<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/evropa_osebno.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/evropa-osebno/</link>
        <title>Evropa osebno</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2948287/evropaosebno_1400x1400.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Cristina dos Santos Caserman se je zaljubila v Slovenca in se pred dvajsetimi leti preselila v našo državo. Jezika se je učila s pomočjo knjig in člankov v časopisu, tu opravila maturo in doštudirala predšolsko vzgojo. Nekaj, kar je v Braziliji, če nimaš veliko denarja, skorajda nedostopno. Visoka izobrazba. Spregovorila je o ločevanju med revnimi in bogatimi, kot se spominja iz svojega otroštva, rasizmu, o tem, da so v vrtce in šole poleg hrane in pijače morali nositi še toaletni papir, pa o tem, da je delala, odkar pomni.</description>
        <enclosure length="20155392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/CristinaRA_SLO_LJT_9453950_20281046.mp3"></enclosure>
        <guid>175219837</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Cristina dos Santos Caserman se je zaljubila v Slovenca in se pred dvajsetimi leti preselila v našo državo. Jezika se je učila s pomočjo knjig in člankov v časopisu, tu opravila maturo in doštudirala predšolsko vzgojo. Nekaj, kar je v Braziliji, če nimaš veliko denarja, skorajda nedostopno. Visoka izobrazba. Spregovorila je o ločevanju med revnimi in bogatimi, kot se spominja iz svojega otroštva, rasizmu, o tem, da so v vrtce in šole poleg hrane in pijače morali nositi še toaletni papir, pa o tem, da je delala, odkar pomni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219837</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cristina dos Santos Caserman: Štiri leta je tu jokala, zdaj se ne bi več vrnila v Brazilijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.</description>
        <enclosure length="16879872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/AprilRoRA_SLO_LJT_9297761_20101568.mp3"></enclosure>
        <guid>175216425</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>527</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216425</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>April Rose Vizintin: Nisem razumela, kako lahko jeste 'šalam' in pršut</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. 

Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj? 

&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;ZAPISKI:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot; aria-level=&quot;1&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://english.radio.cz/node/8794382/o-poradu&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Czechast, podkast Vita Pohanke o aktualnih razmerah na Če&amp;scaron;kem&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot; aria-level=&quot;1&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://english.radio.cz/czechast-special-remembering-iraq-ordeal-three-czech-reporters-20-years-ago-8813926&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Epizoda Czechasta o obletnici ugrabitve&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20503296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/VitPohaRA_SLO_LJT_9180546_19969677.mp3"></enclosure>
        <guid>175213981</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>640</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. 

Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj? 

&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;ZAPISKI:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot; aria-level=&quot;1&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://english.radio.cz/node/8794382/o-poradu&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Czechast, podkast Vita Pohanke o aktualnih razmerah na Če&amp;scaron;kem&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li style=&quot;font-weight: 400;&quot; aria-level=&quot;1&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://english.radio.cz/czechast-special-remembering-iraq-ordeal-three-czech-reporters-20-years-ago-8813926&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Epizoda Czechasta o obletnici ugrabitve&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213981</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 04:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Vit Pohanka: Nič junaškega ni v tem, če te ugrabijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.</description>
        <enclosure length="18563328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/anaAndRA_SLO_LJT_9136489_19920860.mp3"></enclosure>
        <guid>175213034</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213034</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 08:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Žana Andrejeva: Svoboda v rokenrolu in turnem smučanju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.</description>
        <enclosure length="19976448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/AndresCRA_SLO_LJT_9058199_19833208.mp3"></enclosure>
        <guid>175211359</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211359</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 07:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Andres Cepeda: Anesteziolog, ki obožuje žuželke in si želi poleteti v vesolje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.</description>
        <enclosure length="18533376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/KentaYaRA_SLO_LJT_8941070_19705505.mp3"></enclosure>
        <guid>175209570</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>579</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209570</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kenta Yamamoto: Najkrajša pot ni vedno tudi najboljša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.</description>
        <enclosure length="16429824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/IskalseRA_SLO_LJT_8805665_19559497.mp3"></enclosure>
        <guid>175207671</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207671</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Iskal sem, od kod je Tina Maze, in prišel sem v Slovenijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna Evropa osebno je malce drugačna. Spoznali bomo Francozinjo, ki že sedem let živi v Sloveniji. Je stop-motion animatorka za risanke in filme, sodelovala pa je tudi pri ustvarjanju ikonične risanke Bacek Jon. Hkrati bomo spoznali tudi njen najljubši hobi – šport, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja, kaj šele, da imamo tudi slovensko ekipo: Roller Derby Ljubljana. Mojca Jevšek je ekipo in Francozinjo Julio oziroma Del, kot se glasi njen roller derby vzdevek, obiskala na treningu.</description>
        <enclosure length="20477184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/AdeleLiRA_SLO_LJT_8720407_19462109.mp3"></enclosure>
        <guid>175205809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>639</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna Evropa osebno je malce drugačna. Spoznali bomo Francozinjo, ki že sedem let živi v Sloveniji. Je stop-motion animatorka za risanke in filme, sodelovala pa je tudi pri ustvarjanju ikonične risanke Bacek Jon. Hkrati bomo spoznali tudi njen najljubši hobi – šport, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja, kaj šele, da imamo tudi slovensko ekipo: Roller Derby Ljubljana. Mojca Jevšek je ekipo in Francozinjo Julio oziroma Del, kot se glasi njen roller derby vzdevek, obiskala na treningu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205809</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Adele Linquent (Julia Peguet): Roller derby me je pripeljal v državo, v katero sem se zaljubila </title>
      </item>
      <item>
        <description>Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.</description>
        <enclosure length="21013248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/JurijSpRA_SLO_LJT_8616770_19343158.mp3"></enclosure>
        <guid>175203648</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>656</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203648</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jurij Spitzen: Slovenščino sem se učil z gledanjem risank in filmov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo. </description>
        <enclosure length="23597568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/ChiedoziRA_SLO_LJT_8544685_19259238.mp3"></enclosure>
        <guid>175202042</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202042</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 09:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Chiedozie Kenneth Ugwoke, nigerijski zdravnik in predavatelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom. </description>
        <enclosure length="14165760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/IgorGomRA_SLO_LJT_8468324_19173503.mp3"></enclosure>
        <guid>175200227</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>442</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200227</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Gombač: Vrhunec iger srečanje s Primožem Rogličem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
</description>
        <enclosure length="19587840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/ValerijRA_SLO_LJT_8383133_19077277.mp3"></enclosure>
        <guid>175198259</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198259</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 09:20:11 +0000</pubDate>
        <title>Valerij Gontar: Ob odhodu iz Rusije sem kupil enosmerno vozovnico</title>
      </item>
      <item>
        <description>26-letna Ginevra Montenovo iz Rima trenutno opravlja delo prostovoljke v Mladinskem centru - Epicentru Piran. V Slovenijo je prišla prek programa Evropske solidarnostne enote, ki mladim, ki živijo v Evropi in državah, ki sodelujejo v programu Erasmus Plus, pomaga razviti občutek solidarnosti s sodelovanjem v individualnih ali skupinskih projektih. Diplomirala je iz sodobne književnosti, magistrirala iz novinarstva in komunikacije. S tem se kot ustvarjalka vsebin za družbene medije in specialistka za komunikacije tudi ukvarja večino svoje dosedanje poklicne poti. Čeprav je že veliko prepotovala, jo je slovenska Istra očarala in popolnoma prevzela, je povedala Mateji Brežan. </description>
        <enclosure length="19520256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/GinevraRA_SLO_LJT_8285823_18967544.mp3"></enclosure>
        <guid>175195984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>609</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>26-letna Ginevra Montenovo iz Rima trenutno opravlja delo prostovoljke v Mladinskem centru - Epicentru Piran. V Slovenijo je prišla prek programa Evropske solidarnostne enote, ki mladim, ki živijo v Evropi in državah, ki sodelujejo v programu Erasmus Plus, pomaga razviti občutek solidarnosti s sodelovanjem v individualnih ali skupinskih projektih. Diplomirala je iz sodobne književnosti, magistrirala iz novinarstva in komunikacije. S tem se kot ustvarjalka vsebin za družbene medije in specialistka za komunikacije tudi ukvarja večino svoje dosedanje poklicne poti. Čeprav je že veliko prepotovala, jo je slovenska Istra očarala in popolnoma prevzela, je povedala Mateji Brežan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195984</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ginevra Montenovo: Slovenska Istra jo je očarala </title>
      </item>
      <item>
        <description>Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti.

Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča?

Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.</description>
        <enclosure length="18499584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/OdisseasRA_SLO_LJT_8221933_18894847.mp3"></enclosure>
        <guid>175194426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>578</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti.

Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča?

Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194426</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Odisseas Shtylla: V zasneženi Sloveniji so vse božične pesmi dobile smisel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Pozna&amp;scaron; koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno sli&amp;scaron;ati? Pi&amp;scaron;i mi na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;maja.stepancic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;. Hvala!&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19539456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/ShoaibSRA_SLO_LJT_8148409_18811488.mp3"></enclosure>
        <guid>175192596</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>610</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Pozna&amp;scaron; koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno sli&amp;scaron;ati? Pi&amp;scaron;i mi na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;maja.stepancic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;. Hvala!&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192596</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Shoaib Siddiqui: Pakistanec, ki obožuje kremšnite</title>
      </item>
      <item>
        <description>Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala &quot;tihi dom&quot;.</description>
        <enclosure length="20772864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/ElizabetRA_SLO_LJT_8064118_18715148.mp3"></enclosure>
        <guid>175190720</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala &quot;tihi dom&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190720</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 23:01:08 +0000</pubDate>
        <title>Elizabeth Griffin: Kraški pristan kot iz Fellinijevega filma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje. </description>
        <enclosure length="15881472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/FrancescRA_SLO_LJT_7983754_18623828.mp3"></enclosure>
        <guid>175188720</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>496</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188720</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Francesca Delacio: S Slovenci je težko hitro navezati stike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških podvigih, o prekmurskih specialitetah, kulturi, jeziku in domačinih. </description>
        <enclosure length="20911104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/YukioMoRA_SLO_LJT_7854920_18478904.mp3"></enclosure>
        <guid>175184889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>653</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških podvigih, o prekmurskih specialitetah, kulturi, jeziku in domačinih. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184889</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Yukio Mori: Najbolje se počutim, ko sem doma v Prekmurju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.</description>
        <enclosure length="20188416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/VitanuRA_SLO_LJT_7786477_18402524.mp3"></enclosure>
        <guid>175182983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>630</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182983</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Vita Šnurova: V Ukrajini so se že navadili eksplozij, ampak to je grda navada</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Pozna&amp;scaron; koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno sli&amp;scaron;ati? Pi&amp;scaron;i mi na &lt;strong&gt;maja.stepancic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;. Hvala!&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18681600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/JoseAguRA_SLO_LJT_7714765_18321654.mp3"></enclosure>
        <guid>175181195</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>583</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Pozna&amp;scaron; koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno sli&amp;scaron;ati? Pi&amp;scaron;i mi na &lt;strong&gt;maja.stepancic@rtvslo.si&lt;/strong&gt;. Hvala!&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181195</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 10:07:00 +0000</pubDate>
        <title>Jose Agustin Garcia Trujillo: Slovenci zelo radi jeste joto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje. &lt;p&gt;V Idrijo je najprej pri&amp;scaron;el zaradi službe, ostal zaradi dekleta, danes žene. Tu je ustanovil tudi melodično &quot;blackened death metal&quot; skupino &lt;strong&gt;Divine Inferus&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;Slovenija, o kateri pred prihodom ni vedel veliko več kot to, da obstaja, ga je navdu&amp;scaron;ila kot čista in zelena dežela. &amp;Scaron;e vedno pa ga včasih razjezi, da mora večino stvari, ki jih potrebuje kot inženir mehatronike, naročiti po spletu, saj jih pri nas preprosto ni mogoče kupiti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Hector Alejandro Ruvalcaba Ojeda&lt;/strong&gt;, ki ima &amp;ndash; tako kot je v Mehiki običajno &amp;ndash; dve imeni in dva priimka, enega po očetu in drugega po materi, se rad &amp;scaron;ali, tudi na račun idrijskih žlikrofov, ki jih sicer obožuje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Foto&lt;/strong&gt;: Melisa Ćehić, &lt;a href=&quot;https://paranoid.si/novice&quot;&gt;Paranoid&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21424896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/HectorARA_SLO_LJT_7644944_18243009.mp3"></enclosure>
        <guid>175179544</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje. &lt;p&gt;V Idrijo je najprej pri&amp;scaron;el zaradi službe, ostal zaradi dekleta, danes žene. Tu je ustanovil tudi melodično &quot;blackened death metal&quot; skupino &lt;strong&gt;Divine Inferus&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;Slovenija, o kateri pred prihodom ni vedel veliko več kot to, da obstaja, ga je navdu&amp;scaron;ila kot čista in zelena dežela. &amp;Scaron;e vedno pa ga včasih razjezi, da mora večino stvari, ki jih potrebuje kot inženir mehatronike, naročiti po spletu, saj jih pri nas preprosto ni mogoče kupiti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Hector Alejandro Ruvalcaba Ojeda&lt;/strong&gt;, ki ima &amp;ndash; tako kot je v Mehiki običajno &amp;ndash; dve imeni in dva priimka, enega po očetu in drugega po materi, se rad &amp;scaron;ali, tudi na račun idrijskih žlikrofov, ki jih sicer obožuje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Foto&lt;/strong&gt;: Melisa Ćehić, &lt;a href=&quot;https://paranoid.si/novice&quot;&gt;Paranoid&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179544</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Hector Alejandro Ruvalcaba Ojeda: Če Idrijčanom rečeš, da so to le neke polnjene testenine, so super jezni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. 

Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?</description>
        <enclosure length="21937152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/GalinaBRA_SLO_LJT_7566809_18154884.mp3"></enclosure>
        <guid>175177611</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>685</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. 

Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177611</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Galina Branko: Starši mi pravijo, da sem postala prava Slovenka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.</description>
        <enclosure length="16134144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/LovelynRA_SLO_LJT_7493931_18072957.mp3"></enclosure>
        <guid>175175771</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175771</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lovelyn Dušanič: Vedno grem tja, kamor hoče moje srce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč uči, da je ljubezen do dela pomembnejša od denarja in da vsakodnevne izzive lažje rešimo, če se jih lotimo z nasmeškom.</description>
        <enclosure length="20931072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/05/BabukuRA_SLO_LJT_7347854_17903889.mp3"></enclosure>
        <guid>175172169</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>654</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč uči, da je ljubezen do dela pomembnejša od denarja in da vsakodnevne izzive lažje rešimo, če se jih lotimo z nasmeškom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172169</link>
        <pubDate> Wed, 05 Nov 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Babu: Če ne uživaš v tem, kar počneš, raje odnehaj   </title>
      </item>
      <item>
        <description>Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.
</description>
        <enclosure length="19118592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/28/MilenaZRA_SLO_LJT_7265405_17808014.mp3"></enclosure>
        <guid>175170177</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>597</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170177</link>
        <pubDate> Wed, 29 Oct 2025 14:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Milena Zupanc: Slovenija je krasna država, tu imate boljše zdravstvo kot v Argentini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.</description>
        <enclosure length="18932736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/22/TamaraGRA_SLO_LJT_7209964_17743521.mp3"></enclosure>
        <guid>175168716</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168716</link>
        <pubDate> Wed, 22 Oct 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tamara Giles Vernick: Gorile ne smeš pogledati v oči </title>
      </item>
      <item>
        <description>Trubadurji so bili  pesniki  in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o  ljubezni, bogu, pogumu in  časti. &lt;p&gt;Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja &lt;strong&gt;Lionel Leroy - Kaami&lt;/strong&gt; iz enega najlep&amp;scaron;e ohranjenih srednjeve&amp;scaron;kih mest v Franciji in Evropi Carcassonna.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&quot;Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mestih, ampak so prena&amp;scaron;ali novice o dogajanju po deželi, vesti o vojnah in bitkah, smrtih in rojstvih&quot;, pravi Kaami, ki sam izdeluje srednjeve&amp;scaron;ka glasbila, poustvarja glasbo iz tistega časa in skrbi, da se žlahtna tradicija trubadurstva nadaljuje. &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17634816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/LionelLRA_SLO_LJT_7135640_17658836.mp3"></enclosure>
        <guid>175166802</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>551</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trubadurji so bili  pesniki  in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o  ljubezni, bogu, pogumu in  časti. &lt;p&gt;Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja &lt;strong&gt;Lionel Leroy - Kaami&lt;/strong&gt; iz enega najlep&amp;scaron;e ohranjenih srednjeve&amp;scaron;kih mest v Franciji in Evropi Carcassonna.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&quot;Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mestih, ampak so prena&amp;scaron;ali novice o dogajanju po deželi, vesti o vojnah in bitkah, smrtih in rojstvih&quot;, pravi Kaami, ki sam izdeluje srednjeve&amp;scaron;ka glasbila, poustvarja glasbo iz tistega časa in skrbi, da se žlahtna tradicija trubadurstva nadaljuje. &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166802</link>
        <pubDate> Wed, 15 Oct 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lionel Leroy - Kaami, trubadur iz Carcassonna </title>
      </item>
      <item>
        <description>Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.</description>
        <enclosure length="14388524" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/00dc5aaa00dc5aaa.mp3"></enclosure>
        <guid>175165168</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165168</link>
        <pubDate> Wed, 08 Oct 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čiaki Šimizu: Japonci sploh ne pijemo matche</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.&lt;p&gt;Čeprav se pri nas včasih &amp;scaron;e vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec &amp;ndash; od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede &quot;priden&quot;. In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom &amp;ndash; v ponosu na svojo državo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19823616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/30/RickKikRA_SLO_LJT_6992166_17495237.mp3"></enclosure>
        <guid>175163111</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.&lt;p&gt;Čeprav se pri nas včasih &amp;scaron;e vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec &amp;ndash; od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede &quot;priden&quot;. In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom &amp;ndash; v ponosu na svojo državo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163111</link>
        <pubDate> Wed, 01 Oct 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Rick Kiker: Zdaj tudi jaz nosim copate</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ksenija Juvan devet let živi v Sloveniji. Prihaja iz ruskega mesta Toljati, ki mu pravijo tudi ruski Detroit, saj se je tam razvila ruska avtomobilska industrija. V Rusiji sicer ne živi že od leta 2002, prepotovala je svet - Nemčija, Kitajska, Dubaj, nato pa našla ljubezen ravno v Sloveniji. O Slovencih pravi, da ne razume, zakaj se vedno tako radi primerjamo z drugimi, ceni pa našo skrb za zdravje, dobro prehrano in varno okolje. Pravi, da je največji stereotip o Rusih ta, da že za zajtrk pijejo vodko.</description>
        <enclosure length="19915008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/23/KsenijaRA_SLO_LJT_6916660_17408612.mp3"></enclosure>
        <guid>175161249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>622</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ksenija Juvan devet let živi v Sloveniji. Prihaja iz ruskega mesta Toljati, ki mu pravijo tudi ruski Detroit, saj se je tam razvila ruska avtomobilska industrija. V Rusiji sicer ne živi že od leta 2002, prepotovala je svet - Nemčija, Kitajska, Dubaj, nato pa našla ljubezen ravno v Sloveniji. O Slovencih pravi, da ne razume, zakaj se vedno tako radi primerjamo z drugimi, ceni pa našo skrb za zdravje, dobro prehrano in varno okolje. Pravi, da je največji stereotip o Rusih ta, da že za zajtrk pijejo vodko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161249</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 09:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Ksenija Juvan: Slovenci se radi primerjate z drugimi, Rusi za zajtrk ne pijemo vodke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlad Todoran prihaja iz majhnega mesta v Transilvaniji, nedaleč od legendarnega gradu, kjer naj bi nekoč prebival vampir Drakula. Danes je novinar na romunski nacionalni televiziji. V njegovem najnovejšem dokumentarnem filmu je več tednov spremljal romunske ovčje nomade – pastirje, ki ohranjajo stoletja staro prakso transhumanțe, sezonske selitve čred skozi stotine kilometrov Karpatov. Z Vladom smo se pogovarjali o romunski kulturni dediščini, pa tudi o stanju novinarstva ter javnih medijev v Romuniji.</description>
        <enclosure length="18774528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/10/VladTodRA_SLO_LJT_6796675_17270132.mp3"></enclosure>
        <guid>175158199</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlad Todoran prihaja iz majhnega mesta v Transilvaniji, nedaleč od legendarnega gradu, kjer naj bi nekoč prebival vampir Drakula. Danes je novinar na romunski nacionalni televiziji. V njegovem najnovejšem dokumentarnem filmu je več tednov spremljal romunske ovčje nomade – pastirje, ki ohranjajo stoletja staro prakso transhumanțe, sezonske selitve čred skozi stotine kilometrov Karpatov. Z Vladom smo se pogovarjali o romunski kulturni dediščini, pa tudi o stanju novinarstva ter javnih medijev v Romuniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158199</link>
