News & Politics (C) RTVSLO 2017 Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/ Eppur si muove - In vendar se vrti https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2688377/logo.jpg Po ruskem napadu na Ukrajino se je Evropa začela pospešeno oboroževati. Nemčija je v zelo kratkem času za oboroževanje namenila 100 milijard evrov posebnega proračuna, hitreje bo povečala tudi delež proračuna za obrambo v prihodnjih letih. Protagonist pošiljanja orožja Ukrajini je v nemški vladni koaliciji postala stranka Zelenih. Ta je veljala za mirovniško stranko, ki se bojuje za splošno razoroževanje. Priča smo popolnemu preobratu nemških Zelenih, ki so se zaradi vojne odrekli temeljnim postulatom stranke. 174919295 RTVSLO – Prvi 1184 clean Po ruskem napadu na Ukrajino se je Evropa začela pospešeno oboroževati. Nemčija je v zelo kratkem času za oboroževanje namenila 100 milijard evrov posebnega proračuna, hitreje bo povečala tudi delež proračuna za obrambo v prihodnjih letih. Protagonist pošiljanja orožja Ukrajini je v nemški vladni koaliciji postala stranka Zelenih. Ta je veljala za mirovniško stranko, ki se bojuje za splošno razoroževanje. Priča smo popolnemu preobratu nemških Zelenih, ki so se zaradi vojne odrekli temeljnim postulatom stranke. Mon, 05 Dec 2022 13:49:44 +0000 Popolni preobrat nemških Zelenih Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zaradi tega njegov doseg v globalnem smislu presega zgolj športne okvirje, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj znašla pod kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takšnih in drugačnih zapletov izven igrišča. 174917396 RTVSLO – Prvi 1171 clean Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zaradi tega njegov doseg v globalnem smislu presega zgolj športne okvirje, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj znašla pod kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takšnih in drugačnih zapletov izven igrišča. Mon, 28 Nov 2022 13:49:31 +0000 Katar pod drobnogledom Rusko-ukrajinska vojna je v ospredje postavila tudi pomembno vprašanje z zgodovinskimi koreninami in posledicami, to je nedokončan proces izgradnje obeh sodobnih narodov, tako ukrajinskega kot ruskega. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je pokazalo, da ruski modeli v Ukrajini ne delujejo, kar je bilo očitno tudi na ukrajinskem verskem prizorišču. Vojna, ki traja že deveti mesec, je razgalila, da je ideologija »ruskega sveta«, ki jo zagovarja Ruska pravoslavna Cerkev, pravzaprav zlitje državne in cerkvene ideologije. O tem kot tudi o vplivih vojne na širitev Nata z novima članicama, bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Miha Lampreht. 174915472 RTVSLO – Prvi 1139 clean Rusko-ukrajinska vojna je v ospredje postavila tudi pomembno vprašanje z zgodovinskimi koreninami in posledicami, to je nedokončan proces izgradnje obeh sodobnih narodov, tako ukrajinskega kot ruskega. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je pokazalo, da ruski modeli v Ukrajini ne delujejo, kar je bilo očitno tudi na ukrajinskem verskem prizorišču. Vojna, ki traja že deveti mesec, je razgalila, da je ideologija »ruskega sveta«, ki jo zagovarja Ruska pravoslavna Cerkev, pravzaprav zlitje državne in cerkvene ideologije. O tem kot tudi o vplivih vojne na širitev Nata z novima članicama, bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Miha Lampreht. Mon, 21 Nov 2022 13:48:59 +0000 Vojna na vratih Evrope Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji. 174913639 RTVSLO – Prvi 962 clean Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji. Mon, 14 Nov 2022 13:46:02 +0000 Podnebni ukrepi: obljube in realnost Združene države Amerike so pretkane z rasnimi vprašanji. Toda rasne klasifikacije so del pravnega sistema šele 50 let. V Združenih državah je od nekdaj cerkev ločena od države zaradi prepričanja, da verske zadeve povzročajo preveč napetosti, da bi jih prepustili pristranskosti vlade. Enako gledajo na rasna vprašanja. V tokratni oddaji Eppur si muove se je ameriški dopisnik Andrej Stopar posvetil rasi, volitvam, univerzam in elitam. 174911884 RTVSLO – Prvi 1213 clean Združene države Amerike so pretkane z rasnimi vprašanji. Toda rasne klasifikacije so del pravnega sistema šele 50 let. V Združenih državah je od nekdaj cerkev ločena od države zaradi prepričanja, da verske zadeve povzročajo preveč napetosti, da bi jih prepustili pristranskosti vlade. Enako gledajo na rasna vprašanja. V tokratni oddaji Eppur si muove se je ameriški dopisnik Andrej Stopar posvetil rasi, volitvam, univerzam in elitam. Mon, 07 Nov 2022 13:50:13 +0000 Vsa rasna vprašanja ZDA Kitajska je po koncu kongresa komunistične partije, tega pripravijo vsakih 5 let, zajadrala v še avtoritarnejše obdobje vladavine Ši Džinpinga. V minulih letih je ta država do bolezni covid razvila ničelno toleranco, pestita jo starajoča se družba, nepremičninski balon. V mednarodnem okolju pa jo na vse možne načine omejujejo Združene države Amerike v strahu, da bi ji vzpenjajoča se gospodarska azijska gigantka prevzela položaj vodilne svetovne hegemonistične sile. Boj za prevlado velesil vzbuja strah pred jedrskim spopadom. </P></SPAN><!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174910334 RTVSLO – Prvi 1217 clean Kitajska je po koncu kongresa komunistične partije, tega pripravijo vsakih 5 let, zajadrala v še avtoritarnejše obdobje vladavine Ši Džinpinga. V minulih letih je ta država do bolezni covid razvila ničelno toleranco, pestita jo starajoča se družba, nepremičninski balon. V mednarodnem okolju pa jo na vse možne načine omejujejo Združene države Amerike v strahu, da bi ji vzpenjajoča se gospodarska azijska gigantka prevzela položaj vodilne svetovne hegemonistične sile. Boj za prevlado velesil vzbuja strah pred jedrskim spopadom. </P></SPAN><!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 31 Oct 2022 13:50:17 +0000 Še avtoritarnejša Kitajska po poti do samozadostnosti V drugem krogu brazilskih predsedniških volitev se bosta pomerila dva težkokategornika brazilske politike, zdajšnji predsednik, desničar Jair Bolsonaro in nekdanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo izenačenost obeh kandidatov. Številne Brazilce skrbi, da bi po volitvah lahko izbruhnilo nasilje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174908466 RTVSLO – Prvi 869 clean V drugem krogu brazilskih predsedniških volitev se bosta pomerila dva težkokategornika brazilske politike, zdajšnji predsednik, desničar Jair Bolsonaro in nekdanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo izenačenost obeh kandidatov. Številne Brazilce skrbi, da bi po volitvah lahko izbruhnilo nasilje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 24 Oct 2022 12:44:29 +0000 Brazilci izbirajo novega predsednika Za 8. novembra so v Združenih državah napovedane vmesne volitve. Američani bodo volili kongres, tretjino senata, ponekod guvernerje, državne sekretarje, pravosodne ministre in župane. Čeprav si Republikanska stranka v kampanji prizadeva izpostaviti predvsem gospodarstvo, javno varnost in politiko priseljevanja, težave, v katere je medtem dodobra zabredel Donald Trump, preusmerjajo pozornost na nekdanjega predsednika. Trump kot osrednja predvolilna tema republikancem ne koristi. Zato tudi ne sedijo križem rok, zlasti uspešni pa so pri instrumentalizaciji politike priseljevanja. Že mesece republikanska guvernerja Teksasa in Arizone v Washington, New York in Chicago – gre za pomembne demokratske utrdbe – pošiljata avtobuse s prosilci za azil. Pred tedni ju je prekosil floridski guverner Ron DeSantis, ki je organiziral čarterska poleta prosilcev za azil iz Teksasa na mondeni otok Martha's Vineyard v Massachusettsu. Nedvomno se Združene države na svoji jugozahodni meji soočajo z velikimi težavami, zaradi česar bi poteze teh guvernerjev lahko razumeli tudi kot klice v sili. A ker se zdi, da je vprašanje priseljevanja za Ameriko večno in nerešljivo, avtobusni prevozi pa so nedvomno cinično izkoriščanje človeške stiske, je priseljevanje pod drobnogled vzel naš ameriški dopisnik, Andrej Stopar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174906786 RTVSLO – Prvi 1227 clean Za 8. novembra so v Združenih državah napovedane vmesne volitve. Američani bodo volili kongres, tretjino senata, ponekod guvernerje, državne sekretarje, pravosodne ministre in župane. Čeprav si Republikanska stranka v kampanji prizadeva izpostaviti predvsem gospodarstvo, javno varnost in politiko priseljevanja, težave, v katere je medtem dodobra zabredel Donald Trump, preusmerjajo pozornost na nekdanjega predsednika. Trump kot osrednja predvolilna tema republikancem ne koristi. Zato tudi ne sedijo križem rok, zlasti uspešni pa so pri instrumentalizaciji politike priseljevanja. Že mesece republikanska guvernerja Teksasa in Arizone v Washington, New York in Chicago – gre za pomembne demokratske utrdbe – pošiljata avtobuse s prosilci za azil. Pred tedni ju je prekosil floridski guverner Ron DeSantis, ki je organiziral čarterska poleta prosilcev za azil iz Teksasa na mondeni otok Martha's Vineyard v Massachusettsu. Nedvomno se Združene države na svoji jugozahodni meji soočajo z velikimi težavami, zaradi česar bi poteze teh guvernerjev lahko razumeli tudi kot klice v sili. A ker se zdi, da je vprašanje priseljevanja za Ameriko večno in nerešljivo, avtobusni prevozi pa so nedvomno cinično izkoriščanje človeške stiske, je priseljevanje pod drobnogled vzel naš ameriški dopisnik, Andrej Stopar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 17 Oct 2022 12:50:27 +0000 Večno ameriško vprašanje - politika priseljevanja Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot? 174904946 RTVSLO – Prvi 1117 clean Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot? Mon, 10 Oct 2022 12:48:37 +0000 Volitve v BiH: neuspešne reforme in razdiralna retorika Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903292 RTVSLO – Prvi 1218 clean Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 03 Oct 2022 12:50:18 +0000 Italija v desno »Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti. 174901777 RTVSLO – Prvi 739 clean »Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti. Mon, 26 Sep 2022 12:42:19 +0000 Pravična trgovina Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav. 