News & Politics (C) RTVSLO 2026 Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/ https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2688377/logo.jpg Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 175227653 RTVSLO – Prvi 939 false Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227653 Mon, 08 Jun 2026 07:41:16 +0000 Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 175225901 RTVSLO – Prvi 1029 false Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225901 Mon, 01 Jun 2026 09:55:45 +0000 Ko posamezniki opazijo družbene probleme, ki jih sistem spregleda ali zanje nima ustreznih rešitev, je to lahko prvi korak k sistemskim spremembam. Kako zmanjšati družbeno izključenost določene skupine ljudi, tveganje, da bodo posamezniki podvrženi nasilju, kako olajšati prehod v šolo otrokom beguncem in kako slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim omogočiti sodelovanje v kulturnem življenju? Projekti družbenih inovatorjev nastajajo iz konkretnih potreb lokalnih skupnosti, njihov pomen pa prepoznava nagrada SozialMarie, ki je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije. Letos so jo podelili že dvaindvajsetič, med nagrajenci pa je tudi slovenski projekt Kino brez ovir. 175224046 RTVSLO – Prvi 1246 false Ko posamezniki opazijo družbene probleme, ki jih sistem spregleda ali zanje nima ustreznih rešitev, je to lahko prvi korak k sistemskim spremembam. Kako zmanjšati družbeno izključenost določene skupine ljudi, tveganje, da bodo posamezniki podvrženi nasilju, kako olajšati prehod v šolo otrokom beguncem in kako slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim omogočiti sodelovanje v kulturnem življenju? Projekti družbenih inovatorjev nastajajo iz konkretnih potreb lokalnih skupnosti, njihov pomen pa prepoznava nagrada SozialMarie, ki je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije. Letos so jo podelili že dvaindvajsetič, med nagrajenci pa je tudi slovenski projekt Kino brez ovir. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224046 Mon, 25 May 2026 07:54:52 +0000 Ciper, ki v tem polletju predseduje Svetu EU, je edina članica Evropske unije, katere del ozemlja je še vedno okupiran. Otok v vzhodnem Sredozemlju namreč ostaja razdeljen na turški in grški del vse od leta 1974, ko so severni del otoka zasedli turški vojaki. Čeprav že leta in leta trajajo poskusi, da bi prišlo do dogovora med obema stranema, pravega napredka ni. O tem in tudi o varnostnih grožnjah otoku zaradi vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu se je med obiskom Cipra pogovarjal tudi naš evropski dopisnik iz Bruslja Igor Jurič. 175222260 RTVSLO – Prvi 972 false Ciper, ki v tem polletju predseduje Svetu EU, je edina članica Evropske unije, katere del ozemlja je še vedno okupiran. Otok v vzhodnem Sredozemlju namreč ostaja razdeljen na turški in grški del vse od leta 1974, ko so severni del otoka zasedli turški vojaki. Čeprav že leta in leta trajajo poskusi, da bi prišlo do dogovora med obema stranema, pravega napredka ni. O tem in tudi o varnostnih grožnjah otoku zaradi vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu se je med obiskom Cipra pogovarjal tudi naš evropski dopisnik iz Bruslja Igor Jurič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222260 Mon, 18 May 2026 08:02:48 +0000 Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije. 175219799 RTVSLO – Prvi 1203 false Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219799 Mon, 11 May 2026 07:26:43 +0000 Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl. 175219099 RTVSLO – Prvi 1279 false Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219099 Tue, 05 May 2026 11:35:37 +0000 Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače? 175215504 RTVSLO – Prvi 983 false Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215504 Mon, 20 Apr 2026 08:23:24 +0000 Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten. 175213709 RTVSLO – Prvi 793 false Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213709 Mon, 13 Apr 2026 08:18:26 +0000 V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 175211529 RTVSLO – Prvi 1596 false V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211529 Fri, 03 Apr 2026 11:34:56 +0000 Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. 175210279 RTVSLO – Prvi 889 false Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210279 Mon, 30 Mar 2026 08:49:07 +0000 Politika širokega konsenza, socialni dogovor, visoki davki in visoke socialne pomoči, presežek v proračunu, hitro oboroževanje, stroga politika priseljevanja, vpoklic v vojsko tudi za dekleta, trdna podpora Ukrajini, ohranjanje lastne valute so značilnosti Danske, kjer gredo volivci v torek na predčasne volitve. V zadnjem letu je Evropa Danski stopila odločno v bran. Grenlandija, del danskega ozemlja, ni na prodaj, to sporočilo, namenjeno ameriškemu predsedniku, je obkrožilo svet. Danska ima živahen politični prostor, oblikovanje vladajoče koalicije nikdar ni enostavno, tokrat pa bi znalo biti še težje. 175208424 RTVSLO – Prvi 1037 false Politika širokega konsenza, socialni dogovor, visoki davki in visoke socialne pomoči, presežek v proračunu, hitro oboroževanje, stroga politika priseljevanja, vpoklic v vojsko tudi za dekleta, trdna podpora Ukrajini, ohranjanje lastne valute so značilnosti Danske, kjer gredo volivci v torek na predčasne volitve. V zadnjem letu je Evropa Danski stopila odločno v bran. Grenlandija, del danskega ozemlja, ni na prodaj, to sporočilo, namenjeno ameriškemu predsedniku, je obkrožilo svet. Danska ima živahen politični prostor, oblikovanje vladajoče koalicije nikdar ni enostavno, tokrat pa bi znalo biti še težje. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208424 Fri, 20 Mar 2026 11:58:33 +0000 Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke. 175206456 RTVSLO – Prvi 1135 false Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206456 Sun, 15 Mar 2026 22:20:43 +0000 Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji. 175204646 RTVSLO – Prvi 1210 false Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204646 Mon, 09 Mar 2026 09:02:42 +0000 New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji? 175202770 RTVSLO – Prvi 1041 false New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202770 Mon, 02 Mar 2026 09:24:24 +0000 Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 175200939 RTVSLO – Prvi 1193 false Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200939 Mon, 23 Feb 2026 08:29:09 +0000 Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji. 175199896 RTVSLO – Prvi 1208 false Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199896 Mon, 16 Feb 2026 08:44:40 +0000 Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več. 175196972 RTVSLO – Prvi 1048 false Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196972 Mon, 09 Feb 2026 08:26:22 +0000 Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše. 175195109 RTVSLO – Prvi 1104 false Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195109 Mon, 02 Feb 2026 08:56:52 +0000 Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna. 175193298 RTVSLO – Prvi 947 false Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193298 Mon, 26 Jan 2026 09:46:55 +0000 Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje. 175191418 RTVSLO – Prvi 956 false Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191418 Mon, 19 Jan 2026 08:27:51 +0000 Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. 