        <pubDate> Wed, 10 Sep 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Vlad Todoran: Novinar romunske nacionalne televizije iz Transilvanije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Snuje vozilo, za katero verjame, da bo pomenilo pravo revolucijo v premikanju po  brezpotjih, saj  združuje tri vozila s katerimi lahko v različnih vremenskih pogojih premagujemo razdalje tam, kjer ni utrjenih cest. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Erick Pastor&lt;/strong&gt; v latvijski prestolnici Rigi razvija visokotehnolo&amp;scaron;ko futuristično enosledno vozilo na gosenicah, ki je me&amp;scaron;anica med motorjem, tankom in motornimi sanmi. Je direktor startupa Oruga, nemirna raziskovalna du&amp;scaron;a, ki se je v Latviji ustalil zato, ker je država naklonjena prav takim ljudem: inovatorjem, ki razvijajo visokotehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve. Iz podjetja Oruga pa so na pragu poletja obelodanili, da so se v Rigi srečali z gospodarsko delegacijo iz Kanade in se dogovarjajo o morebitni proizvodnji vozil v Ontariu. Svojim prvim strankam &amp;ndash; prednaročnikom pa so tudi sporočili, da bodo prvih 100 vozil dostavili že v prihodnjem letu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kako se je podjetnik in raziskovalec iz Ekvadorja ustalil državi ob Baltiku, kako je Latvija naklonjena inovatorjem, ki razvijajo visokotehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve, kaj tam morda pogre&amp;scaron;a?&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20001792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/ErickPaRA_SLO_LJT_6718436_17180267.mp3"></enclosure>
        <guid>175156349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>625</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Snuje vozilo, za katero verjame, da bo pomenilo pravo revolucijo v premikanju po  brezpotjih, saj  združuje tri vozila s katerimi lahko v različnih vremenskih pogojih premagujemo razdalje tam, kjer ni utrjenih cest. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Erick Pastor&lt;/strong&gt; v latvijski prestolnici Rigi razvija visokotehnolo&amp;scaron;ko futuristično enosledno vozilo na gosenicah, ki je me&amp;scaron;anica med motorjem, tankom in motornimi sanmi. Je direktor startupa Oruga, nemirna raziskovalna du&amp;scaron;a, ki se je v Latviji ustalil zato, ker je država naklonjena prav takim ljudem: inovatorjem, ki razvijajo visokotehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve. Iz podjetja Oruga pa so na pragu poletja obelodanili, da so se v Rigi srečali z gospodarsko delegacijo iz Kanade in se dogovarjajo o morebitni proizvodnji vozil v Ontariu. Svojim prvim strankam &amp;ndash; prednaročnikom pa so tudi sporočili, da bodo prvih 100 vozil dostavili že v prihodnjem letu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kako se je podjetnik in raziskovalec iz Ekvadorja ustalil državi ob Baltiku, kako je Latvija naklonjena inovatorjem, ki razvijajo visokotehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve, kaj tam morda pogre&amp;scaron;a?&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156349</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Erick Pastor, Ekvadorec v Latviji: Znanje spreminjam v posel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane &quot;korporativne Amerike&quot;. O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
</description>
        <enclosure length="19842816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/AaronArRA_SLO_LJT_6152679_16526260.mp3"></enclosure>
        <guid>175141897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane &quot;korporativne Amerike&quot;. O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141897</link>
        <pubDate> Wed, 25 Jun 2025 07:12:00 +0000</pubDate>
        <title>Aaron Arnold: V Sloveniji zelo dobro živite, narava je vsepovsod, odlična lokalna hrana tudi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.&lt;p&gt;Lu&amp;iacute;s Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otro&amp;scaron;tva, zdaj pa svoj entuziazem prena&amp;scaron;a na otroke in njihove star&amp;scaron;e. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prej&amp;scaron;nje. Meni, da ima Lizbona &amp;scaron;e veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v sredi&amp;scaron;ču mesta in sanja o raz&amp;scaron;iritvi sicer zelo uspe&amp;scaron;nega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16403712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/18/LuisVieRA_SLO_LJT_6091768_16456657.mp3"></enclosure>
        <guid>175140365</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>512</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.&lt;p&gt;Lu&amp;iacute;s Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otro&amp;scaron;tva, zdaj pa svoj entuziazem prena&amp;scaron;a na otroke in njihove star&amp;scaron;e. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prej&amp;scaron;nje. Meni, da ima Lizbona &amp;scaron;e veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v sredi&amp;scaron;ču mesta in sanja o raz&amp;scaron;iritvi sicer zelo uspe&amp;scaron;nega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140365</link>
        <pubDate> Wed, 18 Jun 2025 12:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Luis Vieira: Kolesa izposojamo kot v knjižnici</title>
      </item>
      <item>
        <description>Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18883584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/DiegoReRA_SLO_LJT_6015131_16369177.mp3"></enclosure>
        <guid>175138677</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138677</link>
        <pubDate> Wed, 11 Jun 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Diego Reyes: Najbolj pogrešam hrano in avanture v džungli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.&lt;p&gt;Luna S&amp;aacute;nchez je plesalka in koreografinja. Doma je iz C&amp;aacute;diza, deluje v Madridu. &amp;Scaron;panija ponuja veliko priložnosti za sodoben ples, predvsem v prestolnici. Pogre&amp;scaron;a domače morje, zadovoljna je s kariero in življenjem, motijo pa jo draga stanovanja in politični boji, pogosto zabeljeni s fa&amp;scaron;izmom in homofobijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18269184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/03/LunaSnRA_SLO_LJT_5937100_16281260.mp3"></enclosure>
        <guid>175136723</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>570</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.&lt;p&gt;Luna S&amp;aacute;nchez je plesalka in koreografinja. Doma je iz C&amp;aacute;diza, deluje v Madridu. &amp;Scaron;panija ponuja veliko priložnosti za sodoben ples, predvsem v prestolnici. Pogre&amp;scaron;a domače morje, zadovoljna je s kariero in življenjem, motijo pa jo draga stanovanja in politični boji, pogosto zabeljeni s fa&amp;scaron;izmom in homofobijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136723</link>
        <pubDate> Wed, 04 Jun 2025 04:21:05 +0000</pubDate>
        <title>Luna Sánchez: Rada imam Madrid, a težava so stanovanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so  zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah.   &lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18461952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/27/JanisJaRA_SLO_LJT_5867203_16202872.mp3"></enclosure>
        <guid>175135022</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>576</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so  zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah.   &lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135022</link>
        <pubDate> Wed, 28 May 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Janis Jasko, znanstvenik in ustanovitelj podjetja Weedbot: Največ se naučiš iz lastnih napak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16263936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/20/HrvojeKRA_SLO_LJT_5805659_16133345.mp3"></enclosure>
        <guid>175133359</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133359</link>
        <pubDate> Wed, 21 May 2025 03:29:50 +0000</pubDate>
        <title>Hrvoje Kovačević: Zagrebški kovači misli želijo spreminjati svet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Indre Simanaitienė je nekdanja BBC-jevka, ki se je po letih bivanja v Združenem kraljestvu vrnila domov - v Litvo. Državo je zapustila, ker je bila lačna novih izkušenj v tujini, ko pa se je želela v Londonu tudi ustaliti, je ugotovila, da so morda pogoji za življenje boljši v Litvi in glavnem mestu Vilni. Opaža, da se tudi veliko njenih prijateljev vrača domov, predvsem zaradi dostopnosti stanovanj, družinskih vezi ter dobrega okolja za skrb in vzgojo otrok. 

“Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.”</description>
        <enclosure length="19330560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/LitovkaRA_SLO_LJT_5738570_16056991.mp3"></enclosure>
        <guid>175131604</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>604</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Indre Simanaitienė je nekdanja BBC-jevka, ki se je po letih bivanja v Združenem kraljestvu vrnila domov - v Litvo. Državo je zapustila, ker je bila lačna novih izkušenj v tujini, ko pa se je želela v Londonu tudi ustaliti, je ugotovila, da so morda pogoji za življenje boljši v Litvi in glavnem mestu Vilni. Opaža, da se tudi veliko njenih prijateljev vrača domov, predvsem zaradi dostopnosti stanovanj, družinskih vezi ter dobrega okolja za skrb in vzgojo otrok. 

“Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.”</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131604</link>
        <pubDate> Wed, 14 May 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Litovka Indre Simanaitienė: Na BBC-ju je sodelovala z ekipo Davida Attenborougha</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podali smo se v mesto, kamor so se v času nekdanje Jugoslavije vile kolone. V mesto ob meji, kjer nisi želel, da te miličnik vpraša &quot;imate kaj za prijaviti?&quot;. V Gorico, ki je dom tudi Andree Bellaviteja. Teolog, publicist in popotnik, ki je pred dvajsetimi leti na Jakobovi poti prvič začutil, da ne bo več duhovnik. Goričan, ki se je slovenščine želel učiti že ob prihodu, a to takrat ni bilo mogoče. Zdaj je to veliko lažje. Tudi zato, ker je njegova življenjska sopotnica profesorica italijanščine v Ljubljani. Skupaj z Evo Furlan spoznajte zanimivega vodnika, ki zares živi Gorico in njeno širše območje.</description>
        <enclosure length="30948096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/07/AndreaBRA_SLO_LJT_5673205_15981424.mp3"></enclosure>
        <guid>175129902</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>967</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podali smo se v mesto, kamor so se v času nekdanje Jugoslavije vile kolone. V mesto ob meji, kjer nisi želel, da te miličnik vpraša &quot;imate kaj za prijaviti?&quot;. V Gorico, ki je dom tudi Andree Bellaviteja. Teolog, publicist in popotnik, ki je pred dvajsetimi leti na Jakobovi poti prvič začutil, da ne bo več duhovnik. Goričan, ki se je slovenščine želel učiti že ob prihodu, a to takrat ni bilo mogoče. Zdaj je to veliko lažje. Tudi zato, ker je njegova življenjska sopotnica profesorica italijanščine v Ljubljani. Skupaj z Evo Furlan spoznajte zanimivega vodnika, ki zares živi Gorico in njeno širše območje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129902</link>
        <pubDate> Wed, 07 May 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrea Bellavite: Življenje je lepo, če smo skupaj in v miru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?&lt;p&gt;Preberite tudi &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/okolje/kolesarji-so-kot-skorci-avtomobili-kot-gosi/744336&quot;&gt;Kolesarji so kot &amp;scaron;korci, avtomobili kot gosi&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;Prisluhnite tudi&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175119157&quot;&gt;Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot V&amp;aelig;rnedamsvej v K&amp;oslash;benhavnu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18679296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/30/PernilleRA_SLO_LJT_5617641_15916401.mp3"></enclosure>
        <guid>175128469</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>583</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?&lt;p&gt;Preberite tudi &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/okolje/kolesarji-so-kot-skorci-avtomobili-kot-gosi/744336&quot;&gt;Kolesarji so kot &amp;scaron;korci, avtomobili kot gosi&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;Prisluhnite tudi&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175119157&quot;&gt;Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot V&amp;aelig;rnedamsvej v K&amp;oslash;benhavnu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128469</link>
        <pubDate> Wed, 30 Apr 2025 10:51:43 +0000</pubDate>
        <title>Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številni ga poznajo kot Amerikanca, sicer pa je njegovo ime Justus Reid. Je spletni vplivnež iz Južne Dakote v Združenih državah, zdaj že dve leti prebivalec Zagreba.&lt;p&gt;Pri nas je zaslovel, ko je začel objavljati videe yuga, zdaj pa potuje po Balkanu in regijo predstavlja svetu. Justus je 24-letnik, ki je bil &amp;scaron;olan doma, delati je začel pri 14 letih. Sprva je odna&amp;scaron;al kadavre povoženih živali, potem se je zaposlil v vojski. Na dan ameri&amp;scaron;ke neodvisnosti leta 2023 je tudi sam postal neodvisen in začel živeti tu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spoznajte Amerikanca &amp;scaron;e v drugačni luči v Evropi osebno, v kateri odgovarja tudi na vpra&amp;scaron;anja: čevapčiči ali hamburger, vino ali rakija, balkanska ali ameri&amp;scaron;ka mentaliteta in yugo ali mustang.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Justus Reid je bil gost dogodka Dan družbenih omrezij.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.justusreid.com/&quot;&gt;spletna stran Amerikanac&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/justus_reid/?hl=en&quot;&gt;Instagram profil Justusa&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="22118400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/JustusRRA_SLO_LJT_5508251_15790531.mp3"></enclosure>
        <guid>175125645</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številni ga poznajo kot Amerikanca, sicer pa je njegovo ime Justus Reid. Je spletni vplivnež iz Južne Dakote v Združenih državah, zdaj že dve leti prebivalec Zagreba.&lt;p&gt;Pri nas je zaslovel, ko je začel objavljati videe yuga, zdaj pa potuje po Balkanu in regijo predstavlja svetu. Justus je 24-letnik, ki je bil &amp;scaron;olan doma, delati je začel pri 14 letih. Sprva je odna&amp;scaron;al kadavre povoženih živali, potem se je zaposlil v vojski. Na dan ameri&amp;scaron;ke neodvisnosti leta 2023 je tudi sam postal neodvisen in začel živeti tu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spoznajte Amerikanca &amp;scaron;e v drugačni luči v Evropi osebno, v kateri odgovarja tudi na vpra&amp;scaron;anja: čevapčiči ali hamburger, vino ali rakija, balkanska ali ameri&amp;scaron;ka mentaliteta in yugo ali mustang.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Justus Reid je bil gost dogodka Dan družbenih omrezij.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.justusreid.com/&quot;&gt;spletna stran Amerikanac&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/justus_reid/?hl=en&quot;&gt;Instagram profil Justusa&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125645</link>
        <pubDate> Wed, 23 Apr 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Justus Reid, spletni vplivnež: Šolal se je doma, delati je začel pri 14 letih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnjo marčevsko soboto se je v Posočju začela ribolovna sezona. Prav Soča, muharjenje in narava nasploh so Laurensa Bubendorferja iz Avstrije že kot majhnega dečka tako začarali, da si je od vedno želel preselili v dolino Soče. In tukaj je že dobrih osem let. Dolini Soče se je pred nekaj leti poklonil tudi z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Smaragdni raj. Poleg fotografije in snemanja se ukvarja z ribiškim vodenjem, predvsem pa živi svoje otroške sanje. Že jeseni je na ribolov na Bovško popeljal Marišo Bizjak.
</description>
        <enclosure length="19878912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/LaurensRA_SLO_LJT_5483420_15762898.mp3"></enclosure>
        <guid>175125059</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnjo marčevsko soboto se je v Posočju začela ribolovna sezona. Prav Soča, muharjenje in narava nasploh so Laurensa Bubendorferja iz Avstrije že kot majhnega dečka tako začarali, da si je od vedno želel preselili v dolino Soče. In tukaj je že dobrih osem let. Dolini Soče se je pred nekaj leti poklonil tudi z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Smaragdni raj. Poleg fotografije in snemanja se ukvarja z ribiškim vodenjem, predvsem pa živi svoje otroške sanje. Že jeseni je na ribolov na Bovško popeljal Marišo Bizjak.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125059</link>
        <pubDate> Wed, 16 Apr 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Laurens Bubendorfer: Avstrijec, ki se je zaljubil v Sočo in muharjenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odraščal je v enem največjih mest v Južni Ameriki, v São Paulu, zdaj že dvanajst let živi v Ljubljani. Predstavljamo vam Cuco Valiukeviciusa, glasbenega producenta, strastnega kuharja ter ljubitelja piva in življenja. Nekatere slovenske besede mu še vedno delajo preglavice, recimo &quot;Gospodarsko razstavišče&quot;, vendar jezik po več kot desetih letih življenja v Sloveniji obvlada. V pogovoru tudi o odločitvi za selitev v Ljubljano, o njegovem producentskem delu in večjezični družini.</description>
        <enclosure length="19960320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/09/CucaValRA_SLO_LJT_5415576_15685402.mp3"></enclosure>
        <guid>175123314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odraščal je v enem največjih mest v Južni Ameriki, v São Paulu, zdaj že dvanajst let živi v Ljubljani. Predstavljamo vam Cuco Valiukeviciusa, glasbenega producenta, strastnega kuharja ter ljubitelja piva in življenja. Nekatere slovenske besede mu še vedno delajo preglavice, recimo &quot;Gospodarsko razstavišče&quot;, vendar jezik po več kot desetih letih življenja v Sloveniji obvlada. V pogovoru tudi o odločitvi za selitev v Ljubljano, o njegovem producentskem delu in večjezični družini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123314</link>
        <pubDate> Wed, 09 Apr 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cuca Valiukevicius: Brez glasbe bi bilo življenje napaka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum. </description>
        <enclosure length="27522816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/01/KitajskaRA_SLO_LJT_5335381_15592450.mp3?feed=evropa_osebno"></enclosure>
        <guid>175121352</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121352</link>
        <pubDate> Tue, 01 Apr 2025 22:32:18 +0000</pubDate>
        <title>Kitajska: Elon Musk se jim zdi zabaven</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi lik je mesto, narejeno po meri človeka. Ulice so ozke in počasne, kolo pa je prva in najbolj logična izbira. Drugi lik je prebivalec mesta, v katerem je presenetljivo malo lastnikov avtomobilov. Manj kot 30% ljudi v Københavnu ima avto. Najlažje se je premikati peš, s kolesom ali javnim prevozom. Je København res najbolj kolesarjem prijazno mesto na svetu? Avtor knjige Copenhagenize meni, da je.&lt;p&gt;Preberite tudi &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/vse-ulice-bi-morale-biti-kot-vaernedamsvej-v-kobenhavnu/740768&quot;&gt;Vse ulice bi morale biti kot V&amp;aelig;rnedamsvej v K&amp;oslash;benhavnu&lt;/a&gt;.&lt;br /&gt;Prisluhnite tudi&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175128469&quot;&gt;Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19454976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/MikaelCRA_SLO_LJT_5250860_15494962.mp3"></enclosure>
        <guid>175119157</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi lik je mesto, narejeno po meri človeka. Ulice so ozke in počasne, kolo pa je prva in najbolj logična izbira. Drugi lik je prebivalec mesta, v katerem je presenetljivo malo lastnikov avtomobilov. Manj kot 30% ljudi v Københavnu ima avto. Najlažje se je premikati peš, s kolesom ali javnim prevozom. Je København res najbolj kolesarjem prijazno mesto na svetu? Avtor knjige Copenhagenize meni, da je.&lt;p&gt;Preberite tudi &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/vse-ulice-bi-morale-biti-kot-vaernedamsvej-v-kobenhavnu/740768&quot;&gt;Vse ulice bi morale biti kot V&amp;aelig;rnedamsvej v K&amp;oslash;benhavnu&lt;/a&gt;.&lt;br /&gt;Prisluhnite tudi&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175128469&quot;&gt;Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119157</link>
        <pubDate> Wed, 26 Mar 2025 15:44:00 +0000</pubDate>
        <title>Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj imata skupnega španska in arabska kultura? Vsi radi glasno govorimo in zdi se, da ima najbolj prav tisti, ki se najbolj “dere”. Povezuje nas smisel za humor, ki ga ohranjamo tudi v najtežjih trenutkih. In vse se vrti okoli hrane in družine, pravi andaluzijska novinarka Natalia Sancha, ki je specializirana za poročanje o Bližnjem vzhodu. To regijo je vzljubila skozi jezik, arabščino. K učenju arabščine pa sta jo spodbudila arabska dediščina Andaluzije in del otroštva, ki ga je z družino preživela v Alžiriji. Danes živi med Španijo, Sirijo in Libanonom in si med drugim prizadeva za to, da v Evropi arabskega sveta ne bi videli le skozi nikab in terorizem, ker je, pravi, veliko več.