174900189 RTVSLO – Prvi 1216 clean Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav. Mon, 19 Sep 2022 12:50:16 +0000 Osvajanje ameriškega Zahoda ... od stvarnosti do mita Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth. 174898584 RTVSLO – Prvi 934 clean Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth. Mon, 12 Sep 2022 12:45:34 +0000 Britanska kraljica: trdni temelj svoje države Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174896981 RTVSLO – Prvi 1323 clean Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 05 Sep 2022 12:52:03 +0000 Evropsko politično ogledalo ob Blejskem jezeru Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani. 174895350 RTVSLO – Prvi 838 clean Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani. Mon, 29 Aug 2022 12:43:58 +0000 Status quo na ukrajinskih bojiščih Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174894026 RTVSLO – Prvi 1108 clean Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 22 Aug 2022 12:48:28 +0000 Negotova usoda Mednarodne vesoljske postaje odseva spremenjene geopolitične odnose na Zemlji S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti. 174892710 RTVSLO – Prvi 1062 clean S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti. Mon, 15 Aug 2022 12:47:42 +0000 Načrt za okrevanje in njegov strateški pomen v Italiji Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja. 174891404 RTVSLO – Prvi 1155 clean Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja. Mon, 08 Aug 2022 12:49:15 +0000 Pametna in zelena mesta Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine. 174890125 RTVSLO – Prvi 674 clean Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine. Mon, 01 Aug 2022 12:41:14 +0000 Češko predsedovanje EU v znamenju ukrajinske vojne V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc. 174888852 RTVSLO – Prvi 839 clean V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc. Mon, 25 Jul 2022 12:43:59 +0000 Višegrajska skupina pred razpadom? Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače? 174887437 RTVSLO – Prvi 1380 clean Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače? Mon, 18 Jul 2022 12:53:00 +0000 Pedofilija v cerkvi Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA. 174886059 RTVSLO – Prvi 1324 clean Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA. Mon, 11 Jul 2022 12:52:04 +0000 Amerika, dežela priseljencev Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah. 174884634 RTVSLO – Prvi 784 clean Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah. Mon, 04 Jul 2022 12:43:04 +0000 Izrazito širjenje lakote v svetu Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883176 RTVSLO – Prvi 1126 clean Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 12:48:46 +0000 NATO - snovanje novega strateškega koncepta Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dodatno.</p> </body> </html> 174881720 RTVSLO – Prvi 867 clean Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dodatno.</p> </body> </html> Mon, 20 Jun 2022 12:44:27 +0000 Kako naša poraba vpliva na staroselska ljudstva v Braziliji, "Gozd je osnova za naš obstoj, njim pa je mar le za denar" Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje? <p>Cene bodo ostale visoke še nekaj časa</p><p><p>Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje? V oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti....</p></p> 174880190 RTVSLO – Prvi 895 clean Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje? <p>Cene bodo ostale visoke še nekaj časa</p><p><p>Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje? V oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti....</p></p> Mon, 13 Jun 2022 12:44:55 +0000 Boj za žito NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj. <p>Vladarju južnokitajskega morja bo pripadlo prihodnje stoletje</p><p><p><span>Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni 100-ti obletnici revije Foreign Affairs izjavil, da predstavlja Kitajska, kljub vojni v Ukrajini, največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? V tokratni oddaji Eppur si muove analiziramo napete odnose v tihomorski regiji</span><span>. </span></p></p> 174878464 RTVSLO – Prvi 1108 clean NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj. <p>Vladarju južnokitajskega morja bo pripadlo prihodnje stoletje</p><p><p><span>Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni 100-ti obletnici revije Foreign Affairs izjavil, da predstavlja Kitajska, kljub vojni v Ukrajini, največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? V tokratni oddaji Eppur si muove analiziramo napete odnose v tihomorski regiji</span><span>. </span></p></p> Mon, 06 Jun 2022 12:48:28 +0000 Ali se še lahko izognemo vojni na Tajvanu? NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž. <p>Nemce čakajo številne spremembe v vsakdanjem življenju </p><p><p>Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno predstavlja več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjen plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale povsem neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo izgradnjo vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876646 RTVSLO – Prvi 1087 clean NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž. <p>Nemce čakajo številne spremembe v vsakdanjem življenju </p><p><p>Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno predstavlja več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjen plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale povsem neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo izgradnjo vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 30 May 2022 12:48:07 +0000 Nemška energetska uganka V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji. <p>Pritiski na neodvisne medije z ekonomskimi sredstvi </p><p><p>V današnjem času je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, to velja tudi za Slovenijo. Pod drobnogled smo vzeli stanje medijske svobode v Rusiji, Srbiji in na Madžarskem.</p></p> 174874810 RTVSLO – Prvi 1244 clean V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji. <p>Pritiski na neodvisne medije z ekonomskimi sredstvi </p><p><p>V današnjem času je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, to velja tudi za Slovenijo. Pod drobnogled smo vzeli stanje medijske svobode v Rusiji, Srbiji in na Madžarskem.</p></p> Mon, 23 May 2022 12:50:44 +0000 Javni mediji v krempljih oblasti »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Verjetno bo potrebna revizija temeljnih pogodb</p><p><p>V Evropskem parlamentu v Strasbourgu se je na dan Evrope, v ponedeljek, 9. maja, odvila sklepna slovesnost Konference o prihodnosti Evrope. Začela se je maja lani, pri usmerjanju dialoga med ustanovami in državljani pa je imela v času predsedovanja Svetu Evropske unije pomembno vlogo tudi Slovenija. V končnem poročilu so zbrani predlogi evropskih državljanov, predstavnikov evropskih in nacionalnih ustanov ter civilne družbe. Francoski predsednik Macron in predsednica Evropske komisije Von der Leyenova sta podprla sklic konvencije za revizijo temeljnih pogodb Evropske unije, za katero se je zavzel tudi Evropski parlament. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, pa je posvarilo pred prevelikim hitenjem. Kaj sledi zdaj? Bodo predlogi državljanov uresničeni ali pa bo tudi to poročilo končalo v predalu evropskih ustanov?</p></p> 174872935 RTVSLO – Prvi 840 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Verjetno bo potrebna revizija temeljnih pogodb</p><p><p>V Evropskem parlamentu v Strasbourgu se je na dan Evrope, v ponedeljek, 9. maja, odvila sklepna slovesnost Konference o prihodnosti Evrope. Začela se je maja lani, pri usmerjanju dialoga med ustanovami in državljani pa je imela v času predsedovanja Svetu Evropske unije pomembno vlogo tudi Slovenija. V končnem poročilu so zbrani predlogi evropskih državljanov, predstavnikov evropskih in nacionalnih ustanov ter civilne družbe. Francoski predsednik Macron in predsednica Evropske komisije Von der Leyenova sta podprla sklic konvencije za revizijo temeljnih pogodb Evropske unije, za katero se je zavzel tudi Evropski parlament. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, pa je posvarilo pred prevelikim hitenjem. Kaj sledi zdaj? Bodo predlogi državljanov uresničeni ali pa bo tudi to poročilo končalo v predalu evropskih ustanov?</p></p> Mon, 16 May 2022 12:44:00 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek. <p>Kako varne se počutijo prebivalci baltskih držav? </p><p><p>V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v baltskih prestolnicah preverašper Andrinek.</p></p> 174871018 RTVSLO – Prvi 1246 clean V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek. <p>Kako varne se počutijo prebivalci baltskih držav? </p><p><p>V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v baltskih prestolnicah preverašper Andrinek.</p></p> Mon, 09 May 2022 12:50:46 +0000 Baltik v primežu ruske grožnje Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?<p>Letošnji cilji hrvaškega turizma</p><p><p>Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?</p></p> 174869205 RTVSLO – Prvi 871 clean Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?<p>Letošnji cilji hrvaškega turizma</p><p><p>Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?</p></p> Mon, 02 May 2022 12:44:31 +0000 Hrvaški turizem med pandemijo in ukrajinsko vojno Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?<p>Kje v družbi svetovnih velesil je Francija našla svoje mesto?</p><p><p>Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?</p></p> 174867632 RTVSLO – Prvi 916 clean Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?<p>Kje v družbi svetovnih velesil je Francija našla svoje mesto?</p><p><p>Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?</p></p> Mon, 25 Apr 2022 12:45:16 +0000 Macronova Francija na svetovni politični šahovnici Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica. »Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.« (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776) »Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.« (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787) Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA? Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.