvsem pa – bodimo bolj pozorni na prezrte stiske mladostnikov. Čeprav jih tudi sicer obtožujemo, da se s prijatelji raje družijo virtualno kot v živo, je stik v živo zanje izjemno pomemben: <em>"Ker je to njihova bistvena razvojna naloga. Adolescenca je čas, ko začnejo veliko bolj ceniti odnos z vrstniki kot odnose znotraj lastne družine, kar jim nato pomaga odpreti vrata v svet. To je njihova biološka potreba, možgani so odvisni od medosebnih odnosov, vrstniških odnosov, vrstniških izkušenj. Kar se jim je zgodilo, je zelo nenaravno in v tujini že potekajo poglobljene raziskave o tem, kakšne bodo posledice na možganih, če bo to stanje trajalo dlje časa, saj digitalni stiki nikakor ne zajemajo vsega, kar predstavljajo stiki v živo. Tudi šola je bistveno več kot le učenje novih  snovi in z učenjem na daljavo je učenje nekih drugih bistvenih razvojnih nalog pa je zelo potisnjeno na obrobje."</em></p> <p><strong>Vračanje v običajen šolski proces bo zelo dolgotrajno </strong></p> <p>Vračanje v šole samo po sebi ne bo rešilo različnih stisk, sploh, če se bo vse vrtelo le okoli tega, kako pridobiti ocene, otroci se namreč zavedajo, kako različno uspešni so bili pri pridobivanju znanja, poudarja dr. Anderluh:</p> <blockquote><p><em>"Otroke to zelo skrbi, zato se mi zdi zelo pomembno umirjati situacijo in tudi učitelje pripravljati na prepoznavanje stisk, s katerimi se bodo  otroci vračali v šole.  Tudi vračanje je namreč proces, ki bo terjal vsaj tako dolg čas prilagajanja, če se želimo izogniti valu novih stisk."</em></p></blockquote> <p>Vendar pa breme počasnega in empatičnega vključevanja v običajni šolski proces v šolah nikakor ne sme pasti le na šole in učitelje, potrebujemo tudi spremembe odločevalcev na sistemski ravni: <em>"Treba je razmisliti o standardih znanja, mislim, da se vsi zavedamo, da tako učenje ni bilo enako učinkovito kot je v šoli. Kako bodo to naslovili, je v rokah strokovnjakov za šolstvo. Ato je zelo velika stvar, ki visi nad vsemi otroki, a tudi nad učitelji. Mislim, da to šolsko leto ne more biti zaključeno kot običajno leto in da je treba najti nek sistemski odgovor na to, kar se nam je zgodilo."</em></p> <h3><strong>Poiščite pomoč, četudi je ta (še) težje dostopna</strong></h3> <blockquote> <p>Iskanje pomoči je še težje kot v časih pred epidemijo, a nikakor nemogoče. Prvi korak so zagotovo strokovne službe v šoli,  vsaj na daljavo so dostopni tudi centri za pomoč otrokom in mladostnikom in tudi nekatere svetovalnice nevladnih organizacij. Če to ne zadostuje, pa je treba poiskati pomoč pri otrokovem pediatru oz. šolskem zdravniku, ki bo ob presoji, da gre za življenjsko ogrožajoče stiske, otroka napoti po urgentno pomoč tudi na Pediatrično kliniko.</p> </blockquote></p> 174747108 RTVSLO – Val 202 724 clean Minuli teden je močno odmeval podatek, da je bilo na ljubljanski pediatrični kliniki v minulem letu hospitaliziranih kar za 30 % več otrok in mladostnikov po resnem poskusu samomora. Že spomladi, ko smo tudi uradno zaključili dobra dva meseca trajajoč 1. val epidemije, so strokovnjaki opozarjali, da posledice na duševnem zdravju šele pridejo. Otroci in učitelji so se na drugi val nedvomno bolje pripravili in bolje odzvali. Toda z nepričakovano dolžino trajanja šolanja na daljavo, ki vključuje tudi izjemno dolgo vsakodnevno ždenje pred zasloni vseh vrst, se soočajo z vse večjimi težavami. Po treh mesecih starši, učitelji in otroci enostavno ne zmorejo več. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana, poudarja, da so posledice tovrstnih stisk tudi tragične. <p>Minuli teden je močno odmeval podatek, da je bilo na ljubljanski pediatrični kliniki v minulem letu hospitaliziranih kar za 30 odstotkov več otrok in mladostnikov po resnem poskusu samomora</p><p><p><em>"V Avstraliji, kjer so imeli v oktobru in novembru sedem tedensko zaprtje šol, so imeli še višje številke, ne samo tistih po življenje ogrožajočih stanjih, pač pa tudi zaradi hujših samo poškodbenih vedenj, iskanja urgentne pomoči, zaradi duševnih stisk. Pomoč je  poiskalo do 70% mladostnikov več kot običajno." </em>Toda Avstralija ima neprimerno bolj dostopno mrežo pomoči: <em>"Mi jih nimamo niti kam napotiti." </em>Že zdavnaj sprejet, a nerealiziran nacionalni načrt duševnega zdravja bi moral biti med najvišjimi prioritetami te družbe celo v času epidemije, saj so duševne stiske njen izjemno pomemben del. "V svetu temu pravijo 'drugi epidemijski val', po epidemiji okužb še epidemijo težav na področju duševnega zdravja, še posebej pri mladih," opozarja <strong>dr. Marija Anderluh</strong>, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana.</p> <h3><strong>Zdaleč ne več samo otroci iz socialnoekonomskega roba</strong></h3> <p>Če so strokovnjaki ob prvem valu opozarjali predvsem na stiske otroke iz socialnega roba, ki niso imeli opreme in starševske podpore za spremljanje pouka na daljavo, so zdaj v stiskah že tudi povsem nove skupine: <em>"Zdaj prihajajo na površje tudi vsi ostali otroci, tisti, ki so slabše socialno vključeni, ki socialnega kontakta ne zmorejo vzdrževati niti prek spleta, ki slabše odporni na stres, imajo učne težave. Ti vse bolj zaostajajo pri učni snovi oziroma navidezno in delno sledijo dogajanju, v resnici bodo pa zaostanki zelo veliki!"</em></p> <h3><strong>Na kliniki vidimo le tiste z najhujšimi poškodbami, znamo zaznati vse ostale?</strong></h3> <p>Otroci svoje  stiske zelo različno izražajo, najbolj ogrožajoče oblike jih pripeljejo tudi  do hospitalizacij:</p> <blockquote><p><em>"Veliko je tesnobnosti, negotovosti, skrbi, nihanj v razpoloženju, nekateri izgubljajo dnevni  ritem, težko sledijo pouku in tempu, ki je sicer od šole do šole različen, težava je tudi v prekomerni uporabi različnih digitalnih medijih, tudi pozno v noč. Na naši kliniki opažamo porast otrok z izjemnimi podhranjenostmi kot posledico novo nastalih motenj hranjenja, predvsem anoreksije. To so tesnobni otroci, ki v teh negotovih  razmerah ne zmorejo obvladovati življenja iz dneva v dan. Toda srečujemo se le s tistimi otroki, ki kažejo zares opazne telesne znake svojih stisk kot so denimo poskusi samomora, po sestradanosti. To nam govori, da najbrž tistih stisk, ni navzven niso opazne, niti ne zaznavamo," </em>na ogromen problem v ozadju opozarja dr. Anderluh.</p></blockquote> <h3><strong> </strong><strong>Nikakor ne sodimo le po sebi ali po svojih otrocih</strong></h3> <p>Morda je komu težko razumeti, kako lahko sprememba v načinu šolanja vpliva na denimo prehranske motnje, rezanje, druge vrste samo poškodovanja, a psihiatrinja pojasnjuje, da smo ljudje pač različno odporni in različno opremljeni za spopad s stresom, zato pri nekom posledic skoraj ni, drug pa pristane v bolnišnici. Je pa včasih prav presunljivo, kako izjemno malo empatije je del družbe sposoben razviti do mladih. Tudi z omalovaževanjem njihove stiske, češ da so mladi nekoč še kaj hujšega preživeli brez posledic, mladi s težavami pa da so pomehkuženi produkti slabe starševske vzgoje:</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da včasih preveč sodimo po sebi, da si težko predstavljamo, da v naši državi živijo drugačni otroci, v drugačnih razmerah z drugačno starševsko podporo in da je situacija, kot je ta, vse razlike samo še poudarila. Zelo je krivično, če na podlagi izkušnje svojih otrok prezremo izkušnjo vseh ostalih."</em></p></blockquote> <h3><strong>Takšno stanje lahko pusti tudi trajne posledice na razvoju možganov</strong></h3> <p>Predvsem pa – bodimo bolj pozorni na prezrte stiske mladostnikov. Čeprav jih tudi sicer obtožujemo, da se s prijatelji raje družijo virtualno kot v živo, je stik v živo zanje izjemno pomemben: <em>"Ker je to njihova bistvena razvojna naloga. Adolescenca je čas, ko začnejo veliko bolj ceniti odnos z vrstniki kot odnose znotraj lastne družine, kar jim nato pomaga odpreti vrata v svet. To je njihova biološka potreba, možgani so odvisni od medosebnih odnosov, vrstniških odnosov, vrstniških izkušenj. Kar se jim je zgodilo, je zelo nenaravno in v tujini že potekajo poglobljene raziskave o tem, kakšne bodo posledice na možganih, če bo to stanje trajalo dlje časa, saj digitalni stiki nikakor ne zajemajo vsega, kar predstavljajo stiki v živo. Tudi šola je bistveno več kot le učenje novih  snovi in z učenjem na daljavo je učenje nekih drugih bistvenih razvojnih nalog pa je zelo potisnjeno na obrobje."</em></p> <p><strong>Vračanje v običajen šolski proces bo zelo dolgotrajno </strong></p> <p>Vračanje v šole samo po sebi ne bo rešilo različnih stisk, sploh, če se bo vse vrtelo le okoli tega, kako pridobiti ocene, otroci se namreč zavedajo, kako različno uspešni so bili pri pridobivanju znanja, poudarja dr. Anderluh:</p> <blockquote><p><em>"Otroke to zelo skrbi, zato se mi zdi zelo pomembno umirjati situacijo in tudi učitelje pripravljati na prepoznavanje stisk, s katerimi se bodo  otroci vračali v šole.  Tudi vračanje je namreč proces, ki bo terjal vsaj tako dolg čas prilagajanja, če se želimo izogniti valu novih stisk."</em></p></blockquote> <p>Vendar pa breme počasnega in empatičnega vključevanja v običajni šolski proces v šolah nikakor ne sme pasti le na šole in učitelje, potrebujemo tudi spremembe odločevalcev na sistemski ravni: <em>"Treba je razmisliti o standardih znanja, mislim, da se vsi zavedamo, da tako učenje ni bilo enako učinkovito kot je v šoli. Kako bodo to naslovili, je v rokah strokovnjakov za šolstvo. Ato je zelo velika stvar, ki visi nad vsemi otroki, a tudi nad učitelji. Mislim, da to šolsko leto ne more biti zaključeno kot običajno leto in da je treba najti nek sistemski odgovor na to, kar se nam je zgodilo."</em></p> <h3><strong>Poiščite pomoč, četudi je ta (še) težje dostopna</strong></h3> <blockquote> <p>Iskanje pomoči je še težje kot v časih pred epidemijo, a nikakor nemogoče. Prvi korak so zagotovo strokovne službe v šoli,  vsaj na daljavo so dostopni tudi centri za pomoč otrokom in mladostnikom in tudi nekatere svetovalnice nevladnih organizacij. Če to ne zadostuje, pa je treba poiskati pomoč pri otrokovem pediatru oz. šolskem zdravniku, ki bo ob presoji, da gre za življenjsko ogrožajoče stiske, otroka napoti po urgentno pomoč tudi na Pediatrično kliniko.</p> </blockquote></p> Mon, 18 Jan 2021 09:45:00 +0000 Zelo je krivično, če na podlagi izkušnje svojih otrok prezremo izkušnjo vseh ostalih “Če so otroci v okolju, kjer manjka socialnih dejavnikov in se morajo soočiti z nefunkcionalnostjo staršev, to enostavno ni zdravo za njih.” Majda Marinšek je socialna delavka na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Opozarja, da ima šolanje na daljavo trajne posledice, ki bodo državo drago stale. Razslojevanje ne deli otrok po njihovih sposobnostih, ampak po razmerah, v katerih živijo. “Družinam, ki imajo več materialnega kapitala, znanja in vedenja, zakaj je izobraževanje pomembno, gre bistveno lažje kot tistim, ki tega nimajo. Njim gre čedalje težje.”<p>Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo ta nikakor ni enako dostopna vsem</p><p><blockquote><p><em>"Razslojevanje je odvisno tudi od tega, kako družina deluje, kako je materialno preskrbljena, kako so starši izobraženi, ali imajo voljo in zmožnosti pomagati otrokom, jim je sploh pomembno, kako uspešen je otrok v šoli, je otrok v družini vrednota ali ne? Da ne govorimo o zasvojenostih, bolezni in nasilju v družini. Povsem drugače je, če si doma miren in vesel starša, ko ga vidiš, ali pa okameniš že, ko ga slišiš, ker ne veš, kaj bo sledilo. Kaj je z otroki, ki živijo v tujejezičnih družinah, kjer starši sploh ne govorijo slovenskega jezika? Kako pouku sledijo njihovi otroci, ki morda kaj malega razumejo, kako sledijo navodilom, kdo jim pomaga?"</em></p></blockquote> <p>Na  vsakodnevne stiske otrok opozarja <strong>Majda Marinšek</strong>, socialna delavka v<span> Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. </span>Rekordno dolg čas šolanja na daljavo ustreza le še redkim otrokom, praviloma tistim, ki imajo doma izjemno dobre pogoje za tako šolanje oziroma ki se v šolskem okolju iz različnih razlogov ne počutijo dobro. Za otroke, ki živijo v nefunkcionalnih družinah ali nespodbudnih okoljih, pa tako dolgo šolanje, za katero pogosto nimajo niti osnovnih pogojev, že prinaša velike stiske. Nekateri so nad šolanjem na daljavo že obupali.</p> <blockquote><p><em>"Potem je tukaj še strah, ki ga otroci občutijo ob tem, ko vidijo žalostne in zaskrbljene starše. Čas je zelo negotov, doživeli so že veliko izgub: izgube službe, dohodka, premoženja, izgube bližnjih. Otroci skušajo starše potolažiti, prevzemajo vloge skrbnikov, kar se ne bi smelo dogajati. In vse to se ne bo končalo ob vrnitvi v šole, zato opozarjam, da bodo te stiske vztrajale. Epidemija le še poglablja razlike in stiske otrok, ki prihajajo s socialno-ekonomskega roba."</em></p></blockquote> <p>V družinah z zelo nizkimi dohodki in življenjem na robu ali pod robom revščine so težava tako opremljenost z računalniki in drugo nujno opremo ter uporaba te opreme, in tudi zmožnost staršev pomagati, ko se zatakne pri razumevanju snovi in pri učenju. Če otroci pomoči ne dobijo, se začnejo čutiti nesposobne, sprašujejo se, kaj je z njimi narobe, predvsem pa ne dobijo potrditve, da so lahko tudi oni uspešni, to pa je nekaj, kar potrebuje prav vsakdo.</p> <p>Prisotnost pri pouku prek spleta – ponekod zahtevajo nenehno vklopljeno kamero in mikrofon – pomeni tudi globok zarez v intimo in razgaljanje razmer, v katerih otrok živi in ki so prej lahko ostale skrite. Nemogoče je skriti premajhno in hrupno stanovanje, slabo internetno povezavo, izpade elektrike – vse to pa vpliva na otrokovo sodelovanje v procesu šolanja.</p> <p>Izkušnje iz prejšnjih kriz kažejo, da otroci prevzemajo velik del bremena, tudi finančnega, da šolanje podredijo honorarnemu delu in čimprejšnji zaposlitvi prilagajajo poklicne izbire, tudi če bi se z lahkoto šolali na univerzitetni ravni. Vsak dan šolanja na daljavo manj privilegirane in bolj ranljive otroke vse bolj ločuje od možnosti, ki jih imajo premožnejši vrstniki, in od uspehov, ki jih ti lahko dosegajo predvsem zaradi dobre podpore.</p> <p><em>"Šolanje v šoli otrokom iz nespodbudnih domačih okolij lahko zelo pomaga,"</em> argumentira Majda Marinšek. K razslojevanju pripomore tudi to, da v šoli na daljavo ni obšolskih dejavnosti, krožkov, pevskih zborov, popoldanskega nogometa, skratka dejavnosti, pri katerih lahko tudi učno manj uspešen otrok izkaže svoje močne plati in tako skompenzira morebitni neuspeh pri ocenah.</p> <p>Dolgotrajnejše stiske, anksioznosti, osamljenost in izoliranost od  vrstnikov otroke lahko pelje tudi do agresivnega in samopoškodovalnega vedenja ter dokazano povečuje poznejšo nagnjenost k resnejšim duševnim stiskam tudi v odrasli dobi. Poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi večji verjetnosti za zasvojenost z zasloni, pa tudi za zlorabe prek spleta. Zato bi pri tehtanju sorazmernosti ukrepov in določanju, kdo so najranljivejši členi v tej epidemiji, morali bistveno bolj upoštevati tudi nepopravljivo škodo, ki jo doživljajo otroci in mladostniki. Stiske otrok, ki jih zdaj ne preprečujemo, bodo za državo dolgoročno tudi bistveno dražje.</p> <p>Izobrazba je eden od najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo nikakor ni enako dostopna vsem. Je pa tehnologija, s katero so družine tudi ob pomoči humanitarnih organizacij zdaj že bolje opremljene, morda lahko pot do pomoči.</p> <h3><strong>Kam se obrniti po pomoč?</strong></h3> <p>Prek spleta je mogoče dobiti inštrukcije na daljavo, razbremenilne pogovore, dostopni so spletni forumi, svetovalnice, omrežja in skupine za samopomoč.</p> <blockquote><p><strong>Mladostnikom so namenjeni  spletni portali, kot so <a href="https://www.tosemjaz.net/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">To sem jaz</a>, <a href="http://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Živživ</a> in <a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">TOM telefon</a>. Svetovanje na daljavo pa poteka tudi v <a href="http://www.svet-center-mb.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor</a>.</strong></p></blockquote></p> 174745531 RTVSLO – Val 202 655 clean “Če so otroci v okolju, kjer manjka socialnih dejavnikov in se morajo soočiti z nefunkcionalnostjo staršev, to enostavno ni zdravo za njih.” Majda Marinšek je socialna delavka na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Opozarja, da ima šolanje na daljavo trajne posledice, ki bodo državo drago stale. Razslojevanje ne deli otrok po njihovih sposobnostih, ampak po razmerah, v katerih živijo. “Družinam, ki imajo več materialnega kapitala, znanja in vedenja, zakaj je izobraževanje pomembno, gre bistveno lažje kot tistim, ki tega nimajo. Njim gre čedalje težje.”<p>Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo ta nikakor ni enako dostopna vsem</p><p><blockquote><p><em>"Razslojevanje je odvisno tudi od tega, kako družina deluje, kako je materialno preskrbljena, kako so starši izobraženi, ali imajo voljo in zmožnosti pomagati otrokom, jim je sploh pomembno, kako uspešen je otrok v šoli, je otrok v družini vrednota ali ne? Da ne govorimo o zasvojenostih, bolezni in nasilju v družini. Povsem drugače je, če si doma miren in vesel starša, ko ga vidiš, ali pa okameniš že, ko ga slišiš, ker ne veš, kaj bo sledilo. Kaj je z otroki, ki živijo v tujejezičnih družinah, kjer starši sploh ne govorijo slovenskega jezika? Kako pouku sledijo njihovi otroci, ki morda kaj malega razumejo, kako sledijo navodilom, kdo jim pomaga?"</em></p></blockquote> <p>Na  vsakodnevne stiske otrok opozarja <strong>Majda Marinšek</strong>, socialna delavka v<span> Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. </span>Rekordno dolg čas šolanja na daljavo ustreza le še redkim otrokom, praviloma tistim, ki imajo doma izjemno dobre pogoje za tako šolanje oziroma ki se v šolskem okolju iz različnih razlogov ne počutijo dobro. Za otroke, ki živijo v nefunkcionalnih družinah ali nespodbudnih okoljih, pa tako dolgo šolanje, za katero pogosto nimajo niti osnovnih pogojev, že prinaša velike stiske. Nekateri so nad šolanjem na daljavo že obupali.</p> <blockquote><p><em>"Potem je tukaj še strah, ki ga otroci občutijo ob tem, ko vidijo žalostne in zaskrbljene starše. Čas je zelo negotov, doživeli so že veliko izgub: izgube službe, dohodka, premoženja, izgube bližnjih. Otroci skušajo starše potolažiti, prevzemajo vloge skrbnikov, kar se ne bi smelo dogajati. In vse to se ne bo končalo ob vrnitvi v šole, zato opozarjam, da bodo te stiske vztrajale. Epidemija le še poglablja razlike in stiske otrok, ki prihajajo s socialno-ekonomskega roba."</em></p></blockquote> <p>V družinah z zelo nizkimi dohodki in življenjem na robu ali pod robom revščine so težava tako opremljenost z računalniki in drugo nujno opremo ter uporaba te opreme, in tudi zmožnost staršev pomagati, ko se zatakne pri razumevanju snovi in pri učenju. Če otroci pomoči ne dobijo, se začnejo čutiti nesposobne, sprašujejo se, kaj je z njimi narobe, predvsem pa ne dobijo potrditve, da so lahko tudi oni uspešni, to pa je nekaj, kar potrebuje prav vsakdo.</p> <p>Prisotnost pri pouku prek spleta – ponekod zahtevajo nenehno vklopljeno kamero in mikrofon – pomeni tudi globok zarez v intimo in razgaljanje razmer, v katerih otrok živi in ki so prej lahko ostale skrite. Nemogoče je skriti premajhno in hrupno stanovanje, slabo internetno povezavo, izpade elektrike – vse to pa vpliva na otrokovo sodelovanje v procesu šolanja.</p> <p>Izkušnje iz prejšnjih kriz kažejo, da otroci prevzemajo velik del bremena, tudi finančnega, da šolanje podredijo honorarnemu delu in čimprejšnji zaposlitvi prilagajajo poklicne izbire, tudi če bi se z lahkoto šolali na univerzitetni ravni. Vsak dan šolanja na daljavo manj privilegirane in bolj ranljive otroke vse bolj ločuje od možnosti, ki jih imajo premožnejši vrstniki, in od uspehov, ki jih ti lahko dosegajo predvsem zaradi dobre podpore.</p> <p><em>"Šolanje v šoli otrokom iz nespodbudnih domačih okolij lahko zelo pomaga,"</em> argumentira Majda Marinšek. K razslojevanju pripomore tudi to, da v šoli na daljavo ni obšolskih dejavnosti, krožkov, pevskih zborov, popoldanskega nogometa, skratka dejavnosti, pri katerih lahko tudi učno manj uspešen otrok izkaže svoje močne plati in tako skompenzira morebitni neuspeh pri ocenah.</p> <p>Dolgotrajnejše stiske, anksioznosti, osamljenost in izoliranost od  vrstnikov otroke lahko pelje tudi do agresivnega in samopoškodovalnega vedenja ter dokazano povečuje poznejšo nagnjenost k resnejšim duševnim stiskam tudi v odrasli dobi. Poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi večji verjetnosti za zasvojenost z zasloni, pa tudi za zlorabe prek spleta. Zato bi pri tehtanju sorazmernosti ukrepov in določanju, kdo so najranljivejši členi v tej epidemiji, morali bistveno bolj upoštevati tudi nepopravljivo škodo, ki jo doživljajo otroci in mladostniki. Stiske otrok, ki jih zdaj ne preprečujemo, bodo za državo dolgoročno tudi bistveno dražje.</p> <p>Izobrazba je eden od najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo nikakor ni enako dostopna vsem. Je pa tehnologija, s katero so družine tudi ob pomoči humanitarnih organizacij zdaj že bolje opremljene, morda lahko pot do pomoči.</p> <h3><strong>Kam se obrniti po pomoč?</strong></h3> <p>Prek spleta je mogoče dobiti inštrukcije na daljavo, razbremenilne pogovore, dostopni so spletni forumi, svetovalnice, omrežja in skupine za samopomoč.</p> <blockquote><p><strong>Mladostnikom so namenjeni  spletni portali, kot so <a href="https://www.tosemjaz.net/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">To sem jaz</a>, <a href="http://zivziv.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Živživ</a> in <a href="https://www.e-tom.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">TOM telefon</a>. Svetovanje na daljavo pa poteka tudi v <a href="http://www.svet-center-mb.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor</a>.</strong></p></blockquote></p> Mon, 11 Jan 2021 09:45:00 +0000 Razslojevanje ne deli otrok po njihovih sposobnostih, ampak po razmerah, v katerih živijo Med več kot 8.500 botri, ki so v desetletju obstoja programa Botrstvo botrovali kateremu od več kot 10.400 otrok iz vse Slovenije, je tudi naš sogovornik, gospod Branko. Botrstvo razume kot svojo človeško dolžnost in tudi kot misijo, v katero želi vključiti čim več tistih, ki bi zmogli pomagati najranljivejšim – otrokom v stiski. Več informacij, kako pomagati, najdete na boter.si, pomoč pa je tudi poslan SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919. Hvala vsem, ki pomagate.<p>"Imel sem občutek, da je to moj otrok, ki čaka na mojo pomoč," je po opisu svoje varovanke začutil boter Branko, eden od več kot 8500 botrov, ki so otrokom pomagali v desetletju obstoja Botrstva v Sloveniji</p><p><p>Med več kot 8500 botri, ki so bili v desetletju obstoja programa Botrstvo za botra kateremu od več kot 10.400 otrok iz vse Slovenije, je tudi naš sogovornik, gospod Branko. Botrstvo razume kot svojo človeško dolžnost in tudi kot misijo, v katero želi vključiti čim več tistih, ki bi zmogli pomagati najranljivejšim – otrokom v stiski.</p> <p>Program Botrstvo je jeseni dopolnil deset let in zdelo se je, da bo prav deseto leto najlažje in najbolj optimistično, a se je zasukalo prav nasprotno. Predvsem v drugem valu epidemije so ukrepi odnesli nepričakovano veliko dohodkov in načrtov za prihodnost, a glavni val težav sploh še ni udaril – čakajo nas namreč še sprostitev moratorija na kredite, konec subvencij dohodkov, stečaji, izvršbe, osebni stečaji, tudi izgube domov in podjetij, številne stiske in težave z duševnim zdravjem, na katere smo že dolgo let pripravljeni slabše, kot smo bili na epidemijo bolezni. Poziv ljudem, naj pomoč poiščejo čim prej, preden postanejo še težje rešljive, bo zato zelo pomemben, prav tako kot bo pomembna pomoč, ki si ji bomo ponujali ljudje med seboj.</p> <p>Poziv ljudem, naj pomoč poiščejo čim prej, preden postanejo še težje rešljive, je zato zelo pomemben. Prav tako, kot bo pomembna pomoč, ki si ji bomo ponudili ljudje med seboj. Na Botrstvu pa bodo ob ponujanju vsestranske pomoči še naprej opozarjali, da najranljivejši in žrtve te epidemije še zdaleč niso le tisti, ki jim je virus kakor koli prizadel zdravje.</p> <blockquote> <p>Več informacij o tem, kako lahko pomagate, najdete na <a href="http://boter.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://boter.si&amp;source=gmail&amp;ust=1609839203573000&amp;usg=AFQjCNEQcrleLydwEUpTOrkHlYsE-LQwDQ">boter.si</a>, pomoč pa je tudi poslani SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919.</p> <p>Hvala vsem, ki pomagate.</p> </blockquote></p> 174743921 RTVSLO – Val 202 442 clean Med več kot 8.500 botri, ki so v desetletju obstoja programa Botrstvo botrovali kateremu od več kot 10.400 otrok iz vse Slovenije, je tudi naš sogovornik, gospod Branko. Botrstvo razume kot svojo človeško dolžnost in tudi kot misijo, v katero želi vključiti čim več tistih, ki bi zmogli pomagati najranljivejšim – otrokom v stiski. Več informacij, kako pomagati, najdete na boter.si, pomoč pa je tudi poslan SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919. Hvala vsem, ki pomagate.<p>"Imel sem občutek, da je to moj otrok, ki čaka na mojo pomoč," je po opisu svoje varovanke začutil boter Branko, eden od več kot 8500 botrov, ki so otrokom pomagali v desetletju obstoja Botrstva v Sloveniji</p><p><p>Med več kot 8500 botri, ki so bili v desetletju obstoja programa Botrstvo za botra kateremu od več kot 10.400 otrok iz vse Slovenije, je tudi naš sogovornik, gospod Branko. Botrstvo razume kot svojo človeško dolžnost in tudi kot misijo, v katero želi vključiti čim več tistih, ki bi zmogli pomagati najranljivejšim – otrokom v stiski.</p> <p>Program Botrstvo je jeseni dopolnil deset let in zdelo se je, da bo prav deseto leto najlažje in najbolj optimistično, a se je zasukalo prav nasprotno. Predvsem v drugem valu epidemije so ukrepi odnesli nepričakovano veliko dohodkov in načrtov za prihodnost, a glavni val težav sploh še ni udaril – čakajo nas namreč še sprostitev moratorija na kredite, konec subvencij dohodkov, stečaji, izvršbe, osebni stečaji, tudi izgube domov in podjetij, številne stiske in težave z duševnim zdravjem, na katere smo že dolgo let pripravljeni slabše, kot smo bili na epidemijo bolezni. Poziv ljudem, naj pomoč poiščejo čim prej, preden postanejo še težje rešljive, bo zato zelo pomemben, prav tako kot bo pomembna pomoč, ki si ji bomo ponujali ljudje med seboj.</p> <p>Poziv ljudem, naj pomoč poiščejo čim prej, preden postanejo še težje rešljive, je zato zelo pomemben. Prav tako, kot bo pomembna pomoč, ki si ji bomo ponudili ljudje med seboj. Na Botrstvu pa bodo ob ponujanju vsestranske pomoči še naprej opozarjali, da najranljivejši in žrtve te epidemije še zdaleč niso le tisti, ki jim je virus kakor koli prizadel zdravje.</p> <blockquote> <p>Več informacij o tem, kako lahko pomagate, najdete na <a href="http://boter.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://boter.si&amp;source=gmail&amp;ust=1609839203573000&amp;usg=AFQjCNEQcrleLydwEUpTOrkHlYsE-LQwDQ">boter.si</a>, pomoč pa je tudi poslani SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919.</p> <p>Hvala vsem, ki pomagate.</p> </blockquote></p> Mon, 04 Jan 2021 09:45:00 +0000 Človek človeku človek, samo to Že več kot dva meseca so poleg šol zaprti tudi dijaški domovi in bodo takšni ostali tudi v začetku prihodnjega leta. Za nekatere dijake je to izjemno težko, saj v teh domovih ne živijo zgolj zato, ker je njihov kraj šolanja preveč oddaljen od doma, pač pa neredko tudi zato, ker je njihov dom vse prej kot varen in spodbuden kraj. Zaprtje dijaških domov je zanje še toliko težje. Le v nekaterih so smeli ostati dijaki, ki doma nimajo primernih razmer in možnosti za šolanje na daljavo. Med njimi je tudi 18-letna Ana. V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kak Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos. Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 lis BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji čarovna zima, Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.<p>"Skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer," pove dijakinja, ki zaradi nespodbudnih razmer v družini živi v sicer zaprtem dijaškem domu</p><p><p>V sicer zaprtih dijaških domovih so lahko ostali le posamezni dijaki z nemogočimi družinskimi razmerami. Med njimi je Ana, ki se je v želji po uspešnejšem koncu šolanja jeseni preselila v dijaški dom, a od staršev ne dobiva nikakršne pomoči, zato prazniki in prihajajoče leto prinašajo veliko negotovosti …</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bila prvih nekaj koncev tedna sama v zaprtem dijaškem domu in nikogar nisem videla, sem se na vso moč razjokala, skoraj panični napad sem imela. Potem sem se pa sčasoma navadila, si naredila neki svoj red. Večja težava je, da ne morem honorarno delati, ker takega dela skoraj ni več, zato me finance močno skrbijo, pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo pa je toliko dragocenejša."</em></p></blockquote> <h3><strong>Preselitev v dijaški dom olajšanje</strong></h3> <p><em>"Že v osnovni šoli sem potrebovala pomoč psihologinje, pozneje tudi pedopsihiatra, ker je vse, kar se je dogajalo doma, močno vplivalo name in se kazalo v različnih diagnozah. Res je bilo težko,</em>" opisuje <strong>dijakinja Ana</strong>. Otroštva v svoji družini ne opisuje z nostalgijo, zaradi dolgoletnega nasilja in nespodbudnega okolja sta z mamo pred nekaj leti že načrtovali umik v varno hišo, a mama potem tega koraka ni zmogla. Ga je pa Ana letos jeseni, ko je sklenila, da zaradi naštetega ne želi tvegati slabšega uspeha na maturi in s tem svoje prihodnosti. Psihoterapije so ji odprle oči, da tako stanje doma ni normalno, da je to, kar si je razlagala kot znake ljubezni, vse prej kot to in da so razmere doma zanjo dolgoročno ogrožajoče. Odločila se je za odhod, čeprav je za plačilo dijaškega doma imela le nekaj malega prihrankov in čeprav so ji starši jasno povedali, naj ne pričakuje podpore. <em>"Oče je hotel do notarja, kjer naj bi zapisali, da zame finančno nista več odgovorna, ne za šolo ne za preživljanje."</em></p> <h3><strong>Vsak cent izdatkov popisan v tabeli</strong></h3> <p>Preselitev v dijaški dom je bila svojevrstno olajšanje, a je bilo na začetku težko, sploh ob koncih tedna, ko so tako rekoč vsi sostanovalci odhajali domov. Domov se je vrnila le še dvakrat, zelo na kratko, domači tudi niso natančno vedeli, kje stanuje. Od doma ne dobiva pomoči, a odselila se je v prepričanju, da bo lahko vseskozi opravljala dijaška honorarna dela. <em>"Honorarno delam že od 15. leta, kjer koli lahko, ampak honorarnega dela zdaj tako rekoč ni." </em>Je pa v veliko olajšajo subvencija dijaškega sklada, ki jo prejema v programu Botrstvo, tako ji štipendija lahko ostane za preživetje, potrebščine, hrano, oblačila – preštet je vsak cent: <em>"Imam Excelovo tabelo, v katero si vestno pišem vsak nakup, ceno, kdaj sem kupila, tako natančno vem, koliko lahko še porabim. Trudim se porabiti čim manj."</em> V pekarni ima zagotovljene nekaj hrane, ki nadomešča domsko prehrano, saj kuhinja zdaj ne deluje. V domu kot edina dijakinja živi le še z nekaj tujimi študenti, ki med epidemijo tudi ostajajo v Sloveniji: <em>"Preselili smo se v manjši del doma, kjer imamo skupno kuhinjo in sanitarije, ne družimo se veliko. Sprijaznila sem se s tem, da sem sama, rada sem s svojimi knjigami, čas mi zapolni tudi šola in pa nekaj prijateljic."</em></p> <h3><strong>Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja za preživetje </strong></h3> <p>K sreči so knjige dobra družba, pravi Ana, ki si želi, da bi bila s knjigami, knjigarnami, knjižnicami, založništvom in knjigarnami povezana tudi poklicno. Toda o tem bodo odločale tudi točke na maturi in zato je letošnja na daljavo posebne vrste stres. Ano matura skrbi, ob poklicni maturi namreč želi opravljati še peti predmet, ki bi ji omogočil zelo želeni študij v Ljubljani. Toda zaradi izrednih razmer za peti predmet nima niti predpisane literature niti dodatnih predavanj, dijaki so povsem prepuščeni svoji iznajdljivosti. Skrbi jo tudi, kaj bo po maturi, ko dijaški dom zapira svoja vrata in se bo najbrž selila tudi v drugo mesto: <em>"Junija se mi izteče bivanje v domu in potem je daleč do oktobra, ko se začne študij, izteče se mi botrstvo in bo malo nerodno,"</em> je v zadregi bodoča maturantka, ki si želi kakršno koli honorarno delo: <em>"Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja in da si ne bom mogla česa kupiti, ne želim tega, da me ta fobija spet zajame, ker je neprijetno."</em></p> <h3><strong>Najslabše stvari so se mi zgodile v decembru</strong></h3> <p>Do prelomnih odločitev je še nekaj mesecev, december pa čustveno najnapornejši med njimi: ta predpraznični čas, poln reklam z nasmejanimi družinami in s čarobnim razpoloženjem ni prav najlažji. A ne prvič, je iskrena Ana: <em>"Nerodno je, ker ob božiču zame nikoli niso bili dobri časi, skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer, ampak imam prijatelje in bom zmogla, nekako …"</em></p> <h3><strong>Hvala vsem, ki verjamete v nas</strong></h3> <p>Ana nikakor ni edina dijakinja, ki so ji tudi ukrepi ob epidemiji popolnoma spremenili načrte, posebej jo skrbi za vse tiste, ki doma nimajo dobrih razmer za učenje in za tiste, ki z dodatnim delom ne morejo pomagati svojim družinam: <em>"Težko je biti dijak, ker je treba podpirati samega sebe, pa tudi svojo družino. Poznam veliko sošolcev, ki s štipendijo in svojim delom pomagajo preživeti družini. Zato pomoč, kot jo ponuja Botrstvo ali Dijaški sklad, veliko pomeni, da imaš vsaj nekaj, pa čeprav pet ali pa dvajset evrov za lažje preživetje, da si lahko kupiš stvari za ves teden, da čutiš, da imaš neko podporo ljudi, ki verjamejo vate. In da ni vse tako težko, kot je videti.</em>"</p> <blockquote><p>In zato je posebej hvaležna tako svojemu botru kot tudi dijaškemu skladu programa Botrstvo in seveda vsem, ki pomagajo otrokom in mladostnikom v stiski: <em>"Hvala za razumevanje vsem ljudem, ki se zavedajo, da so časi negotovi, in upam, da boste imeli lepe praznike in počitnice in da pridejo tudi boljši časi!"</em></p></blockquote> <h3><strong>Pomoč dijakinji Ani</strong></h3> <p>Zaradi povpraševanja za neposredno pomoč dijakinji Ani, so na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje določili sklic samo za njo. Podatki za nakazilo:</p> <p><span> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </span></p> <p>Znesek, zbran s SMS-i, ki jih z geslom BOTER5 ali BOTER10 pošljete na 1919, bo namenjen akciji Čarobna zima.</p> <h3><strong>Pomoč dijakom v stiski tudi z delčkom dohodnine</strong></h3> <p>V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kakšen Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer, ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za <a href="https://www.boter.si/2020/11/04/delovanje-zveze-prijateljev-mladine-ljubljana-moste-polje-in-programa-botrstvo-v-sloveniji-lahko-podprete-tudi-z-05-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos.</p> <p>Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom <strong>BOTER5 ali BOTER10 na 1919</strong>, s čimer izbrani znesek namenite akciji <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobna zima</a>, z <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">nakupom hrane</a> ali z <a href="https://www.boter.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">botrovanjem otroku</a>.</p> <p>Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.</p></p> 174741230 RTVSLO – Val 202 601 clean Že več kot dva meseca so poleg šol zaprti tudi dijaški domovi in bodo takšni ostali tudi v začetku prihodnjega leta. Za nekatere dijake je to izjemno težko, saj v teh domovih ne živijo zgolj zato, ker je njihov kraj šolanja preveč oddaljen od doma, pač pa neredko tudi zato, ker je njihov dom vse prej kot varen in spodbuden kraj. Zaprtje dijaških domov je zanje še toliko težje. Le v nekaterih so smeli ostati dijaki, ki doma nimajo primernih razmer in možnosti za šolanje na daljavo. Med njimi je tudi 18-letna Ana. V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kak Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos. Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 lis BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji čarovna zima, Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.<p>"Skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer," pove dijakinja, ki zaradi nespodbudnih razmer v družini živi v sicer zaprtem dijaškem domu</p><p><p>V sicer zaprtih dijaških domovih so lahko ostali le posamezni dijaki z nemogočimi družinskimi razmerami. Med njimi je Ana, ki se je v želji po uspešnejšem koncu šolanja jeseni preselila v dijaški dom, a od staršev ne dobiva nikakršne pomoči, zato prazniki in prihajajoče leto prinašajo veliko negotovosti …</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bila prvih nekaj koncev tedna sama v zaprtem dijaškem domu in nikogar nisem videla, sem se na vso moč razjokala, skoraj panični napad sem imela. Potem sem se pa sčasoma navadila, si naredila neki svoj red. Večja težava je, da ne morem honorarno delati, ker takega dela skoraj ni več, zato me finance močno skrbijo, pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo pa je toliko dragocenejša."</em></p></blockquote> <h3><strong>Preselitev v dijaški dom olajšanje</strong></h3> <p><em>"Že v osnovni šoli sem potrebovala pomoč psihologinje, pozneje tudi pedopsihiatra, ker je vse, kar se je dogajalo doma, močno vplivalo name in se kazalo v različnih diagnozah. Res je bilo težko,</em>" opisuje <strong>dijakinja Ana</strong>. Otroštva v svoji družini ne opisuje z nostalgijo, zaradi dolgoletnega nasilja in nespodbudnega okolja sta z mamo pred nekaj leti že načrtovali umik v varno hišo, a mama potem tega koraka ni zmogla. Ga je pa Ana letos jeseni, ko je sklenila, da zaradi naštetega ne želi tvegati slabšega uspeha na maturi in s tem svoje prihodnosti. Psihoterapije so ji odprle oči, da tako stanje doma ni normalno, da je to, kar si je razlagala kot znake ljubezni, vse prej kot to in da so razmere doma zanjo dolgoročno ogrožajoče. Odločila se je za odhod, čeprav je za plačilo dijaškega doma imela le nekaj malega prihrankov in čeprav so ji starši jasno povedali, naj ne pričakuje podpore. <em>"Oče je hotel do notarja, kjer naj bi zapisali, da zame finančno nista več odgovorna, ne za šolo ne za preživljanje."</em></p> <h3><strong>Vsak cent izdatkov popisan v tabeli</strong></h3> <p>Preselitev v dijaški dom je bila svojevrstno olajšanje, a je bilo na začetku težko, sploh ob koncih tedna, ko so tako rekoč vsi sostanovalci odhajali domov. Domov se je vrnila le še dvakrat, zelo na kratko, domači tudi niso natančno vedeli, kje stanuje. Od doma ne dobiva pomoči, a odselila se je v prepričanju, da bo lahko vseskozi opravljala dijaška honorarna dela. <em>"Honorarno delam že od 15. leta, kjer koli lahko, ampak honorarnega dela zdaj tako rekoč ni." </em>Je pa v veliko olajšajo subvencija dijaškega sklada, ki jo prejema v programu Botrstvo, tako ji štipendija lahko ostane za preživetje, potrebščine, hrano, oblačila – preštet je vsak cent: <em>"Imam Excelovo tabelo, v katero si vestno pišem vsak nakup, ceno, kdaj sem kupila, tako natančno vem, koliko lahko še porabim. Trudim se porabiti čim manj."</em> V pekarni ima zagotovljene nekaj hrane, ki nadomešča domsko prehrano, saj kuhinja zdaj ne deluje. V domu kot edina dijakinja živi le še z nekaj tujimi študenti, ki med epidemijo tudi ostajajo v Sloveniji: <em>"Preselili smo se v manjši del doma, kjer imamo skupno kuhinjo in sanitarije, ne družimo se veliko. Sprijaznila sem se s tem, da sem sama, rada sem s svojimi knjigami, čas mi zapolni tudi šola in pa nekaj prijateljic."