175189652 RTVSLO – Prvi 1137 false Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189652 Mon, 12 Jan 2026 09:40:41 +0000 S starim letom se je iztekel dveletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po letih 1998 in 1999 drugi, odkar imamo samostojno državo. Ob tem je Slovenija tokrat Svetu predsedovala dvakrat, septembra 2024 in decembra 2025, in se tako od Varnostnega sveta poslovila s tempom brez popuščanja do konca in v soju žarometov. Hkrati je bil ta mandat časovno umeščen v prelomno, izjemno hitro spreminjajoče se politično-strateško okolje sodobnega sveta na eni strani ter oslabljen vpliv svetovne organizacije na drugi. Kakšna načela je Slovenija zagovarjala, kako uspešna je bila pri tem in kakšen vtis pušča za sabo, pa je zanimalo našega dopisnika iz Združenih držav. Andrej Stopar je decembra obiskal New York in v Palači narodov poiskal odgovore na omenjena vprašanja. 175187894 RTVSLO – Prvi 923 false S starim letom se je iztekel dveletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po letih 1998 in 1999 drugi, odkar imamo samostojno državo. Ob tem je Slovenija tokrat Svetu predsedovala dvakrat, septembra 2024 in decembra 2025, in se tako od Varnostnega sveta poslovila s tempom brez popuščanja do konca in v soju žarometov. Hkrati je bil ta mandat časovno umeščen v prelomno, izjemno hitro spreminjajoče se politično-strateško okolje sodobnega sveta na eni strani ter oslabljen vpliv svetovne organizacije na drugi. Kakšna načela je Slovenija zagovarjala, kako uspešna je bila pri tem in kakšen vtis pušča za sabo, pa je zanimalo našega dopisnika iz Združenih držav. Andrej Stopar je decembra obiskal New York in v Palači narodov poiskal odgovore na omenjena vprašanja. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187894 Mon, 05 Jan 2026 08:40:33 +0000 Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej. 175182521 RTVSLO – Prvi 782 false Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182521 Mon, 15 Dec 2025 09:35:52 +0000 Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja. 175180635 RTVSLO – Prvi 890 false Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180635 Mon, 08 Dec 2025 09:28:28 +0000 Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič. 175176987 RTVSLO – Prvi 1001 false Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176987 Mon, 24 Nov 2025 09:06:35 +0000 Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. 175175160 RTVSLO – Prvi 1032 false Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175160 Mon, 17 Nov 2025 09:40:33 +0000 Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda. 175173388 RTVSLO – Prvi 954 false Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173388 Mon, 10 Nov 2025 08:47:34 +0000 Med nami je prva generacija, ki je odrasla ali zdaj odrašča v prostoru, razpetem med digitalno in materialno resničnostjo. Nekaterim je bilo že v zibelko položeno razumevanje, kako delovati v tem vmesnem svetu, starejši pa jim pogosto očitajo obsesivno navezanost, brezdelje in odmik od tradicionalnih vrednot. V svetu pa se vrstijo gibanja z občutno politično močjo, ki jih vodi prav generacija Z. Od Nepala do Maroka in Madagaskarja so mladi politični aktivisti v digitalnih okoljih uspeli zanetiti gibanja in jih prenesti na ulice. Imajo selitve političnega delovanja na splet resničen potencial za spremembo tradicionalnih političnih struktur? 175171555 RTVSLO – Prvi 1048 false Med nami je prva generacija, ki je odrasla ali zdaj odrašča v prostoru, razpetem med digitalno in materialno resničnostjo. Nekaterim je bilo že v zibelko položeno razumevanje, kako delovati v tem vmesnem svetu, starejši pa jim pogosto očitajo obsesivno navezanost, brezdelje in odmik od tradicionalnih vrednot. V svetu pa se vrstijo gibanja z občutno politično močjo, ki jih vodi prav generacija Z. Od Nepala do Maroka in Madagaskarja so mladi politični aktivisti v digitalnih okoljih uspeli zanetiti gibanja in jih prenesti na ulice. Imajo selitve političnega delovanja na splet resničen potencial za spremembo tradicionalnih političnih struktur? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171555 Mon, 03 Nov 2025 09:31:37 +0000 Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo. 175169943 RTVSLO – Prvi 978 false Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169943 Mon, 27 Oct 2025 09:18:00 +0000 Slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem še vedno močno razburja policijska racija na protifašističnem taboru pri Peršmanu. Koroški Slovenci so v zadnjih letih menili, da se je razpoloženje na avstrijskem Koroškem izboljšalo, zdaj pa se številni sprašujejo, ali je res tako. Kako danes živijo v dvojezičnih občinah? Še vedno doživljajo pritiske in ponemčevanje? 175167543 RTVSLO – Prvi 875 false Slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem še vedno močno razburja policijska racija na protifašističnem taboru pri Peršmanu. Koroški Slovenci so v zadnjih letih menili, da se je razpoloženje na avstrijskem Koroškem izboljšalo, zdaj pa se številni sprašujejo, ali je res tako. Kako danes živijo v dvojezičnih občinah? Še vedno doživljajo pritiske in ponemčevanje? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167543 Mon, 20 Oct 2025 05:00:00 +0000 Napoved povečanja obrambnih izdatkov v Evropi koristi orožarskim podjetjem. Nemški Rheinmetall je po tržni vrednosti že prehitel avtomobilskega velikana Volkswagen, praktično vsak mesec napove širitev proizvodnje. V osrčju Nemčije je zgradil največjo tovarno izstrelkov v Evropi. 175165624 RTVSLO – Prvi 1012 false Napoved povečanja obrambnih izdatkov v Evropi koristi orožarskim podjetjem. Nemški Rheinmetall je po tržni vrednosti že prehitel avtomobilskega velikana Volkswagen, praktično vsak mesec napove širitev proizvodnje. V osrčju Nemčije je zgradil največjo tovarno izstrelkov v Evropi. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165624 Mon, 13 Oct 2025 05:00:00 +0000 Nacionalna mladina je podmladek italijanske vladajoče stranke Bratje Italije. Konec septembra so v Rimu pripravili štiridnevni nacionalni shod, na katerem so se v različnih razpravah zvrstili gostje z levice in desnice. Stranka premierke Giorgie Meloni izhaja iz gibanja fašističnih veteranov, a je danes najmočnejša stranka v Italiji, ima tudi več kot dvakrat močnejšo volilno podporo od zaveznic v svoji desnosredinski vladni koaliciji. Želi dokazati, da je sodobna desničarska stranka s konservativnimi vrednotami, ki je dokončno opravila s preteklostjo. Iz svojih vrst je izrinila gibanja, ki podpirajo ideologijo neofašizma. A neofašisti so v Italiji politično najmočnejši prav v svoji mladi, študentski komponenti. 