<p>Ženska, ameriške sanje in 21. stoletje</p><p><p>Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica.</p> <p><em>»Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.«</em> (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776)</p> <p><em>»Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.«</em> (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787)</p> <p>Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA?</p> <p>Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174865750 RTVSLO – Prvi 1174 clean Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica. »Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.« (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776) »Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.« (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787) Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA? Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.<p>Ženska, ameriške sanje in 21. stoletje</p><p><p>Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica.</p> <p><em>»Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.«</em> (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776)</p> <p><em>»Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.«</em> (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787)</p> <p>Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA?</p> <p>Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 18 Apr 2022 12:49:34 +0000 Ženska, 21. stoletje in ameriške sanje 30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni. Oktobra bi morale v državi potekati volitve, a se ne morejo dogovoriti o novem volilnem zakonu, s katerim bi izpolnili sodbe evropskega sodišča za človekove pravice in bi zagotavljal enakovredno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov in manjšin. Medtem ko so politiki vseh narodnosti zaposleni sami s seboj ter z medsebojnim obtoževanjem in nacionalizmom, jim prebivalci obračajo hrbet in zapuščajo državo. O tem v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil beograjski dopisnik Boštjan Anžin. <p>Volilnega zakona za oktobrske volitve (še) ni</p><p><p>30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju  Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni.</p></p> 174864036 RTVSLO – Prvi 975 clean 30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni. Oktobra bi morale v državi potekati volitve, a se ne morejo dogovoriti o novem volilnem zakonu, s katerim bi izpolnili sodbe evropskega sodišča za človekove pravice in bi zagotavljal enakovredno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov in manjšin. Medtem ko so politiki vseh narodnosti zaposleni sami s seboj ter z medsebojnim obtoževanjem in nacionalizmom, jim prebivalci obračajo hrbet in zapuščajo državo. O tem v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil beograjski dopisnik Boštjan Anžin. <p>Volilnega zakona za oktobrske volitve (še) ni</p><p><p>30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju  Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni.</p></p> Mon, 11 Apr 2022 12:46:15 +0000 BIH - še vedno strah pred vojno Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice.<p>Politična podoba Francije po petih letih macronizma</p><p><p>Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice?</p></p> 174862001 RTVSLO – Prvi 747 clean Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice.<p>Politična podoba Francije po petih letih macronizma</p><p><p>Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice?</p></p> Mon, 04 Apr 2022 12:42:27 +0000 V čigave roke ključi Elizejske palače? Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom.<p>Združena opozicija proti Orbanu</p><p><p>Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom. </p></p> 174860112 RTVSLO – Prvi 1037 clean Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom.<p>Združena opozicija proti Orbanu</p><p><p>Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom. </p></p> Mon, 28 Mar 2022 12:47:17 +0000 Madžarska pred parlamentarnimi volitvami Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.<p>Zelena mesta; primeri dobrih praks </p><p><p>Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.</p></p> 174858217 RTVSLO – Prvi 1053 clean Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.<p>Zelena mesta; primeri dobrih praks </p><p><p>Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 13:47:33 +0000 Avstrijska zelena politika Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem. <p>Vzniknilo množično civilno-družbeno gibanje za podporo in pomoč</p><p><p>Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Karmen Švegl, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem.</p></p> 174856136 RTVSLO – Prvi 1095 clean Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem. <p>Vzniknilo množično civilno-družbeno gibanje za podporo in pomoč</p><p><p>Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Karmen Švegl, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 13:48:15 +0000 Milijoni Ukrajincev na begu Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.<p>Rusko-ukrajinska kriza premešala karte</p><p><p>Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nepredstavljivim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane, surovin ne moremo predvideti za jutri. Se bodo ravnovesja vzpostavila šele, ko bosta v svetu nastala dva povsem ločena gospodarska sistema. Na kaj moramo biti takrat najbolj pripravljeni?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174854208 RTVSLO – Prvi 1023 clean Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.<p>Rusko-ukrajinska kriza premešala karte</p><p><p>Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nepredstavljivim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane, surovin ne moremo predvideti za jutri. Se bodo ravnovesja vzpostavila šele, ko bosta v svetu nastala dva povsem ločena gospodarska sistema. Na kaj moramo biti takrat najbolj pripravljeni?</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 07 Mar 2022 15:27:14 +0000 Svetovno gospodarstvo v šoku, kakršnega ne pomni, Rusko-ukrajinska kriza premešala karte Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.<p>Kako naša potrošnja vpliva na njihovo krčenje</p><p><p>Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo ogromne zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja. </p></p> 174852157 RTVSLO – Prvi 993 clean Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.<p>Kako naša potrošnja vpliva na njihovo krčenje</p><p><p>Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo ogromne zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja. </p></p> Mon, 28 Feb 2022 13:46:33 +0000 Gozdovi O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz. <p>Obljuba o neširjenju Nata na Vzhod – legenda ali dejstvo?</p><p><p>O tej izmuzljivi zavezi Nata, ki si jo vsaka stran, tako Združene države Amerike kot Rusija, razlaga drugače, a je v zdajšnji ukrajinski krizi njena uresničitev ena od ključnih zahtev Moskve, se je washingtonski in nekdanji moskovski dopisnik Andrej Stopar pogovarjal z ugledno ameriško zgodovinarko hladne vojne in obdobja po njej, profesorico na Univerzi Johns Hopkins Mary Elise Sarotte. Pri Univerzitetni založbi Yale je konec preteklega leta izšla njena knjiga o širjenju Nata na Vzhod z naslovom »Niti za palec« (Not One Inch, 2021).</p> <p><strong> </strong></p></p> 174850266 RTVSLO – Prvi 1248 clean O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz. <p>Obljuba o neširjenju Nata na Vzhod – legenda ali dejstvo?</p><p><p>O tej izmuzljivi zavezi Nata, ki si jo vsaka stran, tako Združene države Amerike kot Rusija, razlaga drugače, a je v zdajšnji ukrajinski krizi njena uresničitev ena od ključnih zahtev Moskve, se je washingtonski in nekdanji moskovski dopisnik Andrej Stopar pogovarjal z ugledno ameriško zgodovinarko hladne vojne in obdobja po njej, profesorico na Univerzi Johns Hopkins Mary Elise Sarotte. Pri Univerzitetni založbi Yale je konec preteklega leta izšla njena knjiga o širjenju Nata na Vzhod z naslovom »Niti za palec« (Not One Inch, 2021).</p> <p><strong> </strong></p></p> Mon, 21 Feb 2022 13:50:48 +0000 »Niti za palec!« Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?<p>Ko vodilni politiki z osebnimi žaljivkami spodkopavajo lastne institucije</p><p><p>Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?</p></p> 174848143 RTVSLO – Prvi 855 clean Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?<p>Ko vodilni politiki z osebnimi žaljivkami spodkopavajo lastne institucije</p><p><p>Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?</p></p> Mon, 14 Feb 2022 13:44:15 +0000 Ulična politična retorika Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha. 174846196 RTVSLO – Prvi 936 clean Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha. Mon, 07 Feb 2022 15:15:00 +0000 70. let vladanja Elizabete II. »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Britanska kraljica: trdni temelj svoje države</p><p><p>Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.</p></p> 174846168 RTVSLO – Prvi 930 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Britanska kraljica: trdni temelj svoje države</p><p><p>Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.</p></p> Mon, 07 Feb 2022 13:45:30 +0000 Eppur si muove Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema. <p>Radijska zgodba o nemoči države kot sistema</p><p><p>Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema.  Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.</p></p> 174844090 RTVSLO – Prvi 1126 clean Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema. <p>Radijska zgodba o nemoči države kot sistema</p><p><p>Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema.  Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.</p></p> Mon, 31 Jan 2022 13:48:46 +0000 Italija v senci Maria Draghija Približno dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično zamisel o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic, simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v resničnost, žal ostaja utopija. Tudi tokratne olimpijske igre je zaznamovalo merjenje mišic velesil na političnem področju. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.