</em></p> <h3><strong>Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja za preživetje </strong></h3> <p>K sreči so knjige dobra družba, pravi Ana, ki si želi, da bi bila s knjigami, knjigarnami, knjižnicami, založništvom in knjigarnami povezana tudi poklicno. Toda o tem bodo odločale tudi točke na maturi in zato je letošnja na daljavo posebne vrste stres. Ano matura skrbi, ob poklicni maturi namreč želi opravljati še peti predmet, ki bi ji omogočil zelo želeni študij v Ljubljani. Toda zaradi izrednih razmer za peti predmet nima niti predpisane literature niti dodatnih predavanj, dijaki so povsem prepuščeni svoji iznajdljivosti. Skrbi jo tudi, kaj bo po maturi, ko dijaški dom zapira svoja vrata in se bo najbrž selila tudi v drugo mesto: <em>"Junija se mi izteče bivanje v domu in potem je daleč do oktobra, ko se začne študij, izteče se mi botrstvo in bo malo nerodno,"</em> je v zadregi bodoča maturantka, ki si želi kakršno koli honorarno delo: <em>"Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja in da si ne bom mogla česa kupiti, ne želim tega, da me ta fobija spet zajame, ker je neprijetno."</em></p> <h3><strong>Najslabše stvari so se mi zgodile v decembru</strong></h3> <p>Do prelomnih odločitev je še nekaj mesecev, december pa čustveno najnapornejši med njimi: ta predpraznični čas, poln reklam z nasmejanimi družinami in s čarobnim razpoloženjem ni prav najlažji. A ne prvič, je iskrena Ana: <em>"Nerodno je, ker ob božiču zame nikoli niso bili dobri časi, skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer, ampak imam prijatelje in bom zmogla, nekako …"</em></p> <h3><strong>Hvala vsem, ki verjamete v nas</strong></h3> <p>Ana nikakor ni edina dijakinja, ki so ji tudi ukrepi ob epidemiji popolnoma spremenili načrte, posebej jo skrbi za vse tiste, ki doma nimajo dobrih razmer za učenje in za tiste, ki z dodatnim delom ne morejo pomagati svojim družinam: <em>"Težko je biti dijak, ker je treba podpirati samega sebe, pa tudi svojo družino. Poznam veliko sošolcev, ki s štipendijo in svojim delom pomagajo preživeti družini. Zato pomoč, kot jo ponuja Botrstvo ali Dijaški sklad, veliko pomeni, da imaš vsaj nekaj, pa čeprav pet ali pa dvajset evrov za lažje preživetje, da si lahko kupiš stvari za ves teden, da čutiš, da imaš neko podporo ljudi, ki verjamejo vate. In da ni vse tako težko, kot je videti.</em>"</p> <blockquote><p>In zato je posebej hvaležna tako svojemu botru kot tudi dijaškemu skladu programa Botrstvo in seveda vsem, ki pomagajo otrokom in mladostnikom v stiski: <em>"Hvala za razumevanje vsem ljudem, ki se zavedajo, da so časi negotovi, in upam, da boste imeli lepe praznike in počitnice in da pridejo tudi boljši časi!"</em></p></blockquote> <h3><strong>Pomoč dijakinji Ani</strong></h3> <p>Zaradi povpraševanja za neposredno pomoč dijakinji Ani, so na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje določili sklic samo za njo. Podatki za nakazilo:</p> <p><span> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> </span></p> <p>Znesek, zbran s SMS-i, ki jih z geslom BOTER5 ali BOTER10 pošljete na 1919, bo namenjen akciji Čarobna zima.</p> <h3><strong>Pomoč dijakom v stiski tudi z delčkom dohodnine</strong></h3> <p>V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kakšen Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer, ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za <a href="https://www.boter.si/2020/11/04/delovanje-zveze-prijateljev-mladine-ljubljana-moste-polje-in-programa-botrstvo-v-sloveniji-lahko-podprete-tudi-z-05-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos.</p> <p>Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom <strong>BOTER5 ali BOTER10 na 1919</strong>, s čimer izbrani znesek namenite akciji <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobna zima</a>, z <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">nakupom hrane</a> ali z <a href="https://www.boter.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">botrovanjem otroku</a>.</p> <p>Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.</p></p> Mon, 21 Dec 2020 09:45:00 +0000 Dijakinjo Ano čakajo samotni prazniki v zaprtem dijaškem domu Z najnovejšim odlokom vlade šole še vedno ostajajo zaprte tudi za otroke s posebnimi potrebami. Staršem teh je sicer Ustavno sodišče pritrdilo, da ima zaprtje veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, izostanek pa bo lahko vplival na njihov nadaljnji razvoj. S tem se strinjajo tudi stroka, starši in učitelji. S kakšnimi stiskami in težavami se srečujejo otroci s posebnimi potrebami ter njihovi starši? <p>Kljub mnenju Ustavnega sodišča namreč otroci s posebnimi potrebami še ne morejo v šole in zavode s prilagojenim programom. Toda svet v šoli je ves njihov svet, oni nimajo družabnih omrežij</p><p><p><em>"Ko bi vi videli, kakšno veselje je to, ko se za kakšno urico na teden vidijo vsaj na daljavo!"</em> z radostnim glasom podoživi <strong>Barbara Vetrih Bolčina</strong>, mama otroka, ki obiskuje <a href="http://www.cirius-vipava.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">vipavski Cirius</a>: <em>"Ni toliko pomembno, da jim je bilo odvzeto učenje, pač pa so jim bili odvzeti stiki. Oni nimajo Facebooka in snapchata, nimajo te socialne mreže. Edina socialna mreža, druženje in prijatelji so tam, v šoli. In jih pogrešajo, kot zelo pogrešajo tudi učitelje, celotno rutino, na katero so navajeni. In jim je res hudo!"</em> Tudi zanje pouka ni že dva meseca, čeprav je staršem, ki so se po pomoč zatekli tudi na Ustavno sodišče, <a href="https://www.us-rs.si/odlocitev/?id=115421" target="_blank" rel="noopener noreferrer">to pritrdilo in naložilo odprtje teh šol</a>.</p> <h3><strong>Ne morejo razumeti, zakaj je vse tako drugače</strong></h3> <p><em>"Po tolikšnem času se stiske kažejo kot povečana anksioznost, agresivnost, samoagresivnost, samopoškodbeno vedenje, jokavost … Kot starš skušaš pomagati na vse načine, a vidiš, da je edino, kar bi res pomagalo, vrnitev med prijatelje, v družbo, v socialno mrežo, ki jo imajo. Oni tudi ne razumejo tako kot kak drug otrok – težko jim razložimo, zakaj se ne smejo srečati, zakaj naj še malo potrpijo …"</em> Z otrokom se v zavodih ukvarjajo celotni timi strokovnjakov, starši tega ne zmorejo in ne znajo opravljati:</p> <blockquote><p><em>"Že v prvem valu dolgo ni bilo terapij, nato so bile počitnice, jeseni so jih nekaj časa le dobivali, potem je bilo pa znova zaprto. Saj se doma trudimo, da bi vse to nadomestili, ampak to ni isto, kot starši tega ne znamo. Tudi celotnega poteka šolanja nismo sposobni speljati. Ker nenazadnje otrok starše sprejema drugače kot učitelje. Tudi ni naloga staršev, da priganjajo in to … Tudi to, da delajo v skupinah, se spodbujajo, s tekmujejo, je povsem drugače, kot če sam dela doma."</em></p></blockquote> <h3><strong>Starši ne morejo nadomestiti celotnega tima strokovnjakov, ki sicer skrbijo zanje</strong></h3> <p>Sogovornica seveda razume, da obstaja možnost okužb, a so po njenem mnenju te zelo majhne: <em>"Bojijo se tveganja, češ da so naši otroci morda bolj rizični. Nekateri najbrž res so, a mislim, da starši poznajo svoje otroke in ne bi tvegali, če bi bilo otroci bolni. A to so večinoma zdravi, otroci, mladi. Tudi če imajo diagnozo avtizma ali cerebralne paralize. Tudi ne drži, da je vse zaprto, nekateri zavodi so vseskozi odprti. CUDV Draga vseskozi deluje, pa gre za otroke, kot so naši v Ciriusu. A ker  je v našem primeru vpleteno tudi ministrstvo za šolstvo (MIZŠ), ne le tisto za socialo (MDDSZEM), nas obravnavajo, kot da gre le za šolarje. Toda ti otroci potrebujejo tudi zdravniško oskrbo, Cirius ima cele time učitelja, specialnega pedagoga, defektologa, medicinske sestre, delovnega terapevta, logopeda, fizioterapevta, tudi zdravnik prihaja, skrbijo za hrano, obleke, nego. Zanje skrbi celotna strokovna ekipa in to naj bi zdaj nadomestili starši? Tega starši ne moremo nadomestiti! So denimo otroci, ki sploh ne spijo, in zdaj starši z njimi tudi že več kot mesec dni ne spijo!"</em></p> <h3><strong>Terapij v Vipavi ne sme biti, v Ljubljani pa</strong></h3> <p>Kljub temu pa bode v oči tudi nedoslednost, s katero se morajo starši spopadati med šolanjem na daljavo: čeprav vsak izgubljen teden brez terapij za te otroke pomeni zaostanek v razvoju in morda tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Naša sogovornica se ob tem sprašuje, zakaj njen otrok lahko obiskuje terapije v 90 km oddaljenem Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, ne pa tudi v vipavskem Ciriusu, kamor je sicer vključen in ki je od njihovega doma oddaljen le 12 km?</p> <h3><strong>To že ogroža veščine, ki so jih gradili z dolgoletnimi prizadevanji </strong></h3> <p><em>"Mislim, da bodo posledice ostale in potrebnega bo veliko časa, da se bodo znova vzpostavile razmere, kot so bile pred korono, za odpravo pa bo potrebnega veliko napora strokovnjakov, staršev, zdravstva, celotne družbe,"</em> pravi v. d. ravnatelja vipavskega zavoda Cirius <strong>Lojze Adamič</strong>.</p> <p>Pritrjuje mu tudi <strong>Marko Strle</strong>, ravnatelj portoroškega Centra za komunikacijo, sluha in govora: <em>"Morda ne bi podčrtal besede nepopravljiva, zagotovo pa bi odebelil besedo škoda. Veliko napora, ne le v šolah, ampak v vseh letih njegovega življenja je vloženega v to, da se otrok nauči nekih ravnanj, postopkov, strategij, da se zna spoprijeti z vsakdanjimi okoliščinami. Če vemo, da otroci s posebnimi potrebami še veliko bolj potrebujejo dosledno redosledje, zaporedje in je to za dalj časa prekinjeno, je jasno, da bomo morali še bolj zavihati rokave, da nadoknadimo tisto, kar je ocenjeno kot škoda."</em></p> <h3><strong>Spremljevalci ne smejo pomagati vsaj na otrokovem domu</strong></h3> <p>Ustavno sodišče je sicer pritrdilo staršem, da ima zaprtje teh ustanov lahko večje posledice, a bodo vrata teh šol kljub temu ostala zaprta. Neuspešna pa je bila tudi pobuda <a href="https://www.facebook.com/izobrazevanjeinsvetovanje/posts/202671731495341" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Šolske svetovalnice</a>, ki je ministrstvu za šolstvo predlagala, naj med šolanjem na daljavo vsaj  spremljevalcem otrok, ki otrokom s posebnimi potrebami sicer pomagajo v šoli, začasno dovoli njihovo delo opravljati na domu otroka. Prošnja je bila zavrnjena, med drugim tudi zato, ker da gre za stike zunaj gospodinjstva, ki povečujejo možnost okužbe.</p> <h3><strong>Delček dohodnine je dragocena pomoč!</strong></h3> <blockquote><p>Otrokom, ki bi potrebovali terapije tudi med šolanjem na domu, humanitarne organizacije ne morejo veliko pomagati. Lahko pa pomagajo vsem, ki potrebujejo materialno pomoč, spodbudo, inštrukcije, pomoč pri plačilih dijaškega doma ali razvoja talentov. Pomagate lahko tudi tako, da kateri izmed organizacij namenite delček svoje dohodnine. Obrazec z vašo odločitvijo mora na finančno upravo prispeti še to leto, zato imate na voljo le še nekaj dni. Če bi se odločili dohodnino nameniti ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi tudi program Botrstvo, je obrazec <a href="https://www.zpmmoste.net/2019/12/02/namenitev-05-dohodnine%EF%BB%BF/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">tukaj</a>.</p> <p>Drugi načini pomoči pa k sreči nimajo datumske omejitve: odločitev za <a href="https://www.boter.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">botra otroku v stiski</a> ali pa geslo BOTER5 ali BOTER10 na 1919 velja tudi za vse prihodnje leto.</p></blockquote></p> 174739433 RTVSLO – Val 202 605 clean Z najnovejšim odlokom vlade šole še vedno ostajajo zaprte tudi za otroke s posebnimi potrebami. Staršem teh je sicer Ustavno sodišče pritrdilo, da ima zaprtje veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, izostanek pa bo lahko vplival na njihov nadaljnji razvoj. S tem se strinjajo tudi stroka, starši in učitelji. S kakšnimi stiskami in težavami se srečujejo otroci s posebnimi potrebami ter njihovi starši? <p>Kljub mnenju Ustavnega sodišča namreč otroci s posebnimi potrebami še ne morejo v šole in zavode s prilagojenim programom. Toda svet v šoli je ves njihov svet, oni nimajo družabnih omrežij</p><p><p><em>"Ko bi vi videli, kakšno veselje je to, ko se za kakšno urico na teden vidijo vsaj na daljavo!"</em> z radostnim glasom podoživi <strong>Barbara Vetrih Bolčina</strong>, mama otroka, ki obiskuje <a href="http://www.cirius-vipava.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">vipavski Cirius</a>: <em>"Ni toliko pomembno, da jim je bilo odvzeto učenje, pač pa so jim bili odvzeti stiki. Oni nimajo Facebooka in snapchata, nimajo te socialne mreže. Edina socialna mreža, druženje in prijatelji so tam, v šoli. In jih pogrešajo, kot zelo pogrešajo tudi učitelje, celotno rutino, na katero so navajeni. In jim je res hudo!"</em> Tudi zanje pouka ni že dva meseca, čeprav je staršem, ki so se po pomoč zatekli tudi na Ustavno sodišče, <a href="https://www.us-rs.si/odlocitev/?id=115421" target="_blank" rel="noopener noreferrer">to pritrdilo in naložilo odprtje teh šol</a>.</p> <h3><strong>Ne morejo razumeti, zakaj je vse tako drugače</strong></h3> <p><em>"Po tolikšnem času se stiske kažejo kot povečana anksioznost, agresivnost, samoagresivnost, samopoškodbeno vedenje, jokavost … Kot starš skušaš pomagati na vse načine, a vidiš, da je edino, kar bi res pomagalo, vrnitev med prijatelje, v družbo, v socialno mrežo, ki jo imajo. Oni tudi ne razumejo tako kot kak drug otrok – težko jim razložimo, zakaj se ne smejo srečati, zakaj naj še malo potrpijo …"</em> Z otrokom se v zavodih ukvarjajo celotni timi strokovnjakov, starši tega ne zmorejo in ne znajo opravljati:</p> <blockquote><p><em>"Že v prvem valu dolgo ni bilo terapij, nato so bile počitnice, jeseni so jih nekaj časa le dobivali, potem je bilo pa znova zaprto. Saj se doma trudimo, da bi vse to nadomestili, ampak to ni isto, kot starši tega ne znamo. Tudi celotnega poteka šolanja nismo sposobni speljati. Ker nenazadnje otrok starše sprejema drugače kot učitelje. Tudi ni naloga staršev, da priganjajo in to … Tudi to, da delajo v skupinah, se spodbujajo, s tekmujejo, je povsem drugače, kot če sam dela doma."</em></p></blockquote> <h3><strong>Starši ne morejo nadomestiti celotnega tima strokovnjakov, ki sicer skrbijo zanje</strong></h3> <p>Sogovornica seveda razume, da obstaja možnost okužb, a so po njenem mnenju te zelo majhne: <em>"Bojijo se tveganja, češ da so naši otroci morda bolj rizični. Nekateri najbrž res so, a mislim, da starši poznajo svoje otroke in ne bi tvegali, če bi bilo otroci bolni. A to so večinoma zdravi, otroci, mladi. Tudi če imajo diagnozo avtizma ali cerebralne paralize. Tudi ne drži, da je vse zaprto, nekateri zavodi so vseskozi odprti. CUDV Draga vseskozi deluje, pa gre za otroke, kot so naši v Ciriusu. A ker  je v našem primeru vpleteno tudi ministrstvo za šolstvo (MIZŠ), ne le tisto za socialo (MDDSZEM), nas obravnavajo, kot da gre le za šolarje. Toda ti otroci potrebujejo tudi zdravniško oskrbo, Cirius ima cele time učitelja, specialnega pedagoga, defektologa, medicinske sestre, delovnega terapevta, logopeda, fizioterapevta, tudi zdravnik prihaja, skrbijo za hrano, obleke, nego. Zanje skrbi celotna strokovna ekipa in to naj bi zdaj nadomestili starši? Tega starši ne moremo nadomestiti! So denimo otroci, ki sploh ne spijo, in zdaj starši z njimi tudi že več kot mesec dni ne spijo!"</em></p> <h3><strong>Terapij v Vipavi ne sme biti, v Ljubljani pa</strong></h3> <p>Kljub temu pa bode v oči tudi nedoslednost, s katero se morajo starši spopadati med šolanjem na daljavo: čeprav vsak izgubljen teden brez terapij za te otroke pomeni zaostanek v razvoju in morda tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Naša sogovornica se ob tem sprašuje, zakaj njen otrok lahko obiskuje terapije v 90 km oddaljenem Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, ne pa tudi v vipavskem Ciriusu, kamor je sicer vključen in ki je od njihovega doma oddaljen le 12 km?</p> <h3><strong>To že ogroža veščine, ki so jih gradili z dolgoletnimi prizadevanji </strong></h3> <p><em>"Mislim, da bodo posledice ostale in potrebnega bo veliko časa, da se bodo znova vzpostavile razmere, kot so bile pred korono, za odpravo pa bo potrebnega veliko napora strokovnjakov, staršev, zdravstva, celotne družbe,"</em> pravi v. d. ravnatelja vipavskega zavoda Cirius <strong>Lojze Adamič</strong>.</p> <p>Pritrjuje mu tudi <strong>Marko Strle</strong>, ravnatelj portoroškega Centra za komunikacijo, sluha in govora: <em>"Morda ne bi podčrtal besede nepopravljiva, zagotovo pa bi odebelil besedo škoda. Veliko napora, ne le v šolah, ampak v vseh letih njegovega življenja je vloženega v to, da se otrok nauči nekih ravnanj, postopkov, strategij, da se zna spoprijeti z vsakdanjimi okoliščinami. Če vemo, da otroci s posebnimi potrebami še veliko bolj potrebujejo dosledno redosledje, zaporedje in je to za dalj časa prekinjeno, je jasno, da bomo morali še bolj zavihati rokave, da nadoknadimo tisto, kar je ocenjeno kot škoda."</em></p> <h3><strong>Spremljevalci ne smejo pomagati vsaj na otrokovem domu</strong></h3> <p>Ustavno sodišče je sicer pritrdilo staršem, da ima zaprtje teh ustanov lahko večje posledice, a bodo vrata teh šol kljub temu ostala zaprta. Neuspešna pa je bila tudi pobuda <a href="https://www.facebook.com/izobrazevanjeinsvetovanje/posts/202671731495341" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Šolske svetovalnice</a>, ki je ministrstvu za šolstvo predlagala, naj med šolanjem na daljavo vsaj  spremljevalcem otrok, ki otrokom s posebnimi potrebami sicer pomagajo v šoli, začasno dovoli njihovo delo opravljati na domu otroka. Prošnja je bila zavrnjena, med drugim tudi zato, ker da gre za stike zunaj gospodinjstva, ki povečujejo možnost okužbe.</p> <h3><strong>Delček dohodnine je dragocena pomoč!</strong></h3> <blockquote><p>Otrokom, ki bi potrebovali terapije tudi med šolanjem na domu, humanitarne organizacije ne morejo veliko pomagati. Lahko pa pomagajo vsem, ki potrebujejo materialno pomoč, spodbudo, inštrukcije, pomoč pri plačilih dijaškega doma ali razvoja talentov. Pomagate lahko tudi tako, da kateri izmed organizacij namenite delček svoje dohodnine. Obrazec z vašo odločitvijo mora na finančno upravo prispeti še to leto, zato imate na voljo le še nekaj dni. Če bi se odločili dohodnino nameniti ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi tudi program Botrstvo, je obrazec <a href="https://www.zpmmoste.net/2019/12/02/namenitev-05-dohodnine%EF%BB%BF/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">tukaj</a>.</p> <p>Drugi načini pomoči pa k sreči nimajo datumske omejitve: odločitev za <a href="https://www.boter.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">botra otroku v stiski</a> ali pa geslo BOTER5 ali BOTER10 na 1919 velja tudi za vse prihodnje leto.</p></blockquote></p> Mon, 14 Dec 2020 09:45:00 +0000 Starši bi morali nadomestiti cel tim strokovnjakov in biti še starši Otroci, pri katerih so težave prepoznane in so morda tudi že prejeli ustrezno odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki šolam pomaga zagotoviti primerne prilagoditve in včasih tudi individualne učne ure, imajo več možnosti za uspešno sodelovanje in doseganje vsaj osnovne ravni znanja. Najtežje je tistim, pri katerih vemo, da težave so, a odločbe še nimajo, hkrati imajo pa tudi doma nespodbudno okolje in nimajo nikogar, ki bi jim znal pomagati. Taki otroci pogosto obupajo in ne vemo, kako se bodo lahko uspešno vrnili v šolski ritem, ko bo šolanje spet potekalo v šolah, skrbi specialno pedagoginjo Martino Opaka Lešnjak. <p>Šolanje na daljavo frustrira otroke, učitelje in starše. To so dolgoročne posledice. Ko se otrok enkrat neha truditi, ker ne vidi več smisla, ga je težko dobiti nazaj. Najtežje je tistim, ki so (še) brez odločb</p><p><p><em>"Pouk na daljavo nekaterim zelo ustreza, sploh če imajo doma zanesljivo pomoč bližnjih, a taki so v manjšini. Številni pa imajo že težave s priklopom, vzpostavljanjem zvez, pošiljanjem priponk, z delitvijo zaslona med reševanjem nalog,"</em> opisuje specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani <strong>Martina Opaka Lešnjak</strong>. <em>"Večina težko ohranja motivacijo, obveznosti naredijo na hitro, samo toliko, da je, ne moremo pa jih pritegniti k nekoliko višji ravni znanja."</em></p> <h3><strong>Starši ne morejo biti tudi učitelji in specialni pedagogi, to je drug odnos!</strong></h3> <p>Otroci, ki imajo zelo različne učne težave, v šoli dobijo tako pomoč učiteljev, sošolcev kot tudi specialnih pedagogov, sploh če imajo  z odločbo priznane posebne potrebe (PP) in zagotovljene prilagoditve oz. tudi dodatne ure individualne pomoči. V lanskem šolskem letu je tako odločbo imelo več kot 13.000 šolarjev. Nekateri so vključeni v šole s prilagojenim programom, velika večina pa obiskuje običajne šole, a z dodatno pomočjo. Šole sicer skušajo zagotoviti to pomoč tudi na daljavo, a v resnici zelo velikanski delež časa, truda in specialnopedagoških prijemov pade na ramena staršev: <em>"Mislim, da smo staršem otrok s posebnimi potrebami zdaj naložili malce pretežko delo. Nekaterih sploh ni doma in se morajo zanesti na to, kar zmoremo sami z njihovimi otroki na daljavo. Nekateri so doma, a morajo ob svojem delu pri otroku nadomestiti še to, kar sicer delamo specialni pedagogi, čeprav za to nimajo znanj. A še nekaj je pomembno – gre za drug odnos. Odnos med učiteljem in učencem je povsem drugačen, kot je med mamo in otrokom, kar vidim tudi pri sebi. Z učenci, s katerimi delam na daljavo, sem potrpežljiva, umirjena, spoštljiva, svojim otrokom pa sem predvsem mama: tudi vzkipim, zahtevam preveč, sem včasih zmedena, otroci odgovarjajo nazaj … Tako da verjamem, da starši, ki delajo s svojimi otroki, težko igrajo učitelja, kaj šele specialnega pedagoga,"</em> je razumevajoča sogovornica.</p> <h3><strong>Otroci se v šole niso vrnili enaki, kot so bili pred zaprtjem</strong></h3> <p>Če je to težko celo staršem, ki imajo pedagoško žilico, čas in razumejo snov, ki jo otroci obravnavajo, kaj je s tistimi, ki nimajo nič od tega, delajo v izmenah, morda ne govorijo jezika, ne obvladajo več snovi, ki so se je morda nazadnje učili pred vsaj tremi desetletji?</p> <blockquote><p><em>"Največ takih otrok smo izgubili, na pol izgubili ali pa jih izgubljamo. Taki samo sporočijo, da mami ne razume, da sami ne razumejo, da ne vedo, kako in kaj … Dobivamo sicer zelo dragoceno pomoč prostovoljcev, tudi iz ZPM Moste, ki skušajo otroke spremljati in motivirati na daljavo, da lahko vsaj približno sledijo vsaj bistveni snovi. Izkušnja iz spomladanskega dela šolanja na domu nam je pokazala, da so nekateri otroci močno nazadovali, zato smo se vrnitve v šole zelo veselili. A ti otroci se niso vrnili enaki, kot smo jih poznali pred zaprtjem. To so dolgoročne posledice. Ko se otrok enkrat neha truditi, ker ne vidi več smisla, ga je težko dobiti nazaj."</em></p></blockquote> <h3><strong>Izgubljajo težko prigarano samostojnost</strong></h3> <p>In kaj zdaj, ko je jasno, da se večina otrok v tem koledarskem letu ne bo več vrnila v šole in ko napovedi kažejo, da so pred njimi še dolgi tedni šolanja na daljavo? Nekaterim otrokom, kot rečeno, šolanje na daljavo celo bolj ustreza, a tudi tukaj so skrite pasti: <em>"Nekateri so se povsem navezali na svoje starše in ne iščejo več moje pomoči. Gre za otroke, ki so bili že v osnovi manj samostojni in smo se zelo trudili, da so začeli delati sami. In se bojim, da bodo ob nenehni starševski pozornosti v tej samostojnosti nazadovali."</em></p> <h3><strong>Ti otroci strašansko nazadujejo</strong></h3> <p>Šolanje na daljavo je za večino otrok s posebnimi potrebami velik izziv in velika težava, ki postane še večja, kadar otrok živi v okolju, ki je vse prej kot spodbudno:</p> <blockquote><p><em>"Otroci s posebnimi potrebami, ki živijo v nespodbudnih okoljih, se nam pospešeno izgubljajo, ne uspe nam jih pridobiti, sami ne znajo ali ne zmorejo narediti skoraj ničesar. Ne gre le za šolanje, pogosto se v takih družinah tudi ne bere, ne gleda izobraževalnih oddaj, se ne pogovarja o življenjskih problemih, gre za večplastno kulturno prikrajšanost. Ti otroci strašansko nazadujejo. Ko smo se septembra pogovarjali z njimi, so se številni zelo bali, da bi šolanje spet potekalo na daljavo, nekateri so jokali, ko so izvedeli, da bomo spet vse delali na daljavo. Ker je to taka frustracija. Res se mi zdi, da beseda frustracija najbolje opisuje naše trenutno delo in njihovo počutje,"</em> opisuje Martina Opaka Lešnjak.</p></blockquote> <h3><strong>Učitelj, specialni pedagog, gospodinja, kuhar, zaposleni, šef, direktor, vodja, morda tudi negovalec in terapevt hkrati</strong></h3> <p>Frustracija je vse večja tudi pri starših, ki ne zmorejo več biti učitelj, specialni pedagog, gospodinja, kuhar, zaposleni, šef, direktor, vodja, morda tudi negovalec in terapevt hkrati. In je frustracija za učitelje, ki so skorajda vse našteto, zraven pa bi morali biti še izumitelji najboljšega načina poučevanja na daljavo, čeprav jih tega ni nihče učil. In ki v dveh mescih šolanja na daljavo niso dobili odgovora, ali smejo iz učnih načrtov kar koli izpustiti. <em>"Osnovnošolski program je predpisan, v učnih načrtih so na Zavodu za šolstvo zdaj označili teme, ki so primernejše za šolanje na daljavo, a z opombo, da to ne pomeni, da se druge sme izpustiti,"</em> navaja sogovornica.</p> <h3><strong>Najtežje je tistim s PP, ki so (še) brez odločb</strong></h3> <p>Tisti otroci, ki so jim potrebe po prilagoditvah in pomoči že odrejene tudi z odločbami, pa so vsem težavam navkljub v boljšem položaju, kot so otroci, ki težave imajo, a iz kakršnih koli razlogov odločb (še) nimajo: <em>"Ti so precej bolj prepuščeni samim sebi. Na naši šoli sicer imamo nekaj prostovoljcev, ki pomagajo tudi otrokom brez odločb, a nam je to pomoč uspelo zagotoviti v zadnjih dveh tednih. Ti otroci so si do zdaj že nabrali takšne zaostanke, da težko spremljajo tekočo učno snov, saj so zamudili vsaj tri tedne. Zato so pri njih težave zagotovo še večje."</em></p> <p>Edina rešitev, ki za večino otrok pomeni bistveno bolj primeren način šolanja, je torej vrnitev v šole, je prepričana specialna pedagoginja Martina Opaka Lešnjak: <em>"Še vedno je bolje, da imamo šolanje na daljavo kot pa nobenega šolanja, a to je res kratkoročna rešitev za ohranjanje učne kondicije in utrjevanje snovi, ki so jo že vzeli v šoli. Toda zdaj dejansko že jemljemo novo snov, ki jo bodo nekateri dobro usvojili, nekateri pa ne. In tu se poglablja ta razkorak. Poleg tega se bojim, da se bodo nekateri naučili snov napačno, ker ne morejo dobiti takojšnje povratne informacije,"</em> skrbi specialno pedagoginjo.</p> <h3><strong>Bo izgubljeno še mogoče nadoknaditi?</strong></h3> <blockquote><p><em>"Dobro vprašanje. Mi se bomo trudili po najboljših močeh, a kar delamo, sama občutim samo kot gašenje požara. Kjer vzplamti kakšen problem, ga poskusimo rešiti, a požar še kar gori. Tukaj je res edina rešitev, da se čim prej vrnemo v šole. Dokler se še da kaj nadoknaditi."</em></p></blockquote> <p>To so požari, ki morda res tlijo in niso videti veliki, a je njihov učinek na nekatere otroke, sploh tiste iz nespodbudnih okolij, ki živijo v pomanjkanju in nimajo dostopne pomoči, lahko nepopravljivo uničujoč. Zato je skrajno skrajni čas, da strokovnjaki vseh strok, ne le epidemiološke, znova prevrednotijo, katere vse skupine v naši družbi so v tej epidemiji najranljivejše.</p></p> 174737701 RTVSLO – Val 202 661 clean Otroci, pri katerih so težave prepoznane in so morda tudi že prejeli ustrezno odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki šolam pomaga zagotoviti primerne prilagoditve in včasih tudi individualne učne ure, imajo več možnosti za uspešno sodelovanje in doseganje vsaj osnovne ravni znanja. Najtežje je tistim, pri katerih vemo, da težave so, a odločbe še nimajo, hkrati imajo pa tudi doma nespodbudno okolje in nimajo nikogar, ki bi jim znal pomagati. Taki otroci pogosto obupajo in ne vemo, kako se bodo lahko uspešno vrnili v šolski ritem, ko bo šolanje spet potekalo v šolah, skrbi specialno pedagoginjo Martino Opaka Lešnjak. <p>Šolanje na daljavo frustrira otroke, učitelje in starše. To so dolgoročne posledice. Ko se otrok enkrat neha truditi, ker ne vidi več smisla, ga je težko dobiti nazaj. Najtežje je tistim, ki so (še) brez odločb</p><p><p><em>"Pouk na daljavo nekaterim zelo ustreza, sploh če imajo doma zanesljivo pomoč bližnjih, a taki so v manjšini. Številni pa imajo že težave s priklopom, vzpostavljanjem zvez, pošiljanjem priponk, z delitvijo zaslona med reševanjem nalog,"</em> opisuje specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani <strong>Martina Opaka Lešnjak</strong>. <em>"Večina težko ohranja motivacijo, obveznosti naredijo na hitro, samo toliko, da je, ne moremo pa jih pritegniti k nekoliko višji ravni znanja."</em></p> <h3><strong>Starši ne morejo biti tudi učitelji in specialni pedagogi, to je drug odnos!</strong></h3> <p>Otroci, ki imajo zelo različne učne težave, v šoli dobijo tako pomoč učiteljev, sošolcev kot tudi specialnih pedagogov, sploh če imajo  z odločbo priznane posebne potrebe (PP) in zagotovljene prilagoditve oz. tudi dodatne ure individualne pomoči. V lanskem šolskem letu je tako odločbo imelo več kot 13.000 šolarjev. Nekateri so vključeni v šole s prilagojenim programom, velika večina pa obiskuje običajne šole, a z dodatno pomočjo. Šole sicer skušajo zagotoviti to pomoč tudi na daljavo, a v resnici zelo velikanski delež časa, truda in specialnopedagoških prijemov pade na ramena staršev: <em>"Mislim, da smo staršem otrok s posebnimi potrebami zdaj naložili malce pretežko delo. Nekaterih sploh ni doma in se morajo zanesti na to, kar zmoremo sami z njihovimi otroki na daljavo. Nekateri so doma, a morajo ob svojem delu pri otroku nadomestiti še to, kar sicer delamo specialni pedagogi, čeprav za to nimajo znanj. A še nekaj je pomembno – gre za drug odnos. Odnos med učiteljem in učencem je povsem drugačen, kot je med mamo in otrokom, kar vidim tudi pri sebi. Z učenci, s katerimi delam na daljavo, sem potrpežljiva, umirjena, spoštljiva, svojim otrokom pa sem predvsem mama: tudi vzkipim, zahtevam preveč, sem včasih zmedena, otroci odgovarjajo nazaj … Tako da verjamem, da starši, ki delajo s svojimi otroki, težko igrajo učitelja, kaj šele specialnega pedagoga,"</em> je razumevajoča sogovornica.</p> <h3><strong>Otroci se v šole niso vrnili enaki, kot so bili pred zaprtjem</strong></h3> <p>Če je to težko celo staršem, ki imajo pedagoško žilico, čas in razumejo snov, ki jo otroci obravnavajo, kaj je s tistimi, ki nimajo nič od tega, delajo v izmenah, morda ne govorijo jezika, ne obvladajo več snovi, ki so se je morda nazadnje učili pred vsaj tremi desetletji?</p> <blockquote><p><em>"Največ takih otrok smo izgubili, na pol izgubili ali pa jih izgubljamo. Taki samo sporočijo, da mami ne razume, da sami ne razumejo, da ne vedo, kako in kaj … Dobivamo sicer zelo dragoceno pomoč prostovoljcev, tudi iz ZPM Moste, ki skušajo otroke spremljati in motivirati na daljavo, da lahko vsaj približno sledijo vsaj bistveni snovi. Izkušnja iz spomladanskega dela šolanja na domu nam je pokazala, da so nekateri otroci močno nazadovali, zato smo se vrnitve v šole zelo veselili. A ti otroci se niso vrnili enaki, kot smo jih poznali pred zaprtjem. To so dolgoročne posledice. Ko se otrok enkrat neha truditi, ker ne vidi več smisla, ga je težko dobiti nazaj."</em></p></blockquote> <h3><strong>Izgubljajo težko prigarano samostojnost</strong></h3> <p>In kaj zdaj, ko je jasno, da se večina otrok v tem koledarskem letu ne bo več vrnila v šole in ko napovedi kažejo, da so pred njimi še dolgi tedni šolanja na daljavo? Nekaterim otrokom, kot rečeno, šolanje na daljavo celo bolj ustreza, a tudi tukaj so skrite pasti: <em>"Nekateri so se povsem navezali na svoje starše in ne iščejo več moje pomoči. Gre za otroke, ki so bili že v osnovi manj samostojni in smo se zelo trudili, da so začeli delati sami. In se bojim, da bodo ob nenehni starševski pozornosti v tej samostojnosti nazadovali."</em></p> <h3><strong>Ti otroci strašansko nazadujejo</strong></h3> <p>Šolanje na daljavo je za večino otrok s posebnimi potrebami velik izziv in velika težava, ki postane še večja, kadar otrok živi v okolju, ki je vse prej kot spodbudno:</p> <blockquote><p><em>"Otroci s posebnimi potrebami, ki živijo v nespodbudnih okoljih, se nam pospešeno izgubljajo, ne uspe nam jih pridobiti, sami ne znajo ali ne zmorejo narediti skoraj ničesar. Ne gre le za šolanje, pogosto se v takih družinah tudi ne bere, ne gleda izobraževalnih oddaj, se ne pogovarja o življenjskih problemih, gre za večplastno kulturno prikrajšanost. Ti otroci strašansko nazadujejo. Ko smo se septembra pogovarjali z njimi, so se številni zelo bali, da bi šolanje spet potekalo na daljavo, nekateri so jokali, ko so izvedeli, da bomo spet vse delali na daljavo. Ker je to taka frustracija. Res se mi zdi, da beseda frustracija najbolje opisuje naše trenutno delo in njihovo počutje,"</em> opisuje Martina Opaka Lešnjak.</p></blockquote> <h3><strong>Učitelj, specialni pedagog, gospodinja, kuhar, zaposleni, šef, direktor, vodja, morda tudi negovalec in terapevt hkrati</strong></h3> <p>Frustracija je vse večja tudi pri starših, ki ne zmorejo več biti učitelj, specialni pedagog, gospodinja, kuhar, zaposleni, šef, direktor, vodja, morda tudi negovalec in terapevt hkrati. In je frustracija za učitelje, ki so skorajda vse našteto, zraven pa bi morali biti še izumitelji najboljšega načina poučevanja na daljavo, čeprav jih tega ni nihče učil. In ki v dveh mescih šolanja na daljavo niso dobili odgovora, ali smejo iz učnih načrtov kar koli izpustiti. <em>"Osnovnošolski program je predpisan, v učnih načrtih so na Zavodu za šolstvo zdaj označili teme, ki so primernejše za šolanje na daljavo, a z opombo, da to ne pomeni, da se druge sme izpustiti,"</em> navaja sogovornica.</p> <h3><strong>Najtežje je tistim s PP, ki so (še) brez odločb</strong></h3> <p>Tisti otroci, ki so jim potrebe po prilagoditvah in pomoči že odrejene tudi z odločbami, pa so vsem težavam navkljub v boljšem položaju, kot so otroci, ki težave imajo, a iz kakršnih koli razlogov odločb (še) nimajo: <em>"Ti so precej bolj prepuščeni samim sebi. Na naši šoli sicer imamo nekaj prostovoljcev, ki pomagajo tudi otrokom brez odločb, a nam je to pomoč uspelo zagotoviti v zadnjih dveh tednih. Ti otroci so si do zdaj že nabrali takšne zaostanke, da težko spremljajo tekočo učno snov, saj so zamudili vsaj tri tedne. Zato so pri njih težave zagotovo še večje."</em></p> <p>Edina rešitev, ki za večino otrok pomeni bistveno bolj primeren način šolanja, je torej vrnitev v šole, je prepričana specialna pedagoginja Martina Opaka Lešnjak: <em>"Še vedno je bolje, da imamo šolanje na daljavo kot pa nobenega šolanja, a to je res kratkoročna rešitev za ohranjanje učne kondicije in utrjevanje snovi, ki so jo že vzeli v šoli. Toda zdaj dejansko že jemljemo novo snov, ki jo bodo nekateri dobro usvojili, nekateri pa ne. In tu se poglablja ta razkorak. Poleg tega se bojim, da se bodo nekateri naučili snov napačno, ker ne morejo dobiti takojšnje povratne informacije,"</em> skrbi specialno pedagoginjo.</p> <h3><strong>Bo izgubljeno še mogoče nadoknaditi?</strong></h3> <blockquote><p><em>"Dobro vprašanje. Mi se bomo trudili po najboljših močeh, a kar delamo, sama občutim samo kot gašenje požara. Kjer vzplamti kakšen problem, ga poskusimo rešiti, a požar še kar gori. Tukaj je res edina rešitev, da se čim prej vrnemo v šole. Dokler se še da kaj nadoknaditi."</em></p></blockquote> <p>To so požari, ki morda res tlijo in niso videti veliki, a je njihov učinek na nekatere otroke, sploh tiste iz nespodbudnih okolij, ki živijo v pomanjkanju in nimajo dostopne pomoči, lahko nepopravljivo uničujoč. Zato je skrajno skrajni čas, da strokovnjaki vseh strok, ne le epidemiološke, znova prevrednotijo, katere vse skupine v naši družbi so v tej epidemiji najranljivejše.</p></p> Mon, 07 Dec 2020 09:45:00 +0000 Otrokom, ki so (še) brez odločb, je v tem hipu najtežje Čeprav epidemija koronavirusne bolezni najbolj ogroža prav starostnike, pa teh ne ogroža zgolj sama okužba, pač pa vsaj tako tudi posledice številnih ukrepov. Ti z radikalnim omejevanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, pomoči na domu, do neposrednih medčloveških stikov, z osamitvijo v domovih starostnikov in z omejevanjem ali ukinjanjem nekaterih storitev mnoge stiske še poglabljajo. Predvsem pri tistih starostnikih, ki niso vešči uporabe sodobnih elektronskih komunikacijskih poti. V društvu Humanitarček, ki je prav za projekt Vida pred dnevi prejelo nagrado za naj prostovoljski projekt 2019, se zavedajo, da tudi denar v teh časih marsičesa ne more kupiti. A da je finančna revščina še vedno izjemno velika ovira do vsaj znosnega življenja revnih starostnikov tudi v koronačasih. Zato predlagajo sistemsko rešitev, ki bi v 7. protikoronskem paketu ukrepov, prinesla dostojanstveno pomoč starostnikom v finančni stiski. Generaciji, ki je soustvarila to državo dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Pobuda je natančno obrazložena in jo s podpisom lahko podprete tukaj: https://www.peticija.online/pobuda_za_avtomatizacijo_in_debirokratizacijo_varstvenega_dodatka Na spletni strani www.projektvida.org so poleg omenjene pobude in informacij o možni pomoči pripeti tudi obrazci do vlog. A tudi nekatere možne oblike humanitarne pomoči. Že z jutrišnjim dnem možnostim plačila položnic ali obdarovanja z njunimi življenjskimi dobrinami dodajajo tudi svoja tradicionalna predpraznična projekta "30 dni za 30 srčnih dejanj" in pa "skritega Božička" za brezdomce in za starostnike. Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.<p>Projekt Vida že dobro leto opozarja, da so številni starostniki tudi lačni, prezebli in osamljeni. Za pravičnejšo in sistemsko pomoč revnim in spregledanim pozivajo k poenostavitvi pridobivanja varstvenega dodatka</p><p><p><em>"France, 90 let, 290 evrov pokojnine. Žena mu je umrla pred desetimi leti, edini sin je umrl za rakom pred 15 leti. Našli smo ga z izklopljeno elektriko, grel se je s termoforjem. Na pultu je imel četrtino hlebca kruha, ki si ga je pripravil za naslednjih deset dni, skupaj s štirimi paštetami in z nekaj konzervami pasulja,"</em> opišejo "Humiji" usodo enega od pozabljenih.</p> <p>France je eden od številnih starostnikov, ki jih člani društva <a href="http://www.humanitarcek.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Humanitarček</a> že vrsto let osebno spremljajo in z raznovrstno pomočjo spreminjajo njihove usode. Dobro leto star <a href="https://www.projektvida.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">projekt Vida</a> je prav z objavljanjem življenjskih zgodb starostnikov postal prepoznaven glas dotlej neslišanih. Zapisane so tudi na portalu Vida.</p> <blockquote><p><em>"Portal Vida je nastal tako rekoč iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato smo na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici,"</em> pojasni predsednica društva <strong>Ninna Kozorog</strong>.</p></blockquote> <h3><strong>"Vse je na netu". Razen starostnikov, ki bi te storitve najbolj potrebovali</strong></h3> <p>Za tiste, vešče uporabe spleta in njegovih pridobitev, je sicer dostopnost do pomoči lažja kot kadar koli prej, a prav generacije, ki bi pomoč najbolj potrebovale, imajo teh veščin najmanj. In revščina med starostnicami nad 75. letom je kar 28-odstotna, kar pomeni, da v njej živi več kot 27.000 žensk.</p> <blockquote><p><em>"Obrazcev ne spletu je ogromno, a treba jih ne natisniti, izpolniti in poslati. Seveda obstaja tudi elektronsko pošiljanje vlog, a 80-letni Marici že s težavo razložim, kaj sploh internet je, ne morem pa od nje pričakovati, da bo z oddajo elektronske vloge poskrbela za svojo eksistenco,"</em> ilustrira realnost sogovornica. <em>"Nekatere rešitve smo dobro zastavili, pozabili pa smo na 'informacijski mrk' med našo generacijo in generacijo naših dedkov, pradedkov, prababic."</em></p></blockquote> <p>Seveda to ne velja za vse starostnike in seveda še zmeraj obstajajo tudi vse klasične poti oddajanja vlog in prošenj in tudi možnost nakupa že natisnjenih uradnih vlog, toda: <em>"Pozabljamo na manjša mesta, kjer sploh ni več prodajaln takšnih obrazcev. Moj priljubljen primer je gospa iz Ruš, ki se mora po tak obrazec odpeljati vse do Maribora, saj ga ne more kupiti v nobeni knjigarni v svojem okolišu. Zdaj pa so še knjigarne tako ali tako zaprte. In v času, ko so ljudje najranljivejši in bi pomoč še bolj potrebovali, je ta še težje dostopna."</em></p> <p>Nekateri centri za socialno delo sploh med epidemijo skušajo pomagati tako, da prosilcem po dogovoru pošljejo prazen natisnjen obrazec na dom, a to še vedno pomeni, da ga morajo znati izpolniti in še, da ga morajo odnesti na pošto. Kar je v obdobju vse redkejših poštnih poslovalnic in vse daljših vrst pred njimi vse prej kot dostopen in starostniku prijazen način pomoči.