175164491 RTVSLO – Prvi 815 false Nacionalna mladina je podmladek italijanske vladajoče stranke Bratje Italije. Konec septembra so v Rimu pripravili štiridnevni nacionalni shod, na katerem so se v različnih razpravah zvrstili gostje z levice in desnice. Stranka premierke Giorgie Meloni izhaja iz gibanja fašističnih veteranov, a je danes najmočnejša stranka v Italiji, ima tudi več kot dvakrat močnejšo volilno podporo od zaveznic v svoji desnosredinski vladni koaliciji. Želi dokazati, da je sodobna desničarska stranka s konservativnimi vrednotami, ki je dokončno opravila s preteklostjo. Iz svojih vrst je izrinila gibanja, ki podpirajo ideologijo neofašizma. A neofašisti so v Italiji politično najmočnejši prav v svoji mladi, študentski komponenti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164491 Mon, 06 Oct 2025 08:22:59 +0000 Pol milijona žrtev zločinov, ki jih ni mogoče odpustiti; zlomljena in globoko razcepljena Sirija – to je bilanca 14 let trajajoče državljanske vojne. Na eni strani zapuščina Asadovega režima, ki je državi pol stoletja vladal s trdo roko, na drugi nove revolucionarne oblasti, ki dopuščajo maščevalne pohode. Bodo znale združiti Sirijo, ohraniti mir in stabilnost? Zdi se, da se vojna še ni zares končala. Odpravili smo se po odtisih zločinov starega in novega režima. Od predmestij Damaska, ki so zravnana z zemljo, do obalnega območja, na katerem živijo alaviti – pravijo jim Asadovi ljudje, tarče zadnjih maščevalnih pohodov. Koliko prostora je še v Siriji za manjšine? Kristjane, druze, alavite ... Oblast je zdaj v rokah sunitov, začasnega, neizvoljenega predsednika Ahmeda Al Šare, nekoč pripadnika Al Kaide; spreobrnjenega skrajneža, ki je turban zamenjal za kravato. 175162758 RTVSLO – Prvi 1064 false Pol milijona žrtev zločinov, ki jih ni mogoče odpustiti; zlomljena in globoko razcepljena Sirija – to je bilanca 14 let trajajoče državljanske vojne. Na eni strani zapuščina Asadovega režima, ki je državi pol stoletja vladal s trdo roko, na drugi nove revolucionarne oblasti, ki dopuščajo maščevalne pohode. Bodo znale združiti Sirijo, ohraniti mir in stabilnost? Zdi se, da se vojna še ni zares končala. Odpravili smo se po odtisih zločinov starega in novega režima. Od predmestij Damaska, ki so zravnana z zemljo, do obalnega območja, na katerem živijo alaviti – pravijo jim Asadovi ljudje, tarče zadnjih maščevalnih pohodov. Koliko prostora je še v Siriji za manjšine? Kristjane, druze, alavite ... Oblast je zdaj v rokah sunitov, začasnega, neizvoljenega predsednika Ahmeda Al Šare, nekoč pripadnika Al Kaide; spreobrnjenega skrajneža, ki je turban zamenjal za kravato. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162758 Mon, 29 Sep 2025 08:34:06 +0000 Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela? 175161005 RTVSLO – Prvi 1191 false Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161005 Mon, 22 Sep 2025 08:20:03 +0000 Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožajo eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini – Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto. 175159239 RTVSLO – Prvi 978 false Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožajo eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini – Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159239 Mon, 15 Sep 2025 08:27:15 +0000 Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal. 175154775 RTVSLO – Prvi 1105 false Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154775 Mon, 01 Sep 2025 12:30:35 +0000 Pred 80-imi leti je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba. Rana je globoko zarezala v japonsko družbo. In rodil se je pacifizem, osem desetletij miru - a v časih, ko družbeni red neustavljivo razpada, se spreminja tudi Japonska. Bili smo v Hirošimi, govorili smo z zadnjimi preživelimi, ki so bili žrtve prvega jedrskega napada. Njihova pretresljiva pričanja nas spominjajo in opominjajo, kako pomemben je mir. Vendar se tudi Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko oborožuje. Razvija svoje rakete, povečuje obrambne izdatke. In se sprašuje, kako trdno je zavezništvo z ZDA. Kaj se je zgodilo s pacifizmom? Vojaški bombni napadi vse bolj vznemirjajo japonski zen. Družba z vse manjšo rodnostjo pa se medtem utaplja v delu. Bili smo pri japonski družini, ki išče pregovorno japonsko harmonijo. Po domače: ravnotežje med delom in prostim časom. Japoncem pri tem ne morejo pomagati niti roboti. 175150372 RTVSLO – Prvi 1055 false Pred 80-imi leti je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba. Rana je globoko zarezala v japonsko družbo. In rodil se je pacifizem, osem desetletij miru - a v časih, ko družbeni red neustavljivo razpada, se spreminja tudi Japonska. Bili smo v Hirošimi, govorili smo z zadnjimi preživelimi, ki so bili žrtve prvega jedrskega napada. Njihova pretresljiva pričanja nas spominjajo in opominjajo, kako pomemben je mir. Vendar se tudi Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko oborožuje. Razvija svoje rakete, povečuje obrambne izdatke. In se sprašuje, kako trdno je zavezništvo z ZDA. Kaj se je zgodilo s pacifizmom? Vojaški bombni napadi vse bolj vznemirjajo japonski zen. Družba z vse manjšo rodnostjo pa se medtem utaplja v delu. Bili smo pri japonski družini, ki išče pregovorno japonsko harmonijo. Po domače: ravnotežje med delom in prostim časom. Japoncem pri tem ne morejo pomagati niti roboti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150372 Mon, 04 Aug 2025 08:36:27 +0000 Slovenska manjšina v Avstriji se tudi po 70. letih od podpisa avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena še vedno bori za svoje pravice. Odprta vprašanja so še vedno na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje je manjšina pred velikimi izzivi, saj je znanje slovenščine med otroki vedno slabše. Koroški Slovenci si prizadevajo, da bi dvojezično vzgojo vključili v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju manjšinskih pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Bo 7. člen sploh kdaj uresničen in kaj čaka manjšino v prihodnje? 175147057 RTVSLO – Prvi 1046 false Slovenska manjšina v Avstriji se tudi po 70. letih od podpisa avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena še vedno bori za svoje pravice. Odprta vprašanja so še vedno na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje je manjšina pred velikimi izzivi, saj je znanje slovenščine med otroki vedno slabše. Koroški Slovenci si prizadevajo, da bi dvojezično vzgojo vključili v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju manjšinskih pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Bo 7. člen sploh kdaj uresničen in kaj čaka manjšino v prihodnje? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147057 Mon, 21 Jul 2025 05:00:00 +0000 Gaza je v ruševinah, pod njimi so trupla. Takih razsežnosti vojne ni pričakoval nihče, prav tako ne posledic, ki so globoko zaznamovale izraelsko družbo. Podpora vojni upada, vse več mladeničev se upira vpoklicu v vojaške vrste. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko premiera Benjamina Netanjahuja, ki je svoje politične cilje postavil pred varnost države. Zaostrujejo se tudi razmere na Zahodnem bregu. Judovski naseljenci so vse bolj agresivni, po mnenju kritikov so njihovi napadi usklajeni, uresničujejo politični načrt skrajno desnih ministrov - etnično čiščenje Palestincev. In zdaj niso več na robu izraelskega političnega parketa, temveč v samem središču, z močjo, ki lahko kadar koli zruši Netanjahujevo vlado. 