<p>Zimske olimpijske igre v luči koronavirusa in diplomatskega bojkota</p><p><p>Slaba dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično idejo o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic - simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v realnost, žal ostaja utopija, tudi tokratne olimpijske igre tako zaznamuje merjenje mišic velesil na političnem področju. </p></p> 174842145 RTVSLO – Prvi 1205 clean Približno dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično zamisel o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic, simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v resničnost, žal ostaja utopija. Tudi tokratne olimpijske igre je zaznamovalo merjenje mišic velesil na političnem področju. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.<p>Zimske olimpijske igre v luči koronavirusa in diplomatskega bojkota</p><p><p>Slaba dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično idejo o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic - simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v realnost, žal ostaja utopija, tudi tokratne olimpijske igre tako zaznamuje merjenje mišic velesil na političnem področju. </p></p> Mon, 24 Jan 2022 13:50:05 +0000 Utopija olimpijskega miru in prijateljstva Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec. Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod. Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti. <p>Leto netipičnih simptomov v Beli hiši </p><p><p>Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec.</p> <p>Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod.</p> <p>Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti.</p></p> 174840212 RTVSLO – Prvi 1214 clean Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec. Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod. Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti. <p>Leto netipičnih simptomov v Beli hiši </p><p><p>Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec.</p> <p>Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod.</p> <p>Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti.</p></p> Mon, 17 Jan 2022 13:50:14 +0000 Optična iluzija Joeja Bidna Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe? <p>Kaj je narekovalo spremembe?</p><p><p>Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe?</p></p> 174838273 RTVSLO – Prvi 1053 clean Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe? <p>Kaj je narekovalo spremembe?</p><p><p>Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe?</p></p> Mon, 10 Jan 2022 13:47:33 +0000 Nova slovenska zunanjepolitična strategija NAPOVED. Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali. Izbrala jih je Sandra Krišelj <p>V spremembe je treba vključiti mlade</p><p><p>Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali.</p></p> 174836432 RTVSLO – Prvi 1147 clean NAPOVED. Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali. Izbrala jih je Sandra Krišelj <p>V spremembe je treba vključiti mlade</p><p><p>Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali.</p></p> Mon, 03 Jan 2022 13:49:07 +0000 Čas za boljši jutri »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Dosežki slovenskega predsedovanja Svetu EU</p><p><p>Slovenija je že drugič, odkar je članica Evropske unije, predsedovala Svetu EU. Kaj ji je uspelo postoriti v tem polletnem projektu, kje bi si želeli večji napredek, kako so predsedovanje zaznamovali nenapovedani dogodki?</p> <p>&nbsp;</p> <p>Vsebine iz projekta Tu EU moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</p></p> 174834760 RTVSLO – Prvi 824 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Dosežki slovenskega predsedovanja Svetu EU</p><p><p>Slovenija je že drugič, odkar je članica Evropske unije, predsedovala Svetu EU. Kaj ji je uspelo postoriti v tem polletnem projektu, kje bi si želeli večji napredek, kako so predsedovanje zaznamovali nenapovedani dogodki?</p> <p>&nbsp;</p> <p>Vsebine iz projekta Tu EU moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</p></p> Mon, 27 Dec 2021 13:43:44 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti NAPOVED: Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave. <p>Za polarizacijo družbe, nestrpnost in sovraštvo obstajajo zdravila: vedoželjnost, resnicoljubje in 500 let časa. </p><p><p>Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174832821 RTVSLO – Prvi 1431 clean NAPOVED: Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave. <p>Za polarizacijo družbe, nestrpnost in sovraštvo obstajajo zdravila: vedoželjnost, resnicoljubje in 500 let časa. </p><p><p>Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 20 Dec 2021 13:53:51 +0000 ZDA v labirintu resnice »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Glavna gonilna sila razvoja je nafta. </p><p><p>Z umikom Združenih držav Amerike s širšega Bližnjega vzhoda se je začel krepiti vpliv tako imenovanih srednjih sil, Turčije, Pakistana, Katarja in Združenih Arabskih Emiratov. Če je Washington še imel strateške cilje v regiji, imajo omenjene sile pred očmi predvsem lastne interese. Emirati, bogati z nafto, v katerih je kot že govori ime, združenih sedem emiratov, ne slovijo več le po lesketajočih se nebotičnikih, najvišji stavbi na svetu in največjem nakupovalnem središču, ampak tudi po vojaški in politični moči. Ta je v rokah bogate prestolnice Abu Dhabi, ki s Savdsko Arabijo meša štrene v regiji.</p></p> 174830694 RTVSLO – Prvi 965 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Glavna gonilna sila razvoja je nafta. </p><p><p>Z umikom Združenih držav Amerike s širšega Bližnjega vzhoda se je začel krepiti vpliv tako imenovanih srednjih sil, Turčije, Pakistana, Katarja in Združenih Arabskih Emiratov. Če je Washington še imel strateške cilje v regiji, imajo omenjene sile pred očmi predvsem lastne interese. Emirati, bogati z nafto, v katerih je kot že govori ime, združenih sedem emiratov, ne slovijo več le po lesketajočih se nebotičnikih, najvišji stavbi na svetu in največjem nakupovalnem središču, ampak tudi po vojaški in politični moči. Ta je v rokah bogate prestolnice Abu Dhabi, ki s Savdsko Arabijo meša štrene v regiji.</p></p> Mon, 13 Dec 2021 13:46:05 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht<p>Begunska kriza odpira vprašanja sposobnosti samostojne obrambe EU</p><p><p>S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove.</p></p> 174828638 RTVSLO – Prvi 1158 clean S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht<p>Begunska kriza odpira vprašanja sposobnosti samostojne obrambe EU</p><p><p>S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove.</p></p> Mon, 06 Dec 2021 13:49:18 +0000 Nato - od poloma v Afganistanu - do novih izzivov Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje nudi vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem trenutku ni interesa….. <p>Prizori s poljsko-beloruske meje so srhljivi. Številni ljudje so postali talci Lukašenka</p><p><p>Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje ponuja vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem hipu ni interesa.</p></p> 174826583 RTVSLO – Prvi 1211 clean Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje nudi vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem trenutku ni interesa….. <p>Prizori s poljsko-beloruske meje so srhljivi. Številni ljudje so postali talci Lukašenka</p><p><p>Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje ponuja vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem hipu ni interesa.</p></p> Mon, 29 Nov 2021 13:50:11 +0000 Ljudje kot orodje Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in "neučinkovitih" subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu. <p>Politični voditelji nosijo odgovornost za negotovo prihodnost mladih</p><p><p>Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in »neučinkovitih« subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu.</p></p> 174824578 RTVSLO – Prvi 1040 clean Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in "neučinkovitih" subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu. <p>Politični voditelji nosijo odgovornost za negotovo prihodnost mladih</p><p><p>Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in »neučinkovitih« subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu.</p></p> Mon, 22 Nov 2021 13:47:20 +0000 Razočaranje po podnebni konferenci V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna? O tem v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, pripravila jo je Sandra Krišelj s sodelavci. <p>Države z evrom so se v času pandemije močno zadolžile</p><p><p>V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna?</p></p> 174822549 RTVSLO – Prvi 1425 clean V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna? O tem v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, pripravila jo je Sandra Krišelj s sodelavci. <p>Države z evrom so se v času pandemije močno zadolžile</p><p><p>V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna?</p></p> Mon, 15 Nov 2021 13:53:45 +0000 Evro: nov poskus reforme fiskalnih pravil Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga… Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.<p>Severnoirski protokol in ribištvo odnose postavila na preizkušnjo</p><p><p>Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga … Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.</p></p> 174820493 RTVSLO – Prvi 972 clean Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga… Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.<p>Severnoirski protokol in ribištvo odnose postavila na preizkušnjo</p><p><p>Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga … Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.</p></p> Mon, 08 Nov 2021 13:46:12 +0000 Brexit v praksi »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Kanadske asimilacijske politike zdesetkale staroselsko kulturo, jezik in celo otroke</p><p><p>V minulih mesecih so svet pretresla odkritja na stotine neoznačenih grobov otrok, ki so med letoma 1831 in 1996 obiskovali državno financirane večinoma katoliške internate v Kanadi. V tem obdobju je bilo približno 150 tisoč otrok staroselcev za več let nasilno ločenih od svojih družin in nastanjenih v internatih, kjer so bili podvrženi fizičnim in spolnim zlorabam ter podhranjenosti. Ta sistem je bil žal izjemno učinkovit v brisanju kulture in jezika staroselcev, posledice takih politik asimilacije pa segajo tudi v današnji čas.