Foto: Alexis Haulot</description>
        <enclosure length="20925696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/19/NataliaRA_SLO_LJT_5206148_15443996.mp3"></enclosure>
        <guid>175117928</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>653</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj imata skupnega španska in arabska kultura? Vsi radi glasno govorimo in zdi se, da ima najbolj prav tisti, ki se najbolj “dere”. Povezuje nas smisel za humor, ki ga ohranjamo tudi v najtežjih trenutkih. In vse se vrti okoli hrane in družine, pravi andaluzijska novinarka Natalia Sancha, ki je specializirana za poročanje o Bližnjem vzhodu. To regijo je vzljubila skozi jezik, arabščino. K učenju arabščine pa sta jo spodbudila arabska dediščina Andaluzije in del otroštva, ki ga je z družino preživela v Alžiriji. Danes živi med Španijo, Sirijo in Libanonom in si med drugim prizadeva za to, da v Evropi arabskega sveta ne bi videli le skozi nikab in terorizem, ker je, pravi, veliko več.

Foto: Alexis Haulot</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117928</link>
        <pubDate> Wed, 19 Mar 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Natalia Sancha: Arabski svet je veliko več kot le nikab in terorizem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.</description>
        <enclosure length="22082304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/12/MariaAlRA_SLO_LJT_5134169_15361745.mp3"></enclosure>
        <guid>175115994</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>690</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115994</link>
        <pubDate> Wed, 12 Mar 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Maria Alejandra Rubio Rojas: Razmišljala sem, ali obstaja država, ki ima blizu morje in gore</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu. 

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19842048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/25/CurlyanRA_SLO_LJT_4976702_15180459.mp3"></enclosure>
        <guid>175112062</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu. 