</p> <h3><strong>Strah pred zahtevami po vračilu pomoči še zmeraj vztraja</strong></h3> <p>Kljub naštetemu pa je oddajanje vlog vendarle samo manjši del problema. Drug je izpolnjevanje pogojev za tak dodatek. Varstveni dodatek je neke vrste naslednik nekdanjih starostnih pokojnin, ki pa so pred osmimi leti iz pravice v pokojninski blagajni postale pravica iz socialne. Že ob tej spremembi pogojev zanjo ni izpolnjevalo veliko ljudi, pozneje, ko se je izkazalo, da morajo otroci po smrti staršev ta prejemek vračati, pa se je varstvenemu dodatku odpovedalo še deset tisoče upravičencev – iz skoraj 47.000 prejemnikov pred <em>"veliko socialno reformo"</em> jih je tako leta 2015 varstveni dodatek prejemalo manj kot 10.000.</p> <p>Kljub nekaterim poznejšim popravkom zakonodaje do danes pri starostnikih vztrajata dva večja zadržka: <em>"Še zmeraj je prisoten strah, da bo dodatek treba vračati, a od leta 2017 ga ni treba več!"</em></p> <h3><strong>Starši morajo z otroki najprej skleniti pogodbo o preživljanju, kar številne odvrne, da bi vlogo sploh oddali</strong></h3> <p>Nezaupanje, da pomoč ni le prikriti kredit, bi torej z informiranjem moral izginiti, sploh za ljudi, ki nimajo otrok. Drugačen zadržek imajo tisti starostniki, ki otroke imajo, in takih je večina. Po zakonu namreč starostniku država ne bo pomagala, dokler v pomoč najprej ne vključi njegovih otrok, to pa je zanje velika čustvena prepreka, opozarjajo prostovoljci, ki strahove in zadržke starostnikov dobro poznajo:<em> "Največja težava je hakeljc v zakonodaji, da morajo starši predložiti tudi notarsko overjeno pogodbo o preživljanju, ki jo morajo skleniti s svojimi otroki. Dolžnost preživljanja staršev je namreč zapisana v zakonu in tako je treba v tej pogodbi tudi doreči vsoto, s katero bodo svoje starše preživljali."</em></p> <p>V navodilih, ki so jih od pristojnega ministrstva dobili centri za socialno delo, sicer ni izrecno zapisano, da je taka izvršljiva notarska pogodba obvezen pogoj in ponekod neuradno priznavajo, da ne vztrajajo vselej pri njej, kljub temu pa centrom ta možnost ostaja in je odvisna od presoje posameznega socialnega delavca. Kadar je pogodba z otroki pogoj, starostniki velikokrat odstopijo od prošnje za pomoč, saj otrok s tem ne želijo obremenjevati. Ali pa da sploh ne želijo, da ti vedo za njihovo stisko. Včasih pa je sklepanje pogodbe res težko izvedljivo:<em> "Denimo v družinah, kjer je bilo nasilje. Če je to kjer koli zavedeno, CSD-ji praviloma na vztrajajo več, da je treba sklepati takšno pogodbo."</em> Problem pa so družine, kjer je izbruhnilo nasilje, a to ni bilo prijavljeno. Pogosto sploh ne vemo, kaj je pripeljalo do razdorov v družinah, a na koncu zanje najvišjo ceno plačajo obnemogli starostniki.</p> <blockquote><p><em> "Skrbimo za gospo, ki ima sina, živečega v Skandinaviji, ki z njo ne želi imeti nikakršnih stikov. Ker je dobro situiran in bi jo bil zmožen preživljati oz. plačevati razliko med njenimi dohodki in višino morebitnega varstvenega dodatka, kar je tudi po zakonu dolžan, gospa tega dodatka ne more dobiti." – </em>Ninna Kozorog</p></blockquote> <p>Sicer velja, da dolžnost otrok do preživljanja staršev ne pomeni nujno, da morajo otroci starše finančno podpirati, njihova pomoč se lahko ovrednoti, četudi gre za osebno pomoč, oskrbo ali hrano.  Prav tako staršev niso dolžni finančno podpreti otroci, ki sami živijo pod socialnim robom. Če pa imajo otroci denimo povprečno plačo, a velike lastne finančne obveznosti, je postopek že bolj zapleten.</p> <p>Ko torej starostnik potrebuje pomoč od države, morajo v ta postopek biti vpleteni otroci. In to nekatere starostnike povsem odvrne od tega, da bi zanjo zaprosili, kažejo izkušnje s terena.</p> <h3><strong>Naj 80-letnik še honorarno dela, da ne bo životaril ob 200 evrih pokojnine? </strong></h3> <p>Za te najranljivejše skupine bi zato morali poiskati dostopnejše in dostojnejše pomoči k varni starosti, so prepričani v Humanitarčku:</p> <blockquote><p><em>"Dober primer avtomatizacije je informativni izračun za dohodnino. Zagotovo se spomnite, da smo dohodninsko napoved pred leti izpolnjevali sami, zdaj pa prejmemo že izpolnjeno. Sprašujem se, zakaj česa podobnega ne moremo narediti za socialne prejemke, saj gre za skupino ljudi, ki je najbolj odrezana od informacij in od informacijskih rešitev. In avtomatizacija varstvenega dodatka bi bila velik korak k zmanjšanju revščine."</em></p></blockquote> <p>Kako jo izpeljati, Humanitarčki prepuščajo stroki. Dodelitev solidarnostne pomoči v spomladanskem delu epidemije je bila izredno dobrodošel, a žal enkraten finančni ukrep. Potrebujemo trajnejšega in dostojnejšega, menijo v društvu.</p> <p>Morda bi lahko po vzoru informativnega izračuna za dohodninske napovedi starostnike obvestili, katere pravice jim glede na višino dohodka pripadajo, in jih v primeru, ko ne vložijo ugovora, šteli kot prejemnike takih pravic. Ne le denarne pomoči in varstvenega dodatka: <em>"Tako bi lahko denimo bili obveščeni tudi, ali jim pripada subvencija najemnin, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zato oblikovalcem sedmega svežnja ukrepov za omilitev posledic epidemije predlagamo, da se takoj avtomatizira način dodeljevanja pravice do varstvenega dodatka, nato pa tudi trajnejšo rešitev tudi za pokoronski čas."</em> Zato, da bo rešitev dosegla prav vse starostnike in ne le tistih, ki imajo srečo, da jih je opazila kakšna organizacija, kot je Humanitarček. <em>"Utopično je pričakovati, da bo nekdo pri osemdesetih letih preživel s pokojnino 200 evrov. Kako si bo pri teh letih prislužil kak dodaten evro? Saj vendar ne moremo dopustiti, da bi bili v naši državi ljudje v 21. stoletju tako zelo na robu. In ena od rešitev je avtomatizirana dodelitev varstvenega dodatka in sorodnih pravic. Čas je, da nehamo z birokratizacijo in se začnemo z ljudmi ukvarjati na človeka vreden način. Avtomatizacija takega dodatka brez nepotrebne birokratizacije je razlika med iti spat lačen ali sit, med tem, ali bo ždel v mrzli sobi ali pa se bo lahko pogrel s kaloriferjem."</em></p> <blockquote><p>Generaciji, ki je soustvarila to državo, namreč po mnenju Humanitarčkov dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Podrobnejša argumentacija in možnost podpisa sta tukaj: <a href="https://www.peticija.online/pobuda_za_avtomatizacijo_in_debirokratizacijo_varstvenega_dodatka" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Pobuda za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka</a>.</p> <p>Na spletni strani <a href="http://www.projektvida.org">www.projektvida.org</a> so poleg te pobude in informacij o možni pomoči starostnikom pripeti tudi obrazci vlog. Navedene so tudi možnosti pomoči starostnikom: že jutri bosta obstoječim humanitarnim možnostim plačila položnic ali obdarovanja z nujnimi življenjskimi dobrinami dodana tudi tradicionalna predpraznična projekta <em>"30 dni za 30 srčnih dejanj"</em> in pa <em>"Skriti Božiček" za brezdomce in za starostnike</em>.</p></blockquote></p> 174736042 RTVSLO – Val 202 788 clean Čeprav epidemija koronavirusne bolezni najbolj ogroža prav starostnike, pa teh ne ogroža zgolj sama okužba, pač pa vsaj tako tudi posledice številnih ukrepov. Ti z radikalnim omejevanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, pomoči na domu, do neposrednih medčloveških stikov, z osamitvijo v domovih starostnikov in z omejevanjem ali ukinjanjem nekaterih storitev mnoge stiske še poglabljajo. Predvsem pri tistih starostnikih, ki niso vešči uporabe sodobnih elektronskih komunikacijskih poti. V društvu Humanitarček, ki je prav za projekt Vida pred dnevi prejelo nagrado za naj prostovoljski projekt 2019, se zavedajo, da tudi denar v teh časih marsičesa ne more kupiti. A da je finančna revščina še vedno izjemno velika ovira do vsaj znosnega življenja revnih starostnikov tudi v koronačasih. Zato predlagajo sistemsko rešitev, ki bi v 7. protikoronskem paketu ukrepov, prinesla dostojanstveno pomoč starostnikom v finančni stiski. Generaciji, ki je soustvarila to državo dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Pobuda je natančno obrazložena in jo s podpisom lahko podprete tukaj: https://www.peticija.online/pobuda_za_avtomatizacijo_in_debirokratizacijo_varstvenega_dodatka Na spletni strani www.projektvida.org so poleg omenjene pobude in informacij o možni pomoči pripeti tudi obrazci do vlog. A tudi nekatere možne oblike humanitarne pomoči. Že z jutrišnjim dnem možnostim plačila položnic ali obdarovanja z njunimi življenjskimi dobrinami dodajajo tudi svoja tradicionalna predpraznična projekta "30 dni za 30 srčnih dejanj" in pa "skritega Božička" za brezdomce in za starostnike. Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.<p>Projekt Vida že dobro leto opozarja, da so številni starostniki tudi lačni, prezebli in osamljeni. Za pravičnejšo in sistemsko pomoč revnim in spregledanim pozivajo k poenostavitvi pridobivanja varstvenega dodatka</p><p><p><em>"France, 90 let, 290 evrov pokojnine. Žena mu je umrla pred desetimi leti, edini sin je umrl za rakom pred 15 leti. Našli smo ga z izklopljeno elektriko, grel se je s termoforjem. Na pultu je imel četrtino hlebca kruha, ki si ga je pripravil za naslednjih deset dni, skupaj s štirimi paštetami in z nekaj konzervami pasulja,"</em> opišejo "Humiji" usodo enega od pozabljenih.</p> <p>France je eden od številnih starostnikov, ki jih člani društva <a href="http://www.humanitarcek.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Humanitarček</a> že vrsto let osebno spremljajo in z raznovrstno pomočjo spreminjajo njihove usode. Dobro leto star <a href="https://www.projektvida.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">projekt Vida</a> je prav z objavljanjem življenjskih zgodb starostnikov postal prepoznaven glas dotlej neslišanih. Zapisane so tudi na portalu Vida.</p> <blockquote><p><em>"Portal Vida je nastal tako rekoč iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato smo na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici,"</em> pojasni predsednica društva <strong>Ninna Kozorog</strong>.</p></blockquote> <h3><strong>"Vse je na netu". Razen starostnikov, ki bi te storitve najbolj potrebovali</strong></h3> <p>Za tiste, vešče uporabe spleta in njegovih pridobitev, je sicer dostopnost do pomoči lažja kot kadar koli prej, a prav generacije, ki bi pomoč najbolj potrebovale, imajo teh veščin najmanj. In revščina med starostnicami nad 75. letom je kar 28-odstotna, kar pomeni, da v njej živi več kot 27.000 žensk.</p> <blockquote><p><em>"Obrazcev ne spletu je ogromno, a treba jih ne natisniti, izpolniti in poslati. Seveda obstaja tudi elektronsko pošiljanje vlog, a 80-letni Marici že s težavo razložim, kaj sploh internet je, ne morem pa od nje pričakovati, da bo z oddajo elektronske vloge poskrbela za svojo eksistenco,"</em> ilustrira realnost sogovornica. <em>"Nekatere rešitve smo dobro zastavili, pozabili pa smo na 'informacijski mrk' med našo generacijo in generacijo naših dedkov, pradedkov, prababic."</em></p></blockquote> <p>Seveda to ne velja za vse starostnike in seveda še zmeraj obstajajo tudi vse klasične poti oddajanja vlog in prošenj in tudi možnost nakupa že natisnjenih uradnih vlog, toda: <em>"Pozabljamo na manjša mesta, kjer sploh ni več prodajaln takšnih obrazcev. Moj priljubljen primer je gospa iz Ruš, ki se mora po tak obrazec odpeljati vse do Maribora, saj ga ne more kupiti v nobeni knjigarni v svojem okolišu. Zdaj pa so še knjigarne tako ali tako zaprte. In v času, ko so ljudje najranljivejši in bi pomoč še bolj potrebovali, je ta še težje dostopna."</em></p> <p>Nekateri centri za socialno delo sploh med epidemijo skušajo pomagati tako, da prosilcem po dogovoru pošljejo prazen natisnjen obrazec na dom, a to še vedno pomeni, da ga morajo znati izpolniti in še, da ga morajo odnesti na pošto. Kar je v obdobju vse redkejših poštnih poslovalnic in vse daljših vrst pred njimi vse prej kot dostopen in starostniku prijazen način pomoči.</p> <h3><strong>Strah pred zahtevami po vračilu pomoči še zmeraj vztraja</strong></h3> <p>Kljub naštetemu pa je oddajanje vlog vendarle samo manjši del problema. Drug je izpolnjevanje pogojev za tak dodatek. Varstveni dodatek je neke vrste naslednik nekdanjih starostnih pokojnin, ki pa so pred osmimi leti iz pravice v pokojninski blagajni postale pravica iz socialne. Že ob tej spremembi pogojev zanjo ni izpolnjevalo veliko ljudi, pozneje, ko se je izkazalo, da morajo otroci po smrti staršev ta prejemek vračati, pa se je varstvenemu dodatku odpovedalo še deset tisoče upravičencev – iz skoraj 47.000 prejemnikov pred <em>"veliko socialno reformo"</em> jih je tako leta 2015 varstveni dodatek prejemalo manj kot 10.000.</p> <p>Kljub nekaterim poznejšim popravkom zakonodaje do danes pri starostnikih vztrajata dva večja zadržka: <em>"Še zmeraj je prisoten strah, da bo dodatek treba vračati, a od leta 2017 ga ni treba več!"</em></p> <h3><strong>Starši morajo z otroki najprej skleniti pogodbo o preživljanju, kar številne odvrne, da bi vlogo sploh oddali</strong></h3> <p>Nezaupanje, da pomoč ni le prikriti kredit, bi torej z informiranjem moral izginiti, sploh za ljudi, ki nimajo otrok. Drugačen zadržek imajo tisti starostniki, ki otroke imajo, in takih je večina. Po zakonu namreč starostniku država ne bo pomagala, dokler v pomoč najprej ne vključi njegovih otrok, to pa je zanje velika čustvena prepreka, opozarjajo prostovoljci, ki strahove in zadržke starostnikov dobro poznajo:<em> "Največja težava je hakeljc v zakonodaji, da morajo starši predložiti tudi notarsko overjeno pogodbo o preživljanju, ki jo morajo skleniti s svojimi otroki. Dolžnost preživljanja staršev je namreč zapisana v zakonu in tako je treba v tej pogodbi tudi doreči vsoto, s katero bodo svoje starše preživljali."</em></p> <p>V navodilih, ki so jih od pristojnega ministrstva dobili centri za socialno delo, sicer ni izrecno zapisano, da je taka izvršljiva notarska pogodba obvezen pogoj in ponekod neuradno priznavajo, da ne vztrajajo vselej pri njej, kljub temu pa centrom ta možnost ostaja in je odvisna od presoje posameznega socialnega delavca. Kadar je pogodba z otroki pogoj, starostniki velikokrat odstopijo od prošnje za pomoč, saj otrok s tem ne želijo obremenjevati. Ali pa da sploh ne želijo, da ti vedo za njihovo stisko. Včasih pa je sklepanje pogodbe res težko izvedljivo:<em> "Denimo v družinah, kjer je bilo nasilje. Če je to kjer koli zavedeno, CSD-ji praviloma na vztrajajo več, da je treba sklepati takšno pogodbo."</em> Problem pa so družine, kjer je izbruhnilo nasilje, a to ni bilo prijavljeno. Pogosto sploh ne vemo, kaj je pripeljalo do razdorov v družinah, a na koncu zanje najvišjo ceno plačajo obnemogli starostniki.</p> <blockquote><p><em> "Skrbimo za gospo, ki ima sina, živečega v Skandinaviji, ki z njo ne želi imeti nikakršnih stikov. Ker je dobro situiran in bi jo bil zmožen preživljati oz. plačevati razliko med njenimi dohodki in višino morebitnega varstvenega dodatka, kar je tudi po zakonu dolžan, gospa tega dodatka ne more dobiti." – </em>Ninna Kozorog</p></blockquote> <p>Sicer velja, da dolžnost otrok do preživljanja staršev ne pomeni nujno, da morajo otroci starše finančno podpirati, njihova pomoč se lahko ovrednoti, četudi gre za osebno pomoč, oskrbo ali hrano.  Prav tako staršev niso dolžni finančno podpreti otroci, ki sami živijo pod socialnim robom. Če pa imajo otroci denimo povprečno plačo, a velike lastne finančne obveznosti, je postopek že bolj zapleten.</p> <p>Ko torej starostnik potrebuje pomoč od države, morajo v ta postopek biti vpleteni otroci. In to nekatere starostnike povsem odvrne od tega, da bi zanjo zaprosili, kažejo izkušnje s terena.</p> <h3><strong>Naj 80-letnik še honorarno dela, da ne bo životaril ob 200 evrih pokojnine? </strong></h3> <p>Za te najranljivejše skupine bi zato morali poiskati dostopnejše in dostojnejše pomoči k varni starosti, so prepričani v Humanitarčku:</p> <blockquote><p><em>"Dober primer avtomatizacije je informativni izračun za dohodnino. Zagotovo se spomnite, da smo dohodninsko napoved pred leti izpolnjevali sami, zdaj pa prejmemo že izpolnjeno. Sprašujem se, zakaj česa podobnega ne moremo narediti za socialne prejemke, saj gre za skupino ljudi, ki je najbolj odrezana od informacij in od informacijskih rešitev. In avtomatizacija varstvenega dodatka bi bila velik korak k zmanjšanju revščine."</em></p></blockquote> <p>Kako jo izpeljati, Humanitarčki prepuščajo stroki. Dodelitev solidarnostne pomoči v spomladanskem delu epidemije je bila izredno dobrodošel, a žal enkraten finančni ukrep. Potrebujemo trajnejšega in dostojnejšega, menijo v društvu.</p> <p>Morda bi lahko po vzoru informativnega izračuna za dohodninske napovedi starostnike obvestili, katere pravice jim glede na višino dohodka pripadajo, in jih v primeru, ko ne vložijo ugovora, šteli kot prejemnike takih pravic. Ne le denarne pomoči in varstvenega dodatka: <em>"Tako bi lahko denimo bili obveščeni tudi, ali jim pripada subvencija najemnin, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zato oblikovalcem sedmega svežnja ukrepov za omilitev posledic epidemije predlagamo, da se takoj avtomatizira način dodeljevanja pravice do varstvenega dodatka, nato pa tudi trajnejšo rešitev tudi za pokoronski čas."</em> Zato, da bo rešitev dosegla prav vse starostnike in ne le tistih, ki imajo srečo, da jih je opazila kakšna organizacija, kot je Humanitarček. <em>"Utopično je pričakovati, da bo nekdo pri osemdesetih letih preživel s pokojnino 200 evrov. Kako si bo pri teh letih prislužil kak dodaten evro? Saj vendar ne moremo dopustiti, da bi bili v naši državi ljudje v 21. stoletju tako zelo na robu. In ena od rešitev je avtomatizirana dodelitev varstvenega dodatka in sorodnih pravic. Čas je, da nehamo z birokratizacijo in se začnemo z ljudmi ukvarjati na človeka vreden način. Avtomatizacija takega dodatka brez nepotrebne birokratizacije je razlika med iti spat lačen ali sit, med tem, ali bo ždel v mrzli sobi ali pa se bo lahko pogrel s kaloriferjem."</em></p> <blockquote><p>Generaciji, ki je soustvarila to državo, namreč po mnenju Humanitarčkov dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Podrobnejša argumentacija in možnost podpisa sta tukaj: <a href="https://www.peticija.online/pobuda_za_avtomatizacijo_in_debirokratizacijo_varstvenega_dodatka" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Pobuda za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka</a>.</p> <p>Na spletni strani <a href="http://www.projektvida.org">www.projektvida.org</a> so poleg te pobude in informacij o možni pomoči starostnikom pripeti tudi obrazci vlog. Navedene so tudi možnosti pomoči starostnikom: že jutri bosta obstoječim humanitarnim možnostim plačila položnic ali obdarovanja z nujnimi življenjskimi dobrinami dodana tudi tradicionalna predpraznična projekta <em>"30 dni za 30 srčnih dejanj"</em> in pa <em>"Skriti Božiček" za brezdomce in za starostnike</em>.</p></blockquote></p> Mon, 30 Nov 2020 09:45:00 +0000 To pomeni razliko med ždenjem v mrazu ali vklopom kaloriferja, med lakoto ali sitostjo Prazniki so za mnoge najtežji del leta, epidemija pa je še dodatno močno poslabšala finančno stanje številnih družin. Pomagati je mogoče z delčkom dohodnine, nakupom Vrečke dobrote, Nasmeškotkov ali z donacijo SMS sporočila BOTER5 ali BOTER10 na 1919č. <p>Prazniki so za številne najtežji del leta, epidemija je močno poslabšala finančno stanje številnih družin. Pomagati je mogoče z delom dohodnine, nakupom Vrečke dobrote, Nasmeškotkov ali z donacijo prek SMS-sporočila </p><p><p><em>"Vse več klicev prejemamo, predvsem z vprašanji, kako jim morda lahko pomagamo. V stiski, ko ne morejo več plačati niti položnic, se znajde vse več družin, ki so do pred kratkim shajale brez težav in niti ne vedo, kje in kako do pomoči,"</em> kažejo izkušnje sodelavcev <a href="https://www.zpmmoste.net/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZPM Moste - Polje</a>, tudi <strong>Tine Lamovšek</strong>, ki vodi akcijo <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobna zima</a>. Ta je bila pred leti, ko je nastala v okviru programa Botrstvo, ustvarjena kot dobrodošla dopolnitev obdarovanja otrok, za katera so v prazničnem zimskem času poskrbela številna druga humanitarna društva. Kljub nedvomno velikemu pomenu daril, sploh v družinah, kjer so ta brez pomoči skoraj nedosegljiva, pa so izkušnje pokazale, da si otroci zelo želijo s starši izkusiti tudi skupna doživetja. Donacije, zbrane v Čarobni zimi, so jim omogočile obisk doživljajskih parkov, turističnih krajev, drsanje, kopanje, morda celo smučanje. In izkušnje so pokazale, da spomini na te redke trenutke, razbremenjene vsakodnevnih skrbi in obveznosti, morda na otrocih pustijo še globlji pečat kot obdarovanje.</p> <p>Letos je epidemija tak koncept popolnoma onemogočila, prazniki bodo za številne izjemno težak čas. S podarjenimi vrednostnimi boni Čarobne zime pa bodo družine dobile priložnost, da si z izborom igrač, družabnih iger, knjig in tudi prazničnih nakupov, živil skušajo ustvariti vsaj nekoliko prijaznejše zimske dni. Doniranje je zelo preprosto, spletna stran <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">www.carobnazima.si</a> ima nastavitve za donacijo v višini 10, 20 ali 30 evrov, omogoča pa tudi enostavno doniranje poljubne vsote, ki bo v celoti namenjena nakupu darilnih bonov za otroke.</p> <h3><strong>Pomoč družini v stiski namesto darila nekomu, ki <em>"že ima vse"</em></strong></h3> <p>Kar takemu obdarovanju daje poseben čar, je možnost, da je vaša pomoč neznani družini v stiski lahko hkrati tudi nadomestilo za kupovanje daril nekomu, ki že <em>"ima vse"</em>. <em>"Ko izpolnite obrazec za donacijo, lahko izpolnite tudi priložnostno čestitko, s katero izbrancu sporočite, da je bila namesto nakupa daril zanj opravljena donacija sredstev za družine v stiski. In tako osrečite tako neznano družino kot tudi svoje bližnje,"</em> predlaga Tina Lamovšek.</p> <p>Podarjene bone bodo starši lahko prejeli v fizični ali elektronski obliki, da jih bodo lahko vnovčili ne glede na to, kje družina živi, kar je v obdobju ostre ujetosti v občinske meje pomembna stvar.</p> <h3><strong>Obdarovanje varovancev le z boni ali nakazilom</strong></h3> <p>Z darilnimi boni lahko botri obdarijo svoje varovance, saj letos zaradi epidemioloških ukrepov obdarovanje s paketi ni mogoče. Je pa seveda mogoče varovancu nakazati povečan znesek, na kar pa je treba po nakazilu nujno opozoriti sodelavce Botrstva na <a href="mailto:info@boter.si" target="_blank" rel="noopener noreferrer">info@boter.si</a>, da bo znesek v celoti že v decembru nakazan varovancu.</p> <blockquote> <p>Pomagati pa je mogoče tudi z nakupom <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Vrečke dobrote</a>, <a href="https://www.hofer.si/sl/o-hoferju/moj-hofer/nasmeskotek/dobrodelnost-vedno-pricara-nasmeh/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Nasmeškotkov</a>, ki letos pomagajo Dijaškemu skladu, ali z <a href="https://www.boter.si/2020/11/04/delovanje-zveze-prijateljev-mladine-ljubljana-moste-polje-in-programa-botrstvo-v-sloveniji-lahko-podprete-tudi-z-05-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">donacijo dela dohodnine</a>. Skladu za čarobno zimo pa bodo namenjena tudi tudi prav vsa sredstva, donirana s SMS-om z geslom <strong>BOTER5</strong> ali <strong>BOTER10</strong>, ki jih boste od danes pa do konca leta poslali na številko <strong>1919</strong>.</p> </blockquote></p> 174734288 RTVSLO – Val 202 587 clean Prazniki so za mnoge najtežji del leta, epidemija pa je še dodatno močno poslabšala finančno stanje številnih družin. Pomagati je mogoče z delčkom dohodnine, nakupom Vrečke dobrote, Nasmeškotkov ali z donacijo SMS sporočila BOTER5 ali BOTER10 na 1919č. <p>Prazniki so za številne najtežji del leta, epidemija je močno poslabšala finančno stanje številnih družin. Pomagati je mogoče z delom dohodnine, nakupom Vrečke dobrote, Nasmeškotkov ali z donacijo prek SMS-sporočila </p><p><p><em>"Vse več klicev prejemamo, predvsem z vprašanji, kako jim morda lahko pomagamo. V stiski, ko ne morejo več plačati niti položnic, se znajde vse več družin, ki so do pred kratkim shajale brez težav in niti ne vedo, kje in kako do pomoči,"</em> kažejo izkušnje sodelavcev <a href="https://www.zpmmoste.net/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZPM Moste - Polje</a>, tudi <strong>Tine Lamovšek</strong>, ki vodi akcijo <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobna zima</a>. Ta je bila pred leti, ko je nastala v okviru programa Botrstvo, ustvarjena kot dobrodošla dopolnitev obdarovanja otrok, za katera so v prazničnem zimskem času poskrbela številna druga humanitarna društva. Kljub nedvomno velikemu pomenu daril, sploh v družinah, kjer so ta brez pomoči skoraj nedosegljiva, pa so izkušnje pokazale, da si otroci zelo želijo s starši izkusiti tudi skupna doživetja. Donacije, zbrane v Čarobni zimi, so jim omogočile obisk doživljajskih parkov, turističnih krajev, drsanje, kopanje, morda celo smučanje. In izkušnje so pokazale, da spomini na te redke trenutke, razbremenjene vsakodnevnih skrbi in obveznosti, morda na otrocih pustijo še globlji pečat kot obdarovanje.</p> <p>Letos je epidemija tak koncept popolnoma onemogočila, prazniki bodo za številne izjemno težak čas. S podarjenimi vrednostnimi boni Čarobne zime pa bodo družine dobile priložnost, da si z izborom igrač, družabnih iger, knjig in tudi prazničnih nakupov, živil skušajo ustvariti vsaj nekoliko prijaznejše zimske dni. Doniranje je zelo preprosto, spletna stran <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">www.carobnazima.si</a> ima nastavitve za donacijo v višini 10, 20 ali 30 evrov, omogoča pa tudi enostavno doniranje poljubne vsote, ki bo v celoti namenjena nakupu darilnih bonov za otroke.</p> <h3><strong>Pomoč družini v stiski namesto darila nekomu, ki <em>"že ima vse"</em></strong></h3> <p>Kar takemu obdarovanju daje poseben čar, je možnost, da je vaša pomoč neznani družini v stiski lahko hkrati tudi nadomestilo za kupovanje daril nekomu, ki že <em>"ima vse"</em>. <em>"Ko izpolnite obrazec za donacijo, lahko izpolnite tudi priložnostno čestitko, s katero izbrancu sporočite, da je bila namesto nakupa daril zanj opravljena donacija sredstev za družine v stiski. In tako osrečite tako neznano družino kot tudi svoje bližnje,"</em> predlaga Tina Lamovšek.</p> <p>Podarjene bone bodo starši lahko prejeli v fizični ali elektronski obliki, da jih bodo lahko vnovčili ne glede na to, kje družina živi, kar je v obdobju ostre ujetosti v občinske meje pomembna stvar.</p> <h3><strong>Obdarovanje varovancev le z boni ali nakazilom</strong></h3> <p>Z darilnimi boni lahko botri obdarijo svoje varovance, saj letos zaradi epidemioloških ukrepov obdarovanje s paketi ni mogoče. Je pa seveda mogoče varovancu nakazati povečan znesek, na kar pa je treba po nakazilu nujno opozoriti sodelavce Botrstva na <a href="mailto:info@boter.si" target="_blank" rel="noopener noreferrer">info@boter.si</a>, da bo znesek v celoti že v decembru nakazan varovancu.</p> <blockquote> <p>Pomagati pa je mogoče tudi z nakupom <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Vrečke dobrote</a>, <a href="https://www.hofer.si/sl/o-hoferju/moj-hofer/nasmeskotek/dobrodelnost-vedno-pricara-nasmeh/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Nasmeškotkov</a>, ki letos pomagajo Dijaškemu skladu, ali z <a href="https://www.boter.si/2020/11/04/delovanje-zveze-prijateljev-mladine-ljubljana-moste-polje-in-programa-botrstvo-v-sloveniji-lahko-podprete-tudi-z-05-dohodnine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">donacijo dela dohodnine</a>. Skladu za čarobno zimo pa bodo namenjena tudi tudi prav vsa sredstva, donirana s SMS-om z geslom <strong>BOTER5</strong> ali <strong>BOTER10</strong>, ki jih boste od danes pa do konca leta poslali na številko <strong>1919</strong>.</p> </blockquote></p> Mon, 23 Nov 2020 09:45:00 +0000 Čarobna zima Šolanje na daljavo je tudi v jesenskem delu epidemije pokazalo, da kljub boljši pripravi izvedba pouka in šolskih obveznosti za številne šolarje in dijake še zdaleč ni preprosta, ali pa je povsem nemogoča. Tako šolanje poleg opreme in interneta zahteva tudi vešče starše, ki obvladajo tehnično podporo in so hkrati tudi učitelji svojim otrokom. V družini s petimi otroki, od katerih se šolajo trije in se hkrati šola tudi mama, je šolanje za vse izčrpavajoče, sploh zdaj, ko poteka tudi že ocenjevanje. <p>Če ne bi pustila službe, bi bilo šolanje treh otrok na hribovski kmetiji z enim računalnikom in katastrofalnim internetom povsem nemogoče, je prepričana mama petih otrok, ki se ob popoldnevih šola tudi sama</p><p><p>Pouk na daljavo imajo trije hkrati, srednješolec ima oz. bi moral imeti videopovezavo za vsako uro, ki jo ima v urniku, a je to povsem neizvedljivo, opiše mama:</p> <blockquote> <p><em>"Internet imamo prek modema, a ker smo zadnji na liniji, je signal zelo slab. Med vsako videokonferenco nas je treba dvakrat ali trikrat znova prijaviti, da sploh lahko sodelujejo. Zelo je kaotično, slabe volje so tudi profesorji, ki morajo razlago ponavljati, otroci so polovico preslišali in se potem kličejo med seboj in sprašujejo, kaj so zamudili. Problem so bile Arnesove učilnice, kjer veliko stvari ni delovalo. Šola so urgirale pri operaterju, da bi okrepil signal, a se bo menda dalo šele spomladi. Ne vem, kako bomo do takrat."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Računalniki zagotovljeni predvsem z donacijami</strong></h3> <blockquote> <p><em>"Sin je srednješolec in uporablja edini računalnik, ki smo ga imeli doslej, saj ima ves pouk prek videokonferenc. Hči v 6. razredu bi hkrati morala imeti tri ali štiri videokonference, na katerih pa ni mogla sodelovati, saj nismo imeli še enega računalnika, računalnik bi potrebovali tudi za drugošolko, ki po njem dobiva posnetke in naloge."</em></p> </blockquote> <p>Pred dnevi so od ZPM Ljubljana Moste - Polje prejeli dodaten računalnik, na katerega pa je nekaj programske opreme šele treba naložiti. Čeprav je za vse šolajoče se otroke Ministrstvo za šolstvo zagotovilo brezplačen dostop do paketa Office 365, veščina nameščanja teh paketov nikakor ni samoumevna. In tudi če/ko je vse to urejeno, je za mlajše šolarje nujna asistenca staršev: <em>"Pri hčerkah moram biti vseskozi zraven, nikoli namreč nista imeli niti priložnosti, da bi se naučili dela z računalniki. Vse jima je treba pokazati, razložiti, natisniti, najmlajša hči še ne bere dovolj dobro in ji je treba vse prebrati, razložiti, kot učitelji smo!"</em></p> <p>Ob tem pa je treba še delati na kmetiji in skrbeti za dva mlajša otroka: <em>"Res je težko, najmlajši je star leto in pol, vseskozi ga je treba nadzorovati, ker vse prijema in zleze vsepovsod, vseskozi ga je treba imeti na očeh. Ko hčerki razlagam snov in ji pomagam na računalniku, je to zelo naporno. Celo službo sem morala pustiti, ker sem delala v trgovini, kjer je treba biti ob petkih in svetkih. Nemogoče je ob tem še pomagati otrokom in opraviti vse potrebno. Nekaj pomaga sicer tudi mož, ki pa je invalid, zato je zelo težko. Mož se tudi ne znajde pri delu z računalnikom, zato je vse odvisno od mene. To je katastrofa, če otrok nima nikogar, ki bi mu pomagal."</em></p> <h3>Pouk na daljavo prizadel družine z vseh koncev Slovenije</h3> <p>Medtem ko imajo v osnovni šoli, kjer so učitelji bolj seznanjeni z domačimi razmerami svojih učencev, precej razumevanja za te težave, pa je na srednji šoli v mestu precej drugače, zahtevana sta polna prisotnost in sodelovanje:<em> "Srednješolcu je za vsako uro, ko ni povezan na daljavo, treba pisati opravičila, zakaj ga ni bilo."</em> Še posebej pa se je zapletlo pri ocenjevanjih na daljavo: <em>"Učitelj jim je poslal nalogo, ki bi jo morali rešiti in poslati nazaj v 15 minutah. Mi je v 15 minutah nismo niti prejeli, kaj šele, da bi jo rešil in poslal nazaj."</em></p> <p>Sicer jim je bila ponujena možnost, da bi za tri otroke dobili tople obroke, kar bi jim življenje precej olajšalo, saj bi otroci lahko jedli že med poukom, a bi po obroke morali vsak dan sami v 11 kilometrov oddaljen kraj, kar je v času, ko je mama vpeta v šolanje otrok, časovno neizvedljivo, pa tudi stroškovno komajda smiselno. Pouk na daljavo, ki naj bi trajal kratek čas, a se vse bolj drastično podaljšuje, prizadeva družine z vseh koncev Slovenije in iz vseh družbenih skupin. Celostnega pregleda nad tem, koliko otrok je obsojenih na manjkajočo, neprimerno ali pomanjkljivo opremo, predvsem pa na bistveno prešibek internetni signal oz. povezave,  kot kaže, nima nihče, so pa na pristojnem ministrstvu našteli nekaj več kot 800 gospodinjstev, ki signala sploh nimajo. Med njimi je tudi družina <strong>Saša Kakerja</strong>, ki je dopisnici Metki Pirc opisal vsakdan njegovih otrok v manjšem kraju na Koroškem:</p> <blockquote> <p><em>"Naše šolanje na domu poteka tako, da vsak dan v službi poskušam natisniti gradivo, ki ga učitelji objavijo v spletni učilnici, kar mi vzame vsaj dve uri, toda otroci so prikrajšani za vso razlago, ki so je sošolci deležni prek videopovezav. To vse moramo sami nadomestiti doma. Če je mogoče, skušam otroke odpeljati do sorodnikov v kraje, kjer je internet, po navadi nam gre za to vse popoldne."</em></p> </blockquote> <p>Epidemija je samo zelo jasno pokazala, kako vrsto let država širokopasovnega interneta ne razume kot sodobne, za normalno življenje podobno pomembne infrastrukture, kot so denimo dobra cestna povezava, vodovod ali elektrika. Prepustitev tako pomembne povezave tržnim mehanizmom je zdaj, ko tudi delo od doma postaja vse pomembnejše, postal vse bolj škodljiv bumerang. Ki ne razslojuje le otrok: <em>"Internet je osnova pri vsaki hiši že skoraj desetletja. Pri nas pa ne le, da ni interneta, ni mobilnega omrežja, niti ni mogoča priključitev na stacionarni telefon. Omrežje je namreč tako zastarelo, da nekoga, ki se preseli v naš kraj, ni mogoče priključiti niti na stacionarno telefonsko številko. Pri operaterjih so povedali, da nismo ekonomsko zanimivi za nikogar, ker se investicija v zaselek s 30 priključki nikoli ne bo povrnila. Čeprav vemo, kakšni dobički se obračajo v teh podjetjih,"</em> je kritičen sogovornik.</p> <h3><strong>Internetnih povezav se zelo na hitro ne da urediti, nekoliko lažje gre z drugo opremo</strong></h3> <p>Internetnih povezav se zelo na hitro ne da urediti, nekoliko lažje gre z drugo opremo. Šole in humanitarne organizacije še vedno opažajo veliko povpraševanje po dovolj zmogljivih računalnikih, sploh za srednješolce. Programsko opremo Office 365 pa je zagotovila država, dostope omogočajo šole, zato so tudi pravi naslov za vse dijake in šolarje, ki je morda še nimajo.</p></p> 174732579 RTVSLO – Val 202 566 clean Šolanje na daljavo je tudi v jesenskem delu epidemije pokazalo, da kljub boljši pripravi izvedba pouka in šolskih obveznosti za številne šolarje in dijake še zdaleč ni preprosta, ali pa je povsem nemogoča. Tako šolanje poleg opreme in interneta zahteva tudi vešče starše, ki obvladajo tehnično podporo in so hkrati tudi učitelji svojim otrokom. V družini s petimi otroki, od katerih se šolajo trije in se hkrati šola tudi mama, je šolanje za vse izčrpavajoče, sploh zdaj, ko poteka tudi že ocenjevanje. <p>Če ne bi pustila službe, bi bilo šolanje treh otrok na hribovski kmetiji z enim računalnikom in katastrofalnim internetom povsem nemogoče, je prepričana mama petih otrok, ki se ob popoldnevih šola tudi sama</p><p><p>Pouk na daljavo imajo trije hkrati, srednješolec ima oz. bi moral imeti videopovezavo za vsako uro, ki jo ima v urniku, a je to povsem neizvedljivo, opiše mama:</p> <blockquote> <p><em>"Internet imamo prek modema, a ker smo zadnji na liniji, je signal zelo slab. Med vsako videokonferenco nas je treba dvakrat ali trikrat znova prijaviti, da sploh lahko sodelujejo. Zelo je kaotično, slabe volje so tudi profesorji, ki morajo razlago ponavljati, otroci so polovico preslišali in se potem kličejo med seboj in sprašujejo, kaj so zamudili. Problem so bile Arnesove učilnice, kjer veliko stvari ni delovalo. Šola so urgirale pri operaterju, da bi okrepil signal, a se bo menda dalo šele spomladi. Ne vem, kako bomo do takrat."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Računalniki zagotovljeni predvsem z donacijami</strong></h3> <blockquote> <p><em>"Sin je srednješolec in uporablja edini računalnik, ki smo ga imeli doslej, saj ima ves pouk prek videokonferenc. Hči v 6. razredu bi hkrati morala imeti tri ali štiri videokonference, na katerih pa ni mogla sodelovati, saj nismo imeli še enega računalnika, računalnik bi potrebovali tudi za drugošolko, ki po njem dobiva posnetke in naloge."</em></p> </blockquote> <p>Pred dnevi so od ZPM Ljubljana Moste - Polje prejeli dodaten računalnik, na katerega pa je nekaj programske opreme šele treba naložiti. Čeprav je za vse šolajoče se otroke Ministrstvo za šolstvo zagotovilo brezplačen dostop do paketa Office 365, veščina nameščanja teh paketov nikakor ni samoumevna. In tudi če/ko je vse to urejeno, je za mlajše šolarje nujna asistenca staršev: <em>"Pri hčerkah moram biti vseskozi zraven, nikoli namreč nista imeli niti priložnosti, da bi se naučili dela z računalniki. Vse jima je treba pokazati, razložiti, natisniti, najmlajša hči še ne bere dovolj dobro in ji je treba vse prebrati, razložiti, kot učitelji smo!"</em></p> <p>Ob tem pa je treba še delati na kmetiji in skrbeti za dva mlajša otroka: <em>"Res je težko, najmlajši je star leto in pol, vseskozi ga je treba nadzorovati, ker vse prijema in zleze vsepovsod, vseskozi ga je treba imeti na očeh. Ko hčerki razlagam snov in ji pomagam na računalniku, je to zelo naporno. Celo službo sem morala pustiti, ker sem delala v trgovini, kjer je treba biti ob petkih in svetkih. Nemogoče je ob tem še pomagati otrokom in opraviti vse potrebno. Nekaj pomaga sicer tudi mož, ki pa je invalid, zato je zelo težko. Mož se tudi ne znajde pri delu z računalnikom, zato je vse odvisno od mene. To je katastrofa, če otrok nima nikogar, ki bi mu pomagal."</em></p> <h3>Pouk na daljavo prizadel družine z vseh koncev Slovenije</h3> <p>Medtem ko imajo v osnovni šoli, kjer so učitelji bolj seznanjeni z domačimi razmerami svojih učencev, precej razumevanja za te težave, pa je na srednji šoli v mestu precej drugače, zahtevana sta polna prisotnost in sodelovanje:<em> "Srednješolcu je za vsako uro, ko ni povezan na daljavo, treba pisati opravičila, zakaj ga ni bilo."</em> Še posebej pa se je zapletlo pri ocenjevanjih na daljavo: <em>"Učitelj jim je poslal nalogo, ki bi jo morali rešiti in poslati nazaj v 15 minutah. Mi je v 15 minutah nismo niti prejeli, kaj šele, da bi jo rešil in poslal nazaj."</em></p> <p>Sicer jim je bila ponujena možnost, da bi za tri otroke dobili tople obroke, kar bi jim življenje precej olajšalo, saj bi otroci lahko jedli že med poukom, a bi po obroke morali vsak dan sami v 11 kilometrov oddaljen kraj, kar je v času, ko je mama vpeta v šolanje otrok, časovno neizvedljivo, pa tudi stroškovno komajda smiselno. Pouk na daljavo, ki naj bi trajal kratek čas, a se vse bolj drastično podaljšuje, prizadeva družine z vseh koncev Slovenije in iz vseh družbenih skupin. Celostnega pregleda nad tem, koliko otrok je obsojenih na manjkajočo, neprimerno ali pomanjkljivo opremo, predvsem pa na bistveno prešibek internetni signal oz. povezave,  kot kaže, nima nihče, so pa na pristojnem ministrstvu našteli nekaj več kot 800 gospodinjstev, ki signala sploh nimajo. Med njimi je tudi družina <strong>Saša Kakerja</strong>, ki je dopisnici Metki Pirc opisal vsakdan njegovih otrok v manjšem kraju na Koroškem:</p> <blockquote> <p><em>"Naše šolanje na domu poteka tako, da vsak dan v službi poskušam natisniti gradivo, ki ga učitelji objavijo v spletni učilnici, kar mi vzame vsaj dve uri, toda otroci so prikrajšani za vso razlago, ki so je sošolci deležni prek videopovezav. To vse moramo sami nadomestiti doma. Če je mogoče, skušam otroke odpeljati do sorodnikov v kraje, kjer je internet, po navadi nam gre za to vse popoldne."