175146157 RTVSLO – Prvi 1063 false Gaza je v ruševinah, pod njimi so trupla. Takih razsežnosti vojne ni pričakoval nihče, prav tako ne posledic, ki so globoko zaznamovale izraelsko družbo. Podpora vojni upada, vse več mladeničev se upira vpoklicu v vojaške vrste. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko premiera Benjamina Netanjahuja, ki je svoje politične cilje postavil pred varnost države. Zaostrujejo se tudi razmere na Zahodnem bregu. Judovski naseljenci so vse bolj agresivni, po mnenju kritikov so njihovi napadi usklajeni, uresničujejo politični načrt skrajno desnih ministrov - etnično čiščenje Palestincev. In zdaj niso več na robu izraelskega političnega parketa, temveč v samem središču, z močjo, ki lahko kadar koli zruši Netanjahujevo vlado. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146157 Mon, 14 Jul 2025 08:35:44 +0000 11. julija bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Madića so v enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov, v devetih dneh ubile vsaj 8372 Bošnjakov. Združeni narodi so lani 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v Republiki srbski in Srbiji številni zanikajo. O boju za resnico in pravico, iskanju posmrtnih ostankov, tudi žrtvah drugih zločinov, denimo na območju Prijedora, in o dolgi poti do sprave. 175144651 RTVSLO – Prvi 1260 false 11. julija bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Madića so v enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov, v devetih dneh ubile vsaj 8372 Bošnjakov. Združeni narodi so lani 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v Republiki srbski in Srbiji številni zanikajo. O boju za resnico in pravico, iskanju posmrtnih ostankov, tudi žrtvah drugih zločinov, denimo na območju Prijedora, in o dolgi poti do sprave. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144651 Mon, 07 Jul 2025 08:19:13 +0000 Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost. 175143065 RTVSLO – Prvi 838 false Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143065 Mon, 30 Jun 2025 08:38:11 +0000 Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu. 175141509 RTVSLO – Prvi 1175 false Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141509 Mon, 23 Jun 2025 08:47:56 +0000 Prva in druga nagrada mednarodnega razpisa SozialMarie za družbene inovacije sta šli letos v roke slovenskih projektov. Nagrade SozialMarie, so v začetku maja podelili enaindvajsettič. Gre za najstarejšo evropsko nagrado na tem področju in pomeni veliko priznanje za družbene inovatorje v zelo različnih sferah, od izobraževanja, vključevanja različnih skupin v družbo in povečevanja družbene zavesti do varovanja okolja in utrjevanja skupnosti. Za oddajo Eppur si muove smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih nagrajenih in nominiranih projektov. 175136919 RTVSLO – Prvi 1140 false Prva in druga nagrada mednarodnega razpisa SozialMarie za družbene inovacije sta šli letos v roke slovenskih projektov. Nagrade SozialMarie, so v začetku maja podelili enaindvajsettič. Gre za najstarejšo evropsko nagrado na tem področju in pomeni veliko priznanje za družbene inovatorje v zelo različnih sferah, od izobraževanja, vključevanja različnih skupin v družbo in povečevanja družbene zavesti do varovanja okolja in utrjevanja skupnosti. Za oddajo Eppur si muove smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih nagrajenih in nominiranih projektov. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136919 Mon, 09 Jun 2025 12:30:03 +0000 Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata? 175136438 RTVSLO – Prvi 1149 false Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136438 Mon, 02 Jun 2025 08:14:37 +0000 Teroristični napad na indijske turiste v Kašmirju in vojaški odgovor Indije proti Pakistanu sta posredno odprla nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo le na indijsko-pakistanske, ampak tudi na rusko-kitajske odnose. V svetovnem medijskem prostoru so zaokriožile teme, o katerih se ni glasno govorilo - o korupciji v kitajskih oboroženih silah, o zmanjševanju števila prebivalcev na Kitajskem, pa tudi o vojaški tehnologiji, ki ponekod prekaša rusko ali zahodno. Ali bi indijsko-pakistansko zaostrovanje lahko omajalo strateško pomembne rusko-kitajske odnose? Kako je biti sosed s Kitajsko? 175134740 RTVSLO – Prvi 1282 false Teroristični napad na indijske turiste v Kašmirju in vojaški odgovor Indije proti Pakistanu sta posredno odprla nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo le na indijsko-pakistanske, ampak tudi na rusko-kitajske odnose. V svetovnem medijskem prostoru so zaokriožile teme, o katerih se ni glasno govorilo - o korupciji v kitajskih oboroženih silah, o zmanjševanju števila prebivalcev na Kitajskem, pa tudi o vojaški tehnologiji, ki ponekod prekaša rusko ali zahodno. Ali bi indijsko-pakistansko zaostrovanje lahko omajalo strateško pomembne rusko-kitajske odnose? Kako je biti sosed s Kitajsko? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134740 Mon, 26 May 2025 11:05:26 +0000 Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj. 175132874 RTVSLO – Prvi 1318 false Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132874 Mon, 19 May 2025 08:37:55 +0000 Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe. 175131058 RTVSLO – Prvi 911 false Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131058 Mon, 12 May 2025 08:12:27 +0000 Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk pa se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature. 175129300 RTVSLO – Prvi 1577 false Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk pa se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129300 Mon, 05 May 2025 08:13:58 +0000 Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so minuli mesec prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Na razdeljeni sredozemski otok je po odgovore odpotoval Blaž Ermenc. 175127312 RTVSLO – Prvi 1390 false Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so minuli mesec prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Na razdeljeni sredozemski otok je po odgovore odpotoval Blaž Ermenc. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127312 Mon, 28 Apr 2025 05:00:00 +0000 Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec. 175125289 RTVSLO – Prvi 1301 false Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125289 Mon, 21 Apr 2025 05:00:00 +0000 Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej. 175124405 RTVSLO – Prvi 972 false Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124405 Mon, 14 Apr 2025 08:10:03 +0000 Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO? 175122676 RTVSLO – Prvi 995 false Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122676 Mon, 07 Apr 2025 07:12:00 +0000 Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država. 