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112062</link>
        <pubDate> Wed, 26 Feb 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Curly and Lithuania: Turek iz Ankare, ki svetu predstavlja lepote Litve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romi v Romuniji so druga največja etnična skupnost. Uradno jih je le dobrih 3%, ocenjujejo pa, da je romskega porekla  kar okoli 10% ali okoli 2 milijona Romunov. Romi so začeli naseljevati Vlaško in Moldavijo v 14. stoletju, kjer so bili vse od svojega prihoda zasužnjeni. Suženjstvo v Romuniji so ukinili šele leta 1884, a so bili Romi preganjani ali vsaj potisnjeni na rob družbe vse do preloma tisočletja. Integracija Romov v romunsko družbo je proces, ki v Romunij poteka že vse od božične revolucije leta 1989. Zelo počasi, a poteka. Del tega proces je tudi romunska pravoslavna cerkev, ki uradno v svoje vrste do nedavnega ni sprejemala Romov. Dokler niso v duhovniški poklic februarja 2009, točno 153 let po uveljavitvi zakona, ki je končal suženjstvo Romov v Romuniji, posvetili prvega Roma, našega današnjega gosta v Evropi Osebno, Daniela Gango. </description>
        <enclosure length="22076928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/19/DanielGRA_SLO_LJT_4915987_15111467.mp3"></enclosure>
        <guid>175110569</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romi v Romuniji so druga največja etnična skupnost. Uradno jih je le dobrih 3%, ocenjujejo pa, da je romskega porekla  kar okoli 10% ali okoli 2 milijona Romunov. Romi so začeli naseljevati Vlaško in Moldavijo v 14. stoletju, kjer so bili vse od svojega prihoda zasužnjeni. Suženjstvo v Romuniji so ukinili šele leta 1884, a so bili Romi preganjani ali vsaj potisnjeni na rob družbe vse do preloma tisočletja. Integracija Romov v romunsko družbo je proces, ki v Romunij poteka že vse od božične revolucije leta 1989. Zelo počasi, a poteka. Del tega proces je tudi romunska pravoslavna cerkev, ki uradno v svoje vrste do nedavnega ni sprejemala Romov. Dokler niso v duhovniški poklic februarja 2009, točno 153 let po uveljavitvi zakona, ki je končal suženjstvo Romov v Romuniji, posvetili prvega Roma, našega današnjega gosta v Evropi Osebno, Daniela Gango. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110569</link>
        <pubDate> Wed, 19 Feb 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Daniel Ganga, prvi romski duhovnik v Romuniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Juta Harako je Japonec, ki je pri 35 letih prvič obiskal Evropo. V oddaji razloži, nad čim je v avstrijski prestolnici, kjer je preživel mesec dni, najbolj začuden in česa pri Evropejcih ne razume. Deli pa tudi zgodbo o tem, kako je rešil življenje svoji mami in kako mu je to pomagalo najti življenjsko poslanstvo.</description>
        <enclosure length="15611136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/11/JutaHarRA_SLO_LJT_4830677_15015059.mp3"></enclosure>
        <guid>175108509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>487</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Juta Harako je Japonec, ki je pri 35 letih prvič obiskal Evropo. V oddaji razloži, nad čim je v avstrijski prestolnici, kjer je preživel mesec dni, najbolj začuden in česa pri Evropejcih ne razume. Deli pa tudi zgodbo o tem, kako je rešil življenje svoji mami in kako mu je to pomagalo najti življenjsko poslanstvo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108509</link>
        <pubDate> Wed, 12 Feb 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Juta Harako: Na Japonskem marsičesa ne bomo povedali, ampak le pokazali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Asena Gedizli je Turkinja, ki že skoraj 9 let živi v Estoniji. V okviru študentske izmenjave je svoje življenje najprej začasno preselila v Talin, nato pa tam ostala. Čeprav o Estoniji sprva ni vedela ničesar, se danes počuti kot županja mesta. Velik del njenega življenja je glasba, pred časom je zato tudi opustila študij in se popolnoma posvetila glasbeni karieri. Med samo potjo pa je zapadla v težke situacije in se, kot pravi sama, izgubila v življenjskem slogu rokovske zvezde. Danes razmišlja povsem drugače, išče nov smisel življenja, glasbeno pa se najraje udejstvuje v talinskem jazzovskem klubu.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17838336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/EvropaoRA_SLO_LJT_6198837_16579113.mp3"></enclosure>
        <guid>175106886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>557</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Asena Gedizli je Turkinja, ki že skoraj 9 let živi v Estoniji. V okviru študentske izmenjave je svoje življenje najprej začasno preselila v Talin, nato pa tam ostala. Čeprav o Estoniji sprva ni vedela ničesar, se danes počuti kot županja mesta. Velik del njenega življenja je glasba, pred časom je zato tudi opustila študij in se popolnoma posvetila glasbeni karieri. Med samo potjo pa je zapadla v težke situacije in se, kot pravi sama, izgubila v življenjskem slogu rokovske zvezde. Danes razmišlja povsem drugače, išče nov smisel življenja, glasbeno pa se najraje udejstvuje v talinskem jazzovskem klubu.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106886</link>
        <pubDate> Wed, 05 Feb 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Asena Gedizli: Počasi prihajam iz obdobja teme</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kuhati je Dimitri Chapelle začel kot najstnik. To je bilo vse, kar je lahko počel doma po športni poškodbi. Izšolal se je za slaščičarskega mojstra in videl mnogo sveta. Delal je v elitnih restavracijah, a se je zvezdicam odpovedal v zameno za prosti čas. Njegova strast so dolgi teki po gozdnih stezicah in hribih. Na tekmah v Sloveniji je med najboljšimi tekači. Za še hitrejše čase pa ima preveč rad življenje, vključno s hrano in vinom. Je le Francoz, pravi.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/dimachapelle/&quot;&gt;Dimitri Chapelle na Instagramu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://utmb.world/runner/635256.dimitri.chapelle&quot;&gt;teka&amp;scaron;ki dosežki&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.copomana.com/&quot;&gt;sla&amp;scaron;čičarna, kjer dela&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="18098688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/29/DimitriRA_SLO_LJT_4680069_14844026.mp3"></enclosure>
        <guid>175105148</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kuhati je Dimitri Chapelle začel kot najstnik. To je bilo vse, kar je lahko počel doma po športni poškodbi. Izšolal se je za slaščičarskega mojstra in videl mnogo sveta. Delal je v elitnih restavracijah, a se je zvezdicam odpovedal v zameno za prosti čas. Njegova strast so dolgi teki po gozdnih stezicah in hribih. Na tekmah v Sloveniji je med najboljšimi tekači. Za še hitrejše čase pa ima preveč rad življenje, vključno s hrano in vinom. Je le Francoz, pravi.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/dimachapelle/&quot;&gt;Dimitri Chapelle na Instagramu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://utmb.world/runner/635256.dimitri.chapelle&quot;&gt;teka&amp;scaron;ki dosežki&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.copomana.com/&quot;&gt;sla&amp;scaron;čičarna, kjer dela&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105148</link>
        <pubDate> Wed, 29 Jan 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Dimitri Chapelle: Slaščičarski mojster in ultratekač, ki ne pazi na kalorije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tessniem Kadiri je mlada 23-letna novinarka iz Nemčije. A njen videz, polt temnejšega odtenka in gosti črni kodrasti lasje, pripovedujejo, da njene korenine presegajo evropske. Njena starša prihajata iz Maroka, kjer je kot otrok preživela dolga poletja. Spominja se toplih noči, preživetih z glasnimi tetami in strici, ki so si med seboj ure in ure pripovedovali zgodbe. In seveda hrane, polne okusov, začimb in brav. V pogovoru z Nežo Borkovič govorita tudi o Evropskem (ne)sprejemanju drugačnosti, njeni odločitvi, da vsakodnevno ne nosi hijaba in obogatitvi, ki jo je v njeno življenje prinesel preplet dveh diametralnih kultur.</description>
        <enclosure length="19322112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/15/TessniemRA_SLO_LJT_4518591_14663024.mp3"></enclosure>