</em></p> </blockquote> <p>Epidemija je samo zelo jasno pokazala, kako vrsto let država širokopasovnega interneta ne razume kot sodobne, za normalno življenje podobno pomembne infrastrukture, kot so denimo dobra cestna povezava, vodovod ali elektrika. Prepustitev tako pomembne povezave tržnim mehanizmom je zdaj, ko tudi delo od doma postaja vse pomembnejše, postal vse bolj škodljiv bumerang. Ki ne razslojuje le otrok: <em>"Internet je osnova pri vsaki hiši že skoraj desetletja. Pri nas pa ne le, da ni interneta, ni mobilnega omrežja, niti ni mogoča priključitev na stacionarni telefon. Omrežje je namreč tako zastarelo, da nekoga, ki se preseli v naš kraj, ni mogoče priključiti niti na stacionarno telefonsko številko. Pri operaterjih so povedali, da nismo ekonomsko zanimivi za nikogar, ker se investicija v zaselek s 30 priključki nikoli ne bo povrnila. Čeprav vemo, kakšni dobički se obračajo v teh podjetjih,"</em> je kritičen sogovornik.</p> <h3><strong>Internetnih povezav se zelo na hitro ne da urediti, nekoliko lažje gre z drugo opremo</strong></h3> <p>Internetnih povezav se zelo na hitro ne da urediti, nekoliko lažje gre z drugo opremo. Šole in humanitarne organizacije še vedno opažajo veliko povpraševanje po dovolj zmogljivih računalnikih, sploh za srednješolce. Programsko opremo Office 365 pa je zagotovila država, dostope omogočajo šole, zato so tudi pravi naslov za vse dijake in šolarje, ki je morda še nimajo.</p></p> Mon, 16 Nov 2020 09:45:00 +0000 V času, ko sošolci že rešijo test, ga mi niti ne prejmemo Danes se šolanje na daljavo spet začenja tudi za osnovnošolce. Na to so se šole bistveno bolje pripravile kot so bile pripravljene spomladi, a tudi pričakovanja do otrok so bistveno višja - obvezna je prisotnost po urniku, potekajo tudi že ocenjevanja. Šole se že mesece trudijo opremiti otroke z računalniki, ki so jih v manjši meri pridobili od pristojnega ministrstva za šolstvo, večinoma pa od različnih donatorjev in dobrodelnih društev. Samo pri ZPM Ljubljana Moste Polje, ki bodi tudi program Botrstvo, so jih s pomočjo donatorjev podarili več kot 900. računalnikov. A sodelovanje pri pouku na daljavo je za marsikaterega otroka kljub temu povsem tehnično nemogoče, tudi zato, ker razvejanost internetnega omrežja tega niti slučajno ne omogoča. To pa je le ena od težav, ki jih pri šolanju na daljavo občutijo predvsem v podeželskih osnovnih šolah.<p>Šolajo se tudi otroci s številnimi sorojenci, v hiši brez interneta, signala, včasih celo brez elektrike</p><p><p><em>"Včasih se zdi, kot da smo na drugem planetu, nekateri nimajo niti najosnovnejših pogojev za tako šolanje, tudi staršev, veščih uporabe računalnika, ne. Signal je že tako šibek, ob malo slabšem vremenu zmanjka tudi elektrike, tudi za več ur. Številni starši delajo v Avstriji in jih ni doma do poznih ur, otroci so prepuščeni lastni iznajdljivosti,"</em> razmere, v katerih se šolajo njihovi učenci, opisuje <strong>Zdenka Keuc</strong>, ravnateljica <a href="https://os-kungota.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">OŠ Kungota</a>. Šola z dvema podružnicama vključuje 399 otrok, vsaj 50 jih ni imelo računalnika: <em>"Veliko imamo družin z več otroki, celo takšno, ki jih ima kar sedem šoloobveznih. Žal pa je veliko tudi brezposelnosti."</em></p> <h3><strong>Brez internetnega signala je namesto pouka le pogovor po telefonu</strong></h3> <p>Prvi val epidemije je šolo zajel v času, ko so za 54 učiteljev imeli na voljo le šest prenosnih računalnikov. Še šest jih je jeseni dodalo pristojno ministrstvo, za vse ostale so se morali znajti po svoje. Te jim je z različnimi donacijami uspelo dobiti, a problem slabe internetne povezave ostaja. Ker se lahko zgodi, da od doma delajo tudi starši, je zjutraj že tako šibka zmogljivost popolnoma prezasedena.</p> <blockquote><p><em>"Internetna povezava je že tako slaba. Internet zdaj je ali pa ga ni, veliko kotičkov občine pa internetnega signala sploh nima in tukaj ne pomaga ne mobilni internet ne kakršna koli druga rešitev. S tem smo se sprijaznili, jeziti se in dobiti čir na želodcu ne pomaga. Poskušamo narediti najboljše, kar se da, če ne gre drugače, se prek telefona dogovorimo, kaj je treba postoriti."</em></p></blockquote> <h3><strong>Floskule o internetu? Najprej bo treba kar skopati kak kanal in položiti kable</strong></h3> <p>Pristojna ministrica za šolstvo je na novinarski konferenci, na kateri je prejšnji teden napovedala šolanje na daljavo tudi za osnovnošolce, vse, ki imajo težave z internetnim dostopom, napotila, naj se obrnejo na šole, ki jim bodo zagotovo pomagale, če ne bodo mogle, pa bo lahko pomagal regijski center zavoda za šolstvo ali pa celo ministrstvo. Pa res lahko pomagajo?</p> <blockquote><p><em>"Tudi ministrstvo nima te božje moči, da bi internet pripeljalo v te naše kraje. Bo treba kar skopati kak kanal in položiti kable, potem bo morda šlo. Pozabimo tudi, da bi lahko pomagal zavod za šolstvo, verjamem pa, da bo občina Kungota v naslednjih petih letih poskrbela za širokopasovni internet. Na ta način pa verjamem, da bo kakovostno izobraževanje na daljavo dostopno vsem otrokom,"</em> je stvarna ravnateljica Zdenka Keuc.</p></blockquote> <h3><strong>Za tehnično pomoč najmlajšim nujno potrebujemo pomoč staršev</strong></h3> <p>Zato so se na OŠ Kungota odločili, da ne bodo več upoštevali predvidenega šolskega urnika: uvedli bodo daljše ure, ki so produktivnejše, manj predmetov na dan in drugačen razpored:<em> "Otroci od 6. do 9. razreda začnejo pouk zjutraj ob 8.20, učenci 4. in 5. razred okrog 13.00, mlajši pa po 15. uri. To je bilo nujno ne le zato, da si otroci iz iste družine lahko delijo opremo, pač pa tudi zato, ker za tehnično pomoč najmlajšim nujno potrebujemo pomoč staršev."</em></p> <p>Vsaj enako velik problem, kot sta nabava opreme in dostopen internet, je, ko se zatakne pri njuni uporabi. Še slabše je, če poleg tehnične podpore otrok potrebuje še motiviranje za sledenje snovi ali pomoč pri razumevanju snovi in izpolnjevanju nalog, pa starši iz kakršnih koli razlogov pri tem ne zmorejo pomagati: <em>"To je zelo težko, veste,"</em> je sočutna ravnateljica, <em>"številni med njimi zjutraj odhajajo na delo in se vračajo pozno popoldne. A tudi če starši imajo čas, je vprašanje, v kolikšni meri sploh znajo otrokom pomagati pri tem delu. Morda se nam zdi to, da zna človek odpreti svoj poštni naslov in v njem najti ikono z videokonferenčno sobo, zelo enostavno, ampak številnim uporabnikom, tudi staršem, to še zdaleč ni samoumevno."</em></p> <h3><strong>Obvezna prisotnost pred kamero in ocenjevanje sobe</strong></h3> <p>Toda kljub naštetim težavam in dejstvu, da bo stabilna internetna povezava marsikje nedostopna še nekaj let, naj bi šolanje na daljavo že zdaj teklo, kot da težav ni. Zahteve do otrok so zdaj neprimerljivo večje, kot so bile spomladi, ponekod, sploh v srednjih šolah, pouk poteka po urniku tudi do 8 ur dnevno, zahteva se nenehna prisotnost pred vklopljeno kamero, starši pišemo opravičila za vsako uro, ko otroka ni na povezavi, poteka že ocenjevanje, pri katerem se ponekod menda zahteva tudi prazna soba in predhodni videoprikaz sobe. Kako vse to zahtevati od otrok, ki nimajo skoraj ničesar od naštetih pogojev?</p> <blockquote><p><em>"To ni mogoče, ker smo si tako različni. Fleksibilnost je tukaj nujno potrebna. Šola je pač, če poenostavim, kot življenje samo – vedno se odločamo na podlagi tega, kar imamo, in ne tistega, česar nimamo."</em></p></blockquote> <h3><strong>Učitelj in šola si v takih razmerah morata vzeti avtonomijo </strong></h3> <p>Pa imajo šole ob sprejetih učnih načrtih in sistemskih zahtevah sploh kaj manevrskega prostora za upoštevanje teh izjemnih razlik med otroki?</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da je treba avtonomijo vzeti v roke. Učni načrt je pisan za povprečnega učenca, cilji pa so razdeljeni po taksonomskih stopnjah, velika odgovornost in avtonomnost učiteljev pa je, da vsaki skupini otrok prilagodi zahtevnost učenja na daljavo. So skupine ali razredi, ki bodo zmogli veliko, in so skupine, ki bodo najbrž osvojile le minimalne standarde znanja. To avtonomijo si mora vsak učitelj in vsaka šola vzeti. In v tako izjemnih okoliščinah mislim, da se mora temu prilagoditi tudi ocenjevanje."</em></p></blockquote> <h3><strong>Manj otrok uide "z radarja"</strong></h3> <p>Že spomladi so šole na vseh koncih države priznavale, da je delno tudi zaradi odsotnosti staršev nemalo učencev in dijakov izginilo z njihovega radarja, da se sploh niso javljali ne po elektronski pošti ne po videopovezavah, z nekaterimi družinami pa niso mogli vzpostaviti sodelovanja niti po telefonu.</p> <p>Kot ugotavlja ravnateljica OŠ Kungota Zdenka Keuc, bo zdaj bolje, v prvem tednu šolanja na daljavo se od 189 učencev višjih razredov nista oglasila le dva.</p> <h3><strong>Ogromne razlike že zdaj</strong></h3> <p>Šola na daljavo se je torej znova začela, toda otroci brez  tehnično podkovanih staršev ali tisti, ki potrebujejo pomoč pri usvajanju snovi, razumevanju nalog in pri učenju, sploh pa otroci s posebnimi potrebami, še zdaleč ne bodo v enakem položaju kot njihovi vrstniki, ki vse našteto imajo. Razlike so že zdaj ogromne, kar sogovornica ve iz osebnih izkušenj – vrsto let je namreč učila najboljše dijake mariborske 2. gimnazije, ki velja za elitno in kjer so dijaki ambiciozni, visoko motivirani, šola pa odlično opremljena in je lahko tistim brez opreme pomagala takoj. Na drugi strani pa so otroci, ki jim nista dosegljiva niti stabilna električna napetost in kakršna koli pomoč staršev.</p> <h3><strong>Časa ne moreš zavrteti nazaj</strong></h3> <p>Zato šolanje na daljavo z vsakim tednom trajanja pomeni večje in trajnejše razslojevanje med otroki. Ravnateljica Zdenka Keuc:</p> <blockquote><p><em>"Te socialne razlike se bodo s trajanjem pouka na daljavo samo še povečale. Če imaš doma nekoga, ki je vešč uporabe računalnika in različnih virtualnih okolij, potem je tudi prilagoditev na ta način dela bistveno lažja. Če imaš doma izjemno motiviranega otroka, ki bo sam iskal načine in vire informacij, je to velik plus. Če tega nimaš, pa zna biti velik problem. Na naši šoli bomo skušali pomagati tudi z dobrim komuniciranjem, v delo bomo vključili učitelje podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. Mislim pa, da če bo tak pouk trajal (pre)dolgo, bo ta fizična distanca pripeljala do socialnega razslojevanja naših otrok in našega osnovnega šolstva. In tega se ne da popraviti. Ne moremo zavrteti časa nazaj. Ta občutek, ki ga bodo otroci zdaj dobili, bo ostal v njih. Znanje se zmeraj da nadoknaditi, dokler je za to notranja motivacija, a občutka, da si bil nekje na robu, neenakopraven, da nisi imel niti možnosti za to, da bi lahko enakopravno sodeloval, tega pa nihče ne more popraviti."</em></p></blockquote></p> 174730967 RTVSLO – Val 202 585 clean Danes se šolanje na daljavo spet začenja tudi za osnovnošolce. Na to so se šole bistveno bolje pripravile kot so bile pripravljene spomladi, a tudi pričakovanja do otrok so bistveno višja - obvezna je prisotnost po urniku, potekajo tudi že ocenjevanja. Šole se že mesece trudijo opremiti otroke z računalniki, ki so jih v manjši meri pridobili od pristojnega ministrstva za šolstvo, večinoma pa od različnih donatorjev in dobrodelnih društev. Samo pri ZPM Ljubljana Moste Polje, ki bodi tudi program Botrstvo, so jih s pomočjo donatorjev podarili več kot 900. računalnikov. A sodelovanje pri pouku na daljavo je za marsikaterega otroka kljub temu povsem tehnično nemogoče, tudi zato, ker razvejanost internetnega omrežja tega niti slučajno ne omogoča. To pa je le ena od težav, ki jih pri šolanju na daljavo občutijo predvsem v podeželskih osnovnih šolah.<p>Šolajo se tudi otroci s številnimi sorojenci, v hiši brez interneta, signala, včasih celo brez elektrike</p><p><p><em>"Včasih se zdi, kot da smo na drugem planetu, nekateri nimajo niti najosnovnejših pogojev za tako šolanje, tudi staršev, veščih uporabe računalnika, ne. Signal je že tako šibek, ob malo slabšem vremenu zmanjka tudi elektrike, tudi za več ur. Številni starši delajo v Avstriji in jih ni doma do poznih ur, otroci so prepuščeni lastni iznajdljivosti,"</em> razmere, v katerih se šolajo njihovi učenci, opisuje <strong>Zdenka Keuc</strong>, ravnateljica <a href="https://os-kungota.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">OŠ Kungota</a>. Šola z dvema podružnicama vključuje 399 otrok, vsaj 50 jih ni imelo računalnika: <em>"Veliko imamo družin z več otroki, celo takšno, ki jih ima kar sedem šoloobveznih. Žal pa je veliko tudi brezposelnosti."</em></p> <h3><strong>Brez internetnega signala je namesto pouka le pogovor po telefonu</strong></h3> <p>Prvi val epidemije je šolo zajel v času, ko so za 54 učiteljev imeli na voljo le šest prenosnih računalnikov. Še šest jih je jeseni dodalo pristojno ministrstvo, za vse ostale so se morali znajti po svoje. Te jim je z različnimi donacijami uspelo dobiti, a problem slabe internetne povezave ostaja. Ker se lahko zgodi, da od doma delajo tudi starši, je zjutraj že tako šibka zmogljivost popolnoma prezasedena.</p> <blockquote><p><em>"Internetna povezava je že tako slaba. Internet zdaj je ali pa ga ni, veliko kotičkov občine pa internetnega signala sploh nima in tukaj ne pomaga ne mobilni internet ne kakršna koli druga rešitev. S tem smo se sprijaznili, jeziti se in dobiti čir na želodcu ne pomaga. Poskušamo narediti najboljše, kar se da, če ne gre drugače, se prek telefona dogovorimo, kaj je treba postoriti."</em></p></blockquote> <h3><strong>Floskule o internetu? Najprej bo treba kar skopati kak kanal in položiti kable</strong></h3> <p>Pristojna ministrica za šolstvo je na novinarski konferenci, na kateri je prejšnji teden napovedala šolanje na daljavo tudi za osnovnošolce, vse, ki imajo težave z internetnim dostopom, napotila, naj se obrnejo na šole, ki jim bodo zagotovo pomagale, če ne bodo mogle, pa bo lahko pomagal regijski center zavoda za šolstvo ali pa celo ministrstvo. Pa res lahko pomagajo?</p> <blockquote><p><em>"Tudi ministrstvo nima te božje moči, da bi internet pripeljalo v te naše kraje. Bo treba kar skopati kak kanal in položiti kable, potem bo morda šlo. Pozabimo tudi, da bi lahko pomagal zavod za šolstvo, verjamem pa, da bo občina Kungota v naslednjih petih letih poskrbela za širokopasovni internet. Na ta način pa verjamem, da bo kakovostno izobraževanje na daljavo dostopno vsem otrokom,"</em> je stvarna ravnateljica Zdenka Keuc.</p></blockquote> <h3><strong>Za tehnično pomoč najmlajšim nujno potrebujemo pomoč staršev</strong></h3> <p>Zato so se na OŠ Kungota odločili, da ne bodo več upoštevali predvidenega šolskega urnika: uvedli bodo daljše ure, ki so produktivnejše, manj predmetov na dan in drugačen razpored:<em> "Otroci od 6. do 9. razreda začnejo pouk zjutraj ob 8.20, učenci 4. in 5. razred okrog 13.00, mlajši pa po 15. uri. To je bilo nujno ne le zato, da si otroci iz iste družine lahko delijo opremo, pač pa tudi zato, ker za tehnično pomoč najmlajšim nujno potrebujemo pomoč staršev."</em></p> <p>Vsaj enako velik problem, kot sta nabava opreme in dostopen internet, je, ko se zatakne pri njuni uporabi. Še slabše je, če poleg tehnične podpore otrok potrebuje še motiviranje za sledenje snovi ali pomoč pri razumevanju snovi in izpolnjevanju nalog, pa starši iz kakršnih koli razlogov pri tem ne zmorejo pomagati: <em>"To je zelo težko, veste,"</em> je sočutna ravnateljica, <em>"številni med njimi zjutraj odhajajo na delo in se vračajo pozno popoldne. A tudi če starši imajo čas, je vprašanje, v kolikšni meri sploh znajo otrokom pomagati pri tem delu. Morda se nam zdi to, da zna človek odpreti svoj poštni naslov in v njem najti ikono z videokonferenčno sobo, zelo enostavno, ampak številnim uporabnikom, tudi staršem, to še zdaleč ni samoumevno."</em></p> <h3><strong>Obvezna prisotnost pred kamero in ocenjevanje sobe</strong></h3> <p>Toda kljub naštetim težavam in dejstvu, da bo stabilna internetna povezava marsikje nedostopna še nekaj let, naj bi šolanje na daljavo že zdaj teklo, kot da težav ni. Zahteve do otrok so zdaj neprimerljivo večje, kot so bile spomladi, ponekod, sploh v srednjih šolah, pouk poteka po urniku tudi do 8 ur dnevno, zahteva se nenehna prisotnost pred vklopljeno kamero, starši pišemo opravičila za vsako uro, ko otroka ni na povezavi, poteka že ocenjevanje, pri katerem se ponekod menda zahteva tudi prazna soba in predhodni videoprikaz sobe. Kako vse to zahtevati od otrok, ki nimajo skoraj ničesar od naštetih pogojev?</p> <blockquote><p><em>"To ni mogoče, ker smo si tako različni. Fleksibilnost je tukaj nujno potrebna. Šola je pač, če poenostavim, kot življenje samo – vedno se odločamo na podlagi tega, kar imamo, in ne tistega, česar nimamo."</em></p></blockquote> <h3><strong>Učitelj in šola si v takih razmerah morata vzeti avtonomijo </strong></h3> <p>Pa imajo šole ob sprejetih učnih načrtih in sistemskih zahtevah sploh kaj manevrskega prostora za upoštevanje teh izjemnih razlik med otroki?</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da je treba avtonomijo vzeti v roke. Učni načrt je pisan za povprečnega učenca, cilji pa so razdeljeni po taksonomskih stopnjah, velika odgovornost in avtonomnost učiteljev pa je, da vsaki skupini otrok prilagodi zahtevnost učenja na daljavo. So skupine ali razredi, ki bodo zmogli veliko, in so skupine, ki bodo najbrž osvojile le minimalne standarde znanja. To avtonomijo si mora vsak učitelj in vsaka šola vzeti. In v tako izjemnih okoliščinah mislim, da se mora temu prilagoditi tudi ocenjevanje."</em></p></blockquote> <h3><strong>Manj otrok uide "z radarja"</strong></h3> <p>Že spomladi so šole na vseh koncih države priznavale, da je delno tudi zaradi odsotnosti staršev nemalo učencev in dijakov izginilo z njihovega radarja, da se sploh niso javljali ne po elektronski pošti ne po videopovezavah, z nekaterimi družinami pa niso mogli vzpostaviti sodelovanja niti po telefonu.</p> <p>Kot ugotavlja ravnateljica OŠ Kungota Zdenka Keuc, bo zdaj bolje, v prvem tednu šolanja na daljavo se od 189 učencev višjih razredov nista oglasila le dva.</p> <h3><strong>Ogromne razlike že zdaj</strong></h3> <p>Šola na daljavo se je torej znova začela, toda otroci brez  tehnično podkovanih staršev ali tisti, ki potrebujejo pomoč pri usvajanju snovi, razumevanju nalog in pri učenju, sploh pa otroci s posebnimi potrebami, še zdaleč ne bodo v enakem položaju kot njihovi vrstniki, ki vse našteto imajo. Razlike so že zdaj ogromne, kar sogovornica ve iz osebnih izkušenj – vrsto let je namreč učila najboljše dijake mariborske 2. gimnazije, ki velja za elitno in kjer so dijaki ambiciozni, visoko motivirani, šola pa odlično opremljena in je lahko tistim brez opreme pomagala takoj. Na drugi strani pa so otroci, ki jim nista dosegljiva niti stabilna električna napetost in kakršna koli pomoč staršev.</p> <h3><strong>Časa ne moreš zavrteti nazaj</strong></h3> <p>Zato šolanje na daljavo z vsakim tednom trajanja pomeni večje in trajnejše razslojevanje med otroki. Ravnateljica Zdenka Keuc:</p> <blockquote><p><em>"Te socialne razlike se bodo s trajanjem pouka na daljavo samo še povečale. Če imaš doma nekoga, ki je vešč uporabe računalnika in različnih virtualnih okolij, potem je tudi prilagoditev na ta način dela bistveno lažja. Če imaš doma izjemno motiviranega otroka, ki bo sam iskal načine in vire informacij, je to velik plus. Če tega nimaš, pa zna biti velik problem. Na naši šoli bomo skušali pomagati tudi z dobrim komuniciranjem, v delo bomo vključili učitelje podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. Mislim pa, da če bo tak pouk trajal (pre)dolgo, bo ta fizična distanca pripeljala do socialnega razslojevanja naših otrok in našega osnovnega šolstva. In tega se ne da popraviti. Ne moremo zavrteti časa nazaj. Ta občutek, ki ga bodo otroci zdaj dobili, bo ostal v njih. Znanje se zmeraj da nadoknaditi, dokler je za to notranja motivacija, a občutka, da si bil nekje na robu, neenakopraven, da nisi imel niti možnosti za to, da bi lahko enakopravno sodeloval, tega pa nihče ne more popraviti."</em></p></blockquote></p> Mon, 09 Nov 2020 09:45:00 +0000 Morda bodo znanje kdaj nadoknadili, občutka, da so bili odrinjeni in brez možnosti, pa zagotovo nikoli "Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!<p>Sergej je kljub vsem težavam postal zlati maturant, oba z Gašperjem si želita študirati, a pri tem se lahko predvsem zaneseta le nase in pomoč institucij: "Od širše družine nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla."</p><p><p>"<em>Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava,"</em> v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši <strong>Gašper</strong>. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se vpisal na zahteven študij, mlajši <strong>Sergej</strong> pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. "<em>Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti. Bedno je poslušati pozive, naj ostanemo doma, ko pa ne veva, kje je najin dom.</em>"</p> <blockquote><p>Darovanje z SMS sporočili je od 23. 11. 2020 naprej (do konca leta) namenjeno zbiranju donacij za <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobno zimo</a>. Sredstva donirate z geslom <strong>BOTER5</strong> ali <strong>BOTER10</strong> na številko <strong>1919</strong>.</p></blockquote> <p><strong>Po maminem odhodu ni bilo ne stikov ne preživnine</strong></p> <p>Ni bilo prav veliko srečnih trenutkov v Sergejevem in Gašperjevem otroštvu, a največja prelomnica je bila pred petimi leti, ko je mama po ločitvi odšla: "<em>Ko je odšla, sem bil star petnajst, brat pa štirinajst let. Odkar je šla, tako rekoč nismo imeli več stikov, tudi preživnine nama ni plačevala. Težko je bilo, res sva jo imela rada, brat je bil še posebej močno navezan nanjo," </em>dogodke izpred petih let opiše starejši Gašper. Mamin odhod je bil šok, ki je bil morda še težji zato, ker z očetom nikoli niso spletli pristnejših stikov: "<em>Bolj ko ne sva skrbela drug za drugega, sama sva si kuhala, sploh od mojega 2. letnika srednje šole naprej. Očetova vloga je bila, da je hodil v službo, in od naju zahteval, da doma poskrbiva za vse, tudi za del stroškov, zato sva večino štipendije porabila za skupne položnice, plačevala pa sva si tudi vse stroške za avtobus, telefon in vse, kar sva potrebovala za šport. Doplačevati sva morala tudi za hrano, sicer se je jezil, koliko denarja mora namenjati za naju, midva pa mu ničesar ne vračava.</em>"</p> <p><strong>S pomočjo policije sva vzela najnujnejše in odšla od očeta</strong></p> <p>Odnosi so bili odtujeni in pogosto tudi napeti, konflikti so izbruhnili tudi za nepomembne malenkosti, bilo je komaj vzdržno, opisuje Gašper. In pred tedni je postalo nevzdržno: "<em>Zaradi nepomembne malenkosti je ponorel in vzniknilo je nasilje v družini. Takrat sva se odločila, da tako ne moreva več živeti.</em>" Ob pomoči policije sta se začasno preselila k daljnim sorodnikom, kjer pa, žal, nikakor nista mogla ostati. Takrat jima je na pomoč priskočila tudi občina in ju začasno namestila v trenutno zaprt gostinski objekt: "<em>Vzela sva denarnici, telefone, nekaj oblek in nekaj malega športne opreme. Saj veliko tako ali tako nisva nikoli imela. Za šolo so nama pozneje uredili dva računalnika, ki sta zdaj, ko je šola na daljavo, pač nuja, veliko ljudi nama je pomagalo.</em>"</p> <p><strong>V resnici nimava nikogar, le drug drugega</strong></p> <p>Pomoč tako centra za socialno delo kot občine je bila res hitra, a je seveda tudi omejena in ne more biti dolgotrajna. Drugih bližnjih, na katere bi se lahko zanesla, pa fanta nimata: "<em>Z očetom od tistega dogodka nimava nikakršnih stikov, bila mu je izrečena tudi prepoved približevanja, z mamo pa smo se sicer poskušali zbližati, a se ni izšlo. Tudi preživnine nisva dobila. Od širše družine nimava nikogar, h komur bi lahko šla. V teh petih letih, ko smo bili z očetom sami, smo izgubili stik z vsemi, nismo imeli nobenih obiskov, nobenih praznovanj, nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. V resnici imava le drug drugega.</em>"</p> <p><strong>Kljub okoliščinam postal zlati maturant</strong></p> <p>Toda kljub vsem najstniškim letom, v katerih nista imela mame in dobila le bore malo spodbud od očeta, sta brata Gašper in Sergej imela trdne cilje in neverjetno vztrajnost: "<em>Srednjo šolo sem končal kot zlati maturant, kar je bil glede na okoliščine velik uspeh. V letniku nas je bilo takih manj kot desetina, poleg tega pa mi je ta uspeh odprla vrata na želeno fakulteto. Brat je tretji letnik srednje šole. Sprva je bilo težko, ker je odšla mama in je potreboval kar nekaj časa, da je ujel ravnotežje. Zdaj pa je zagrabil, točno ve, kakšne cilje ima v življenju, hoče uspeti, pri tem si pomagava, se podpirava in tudi njemu gre zdaj v šoli super,"</em> je ponosen starejši brat. Obema je cilj uspešen fakultetni študij: "<em>Sam želim končati vsaj triletno izobraževanje, še raje magisterij, čeprav je zelo zahteven študij. Brat pa ima tudi visoke cilje, želi si na študij v Ljubljano in upam, da bo obema uspelo</em>!"</p> <p><strong>Ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.</strong></p> <p>Načrti so jasni, pot do njih pa veliko, veliko manj. Sergej je tudi ob pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo takoj dobil sobo v dijaškem domu. Vodstvo občine se trudi najti stanovanje, ki bi bilo boljša, a še vedno le začasna rešitev: "<em>Obljubljeno stanovanje bova lahko imela le do konca šolskega leta, ker nama ga po zakonu lahko dajo le za leto dni,</em>" pojani Gašper. Občina jima je v tem vmesnem času čakanja na stanovanje pomagala zagotoviti majhni sobici v trenutno zaprtem gostišču, ki sta zdaj njun edini dom, za kar sta vsem zelo hvaležna, poudarja Gašper. "<em>Sploh naju ne bi bilo treba sprejeti, oni pa so nama ponudili še hrano in pranje oblačil in na toplem sva. Sobe so super, a počutiva se negotovo, saj ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.</em>"</p> <p><strong>Od pomladi živela pretežno od špagetov, jajc in mleka</strong></p> <p>Na tej samorastniški poti jima je ogromno pomagal šport, s katerim sta se resno ukvarjala in ki jima je odganjal misli na vse slabo doma. A stroške prevozov in opreme sta morala kriti sama, sploh mlajši Sergej, ki po starosti še ni sodil v starejše selekcije. Saj v klubu so bili precej razumevajoči, je hvaležen Gašper, a odvisnost od razumevanja trenerjev je neprijetna: "<em>Počutiš se 'debilno', ker ne moreš odločati samostojno, ker ti morajo ljudje 'iti na roke'. Bedno mi je bilo opisovati svojo družino, pojasnjevati, da nimamo nič od nič, sploh pa nisem želel govoriti o podrobnostih … čeprav so mi v klubu pomagali, kolikor so lahko, sva nenehno z vsem varčevala. Sploh od letošnje pomladi naprej sva varčevala pri hrani, ker kot športnika veliko pojeva in je to velik strošek. Živela sva skoraj izključno od špagetov, jajc, kosmičev in mleka, ker je to najceneje."</em></p> <p><strong>Mučno je prositi sotekmovalce, če ti lahko prodajo ponošeno opremo</strong></p> <p>Težko je bilo tudi s športno opremo, ki je draga. Mučno je bilo prositi sotekmovalce, ali imajo kak rabljen kos opreme ali obutve, težko je bilo mesece varčevati za kaj novega, ko se je kak kos opreme poškodoval ali uničil. Veliko stroškov, tudi za hrano in oblačila, sta si lahko krila le tako, da sta ob šolskih in klubskih obveznostih oba še honorarno delala, zdaj jima epidemijski ukrepi jemljejo še to možnost.</p> <p><strong>Še nikoli nisva izkusila finančne varnosti</strong></p> <p>Z vprašanjem, kaj bi jima pomenila stabilna finančna pomoč, Gašperja spravim v zagato – tega še nikoli ista izkusila: "<em>Veliko skrbi bi nama bilo prihranjenih, to nenehno preračunavanje, kako bova prihranila štipendijo, ki je najin edini dohodek, da bova lahko kupila vozovnici, obutev, zimska oblačila, športno opremo. Bilo bi nama v veliko pomoč, vsaj misliva, da bi bilo tako, saj še nikoli nisva doživela, da ne bi nenehno razmišljala o financah. Po večini za te stvari skrbim jaz, sploh zdaj, odkar živiva sama, sem skrbel za stike s policijo, CSD-jem, in to je stresno. Vsak dan vsaj deset ur razmišljam o skrbeh, za katere večina študentov in dijakov sploh ne ve.</em>" Ukrepi in omejitve gibanja jima v času, ko je treba ostati doma, jemljejo tudi psihično oporo prijateljev. Ta pač le prek telefona ni ista, kot je v živo: "<em>Ne moreš se z nikomer pogovoriti, najbližjih nimava, do prijateljev ne morem iti, da bi se pomenili. To mi je najhuje. Sicer imava veliko pravih prijateljev, z nekaterimi se poznamo od vrtca in nekateri so mi že bolj družina kot prijatelji.</em>"</p> <p><strong>Stanovanje, kamor bi prinesla stvari in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti</strong></p> <p>Sergej in Gašper sta odločena, da se nazaj v nespodbuden dom in razdiralne odnose ne vrneta več, vsem finančnim težavam navkljub bosta svoj dom iskala drugje: "<em>Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, neka skupna točka, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti.</em>"</p> <p>V že tako negotovih časih je marsikomu težko, dvema komaj polnoletnima najstnikoma brez podpore družine toliko težje: "<em>Težko je, ker sva sama, taki časi so, da je res dobro biti skupaj. A pač je, tako, kot je …"</em> In pozivi Ostanite doma, vzemite si čas za bližnje ... so zanju posebej trpki: "<em>Ko bi le lahko. Zdaj pa se prestavljava iz enega konca na drugega. In ne veva, kje je najin dom.</em>"</p> <blockquote><p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p>Zelo malo ljudi v vsem svojem življenju, kaj šele v najstniških letih, zmore tak korak, kot sta ga zmogla narediti 18-letni Sergej in le leto starejši Gašper.</p> <p>Toda zdaj, v tako negotovih časih in še z nekaj leti šolanja pred seboj, bi jima pomoč prišla zelo prav. Najlažje gre s SMS-sporočili z geslom <strong>BOTER5</strong> (pisano brez presledka) na številko <strong>1919</strong>. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo <strong>BOTER10</strong>. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> <p>Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste - Polje s pripisom "<strong>ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202</strong>", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!</p></p> 174729370 RTVSLO – Val 202 673 clean "Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!<p>Sergej je kljub vsem težavam postal zlati maturant, oba z Gašperjem si želita študirati, a pri tem se lahko predvsem zaneseta le nase in pomoč institucij: "Od širše družine nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla."</p><p><p>"<em>Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava,"</em> v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši <strong>Gašper</strong>. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se vpisal na zahteven študij, mlajši <strong>Sergej</strong> pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. "<em>Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti. Bedno je poslušati pozive, naj ostanemo doma, ko pa ne veva, kje je najin dom.</em>"</p> <blockquote><p>Darovanje z SMS sporočili je od 23. 11. 2020 naprej (do konca leta) namenjeno zbiranju donacij za <a href="https://www.carobnazima.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Čarobno zimo</a>. Sredstva donirate z geslom <strong>BOTER5</strong> ali <strong>BOTER10</strong> na številko <strong>1919</strong>.</p></blockquote> <p><strong>Po maminem odhodu ni bilo ne stikov ne preživnine</strong></p> <p>Ni bilo prav veliko srečnih trenutkov v Sergejevem in Gašperjevem otroštvu, a največja prelomnica je bila pred petimi leti, ko je mama po ločitvi odšla: "<em>Ko je odšla, sem bil star petnajst, brat pa štirinajst let. Odkar je šla, tako rekoč nismo imeli več stikov, tudi preživnine nama ni plačevala. Težko je bilo, res sva jo imela rada, brat je bil še posebej močno navezan nanjo," </em>dogodke izpred petih let opiše starejši Gašper. Mamin odhod je bil šok, ki je bil morda še težji zato, ker z očetom nikoli niso spletli pristnejših stikov: "<em>Bolj ko ne sva skrbela drug za drugega, sama sva si kuhala, sploh od mojega 2. letnika srednje šole naprej. Očetova vloga je bila, da je hodil v službo, in od naju zahteval, da doma poskrbiva za vse, tudi za del stroškov, zato sva večino štipendije porabila za skupne položnice, plačevala pa sva si tudi vse stroške za avtobus, telefon in vse, kar sva potrebovala za šport. Doplačevati sva morala tudi za hrano, sicer se je jezil, koliko denarja mora namenjati za naju, midva pa mu ničesar ne vračava.</em>"</p> <p><strong>S pomočjo policije sva vzela najnujnejše in odšla od očeta</strong></p> <p>Odnosi so bili odtujeni in pogosto tudi napeti, konflikti so izbruhnili tudi za nepomembne malenkosti, bilo je komaj vzdržno, opisuje Gašper. In pred tedni je postalo nevzdržno: "<em>Zaradi nepomembne malenkosti je ponorel in vzniknilo je nasilje v družini. Takrat sva se odločila, da tako ne moreva več živeti.</em>" Ob pomoči policije sta se začasno preselila k daljnim sorodnikom, kjer pa, žal, nikakor nista mogla ostati. Takrat jima je na pomoč priskočila tudi občina in ju začasno namestila v trenutno zaprt gostinski objekt: "<em>Vzela sva denarnici, telefone, nekaj oblek in nekaj malega športne opreme. Saj veliko tako ali tako nisva nikoli imela. Za šolo so nama pozneje uredili dva računalnika, ki sta zdaj, ko je šola na daljavo, pač nuja, veliko ljudi nama je pomagalo.</em>"</p> <p><strong>V resnici nimava nikogar, le drug drugega</strong></p> <p>Pomoč tako centra za socialno delo kot občine je bila res hitra, a je seveda tudi omejena in ne more biti dolgotrajna. Drugih bližnjih, na katere bi se lahko zanesla, pa fanta nimata: "<em>Z očetom od tistega dogodka nimava nikakršnih stikov, bila mu je izrečena tudi prepoved približevanja, z mamo pa smo se sicer poskušali zbližati, a se ni izšlo. Tudi preživnine nisva dobila. Od širše družine nimava nikogar, h komur bi lahko šla. V teh petih letih, ko smo bili z očetom sami, smo izgubili stik z vsemi, nismo imeli nobenih obiskov, nobenih praznovanj, nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. V resnici imava le drug drugega.</em>"</p> <p><strong>Kljub okoliščinam postal zlati maturant</strong></p> <p>Toda kljub vsem najstniškim letom, v katerih nista imela mame in dobila le bore malo spodbud od očeta, sta brata Gašper in Sergej imela trdne cilje in neverjetno vztrajnost: "<em>Srednjo šolo sem končal kot zlati maturant, kar je bil glede na okoliščine velik uspeh. V letniku nas je bilo takih manj kot desetina, poleg tega pa mi je ta uspeh odprla vrata na želeno fakulteto. Brat je tretji letnik srednje šole. Sprva je bilo težko, ker je odšla mama in je potreboval kar nekaj časa, da je ujel ravnotežje. Zdaj pa je zagrabil, točno ve, kakšne cilje ima v življenju, hoče uspeti, pri tem si pomagava, se podpirava in tudi njemu gre zdaj v šoli super,"</em> je ponosen starejši brat. Obema je cilj uspešen fakultetni študij: "<em>Sam želim končati vsaj triletno izobraževanje, še raje magisterij, čeprav je zelo zahteven študij. Brat pa ima tudi visoke cilje, želi si na študij v Ljubljano in upam, da bo obema uspelo</em>!"</p> <p><strong>Ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.</strong></p> <p>Načrti so jasni, pot do njih pa veliko, veliko manj. Sergej je tudi ob pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo takoj dobil sobo v dijaškem domu. Vodstvo občine se trudi najti stanovanje, ki bi bilo boljša, a še vedno le začasna rešitev: "<em>Obljubljeno stanovanje bova lahko imela le do konca šolskega leta, ker nama ga po zakonu lahko dajo le za leto dni,</em>" pojani Gašper. Občina jima je v tem vmesnem času čakanja na stanovanje pomagala zagotoviti majhni sobici v trenutno zaprtem gostišču, ki sta zdaj njun edini dom, za kar sta vsem zelo hvaležna, poudarja Gašper. "<em>Sploh naju ne bi bilo treba sprejeti, oni pa so nama ponudili še hrano in pranje oblačil in na toplem sva. Sobe so super, a počutiva se negotovo, saj ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.</em>"</p> <p><strong>Od pomladi živela pretežno od špagetov, jajc in mleka</strong></p> <p>Na tej samorastniški poti jima je ogromno pomagal šport, s katerim sta se resno ukvarjala in ki jima je odganjal misli na vse slabo doma. A stroške prevozov in opreme sta morala kriti sama, sploh mlajši Sergej, ki po starosti še ni sodil v starejše selekcije. Saj v klubu so bili precej razumevajoči, je hvaležen Gašper, a odvisnost od razumevanja trenerjev je neprijetna: "<em>Počutiš se 'debilno', ker ne moreš odločati samostojno, ker ti morajo ljudje 'iti na roke'. Bedno mi je bilo opisovati svojo družino, pojasnjevati, da nimamo nič od nič, sploh pa nisem želel govoriti o podrobnostih … čeprav so mi v klubu pomagali, kolikor so lahko, sva nenehno z vsem varčevala. Sploh od letošnje pomladi naprej sva varčevala pri hrani, ker kot športnika veliko pojeva in je to velik strošek. Živela sva skoraj izključno od špagetov, jajc, kosmičev in mleka, ker je to najceneje."</em></p> <p><strong>Mučno je prositi sotekmovalce, če ti lahko prodajo ponošeno opremo</strong></p> <p>Težko je bilo tudi s športno opremo, ki je draga. Mučno je bilo prositi sotekmovalce, ali imajo kak rabljen kos opreme ali obutve, težko je bilo mesece varčevati za kaj novega, ko se je kak kos opreme poškodoval ali uničil. Veliko stroškov, tudi za hrano in oblačila, sta si lahko krila le tako, da sta ob šolskih in klubskih obveznostih oba še honorarno delala, zdaj jima epidemijski ukrepi jemljejo še to možnost.</p> <p><strong>Še nikoli nisva izkusila finančne varnosti</strong></p> <p>Z vprašanjem, kaj bi jima pomenila stabilna finančna pomoč, Gašperja spravim v zagato – tega še nikoli ista izkusila: "<em>Veliko skrbi bi nama bilo prihranjenih, to nenehno preračunavanje, kako bova prihranila štipendijo, ki je najin edini dohodek, da bova lahko kupila vozovnici, obutev, zimska oblačila, športno opremo. Bilo bi nama v veliko pomoč, vsaj misliva, da bi bilo tako, saj še nikoli nisva doživela, da ne bi nenehno razmišljala o financah. Po večini za te stvari skrbim jaz, sploh zdaj, odkar živiva sama, sem skrbel za stike s policijo, CSD-jem, in to je stresno. Vsak dan vsaj deset ur razmišljam o skrbeh, za katere večina študentov in dijakov sploh ne ve.</em>" Ukrepi in omejitve gibanja jima v času, ko je treba ostati doma, jemljejo tudi psihično oporo prijateljev. Ta pač le prek telefona ni ista, kot je v živo: "<em>Ne moreš se z nikomer pogovoriti, najbližjih nimava, do prijateljev ne morem iti, da bi se pomenili. To mi je najhuje. Sicer imava veliko pravih prijateljev, z nekaterimi se poznamo od vrtca in nekateri so mi že bolj družina kot prijatelji.</em>"</p> <p><strong>Stanovanje, kamor bi prinesla stvari in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti</strong></p> <p>Sergej in Gašper sta odločena, da se nazaj v nespodbuden dom in razdiralne odnose ne vrneta več, vsem finančnim težavam navkljub bosta svoj dom iskala drugje: "<em>Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, neka skupna točka, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti.</em>"</p> <p>V že tako negotovih časih je marsikomu težko, dvema komaj polnoletnima najstnikoma brez podpore družine toliko težje: "<em>Težko je, ker sva sama, taki časi so, da je res dobro biti skupaj. A pač je, tako, kot je …"</em> In pozivi Ostanite doma, vzemite si čas za bližnje ... so zanju posebej trpki: "<em>Ko bi le lahko. Zdaj pa se prestavljava iz enega konca na drugega. In ne veva, kje je najin dom.</em>"</p> <blockquote><p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p>Zelo malo ljudi v vsem svojem življenju, kaj šele v najstniških letih, zmore tak korak, kot sta ga zmogla narediti 18-letni Sergej in le leto starejši Gašper.</p> <p>Toda zdaj, v tako negotovih časih in še z nekaj leti šolanja pred seboj, bi jima pomoč prišla zelo prav. Najlažje gre s SMS-sporočili z geslom <strong>BOTER5</strong> (pisano brez presledka) na številko <strong>1919</strong>. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo <strong>BOTER10</strong>. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div> <p>Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste - Polje s pripisom "<strong>ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202</strong>", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!