175120903 RTVSLO – Prvi 917 false Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120903 Mon, 31 Mar 2025 09:06:21 +0000 Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon. 175119156 RTVSLO – Prvi 1283 false Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119156 Mon, 24 Mar 2025 09:12:37 +0000 Ledeno prostranstvo na vrhu zemljevida - Grenlandija - v obdobju, ko podnebne spremembe odkrivajo zaloge redkih kovin in mineralov, hkrati pa daleč na severu nastaja nov ocean, ki bo lahko v prihodnosti omogočil nove plovne poti - je na geopolitični šahovnici pristala v središču boja velikih sil za prevlado. Potem ko si Združene države že vrsto let na Grenlandiji prizadevajo onemogočati interese Kitajske, je ameriški predsednik Donald Trump preprosto napovedal priključitev Grenlandije. Volitve v maloštevilen grenlandski parlament z le 31-imi sedeži prejšnji teden so pokazale, da si Grenlandci ne želijo biti podrejeni ne Danski ne ZDA, pripravljeni pa so gospodarsko sodelovati. 175117282 RTVSLO – Prvi 1233 false Ledeno prostranstvo na vrhu zemljevida - Grenlandija - v obdobju, ko podnebne spremembe odkrivajo zaloge redkih kovin in mineralov, hkrati pa daleč na severu nastaja nov ocean, ki bo lahko v prihodnosti omogočil nove plovne poti - je na geopolitični šahovnici pristala v središču boja velikih sil za prevlado. Potem ko si Združene države že vrsto let na Grenlandiji prizadevajo onemogočati interese Kitajske, je ameriški predsednik Donald Trump preprosto napovedal priključitev Grenlandije. Volitve v maloštevilen grenlandski parlament z le 31-imi sedeži prejšnji teden so pokazale, da si Grenlandci ne želijo biti podrejeni ne Danski ne ZDA, pripravljeni pa so gospodarsko sodelovati. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117282 Mon, 17 Mar 2025 10:07:40 +0000 Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj. 175115399 RTVSLO – Prvi 1222 false Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115399 Mon, 10 Mar 2025 09:07:41 +0000 Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc. 175113571 RTVSLO – Prvi 1204 false Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113571 Mon, 03 Mar 2025 08:11:14 +0000 V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem. 175111700 RTVSLO – Prvi 969 false V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111700 Mon, 24 Feb 2025 08:52:05 +0000 Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se najverjetneje obetajo spremembe, ki bodo vplivale na Evropsko unijo, njeno politiko do priseljevanja, energetike, industrije in okolja. Zmaga krščanske unije bi pomenila zasuk v zunanji politiki z večjim poudarkom na varnosti. Podvojitev sedežev v bundestagu si obeta tudi skrajno desna AFD. Tokrat o vzponu desnice in volilni kampanji, ki sloni zlasti na vprašanjih migracij in gospodarstva. 175109935 RTVSLO – Prvi 1233 false Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se najverjetneje obetajo spremembe, ki bodo vplivale na Evropsko unijo, njeno politiko do priseljevanja, energetike, industrije in okolja. Zmaga krščanske unije bi pomenila zasuk v zunanji politiki z večjim poudarkom na varnosti. Podvojitev sedežev v bundestagu si obeta tudi skrajno desna AFD. Tokrat o vzponu desnice in volilni kampanji, ki sloni zlasti na vprašanjih migracij in gospodarstva. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109935 Thu, 13 Feb 2025 12:51:53 +0000 Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva. 175108117 RTVSLO – Prvi 1186 false Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108117 Mon, 10 Feb 2025 10:50:00 +0000 Izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo le na segrevanje ozračja, ampak tudi na višjo temperaturo oceanov in življenje v njih. Medtem ko so se do še pred nekaj leti segrevali predvsem zgornji sloji oceanov, raziskave kažejo, da se zdaj že segreva tudi voda v velikih globinah. To močno vpliva na življenje v oceanih in zaradi večanja kislosti še zlasti na organizme, ki tvorijo lupine, kot so korale. Raziskovalci iščejo načine, kako jih v večji meri zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Eden od takih načinov je ob pomoči mikroorganizmov. 175106401 RTVSLO – Prvi 808 false Izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo le na segrevanje ozračja, ampak tudi na višjo temperaturo oceanov in življenje v njih. Medtem ko so se do še pred nekaj leti segrevali predvsem zgornji sloji oceanov, raziskave kažejo, da se zdaj že segreva tudi voda v velikih globinah. To močno vpliva na življenje v oceanih in zaradi večanja kislosti še zlasti na organizme, ki tvorijo lupine, kot so korale. Raziskovalci iščejo načine, kako jih v večji meri zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Eden od takih načinov je ob pomoči mikroorganizmov. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106401 Mon, 03 Feb 2025 13:20:00 +0000 Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni? 175104584 RTVSLO – Prvi 1205 false Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104584 Mon, 27 Jan 2025 13:20:00 +0000 V Srbiji od novembra lani več deset tisoč ljudi, na čelu katerih so študentje, protestira proti srbski oblasti. Proteste, zapore cest in blokade fakultet je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je zahtevalo 15 življenj. Protestniki so prepričani, da so ubijali oblast, korupcija, pohlep in pomanjkljiv nadzor, ter zahtevajo odgovornost, zdaj tudi v manjših srbskih krajih in še bolj silovito po številnih žalitvah, lažeh in napadih. V četrtkovem je voznik, obtožen poskusa umora, hudo ranil mlado študentko prava. Oblast pravega odgovora nima, srbski predsednik Aleksander Vučić, s katerim se študenti sploh nočejo pogovarjati, saj pričakujejo, da bodo svoje delo opravile pristojne institucije, je predlagal referendum o samem sebi, ki ga je opozicija zavrnila. Ta zahteva prehodno vlado, ki pa jo je zavrnil predsednik. V ponedeljek pa se v klopi vračajo še srednješolci, ki so jih prav zaradi protestov poslali na predčasne počitnice. 175102808 RTVSLO – Prvi 1091 false V Srbiji od novembra lani več deset tisoč ljudi, na čelu katerih so študentje, protestira proti srbski oblasti. Proteste, zapore cest in blokade fakultet je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je zahtevalo 15 življenj. Protestniki so prepričani, da so ubijali oblast, korupcija, pohlep in pomanjkljiv nadzor, ter zahtevajo odgovornost, zdaj tudi v manjših srbskih krajih in še bolj silovito po številnih žalitvah, lažeh in napadih. V četrtkovem je voznik, obtožen poskusa umora, hudo ranil mlado študentko prava. Oblast pravega odgovora nima, srbski predsednik Aleksander Vučić, s katerim se študenti sploh nočejo pogovarjati, saj pričakujejo, da bodo svoje delo opravile pristojne institucije, je predlagal referendum o samem sebi, ki ga je opozicija zavrnila. Ta zahteva prehodno vlado, ki pa jo je zavrnil predsednik. V ponedeljek pa se v klopi vračajo še srednješolci, ki so jih prav zaradi protestov poslali na predčasne počitnice. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102808 Mon, 20 Jan 2025 13:20:00 +0000 S potrditvijo glasov elektorjev iz ameriških zveznih držav je Donald Trump tudi uradno postal zmagovalec novembrskih predsedniških volitev v Združenih državah. A čeprav naj bi Američani in svet vedeli, kakšne posledice ima lahko nepredvidljivost, če je to ena najočitnejših lastnosti stanovalca Bele hiše, Donald Trump še pred slovesno prisego, s katero bo 20. januarja uradno začel svoj mandat, preseneča. Tako s provokativno kadrovsko zasedbo svojega kabineta kot z megalomanskimi zahtevami do kongresnikov po sprejetju »lepega« zakona, ki naj bi rešil vse, od usode davčnih olajšav za najbogatejše do politike priseljevanja. Zlasti pa človek, ki se je hvalil, da ni začel nobene vojne, in ki je v prvem mandatu veljal za izolacionista, preseneča s skrb vzbujajočimi predlogi o nakupu Grenlandije in Kanade ter vrnitvi Panamskega prekopa pod ameriški nadzor, grožnjami Hamasu in perspektivami končanja pošiljanja pomoči Ukrajini. Njegov vplivni pokrovitelj, najbogatejši Zemljan, Elon Musk pa medtem na spletu izraža podporo skrajno desnim strankam v Evropi. Če Donald Trump tako zelo dobro čuti horizonte povprečnega ameriškega volivca, se lahko že zdaj vprašamo, ali je Trump 2.0 inačica, ki so jo imeli Američani v mislih, ko so novembra dahnili svoj usodni »da« v njegovo podporo. 175101022 RTVSLO – Prvi 987 false S potrditvijo glasov elektorjev iz ameriških zveznih držav je Donald Trump tudi uradno postal zmagovalec novembrskih predsedniških volitev v Združenih državah. A čeprav naj bi Američani in svet vedeli, kakšne posledice ima lahko nepredvidljivost, če je to ena najočitnejših lastnosti stanovalca Bele hiše, Donald Trump še pred slovesno prisego, s katero bo 20. januarja uradno začel svoj mandat, preseneča. Tako s provokativno kadrovsko zasedbo svojega kabineta kot z megalomanskimi zahtevami do kongresnikov po sprejetju »lepega« zakona, ki naj bi rešil vse, od usode davčnih olajšav za najbogatejše do politike priseljevanja. Zlasti pa človek, ki se je hvalil, da ni začel nobene vojne, in ki je v prvem mandatu veljal za izolacionista, preseneča s skrb vzbujajočimi predlogi o nakupu Grenlandije in Kanade ter vrnitvi Panamskega prekopa pod ameriški nadzor, grožnjami Hamasu in perspektivami končanja pošiljanja pomoči Ukrajini. Njegov vplivni pokrovitelj, najbogatejši Zemljan, Elon Musk pa medtem na spletu izraža podporo skrajno desnim strankam v Evropi. Če Donald Trump tako zelo dobro čuti horizonte povprečnega ameriškega volivca, se lahko že zdaj vprašamo, ali je Trump 2.0 inačica, ki so jo imeli Američani v mislih, ko so novembra dahnili svoj usodni »da« v njegovo podporo. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101022 Mon, 13 Jan 2025 13:20:00 +0000 Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi, proč od oči svetovne javnosti, poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir. 175099282 RTVSLO – Prvi 1027 false Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi, proč od oči svetovne javnosti, poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099282 Mon, 06 Jan 2025 13:20:00 +0000 Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni prinesla niti tokratna podnebna konferenca v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji. 175097973 RTVSLO – Prvi 904 false Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni prinesla niti tokratna podnebna konferenca v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097973 Mon, 30 Dec 2024 13:20:00 +0000 Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. 175096484 RTVSLO – Prvi 1197 false Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096484 Mon, 23 Dec 2024 13:20:00 +0000 Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin. Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren. 175094616 RTVSLO – Prvi 1074 false Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin. Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094616 Mon, 16 Dec 2024 13:20:00 +0000 Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir. 175092816 RTVSLO – Prvi 1029 false Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092816 Mon, 09 Dec 2024 13:20:00 +0000 V Srbiji že nekaj let veliko prahu dviguje načrtovani rudnik litija in bora v dolini reke Jadar na zahodu države, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. O projektu, ki ga vodi avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto, je veliko neznank in skrivnosti, pred dvema letoma ga je srbska vlada že ukinila, a so ga po odločitvi ustavnega sodišča letos spet zagnali. Zagovarjajo ga predstavniki srbskih oblasti in Evropske unije, nasprotujejo pa mu lokalni prebivalci in po zadnjih raziskavah že večina prebivalcev Srbije. 175091017 RTVSLO – Prvi 1106 false V Srbiji že nekaj let veliko prahu dviguje načrtovani rudnik litija in bora v dolini reke Jadar na zahodu države, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. O projektu, ki ga vodi avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto, je veliko neznank in skrivnosti, pred dvema letoma ga je srbska vlada že ukinila, a so ga po odločitvi ustavnega sodišča letos spet zagnali. Zagovarjajo ga predstavniki srbskih oblasti in Evropske unije, nasprotujejo pa mu lokalni prebivalci in po zadnjih raziskavah že večina prebivalcev Srbije. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091017 Mon, 02 Dec 2024 13:20:00 +0000 Od začetka izraelskih napadov na Gazo je to območje najbolj smrtonosni kraj za novinarje v novejši zgodovini. Izrael želi tako preprečiti dokumentiranje genocida Palestincev. Združene države Amerike in številne evropske države ga pri tem podpirajo z utišanjem kritičnih novinarjev, protivojnih in propalestinskih protestnikov, akademikov, celo umetnikov in športnikov na domačih tleh. Prav tako ne povzdignejo glasu ob izraelskem spodkopavanju mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov. Nekdanje glasnice človekovih pravic so svojo podporo Izraelu zavile v celofan razširjene definicije antisemitizma, v katero so vključile tudi prepoved kakršne koli kritike Izraela. 175089290 RTVSLO – Prvi 1243 false Od začetka izraelskih napadov na Gazo je to območje najbolj smrtonosni kraj za novinarje v novejši zgodovini. Izrael želi tako preprečiti dokumentiranje genocida Palestincev. Združene države Amerike in številne evropske države ga pri tem podpirajo z utišanjem kritičnih novinarjev, protivojnih in propalestinskih protestnikov, akademikov, celo umetnikov in športnikov na domačih tleh. Prav tako ne povzdignejo glasu ob izraelskem spodkopavanju mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov. Nekdanje glasnice človekovih pravic so svojo podporo Izraelu zavile v celofan razširjene definicije antisemitizma, v katero so vključile tudi prepoved kakršne koli kritike Izraela. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089290 Mon, 25 Nov 2024 13:20:00 +0000 Po junijskih evropskih volitvah počasi dobiva evropska kadrovska križanka končno podobo. Prihodnji teden bo Evropski parlament predvidoma potrjeval novo komisarsko ekipo, ki jo je – ne brez zapletov in nenačelnih političnih kupčij – sestavila Ursula von der Leyen. V komisarskem kolegiju bo slovenska komisarka Marta Kos zadolžena za resor širitve in povojne obnove Ukrajine. Kakšni izzivi jo čakajo tako na strani starih članic, ki utegnejo imeti zadržke do širjenja povezave na Zahodni Balkan, in kakšne ovire bodo morale še preskočiti države, ki bi se rade pridružile skupini držav z najvišje razvitimi demokratičnimi standardi na svetu? 