</p></p> 174818557 RTVSLO – Prvi 1259 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Kanadske asimilacijske politike zdesetkale staroselsko kulturo, jezik in celo otroke</p><p><p>V minulih mesecih so svet pretresla odkritja na stotine neoznačenih grobov otrok, ki so med letoma 1831 in 1996 obiskovali državno financirane večinoma katoliške internate v Kanadi. V tem obdobju je bilo približno 150 tisoč otrok staroselcev za več let nasilno ločenih od svojih družin in nastanjenih v internatih, kjer so bili podvrženi fizičnim in spolnim zlorabam ter podhranjenosti. Ta sistem je bil žal izjemno učinkovit v brisanju kulture in jezika staroselcev, posledice takih politik asimilacije pa segajo tudi v današnji čas.</p></p> Mon, 01 Nov 2021 13:50:59 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je odreklo primat zakonodaji Evropske unije, je zamajala temelje evropske povezave in sprožilo novo krizo v odnosih med vzhodnim in zahodnim delom Unije. Bruselj vzhodnim članicam vztrajno očita kršitve vladavine prava. Poleg tega se populistični voditelji na vzhodu soočajo z vse močnejšo opozicijo v svojih lastnih državah.<p>Težave z vladavino prava v višegrajskih državah</p><p><p>Odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je odreklo primat zakonodaji Evropske unije, je zamajalo temelje evropske povezave in sprožilo novo krizo v odnosih med vzhodnim in zahodnim delom Unije. Bruselj vzhodnim članicam vztrajno očita kršitve vladavine prava. Poleg tega se populistični voditelji na vzhodu soočajo z vse močnejšo opozicijo v svojih lastnih državah.</p></p> 174816752 RTVSLO – Prvi 1014 clean Odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je odreklo primat zakonodaji Evropske unije, je zamajala temelje evropske povezave in sprožilo novo krizo v odnosih med vzhodnim in zahodnim delom Unije. Bruselj vzhodnim članicam vztrajno očita kršitve vladavine prava. Poleg tega se populistični voditelji na vzhodu soočajo z vse močnejšo opozicijo v svojih lastnih državah.<p>Težave z vladavino prava v višegrajskih državah</p><p><p>Odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je odreklo primat zakonodaji Evropske unije, je zamajalo temelje evropske povezave in sprožilo novo krizo v odnosih med vzhodnim in zahodnim delom Unije. Bruselj vzhodnim članicam vztrajno očita kršitve vladavine prava. Poleg tega se populistični voditelji na vzhodu soočajo z vse močnejšo opozicijo v svojih lastnih državah.</p></p> Mon, 25 Oct 2021 12:46:54 +0000 Veter z vzhoda Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?<p>Ali je svet na novi prelomnici</p><p><p>Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?</p></p> 174814717 RTVSLO – Prvi 1183 clean Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?<p>Ali je svet na novi prelomnici</p><p><p>Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?</p></p> Mon, 18 Oct 2021 12:49:43 +0000 Vrtinec energetske krize Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.<p>Že več kot pet let je, kar sta London in Bruselj na bojni nogi. Najprej izstopni sporazum, nato trgovinski dogovor, zdaj severnoirski protokol. </p><p><p>Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.</p></p> 174812720 RTVSLO – Prvi 1209 clean Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.<p>Že več kot pet let je, kar sta London in Bruselj na bojni nogi. Najprej izstopni sporazum, nato trgovinski dogovor, zdaj severnoirski protokol. </p><p><p>Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.</p></p> Mon, 11 Oct 2021 12:50:09 +0000 Severna Irska in njen protokol Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitveni proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del celine ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije, ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj, ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslala policijo in vojsko. Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi.<p>Pred vrhom voditeljev EU in Zahodnega Balkana</p><p><p><span>Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitvi proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del kontinenta ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. </span></p> <p><span>Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslali policijo in vojsko.</span></p> <p><span>Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi. </span></p></p> 174810718 RTVSLO – Prvi 1261 clean Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitveni proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del celine ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije, ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj, ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslala policijo in vojsko. Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi.<p>Pred vrhom voditeljev EU in Zahodnega Balkana</p><p><p><span>Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitvi proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del kontinenta ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. </span></p> <p><span>Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslali policijo in vojsko.</span></p> <p><span>Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi. </span></p></p> Mon, 04 Oct 2021 12:51:01 +0000 Evropska (ne)perspektiva Zahodnega Balkana Tudi v Alzaciji je lansko pomlad najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij - hoteli so polni, restavracije prav tako, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s takšno evropsko podobo Strasbourga. Utrip v mestu je izmeril Luka Robida. Več v oddaji Eppur si muove In vendar se vrti. <p>Strasbourg: Zmaga pragmatizma nad negodovanjem</p><p><p>Pomlad 2020. Tudi v Alzaciji je najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij – hoteli so polni, restavracije takisto, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi še tako nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s tako evropsko podobo Strasbourga.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></strong></p></p> 174808753 RTVSLO – Prvi 970 clean Tudi v Alzaciji je lansko pomlad najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij - hoteli so polni, restavracije prav tako, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s takšno evropsko podobo Strasbourga. Utrip v mestu je izmeril Luka Robida. Več v oddaji Eppur si muove In vendar se vrti. <p>Strasbourg: Zmaga pragmatizma nad negodovanjem</p><p><p>Pomlad 2020. Tudi v Alzaciji je najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij – hoteli so polni, restavracije takisto, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi še tako nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s tako evropsko podobo Strasbourga.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></strong></p></p> Mon, 27 Sep 2021 12:20:00 +0000 Utrip srca evropskega združevanja V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena Baerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi, je v tokratnem Eppur si muove osvetlila dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. <p>Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih?</p><p><p>V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena BAerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi?</p></p> 174806864 RTVSLO – Prvi 1388 clean V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena Baerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi, je v tokratnem Eppur si muove osvetlila dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. <p>Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih?</p><p><p>V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena BAerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi?</p></p> Mon, 20 Sep 2021 12:53:08 +0000 Boj za nasledstvo Angele Merkel Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.<p>O prihodnosti, vrednotah in tegobah</p><p><p>Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.</p></p> 174804994 RTVSLO – Prvi 722 clean Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.<p>O prihodnosti, vrednotah in tegobah</p><p><p>Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.</p></p> Mon, 13 Sep 2021 12:42:02 +0000 EU skozi francoske oči Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani zastavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo. <p>Povezani v razlikah</p><p><p>Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani postavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo. </p></p> 174803255 RTVSLO – Prvi 805 clean Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani zastavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo. <p>Povezani v razlikah</p><p><p>Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani postavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo. </p></p> Mon, 06 Sep 2021 12:43:25 +0000 Prihodnost Evrope Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnim okvirjem, ki se je razmeroma malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.<p>Občutek slovenske identitete onstran Atlantika</p><p><p>Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnem okvirjem, ki se je relativno malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja, prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.</p></p> 174801472 RTVSLO – Prvi 1239 clean Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnim okvirjem, ki se je razmeroma malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.<p>Občutek slovenske identitete onstran Atlantika</p><p><p>Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnem okvirjem, ki se je relativno malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja, prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.</p></p> Mon, 30 Aug 2021 12:50:39 +0000 Slovenec v Ameriki NAPOVED: Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. .<p>Krščanstvo kot označevalec identitete</p><p><p>Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove.</p></p> 174799872 RTVSLO – Prvi 1229 clean NAPOVED: Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. .<p>Krščanstvo kot označevalec identitete</p><p><p>Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove.</p></p> Mon, 23 Aug 2021 12:50:29 +0000 Zloraba krščanstva v politiki desnih populistov Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove. <p>Točkovanje družbenega ugleda z nagrajevanjem in kaznovanjem</p><p><p>Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove.</p></p> 174798432 RTVSLO – Prvi 953 clean Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove. <p>Točkovanje družbenega ugleda z nagrajevanjem in kaznovanjem</p><p><p>Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove.</p></p> Mon, 16 Aug 2021 12:45:53 +0000 Eppur si muove – In vendar se vrti V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma?<p>Stopnjevanje nasilja v deželi pod Hindukušem</p><p><p>V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma? V oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti.</p></p> 174797048 RTVSLO – Prvi 1083 clean V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma?<p>Stopnjevanje nasilja v deželi pod Hindukušem</p><p><p>V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma? V oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti.</p></p> Mon, 09 Aug 2021 12:48:03 +0000 Negotova prihodnost Afganistana Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bosta stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tisti, ki bosta nasledili Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri približno 20 odstotkih, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljiva tudi za volilno telo in da bi lahko postala vladna stranka? <p>Kakšen uspeh se obeta Zelenim na septembrskih volitvah? </p><p><p>Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji, poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bo stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tista, ki bo nasledila Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri okoli 20 %, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljivo tudi za volilno sredino in da bi lahko postali vladna stranka?</p></p> 174795325 RTVSLO – Prvi 1265 clean Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bosta stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tisti, ki bosta nasledili Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri približno 20 odstotkih, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljiva tudi za volilno telo in da bi lahko postala vladna stranka? <p>Kakšen uspeh se obeta Zelenim na septembrskih volitvah? </p><p><p>Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji, poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bo stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tista, ki bo nasledila Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri okoli 20 %, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljivo tudi za volilno sredino in da bi lahko postali vladna stranka?</p></p> Mon, 02 Aug 2021 12:51:05 +0000 Predvolilna Nemčija: Kakšen uspeh se obeta Zelenim na septembrskih volitvah? Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Kanada je včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj pa ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebne spremembe. Predvsem pa je vse očitneje, kako nujen je prehod v brezogljično družbo.<p>Evropska komisija je objavila obsežen načrt podnebnih ukrepov</p><p><p>Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Če je Kanada včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebno krizo. Predvsem pa je vse bolj očitno, kako nujen je prehod v brezogljično družbo. Oddajo Eppur si muove – in vendar se vrti je pripravila Špela Novak </p></p> 174793655 RTVSLO – Prvi 946 clean Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Kanada je včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj pa ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebne spremembe. Predvsem pa je vse očitneje, kako nujen je prehod v brezogljično družbo.<p>Evropska komisija je objavila obsežen načrt podnebnih ukrepov</p><p><p>Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Če je Kanada včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebno krizo. Predvsem pa je vse bolj očitno, kako nujen je prehod v brezogljično družbo. Oddajo Eppur si muove – in vendar se vrti je pripravila Špela Novak </p></p> Mon, 26 Jul 2021 12:45:46 +0000 Podnebna kriza Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah. <p>Kriza prezira lastnih državljanov je brezmejna </p><p><p>Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je, zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V tokratni oddaji, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah.</p></p> 174792070 RTVSLO – Prvi 1180 clean Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah. <p>Kriza prezira lastnih državljanov je brezmejna </p><p><p>Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je, zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V tokratni oddaji, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah.</p></p> Mon, 19 Jul 2021 12:49:40 +0000 Leto dni po volitvah Belorusija še vedno v političnem krču Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotnih misli, da se je razpoloženje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.<p>Smer je prava, napredek počasen</p><p><p>Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotni, da se je vzdušje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.</p></p> 174790472 RTVSLO – Prvi 1006 clean Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotnih misli, da se je razpoloženje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.<p>Smer je prava, napredek počasen</p><p><p>Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotni, da se je vzdušje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.</p></p> Mon, 12 Jul 2021 12:46:46 +0000 Manjšina v Italiji – leto pozneje »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Bo turizem preživel? </p><p><p>Kljub pandemiji je turistična sezona v razcvetu. Pri naših sosedih so optimistični, saj vlade postopno sproščajo ukrepe. Na Hrvaškem je bil obisk junija sto-odsotno višji kot lani. V deželi Furlanija Julijska krajina stavijo na kakovost ponudbe in raznolika doživetja, tudi dejavno preživljanje počitnic. Avstrijo pesti pomanjkanje delovne sile, vse pa opozarjajo na dolgoročne posledice epidemije.</p></p> 174788796 RTVSLO – Prvi 1023 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Bo turizem preživel? </p><p><p>Kljub pandemiji je turistična sezona v razcvetu. Pri naših sosedih so optimistični, saj vlade postopno sproščajo ukrepe. Na Hrvaškem je bil obisk junija sto-odsotno višji kot lani. V deželi Furlanija Julijska krajina stavijo na kakovost ponudbe in raznolika doživetja, tudi dejavno preživljanje počitnic. Avstrijo pesti pomanjkanje delovne sile, vse pa opozarjajo na dolgoročne posledice epidemije.</p></p> Mon, 05 Jul 2021 12:47:03 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.<p>Zunanja politika skozi razmislek mlajše generacije</p><p><p>Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih aktivnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.</p></p> 174786990 RTVSLO – Prvi 1131 clean Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.<p>Zunanja politika skozi razmislek mlajše generacije</p><p><p>Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih aktivnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.</p></p> Mon, 28 Jun 2021 12:48:51 +0000 30 let slovenske diplomacije Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.<p>Politike in kapitaliste zdaj skrbi zmanjševanje števila prebivalcev</p><p><p>Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.</p></p> 174785292 RTVSLO – Prvi 1265 clean Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.<p>Politike in kapitaliste zdaj skrbi zmanjševanje števila prebivalcev</p><p><p>Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.</p></p> Mon, 21 Jun 2021 12:51:05 +0000 Populacijska bomba se ni uresničila Sodba generalu Ratku Mladiću sproža številne pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo o pravičnosti sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se spopadamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin. O tem bomo govorili v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj, z njim pa se bosta pogovarjala strokovnjaka Vasilka Sancin in Damir Josipovič. <p>Glavna sodnica Presca Matimba Nyambe je k pravnomočni sodbi proti Ratku Mladiću podala ločeno mnenje </p><p><p>Sodba generalu Ratku Mladiću sproža mnoge pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo v pravičnost sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se soočamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin.</p></p> 174783438 RTVSLO – Prvi 1233 clean Sodba generalu Ratku Mladiću sproža številne pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo o pravičnosti sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se spopadamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin. O tem bomo govorili v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj, z njim pa se bosta pogovarjala strokovnjaka Vasilka Sancin in Damir Josipovič. <p>Glavna sodnica Presca Matimba Nyambe je k pravnomočni sodbi proti Ratku Mladiću podala ločeno mnenje </p><p><p>Sodba generalu Ratku Mladiću sproža mnoge pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo v pravičnost sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se soočamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin.</p></p> Mon, 14 Jun 2021 12:50:33 +0000 Genocid, najhujši zločin proti človečnosti, različni pogledi Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja. <p>Oviram za začetek pogajanj o članstvu ni videti konca</p><p><p>Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja.</p></p> 174781449 RTVSLO – Prvi 1120 clean Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja. <p>Oviram za začetek pogajanj o članstvu ni videti konca</p><p><p>Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja.</p></p> Mon, 07 Jun 2021 12:48:40 +0000 Severna Makedonija v čakalnici EU Koruza, pšenica, soja, rastlinska olja in mlečni proizvodi – omenjene surovine za živilsko industrijo sestavljajo glavni del prehrane večine svetovnega prebivalstva in so se prvič doslej podražile vsak mesec v preteklem letu dni. Za proračune za nakup hrane že zvonijo alarmi. Cene so se v prejšnjih dveh desetletjih zviševale povprečno za 2 do 3 odstotke na leto in so dosegle najvišjo raven od leta 2014. Na rast cen vplivajo različni dejavniki, med njimi podnebne spremembe in pandemija. <p>Ogroženi so predvsem države v razvoju in prebivalci z najnižjimi dohodki</p><p><p>Koruza, pšenica, soja, rastlinska olja in mlečni proizvodi – omenjene surovine za živilsko industrijo tvorijo glavni del prehrane večine svetovnega prebivalstva in so se prvič doslej podražile vsak mesec v minulem letu dni. Za proračune za nakup hrane že zvonijo alarmi. Cene so se v preteklih dveh desetletjih zviševale povprečno za 2 do 3 odstotke na leto in so dosegle najvišjo raven od leta 2014. Na rast cen vplivajo različni dejavniki, med njimi podnebne spremembe in pandemija. O razlogih in posledicah povečanja cen hrane v oddaji Eppur si muove.</p></p> 174779698 RTVSLO – Prvi 1035 clean Koruza, pšenica, soja, rastlinska olja in mlečni proizvodi – omenjene surovine za živilsko industrijo sestavljajo glavni del prehrane večine svetovnega prebivalstva in so se prvič doslej podražile vsak mesec v preteklem letu dni. Za proračune za nakup hrane že zvonijo alarmi. Cene so se v prejšnjih dveh desetletjih zviševale povprečno za 2 do 3 odstotke na leto in so dosegle najvišjo raven od leta 2014. Na rast cen vplivajo različni dejavniki, med njimi podnebne spremembe in pandemija. <p>Ogroženi so predvsem države v razvoju in prebivalci z najnižjimi dohodki</p><p><p>Koruza, pšenica, soja, rastlinska olja in mlečni proizvodi – omenjene surovine za živilsko industrijo tvorijo glavni del prehrane večine svetovnega prebivalstva in so se prvič doslej podražile vsak mesec v minulem letu dni. Za proračune za nakup hrane že zvonijo alarmi. Cene so se v preteklih dveh desetletjih zviševale povprečno za 2 do 3 odstotke na leto in so dosegle najvišjo raven od leta 2014. Na rast cen vplivajo različni dejavniki, med njimi podnebne spremembe in pandemija. O razlogih in posledicah povečanja cen hrane v oddaji Eppur si muove.</p></p> Mon, 31 May 2021 12:47:15 +0000 Vse dražja hrana na naših krožnikih »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Podobe nekega umika</p><p><p>Od srede letošnjega aprila ni več dvoma: ameriški vojaki bodo do septembra dokončno zapustili Afganistan. Kar zadeva Združene države Amerike je vojna končana. Predsednik Joe Biden je prisluhnil prepričanjem o brezplodnem vztrajanju v konfliktu, ki niti ne nosi več pečata boja proti terorizmu, ampak je prej državljanska vojna v večno nemirni državi na obrobju večno nemirne regije. Zanjo gre odločno preveč sredstev, v njej umirajo tudi Američani, zmeraj težje pa je pojasniti, zakaj. Umik iz Afganistana je napovedal že Bidnov predhodnik Donald Trump. V Dohi je njegova administracija 29. februarja 2020 podpisala s talibani sporazum o umiku do 1. maja letos, nato prepolovil število vojakov z 8.000 na 4.000 in kasneje zmanjšal to število na 2.500. Biden se je odločil deloma spoštovati ta sporazum, z dvema pomembnima odklonoma: umik je šele začel s 1. majem in rok podaljšal do septembra letos, predvsem pa se je odpovedal pogojem, ki naj bi jih izpolnili talibani. Odločitev je že v samem Washingtonu sprožila mešane odzive. Umik ima močno javno in politično podporo, slišati pa je mogoče tudi zelo artikulirane pomisleke. Praviloma prihajajo iz krogov poznavalcev z dolgoletnimi izkušnjami na področju obrambne in zunanje politike ter Bližnjega vzhoda na splošno.</p></p> 174778003 RTVSLO – Prvi 1215 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Podobe nekega umika</p><p><p>Od srede letošnjega aprila ni več dvoma: ameriški vojaki bodo do septembra dokončno zapustili Afganistan. Kar zadeva Združene države Amerike je vojna končana. Predsednik Joe Biden je prisluhnil prepričanjem o brezplodnem vztrajanju v konfliktu, ki niti ne nosi več pečata boja proti terorizmu, ampak je prej državljanska vojna v večno nemirni državi na obrobju večno nemirne regije. Zanjo gre odločno preveč sredstev, v njej umirajo tudi Američani, zmeraj težje pa je pojasniti, zakaj. Umik iz Afganistana je napovedal že Bidnov predhodnik Donald Trump. V Dohi je njegova administracija 29. februarja 2020 podpisala s talibani sporazum o umiku do 1. maja letos, nato prepolovil število vojakov z 8.000 na 4.000 in kasneje zmanjšal to število na 2.500. Biden se je odločil deloma spoštovati ta sporazum, z dvema pomembnima odklonoma: umik je šele začel s 1. majem in rok podaljšal do septembra letos, predvsem pa se je odpovedal pogojem, ki naj bi jih izpolnili talibani. Odločitev je že v samem Washingtonu sprožila mešane odzive. Umik ima močno javno in politično podporo, slišati pa je mogoče tudi zelo artikulirane pomisleke. Praviloma prihajajo iz krogov poznavalcev z dolgoletnimi izkušnjami na področju obrambne in zunanje politike ter Bližnjega vzhoda na splošno.</p></p> Mon, 24 May 2021 12:50:15 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem?<p>O vnovičnem prebujenju ideje o škotskem osamosvajanju</p><p><p>Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem? </p></p> 174776224 RTVSLO – Prvi 925 clean Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem?<p>O vnovičnem prebujenju ideje o škotskem osamosvajanju</p><p><p>Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem? </p></p> Mon, 17 May 2021 12:45:25 +0000 Neodvisna Škotska Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu, po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.<p>Evropejci o prihodnosti Evropske unije </p><p><p>Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu in po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, ekonomskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.</p></p> 174774560 RTVSLO – Prvi 913 clean Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu, po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.<p>Evropejci o prihodnosti Evropske unije </p><p><p>Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu in po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, ekonomskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.</p></p> Mon, 10 May 2021 12:45:13 +0000 Čas za novo Evropo Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.<p>Podnebni ukrepi zadevajo vse nas</p><p><p>Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.</p></p> 174772809 RTVSLO – Prvi 754 clean Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.<p>Podnebni ukrepi zadevajo vse nas</p><p><p>Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.</p></p> Mon, 03 May 2021 12:42:34 +0000 Podnebna pogajanja Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?<p>Pogajalci na Dunaju nekoliko zbližali stališča, razlike ostajajo</p><p><p>Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?</p></p> 174771368 RTVSLO – Prvi 1118 clean Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?<p>Pogajalci na Dunaju nekoliko zbližali stališča, razlike ostajajo</p><p><p>Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?</p></p> Mon, 26 Apr 2021 12:48:38 +0000 Negotova usoda iranskega jedrskega sporazuma Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma. <p>Kritika Rusije zaradi Navalnega in molk glede zapornikov v Kataloniji</p><p><p>Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.</p></p> 174769657 RTVSLO – Prvi 839 clean Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma. <p>Kritika Rusije zaradi Navalnega in molk glede zapornikov v Kataloniji</p><p><p>Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.</p></p> Mon, 19 Apr 2021 12:43:59 +0000 Človekove pravice in dvojna merila EU »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>V ZDA dolga tradicija skrajnih gibanj in oboroženih skupin</p><p><p>Po podatkih nevladne organizacije, ki si prizadeva za uveljavitev državljanskih pravic SPLC (Southern Poverty Law Center), je lani v ZDA delovalo 566 takšnih skupin. Čeprav puščajo dolgo sled nasilja, jih šele zadnja obveščevalna poročila opredeljujejo kot grožnjo domačega terorizma. Prelomnico je prinesel januarski vdor množice podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa v poslopje Kapitola v Washingtonu. V njem so aktivno sodelovali tudi pripadniki oboroženih skupin. A prav kapitolska vstaja obenem prinaša dobro ilustracijo razlogov za takšen zgodovinski razmah skrajnih idej in oboroženih skupin, ki jih skušajo uveljaviti. To, kar večji del ZDA vidi kot poskus rušenja demokratičnega sistema, vse prej kot zanemarljivi del Američanov razume kot odraz ljubezni do svobode in domovine. Kot spodleteli poskus reševanja »prave« Amerike.</p></p> 174767929 RTVSLO – Prvi 1165 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>V ZDA dolga tradicija skrajnih gibanj in oboroženih skupin</p><p><p>Po podatkih nevladne organizacije, ki si prizadeva za uveljavitev državljanskih pravic SPLC (Southern Poverty Law Center), je lani v ZDA delovalo 566 takšnih skupin. Čeprav puščajo dolgo sled nasilja, jih šele zadnja obveščevalna poročila opredeljujejo kot grožnjo domačega terorizma. Prelomnico je prinesel januarski vdor množice podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa v poslopje Kapitola v Washingtonu. V njem so aktivno sodelovali tudi pripadniki oboroženih skupin. A prav kapitolska vstaja obenem prinaša dobro ilustracijo razlogov za takšen zgodovinski razmah skrajnih idej in oboroženih skupin, ki jih skušajo uveljaviti. To, kar večji del ZDA vidi kot poskus rušenja demokratičnega sistema, vse prej kot zanemarljivi del Američanov razume kot odraz ljubezni do svobode in domovine. Kot spodleteli poskus reševanja »prave« Amerike.</p></p> Mon, 12 Apr 2021 12:49:25 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?<p>Se za srbskim cepilnim čudežem skriva Kitajska</p><p><p>Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešenje pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica  postaja vse manj privlačna, še posebej v času krize s covidom 19. Ali je Zahodni Balkan še Zahoden, se sprašujemo, ko vidimo, kako priložnosti izkoriščajo novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države, ali pa jim ponuditi več kot ponujajo oni.</p></p> 174766270 RTVSLO – Prvi 1127 clean Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?