</p></p> Mon, 02 Nov 2020 09:45:00 +0000 Brata Sergej in Gašper: V resnici sva brezdomca Starostniki niso najranljivejša skupina le v epidemiji koronavirusne bolezni, že dolgo jih ogrožajo tudi revščina, slaba dostopnost dolgotrajne oskrbe, o kakovosti njihovega življenja vse bolj odloča njihov finančni položaj. Ženske, starejše od 75 let, so pri nas že vrsto let najrevnejša skupina prebivalcev. Epidemija je vse to le še poslabšala, omejila je dostop do zdravstvenih storitev in prinesla za marsikoga mučno osamljenost. Projekt Vida je na številne stiske opozoril že lansko jesen, ob prvem valu epidemije so številne uporabne informacije za pomoč starostnikom zbrali na portalu Vida, dodali pa tudi storitev Čvekifon. Društvo Humanitarček je postalo eno najpomembnejših glasov sicer "nevidnih" starostnikov s socialnega roba. Njihovo delo bomo v naslednjih mesecih podprli tudi na Valu 202. Katere izkušnje prvega vala bi morali nujno upoštevati v obdobju, ko drugi val epidemije znova tako močno posega v življenja starostnikov, še posebno revnih in osamljenih? <p>Smo premalo pozorni na kolateralne žrtve koronakrize tudi med starostniki?</p><p><p><em>"Potrebe po medicinski in negovalni oskrbi  starostnikov bodo v tem valu epidemije zagotovo večje. Med prvim valom so bili odpovedani mnogi preventivni in drugi pregledi, datumi so bili prestavljeni v čas, ko je že nastopil drugi val. Med starostniki je ogromno kroničnih bolnikov, ki bi jih potrebovali, a jih niso imeli. Humanitarna društva, čeprav v njih delujemo tudi zdravniki, tega ne moremo nadomestiti.  Zato me tudi kot zdravnico skrbi, kakšne bodo kolateralne žrtve te epidemije, kaj bomo storili z njimi?,"</em> se sprašuje predsednica društva <a href="http://www.humanitarcek.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Humanitarček</a>, zdravnica nevrologinja <strong>Ninna Kozorog</strong>.</p> <blockquote> <p>Na <a href="http://www.projektvida.org" target="_blank" rel="noopener noreferrer">spletnem portalu Vida</a> so zbrane natančne in koristne informacij o tem, kako pomagati starostnikom čez birokratske pasti in kako ponuditi natanko takšno pomoč, kot jo potrebujejo.</p> </blockquote> <h3><strong>Starejši potrebujejo osebni stik, sicer obupajo </strong></h3> <p>Zdravstvena oskrba je bila v prvem valu resda bistveno težje dostopna za vse, toda tisti starostniki, ki nimajo interneta in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, so bili še posebej na stranskem tiru: <em>"Nikakor ne želim biti kritična do kolegov na primarni ravni, pač pa do sistema dostopnosti. Prvi val je ponudil veliko simpatičnih tehnoloških rešitev, toda kako si lahko osemdesetletnik namesti aplikacijo Zoom in se pogovarja z zdravnikom? Resda sem blond, a sem mlajša generacija, pa sem tudi sama potrebovala kar nekaj spretnosti za to. Starejši ljudje tudi potrebujejo osebni stik in če sploh ne vedo, kdaj je delovni čas zdravnika, če ga neuspešno kličejo, potem obupajo."</em></p> <p>In starostniki so težave, tudi z dostopnostjo do zdravil in receptov, reševali po svoje:</p> <blockquote><p><em>"Najpogosteje so 'varčevali' z zdravili za povišan krvni tlak. To sicer najmanj občutijo, a vemo, da je to 'tihi ubijalec'. Pogosto se je zgodilo, da ljudje zaradi višjih stroškov - predvsem zaradi razkuževanja v blokih - niso imeli več denarja in si niso plačevali dopolnilnega zavarovanja in so ostali brez njega, nato pa tudi niso zmogli doplačati zdravil."</em></p></blockquote> <h3><strong>Vedeli smo, da moramo biti pripravljeni na drugi val, a se nismo pripravili</strong></h3> <p>Toda priprave na drugi val, ki je s hitrim prihodom morda res presenetil, ni pa bil nepričakovan, je razgalil, da tudi zdaj za to najranljivejšo populacijo revnih starostnikov nimamo pripravljenih dobrih sistemskih rešitev tudi na drugih področjih. Čeprav je 1. val jasno razgalil težave:</p> <blockquote><p><em>"Prvi val je 'naplavil' ogromno starostnikov, ki jih je prav korona kriza potisnila čez rob. Zdaj se postopoma s terena umika pomoč na domu, vemo pa, da dve tretjini te pomoči prejemajo starejši od 80 let, kaj bomo z njimi? Problem je s toplimi obroki, tako z razdeljevanjem kot s sestavo – to niso otroci, potrebovali bi diete, da ne bi zaradi zapletov s hudo sladkorno ali kakšno drugo boleznijo morda celo končali v bolnišnici. Iz prvega vala smo se naučili, da moramo biti pripravljeni na drugi val. Na katerega pa se nismo pripravili."</em></p></blockquote> <h3><strong>Ukvarjamo se s številkami in vmes pozabimo na ljudi </strong></h3> <p>Starostnike epidemija dvakratno ogroža: kot najbolj ogroženo skupino med obolelimi in kot tiste, ki so v času ukrepov najbolj odvisni od pomoči drugih in delovanja javnih služb. Toda za razliko od tistih starostnikov, ki živijo v domovih starejših občanov, ni jasne strategije, kakšno pomoč v primeru lastne okužbe ali okužbe bližnjega lahko dobijo tisti, ki še živijo doma, čeprav komaj zmorejo skrb zase: <em>"Srečujemo se s primeri okuženih starostnikov, ki ne potrebujejo bolnišnične nege, marsikdo živi zunaj mestnih središč, kdo bo poskrbel zanje? Zmanjšuje se javni prevoz, 90.000 starostnikov živi pod pragom revščine, taksiji so zanje pogosto nedostopni, mnogi nimajo nikogar od svojcev, ki bi ji pomagal. Kljub temu je še vedno marsikje težko priti do odvzemov brisa za koronavirus od doma. In nenazadnje, kakšna mora biti stiska starostnikov, ko živijo v strahu, da so pozitivni? Nas niso seznanili z nobeno sistemsko rešitvijo, ki bi reševala te težave. Večinoma imamo zelo dobre izkušnje s patronažno službo, a tudi ta je preobremenjena. In nenazadnje, stikom s koronapozitivnimi osebami se vsi izogibajo. Kako smo lahko ob vseh ukrepih pozabili na njih? Vsi se toliko ukvarjamo s številkami, da se včasih pozabimo ukvarjati z ljudmi in povsem človeškimi vprašanji."</em></p> <h3><strong>Odklopi elektrike, izvršbe  in  grozeče deložacije nas šele čakajo </strong></h3> <p>Ob že tako poslabšani zdravstveni oskrbi, nedorečeni sistemski  ureditvi dostave toplih obrokov ali vsaj živil, prinaša zima še tradicionalne sezonske tegobe: "<em>Zdaj nas je kar groza, ker je pred vrati zima, kurilna sezona, visoki stroški. To so za vse humanitarce izrazito stresni časi in zelo se bojimo, kaj nas čaka v začetku prihodnjega leta, ko se bomo začeli soočati z odklopi elektrike, z grozečimi deložacijami zaradi neplačevanja stanovanjskih stroškov in podobnimi težavami,"</em> skrbi Ninno Kozorog.</p> <p>Težave tudi tistih starostnikov iz roba, ki ne bodo v stiku z novim virusom, bodo  prihodnje leto nedvomno še globlje. Nekateri bodo še bolj odvisni od najbližjih, večje bodo tudi finančne stiske. Zato bi domišljene ukrepe morali sistemsko sprejeti najkasneje v naslednjem protikoronskem paketu, utemeljuje prva med Humanitarčki Ninna Kozorog: <em>"Že dolgo poudarjamo, da bi bilo treba varstveni dodatek za starostnike narediti bistveno bolj dostopen kot je sedaj!"</em></p> <h3><strong>Osamljenost težava, pri kateri lahko pomaga vsak med nami, tudi s pomočjo Čvekifona </strong></h3> <p>Toda zdaj, ko zaradi ukrepov tudi z denarjem ni mogoče kupiti vsega, je znova izjemno pomembna medsebojna pomoč.</p> <blockquote><p><em>"Ponovno pozivamo k medsosedski pomoči. Vsak ima levega in desnega soseda, vsakdo pozna ostarelo gospo, pomagajmo ji, ko gremo v trgovino kupimo kakšno stvar tudi zanjo in ji jo podarimo. Za taka dejanja ne potrebujemo zakonodaje, le malo empatije in zdrave pameti. Že na ta način bomo ogromno naredili za starostnike. Zavedamo se tudi, da bo ob vseh ukrepih, sploh pa  v tem zimskem času osamljenost zelo pereč problem. Zato smo s podjetjema Simbioza in  A1 pripravili  naš <a href="https://www.cvekifon.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">'Čvekifon'</a>, ki še vedno živi in pomočjo katerega se je spletlo že kar nekaj prijateljstev. Deluje vsak dam med 8.00 in 20.00 na povsem brezplačni telefonski številki <strong>080 38-07</strong>. Če vam sogovornik morda ni všeč, pokličete znova in poklepetate s kom drugim. Tudi sama sem na njem še vedno aktivna in toliko receptov za potico, kot sem jih bila deležna tam, zagotovo ni v nobeni kuharski knjigi."</em> - k uporabi 'Čvekifona' spodbuja Ninna Kozorog</p></blockquote></p> 174727854 RTVSLO – Val 202 818 clean Starostniki niso najranljivejša skupina le v epidemiji koronavirusne bolezni, že dolgo jih ogrožajo tudi revščina, slaba dostopnost dolgotrajne oskrbe, o kakovosti njihovega življenja vse bolj odloča njihov finančni položaj. Ženske, starejše od 75 let, so pri nas že vrsto let najrevnejša skupina prebivalcev. Epidemija je vse to le še poslabšala, omejila je dostop do zdravstvenih storitev in prinesla za marsikoga mučno osamljenost. Projekt Vida je na številne stiske opozoril že lansko jesen, ob prvem valu epidemije so številne uporabne informacije za pomoč starostnikom zbrali na portalu Vida, dodali pa tudi storitev Čvekifon. Društvo Humanitarček je postalo eno najpomembnejših glasov sicer "nevidnih" starostnikov s socialnega roba. Njihovo delo bomo v naslednjih mesecih podprli tudi na Valu 202. Katere izkušnje prvega vala bi morali nujno upoštevati v obdobju, ko drugi val epidemije znova tako močno posega v življenja starostnikov, še posebno revnih in osamljenih? <p>Smo premalo pozorni na kolateralne žrtve koronakrize tudi med starostniki?</p><p><p><em>"Potrebe po medicinski in negovalni oskrbi  starostnikov bodo v tem valu epidemije zagotovo večje. Med prvim valom so bili odpovedani mnogi preventivni in drugi pregledi, datumi so bili prestavljeni v čas, ko je že nastopil drugi val. Med starostniki je ogromno kroničnih bolnikov, ki bi jih potrebovali, a jih niso imeli. Humanitarna društva, čeprav v njih delujemo tudi zdravniki, tega ne moremo nadomestiti.  Zato me tudi kot zdravnico skrbi, kakšne bodo kolateralne žrtve te epidemije, kaj bomo storili z njimi?,"</em> se sprašuje predsednica društva <a href="http://www.humanitarcek.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Humanitarček</a>, zdravnica nevrologinja <strong>Ninna Kozorog</strong>.</p> <blockquote> <p>Na <a href="http://www.projektvida.org" target="_blank" rel="noopener noreferrer">spletnem portalu Vida</a> so zbrane natančne in koristne informacij o tem, kako pomagati starostnikom čez birokratske pasti in kako ponuditi natanko takšno pomoč, kot jo potrebujejo.</p> </blockquote> <h3><strong>Starejši potrebujejo osebni stik, sicer obupajo </strong></h3> <p>Zdravstvena oskrba je bila v prvem valu resda bistveno težje dostopna za vse, toda tisti starostniki, ki nimajo interneta in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, so bili še posebej na stranskem tiru: <em>"Nikakor ne želim biti kritična do kolegov na primarni ravni, pač pa do sistema dostopnosti. Prvi val je ponudil veliko simpatičnih tehnoloških rešitev, toda kako si lahko osemdesetletnik namesti aplikacijo Zoom in se pogovarja z zdravnikom? Resda sem blond, a sem mlajša generacija, pa sem tudi sama potrebovala kar nekaj spretnosti za to. Starejši ljudje tudi potrebujejo osebni stik in če sploh ne vedo, kdaj je delovni čas zdravnika, če ga neuspešno kličejo, potem obupajo."</em></p> <p>In starostniki so težave, tudi z dostopnostjo do zdravil in receptov, reševali po svoje:</p> <blockquote><p><em>"Najpogosteje so 'varčevali' z zdravili za povišan krvni tlak. To sicer najmanj občutijo, a vemo, da je to 'tihi ubijalec'. Pogosto se je zgodilo, da ljudje zaradi višjih stroškov - predvsem zaradi razkuževanja v blokih - niso imeli več denarja in si niso plačevali dopolnilnega zavarovanja in so ostali brez njega, nato pa tudi niso zmogli doplačati zdravil."</em></p></blockquote> <h3><strong>Vedeli smo, da moramo biti pripravljeni na drugi val, a se nismo pripravili</strong></h3> <p>Toda priprave na drugi val, ki je s hitrim prihodom morda res presenetil, ni pa bil nepričakovan, je razgalil, da tudi zdaj za to najranljivejšo populacijo revnih starostnikov nimamo pripravljenih dobrih sistemskih rešitev tudi na drugih področjih. Čeprav je 1. val jasno razgalil težave:</p> <blockquote><p><em>"Prvi val je 'naplavil' ogromno starostnikov, ki jih je prav korona kriza potisnila čez rob. Zdaj se postopoma s terena umika pomoč na domu, vemo pa, da dve tretjini te pomoči prejemajo starejši od 80 let, kaj bomo z njimi? Problem je s toplimi obroki, tako z razdeljevanjem kot s sestavo – to niso otroci, potrebovali bi diete, da ne bi zaradi zapletov s hudo sladkorno ali kakšno drugo boleznijo morda celo končali v bolnišnici. Iz prvega vala smo se naučili, da moramo biti pripravljeni na drugi val. Na katerega pa se nismo pripravili."</em></p></blockquote> <h3><strong>Ukvarjamo se s številkami in vmes pozabimo na ljudi </strong></h3> <p>Starostnike epidemija dvakratno ogroža: kot najbolj ogroženo skupino med obolelimi in kot tiste, ki so v času ukrepov najbolj odvisni od pomoči drugih in delovanja javnih služb. Toda za razliko od tistih starostnikov, ki živijo v domovih starejših občanov, ni jasne strategije, kakšno pomoč v primeru lastne okužbe ali okužbe bližnjega lahko dobijo tisti, ki še živijo doma, čeprav komaj zmorejo skrb zase: <em>"Srečujemo se s primeri okuženih starostnikov, ki ne potrebujejo bolnišnične nege, marsikdo živi zunaj mestnih središč, kdo bo poskrbel zanje? Zmanjšuje se javni prevoz, 90.000 starostnikov živi pod pragom revščine, taksiji so zanje pogosto nedostopni, mnogi nimajo nikogar od svojcev, ki bi ji pomagal. Kljub temu je še vedno marsikje težko priti do odvzemov brisa za koronavirus od doma. In nenazadnje, kakšna mora biti stiska starostnikov, ko živijo v strahu, da so pozitivni? Nas niso seznanili z nobeno sistemsko rešitvijo, ki bi reševala te težave. Večinoma imamo zelo dobre izkušnje s patronažno službo, a tudi ta je preobremenjena. In nenazadnje, stikom s koronapozitivnimi osebami se vsi izogibajo. Kako smo lahko ob vseh ukrepih pozabili na njih? Vsi se toliko ukvarjamo s številkami, da se včasih pozabimo ukvarjati z ljudmi in povsem človeškimi vprašanji."</em></p> <h3><strong>Odklopi elektrike, izvršbe  in  grozeče deložacije nas šele čakajo </strong></h3> <p>Ob že tako poslabšani zdravstveni oskrbi, nedorečeni sistemski  ureditvi dostave toplih obrokov ali vsaj živil, prinaša zima še tradicionalne sezonske tegobe: "<em>Zdaj nas je kar groza, ker je pred vrati zima, kurilna sezona, visoki stroški. To so za vse humanitarce izrazito stresni časi in zelo se bojimo, kaj nas čaka v začetku prihodnjega leta, ko se bomo začeli soočati z odklopi elektrike, z grozečimi deložacijami zaradi neplačevanja stanovanjskih stroškov in podobnimi težavami,"</em> skrbi Ninno Kozorog.</p> <p>Težave tudi tistih starostnikov iz roba, ki ne bodo v stiku z novim virusom, bodo  prihodnje leto nedvomno še globlje. Nekateri bodo še bolj odvisni od najbližjih, večje bodo tudi finančne stiske. Zato bi domišljene ukrepe morali sistemsko sprejeti najkasneje v naslednjem protikoronskem paketu, utemeljuje prva med Humanitarčki Ninna Kozorog: <em>"Že dolgo poudarjamo, da bi bilo treba varstveni dodatek za starostnike narediti bistveno bolj dostopen kot je sedaj!"</em></p> <h3><strong>Osamljenost težava, pri kateri lahko pomaga vsak med nami, tudi s pomočjo Čvekifona </strong></h3> <p>Toda zdaj, ko zaradi ukrepov tudi z denarjem ni mogoče kupiti vsega, je znova izjemno pomembna medsebojna pomoč.</p> <blockquote><p><em>"Ponovno pozivamo k medsosedski pomoči. Vsak ima levega in desnega soseda, vsakdo pozna ostarelo gospo, pomagajmo ji, ko gremo v trgovino kupimo kakšno stvar tudi zanjo in ji jo podarimo. Za taka dejanja ne potrebujemo zakonodaje, le malo empatije in zdrave pameti. Že na ta način bomo ogromno naredili za starostnike. Zavedamo se tudi, da bo ob vseh ukrepih, sploh pa  v tem zimskem času osamljenost zelo pereč problem. Zato smo s podjetjema Simbioza in  A1 pripravili  naš <a href="https://www.cvekifon.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">'Čvekifon'</a>, ki še vedno živi in pomočjo katerega se je spletlo že kar nekaj prijateljstev. Deluje vsak dam med 8.00 in 20.00 na povsem brezplačni telefonski številki <strong>080 38-07</strong>. Če vam sogovornik morda ni všeč, pokličete znova in poklepetate s kom drugim. Tudi sama sem na njem še vedno aktivna in toliko receptov za potico, kot sem jih bila deležna tam, zagotovo ni v nobeni kuharski knjigi."</em> - k uporabi 'Čvekifona' spodbuja Ninna Kozorog</p></blockquote></p> Mon, 26 Oct 2020 09:45:00 +0000 Projekt Vida: Drugi val epidemije bo za številne starostnike veliko zahtevnejša preizkušnja Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč? <p>Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri</p><p><p><em>"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij,"</em> prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame <strong>Živa Logar</strong> iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.</p> <h3><strong>Šolanje na daljavo le za tiste, ki si ga lahko privoščijo</strong></h3> <p>Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.</p> <blockquote> <p><em>"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."</em></p> </blockquote> <p>Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: <em>"V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."</em></p> <h3><strong>Otroci s posebnimi potrebami in s slabimi pogoji spomladi pogosto prezrti</strong></h3> <p>A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: <em>"Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem </em><em>26m<sup>2</sup></em><em>. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"</em></p> <h3><strong>Ogrevanje vse bolj neobvladljiv strošek</strong></h3> <p>Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. <em>"Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"</em></p> <blockquote> <p><em>"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Hrana nepredstavljivo velika težava, znova predlagamo preusmeritev subvencij</strong></h3> <p>Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: <em>"Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."</em></p> <p>Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: <em>"Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."</em></p> <h3><strong>Vrečka dobrote omogoča tudi izbiro svežih živil po lastni izbiri</strong></h3> <p>Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:</p> <blockquote> <p>"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Vrečko dobrote</strong></a> lahko vplačate <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">tukaj</a>, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."</p> </blockquote> <p>Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.</p></p> 174726076 RTVSLO – Val 202 659 clean Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč? <p>Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri</p><p><p><em>"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij,"</em> prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame <strong>Živa Logar</strong> iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.</p> <h3><strong>Šolanje na daljavo le za tiste, ki si ga lahko privoščijo</strong></h3> <p>Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.</p> <blockquote> <p><em>"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."</em></p> </blockquote> <p>Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: <em>"V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."</em></p> <h3><strong>Otroci s posebnimi potrebami in s slabimi pogoji spomladi pogosto prezrti</strong></h3> <p>A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: <em>"Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem </em><em>26m<sup>2</sup></em><em>. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"</em></p> <h3><strong>Ogrevanje vse bolj neobvladljiv strošek</strong></h3> <p>Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. <em>"Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"</em></p> <blockquote> <p><em>"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Hrana nepredstavljivo velika težava, znova predlagamo preusmeritev subvencij</strong></h3> <p>Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: <em>"Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."</em></p> <p>Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: <em>"Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."</em></p> <h3><strong>Vrečka dobrote omogoča tudi izbiro svežih živil po lastni izbiri</strong></h3> <p>Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:</p> <blockquote> <p>"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Vrečko dobrote</strong></a> lahko vplačate <a href="https://www.boter.si/vrecka-dobrote/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">tukaj</a>, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."</p> </blockquote> <p>Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.</p></p> Mon, 19 Oct 2020 08:45:00 +0000 Kako naj se na daljavo šolajo otroci iz petčlanske družine, ki živi na 26 m2? Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.<p>Pomoč poslušalcev je temeljito spremenila življenje tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje</p><p><p>Zgodbo Mitje, najstnika s posebnimi potrebami, ki z mamo in očetom živi v več kot poldrugo stoletje stari, komajda kaj obnavljani hiši, smo predstavili <a href="https://val202.rtvslo.si/2019/01/botrstvo-156/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">februarja lani</a>. Številnih se je dotaknila zgodba dečka, ki se doma še nikoli ni mogel okopati, saj hiša sploh ni imela kopalnice, puščajoča streha pa jih je močno ogrožala, saj je ob dežju zalivalo strop in stene s skoraj muzejsko električno napeljavo. Družina je takoj dobila vašo pomoč v prehrani, oblačilih in drugih pripomočkih, ki ste jih podarili poslušalci. Kljub zbranim sredstvom pa je bila obnova hiše precej večji in zaradi težje dostopnosti tudi dolgotrajen podvig.</p> <blockquote><p><em>"Zelo ste nam pomagali. Tukaj je bil star štedilnik, zdaj pa je notri nov štedilnik. Zdaj imamo centralno. Povsod so radiatorji. Ko smo dobili kopalnico, to je bilo, kot da sem se prerodila. Ni se nam treba več umivati v plastičnih banjicah. Sin je rekel, da je zdaj postal velik fant, prej pa je bil še dojenček."</em> – Mitjeva mama</p></blockquote> <p>Na montažo čakajo še podarjeni kuhinjski elementi, ki bodo kuhinji pomagali do nekoliko sodobnejšega videza. Kljub temu pa je življenje za fanta, ki se je zaradi učnih težav moral znova prešolati, zdaj vsaj doma bistveno bolj varno in zadovoljno.</p> <blockquote><p><em>"Iz vsega srca se zahvaljujem vsem, ki so pomagali. Sem zelo zadovoljna. Če bi sama imela, bi jim tudi pomagala, ampak sem sama sirota. Sin je bil zelo zadovoljen z vsem, kar je dobil. Rekel je, da zdaj pa ima nekaj obleke in obutve. Vsem se zahvaljujem za pakete in za vse."</em></p></blockquote> <p>V številnih zgodbah, ki smo jih v letih sodelovanja z ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, predstavili poslušalcem, sta družinam zadostovali materialna in finančna pomoč, ki je vselej porabljena v skladu s pravili in pod nadzorom sodelavcev tega programa. Toda včasih to ni dovolj, saj družine iz različnih razlogov kljub zagotovljenim finančnim sredstvom ne zmorejo same izpeljati manjših ali večjih prenov.</p> <blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste Mitjevi družini pomagali do varnejšega in prijetnejšega domovanja, in hvala vsem, ki ste v desetletju obstoja programa Botrstvo v Sloveniji kakor koli pripomogli k srečnejšim otroštvom vanj vključenih otrok. Za družine, kot je Mitjeva, ki smo jih predstavili v preteklih letih v zgodbah na Valu 202, ste poleg materialne pomoči in spodbudnih pisem v teh letih podarili več kot 988.000 evrov, ki so bili brez slehernih odbitkov porabljeni za tisto družino, za katero je bil denar doniran. Hvala vsem!</p> </blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/1_prej_banjica_1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456101'> PREJ: osrednji prostor v hiši</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/1_prej-banjica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456070'> ZDAJ: osrednji prostor v hiši<span>Foto: Jana Vidic/Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/2_prej-elektricna-omarica-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456073'> PREJ: električna omarica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/2_sedaj_elektricna-omarica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456076'> ZDAJ: električna omarica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/3_prej_skoljka.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456074'> PREJ: stranišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/3_sedaj_skoljka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456078'> ZDAJ: stranišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/4_prej_stikala.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456077'> PREJ: stikala</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/4_sedaj_stikala-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456082'> ZDAJ: stikala</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/5_prej_centralna-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456085'> PREJ: peč za centralno ogrevanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/5_sedaj_centralna-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456087'> ZDAJ: peč za centralno ogrevanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/6_streha-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456089'> ZDAJ: nova streha</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/7_kopalnica-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456091'> ZDAJ: kopalnica, ki je prej sploh ni bilo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/7_kopalnica-1-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456093'> ZDAJ: kopalnica, ki je prej sploh ni bilo</figcaption></figure> </div></p> 174724355 RTVSLO – Val 202 598 clean Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.<p>Pomoč poslušalcev je temeljito spremenila življenje tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje</p><p><p>Zgodbo Mitje, najstnika s posebnimi potrebami, ki z mamo in očetom živi v več kot poldrugo stoletje stari, komajda kaj obnavljani hiši, smo predstavili <a href="https://val202.rtvslo.si/2019/01/botrstvo-156/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">februarja lani</a>. Številnih se je dotaknila zgodba dečka, ki se doma še nikoli ni mogel okopati, saj hiša sploh ni imela kopalnice, puščajoča streha pa jih je močno ogrožala, saj je ob dežju zalivalo strop in stene s skoraj muzejsko električno napeljavo. Družina je takoj dobila vašo pomoč v prehrani, oblačilih in drugih pripomočkih, ki ste jih podarili poslušalci. Kljub zbranim sredstvom pa je bila obnova hiše precej večji in zaradi težje dostopnosti tudi dolgotrajen podvig.</p> <blockquote><p><em>"Zelo ste nam pomagali. Tukaj je bil star štedilnik, zdaj pa je notri nov štedilnik. Zdaj imamo centralno. Povsod so radiatorji. Ko smo dobili kopalnico, to je bilo, kot da sem se prerodila. Ni se nam treba več umivati v plastičnih banjicah. Sin je rekel, da je zdaj postal velik fant, prej pa je bil še dojenček."</em> – Mitjeva mama</p></blockquote> <p>Na montažo čakajo še podarjeni kuhinjski elementi, ki bodo kuhinji pomagali do nekoliko sodobnejšega videza. Kljub temu pa je življenje za fanta, ki se je zaradi učnih težav moral znova prešolati, zdaj vsaj doma bistveno bolj varno in zadovoljno.</p> <blockquote><p><em>"Iz vsega srca se zahvaljujem vsem, ki so pomagali. Sem zelo zadovoljna. Če bi sama imela, bi jim tudi pomagala, ampak sem sama sirota. Sin je bil zelo zadovoljen z vsem, kar je dobil. Rekel je, da zdaj pa ima nekaj obleke in obutve. Vsem se zahvaljujem za pakete in za vse."</em></p></blockquote> <p>V številnih zgodbah, ki smo jih v letih sodelovanja z ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, predstavili poslušalcem, sta družinam zadostovali materialna in finančna pomoč, ki je vselej porabljena v skladu s pravili in pod nadzorom sodelavcev tega programa. Toda včasih to ni dovolj, saj družine iz različnih razlogov kljub zagotovljenim finančnim sredstvom ne zmorejo same izpeljati manjših ali večjih prenov.</p> <blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste Mitjevi družini pomagali do varnejšega in prijetnejšega domovanja, in hvala vsem, ki ste v desetletju obstoja programa Botrstvo v Sloveniji kakor koli pripomogli k srečnejšim otroštvom vanj vključenih otrok. Za družine, kot je Mitjeva, ki smo jih predstavili v preteklih letih v zgodbah na Valu 202, ste poleg materialne pomoči in spodbudnih pisem v teh letih podarili več kot 988.000 evrov, ki so bili brez slehernih odbitkov porabljeni za tisto družino, za katero je bil denar doniran. Hvala vsem!</p> </blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/1_prej_banjica_1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456101'> PREJ: osrednji prostor v hiši</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/1_prej-banjica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456070'> ZDAJ: osrednji prostor v hiši<span>Foto: Jana Vidic/Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/2_prej-elektricna-omarica-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456073'> PREJ: električna omarica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/2_sedaj_elektricna-omarica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456076'> ZDAJ: električna omarica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/3_prej_skoljka.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456074'> PREJ: stranišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/3_sedaj_skoljka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456078'> ZDAJ: stranišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/4_prej_stikala.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456077'> PREJ: stikala</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/4_sedaj_stikala-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456082'> ZDAJ: stikala</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/5_prej_centralna-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456085'> PREJ: peč za centralno ogrevanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/5_sedaj_centralna-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456087'> ZDAJ: peč za centralno ogrevanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/6_streha-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456089'> ZDAJ: nova streha</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/7_kopalnica-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456091'> ZDAJ: kopalnica, ki je prej sploh ni bilo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/7_kopalnica-1-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-456093'> ZDAJ: kopalnica, ki je prej sploh ni bilo</figcaption></figure> </div></p> Mon, 12 Oct 2020 08:45:00 +0000 Končno se počutim varno in nimam več strahov, ko grmi Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero. <p>Donirana violina je dekletu iz Botrstva omogočila, da svojo glasbeno pot spreminja v svojo življenjsko pot, odprla pa ji je tudi vrata na prestižno dunajsko univerzo</p><p><p>Te dni je v ljubljanski mestni hiši še vedno na ogled razstava ob 10. obletnici delovanja programa Botrstvo v Sloveniji. V njem je pomoč dobilo že več kot 11.000 otrok. Nekaj uspešnih zgodb je predstavljenih tudi na razstavi in med njimi je tudi zgodba violinistke,  ki je pod okrilje Botrstva prišla še kot deklica. Tam je s pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja dobila lastno violino, s katero je opravila sprejemne izpitov tako v Ljubljani kot tudi v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.</p> <blockquote><p><em>"Če se spominjam svojega otroštva med ločitvijo, je bila ena in edina svetla točka glasbena šola. Spomnim se, da sem čisto vse popoldneve preživela tam. Da sem se sploh lahko udeleževala ur in da sem lahko nadgrajevala svoje glasbeno znanje, me je potiskalo naprej in mi dajalo upanje, da lahko tudi v položaju, v katerem se je znašla moja družina, vseeno izkusim stvari, ki me zanimajo."</em></p></blockquote></p> 174722686 RTVSLO – Val 202 687 clean Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero. <p>Donirana violina je dekletu iz Botrstva omogočila, da svojo glasbeno pot spreminja v svojo življenjsko pot, odprla pa ji je tudi vrata na prestižno dunajsko univerzo</p><p><p>Te dni je v ljubljanski mestni hiši še vedno na ogled razstava ob 10. obletnici delovanja programa Botrstvo v Sloveniji. V njem je pomoč dobilo že več kot 11.000 otrok. Nekaj uspešnih zgodb je predstavljenih tudi na razstavi in med njimi je tudi zgodba violinistke,  ki je pod okrilje Botrstva prišla še kot deklica. Tam je s pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja dobila lastno violino, s katero je opravila sprejemne izpitov tako v Ljubljani kot tudi v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.</p> <blockquote><p><em>"Če se spominjam svojega otroštva med ločitvijo, je bila ena in edina svetla točka glasbena šola. Spomnim se, da sem čisto vse popoldneve preživela tam. Da sem se sploh lahko udeleževala ur in da sem lahko nadgrajevala svoje glasbeno znanje, me je potiskalo naprej in mi dajalo upanje, da lahko tudi v položaju, v katerem se je znašla moja družina, vseeno izkusim stvari, ki me zanimajo."</em></p></blockquote></p> Mon, 05 Oct 2020 08:45:00 +0000 Donirana violina dekletu iz Botrstva odprla vrata na prestižno dunajsko univerzo Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.<p>V tem hipu na svojega botra še vedno čaka 140 otrok</p><p><p>Del podpore naše RTV-hiše programu Botrstvo so že šest let tudi dobrodelne dražbe. V petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala deveta večja dražba. Zmagovalec dirke vseh dirk <strong>Tadej Pogačar</strong> je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček takšnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah, kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20. 9. Skupno je bilo v devetih dražbah v šestih letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.</p> <blockquote><p>Hvala vsem sodelujočim, od Tadeja Pogačarja, ki je majico brez pomisleka podaril za dober namen, do dražiteljev in kolegov iz radijskega športnega uredništva in številnih medijev, ki so z objavami pripomogli, da je dražba lahko uspela. Tudi izkupički vseh dražb so prispevali, da je bilo ob pomoči dražiteljev, več kot 8000 botrov, pa številnih donatorjev in podpornikov za otroke iz tega programa v desetih letih zbranih več kot 17,5 milijona evrov. Sploh botri, ki vsak mesec svojemu varovancu anonimno podarijo 30 evrov za lepše otroštvo, so izjemno pomemben del Botrstva. In v tem hipu na svojega botra še vedno čaka 140 otrok. Več na spletnih straneh Vala 202 in <a href="https://www.boter.si">Botrstva v Sloveniji</a>.</p></blockquote></p> 174721053 RTVSLO – Val 202 521 clean Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.<p>V tem hipu na svojega botra še vedno čaka 140 otrok</p><p><p>Del podpore naše RTV-hiše programu Botrstvo so že šest let tudi dobrodelne dražbe. V petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala deveta večja dražba. Zmagovalec dirke vseh dirk <strong>Tadej Pogačar</strong> je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček takšnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah, kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20. 9. Skupno je bilo v devetih dražbah v šestih letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.</p> <blockquote><p>Hvala vsem sodelujočim, od Tadeja Pogačarja, ki je majico brez pomisleka podaril za dober namen, do dražiteljev in kolegov iz radijskega športnega uredništva in številnih medijev, ki so z objavami pripomogli, da je dražba lahko uspela. Tudi izkupički vseh dražb so prispevali, da je bilo ob pomoči dražiteljev, več kot 8000 botrov, pa številnih donatorjev in podpornikov za otroke iz tega programa v desetih letih zbranih več kot 17,5 milijona evrov. Sploh botri, ki vsak mesec svojemu varovancu anonimno podarijo 30 evrov za lepše otroštvo, so izjemno pomemben del Botrstva. In v tem hipu na svojega botra še vedno čaka 140 otrok. Več na spletnih straneh Vala 202 in <a href="https://www.boter.si">Botrstva v Sloveniji</a>.</p></blockquote></p> Mon, 28 Sep 2020 08:45:00 +0000 Z dražbo Pogačarjeve rumene majice do rekordnih 47.009 evrov za otroke iz Botrstva Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič. <p>Če nadarjen športnik izgubi možnost za razvoj talenta samo zaradi pomanjkanja financ, tudi vse preostalo zanj postane nepomembno</p><p><p>Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna, spodbuda razvoja talentov, tudi v obšolskih dejavnostih, pa je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v športno, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. Za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest in zdrav razvoj mladih.</p> <p>Treniranje katerega od športov ali kakšna druga interesna dejavnost otrokom pomaga graditi vztrajnost, samozavest, nadzor čustev, sposobnost prilagajanja, boljšo organiziranost, disciplino in še kaj, našteva športni psiholog <strong>mag. Aleš Vičič</strong>, ki s psihološkimi pripravami vrsto let pomaga številnim vrhunskim športnikom. A kot priznava, v otroštvu in najstništvu je od vsega naštetega morda celo pomembnejši občutek socialne vključenosti.</p> <blockquote><p><em>"Vsi v tem sistemu moramo paziti na to, da tisti, ki je talent, res pride do konca in da ima omogočeno vse, ne pa da se dela selekcija na področju financ ali na podlagi tega, koliko je kateri oče močen v klubu. S tem izgubljamo talente in tega si kot mala nacija ne moremo privoščiti." </em></p></blockquote> <p>Ker  vpliv financ precej močno zdesetka otroke, med mladimi upi v športu in kulturi tako lahko ostanejo le tisti z dovolj močnim domačim finančnim zaledjem, ki zmore financirati opremo, instrumente, prehrano, potne stroške, plačila taborov, seminarjev, dodatnih treningov ali inštruktorjev. Vsaj na športnem področju pa manjše število morebitnih kandidatov za vrhunske rezultate in velika želja po uspehih včasih pripelje tudi do preforsiranja in nesmiselnih, nepotrebnih, tudi dolgotrajnih poškodb. Vlaganje v mlade je zato naložba, ki bi jo v večji meri morala prevzeti družba, zelo dobrodošla pa je tudi pomoč donatorjev, pravi Aleš Vičič.</p> <blockquote> <p>September je čas za vpis in vključitev v številne obšolske dejavnosti, tudi športne in je tudi mesec, v katerem bomo prvič zaznamovali dan slovenskega športa. Tudi zato je v Sloveniji na obisku  predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Thomas Bach, ki se bo nocoj udeležil tudi  večerne dobrodelne prireditve, katere pobudnik in organizator je Fundacija Miroslava Cerarja. Ogledate si jo lahko ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija. Tam bodo podrobneje predstavili  projekt Botrstvo v športu, ki ga začenjata Olimpijski komite Slovenije in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Cilj pa bo seveda skrb za nadarjene mlade športnike, ki zaradi različnih vzrokov nimajo dovolj sredstev za športno udejstvovanje.</p> </blockquote></p> 174719434 RTVSLO – Val 202 642 clean Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič. <p>Če nadarjen športnik izgubi možnost za razvoj talenta samo zaradi pomanjkanja financ, tudi vse preostalo zanj postane nepomembno</p><p><p>Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna, spodbuda razvoja talentov, tudi v obšolskih dejavnostih, pa je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v športno, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. Za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest in zdrav razvoj mladih.</p> <p>Treniranje katerega od športov ali kakšna druga interesna dejavnost otrokom pomaga graditi vztrajnost, samozavest, nadzor čustev, sposobnost prilagajanja, boljšo organiziranost, disciplino in še kaj, našteva športni psiholog <strong>mag. Aleš Vičič</strong>, ki s psihološkimi pripravami vrsto let pomaga številnim vrhunskim športnikom. A kot priznava, v otroštvu in najstništvu je od vsega naštetega morda celo pomembnejši občutek socialne vključenosti.