175087500 RTVSLO – Prvi 1020 false Po junijskih evropskih volitvah počasi dobiva evropska kadrovska križanka končno podobo. Prihodnji teden bo Evropski parlament predvidoma potrjeval novo komisarsko ekipo, ki jo je – ne brez zapletov in nenačelnih političnih kupčij – sestavila Ursula von der Leyen. V komisarskem kolegiju bo slovenska komisarka Marta Kos zadolžena za resor širitve in povojne obnove Ukrajine. Kakšni izzivi jo čakajo tako na strani starih članic, ki utegnejo imeti zadržke do širjenja povezave na Zahodni Balkan, in kakšne ovire bodo morale še preskočiti države, ki bi se rade pridružile skupini držav z najvišje razvitimi demokratičnimi standardi na svetu? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087500 Mon, 18 Nov 2024 13:20:00 +0000 Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji. 175085744 RTVSLO – Prvi 903 false Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085744 Mon, 11 Nov 2024 13:20:00 +0000 Kampanja za ključ Bele hiše je pri koncu. Kampanja sama, nepredvidljivost volilnega izida ter izbira, ki ne bi smela biti izbira – vse to zrcali družbeno in politično razklanost Združenih držav Amerike. Dozdajšnja podpredsednica Kamala Harris ali že videni in nikoli povsem dojeti Donald Trump? O tem poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je spet v peščici zveznih držav, ki bodo opredelile izid volitev. 175084078 RTVSLO – Prvi 1075 false Kampanja za ključ Bele hiše je pri koncu. Kampanja sama, nepredvidljivost volilnega izida ter izbira, ki ne bi smela biti izbira – vse to zrcali družbeno in politično razklanost Združenih držav Amerike. Dozdajšnja podpredsednica Kamala Harris ali že videni in nikoli povsem dojeti Donald Trump? O tem poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je spet v peščici zveznih držav, ki bodo opredelile izid volitev. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084078 Mon, 04 Nov 2024 13:20:00 +0000 Po vztrajni širitvi Evropske unije, nekaj let je štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost pušča Zahodni Balkan v čakalnici že tako dolgo, da sta v državah te regije skoraj zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki. 175082711 RTVSLO – Prvi 1088 false Po vztrajni širitvi Evropske unije, nekaj let je štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost pušča Zahodni Balkan v čakalnici že tako dolgo, da sta v državah te regije skoraj zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082711 Mon, 28 Oct 2024 13:20:00 +0000 "Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite! 175080989 RTVSLO – Prvi 1152 false "Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite! https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080989 Mon, 21 Oct 2024 12:20:00 +0000 Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. A medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni stopnji. 175079274 RTVSLO – Prvi 1149 false Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. A medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni stopnji. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079274 Mon, 14 Oct 2024 12:20:00 +0000 Nemška politična krajina se je dodobra izvila iz tradicionalnih tirnic in postaja vedno bolj nepredvidljiva. Čeprav so bili volivci vajeni vladnih koalicij iz dveh strank, zdaj že četrto leto vladajo trije partnerji, ki namesto stabilnosti v nemški prostor vnašajo nenehne prepire in obupno iščejo lastni profil. Zato se na zmago na volitvah prihodnje leto pripravljajo opozicijski krščanski demokrati, ki so najprej obračunali z dediščino nekdanje kanclerke Angele Merkel. In tu je še vzpon skrajne desnice, ki v Evropi ni nobena posebnost, le da nemška desnica ne kaže nobenega interesa, da bi se pomaknila proti sredini. 175077509 RTVSLO – Prvi 1145 false Nemška politična krajina se je dodobra izvila iz tradicionalnih tirnic in postaja vedno bolj nepredvidljiva. Čeprav so bili volivci vajeni vladnih koalicij iz dveh strank, zdaj že četrto leto vladajo trije partnerji, ki namesto stabilnosti v nemški prostor vnašajo nenehne prepire in obupno iščejo lastni profil. Zato se na zmago na volitvah prihodnje leto pripravljajo opozicijski krščanski demokrati, ki so najprej obračunali z dediščino nekdanje kanclerke Angele Merkel. In tu je še vzpon skrajne desnice, ki v Evropi ni nobena posebnost, le da nemška desnica ne kaže nobenega interesa, da bi se pomaknila proti sredini. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077509 Mon, 07 Oct 2024 12:20:00 +0000 Slovenija ima v mednarodnem prostoru večjo težo, kot se zaveda večina Slovencev, menijo tuji diplomati v palači Združenih narodov. Tudi ali predvsem po zaslugi ekipe, ki jo v New Yorku vodi veleposlanik Samuel Žbogar. 175075825 RTVSLO – Prvi 1006 false Slovenija ima v mednarodnem prostoru večjo težo, kot se zaveda večina Slovencev, menijo tuji diplomati v palači Združenih narodov. Tudi ali predvsem po zaslugi ekipe, ki jo v New Yorku vodi veleposlanik Samuel Žbogar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075825 Mon, 30 Sep 2024 12:20:00 +0000 V Avstriji bodo v nedeljo potekale zvezne parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih raziskavah vodi avstrijska Svobodnjaška stranka. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. V avstrijskem političnem prostoru pa se pojavljajo tudi nove stranke, kot je stranka Piva. Vzpon Svobodnjakov so napovedali že rezultati evropskih volitev. Kje so vzroki za krepitev skrajne desnice v Avstriji? Kaj najbolj skrbi državljane? Osrednje predvolilne tem so priseljevanje, varnost, podražitve in podnebna kriza. Kakšno koalicijo naj bi dobili po volitvah in tudi, kaj od nove vlade pričakuje slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem? 175074140 RTVSLO – Prvi 1102 false V Avstriji bodo v nedeljo potekale zvezne parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih raziskavah vodi avstrijska Svobodnjaška stranka. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. V avstrijskem političnem prostoru pa se pojavljajo tudi nove stranke, kot je stranka Piva. Vzpon Svobodnjakov so napovedali že rezultati evropskih volitev. Kje so vzroki za krepitev skrajne desnice v Avstriji? Kaj najbolj skrbi državljane? Osrednje predvolilne tem so priseljevanje, varnost, podražitve in podnebna kriza. Kakšno koalicijo naj bi dobili po volitvah in tudi, kaj od nove vlade pričakuje slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074140 Mon, 23 Sep 2024 12:20:00 +0000 Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo? 175072517 RTVSLO – Prvi 1175 false Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072517 Mon, 16 Sep 2024 12:20:00 +0000 Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta. 175070913 RTVSLO – Prvi 1316 false Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070913 Mon, 09 Sep 2024 12:20:00 +0000 Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, bo septembra predsedovala temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je trenutno močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je kljub temu položaj nestalne članice prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da naredi čim več koristnega. 