<p>Se za srbskim cepilnim čudežem skriva Kitajska</p><p><p>Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešenje pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica  postaja vse manj privlačna, še posebej v času krize s covidom 19. Ali je Zahodni Balkan še Zahoden, se sprašujemo, ko vidimo, kako priložnosti izkoriščajo novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države, ali pa jim ponuditi več kot ponujajo oni.</p></p> Mon, 05 Apr 2021 12:48:47 +0000 Je Zahodni Balkan še del zahoda? Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?<p>Moč italijanskih strank v času Maria Draghija</p><p><p>Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa - koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?</p></p> 174764533 RTVSLO – Prvi 1120 clean Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?<p>Moč italijanskih strank v času Maria Draghija</p><p><p>Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa - koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?</p></p> Mon, 29 Mar 2021 12:48:40 +0000 Italijanska politična mavrica Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljavec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?<p>Po Rutteju Rutte</p><p><p>Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljalec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?</p></p> 174762792 RTVSLO – Prvi 937 clean Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljavec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?<p>Po Rutteju Rutte</p><p><p>Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljalec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?</p></p> Mon, 22 Mar 2021 13:45:37 +0000 Nizozemska še naprej z istim kriznim upravljavcem »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Rasizem in seksizem v ameriški družbi</p><p><p>V Združenih državah Amerike februarja tradicionalno obeležujejo t. i. dan črne zgodovine, zgodovine temnopoltih, marec pa dan zgodovine žensk. Kljub pomembnih razhajanjem, povezanim običajno z ideološkimi razlikami, je zgodovinopisju na načelni ravni uspelo priznati obstoj spregledanih tem pri obravnavi zgodovine. A kot da ni dovolj žalostna že ugotovitev, da za »spregledano« lahko velja vloga enega od spolov, ženske, ali cele skupine prebivalstva – delež Afro-Američanov v ameriški družbi danes znaša 13,4 odstotka - je načelna raven eno, vsakdanje življenje pa nekaj povsem drugega. 245 let po svoji ustanovitvi, po tem, ko so že imeli temnopoltega predsednika in imajo zdaj podpredsednico, ki je jamajškega in indijskega rodu, v Združenih državah Amerike celi sloji prebivalstva na vsakem koraku še zmeraj čutijo najrazličnejše pojave rasizma in mizoginije.</p></p> 174760896 RTVSLO – Prvi 1250 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Rasizem in seksizem v ameriški družbi</p><p><p>V Združenih državah Amerike februarja tradicionalno obeležujejo t. i. dan črne zgodovine, zgodovine temnopoltih, marec pa dan zgodovine žensk. Kljub pomembnih razhajanjem, povezanim običajno z ideološkimi razlikami, je zgodovinopisju na načelni ravni uspelo priznati obstoj spregledanih tem pri obravnavi zgodovine. A kot da ni dovolj žalostna že ugotovitev, da za »spregledano« lahko velja vloga enega od spolov, ženske, ali cele skupine prebivalstva – delež Afro-Američanov v ameriški družbi danes znaša 13,4 odstotka - je načelna raven eno, vsakdanje življenje pa nekaj povsem drugega. 245 let po svoji ustanovitvi, po tem, ko so že imeli temnopoltega predsednika in imajo zdaj podpredsednico, ki je jamajškega in indijskega rodu, v Združenih državah Amerike celi sloji prebivalstva na vsakem koraku še zmeraj čutijo najrazličnejše pojave rasizma in mizoginije.</p></p> Mon, 15 Mar 2021 13:50:50 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Od doseganja enakopravnosti med spoloma v svetu smo še svetlobna leta daleč. Celo več: pandemija bi lahko izničila ves napredek, narejen v preteklega četrt stoletja. Hkrati grozi, da bo še 47 milijonov žensk in deklic zdrsnilo pod prag revščine. Evropska unija si prizadeva za prednostno reševanje problema povečanja domačega nasilja, skrb pa vzbujajo zlasti retrogresivni trendi v nekaterih članicah EU glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.<p>V EU 30-odstotno povečanje nasilja za štirimi stenami</p><p></p> 174759232 RTVSLO – Prvi 1096 clean Od doseganja enakopravnosti med spoloma v svetu smo še svetlobna leta daleč. Celo več: pandemija bi lahko izničila ves napredek, narejen v preteklega četrt stoletja. Hkrati grozi, da bo še 47 milijonov žensk in deklic zdrsnilo pod prag revščine. Evropska unija si prizadeva za prednostno reševanje problema povečanja domačega nasilja, skrb pa vzbujajo zlasti retrogresivni trendi v nekaterih članicah EU glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.<p>V EU 30-odstotno povečanje nasilja za štirimi stenami</p><p></p> Mon, 08 Mar 2021 13:48:16 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Kakšne spremembe se obetajo pod vodstvom Albina Kurtija?</p><p><p>Kosovo je najmlajša evropska država, ki je ta mesec zaznamovala 13 let neodvisnosti, a še vedno čaka na priznanje petih članic Evropske unije. Je država z najmlajšim prebivalstvom v Evropi in obenem najbolj izolirana država stare celine, saj prebivalci za pot v Evropsko unijo potrebujejo vizum. Zaznamujejo jo gospodarska kriza, korupcija in politiki, ki skrbijo predvsem za lastne interese. Volivci so se na volitvah odločili, da elitam, ki so vladale pretekli dve desetletji, pokažejo rdeč karton in dajo priložnost Albinu Kurtiju, ki s svojo stranko Samoodločba napoveduje drugačne čase, četudi je po mnenju zahoda pogosto preveč skrajen. Pričakovanja na Kosovu so ogromna, zato bo veliko tudi razočaranje ljudi, ki množično zapuščajo državo, če bo spet ostalo le pri obljubah.</p></p> 174757495 RTVSLO – Prvi 1209 clean »Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.<p>Kakšne spremembe se obetajo pod vodstvom Albina Kurtija?</p><p><p>Kosovo je najmlajša evropska država, ki je ta mesec zaznamovala 13 let neodvisnosti, a še vedno čaka na priznanje petih članic Evropske unije. Je država z najmlajšim prebivalstvom v Evropi in obenem najbolj izolirana država stare celine, saj prebivalci za pot v Evropsko unijo potrebujejo vizum. Zaznamujejo jo gospodarska kriza, korupcija in politiki, ki skrbijo predvsem za lastne interese. Volivci so se na volitvah odločili, da elitam, ki so vladale pretekli dve desetletji, pokažejo rdeč karton in dajo priložnost Albinu Kurtiju, ki s svojo stranko Samoodločba napoveduje drugačne čase, četudi je po mnenju zahoda pogosto preveč skrajen. Pričakovanja na Kosovu so ogromna, zato bo veliko tudi razočaranje ljudi, ki množično zapuščajo državo, če bo spet ostalo le pri obljubah.</p></p> Mon, 01 Mar 2021 13:50:09 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj. <p>Kako do zanesljive oskrbe s plinom?</p><p><p>Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za mnoge je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dlje časa obremenjuje čez-atlantsko zavezništvo?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174755782 RTVSLO – Prvi 1217 clean Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj. <p>Kako do zanesljive oskrbe s plinom?</p><p><p>Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za mnoge je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dlje časa obremenjuje čez-atlantsko zavezništvo?</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 22 Feb 2021 13:50:17 +0000 Severni tok 2 razdvaja Evropo Minilo je 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?<p>Se zakonska določila res izvajajo?</p><p><p>Mineva 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?</p></p> 174754000 RTVSLO – Prvi 1108 clean Minilo je 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?<p>Se zakonska določila res izvajajo?</p><p><p>Mineva 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?</p></p> Mon, 15 Feb 2021 13:48:28 +0000 20 let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili več niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni.<p>Kitajska najbolj uspešna v premagovanju epidemije, zahod še ne vidi konca krize</p><p><p>Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni. </p></p> 174752242 RTVSLO – Prvi 1088 clean Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili več niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni.<p>Kitajska najbolj uspešna v premagovanju epidemije, zahod še ne vidi konca krize</p><p><p>Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni. </p></p> Mon, 08 Feb 2021 13:48:08 +0000 Wuhan leto dni po začetku epidemije Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.<p>Davos v virtualni različici o življenju po pandemiji</p><p><p>Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.</p></p> 174750552 RTVSLO – Prvi 853 clean Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.<p>Davos v virtualni različici o življenju po pandemiji</p><p><p>Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.</p></p> Mon, 01 Feb 2021 13:44:13 +0000 Ponovni zagon Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih?<p>ZDA po Donaldu Trumpu</p><p><p>Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih? O tem v oddaji Eppur si muove z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem.</p></p> 174748864 RTVSLO – Prvi 1330 clean Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih?<p>ZDA po Donaldu Trumpu</p><p><p>Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih? O tem v oddaji Eppur si muove z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem.</p></p> Mon, 25 Jan 2021 13:52:10 +0000 Ameriški kontrapunkt NAPOVED: Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.<p>Žvižgači, "junaki demokracije in pravičnosti" </p><p><p>Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t.i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja.</p></p> 174747170 RTVSLO – Prvi 1112 clean NAPOVED: Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.<p>Žvižgači, "junaki demokracije in pravičnosti" </p><p><p>Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t.i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja.</p></p> Mon, 18 Jan 2021 13:48:32 +0000 Jullian Assange - človek, ki je zamajal imperij RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne. sl Mon, 05 Dec 2022 13:49:44 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 05 Dec 2022 13:49:44 +0000 Eppur si muove - In vendar se vrti