</p> <blockquote><p><em>"Vsi v tem sistemu moramo paziti na to, da tisti, ki je talent, res pride do konca in da ima omogočeno vse, ne pa da se dela selekcija na področju financ ali na podlagi tega, koliko je kateri oče močen v klubu. S tem izgubljamo talente in tega si kot mala nacija ne moremo privoščiti." </em></p></blockquote> <p>Ker  vpliv financ precej močno zdesetka otroke, med mladimi upi v športu in kulturi tako lahko ostanejo le tisti z dovolj močnim domačim finančnim zaledjem, ki zmore financirati opremo, instrumente, prehrano, potne stroške, plačila taborov, seminarjev, dodatnih treningov ali inštruktorjev. Vsaj na športnem področju pa manjše število morebitnih kandidatov za vrhunske rezultate in velika želja po uspehih včasih pripelje tudi do preforsiranja in nesmiselnih, nepotrebnih, tudi dolgotrajnih poškodb. Vlaganje v mlade je zato naložba, ki bi jo v večji meri morala prevzeti družba, zelo dobrodošla pa je tudi pomoč donatorjev, pravi Aleš Vičič.</p> <blockquote> <p>September je čas za vpis in vključitev v številne obšolske dejavnosti, tudi športne in je tudi mesec, v katerem bomo prvič zaznamovali dan slovenskega športa. Tudi zato je v Sloveniji na obisku  predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Thomas Bach, ki se bo nocoj udeležil tudi  večerne dobrodelne prireditve, katere pobudnik in organizator je Fundacija Miroslava Cerarja. Ogledate si jo lahko ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija. Tam bodo podrobneje predstavili  projekt Botrstvo v športu, ki ga začenjata Olimpijski komite Slovenije in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Cilj pa bo seveda skrb za nadarjene mlade športnike, ki zaradi različnih vzrokov nimajo dovolj sredstev za športno udejstvovanje.</p> </blockquote></p> Mon, 21 Sep 2020 08:45:00 +0000 Če nadarjen športnik izgubi možnost za razvoj talenta zgolj zaradi pomanjkanja financ, vse ostalo zanj postane nepomembno Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji. <p>Prejšnji teden je bil v program Botrstvo sprejet 10.001. otrok, na svojega botra jih čaka še 180. Med več kot 8000 dozdajšnjimi botri je tudi naša sogovornica, ki je varovancu napisala ganljivo pismo podpore</p><p><p>Med več kot <strong>8000 botri</strong>, ki so bili v desetletju obstoja tega programa za botra kateremu od otrok, je tudi <strong>Nuša</strong>. V petih letih je bila botra dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.</p> <p>Najprej je pomagala dečku, čigar družina se je zaradi izgube zaposlitve znašla v stiski, in botrovanje se je končalo, ko so starši dobili zaposlitev. V pismu fantku in njegovi družini je zapisala:</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bila majhna, sem odraščala sama z mamo in bratom v slabših ekonomskih razmerah in sem se morala marsičemu odpovedati. Sem pa našla tolažbo, motivacijo in samozavest v športu, ki sem ga oboževala in v katerem sem bila dobra. V njem sem tudi našla prijateljice, ki so me podpirale in me imele rade ne glede na vse, na katere se lahko še dandanes obrnem in ob katerih sem se počutila enakovredna. Že zelo kmalu sem se odločila, da ko bom velika, želim svojim otrokom nuditi več, kot sem imela jaz. Poleg tega sem vedno vedela, da ko bom imela dovolj, bom pomagala nekomu, ki nima toliko kot jaz in zato sem se z veseljem prijavila v projekt Botrstvo. Upam, da ste ti in tvoja družina zdravi, da se imate radi, upam, da imaš prijatelje, ki te imajo radi in te podpirajo ne glede na vse in da se v njihovi družbi dobro počutiš. Nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj in želim ti, da bi v življenju dosegel vse tisto, kar si želiš in da bo tvoje življenje in življenje tvoje družine zdaj lepše in lažje. En velik poklon tudi tvojim staršem, ki kljub slabi situaciji nista obupala in našla izhod iz slabega položaja, v katerem ste bili.</em></p> <p><em>Velik objem, </em><br /> <em>tvoja nekdanja botra"</em></p></blockquote> <p>Za tem je postala botra srednješolki, o kateri ve nekaj osnovnih podatkov, za praznike pa ji pošlje dodatno pomoč. Podrobnejših podatkov o njej nima in anonimnost otrok kot tudi botrov se ji zdi pomembno pravilo programa Botrstvo.</p> <blockquote><p><em>"To je iztočnica za pogovor o tem, da imajo nekateri ljudje manj, da moramo biti hvaležni za to, kar imamo, da ni vse samoumevno, da vse, kar si zamislimo, kar nekje pade. Tukaj nekaj stoji za tem, da nekaj imaš in da obstajajo ljudje, ki tega nimajo in da moramo tem ljudem pomagati oziroma jim ponuditi roko." </em></p></blockquote> <p>Po Nušinem mnenju je to pomembna lekcija, ki jo tudi otrokom, ki takšne pomoči k sreči ne potrebujejo, prinašajo programi, kot je Botrstvo. Poudarja še, da se ji beseda pomoč zdi pokroviteljska in da je pri katerem koli humanitarnem projektu zelo pomembno, da se ne postavimo v položaj, da imamo mi več, oni pa imajo manj in mi njim pomagamo: <em>"Mi darujemo. Tako kot damo darilo komur koli za novo leto, nekomu, ki ga imamo radi, pa to ne pomeni, da smo mi nad njim, ker smo mu dali darilo in nam mora biti hvaležen."</em></p> <blockquote><p><em>Na botra ta hip čaka približno </em><em>180</em> <em>otrok, sodelavci tega programa pa opozarjajo, da je vlog za pomoč vse več. Med njimi je vse več prosilcev, ki so še vedno na čakanju na delo, takih, ki že vedo, da bodo po koncu ukrepov izgubili zaposlitev, oz. podjetnikov, ki so zaradi epidemije bili prisiljeni zapreti svojo dejavnost. Številni med njimi še nikoli niso potrebovali pomoči  in prav zanje je ta korak izjemno težak. Zato pri Botrstvu vse starše spodbujajo, naj ne odlašajo in ne čakajo, da se naberejo dolgovi, ki zelo hitro peljejo v vse težje rešljive položaje, pač pa da se po pomoč k humanitarnim organizacijam in centrom za socialno delo obrnejo čim prej.</em></p></blockquote></p> 174717862 RTVSLO – Val 202 571 clean Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji. <p>Prejšnji teden je bil v program Botrstvo sprejet 10.001. otrok, na svojega botra jih čaka še 180. Med več kot 8000 dozdajšnjimi botri je tudi naša sogovornica, ki je varovancu napisala ganljivo pismo podpore</p><p><p>Med več kot <strong>8000 botri</strong>, ki so bili v desetletju obstoja tega programa za botra kateremu od otrok, je tudi <strong>Nuša</strong>. V petih letih je bila botra dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.</p> <p>Najprej je pomagala dečku, čigar družina se je zaradi izgube zaposlitve znašla v stiski, in botrovanje se je končalo, ko so starši dobili zaposlitev. V pismu fantku in njegovi družini je zapisala:</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bila majhna, sem odraščala sama z mamo in bratom v slabših ekonomskih razmerah in sem se morala marsičemu odpovedati. Sem pa našla tolažbo, motivacijo in samozavest v športu, ki sem ga oboževala in v katerem sem bila dobra. V njem sem tudi našla prijateljice, ki so me podpirale in me imele rade ne glede na vse, na katere se lahko še dandanes obrnem in ob katerih sem se počutila enakovredna. Že zelo kmalu sem se odločila, da ko bom velika, želim svojim otrokom nuditi več, kot sem imela jaz. Poleg tega sem vedno vedela, da ko bom imela dovolj, bom pomagala nekomu, ki nima toliko kot jaz in zato sem se z veseljem prijavila v projekt Botrstvo. Upam, da ste ti in tvoja družina zdravi, da se imate radi, upam, da imaš prijatelje, ki te imajo radi in te podpirajo ne glede na vse in da se v njihovi družbi dobro počutiš. Nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj in želim ti, da bi v življenju dosegel vse tisto, kar si želiš in da bo tvoje življenje in življenje tvoje družine zdaj lepše in lažje. En velik poklon tudi tvojim staršem, ki kljub slabi situaciji nista obupala in našla izhod iz slabega položaja, v katerem ste bili.</em></p> <p><em>Velik objem, </em><br /> <em>tvoja nekdanja botra"</em></p></blockquote> <p>Za tem je postala botra srednješolki, o kateri ve nekaj osnovnih podatkov, za praznike pa ji pošlje dodatno pomoč. Podrobnejših podatkov o njej nima in anonimnost otrok kot tudi botrov se ji zdi pomembno pravilo programa Botrstvo.</p> <blockquote><p><em>"To je iztočnica za pogovor o tem, da imajo nekateri ljudje manj, da moramo biti hvaležni za to, kar imamo, da ni vse samoumevno, da vse, kar si zamislimo, kar nekje pade. Tukaj nekaj stoji za tem, da nekaj imaš in da obstajajo ljudje, ki tega nimajo in da moramo tem ljudem pomagati oziroma jim ponuditi roko." </em></p></blockquote> <p>Po Nušinem mnenju je to pomembna lekcija, ki jo tudi otrokom, ki takšne pomoči k sreči ne potrebujejo, prinašajo programi, kot je Botrstvo. Poudarja še, da se ji beseda pomoč zdi pokroviteljska in da je pri katerem koli humanitarnem projektu zelo pomembno, da se ne postavimo v položaj, da imamo mi več, oni pa imajo manj in mi njim pomagamo: <em>"Mi darujemo. Tako kot damo darilo komur koli za novo leto, nekomu, ki ga imamo radi, pa to ne pomeni, da smo mi nad njim, ker smo mu dali darilo in nam mora biti hvaležen."</em></p> <blockquote><p><em>Na botra ta hip čaka približno </em><em>180</em> <em>otrok, sodelavci tega programa pa opozarjajo, da je vlog za pomoč vse več. Med njimi je vse več prosilcev, ki so še vedno na čakanju na delo, takih, ki že vedo, da bodo po koncu ukrepov izgubili zaposlitev, oz. podjetnikov, ki so zaradi epidemije bili prisiljeni zapreti svojo dejavnost. Številni med njimi še nikoli niso potrebovali pomoči  in prav zanje je ta korak izjemno težak. Zato pri Botrstvu vse starše spodbujajo, naj ne odlašajo in ne čakajo, da se naberejo dolgovi, ki zelo hitro peljejo v vse težje rešljive položaje, pač pa da se po pomoč k humanitarnim organizacijam in centrom za socialno delo obrnejo čim prej.</em></p></blockquote></p> Mon, 14 Sep 2020 08:45:00 +0000 Nikoli, nikoli ne obupaj! Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok. <p>Letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja. In zelo so lačni, prenajedajo se s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino</p><p><p><em>"Letos so res lačni, jemljejo si po deset kosov kruha in namaze, ki jih hranijo za domov, ker se čutijo odgovorni tudi za družine. Letos so tudi veliko bolj nemirni, agresivni, eksplozivni, ne morejo se obvladati, izbruhnejo brez posebnega razloga, denimo kar med pripravljenim programom, izjemno težko nadzorujemo njihovo jezo. Otroci tepejo, kričijo, nenadzorovano jočejo, se tresejo, imajo anksiozne napade. Tako skušajo opozoriti, naj jih nekdo opazi. Doma se ne počutijo varne, tukaj med nami pa se in tukaj si sploh upajo izraziti čustva. Še lani so otroci stiske bolj kazali z otožnostjo, žalostjo, depresijo. Letos tega skoraj ni, le jeza in agresija,"</em>  letošnjo izkušnjo spremljanja otrok na letovanjih opisuje prostovoljka Neža. Letovanja so priložnost za nove izkušnje in nova prijateljstva, a so hkrati tudi pokazatelj, kako otroci živijo druge dni v letu. Sploh letos so se stiske, ki so se zaradi dolgotrajnega bivanja doma morda še bolj zgostile, kazale na različne načine in so presenetile tudi najizkušenejše vzgojitelje, hkrati pa so tudi razkrile, kako pomembno vlogo v življenju teh otrok igra šola.</p> <p><strong>Ko je doma pekel, je šola zanje varen dom vsaj nekaj ur na dan</strong></p> <blockquote><p><em>"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"</em></p></blockquote> <p><em>"Ko je šolanje potekalo na daljavo, so morali biti doma. Niso dobili pravega izobraževanja, niso bili z vrstniki, niso imeli niti 5 ur varnostni na dan, ki jim jih sicer zagotavlja šola. In šola je zanje varen dom! Tam jih nihče ne tepe, tam je hrana, ki pri naših otrocih ni samoumevna. Varnost, ljubezen, hrana, dom, vsak otrok, vsak človek ima potrebo po tem. In vsak si zasluži počutiti se varno. In če se šole spet zaprejo, je to pekel za otroke!"</em> opozarja Neža. <em>"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"</em></p> <p><strong>Tudi zagotavljanje varnosti in sprejetost sta pomembna za zdravje otrok</strong></p> <p>Zdaj, ko mora po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova ostajati doma, bi ob odločanju, kdaj in za koliko časa bo treba otroke umakniti iz šol, odločevalci morali upoštevati tudi širšo sliko, opozarjajo v humanitarnih organizacijah. Če se nevarnosti virusa že precej dobro zavedamo, se nevarnosti neprimernega okolja, nasilja, zanemarjanja in ustrahovanja otrok, ki bo nedvomno imelo tudi dolgoročne posledice, zavedamo bistveno premalo. In tudi to ima pomemben vpliv na zdravje otrok. <em>"Za te otroke je šola varna hiša, ne izobraževalna ustanova. Oni se tam počutijo varno in tam so varni, izobraževanje je zanje drugotnega pomena,"</em> še dodaja Neža.</p> <blockquote> <p>Letovanja, na katerih se otroci iz svojih domov vsaj začasno umaknejo, pa so zanje zelo pomembna izkušnja, zato hvala vsem, ki ste tudi letos pomagali, da so se jih lahko udeležili tudi otroci iz programa Botrstvo.</p> </blockquote></p> 174716336 RTVSLO – Val 202 541 clean Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok. <p>Letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja. In zelo so lačni, prenajedajo se s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino</p><p><p><em>"Letos so res lačni, jemljejo si po deset kosov kruha in namaze, ki jih hranijo za domov, ker se čutijo odgovorni tudi za družine. Letos so tudi veliko bolj nemirni, agresivni, eksplozivni, ne morejo se obvladati, izbruhnejo brez posebnega razloga, denimo kar med pripravljenim programom, izjemno težko nadzorujemo njihovo jezo. Otroci tepejo, kričijo, nenadzorovano jočejo, se tresejo, imajo anksiozne napade. Tako skušajo opozoriti, naj jih nekdo opazi. Doma se ne počutijo varne, tukaj med nami pa se in tukaj si sploh upajo izraziti čustva. Še lani so otroci stiske bolj kazali z otožnostjo, žalostjo, depresijo. Letos tega skoraj ni, le jeza in agresija,"</em>  letošnjo izkušnjo spremljanja otrok na letovanjih opisuje prostovoljka Neža. Letovanja so priložnost za nove izkušnje in nova prijateljstva, a so hkrati tudi pokazatelj, kako otroci živijo druge dni v letu. Sploh letos so se stiske, ki so se zaradi dolgotrajnega bivanja doma morda še bolj zgostile, kazale na različne načine in so presenetile tudi najizkušenejše vzgojitelje, hkrati pa so tudi razkrile, kako pomembno vlogo v življenju teh otrok igra šola.</p> <p><strong>Ko je doma pekel, je šola zanje varen dom vsaj nekaj ur na dan</strong></p> <blockquote><p><em>"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"</em></p></blockquote> <p><em>"Ko je šolanje potekalo na daljavo, so morali biti doma. Niso dobili pravega izobraževanja, niso bili z vrstniki, niso imeli niti 5 ur varnostni na dan, ki jim jih sicer zagotavlja šola. In šola je zanje varen dom! Tam jih nihče ne tepe, tam je hrana, ki pri naših otrocih ni samoumevna. Varnost, ljubezen, hrana, dom, vsak otrok, vsak človek ima potrebo po tem. In vsak si zasluži počutiti se varno. In če se šole spet zaprejo, je to pekel za otroke!"</em> opozarja Neža. <em>"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"</em></p> <p><strong>Tudi zagotavljanje varnosti in sprejetost sta pomembna za zdravje otrok</strong></p> <p>Zdaj, ko mora po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova ostajati doma, bi ob odločanju, kdaj in za koliko časa bo treba otroke umakniti iz šol, odločevalci morali upoštevati tudi širšo sliko, opozarjajo v humanitarnih organizacijah. Če se nevarnosti virusa že precej dobro zavedamo, se nevarnosti neprimernega okolja, nasilja, zanemarjanja in ustrahovanja otrok, ki bo nedvomno imelo tudi dolgoročne posledice, zavedamo bistveno premalo. In tudi to ima pomemben vpliv na zdravje otrok. <em>"Za te otroke je šola varna hiša, ne izobraževalna ustanova. Oni se tam počutijo varno in tam so varni, izobraževanje je zanje drugotnega pomena,"</em> še dodaja Neža.</p> <blockquote> <p>Letovanja, na katerih se otroci iz svojih domov vsaj začasno umaknejo, pa so zanje zelo pomembna izkušnja, zato hvala vsem, ki ste tudi letos pomagali, da so se jih lahko udeležili tudi otroci iz programa Botrstvo.</p> </blockquote></p> Mon, 07 Sep 2020 08:45:00 +0000 Zanje je šola najprej varna hiša, šele nato izobraževalna ustanova Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo. <p>Najbolj jih preseneti, da lahko gredo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zaveš, da tega doma najbrž nimajo … </p><p><p>Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki. <em>"Vsako leto bi najraje koga odpeljala kar k sebi domov, ker vem, v kakšne razmere se vračajo otroci, ki smo jim teh 10 dni skušali dati vsaj malo veselja, sprostitve in upanja,"</em> pravi dolgoletna vzgojiteljica <strong>Karmen</strong>, ki je letos na letovanju spremljala tudi otroke iz programa Botrstvo.</p> <p>Na to, da so otroci ob prihodu na letovanje sprva pogosto zadržani, razdražljivi ali agresivni, so njihovi vzgojitelji na letovanjih pripravljeni, a letošnje leto je precej drugačno. Zelo močno se pozna, da toliko tednov, celo mesecev niso imeli priložnosti biti z vrstniki oz. so bili prisiljeni biti doma, zato otrok načrtovane dejavnosti sploh ne zanimajo, najraje bi se samo družili med seboj. A ta druženja so polna konfliktov, otroci so letos neprimerno bolj agresivni, nemirni, eksplozivni in svojih čustev ne obvladujejo, priznavajo vzgojitelji iz različnih starostnih skupin otrok. Različnim generacijam pa je letos skupno tudi to, da se za razliko od prejšnjih let nikakor ne morejo umiriti in tudi ne odpreti za pogovor in izražanje stiske.</p> <h3><strong>Preseneti jih, da se smejo najesti do sitega</strong></h3> <p>Opozarjanje humanitarnih organizacij in medijev, da otrok, ki jim je šolska prehrana izjemno pomemben ali pa vsaj bolj kakovosten vir prehrane, kot jo imajo doma, ni malo in da dostop do hrane tudi v času epidemije ni zanemarljiv problem, je znova dobilo potrditev tudi v jedilnici, opisuje Karmen: <em>"Najbolj jih preseneti, da smejo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Preseneti jih, da je na koncu kosila sladica, tega doma očitno nimajo. Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zamisliš in se zaveš, da tega doma najbrž nimajo, da ni toplih obrokov, večerij … in te kar stisne pri srcu."</em></p> <h3><strong>Vrnila se je deklica, ki je lani na letovanju želela narediti samomor</strong></h3> <p>Zato je slovo toliko težje. <em>"Zadnji večer je najbolj grozen, vselej je veliko joka, presune te, ko vidiš, da se otroci ne želijo vrniti domov. Skušaš ga potolažiti, a občutek ni dober, ker veš, kam se vračajo."</em> In čeprav se otroci res vrnejo domov, kakršen koli ta že je, vzgojitelji z mislimi marsikdaj še dolgo ostanejo z njimi: <em>"Letos bom domov odšla z lepo mislijo, da sem v skupini imela deklico, ki je lani na letovanju želela storiti samomor, bila je zelo zelo depresivna, zaradi domačih razmer ni vedela, kaj storiti s svojim življenjem. Kar ustrašila sem se, da se bo morda stanje ponovilo tudi letos, a sem presrečna spoznala, da je zelo napredovala, da so terapije pomagale, da nima več misli o končanju svojega življenja. Zelo sem vesela in upam, da sem tudi sama prispevala kanček k temu, da ima spet upanje, da bo njeno življenje boljše."</em></p> <h3><strong>Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki</strong></h3> <blockquote><p><em>Da so se na letovanju lahko sprostili, izpovedali, družili, najedli, naplavali in naigrali številni otroci, med katerimi je žal znova zraslo število tistih, ki so prvič videli morje, ste pripomogli tudi poslušalci Vala 202, ki ste tudi letos pomagali s svojimi donacijami. Najlepša hvala vsem!</em></p></blockquote> <p>Nemir, nezbranost, agresijo, anksioznost in izgubo upanja, da bo bolje, ki jih letos opisujejo vzgojitelji, pa bodo otroci že jutri odnesli s seboj v šolske klopi. To bo tudi od učiteljev zahtevalo drugačen pristop, saj bo treba zapolniti ne le luknje v znanju, pač pa predvsem v razumevanju, da se je prepad med tistimi iz urejenih in premožnejših družin in med tistimi, ki jim je epidemije doma poslabšala že tako peklenske razmere, še močno poglobil.</p></p> 174714841 RTVSLO – Val 202 505 clean Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo. <p>Najbolj jih preseneti, da lahko gredo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zaveš, da tega doma najbrž nimajo … </p><p><p>Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki. <em>"Vsako leto bi najraje koga odpeljala kar k sebi domov, ker vem, v kakšne razmere se vračajo otroci, ki smo jim teh 10 dni skušali dati vsaj malo veselja, sprostitve in upanja,"</em> pravi dolgoletna vzgojiteljica <strong>Karmen</strong>, ki je letos na letovanju spremljala tudi otroke iz programa Botrstvo.</p> <p>Na to, da so otroci ob prihodu na letovanje sprva pogosto zadržani, razdražljivi ali agresivni, so njihovi vzgojitelji na letovanjih pripravljeni, a letošnje leto je precej drugačno. Zelo močno se pozna, da toliko tednov, celo mesecev niso imeli priložnosti biti z vrstniki oz. so bili prisiljeni biti doma, zato otrok načrtovane dejavnosti sploh ne zanimajo, najraje bi se samo družili med seboj. A ta druženja so polna konfliktov, otroci so letos neprimerno bolj agresivni, nemirni, eksplozivni in svojih čustev ne obvladujejo, priznavajo vzgojitelji iz različnih starostnih skupin otrok. Različnim generacijam pa je letos skupno tudi to, da se za razliko od prejšnjih let nikakor ne morejo umiriti in tudi ne odpreti za pogovor in izražanje stiske.</p> <h3><strong>Preseneti jih, da se smejo najesti do sitega</strong></h3> <p>Opozarjanje humanitarnih organizacij in medijev, da otrok, ki jim je šolska prehrana izjemno pomemben ali pa vsaj bolj kakovosten vir prehrane, kot jo imajo doma, ni malo in da dostop do hrane tudi v času epidemije ni zanemarljiv problem, je znova dobilo potrditev tudi v jedilnici, opisuje Karmen: <em>"Najbolj jih preseneti, da smejo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Preseneti jih, da je na koncu kosila sladica, tega doma očitno nimajo. Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zamisliš in se zaveš, da tega doma najbrž nimajo, da ni toplih obrokov, večerij … in te kar stisne pri srcu."</em></p> <h3><strong>Vrnila se je deklica, ki je lani na letovanju želela narediti samomor</strong></h3> <p>Zato je slovo toliko težje. <em>"Zadnji večer je najbolj grozen, vselej je veliko joka, presune te, ko vidiš, da se otroci ne želijo vrniti domov. Skušaš ga potolažiti, a občutek ni dober, ker veš, kam se vračajo."</em> In čeprav se otroci res vrnejo domov, kakršen koli ta že je, vzgojitelji z mislimi marsikdaj še dolgo ostanejo z njimi: <em>"Letos bom domov odšla z lepo mislijo, da sem v skupini imela deklico, ki je lani na letovanju želela storiti samomor, bila je zelo zelo depresivna, zaradi domačih razmer ni vedela, kaj storiti s svojim življenjem. Kar ustrašila sem se, da se bo morda stanje ponovilo tudi letos, a sem presrečna spoznala, da je zelo napredovala, da so terapije pomagale, da nima več misli o končanju svojega življenja. Zelo sem vesela in upam, da sem tudi sama prispevala kanček k temu, da ima spet upanje, da bo njeno življenje boljše."</em></p> <h3><strong>Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki</strong></h3> <blockquote><p><em>Da so se na letovanju lahko sprostili, izpovedali, družili, najedli, naplavali in naigrali številni otroci, med katerimi je žal znova zraslo število tistih, ki so prvič videli morje, ste pripomogli tudi poslušalci Vala 202, ki ste tudi letos pomagali s svojimi donacijami. Najlepša hvala vsem!</em></p></blockquote> <p>Nemir, nezbranost, agresijo, anksioznost in izgubo upanja, da bo bolje, ki jih letos opisujejo vzgojitelji, pa bodo otroci že jutri odnesli s seboj v šolske klopi. To bo tudi od učiteljev zahtevalo drugačen pristop, saj bo treba zapolniti ne le luknje v znanju, pač pa predvsem v razumevanju, da se je prepad med tistimi iz urejenih in premožnejših družin in med tistimi, ki jim je epidemije doma poslabšala že tako peklenske razmere, še močno poglobil.</p></p> Mon, 31 Aug 2020 08:45:00 +0000 Stiska me, ker vem, v kakšne zlorabe, nasilje in stiske se vračajo Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.<p>Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko</p><p><p>Tokrat se s podobnimi težavami spopada tričlanska družina, ki ji je poleg bolezni v družini težave povzočil tudi covid 19, zaradi katerega so izgubili glavni mesečni zaslužek. Ob vsem tem, kar se je nanje zgrnilo v tako kratkem času, letos za nakup šolskih potrebščin še ni bilo možnosti. Morda zveni preprosto, a prositi za pomoč je prej kot enostavno, nekateri tega sploh ne zmorejo, priznava sogovornica.</p> <blockquote><p><em>"Vsako leto sem svojemu otroku za šolo takoj vse kupila. Okoli 190 evrov je šlo, ves regres. Vse, kar sem dobila, sem dala za potrebščine. To je bilo vedno prvo, vse ostalo ni bilo pomembno. Letos pa bo moralo počakati."</em></p></blockquote> <p>Kljub temu je negotovost, kako bo šola jeseni sploh potekala, ali bo treba znova zagotavljati internetno povezavo, tiskalnike, računalnike, pa tudi starševsko razlago, velika. Zadnji meseci so njihovo življenje povsem obrnili na glavo in če v takih trenutkih ne bi imeli pomoči nevladnih organizacij, kot je <a href="https://www.zpmmoste.net/">ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, bi bilo nevzdržno.</p> <blockquote><p><em>"Vsak dan je nova borba. Živimo za dan, ker vnaprej ne moremo nič načrtovati. Želje so velike pri vseh, pri tistih, ki nimamo, in pri tistih, ki imajo."</em></p></blockquote> <p><strong>Kako lahko pomagate?</strong></p> <ul> <li>Botri lahko svojim varovancem nakažete dodatna sredstva in nas o zaželeni porabi sredstev obvestite po našem elektronskem naslovu <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a>.</li> </ul> <ul> <li>Tisti, ki niste botri, pa bi vseeno želeli pomagati, lahko v skladišče ZPM Ljubljana Moste - Polje (skladišče je na Zaloški 54) prinesete: šilčke, temperabarve, barvice, svinčnike, flomastre, šestila, radirke, peresnice, šolske nahrbtnike za tretjo triado … Tako bomo lahko z vašo pomočjo napolnili šolske torbe čim več otrokom.</li> </ul> <ul> <li>Pomagate pa lahko tudi z nakazilom v sklad za šolske potrebščine.</li> </ul> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> 174708529 RTVSLO – Val 202 446 clean Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.<p>Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko</p><p><p>Tokrat se s podobnimi težavami spopada tričlanska družina, ki ji je poleg bolezni v družini težave povzočil tudi covid 19, zaradi katerega so izgubili glavni mesečni zaslužek. Ob vsem tem, kar se je nanje zgrnilo v tako kratkem času, letos za nakup šolskih potrebščin še ni bilo možnosti. Morda zveni preprosto, a prositi za pomoč je prej kot enostavno, nekateri tega sploh ne zmorejo, priznava sogovornica.</p> <blockquote><p><em>"Vsako leto sem svojemu otroku za šolo takoj vse kupila. Okoli 190 evrov je šlo, ves regres. Vse, kar sem dobila, sem dala za potrebščine. To je bilo vedno prvo, vse ostalo ni bilo pomembno. Letos pa bo moralo počakati."</em></p></blockquote> <p>Kljub temu je negotovost, kako bo šola jeseni sploh potekala, ali bo treba znova zagotavljati internetno povezavo, tiskalnike, računalnike, pa tudi starševsko razlago, velika. Zadnji meseci so njihovo življenje povsem obrnili na glavo in če v takih trenutkih ne bi imeli pomoči nevladnih organizacij, kot je <a href="https://www.zpmmoste.net/">ZPM Ljubljana Moste - Polje</a>, bi bilo nevzdržno.</p> <blockquote><p><em>"Vsak dan je nova borba. Živimo za dan, ker vnaprej ne moremo nič načrtovati. Želje so velike pri vseh, pri tistih, ki nimamo, in pri tistih, ki imajo."</em></p></blockquote> <p><strong>Kako lahko pomagate?</strong></p> <ul> <li>Botri lahko svojim varovancem nakažete dodatna sredstva in nas o zaželeni porabi sredstev obvestite po našem elektronskem naslovu <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a>.</li> </ul> <ul> <li>Tisti, ki niste botri, pa bi vseeno želeli pomagati, lahko v skladišče ZPM Ljubljana Moste - Polje (skladišče je na Zaloški 54) prinesete: šilčke, temperabarve, barvice, svinčnike, flomastre, šestila, radirke, peresnice, šolske nahrbtnike za tretjo triado … Tako bomo lahko z vašo pomočjo napolnili šolske torbe čim več otrokom.</li> </ul> <ul> <li>Pomagate pa lahko tudi z nakazilom v sklad za šolske potrebščine.</li> </ul> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> Mon, 27 Jul 2020 08:45:00 +0000 Če ti ne gre, povej! Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.<p>Čeprav je šola brezplačna, pomeni kar velik strošek</p><p><p>Številne družine ob nenavadnem poletju skrbi, kako bodo svojim otrokom lahko omogočile nakup vseh šolskih potrebščin, ki jih otroci ob velikokrat visokih pričakovanjih šole potrebujejo takoj.</p> <p><em>"V peti razred bo šla najina deklica,"</em> na začetku pove mama drobne deklice, ki se strašansko veseli svoje povsem nove šolske torbe. Skupaj z zvezki in drugimi potrebščinami jo je pravkar dobila, ker so jih podarili donatorji oz. so nakup omogočili z ZPM Moste - Polje.</p> <blockquote><p><em>"Midva oba delava, jaz sem že dvajset let medicinska sestra. Delam v domu starejših občanov. Mož je trenutno na bolniški, po operaciji, ki je posledica dvigovanja bremen v službi. Čeprav oba delava, ne moremo preživeti. Življenje nam je uničil kredit v švicarskih frankih. Zaradi njega sva oba v osebnem stečaju, izgubili smo prav vse, kar smo imeli, tudi stanovanje. Deložirali so nas. Nato je bilo skoraj nemogoče najeti stanovanje, z otrokom in psom ti ga nihče ne želi oddati. Zdaj životarimo, plačujemo najemnino, nujne stroške, razen računov za mobilna telefona, ki ju rabiva za službo, in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, nimamo drugih razkošij, ničesar nimamo. Strošek za šolske potrebščine bi bil vsaj 200 evrov. Tega ne zmoremo, zadolžiti se pa zaradi osebnega stečaja tudi ne morem. Grozljivo je. In zato nam taka pomoč pride res izjemno prav." – </em>mama bodoče petošolke</p></blockquote> <p>Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa, kako<span> napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da čeprav je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je preostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo kupiti. </span><span>Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo mogoče neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.</span></p> <p>Pomoč različnih humanitarnih organizacij, ki podarjajo osnovne potrebščine, nekatere pa tudi bone za nakup učbenikov in delovnih zvezkov, je zato zelo pomembna že v začetku počitnic oziroma čim prej, da starši vedo, kaj vse je sploh mogoče dobiti v donacijah in koliko bodo kljub temu morali odšteti za nakup delovnih zvezkov, ki jih praviloma v donaciji ni. Zato tiste, ki bi želeli pomagati, pozivajo, naj to naredijo čim prej.</p> <p>Botre otrok iz programa Botrstvo pa zaradi vseh izrednih ukrepov, ki še vedno veljajo, vljudno prosijo, naj tisti, ki bi želeli pomagati svojim varovancem, to storijo tako, da svojemu varovancu na botrski račun nakažejo poljubno vsoto in o namenu povišanega nakazila nujno obvestijo tudi program Botrstvo (<a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali po telefonu 08 20 52 693).</p> <p><strong>Kako lahko pomagate?</strong></p> <ul> <li>Botri lahko svojim varovancem nakažete dodatna sredstva in nas o zaželeni porabi sredstev obvestite po našem elektronskem naslovu <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a>.</li> </ul> <ul> <li>Tisti, ki niste botri, pa bi vseeno želeli pomagati, lahko v skladišče ZPM Ljubljana Moste - Polje (skladišče je na Zaloški 54) prinesete: šilčke, temperabarve, barvice, svinčnike, flomastre, šestila, radirke, peresnice, šolske nahrbtnike za tretjo triado … Tako bomo lahko z vašo pomočjo napolnili šolske torbe čim več otrokom.</li> </ul> <ul> <li>Pomagate pa lahko tudi z nakazilom v sklad za šolske potrebščine.</li> </ul> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> 174707316 RTVSLO – Val 202 459 clean Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.<p>Čeprav je šola brezplačna, pomeni kar velik strošek</p><p><p>Številne družine ob nenavadnem poletju skrbi, kako bodo svojim otrokom lahko omogočile nakup vseh šolskih potrebščin, ki jih otroci ob velikokrat visokih pričakovanjih šole potrebujejo takoj.</p> <p><em>"V peti razred bo šla najina deklica,"</em> na začetku pove mama drobne deklice, ki se strašansko veseli svoje povsem nove šolske torbe. Skupaj z zvezki in drugimi potrebščinami jo je pravkar dobila, ker so jih podarili donatorji oz. so nakup omogočili z ZPM Moste - Polje.</p> <blockquote><p><em>"Midva oba delava, jaz sem že dvajset let medicinska sestra. Delam v domu starejših občanov. Mož je trenutno na bolniški, po operaciji, ki je posledica dvigovanja bremen v službi. Čeprav oba delava, ne moremo preživeti. Življenje nam je uničil kredit v švicarskih frankih. Zaradi njega sva oba v osebnem stečaju, izgubili smo prav vse, kar smo imeli, tudi stanovanje. Deložirali so nas. Nato je bilo skoraj nemogoče najeti stanovanje, z otrokom in psom ti ga nihče ne želi oddati. Zdaj životarimo, plačujemo najemnino, nujne stroške, razen računov za mobilna telefona, ki ju rabiva za službo, in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, nimamo drugih razkošij, ničesar nimamo. Strošek za šolske potrebščine bi bil vsaj 200 evrov. Tega ne zmoremo, zadolžiti se pa zaradi osebnega stečaja tudi ne morem. Grozljivo je. In zato nam taka pomoč pride res izjemno prav." – </em>mama bodoče petošolke</p></blockquote> <p>Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa, kako<span> napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da čeprav je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je preostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo kupiti. </span><span>Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo mogoče neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.</span></p> <p>Pomoč različnih humanitarnih organizacij, ki podarjajo osnovne potrebščine, nekatere pa tudi bone za nakup učbenikov in delovnih zvezkov, je zato zelo pomembna že v začetku počitnic oziroma čim prej, da starši vedo, kaj vse je sploh mogoče dobiti v donacijah in koliko bodo kljub temu morali odšteti za nakup delovnih zvezkov, ki jih praviloma v donaciji ni. Zato tiste, ki bi želeli pomagati, pozivajo, naj to naredijo čim prej.</p> <p>Botre otrok iz programa Botrstvo pa zaradi vseh izrednih ukrepov, ki še vedno veljajo, vljudno prosijo, naj tisti, ki bi želeli pomagati svojim varovancem, to storijo tako, da svojemu varovancu na botrski račun nakažejo poljubno vsoto in o namenu povišanega nakazila nujno obvestijo tudi program Botrstvo (<a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a> ali po telefonu 08 20 52 693).</p> <p><strong>Kako lahko pomagate?</strong></p> <ul> <li>Botri lahko svojim varovancem nakažete dodatna sredstva in nas o zaželeni porabi sredstev obvestite po našem elektronskem naslovu <a href="mailto:info@boter.si">info@boter.si</a>.</li> </ul> <ul> <li>Tisti, ki niste botri, pa bi vseeno želeli pomagati, lahko v skladišče ZPM Ljubljana Moste - Polje (skladišče je na Zaloški 54) prinesete: šilčke, temperabarve, barvice, svinčnike, flomastre, šestila, radirke, peresnice, šolske nahrbtnike za tretjo triado … Tako bomo lahko z vašo pomočjo napolnili šolske torbe čim več otrokom.</li> </ul> <ul> <li>Pomagate pa lahko tudi z nakazilom v sklad za šolske potrebščine.</li> </ul> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> Mon, 20 Jul 2020 08:45:00 +0000 Ostaja strah, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.<p>Pogoji za pripravo na maturo so bili letos izjemno odvisni od okoliščin, ki jih je imel dijak doma, številni so ostali brez dodatne pomoči in razlage</p><p><p>Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi <strong>Ana</strong>. Čeprav je zelo dobra dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo sodelovanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. Težave šolarjev in dijakov, predvsem tistih v zaključnih letnikih, so bile po njenem mnenju bistveno podcenjene.</p> <blockquote> <p><em>"Doma nimamo tiskalnika in nismo imeli dovolj računalnikov, da bi lahko  vsi normalno sledili pouku. Sama sem zato obveznosti, vključno s pisanji testov in nalog, opravljala prek telefona. Težava je tudi tiskanje, saj tudi če bi imeli tiskalnik, je to nepredstavljiva količina papirja in barve. Je sploh kdo pomislil na to? Starejši otroci v družinah smo morali prevzeti skrb za mlajše, za razlage, delanje nalog, tudi za gospodinjstvo. Čeprav sem skušala zahteve učiteljev izpolnjevati sproti, jih je bilo toliko, da sem bila v nenehnem zaostanku. Tudi zato se je zaključno ocenjevanje zavleklo v drugo polovico maja, nekateri so bili ocenjevani še po 20. maju, medtem ko je v običajnih letih ocenjevanje zaključeno do konca aprila in je ves preostali čas namenjen pripravam na maturo. Letos je bilo vse drugače in podajanje snovi prek spleta je nekaj povsem drugega kot v živo. Srečanja prek aplikacije Zoom so lahko trajale največ 40 minut, saj se ta potem izklopi, mi pa smo porabili vsaj 10 minut, da smo se sploh uspeli priklopiti. Tako podajanje snovi še zdaleč ni tako učinkovito kot je poučevanje v razredu. Najbolj prikrajšani pa so bili tisti, ki potrebujejo dodatno pomoč. Ostali so skoraj povsem brez nje. In kljub vsem pozivom dijakom, naj se zaradi naštetega izvajanje mature vsaj prilagodi, je bila matura povsem enaka kot prejšnja leta. Na moji poli je bil natisnjen datum 5. maj, čeprav smo ga pisali bistveno kasneje. Meni se to ne zdi pravično: mlade se vedno poziva, naj se čim bolj vključujemo v politiko. Ko pa smo res prosili za pomoč in razumevanje, pa se nas ni uslišalo."</em></p> </blockquote></p> 174705944 RTVSLO – Val 202 556 clean Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.<p>Pogoji za pripravo na maturo so bili letos izjemno odvisni od okoliščin, ki jih je imel dijak doma, številni so ostali brez dodatne pomoči in razlage</p><p><p>Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi <strong>Ana</strong>. Čeprav je zelo dobra dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo sodelovanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. Težave šolarjev in dijakov, predvsem tistih v zaključnih letnikih, so bile po njenem mnenju bistveno podcenjene.</p> <blockquote> <p><em>"Doma nimamo tiskalnika in nismo imeli dovolj računalnikov, da bi lahko  vsi normalno sledili pouku. Sama sem zato obveznosti, vključno s pisanji testov in nalog, opravljala prek telefona. Težava je tudi tiskanje, saj tudi če bi imeli tiskalnik, je to nepredstavljiva količina papirja in barve. Je sploh kdo pomislil na to? Starejši otroci v družinah smo morali prevzeti skrb za mlajše, za razlage, delanje nalog, tudi za gospodinjstvo. Čeprav sem skušala zahteve učiteljev izpolnjevati sproti, jih je bilo toliko, da sem bila v nenehnem zaostanku. Tudi zato se je zaključno ocenjevanje zavleklo v drugo polovico maja, nekateri so bili ocenjevani še po 20. maju, medtem ko je v običajnih letih ocenjevanje zaključeno do konca aprila in je ves preostali čas namenjen pripravam na maturo. Letos je bilo vse drugače in podajanje snovi prek spleta je nekaj povsem drugega kot v živo. Srečanja prek aplikacije Zoom so lahko trajale največ 40 minut, saj se ta potem izklopi, mi pa smo porabili vsaj 10 minut, da smo se sploh uspeli priklopiti. Tako podajanje snovi še zdaleč ni tako učinkovito kot je poučevanje v razredu. Najbolj prikrajšani pa so bili tisti, ki potrebujejo dodatno pomoč. Ostali so skoraj povsem brez nje. In kljub vsem pozivom dijakom, naj se zaradi naštetega izvajanje mature vsaj prilagodi, je bila matura povsem enaka kot prejšnja leta. Na moji poli je bil natisnjen datum 5. maj, čeprav smo ga pisali bistveno kasneje. Meni se to ne zdi pravično: mlade se vedno poziva, naj se čim bolj vključujemo v politiko. Ko pa smo res prosili za pomoč in razumevanje, pa se nas ni uslišalo."</em></p> </blockquote></p> Mon, 13 Jul 2020 08:45:00 +0000 Preslišani pozivi k prilagoditvi mature manjšajo tudi zaupanje mladih v politiko Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.<p> Je tveganje za okužbo na počitniških letovanjih večje kot tveganje, pred katero so otroci postavljeni, če ostajajo doma?</p><p><p>Počitniška letovanja so za številne otroke edina priložnost, da se v prijaznem razpoloženju in okolju sprostijo, da uveljavijo samostojnost in zanimanja. Ob pomoči strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, številni v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Stroga pravila ravnanja za preprečevanje pojava okužb zahtevajo številne prilagoditve in usklajevanja, nekateri organizatorji pa so v strahu, da ne bi zmogli zagotoviti ustrezne zdravniške oskrbe, letovanja odpovedali.