175069376 RTVSLO – Prvi 846 false Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, bo septembra predsedovala temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je trenutno močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je kljub temu položaj nestalne članice prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da naredi čim več koristnega. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069376 Mon, 02 Sep 2024 12:20:00 +0000 Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, je med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji preverila Miranda Bratkič. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč. 175067908 RTVSLO – Prvi 899 false Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, je med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji preverila Miranda Bratkič. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067908 Mon, 26 Aug 2024 12:20:00 +0000 Tudi več kot četrt stoletja po sklenitvi velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je končal večdesetletno obdobje spopadov na Severnem Irskem, je tamkajšnja družba še vedno zelo razdeljena. Zlasti v Belfastu so te delitve tudi fizično močno opazne. Dodatne težave je regiji prinesel izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar je v delu prebivalstva obudilo razprave o združitvi irskega otoka v eno državo, predvsem po tem, ko so se pokazali tudi povsem konkretni negativni učinki na severnoirsko gospodarstvo. 175066584 RTVSLO – Prvi 1386 false Tudi več kot četrt stoletja po sklenitvi velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je končal večdesetletno obdobje spopadov na Severnem Irskem, je tamkajšnja družba še vedno zelo razdeljena. Zlasti v Belfastu so te delitve tudi fizično močno opazne. Dodatne težave je regiji prinesel izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar je v delu prebivalstva obudilo razprave o združitvi irskega otoka v eno državo, predvsem po tem, ko so se pokazali tudi povsem konkretni negativni učinki na severnoirsko gospodarstvo. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066584 Mon, 19 Aug 2024 12:20:00 +0000 Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je maja letos prisegel za peti mandat. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni pa še ni videti konca. 175065420 RTVSLO – Prvi 1139 false Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je maja letos prisegel za peti mandat. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni pa še ni videti konca. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065420 Mon, 12 Aug 2024 12:20:00 +0000 Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se soočata s številnimi težavami. Prihodnje leto bo minilo 70 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri je 7. člen zaščitnik manjšinskih pravic, ki pa v celoti še vedno niso uresničene. Zato so osrednje manjšinske politične organizacije na avstrijskem Koroškem na Evropski parlament nedavno naslovile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Položaj slovenske narodne skupnosti pa ostaja eno ključnih vprašanj tudi v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Kaj lahko pripadniki manjšine pričakujejo pred omenjeno obletnico, pa tudi od zveznih parlamentarnih volitev jeseni? 175064013 RTVSLO – Prvi 1250 false Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se soočata s številnimi težavami. Prihodnje leto bo minilo 70 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri je 7. člen zaščitnik manjšinskih pravic, ki pa v celoti še vedno niso uresničene. Zato so osrednje manjšinske politične organizacije na avstrijskem Koroškem na Evropski parlament nedavno naslovile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Položaj slovenske narodne skupnosti pa ostaja eno ključnih vprašanj tudi v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Kaj lahko pripadniki manjšine pričakujejo pred omenjeno obletnico, pa tudi od zveznih parlamentarnih volitev jeseni? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064013 Mon, 05 Aug 2024 12:20:00 +0000 Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem. 175059806 RTVSLO – Prvi 1120 false Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059806 Mon, 15 Jul 2024 12:20:00 +0000 Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem. 175059817 RTVSLO – Prvi 1120 false Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059817 Mon, 15 Jul 2024 12:20:00 +0000 Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje. 175058444 RTVSLO – Prvi 1254 false Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058444 Mon, 08 Jul 2024 12:20:00 +0000 Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade? 175056906 RTVSLO – Prvi 1210 false Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056906 Mon, 01 Jul 2024 12:20:00 +0000 Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj? 175055420 RTVSLO – Prvi 716 false Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055420 Mon, 24 Jun 2024 12:20:00 +0000 Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja? 175053726 RTVSLO – Prvi 852 false Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053726 Mon, 17 Jun 2024 12:20:00 +0000 Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju. 175052066 RTVSLO – Prvi 1045 false Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052066 Mon, 10 Jun 2024 12:20:00 +0000 Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost? 175050397 RTVSLO – Prvi 1231 false Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050397 Mon, 03 Jun 2024 12:20:00 +0000 Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove. 175048768 RTVSLO – Prvi 1141 false Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048768 Mon, 27 May 2024 12:20:00 +0000 Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi stranki napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Zakaj se Nizozemci zatekajo k desnici? Je res edina, ki ponuja rešitve za njihove težave, potem ko so jih zaman iskali drugje? 175047100 RTVSLO – Prvi 1239 false Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi stranki napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Zakaj se Nizozemci zatekajo k desnici? Je res edina, ki ponuja rešitve za njihove težave, potem ko so jih zaman iskali drugje? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047100 Mon, 20 May 2024 12:20:00 +0000 Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem. 175045399 RTVSLO – Prvi 1040 false Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045399 Mon, 13 May 2024 12:20:00 +0000 Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija. 175042321 RTVSLO – Prvi 1232 false Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042321 Mon, 29 Apr 2024 12:20:00 +0000 Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija. 175039509 RTVSLO – Prvi 1074 false Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039509 Mon, 22 Apr 2024 12:20:00 +0000 RTVSLO – Prvi false RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si RTV Slovenija Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. sl Mon, 08 Jun 2026 07:41:16 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/ radio.podcast@rtvslo.si Mon, 08 Jun 2026 07:41:16 +0000