</p> <p>V <a href="https://www.zdravilisce-debelirtic.si/">Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič</a> bodo poleti sprejeli približno 4000 otrok, od teh pa jih bo približno četrtina potovala ob pomoči sredstev donatorjev. Vodja <strong>Ana Žerjal</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Veseli smo, da so donatorji ravno letos prepoznali stiske otrok. Tako bomo prejeli še več donacij kot prejšnja leta. To je zelo pomembno, saj je za otroke mogoče to edini teden v letu, ki je vreden otroškega življenja."</em></p></blockquote> <h3>Počitnice v primeru največjih stisk pomenijo nujen odklop od vsakdanjika</h3> <p>Otroci se po besedah vodje zdravstvenega sektorja <strong>Brede Prunk Franetič</strong> vsako leto na letovanja tudi vračajo, sploh tisti "hujši" primeri. Zato je prav, da pristojne službe poskrbijo, da se vsaj nekaterim otrokom omogoči vrnitev, saj na letovanju v enem tednu ne morejo ustvariti čudeža. Že to, da odkrijejo in opozorijo domače okolje na posamezne primerke, je veliko. Pogosto pa je otroke zaradi slabih družinski razmer treba vrniti v drugo okolje.</p> <blockquote><p><em>"Po priporočilih bi moralo biti to letovanje tritedensko, kajti to je tisti čas, ki zaradi izpostavljenosti obmorski zdravilni klimi krepi organizem za boj proti zimskim virusom. Zato je za otroke letošnje letovanje toliko bolj pomembno, saj so to pomlad veliko časa preživeli med štirimi stenami in veliko manj v naravi. Potrebujejo ga za krepitev organizma v zdravilnem okolju z gibalnim programom in učinki morske vode."</em></p></blockquote> <h3>Letovanje kot sprostitev, krepitev zdravja in izpoved težav</h3> <p>Na Debeli rtič prihajajo otroci s kroničnimi dihalnimi boleznimi, pa tudi otroci, ki živijo v razmerah, ki so vse prej kot zdrave (revščina, slabi odnosi, stiske, nasilje, podhranjenost, zanemarjenost ali spolno nadlegovanje). Ta letovanja pa za te otroke lahko pomenijo tudi izhod iz stiske.</p> <blockquote><p><em>"To druženje, socializacija je bistvenega pomena. Vsako leto se čudimo, kako se otroci, ko pridejo v to novo okolje, sprostijo in hitro odprejo. In to neznanemu človeku. Že tukaj lahko veliko naredimo zanje. Pravočasno ukrepamo in če je še čas, rešimo marsikatero otroštvo." –</em> Breda Prunk Franetič</p></blockquote></p> 174704639 RTVSLO – Val 202 581 clean Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.<p> Je tveganje za okužbo na počitniških letovanjih večje kot tveganje, pred katero so otroci postavljeni, če ostajajo doma?</p><p><p>Počitniška letovanja so za številne otroke edina priložnost, da se v prijaznem razpoloženju in okolju sprostijo, da uveljavijo samostojnost in zanimanja. Ob pomoči strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, številni v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Stroga pravila ravnanja za preprečevanje pojava okužb zahtevajo številne prilagoditve in usklajevanja, nekateri organizatorji pa so v strahu, da ne bi zmogli zagotoviti ustrezne zdravniške oskrbe, letovanja odpovedali.</p> <p>V <a href="https://www.zdravilisce-debelirtic.si/">Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič</a> bodo poleti sprejeli približno 4000 otrok, od teh pa jih bo približno četrtina potovala ob pomoči sredstev donatorjev. Vodja <strong>Ana Žerjal</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Veseli smo, da so donatorji ravno letos prepoznali stiske otrok. Tako bomo prejeli še več donacij kot prejšnja leta. To je zelo pomembno, saj je za otroke mogoče to edini teden v letu, ki je vreden otroškega življenja."</em></p></blockquote> <h3>Počitnice v primeru največjih stisk pomenijo nujen odklop od vsakdanjika</h3> <p>Otroci se po besedah vodje zdravstvenega sektorja <strong>Brede Prunk Franetič</strong> vsako leto na letovanja tudi vračajo, sploh tisti "hujši" primeri. Zato je prav, da pristojne službe poskrbijo, da se vsaj nekaterim otrokom omogoči vrnitev, saj na letovanju v enem tednu ne morejo ustvariti čudeža. Že to, da odkrijejo in opozorijo domače okolje na posamezne primerke, je veliko. Pogosto pa je otroke zaradi slabih družinski razmer treba vrniti v drugo okolje.</p> <blockquote><p><em>"Po priporočilih bi moralo biti to letovanje tritedensko, kajti to je tisti čas, ki zaradi izpostavljenosti obmorski zdravilni klimi krepi organizem za boj proti zimskim virusom. Zato je za otroke letošnje letovanje toliko bolj pomembno, saj so to pomlad veliko časa preživeli med štirimi stenami in veliko manj v naravi. Potrebujejo ga za krepitev organizma v zdravilnem okolju z gibalnim programom in učinki morske vode."</em></p></blockquote> <h3>Letovanje kot sprostitev, krepitev zdravja in izpoved težav</h3> <p>Na Debeli rtič prihajajo otroci s kroničnimi dihalnimi boleznimi, pa tudi otroci, ki živijo v razmerah, ki so vse prej kot zdrave (revščina, slabi odnosi, stiske, nasilje, podhranjenost, zanemarjenost ali spolno nadlegovanje). Ta letovanja pa za te otroke lahko pomenijo tudi izhod iz stiske.</p> <blockquote><p><em>"To druženje, socializacija je bistvenega pomena. Vsako leto se čudimo, kako se otroci, ko pridejo v to novo okolje, sprostijo in hitro odprejo. In to neznanemu človeku. Že tukaj lahko veliko naredimo zanje. Pravočasno ukrepamo in če je še čas, rešimo marsikatero otroštvo." –</em> Breda Prunk Franetič</p></blockquote></p> Mon, 06 Jul 2020 08:45:00 +0000 Botrstvo: Počitniška letovanja Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati … <p>Internet je prekinjal sredi ocenjevanj in izpitov, ker je od ocen odvisna prihodnost štipendije, je bil sin v stresu, ti pa kot starš gledaš otroka, ki je priden in si zasluži boljšo prihodnost, a mu ne moreš pomagati</p><p><p>Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami. Vse to je bil vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v preteklih mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju prihodnjega šolskega leta morali bolj upoštevati …</p> <h3><strong>Solze, jok in preklinjanje, ki ga v hiši nikoli do zdaj ni bilo</strong></h3> <p><span>Prva sogovornica prihaja iz devetčlanske družine s petimi otroki, štirje so študenti, eden pa je srednješolec. Živijo na hriboviti kmetiji, mož na njej tudi dela, a zaradi terena dejavnost ni donosna, na njej samo pridelujejo hrano zase. Ona hodi v službo, a ima veliko zdravstvenih težav, zato zdaj dela samo za polovični delovni čas. Ker so se v času strogih ukrepov in zaprtja študentskih domov na kmetijo vrnili otroci, ki so se od tam tudi šolali na daljavo, so naleteli na več težav. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Najprej sem pomislila na internetno povezavo. To je pri nas večni problem. Že telefoni nam ne delujejo, ker je signal slab. Računalnikov nismo imeli, zato so se delili po urah, kdaj, kje in v katerem prostoru ga bo kdo lahko uporabljal, saj v vseh prostorih ni interneta. Otroci so tarnali in se jezili, kaj zdaj. Eden se je dogovoril s privatnim študentskim domom, da se je lahko vrnil tja." </span></em></p></blockquote> <p><span>Drugi so se vozili do deset kilometrov oddaljene sestre, kjer so lahko tiskali gradivo za študij, so pa zbrali denar za boljši modem, a zaradi geografske lege, ki ne omogoča dobre internetne povezave, tudi to ni prineslo bistvenih izboljšav v šolanju na daljavo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Največji problem je nastal, ko je sin pisal test na daljavo, pa je med pisanjem prenehala delovati internetna povezava. Še večje težave so imeli študenti, ki so na daljavo pisali kolokvije in če jim je med pisanjem zmanjkalo povezave, se niso mogli več priključiti na sistem in je bilo preverjanja za njih konec."</span></em></p></blockquote> <p><span>Sogovornica razlaga, da je bilo veliko solz, joka, stresa in tudi preklinjanja, saj so štipendije otrok odvisne od njihovih ocen, če pa izgubijo štipendijo, ne bodo mogli več študirati. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Težko je, če otroku ne moreš omogočiti študija, pa vidiš, da si zasluži in da je to njegova želja. Bilo je težko."</span></em></p></blockquote> <h3><strong>Med učenci, ki so se šolali na daljavo, je bilo veliko takih, ki težav niso imeli, tisti, ki pa so se z njimi spopadali, pa so bili spregledani </strong></h3> <p><span>Druga sogovornica je mama šestih otrok, po spletu okoliščin pa so kar trije maturantje. Ko so se iz študentskih in dijaških domov marca vrnili domov, je bil problem že prostorski, saj nimajo svojih sob. Na vasi, kjer živijo, pa je tudi internetni signal šibek. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na začetku je bilo grozno. Vsakdo ima neki svoj ritem, a ga tukaj nismo mogli vzpostaviti. Vse šole niso delale enako, eni so delali vse prek videoklicev, drugi so pisali seminarske. Kar nekaj časa smo potrebovali, da se je vse vzpostavilo. Smo tudi zamujali in nič ni šlo gladko."</span></em></p></blockquote> <p><span>Največja težava glede šolanja pred epidemijo in med njo je bila za hčer, ki ima učne težave. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ima odločbo, saj ima disleksijo in diskalkulijo, zato je tudi živela v dijaškem domu, da se ni vozila, saj imamo do šole eno uro. V dijaškem domu je bila njena vzgojiteljica profesorica matematike, ki je pri njej največji manko, zato je veliko sodelovala z njo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Sogovornica razlaga, da platforme, prek katerih so med šolanjem na daljavo poučevali učitelji, niso bile usklajene že znotraj ene šole, zato je bila zmešnjava še večja. Neenaki pogoji so po njenem mnenju dovolj močan argument, da mature letos, vsaj v taki obliki, ne bi smelo biti. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Vsi se zavedajo, da je v tem času izpadlo znanja. V šoli bi pridobili drugačno znanje. Nekateri so vseeno imeli doma inštruktorje, nekomu iz mesta je bilo veliko lažje kot pri nas, sploh ko nismo smeli prehajati med občinami. Pri nas ni bilo mogoče kupiti papirja za tiskanje. Osnovnih stvari. Kje boš natisnil gradivo? Otroci težko berejo z zaslona. Nismo imeli teh možnosti, ker smo tako mali kraj, ko pa si šel čez mejo, je bila tam policija."</span></em></p></blockquote> <p>Nihče ne ve, kaj bo jeseni, napoveduje pa se kombinacija šolanja in študija na daljavo ter pouka v šoli, zato je treba nujno urediti pogoje za nemoteno učenje in izobraževanje tudi za tiste, ki prihajajo iz revnejših družin.</p> <blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali otrokom in mladostnikom pri premagovanju vseh težav, ki jih je prineslo pravkar končano šolsko leto. Znova se je sicer pokazalo, da so razumevanje učiteljev, medčloveška pomoč in delo humanitarnih organizacij izjemno dragoceni. A če se bo šolanje na daljavo v prihodnjem letu še obdržalo, ne sme več sloneti na upanju, da se bo kje našel kdo, ki bo pomagal. Rešitve morajo biti sistemske in pisane z mislijo na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo in sami do nje najtežje pridejo. Med njimi so tudi otroci iz Botrstva. Ta hip jih na svojega botra, ki bi jim mesečno pomagal s 30 evri, čaka več kot 200. Več informacij je zapisanih na <a href="http://www.boter.si" target="_blank" rel="noopener noreferrer">www.boter.si</a>.</p> </blockquote></p> 174703274 RTVSLO – Val 202 581 clean Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati … <p>Internet je prekinjal sredi ocenjevanj in izpitov, ker je od ocen odvisna prihodnost štipendije, je bil sin v stresu, ti pa kot starš gledaš otroka, ki je priden in si zasluži boljšo prihodnost, a mu ne moreš pomagati</p><p><p>Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami. Vse to je bil vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v preteklih mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju prihodnjega šolskega leta morali bolj upoštevati …</p> <h3><strong>Solze, jok in preklinjanje, ki ga v hiši nikoli do zdaj ni bilo</strong></h3> <p><span>Prva sogovornica prihaja iz devetčlanske družine s petimi otroki, štirje so študenti, eden pa je srednješolec. Živijo na hriboviti kmetiji, mož na njej tudi dela, a zaradi terena dejavnost ni donosna, na njej samo pridelujejo hrano zase. Ona hodi v službo, a ima veliko zdravstvenih težav, zato zdaj dela samo za polovični delovni čas. Ker so se v času strogih ukrepov in zaprtja študentskih domov na kmetijo vrnili otroci, ki so se od tam tudi šolali na daljavo, so naleteli na več težav. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Najprej sem pomislila na internetno povezavo. To je pri nas večni problem. Že telefoni nam ne delujejo, ker je signal slab. Računalnikov nismo imeli, zato so se delili po urah, kdaj, kje in v katerem prostoru ga bo kdo lahko uporabljal, saj v vseh prostorih ni interneta. Otroci so tarnali in se jezili, kaj zdaj. Eden se je dogovoril s privatnim študentskim domom, da se je lahko vrnil tja." </span></em></p></blockquote> <p><span>Drugi so se vozili do deset kilometrov oddaljene sestre, kjer so lahko tiskali gradivo za študij, so pa zbrali denar za boljši modem, a zaradi geografske lege, ki ne omogoča dobre internetne povezave, tudi to ni prineslo bistvenih izboljšav v šolanju na daljavo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Največji problem je nastal, ko je sin pisal test na daljavo, pa je med pisanjem prenehala delovati internetna povezava. Še večje težave so imeli študenti, ki so na daljavo pisali kolokvije in če jim je med pisanjem zmanjkalo povezave, se niso mogli več priključiti na sistem in je bilo preverjanja za njih konec."</span></em></p></blockquote> <p><span>Sogovornica razlaga, da je bilo veliko solz, joka, stresa in tudi preklinjanja, saj so štipendije otrok odvisne od njihovih ocen, če pa izgubijo štipendijo, ne bodo mogli več študirati. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Težko je, če otroku ne moreš omogočiti študija, pa vidiš, da si zasluži in da je to njegova želja. Bilo je težko."</span></em></p></blockquote> <h3><strong>Med učenci, ki so se šolali na daljavo, je bilo veliko takih, ki težav niso imeli, tisti, ki pa so se z njimi spopadali, pa so bili spregledani </strong></h3> <p><span>Druga sogovornica je mama šestih otrok, po spletu okoliščin pa so kar trije maturantje. Ko so se iz študentskih in dijaških domov marca vrnili domov, je bil problem že prostorski, saj nimajo svojih sob. Na vasi, kjer živijo, pa je tudi internetni signal šibek. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na začetku je bilo grozno. Vsakdo ima neki svoj ritem, a ga tukaj nismo mogli vzpostaviti. Vse šole niso delale enako, eni so delali vse prek videoklicev, drugi so pisali seminarske. Kar nekaj časa smo potrebovali, da se je vse vzpostavilo. Smo tudi zamujali in nič ni šlo gladko."</span></em></p></blockquote> <p><span>Največja težava glede šolanja pred epidemijo in med njo je bila za hčer, ki ima učne težave. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ima odločbo, saj ima disleksijo in diskalkulijo, zato je tudi živela v dijaškem domu, da se ni vozila, saj imamo do šole eno uro. V dijaškem domu je bila njena vzgojiteljica profesorica matematike, ki je pri njej največji manko, zato je veliko sodelovala z njo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Sogovornica razlaga, da platforme, prek katerih so med šolanjem na daljavo poučevali učitelji, niso bile usklajene že znotraj ene šole, zato je bila zmešnjava še večja. Neenaki pogoji so po njenem mnenju dovolj močan argument, da mature letos, vsaj v taki obliki, ne bi smelo biti. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Vsi se zavedajo, da je v tem času izpadlo znanja. V šoli bi pridobili drugačno znanje. Nekateri so vseeno imeli doma inštruktorje, nekomu iz mesta je bilo veliko lažje kot pri nas, sploh ko nismo smeli prehajati med občinami. Pri nas ni bilo mogoče kupiti papirja za tiskanje. Osnovnih stvari. Kje boš natisnil gradivo? Otroci težko berejo z zaslona. Nismo imeli teh možnosti, ker smo tako mali kraj, ko pa si šel čez mejo, je bila tam policija."</span></em></p></blockquote> <p>Nihče ne ve, kaj bo jeseni, napoveduje pa se kombinacija šolanja in študija na daljavo ter pouka v šoli, zato je treba nujno urediti pogoje za nemoteno učenje in izobraževanje tudi za tiste, ki prihajajo iz revnejših družin.</p> <blockquote> <p>Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali otrokom in mladostnikom pri premagovanju vseh težav, ki jih je prineslo pravkar končano šolsko leto. Znova se je sicer pokazalo, da so razumevanje učiteljev, medčloveška pomoč in delo humanitarnih organizacij izjemno dragoceni. A če se bo šolanje na daljavo v prihodnjem letu še obdržalo, ne sme več sloneti na upanju, da se bo kje našel kdo, ki bo pomagal. Rešitve morajo biti sistemske in pisane z mislijo na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo in sami do nje najtežje pridejo. Med njimi so tudi otroci iz Botrstva. Ta hip jih na svojega botra, ki bi jim mesečno pomagal s 30 evri, čaka več kot 200. Več informacij je zapisanih na <a href="http://www.boter.si" target="_blank" rel="noopener noreferrer">www.boter.si</a>.</p> </blockquote></p> Mon, 29 Jun 2020 08:45:00 +0000 Preden ocenijo uspešnost takega šolanja, naj samo en dan preživijo v naši koži Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.<p>S sinom, ki se težko giblje in skoraj ne vidi, sva vsak dan za šolo porabila vsaj 14 ur, ki jih je moral pred zaslonom presedeti v vozičku, hči me je potrebovala zaradi hude disleksije, bili smo brez računalnikov in tisk</p><p><p>Sogovornica, ki sama živi s štirimi otroki in ima hude zdravstvene težave, je čez noč morala prevzeti breme šolanja za mlajša otroka. Sedmošolec, ki sicer v osnovni šoli ob pomoči spremljevalke dobi vso potrebno pomoč, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. Hči s hudo disleksijo in diskalkulijo je od doma opravljala obveznosti za drugi letnik gimnazije. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 14 ur, pravi mama, ki je dolgo prosila šolo, naj ima več razumevanja za okoliščine, v katerih se otroka šolata.</p> <blockquote> <p><em>"Sin težko piše, zato moram namesto njega pisati jaz. Vsa navodila bi morali natisniti v bistveno večji pisavi, a nismo imeli tiskalnika. Dokler so bile občinske meje odprte, smo lahko zanj prosili znance, a se jih je v petek, ko smo liste dobili, nabralo tudi več kot 60. Vsakega je bilo treba obrezati, nalepiti v zvezek, opraviti zadano nalogo, sinu razložiti novo snov, se naučiti.  Ko so se meje zaprle, smo bili še brez tega. Zatikalo se je tudi na spletu. Včasih je prišel na vrsto za učiteljičino pomoč šele ob 21.00, ko bi moral že v posteljo. Do razlage v spletni učilnici nismo mogli, ker je sošolec zanalašč zablokiral dostop. Težko je bilo, ker smo hkrati poslušali očitke, da  se nočemo niti potruditi, da bi se sin vključil v videopovezavo."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Brez računalnikov, tiskalnika, strokovne pomoči – a z enakimi zahtevami kot pri tistih, ki to imajo</strong></h3> <blockquote> <p><em><strong>"</strong>Tudi hči, ki sicer dobi veliko dragocene pomoči v šoli in v dijaškem domu, je bila v zadnjih mesecih povsem odvisna od moje pomoči. Nenehno ji je treba brati, ker zaradi disleksije ne zmore sama, nenehno nadzirati opravljanje nalog, ker ji diskalkulija onemogoča tudi pisanje števil. Od jutra do večera sem bila razpeta med njima. A tudi noč nama ne prinese počitka, vsaj na dve uri  ga moram tudi obračati v postelji, da ne pride do preležanin."</em></p> </blockquote> <p>Ob šoku, ki ga je prinesel nov način poučevanja za vse, so pozabili na otroke, ki jim starši doma ne morejo nadomestiti vsega, kar jim lahko omogoči šola, opozarja sogovornica: <em>"Nam bi že tiskalnik ogromno pomenil, ker bi lažje delali sproti. A žal ne morem kupiti ne tiskalnika ne barvnih kartuš, ki bi jih potrebovali, saj zaradi slabovidnosti in disleksije barve zelo veliko pomenijo in bi nujno potrebovali barvni tiskalnik. Mi pa že zdaj živimo ob pomoči humanitarnih organizacij, ker sem sama morala službo pustiti, ko se je rodil sin, ki potrebuje nenehno pomoč."</em></p> <h3><strong>Če bo šolanje znova na daljavo, potrebujejo povsem drugačno organizacijo</strong></h3> <p>Nekoliko lažje je bilo, ko so dobili dodatne računalnike in sta otroka lahko dobila pomoč na daljavo prostovoljnih inštruktorjev iz ZPM Ljubljana Moste - Polje.<br /> Šolsko leto je zdaj za oba uspešno končano in mama ne želi niti razmišljati, da bi jeseni na tak način morali začeti znova. Tudi zato, ker poletje v tej družini nikakor ni čas počitka.</p> <p><em>"Poletja mi nimamo. Julija postorimo doma stvari, s katerimi smo odlašali, avgusta sina čakajo terapije, vsak dan dve uri. Vse samoplačniško, vse leto varčujemo za to. Počitnic mi že lep čas nimamo,"</em> sklene samohranilka s štirimi otroki.</p> <h3><strong>Šola na daljavo povzroča razlike in obstoječe še poglablja</strong></h3> <p>Družin, ki jim je šolanje na daljavo prineslo popolnoma nove težave, je veliko. Samo v  ZPM Ljubljana Moste - Polje so podarili več kot 700 računalnikov, brezplačne inštrukcije je ponujalo več kot 60 prostovoljcev, a nemalo družin vsej pomoči navkljub ni zmoglo pomagati otrokom pri sledenju zahtev. Ne gre le za otroke iz socialnega dna, ki so ostali brez najosnovnejšega oz. za otroke iz družin, ki so v minulih mesecih izgubile eksistenco. Šolanje na ta način je zelo prizadelo  tudi otroke, ki jim starši iz kakršnih koli razlogov niso mogli pomagati, otroke, ki tudi sicer potrebujejo veliko specialno-pedagoške pomoči, otroke s težavami v duševnem zdravju in take, ki živijo v izredno nespodbudnem družinskem okolju.</p> <p>Preložitev bremena šolanja na starše je velikanska sprememba, ki bi jo pred morebitnim nadaljevanjem v jeseni morali temeljito premisliti. In prilagoditi tako, da poglabljanja razlik med otroki, ki so jih prinesli zadnji trije meseci, ne bomo razširili v trajno prakso z nepopravljivimi posledicami za najranljivejše.</p></p> 174701945 RTVSLO – Val 202 603 clean Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.<p>S sinom, ki se težko giblje in skoraj ne vidi, sva vsak dan za šolo porabila vsaj 14 ur, ki jih je moral pred zaslonom presedeti v vozičku, hči me je potrebovala zaradi hude disleksije, bili smo brez računalnikov in tisk</p><p><p>Sogovornica, ki sama živi s štirimi otroki in ima hude zdravstvene težave, je čez noč morala prevzeti breme šolanja za mlajša otroka. Sedmošolec, ki sicer v osnovni šoli ob pomoči spremljevalke dobi vso potrebno pomoč, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. Hči s hudo disleksijo in diskalkulijo je od doma opravljala obveznosti za drugi letnik gimnazije. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 14 ur, pravi mama, ki je dolgo prosila šolo, naj ima več razumevanja za okoliščine, v katerih se otroka šolata.</p> <blockquote> <p><em>"Sin težko piše, zato moram namesto njega pisati jaz. Vsa navodila bi morali natisniti v bistveno večji pisavi, a nismo imeli tiskalnika. Dokler so bile občinske meje odprte, smo lahko zanj prosili znance, a se jih je v petek, ko smo liste dobili, nabralo tudi več kot 60. Vsakega je bilo treba obrezati, nalepiti v zvezek, opraviti zadano nalogo, sinu razložiti novo snov, se naučiti.  Ko so se meje zaprle, smo bili še brez tega. Zatikalo se je tudi na spletu. Včasih je prišel na vrsto za učiteljičino pomoč šele ob 21.00, ko bi moral že v posteljo. Do razlage v spletni učilnici nismo mogli, ker je sošolec zanalašč zablokiral dostop. Težko je bilo, ker smo hkrati poslušali očitke, da  se nočemo niti potruditi, da bi se sin vključil v videopovezavo."</em></p> </blockquote> <h3><strong>Brez računalnikov, tiskalnika, strokovne pomoči – a z enakimi zahtevami kot pri tistih, ki to imajo</strong></h3> <blockquote> <p><em><strong>"</strong>Tudi hči, ki sicer dobi veliko dragocene pomoči v šoli in v dijaškem domu, je bila v zadnjih mesecih povsem odvisna od moje pomoči. Nenehno ji je treba brati, ker zaradi disleksije ne zmore sama, nenehno nadzirati opravljanje nalog, ker ji diskalkulija onemogoča tudi pisanje števil. Od jutra do večera sem bila razpeta med njima. A tudi noč nama ne prinese počitka, vsaj na dve uri  ga moram tudi obračati v postelji, da ne pride do preležanin."</em></p> </blockquote> <p>Ob šoku, ki ga je prinesel nov način poučevanja za vse, so pozabili na otroke, ki jim starši doma ne morejo nadomestiti vsega, kar jim lahko omogoči šola, opozarja sogovornica: <em>"Nam bi že tiskalnik ogromno pomenil, ker bi lažje delali sproti. A žal ne morem kupiti ne tiskalnika ne barvnih kartuš, ki bi jih potrebovali, saj zaradi slabovidnosti in disleksije barve zelo veliko pomenijo in bi nujno potrebovali barvni tiskalnik. Mi pa že zdaj živimo ob pomoči humanitarnih organizacij, ker sem sama morala službo pustiti, ko se je rodil sin, ki potrebuje nenehno pomoč."</em></p> <h3><strong>Če bo šolanje znova na daljavo, potrebujejo povsem drugačno organizacijo</strong></h3> <p>Nekoliko lažje je bilo, ko so dobili dodatne računalnike in sta otroka lahko dobila pomoč na daljavo prostovoljnih inštruktorjev iz ZPM Ljubljana Moste - Polje.<br /> Šolsko leto je zdaj za oba uspešno končano in mama ne želi niti razmišljati, da bi jeseni na tak način morali začeti znova. Tudi zato, ker poletje v tej družini nikakor ni čas počitka.</p> <p><em>"Poletja mi nimamo. Julija postorimo doma stvari, s katerimi smo odlašali, avgusta sina čakajo terapije, vsak dan dve uri. Vse samoplačniško, vse leto varčujemo za to. Počitnic mi že lep čas nimamo,"</em> sklene samohranilka s štirimi otroki.</p> <h3><strong>Šola na daljavo povzroča razlike in obstoječe še poglablja</strong></h3> <p>Družin, ki jim je šolanje na daljavo prineslo popolnoma nove težave, je veliko. Samo v  ZPM Ljubljana Moste - Polje so podarili več kot 700 računalnikov, brezplačne inštrukcije je ponujalo več kot 60 prostovoljcev, a nemalo družin vsej pomoči navkljub ni zmoglo pomagati otrokom pri sledenju zahtev. Ne gre le za otroke iz socialnega dna, ki so ostali brez najosnovnejšega oz. za otroke iz družin, ki so v minulih mesecih izgubile eksistenco. Šolanje na ta način je zelo prizadelo  tudi otroke, ki jim starši iz kakršnih koli razlogov niso mogli pomagati, otroke, ki tudi sicer potrebujejo veliko specialno-pedagoške pomoči, otroke s težavami v duševnem zdravju in take, ki živijo v izredno nespodbudnem družinskem okolju.</p> <p>Preložitev bremena šolanja na starše je velikanska sprememba, ki bi jo pred morebitnim nadaljevanjem v jeseni morali temeljito premisliti. In prilagoditi tako, da poglabljanja razlik med otroki, ki so jih prinesli zadnji trije meseci, ne bomo razširili v trajno prakso z nepopravljivimi posledicami za najranljivejše.</p></p> Mon, 22 Jun 2020 08:45:00 +0000 Za nas je bilo šolanje na daljavo grozljiva izkušnja Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.<p>Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne dejavnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami</p><p><p><span>Otroci, ki so se rodili v 80. letih, so imeli gibalno učinkovitost še na Gaussovi krivulji. Tisti, ki pa so se rodili v drugi polovici 80. in do sredine 90. let ter so hodili v šolo že v samostojni Sloveniji, pri njih se je vse skupaj zelo premaknilo, nastala je pozitivna porazdelitev. Povečal se je delež tistih, ki so nizko gibalno učinkoviti. </span><span>Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se tako kažejo tudi v razvoju otrok. </span></p> <blockquote><p><span>&#8220;<em>Ali se starši zavedajo, kako pomembno je gibanje za otroka in ga spodbujajo pri tem, ali pa se jim to ne zdi pomembno in se s tem ne ukvarjajo in jim je čisto fino, da na kavču igrajo playstation.</em>&#8221; – <strong>Gregor Starc</strong>, Fakulteta za šport</span></p></blockquote> <p><span>Otrok staršev, ki si ne morejo privoščiti, da bi ga poslali v šolo v naravi ali vpisali na obšolske dejavnosti, izgublja možnosti gibalnega razvoja. Tudi ko odraste, zelo verjetno ne bo športno aktiven. Zelo verjetno bo bolj pasiven kot drugi. Mogoče bo imel zaradi tega povišano telesno maso ali druge zdravstvene težave. Že s tega vidika je deprivilegiran. Z drugega vidika, ki je včasih še pomembnejši, s socialnega vidika, bo pa takšen otrok še bolj izključen. Vsi otroci se bodo imeli o čem pogovarjati, ko bodo prišli domov iz šole v naravi. Ta otrok bo lahko povedal le, kaj je delal, ko je bil doma. Tudi letošnji primer je zelo netipičen.</span></p> <blockquote><p><span>&#8220;<em>Pričakujem, da bomo dobili dva scenarija. Otroci, ki so bili že prej zelo dejavni, bodo zdaj čez počitnice še dejavnejši, drugi del populacije, ki pa že prej ni bil dejaven, bo še bolj nedejaven in tukaj se bo verjetno razlika med otroki dejavno povečala.</em>&#8220;</span></p></blockquote> <p><span>Slovenski izobraževalni sistem je z vidika vključevanja športne vzgoje in dejavnosti dober. Zaradi tega so razlike med otroki veliko manjše, kot bi bile sicer. Če bi v Sloveniji imeli sistem, kot ga imajo druge države in veliko privatnih šol, potem bi bile razlike med otroki ogromne. Lahko bi govorili o dveh vzporednih svetovih.</span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174700387 RTVSLO – Val 202 504 clean Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.<p>Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne dejavnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami</p><p><p><span>Otroci, ki so se rodili v 80. letih, so imeli gibalno učinkovitost še na Gaussovi krivulji. Tisti, ki pa so se rodili v drugi polovici 80. in do sredine 90. let ter so hodili v šolo že v samostojni Sloveniji, pri njih se je vse skupaj zelo premaknilo, nastala je pozitivna porazdelitev. Povečal se je delež tistih, ki so nizko gibalno učinkoviti. </span><span>Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se tako kažejo tudi v razvoju otrok. </span></p> <blockquote><p><span>&#8220;<em>Ali se starši zavedajo, kako pomembno je gibanje za otroka in ga spodbujajo pri tem, ali pa se jim to ne zdi pomembno in se s tem ne ukvarjajo in jim je čisto fino, da na kavču igrajo playstation.</em>&#8221; – <strong>Gregor Starc</strong>, Fakulteta za šport</span></p></blockquote> <p><span>Otrok staršev, ki si ne morejo privoščiti, da bi ga poslali v šolo v naravi ali vpisali na obšolske dejavnosti, izgublja možnosti gibalnega razvoja. Tudi ko odraste, zelo verjetno ne bo športno aktiven. Zelo verjetno bo bolj pasiven kot drugi. Mogoče bo imel zaradi tega povišano telesno maso ali druge zdravstvene težave. Že s tega vidika je deprivilegiran. Z drugega vidika, ki je včasih še pomembnejši, s socialnega vidika, bo pa takšen otrok še bolj izključen. Vsi otroci se bodo imeli o čem pogovarjati, ko bodo prišli domov iz šole v naravi. Ta otrok bo lahko povedal le, kaj je delal, ko je bil doma. Tudi letošnji primer je zelo netipičen.</span></p> <blockquote><p><span>&#8220;<em>Pričakujem, da bomo dobili dva scenarija. Otroci, ki so bili že prej zelo dejavni, bodo zdaj čez počitnice še dejavnejši, drugi del populacije, ki pa že prej ni bil dejaven, bo še bolj nedejaven in tukaj se bo verjetno razlika med otroki dejavno povečala.</em>&#8220;</span></p></blockquote> <p><span>Slovenski izobraževalni sistem je z vidika vključevanja športne vzgoje in dejavnosti dober. Zaradi tega so razlike med otroki veliko manjše, kot bi bile sicer. Če bi v Sloveniji imeli sistem, kot ga imajo druge države in veliko privatnih šol, potem bi bile razlike med otroki ogromne. Lahko bi govorili o dveh vzporednih svetovih.</span></p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 15 Jun 2020 08:45:00 +0000 Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se odražajo tudi na razvoju otrok Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh. <p>Obravnava otrok šele po poskusu samomora je prepozna in znak, da je za takim otrokom več let, ko mu nihče ni pomagal, tak otrok pa družbo dolgoročno stane desetkrat več</p><p><p>Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje, in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč.</p> <p><span>Da v prihodnosti kot družba ne bi plačevali strahovite cene danes spregledanih otrok, se kot možna rešitev ponuja vzpostavitev ministrstva, specializiranega za revščino otrok. Obstaja že na Novi Zelandiji, kjer se je obneslo kot dobra praksa. Slovenska praksa je drugačna, že dve leti ne uresničujemo niti že sprejetega Nacionalnega programa duševnega zdravja, o</span><span>troci na strokovno pomoč čakajo mesece, opozarja dr. <strong>Marija Anderluh</strong>, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Takšno čakanje na pomoč je za otrokov razvoj izjemno dolga doba. Tudi pred epidemijo so bile službe, ki se ukvarjajo s pomočjo otrokom, premalo dostopne. Otroci so čakali na klinično pomoč po tri mesece, na pedopsihiatra tudi pol leta."</span></em></p></blockquote> <p>Pomemben oblikovalec otrokovega razvoja je izobrazba. Šola bi lahko z razvijanjem avtentičnih odnosov, časom za vzgojo in z iskrenim zanimanjem za otroke in njihove stiske postala varna mreža tudi za najranljivejše med njimi. Pomembno je zavedanje, da tega vsem otrokom ne omogoča niti lasten dom. Na to morda kaže tudi povečano število poskusov samomora ali samomorilnih misli med mladostniki.</p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da imamo veliko dobrih rešitev, ki potrebujejo uresničitev in politične odločitve. Ne si zatiskati oči pred tem delom naše družbe, pomembno jih je videti, premisliti in sprejeti odločitve. To ni sramota, sramota je tega ne videti."</span></em></p></blockquote> <p>Zato zdaj, ko učiteljem za blaženje novonastalih neenakosti in stisk ni ostalo veliko časa, nikakor ni čas za brezglavo lovljenje zadostnega števila ocen, je prepričana dr. Marija Anderluh.</p> <blockquote><p>Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim <strong>SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov</strong>. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> 174698801 RTVSLO – Val 202 737 clean Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh. <p>Obravnava otrok šele po poskusu samomora je prepozna in znak, da je za takim otrokom več let, ko mu nihče ni pomagal, tak otrok pa družbo dolgoročno stane desetkrat več</p><p><p>Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje, in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč.</p> <p><span>Da v prihodnosti kot družba ne bi plačevali strahovite cene danes spregledanih otrok, se kot možna rešitev ponuja vzpostavitev ministrstva, specializiranega za revščino otrok. Obstaja že na Novi Zelandiji, kjer se je obneslo kot dobra praksa. Slovenska praksa je drugačna, že dve leti ne uresničujemo niti že sprejetega Nacionalnega programa duševnega zdravja, o</span><span>troci na strokovno pomoč čakajo mesece, opozarja dr. <strong>Marija Anderluh</strong>, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Takšno čakanje na pomoč je za otrokov razvoj izjemno dolga doba. Tudi pred epidemijo so bile službe, ki se ukvarjajo s pomočjo otrokom, premalo dostopne. Otroci so čakali na klinično pomoč po tri mesece, na pedopsihiatra tudi pol leta."</span></em></p></blockquote> <p>Pomemben oblikovalec otrokovega razvoja je izobrazba. Šola bi lahko z razvijanjem avtentičnih odnosov, časom za vzgojo in z iskrenim zanimanjem za otroke in njihove stiske postala varna mreža tudi za najranljivejše med njimi. Pomembno je zavedanje, da tega vsem otrokom ne omogoča niti lasten dom. Na to morda kaže tudi povečano število poskusov samomora ali samomorilnih misli med mladostniki.</p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da imamo veliko dobrih rešitev, ki potrebujejo uresničitev in politične odločitve. Ne si zatiskati oči pred tem delom naše družbe, pomembno jih je videti, premisliti in sprejeti odločitve. To ni sramota, sramota je tega ne videti."</span></em></p></blockquote> <p>Zato zdaj, ko učiteljem za blaženje novonastalih neenakosti in stisk ni ostalo veliko časa, nikakor ni čas za brezglavo lovljenje zadostnega števila ocen, je prepričana dr. Marija Anderluh.</p> <blockquote><p>Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim <strong>SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov</strong>. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> Mon, 08 Jun 2020 08:45:00 +0000 Val posledic otroških in mladostniških stisk iz časa epidemije šele prihaja Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.<p>Deset tednov je na družinah, ki so že pred epidemijo bolezni težko živele, pustilo še drugačne posledice </p><p><p>Uraden konec epidemije za vse tiste, ki so izgubili zaposlitev, zaslužek, prihodnost, ki jih čakajo položnice, krediti in velikanska negotovost, ne pomeni pomembnega olajšanja, prej nasprotno – s koncem epidemije se sprošča tudi moratorij na izvršbe, upniki bodo imeli manj potrpljenja in več vzvodov za izterjavo dolga, marsikoga čakajo nepoplačani krediti. Dva meseca in pol pa sta na družinah, ki so že v obdobju pred koronavirusom težko živele, pustila še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste Polje.</p> <blockquote><p><span><em>"Velika razlika je, če otrok hodi v šolo in ima subvencionirano malico, nekateri tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Zdaj pa je vse to padlo na breme staršev in so morali zagotoviti toliko obrokov vsakodnevno za svojo družino. Velika stiska je, če ne moreš iti v trgovino in kupiti, kar bi si želel."</em> – <strong>Monika Erjavec Bizjak</strong></span></p></blockquote> <p>Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi <strong>Monika Erjavec Bizjak</strong>, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo po telefonu vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za spoprijemanje z različnimi stiskami.</p> <blockquote><p><em><span>"V tem obdobju je bilo število uporabnikov od dvakrat do trikrat večje kot lani. To kaže na to, da je bilo veliko družin, ki niso zmogle kupiti hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebuješ za življenje. Sram je bil zelo prisoten, ta krivda, da saj nam še ne gre tako slabo, bomo že nekako, ampak ko imaš enkrat ob sebi otroke, takrat si ne moreš dovoliti, da bo že nekako. Moraš poskrbeti za njih, moraš zagotoviti hrano, da jim lahko s čim postrežeš."</span></em></p></blockquote> <p>Šola na daljavo je nekaterim pomenila oporo, rutino, znak normalnosti, morda celo olajšanje, ker niso doživljali ustrahovanj sovrstnikov ali pritiska nenehnih ocenjevanj, drugim je bila ob spopadanju z vsemi težavami le še ena od tistih, ki jim jemlje voljo do življenja. Največja teža ukrepov pa je sedla na ramena tistih otrok, ki so imeli resnejše psihične ali učne težave že prej. Z vrnitvijo v šole bodo učitelji dobili veliko vlogo pri tem, kako bodo otroci predelali dobo korone. S posledicami, ki šele pridejo, pa se bodo najmočneje spopadali centri za socialno delo in nevladne organizacije. Te kljub svoji izjemno pomembni vlogi sploh v kriznih časih tudi same čutijo grožnje za lastno eksistenco, številni pa se bojijo tudi, da bo donatorskih sredstev občutno manj.</p> <blockquote><p><em><span>"Ključno je, kaj se bo zgodilo v nadaljnjem obdobju. Dva meseca in pol ni dolga doba, če se bodo zdaj ljudje ustrezno odzvali, ko se bodo otroci začeli vračati. Če se bodo našli ljudje, ki bodo znali z otroki, ki so doživeli ta manko, tudi to predelati, se z njimi pogovarjati, ovrednotiti zadeve, potem ne bo hudih posledic. Če pa bodo spet spregledani, pa je to lahko dolgoročni problem."</span></em></p></blockquote> <p>Monika Erjavec Bizjak dodaja, da morajo v nevladnih organizacijah, ki skrbijo za pomoč ljudem v stiski, ostati pozitivni in verjeti, da se bodo stvari odvijale v pravo smer, saj delajo z ljudmi, ki so obupali in ne vidijo rešitve: <em>"Če bomo obupali tudi mi, kako jim bomo potem lahko pomagali? Mi moramo biti tisti, ki dajemo moč ljudem, ker k nam pridejo po pomoč."</em></p> <blockquote><p>Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim <strong>SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov</strong>. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> 174697136 RTVSLO – Val 202 786 clean Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.<p>Deset tednov je na družinah, ki so že pred epidemijo bolezni težko živele, pustilo še drugačne posledice </p><p><p>Uraden konec epidemije za vse tiste, ki so izgubili zaposlitev, zaslužek, prihodnost, ki jih čakajo položnice, krediti in velikanska negotovost, ne pomeni pomembnega olajšanja, prej nasprotno – s koncem epidemije se sprošča tudi moratorij na izvršbe, upniki bodo imeli manj potrpljenja in več vzvodov za izterjavo dolga, marsikoga čakajo nepoplačani krediti. Dva meseca in pol pa sta na družinah, ki so že v obdobju pred koronavirusom težko živele, pustila še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste Polje.</p> <blockquote><p><span><em>"Velika razlika je, če otrok hodi v šolo in ima subvencionirano malico, nekateri tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Zdaj pa je vse to padlo na breme staršev in so morali zagotoviti toliko obrokov vsakodnevno za svojo družino. Velika stiska je, če ne moreš iti v trgovino in kupiti, kar bi si želel."</em> – <strong>Monika Erjavec Bizjak</strong></span></p></blockquote> <p>Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi <strong>Monika Erjavec Bizjak</strong>, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo po telefonu vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za spoprijemanje z različnimi stiskami.</p> <blockquote><p><em><span>"V tem obdobju je bilo število uporabnikov od dvakrat do trikrat večje kot lani. To kaže na to, da je bilo veliko družin, ki niso zmogle kupiti hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebuješ za življenje. Sram je bil zelo prisoten, ta krivda, da saj nam še ne gre tako slabo, bomo že nekako, ampak ko imaš enkrat ob sebi otroke, takrat si ne moreš dovoliti, da bo že nekako. Moraš poskrbeti za njih, moraš zagotoviti hrano, da jim lahko s čim postrežeš."</span></em></p></blockquote> <p>Šola na daljavo je nekaterim pomenila oporo, rutino, znak normalnosti, morda celo olajšanje, ker niso doživljali ustrahovanj sovrstnikov ali pritiska nenehnih ocenjevanj, drugim je bila ob spopadanju z vsemi težavami le še ena od tistih, ki jim jemlje voljo do življenja. Največja teža ukrepov pa je sedla na ramena tistih otrok, ki so imeli resnejše psihične ali učne težave že prej. Z vrnitvijo v šole bodo učitelji dobili veliko vlogo pri tem, kako bodo otroci predelali dobo korone. S posledicami, ki šele pridejo, pa se bodo najmočneje spopadali centri za socialno delo in nevladne organizacije. Te kljub svoji izjemno pomembni vlogi sploh v kriznih časih tudi same čutijo grožnje za lastno eksistenco, številni pa se bojijo tudi, da bo donatorskih sredstev občutno manj.</p> <blockquote><p><em><span>"Ključno je, kaj se bo zgodilo v nadaljnjem obdobju. Dva meseca in pol ni dolga doba, če se bodo zdaj ljudje ustrezno odzvali, ko se bodo otroci začeli vračati. Če se bodo našli ljudje, ki bodo znali z otroki, ki so doživeli ta manko, tudi to predelati, se z njimi pogovarjati, ovrednotiti zadeve, potem ne bo hudih posledic. Če pa bodo spet spregledani, pa je to lahko dolgoročni problem."</span></em></p></blockquote> <p>Monika Erjavec Bizjak dodaja, da morajo v nevladnih organizacijah, ki skrbijo za pomoč ljudem v stiski, ostati pozitivni in verjeti, da se bodo stvari odvijale v pravo smer, saj delajo z ljudmi, ki so obupali in ne vidijo rešitve: <em>"Če bomo obupali tudi mi, kako jim bomo potem lahko pomagali? Mi moramo biti tisti, ki dajemo moč ljudem, ker k nam pridejo po pomoč."</em></p> <blockquote><p>Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim <strong>SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov</strong>. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.</p></blockquote> <div> <h6><span>Podatki za <abbr title="univerzalni plačilni nalog">UPN</abbr></span></h6> </div></p> Mon, 01 Jun 2020 08:45:00 +0000 Konec epidemije prinaša veliko negotovosti Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji. <p>Za devetošolci je devet tednov šolanja ali poskusov šolanja na domu ter čas, ko so brez ustrezne pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo</p><p><p>Otrokom in mladostnikom pomoč pri učenju ponujajo tudi različne organizacije, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po Sloveniji. V ljubljanskih Fužinah deluje center Cona Fužine, ki s še dvema sorodnima dnevnima centroma za otroke in mladostnike s težavami v odraščanju skrbi za otroke in mladostnike med desetim in devetindvajsetim letom, a v praksi zatočišče, podporo, spodbudo in pomoč pri njih dobivajo tudi mlajši, ki živijo v razmerah, v katerih vsega naštetega nimajo. Cona Fužine je bila med epidemijo zaprta, pomoč je ponujala le po spletu, a v okrnjenem in omejenem obsegu.</p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Prvih štirinajst dni, tri tedne, mogoče celo ves mesec, smo se borili z osnovami. Zagotoviti prehrano, pomagati priti do elektronske opreme in drugih stvari. Da je bilo poskrbljeno za osnovno preživetje.&#8221;</em> – <strong>Metka Čermelj</strong>, Cona Fužine</span></p></blockquote> <p>Skušali so pomagati prek vseh razpoložljivih virov, od Facebooka, elektronskih sporočil, aplikacij Skype in Zoom vse do Instagrama v želji, da bi izpeljali prostočasne dejavnosti, a njihovi uporabniki po njih niso imeli želje, saj so se ves čas ukvarjali z delom za šolo, Čermeljeva pravi, da je bilo zmede ogromno, spraševali so se, koliko je prav, da naredijo, in kaj se bo zgodilo, če šolarji ne bodo naredili vseh zahtevanih stvari:<em>&#8220;Ko sem z otrokom delala prek Facebooka, sva se eno uro učila risati štirikotnik s šestilom, a v eni uri je bilo efektivnih pet minut. Otrok je od mene odšel razočaran, razočarana sem bila jaz.&#8221; </em>Meni, da je bilo skrbi za šolo preveč in bi se morali bolj posvečati temu, da bi otroke spraševali, kako so, kako se počutijo in kako zmorejo.</p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Vsi smo se morali navaditi, kako je biti 24 ur na dan s svojimi družinskimi člani. Kjer so stvari nefunkcionalne, tam se tega ne da navaditi.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p><span><em>&#8220;Ko sem navezala stik z učiteljico, svetovalno delavko in povedala konkretno, zakaj otrok ni ničesar napisal, takrat je razumevanje vedno bilo. Ampak to so otroci, ki imajo zagovornika. V veliko primerih, s katerimi se ukvarjamo mi, starši ne morejo biti njihovi zagovorniki,&#8221;</em> pojasnjuje Metka Čermelj, ki pravi, da bodo razlike med otroki po obdobju šolanja na daljavo ogromne, tudi pri opravljanju mature, saj so bile njihove možnosti za pripravljanje neprimerljive. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Pri mladostnikih je en dan, en teden ali en konec tedna dovolj. Ne znam si predstavljati, kaj vse so doživeli. Niso se pripravljeni zelo veliko pogovarjati o tem. Iz tega lahko izidemo kot travmatizirana družba in najbolj me je strah, ali bomo znali odgovoriti na travme. Pomemben del življenja otrok je šel mimo, pa jih nihče ne vpraša, kako so ga preživeli.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p></p> 174695410 RTVSLO – Val 202 721 clean Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji. <p>Za devetošolci je devet tednov šolanja ali poskusov šolanja na domu ter čas, ko so brez ustrezne pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo</p><p><p>Otrokom in mladostnikom pomoč pri učenju ponujajo tudi različne organizacije, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po Sloveniji. V ljubljanskih Fužinah deluje center Cona Fužine, ki s še dvema sorodnima dnevnima centroma za otroke in mladostnike s težavami v odraščanju skrbi za otroke in mladostnike med desetim in devetindvajsetim letom, a v praksi zatočišče, podporo, spodbudo in pomoč pri njih dobivajo tudi mlajši, ki živijo v razmerah, v katerih vsega naštetega nimajo. Cona Fužine je bila med epidemijo zaprta, pomoč je ponujala le po spletu, a v okrnjenem in omejenem obsegu.</p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Prvih štirinajst dni, tri tedne, mogoče celo ves mesec, smo se borili z osnovami. Zagotoviti prehrano, pomagati priti do elektronske opreme in drugih stvari. Da je bilo poskrbljeno za osnovno preživetje.&#8221;</em> – <strong>Metka Čermelj</strong>, Cona Fužine</span></p></blockquote> <p>Skušali so pomagati prek vseh razpoložljivih virov, od Facebooka, elektronskih sporočil, aplikacij Skype in Zoom vse do Instagrama v želji, da bi izpeljali prostočasne dejavnosti, a njihovi uporabniki po njih niso imeli želje, saj so se ves čas ukvarjali z delom za šolo, Čermeljeva pravi, da je bilo zmede ogromno, spraševali so se, koliko je prav, da naredijo, in kaj se bo zgodilo, če šolarji ne bodo naredili vseh zahtevanih stvari:<em>&#8220;Ko sem z otrokom delala prek Facebooka, sva se eno uro učila risati štirikotnik s šestilom, a v eni uri je bilo efektivnih pet minut. Otrok je od mene odšel razočaran, razočarana sem bila jaz.&#8221; </em>Meni, da je bilo skrbi za šolo preveč in bi se morali bolj posvečati temu, da bi otroke spraševali, kako so, kako se počutijo in kako zmorejo.</p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Vsi smo se morali navaditi, kako je biti 24 ur na dan s svojimi družinskimi člani. Kjer so stvari nefunkcionalne, tam se tega ne da navaditi.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p><span><em>&#8220;Ko sem navezala stik z učiteljico, svetovalno delavko in povedala konkretno, zakaj otrok ni ničesar napisal, takrat je razumevanje vedno bilo. Ampak to so otroci, ki imajo zagovornika. V veliko primerih, s katerimi se ukvarjamo mi, starši ne morejo biti njihovi zagovorniki,&#8221;</em> pojasnjuje Metka Čermelj, ki pravi, da bodo razlike med otroki po obdobju šolanja na daljavo ogromne, tudi pri opravljanju mature, saj so bile njihove možnosti za pripravljanje neprimerljive. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Pri mladostnikih je en dan, en teden ali en konec tedna dovolj. Ne znam si predstavljati, kaj vse so doživeli. Niso se pripravljeni zelo veliko pogovarjati o tem. Iz tega lahko izidemo kot travmatizirana družba in najbolj me je strah, ali bomo znali odgovoriti na travme. Pomemben del življenja otrok je šel mimo, pa jih nihče ne vpraša, kako so ga preživeli.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p></p> Mon, 25 May 2020 08:45:00 +0000 Metka Čermelj, Cona Fužine Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.<p>Nihče ne ve, kaj vse se je dogajalo v teh tednih doma, koliko otrok je živelo v nespodbudnih družinskih razmerah, v strahu. Znova se je izkazalo, kako so predvsem družinske razmere ključne za uspešnost šolanja na daljavo</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ko smo izvedeli, da je oči zbolel, smo se obremenjevali in razmišljali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Če bo preživel. Vse razmišljaš. Čeprav nekdo misli, da kot mlad človek ne veš, kaj je pritisk, kaj je stres, jaz mislim, da ni tako. Vseeno to vpliva, to imaš v glavi, ne moreš se normalno sprostiti in posvetiti svojemu cilju.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Naš sogovornik, zdaj že polnoletni dijak, je zagotovo med tistimi, katerih domače razmere res močno vplivajo na uspešnost in motivacijo za opravljanje šolskih obveznosti. Ko ne dela honorarno, je namreč na voljo staršem.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Pri očetu je bolezen že toliko napredovala, da je izgubil veliko telesne mase, zato težko hodi. Je tudi astmatik in če dobi napad, je težava, ker so mu odstranili polovico pljuč. On ne more pomagati mami, ona ne more pomagati njemu, zato skrbim za oba. Mami ima hrbtenico v slabem stanju in je že skoraj invalidka. Poskušamo, da vseeno čim več uporablja invalidski voziček.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Toda pred dobrima dvema mesecema se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, dober mesec je preživela v bolnišnici, domov je prišla z zahtevno diagnozo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Ugotovili so, da ima raka na pljučih in bezgavkah. Težava je, ker je to razširjeno po celih pljučnih bezgavkah, bolezen je hitro napredovala. Začela je dobivati biološko kemoterapijo in se borimo. Prva dva tedna sta bila stresna, saj so bile to hude bolečine, to je tako zdravilo, ko človek ni pri zavesti, zato potrebuje štiriindvajseturno oskrbo. Si zraven nje in jo tolažiš, si psihična in fizična opora.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tako v manjšem blokovskem stanovanju komaj polnoleten edinorojeni skrbi za preživetje in zdravstveno oskrbo dveh zelo bolnih staršev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kuham največ v družini, sem naučen že iz otroštva. Opravljam hišna opravila. Res mi ni težko tega početi. Čistim, kuham, peljem ju k zdravniku, ko sem delal, sem pomagal še pri plačilu položnic in nabavi hrane. Fizično sem navajen delati, ko pa gresta spat, sem v sobi in razmišljam, kaj bo jutri, kaj pa če se zgodi, da kateri od staršev umre, kaj bo potem. To vseeno navleče neke posledice zate in bolj ko razmišljaš o tem, slabše je. Ne morem pa ne razmišljati o tem, ker te vseeno skrbi. Skušaš se zamotiti z drugimi stvarmi, greš na kakšen sprehod. Obenem se še šolam in res ni lahko.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Šolarji in dijaki brez računalniške opreme za dostop do izobraževanja na daljavo</strong></h3> <p>Tako kot naš sogovornik številni šolarji in dijaki niso imeli ne računalniške opreme ne znanja, kako z njo delati, ko so jo dobili. Težavo sta predstavljala dostop do interneta in tiskanje učnih listov, nekaterim učencem je obupno manjkala pomoč pri razumevanju snovi, delanju nalog, ostali so brez specialnopedagoške pomoči, ki jim jo zagotavljajo sicer že skoraj zloglasne odločbe. Za številne, predvsem molčeče, nevidne najstnike, ki o stiskah težko govorijo, nikoli ne bomo vedeli, skozi kakšen pekel so šli. Prostovoljci opozarjajo na družine, ki so ostale brez osnovne hrane, brez vseh sredstev za preživljanje, na družine, ki živijo v vlažnih, plesnivih in tako premajhnih stanovanjih, da lahko mladostniki spijo le pod kuhinjsko mizo. Številni bodo znova – kot se je to zgodilo že v prejšnji krizi – prevzeli nase strašansko breme preživetja svoje družine.</p> <p>Med tistimi, ki je v času triletnega poklicnega izobraževanja, je tudi naš sogovornik. Več okoliščin je sovpadlo, da tretjega letnika lani ni zmogel končati, z očetovo invalidsko upokojitvijo se je zmanjšal tudi družinski dohodek:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Nikoli nismo živeli v razkošju, vedno smo živeli skromno. Smo iz delovne družine, mami je delala v več službah hkrati. Ni nam težko delati. Tudi sam sem delal, ko sem se šolal, delal sem po šestnajst, osemnajst ur na dan. To je bila neka konstanta. Z minimalno pokojnino se ne da preživeti v teh standardih. Delati sem začel že v prvem letniku, takrat so bila to poletna dela in delo med vikendi. Zares pa sem prek študentskega servisa začel delati proti koncu drugega letnika. Do zdaj sem vseskozi delal, razen zdaj zaradi epidemije koronavirusa.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Šolanje je lani dal na stran, da je lahko delal in preživljal družino</strong></h3> <p>Šola je bila kolateralna žrtev, lani tretjega letnika ni izdelal in s tem šolanja ni končal, a bil je trdno odločen, da bo letos opravil manjkajoče predmete in zaključne izpite. Z zaprtjem šole je postal računalnik izjemno pomemben. A računalnika ni imel.</p> <blockquote><p><em>&#8220;To je bilo zame nekaj najhujšega. Imaš željo nekaj narediti, a preprosto ne moreš. Potem sem dobil računalnik, za kar sem še danes presenečen. In to ni bil rabljen računalnik, ampak nov računalnik iz humanitarne organizacije. Zdaj se veselim, začel sem delati. Neka nova izkušnja.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Vsi pa niso imeli take sreče, marsikdo si računalnika ne more kupiti, pa tudi podarjenega ni lahko kar uporabljati. Družine imajo po več otrok, ki bi ga potrebovali hkrati, in veliko staršev nima niti najmanjših osnov računalniške pismenosti, s katero bi lahko pomagali svojim otrokom.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Največji problem je, da se zelo veliko pričakuje od nekoga. Od tebe pričakujejo, da delaš računalniške predstavitve in podobne stvari. Ampak od kod? Ti pa se ne moreš prerekati z njimi, ker marsikateri učitelj tega ne razume. Vsi mislijo, da učenci imajo te veščine, a jaz nisem edini, veliko je takih otrok oziroma najstnikov s še veliko hujšim položajem doma, pa se tega sploh ne zavedamo.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Dijaki brez izrednega kriznega dodatka</strong></h3> <p>Sam bi letos moral opravljati le izpite, a kljub temu posebej opozarja na tiste dijake triletnih programov, v katerem se je šolal tudi sam, ki prvo polovico letošnjega šolskega leta zaradi obvezne prakse pri delodajalcu sploh niso bili v šoli:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Nekateri so bili zdaj pol leta na praksi in nimajo niti ocen. Preprosto si ne znam predstavljati njihovega položaja in do neke mere je zelo nepošteno, kako so se odločili. Enostavno so nas spregledali. Nekdo ima takšen položaj, kot ga imam jaz, nekdo ima še hujši položaj. Kaj pa potem? Pa mu nihče ne pomaga, nobene pomoči ni.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Čeprav tako tragičnih zgodb, kot je njegova, k sreči ni veliko, je dejstvo, da je med stenami domov skritih še veliko drugačnih stisk, nikoli izpovedanih tragedij, udarcev, zlorab in pomanjkanj. Sogovornik je prepričan, da so te že tako ali tako spregledane in da je v izobraževanju bistveno premalo zanimanja za to, kaj se mladostnikom dogaja, kakšno pomoč bi potrebovali, zakaj jim v šoli ne gre. V času, ko je celoten svet na glavo obrnila še korona, pa bi morali stiske otrok in mladih nasploh bistveno bolj upoštevati, je prepričan sogovornik.</p> <h3><strong>Sam ne more spremeniti nič </strong></h3> <blockquote><p><em>&#8220;Samo jaz ne morem spremeniti ničesar. A če bi nas skupaj stopilo več in bi delili svoje težave, bi se dalo kaj spremeniti. Kaj se nam dogaja, je nepošteno. Da so pozabili na dijake. Mislim, da na mlajših svet stoji in ne zaslužimo si tega, da so nas spregledali, ker smo pridni, delovni, se trudimo, nismo težavni.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Na problem razslojenosti šolarjev in dijakov, ki ga je sistem šolanja na daljavo le še močneje poglobil, na diskriminatornost in problem neenakih možnosti, na pomanjkljivo pomoč otrokom z učnimi in drugimi težavami, pristojno ministrstvo za šolstvo nekatere <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/04/botrstvo-210/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">humanitarne organizacije</a> in učitelji opozarjajo že od začetka koronakrize. A pristojni so se odločili, da bodo matura in tudi zaključni izpiti potekali skoraj povsem brez sprememb.</p> <p>Dijaku iz zgodbe lahko pomagate tudi z nakazilom na TRR s spodnjimi podatki:</p> <blockquote><p>Prejemnik: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje<br /> Proletarska 1<br /> 1000 Ljubljana<br /> IBAN SI56 3300 0000 1303 865, odprt pri Addiko banki<br /> Sklic: SI00 701<br /> Koda namena: CHAR<br /> Namen: Pomoč dijaku iz oddaje na Val 202</p></blockquote></p> 174693755 RTVSLO – Val 202 587 clean Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.<p>Nihče ne ve, kaj vse se je dogajalo v teh tednih doma, koliko otrok je živelo v nespodbudnih družinskih razmerah, v strahu. Znova se je izkazalo, kako so predvsem družinske razmere ključne za uspešnost šolanja na daljavo</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ko smo izvedeli, da je oči zbolel, smo se obremenjevali in razmišljali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Če bo preživel. Vse razmišljaš. Čeprav nekdo misli, da kot mlad človek ne veš, kaj je pritisk, kaj je stres, jaz mislim, da ni tako. Vseeno to vpliva, to imaš v glavi, ne moreš se normalno sprostiti in posvetiti svojemu cilju.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Naš sogovornik, zdaj že polnoletni dijak, je zagotovo med tistimi, katerih domače razmere res močno vplivajo na uspešnost in motivacijo za opravljanje šolskih obveznosti. Ko ne dela honorarno, je namreč na voljo staršem.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Pri očetu je bolezen že toliko napredovala, da je izgubil veliko telesne mase, zato težko hodi. Je tudi astmatik in če dobi napad, je težava, ker so mu odstranili polovico pljuč. On ne more pomagati mami, ona ne more pomagati njemu, zato skrbim za oba. Mami ima hrbtenico v slabem stanju in je že skoraj invalidka. Poskušamo, da vseeno čim več uporablja invalidski voziček.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Toda pred dobrima dvema mesecema se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, dober mesec je preživela v bolnišnici, domov je prišla z zahtevno diagnozo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Ugotovili so, da ima raka na pljučih in bezgavkah. Težava je, ker je to razširjeno po celih pljučnih bezgavkah, bolezen je hitro napredovala. Začela je dobivati biološko kemoterapijo in se borimo. Prva dva tedna sta bila stresna, saj so bile to hude bolečine, to je tako zdravilo, ko človek ni pri zavesti, zato potrebuje štiriindvajseturno oskrbo. Si zraven nje in jo tolažiš, si psihična in fizična opora.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tako v manjšem blokovskem stanovanju komaj polnoleten edinorojeni skrbi za preživetje in zdravstveno oskrbo dveh zelo bolnih staršev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kuham največ v družini, sem naučen že iz otroštva. Opravljam hišna opravila. Res mi ni težko tega početi. Čistim, kuham, peljem ju k zdravniku, ko sem delal, sem pomagal še pri plačilu položnic in nabavi hrane. Fizično sem navajen delati, ko pa gresta spat, sem v sobi in razmišljam, kaj bo jutri, kaj pa če se zgodi, da kateri od staršev umre, kaj bo potem. To vseeno navleče neke posledice zate in bolj ko razmišljaš o tem, slabše je. Ne morem pa ne razmišljati o tem, ker te vseeno skrbi. Skušaš se zamotiti z drugimi stvarmi, greš na kakšen sprehod. Obenem se še šolam in res ni lahko.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Šolarji in dijaki brez računalniške opreme za dostop do izobraževanja na daljavo</strong></h3> <p>Tako kot naš sogovornik številni šolarji in dijaki niso imeli ne računalniške opreme ne znanja, kako z njo delati, ko so jo dobili. Težavo sta predstavljala dostop do interneta in tiskanje učnih listov, nekaterim učencem je obupno manjkala pomoč pri razumevanju snovi, delanju nalog, ostali so brez specialnopedagoške pomoči, ki jim jo zagotavljajo sicer že skoraj zloglasne odločbe. Za številne, predvsem molčeče, nevidne najstnike, ki o stiskah težko govorijo, nikoli ne bomo vedeli, skozi kakšen pekel so šli. Prostovoljci opozarjajo na družine, ki so ostale brez osnovne hrane, brez vseh sredstev za preživljanje, na družine, ki živijo v vlažnih, plesnivih in tako premajhnih stanovanjih, da lahko mladostniki spijo le pod kuhinjsko mizo. Številni bodo znova – kot se je to zgodilo že v prejšnji krizi – prevzeli nase strašansko breme preživetja svoje družine.</p> <p>Med tistimi, ki je v času triletnega poklicnega izobraževanja, je tudi naš sogovornik. Več okoliščin je sovpadlo, da tretjega letnika lani ni zmogel končati, z očetovo invalidsko upokojitvijo se je zmanjšal tudi družinski dohodek:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Nikoli nismo živeli v razkošju, vedno smo živeli skromno. Smo iz delovne družine, mami je delala v več službah hkrati. Ni nam težko delati. Tudi sam sem delal, ko sem se šolal, delal sem po šestnajst, osemnajst ur na dan. To je bila neka konstanta. Z minimalno pokojnino se ne da preživeti v teh standardih. Delati sem začel že v prvem letniku, takrat so bila to poletna dela in delo med vikendi. Zares pa sem prek študentskega servisa začel delati proti koncu drugega letnika. Do zdaj sem vseskozi delal, razen zdaj zaradi epidemije koronavirusa.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Šolanje je lani dal na stran, da je lahko delal in preživljal družino</strong></h3> <p>Šola je bila kolateralna žrtev, lani tretjega letnika ni izdelal in s tem šolanja ni končal, a bil je trdno odločen, da bo letos opravil manjkajoče predmete in zaključne izpite. Z zaprtjem šole je postal računalnik izjemno pomemben. A računalnika ni imel.</p> <blockquote><p><em>&#8220;To je bilo zame nekaj najhujšega. Imaš željo nekaj narediti, a preprosto ne moreš. Potem sem dobil računalnik, za kar sem še danes presenečen. In to ni bil rabljen računalnik, ampak nov računalnik iz humanitarne organizacije. Zdaj se veselim, začel sem delati. Neka nova izkušnja.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Vsi pa niso imeli take sreče, marsikdo si računalnika ne more kupiti, pa tudi podarjenega ni lahko kar uporabljati. Družine imajo po več otrok, ki bi ga potrebovali hkrati, in veliko staršev nima niti najmanjših osnov računalniške pismenosti, s katero bi lahko pomagali svojim otrokom.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Največji problem je, da se zelo veliko pričakuje od nekoga. Od tebe pričakujejo, da delaš računalniške predstavitve in podobne stvari. Ampak od kod? Ti pa se ne moreš prerekati z njimi, ker marsikateri učitelj tega ne razume. Vsi mislijo, da učenci imajo te veščine, a jaz nisem edini, veliko je takih otrok oziroma najstnikov s še veliko hujšim položajem doma, pa se tega sploh ne zavedamo.&#8221;</em></p></blockquote> <h3><strong>Dijaki brez izrednega kriznega dodatka</strong></h3> <p>Sam bi letos moral opravljati le izpite, a kljub temu posebej opozarja na tiste dijake triletnih programov, v katerem se je šolal tudi sam, ki prvo polovico letošnjega šolskega leta zaradi obvezne prakse pri delodajalcu sploh niso bili v šoli:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Nekateri so bili zdaj pol leta na praksi in nimajo niti ocen. Preprosto si ne znam predstavljati njihovega položaja in do neke mere je zelo nepošteno, kako so se odločili. Enostavno so nas spregledali. Nekdo ima takšen položaj, kot ga imam jaz, nekdo ima še hujši položaj. Kaj pa potem? Pa mu nihče ne pomaga, nobene pomoči ni.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Čeprav tako tragičnih zgodb, kot je njegova, k sreči ni veliko, je dejstvo, da je med stenami domov skritih še veliko drugačnih stisk, nikoli izpovedanih tragedij, udarcev, zlorab in pomanjkanj. Sogovornik je prepričan, da so te že tako ali tako spregledane in da je v izobraževanju bistveno premalo zanimanja za to, kaj se mladostnikom dogaja, kakšno pomoč bi potrebovali, zakaj jim v šoli ne gre. V času, ko je celoten svet na glavo obrnila še korona, pa bi morali stiske otrok in mladih nasploh bistveno bolj upoštevati, je prepričan sogovornik.</p> <h3><strong>Sam ne more spremeniti nič </strong></h3> <blockquote><p><em>&#8220;Samo jaz ne morem spremeniti ničesar. A če bi nas skupaj stopilo več in bi delili svoje težave, bi se dalo kaj spremeniti. Kaj se nam dogaja, je nepošteno. Da so pozabili na dijake. Mislim, da na mlajših svet stoji in ne zaslužimo si tega, da so nas spregledali, ker smo pridni, delovni, se trudimo, nismo težavni.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Na problem razslojenosti šolarjev in dijakov, ki ga je sistem šolanja na daljavo le še močneje poglobil, na diskriminatornost in problem neenakih možnosti, na pomanjkljivo pomoč otrokom z učnimi in drugimi težavami, pristojno ministrstvo za šolstvo nekatere <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/04/botrstvo-210/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">humanitarne organizacije</a> in učitelji opozarjajo že od začetka koronakrize. A pristojni so se odločili, da bodo matura in tudi zaključni izpiti potekali skoraj povsem brez sprememb.</p> <p>Dijaku iz zgodbe lahko pomagate tudi z nakazilom na TRR s spodnjimi podatki:</p> <blockquote><p>Prejemnik: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje<br /> Proletarska 1<br /> 1000 Ljubljana<br /> IBAN SI56 3300 0000 1303 865, odprt pri Addiko banki<br /> Sklic: SI00 701<br /> Koda namena: CHAR<br /> Namen: Pomoč dijaku iz oddaje na Val 202</p></blockquote></p> Mon, 18 May 2020 08:45:00 +0000 Stiske otrok v času šolanja na daljavo Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji nudijo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi, ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Mnogim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj, ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov. Med številnimi prostovoljci, ki nudijo pomoč, so tudi prostovoljci, ki pomagajo otrokom iz VGC Skupna točka v Ljubljani. Jana Vidic se je pogovarjala z Estero Popovič, vodjo učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana. <p>Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji ponujajo mlajšim obiskovalcem, je tudi učna pomoč, ki te dni poteka ob pomoči različnih spletnih aplikacij</p><p><p>Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji ponujajo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Številnim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov.</p> <p>Učna pomoč te dni poteka na daljavo, a tako učitelji kot inštruktorji niso dobili nobenih natančnih navodil, kako naj poučevanje in pomoč potekata, učenci iz šol dobivajo zelo raznovrstne različice tega, kar naj bi nadomeščalo pouk. Težko je tudi, če otroci nimajo ustrezne računalniške opreme, če jo hkrati uporabljajo vsi otroci v družini, ali pa nimajo znosne spletne povezave. Takšne težave se v normalnih razmerah razrešijo ali vsaj omilijo, ko pouk poteka v šoli, saj so tam dostopni enaka oprema, enaka prehrana, ista učiteljica, na voljo je dodatna učna pomoč, vsem so na voljo knjige in pripomočki, ki jih nekateri doma nimajo.</p> <p><em><span>&#8220;Najbolj me skrbi za tiste, ki nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovarjali, in za takšne, za katere starši poročajo, da zelo veliko spijo. </span></em><span><em>Verjetno se bodo poznali tudi kakšni strahovi pred dotikanjem in objemanjem,&#8221;</em> svoje skrbi o stanju otrok v tem času in po tem, ko se bodo zopet vrnili med ljudi, pojasnjuje <strong>Estera Popovič</strong>, vodja učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana</span></p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Opažam, da je vsem že težko. Težko je inštruktorjem in učiteljem, težko je otrokom in staršem. Vsi smo že utrujeni od te tehnologije.&#8221;</em> – Estera Popovič </span></p></blockquote> <p><span><em>&#8220;Vseeno znamo držati skupaj. Tisti ljudje, ki so pripravljeni pomagati, so tukaj in so na voljo. Vesela sem, da so prostovoljci še vedno z nami, otrokom smo lahko pokazali, da smo še vedno tukaj, ne glede na to, kaj se bo zgodilo,&#8221;</em> še dodaja Popovičeva. </span></p> <p>In kaj so tiste stvari, ki se jih bomo po njenem mnenju iz koronakrize naučili?</p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Solidarnost, empatija in to, da znamo sodelovati.&#8221;</em></span></p></blockquote> <p>Hvala vsem, ki pomagate otrokom in mladostnikom pri premagovanju šolskih težav, in vsem, ki  na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski. Kljub sproščanju ukrepov se številne težave ne bodo zmanjševale, prav nasprotno. In pomoč med ljudmi je in bo ena najpomembnejših lekcij koronskih, še bolj pa postkoronskih časov. Hvala tudi vsem donatorjem, ki so darovali računalniško opremo.</p> <blockquote> <p>Tiste, ki bi želeli pomagati pri zagotavljanju botrovanja tistim otrokom iz Botrstva,  katerih botri tega plačila ne zmorejo več, pa spomnimo na možnost donacije 5 evrov s poslanim SMS-om z geslom BOTER5 na številko 1919.</p> </blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/11/Unapomonadaljavo4751334.mp3 RTVSLO – Val 202 613 clean Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji nudijo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi, ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Mnogim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj, ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov. Med številnimi prostovoljci, ki nudijo pomoč, so tudi prostovoljci, ki pomagajo otrokom iz VGC Skupna točka v Ljubljani. Jana Vidic se je pogovarjala z Estero Popovič, vodjo učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana. <p>Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji ponujajo mlajšim obiskovalcem, je tudi učna pomoč, ki te dni poteka ob pomoči različnih spletnih aplikacij</p><p><p>Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji ponujajo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Številnim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov.</p> <p>Učna pomoč te dni poteka na daljavo, a tako učitelji kot inštruktorji niso dobili nobenih natančnih navodil, kako naj poučevanje in pomoč potekata, učenci iz šol dobivajo zelo raznovrstne različice tega, kar naj bi nadomeščalo pouk. Težko je tudi, če otroci nimajo ustrezne računalniške opreme, če jo hkrati uporabljajo vsi otroci v družini, ali pa nimajo znosne spletne povezave. Takšne težave se v normalnih razmerah razrešijo ali vsaj omilijo, ko pouk poteka v šoli, saj so tam dostopni enaka oprema, enaka prehrana, ista učiteljica, na voljo je dodatna učna pomoč, vsem so na voljo knjige in pripomočki, ki jih nekateri doma nimajo.</p> <p><em><span>&#8220;Najbolj me skrbi za tiste, ki nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovarjali, in za takšne, za katere starši poročajo, da zelo veliko spijo. </span></em><span><em>Verjetno se bodo poznali tudi kakšni strahovi pred dotikanjem in objemanjem,&#8221;</em> svoje skrbi o stanju otrok v tem času in po tem, ko se bodo zopet vrnili med ljudi, pojasnjuje <strong>Estera Popovič</strong>, vodja učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana</span></p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Opažam, da je vsem že težko. Težko je inštruktorjem in učiteljem, težko je otrokom in staršem. Vsi smo že utrujeni od te tehnologije.&#8221;</em> – Estera Popovič </span></p></blockquote> <p><span><em>&#8220;Vseeno znamo držati skupaj. Tisti ljudje, ki so pripravljeni pomagati, so tukaj in so na voljo. Vesela sem, da so prostovoljci še vedno z nami, otrokom smo lahko pokazali, da smo še vedno tukaj, ne glede na to, kaj se bo zgodilo,&#8221;</em> še dodaja Popovičeva. </span></p> <p>In kaj so tiste stvari, ki se jih bomo po njenem mnenju iz koronakrize naučili?</p> <blockquote><p><span><em>&#8220;Solidarnost, empatija in to, da znamo sodelovati.&#8221;</em></span></p></blockquote> <p>Hvala vsem, ki pomagate otrokom in mladostnikom pri premagovanju šolskih težav, in vsem, ki  na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski. Kljub sproščanju ukrepov se številne težave ne bodo zmanjševale, prav nasprotno. In pomoč med ljudmi je in bo ena najpomembnejših lekcij koronskih, še bolj pa postkoronskih časov. Hvala tudi vsem donatorjem, ki so darovali računalniško opremo.</p> <blockquote> <p>Tiste, ki bi želeli pomagati pri zagotavljanju botrovanja tistim otrokom iz Botrstva,  katerih botri tega plačila ne zmorejo več, pa spomnimo na možnost donacije 5 evrov s poslanim SMS-om z geslom BOTER5 na številko 1919.</p> </blockquote></p> Mon, 11 May 2020 09:00:00 +0000 Učna pomoč na daljavo Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pri svojem delu z otroki in mladostniki že dalj časa opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah. V Sloveniji ogromno otrok in mladostnikov živi v premajhnih in neprimernih stanovanjih, nekateri nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč. Trenutna epidemija COVID-19 je stisko teh otrok in mladostnikov še poglobila.<p>V imenu otrok, ki živijo v slabih razmerah, brez ustrezne pomoči in primernega dostopa do spleta, predlagajo, naj se ocenjevanje v tem šolskem letu opusti</p><p><p><em>&#8220;Klici, ki jih dobivamo zadnje tedne, so pretresljivi. Ljudje so obupani, več je nasilja, pozna se, da so se otroci iz dijaških domov preselili nazaj domov, kjer ni prostora in miru za učenje. Vemo za mladostnike, ki spijo tudi pod kuhinjsko mizo, ker ni prostora za posteljo, vse več je agresije, vse več nasilja. Ljudem zmanjkuje tudi hrane, predvsem pa so obupani nad prihodnostjo, ker ne vedo, od česa bodo živeli. Zdaj je toliko bolj jasno, kako pomembno zatočišče so bili zanje šole in dijaški domovi, kjer so dobivali podporo in imeli možnost umika. Otrokom smo pomagali do računalnikov, pomagali so jim v šolah, pomoč so ponudili donatorji. A sama oprema žal še ni dovolj, če starši ne znajo pomagati pri uporabi ali jim ne znajo razložiti nove snovi, če nimajo časa in sposobnosti z njimi opravljati vse obveznosti. Stiske otrok in mladostnikov, ki lahko močno vplivajo na uspešnost in so bile že prej spregledane, so postale še bolj skrite in za uspešnost šolanja še bolj usodne. To so razmere, v katerih se otroci in mladostniki ne morejo niti približno normalno učiti, v takšnem okolju je doseganje učnih standardov tako rekoč nemogoče,&#8221;</em> pravi sekretarka ZPM Moste Polje <strong>Tanja Petek</strong>.</p> <h3><strong>Pozivi, osredotočeni na maturante, spregledani dijaki triletnih programov in stiske šolarjev</strong></h3> <p>Zdaj ko se vse bolj približujemo dokončni odločitvi o tem, kako bodo šolarji, dijaki in študentje končali to šolsko leto, je v javnosti vse več pozivov predvsem k temu, naj se matura izpelje drugače. Oglasili so se maturantje, tudi s <a href="https://www.peticija.online/preklic_mature_2020" target="_blank" rel="noopener noreferrer">peticijo,</a> ki jo je podpisalo že več kot 6200 ljudi, oglasili so se starši in nekateri strokovnjaki. Zelo odmevno je bilo <strong><a href="https://www.facebook.com/bojana.potocnik.33/posts/1643798489101605" target="_blank" rel="noopener noreferrer">osebno pismo učiteljice Bojane Potočnik</a></strong> na Facebooku, ki je opozorila ne neenakost v osnovnošolskih vrstah.</p> <p>Veliko manj pozornosti kot maturantom pa je posvečene tistim dijakom, ki bi morali z zaključnimi izpiti končati triletno šolanje. V zadnjem letniku imajo namreč tudi do 19 tednov oziroma do 900 ur praktičnega dela in tisti, ki so šolsko leto začeli s praktičnim usposabljanjem, so bili letos v šoli le nekaj tednov.</p> <h3><strong>Ocenjevanje zaradi ocenjevanja bo najbolj oškodovalo otroke, ki že sicer živijo v šolanju nenaklonjenim razmeram</strong></h3> <p>Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, so v Pozivu opozorili na najranljivejše otroke in mladostnike iz vseh stopenj šolanja, katerih težave so bile že prej pogosto prezrte, zdaj ko so skrite za stenami njihovih domov, pa so opazne še toliko manj.  Z nekaj argumenti, ki so jih pridobili iz praktičnih izkušenj, so  odločevalce pozvali k opustitvi ocenjevanja v tem šolskem letu (<a href="https://www.zpmmoste.net/2020/04/16/poziv-k-opustitvi-ocenjevanja-in-opravljanja-zakljucnih-izpitov-ter-splosne-in-poklicne-mature-v-solskem-letu-2019-2020/?fbclid=IwAR3dN2eZoYD7zQqBYAw1aLISRLdAsztTjzPw7tSaHah-Tn-NRVKfAWzLkEQ" target="_blank" rel="noopener noreferrer">poziv v celoti</a>).</p> <p>Vključenost v izobraževanje ima izjemen vpliv na socializacijo mladega človeka in mu omogoča izhod iz oklepa revščine in socialnih stisk. Enako velja za zaposlitev. Prehod po vertikali socialne mobilnosti je namreč za otroke in mladostnike, ki ne živijo v najbolj optimalnih okoliščinah za akademske aspiracije, ob pomoči izobraževalnih dosežkov eno najmočnejših orodij, ki jih lahko uporabijo skozi svoje življenje. Če bo obveljala zdajšnja direktiva, da je treba ocenjevati zaradi ocenjevanja samega, bodo najbolj oškodovani otroci, ki so že tudi sicer najbolj izpostavljeni neprimernim okoliščinam za šolanje. Na pomisleke, da je vpis na fakultete za maturante zato lahko bolj zapleten, pa odgovarjajo: <em>&#8220;Mednarodne mature ne bo in vsi, ki so program obiskovali, se bodo kljub temu vpisali na fakultete po vsem svetu, tudi na slovenske. Če bodo drugačen vpis brez mature zmogle izvesti največje svetovne univerze, jo bodo nedvomno tudi slovenske.&#8221;</em></p> <h3><strong>Kako zmorejo otroci brez pomoči staršev, sorodnikov, prostovoljcev ali plačanih inštruktorjev, kdo pomaga otokom tujcev?</strong></h3> <p>Tudi zato, ker bi ocenjevanje na vseh stopnjah bolj kot pravično oceno pomenilo tveganje za diskriminacijo šibkejših, je pobudo podpisal