        <guid>175101599</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tessniem Kadiri je mlada 23-letna novinarka iz Nemčije. A njen videz, polt temnejšega odtenka in gosti črni kodrasti lasje, pripovedujejo, da njene korenine presegajo evropske. Njena starša prihajata iz Maroka, kjer je kot otrok preživela dolga poletja. Spominja se toplih noči, preživetih z glasnimi tetami in strici, ki so si med seboj ure in ure pripovedovali zgodbe. In seveda hrane, polne okusov, začimb in brav. V pogovoru z Nežo Borkovič govorita tudi o Evropskem (ne)sprejemanju drugačnosti, njeni odločitvi, da vsakodnevno ne nosi hijaba in obogatitvi, ki jo je v njeno življenje prinesel preplet dveh diametralnih kultur.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101599</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jan 2025 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tessniem Kadiri: Ljudje vidijo tisto, kar jim narekujejo predsodki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sam Balto je učitelj telovadbe. Motilo ga je, da se učenci ne gibljejo dovolj. Zato je poiskal je rešitev. Organiziral je skupinsko kolesarjenje v šolo. Pri nas temu rečemo bicivlak, v Španiji bicibus, v Združenih državah Amerike pa bikebus. Kjerkoli vozijo, povsod jih spremljajo navdušeni šolarji, starši in učitelji.  Bikebus v Portlandu, ameriški zvezni državi Oregon, ki ga vodi učitelj Balto, je navdihnil mnoge posnemovalce. Pot v šolo mora biti varna, še bolje pa je, če je tudi zabavna!&lt;p&gt;Članek na &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/bicivlak-pot-v-solo-je-lahko-varna-in-zabavna/732729&quot;&gt;MMC&lt;/a&gt;. &lt;br /&gt;Sam Balto na &lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/coachbalto/&quot;&gt;Instagramu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14103552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/08/SamBaltRA_SLO_LJT_4441717_14576391.mp3"></enclosure>
        <guid>175099828</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>440</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sam Balto je učitelj telovadbe. Motilo ga je, da se učenci ne gibljejo dovolj. Zato je poiskal je rešitev. Organiziral je skupinsko kolesarjenje v šolo. Pri nas temu rečemo bicivlak, v Španiji bicibus, v Združenih državah Amerike pa bikebus. Kjerkoli vozijo, povsod jih spremljajo navdušeni šolarji, starši in učitelji.  Bikebus v Portlandu, ameriški zvezni državi Oregon, ki ga vodi učitelj Balto, je navdihnil mnoge posnemovalce. Pot v šolo mora biti varna, še bolje pa je, če je tudi zabavna!&lt;p&gt;Članek na &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/bicivlak-pot-v-solo-je-lahko-varna-in-zabavna/732729&quot;&gt;MMC&lt;/a&gt;. &lt;br /&gt;Sam Balto na &lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/coachbalto/&quot;&gt;Instagramu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099828</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jan 2025 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Sam Balto, učitelj telovadbe, ki vodi Portland Bikebus</title>
      </item>
      <item>
        <description>Randy Bresnik je astronavt slovenskih korenin. V vesolju je preživel skoraj 150 dni; med prvo misijo se mu je rodila hčerka, tako da je njeno rojstvo zamudil, druga misija, ki je trajala pet mesecev, pa mu je dala vpogled v to, kakšno je življenje v vesolju. Kako se prhajo, kako trenirajo mišice, kako gredo na stranišče, kaj je bilo najboljše, kar je jedel v vesolju, kaj najslabše in ali v vesolju boli križ?</description>
        <enclosure length="21036288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/25/RandyBrRA_SLO_LJT_4334359_14457208.mp3"></enclosure>
        <guid>175096996</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Randy Bresnik je astronavt slovenskih korenin. V vesolju je preživel skoraj 150 dni; med prvo misijo se mu je rodila hčerka, tako da je njeno rojstvo zamudil, druga misija, ki je trajala pet mesecev, pa mu je dala vpogled v to, kakšno je življenje v vesolju. Kako se prhajo, kako trenirajo mišice, kako gredo na stranišče, kaj je bilo najboljše, kar je jedel v vesolju, kaj najslabše in ali v vesolju boli križ?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096996</link>
        <pubDate> Wed, 25 Dec 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Randy Bresnik, astronavt slovenskih korenin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Alfredo Rodriguez je kubanski pianist, nominiranec za nagrado grammy in glasbeni genij. Za sabo ima zgodbo, ki meji na filmsko: od nezakonitega prebega v Združene države Amerike, do ustvarjanja z glasbenimi ikonami. Alfredo Rodriguez je bil na veliki svetovni turneji, del katere je bil tudi nastop na mariborskem JazzLentu. S Saro Zmrzlak je govoril o univerzalnem jeziku – jeziku glasbe in doživljanju življenja skozi notni zapis. Pa o življenju na turneji in o tem, kako se glasbenik s klasičnim ozadjem znajde v improvizaciji različnih žanrov.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Blaž Črnič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21629952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/18/AlfredoRA_SLO_LJT_4270498_14386002.mp3"></enclosure>
        <guid>175095207</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Alfredo Rodriguez je kubanski pianist, nominiranec za nagrado grammy in glasbeni genij. Za sabo ima zgodbo, ki meji na filmsko: od nezakonitega prebega v Združene države Amerike, do ustvarjanja z glasbenimi ikonami. Alfredo Rodriguez je bil na veliki svetovni turneji, del katere je bil tudi nastop na mariborskem JazzLentu. S Saro Zmrzlak je govoril o univerzalnem jeziku – jeziku glasbe in doživljanju življenja skozi notni zapis. Pa o življenju na turneji in o tem, kako se glasbenik s klasičnim ozadjem znajde v improvizaciji različnih žanrov.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Blaž Črnič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095207</link>
        <pubDate> Wed, 18 Dec 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Alfredo Rodriguez: Zgodba, ki meji na filmsko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Chu Chai Chu je zgodnje otroštvo preživela v jami na robu puščave Gobi. Pred 800 leti je njen prednik dobil od vladarja goro in vas. Postali so znani kot »jezni ljudi«. Življenje v puščavi je bilo trdo, a hkrati prepleteno z magijo. Živeli so z volkovi in jih častili, saj znajo stopiti skupaj za dosego skupnih ciljev.</description>
        <enclosure length="24582144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/11/ChuChaiRA_SLO_LJT_4190563_14297550.mp3"></enclosure>
        <guid>175093391</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Chu Chai Chu je zgodnje otroštvo preživela v jami na robu puščave Gobi. Pred 800 leti je njen prednik dobil od vladarja goro in vas. Postali so znani kot »jezni ljudi«. Življenje v puščavi je bilo trdo, a hkrati prepleteno z magijo. Živeli so z volkovi in jih častili, saj znajo stopiti skupaj za dosego skupnih ciljev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093391</link>
        <pubDate> Wed, 11 Dec 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Chu Chai Chu: Čarobno otroštvo v jami v &quot;neskončnem morju peska&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul &amp; the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike med Slovenijo in rodno Nizozemsko in kdo je bil vztrajnejši, oče ali mama, da mu je ime Raoul?</description>
        <enclosure length="23976960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/04/RaoulWiRA_SLO_LJT_4112802_14209688.mp3"></enclosure>
        <guid>175091549</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul &amp; the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike med Slovenijo in rodno Nizozemsko in kdo je bil vztrajnejši, oče ali mama, da mu je ime Raoul?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091549</link>
        <pubDate> Wed, 04 Dec 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Raoul Wijsma: Tukaj si vzamete več časa drug za drugega</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mesec november je posvečen ozaveščanju o raku pri moških. V naši zadnji novembrski oddaji Evrope osebno smo vam predstavili zgodbo Američana Seana Swarnerja, ki se je kar dvakrat spopadel z boleznijo, danes pa s svojimi dosežki navdihuje milijone po svetu.</description>
        <enclosure length="17217024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/27/SeanSwaRA_SLO_LJT_4045331_14133268.mp3"></enclosure>
        <guid>175089856</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>538</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mesec november je posvečen ozaveščanju o raku pri moških. V naši zadnji novembrski oddaji Evrope osebno smo vam predstavili zgodbo Američana Seana Swarnerja, ki se je kar dvakrat spopadel z boleznijo, danes pa s svojimi dosežki navdihuje milijone po svetu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089856</link>
        <pubDate> Wed, 27 Nov 2024 15:45:17 +0000</pubDate>
        <title>Sean Swarner: Bolj kot smrti me je strah tega, da ne bi živel  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ricardo Frugoli je profesor z doktoratom iz gastronomije, ki zase pravi, da je aktivist proti lakoti. V Braziliji je pred petimi leti vzpostavil mrežo, ki pripravlja tople obroke za brezdomne in vse tiste, ki si obroka ne morejo privoščiti. Za projekt je prejel prestižno nagrado Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo &quot;Food Hero&quot; . V Ljubljani se mudi že tretjič, po njegovih besedah pa gre za eno najlepših mest v Evropi, kamor se zelo rad vrača. Menda tudi zaradi hrane, ki je izjemna.</description>
        <enclosure length="9008640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/20/RicardoRA_SLO_LJT_3975799_14054099.mp3"></enclosure>
        <guid>175088118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>563</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ricardo Frugoli je profesor z doktoratom iz gastronomije, ki zase pravi, da je aktivist proti lakoti. V Braziliji je pred petimi leti vzpostavil mrežo, ki pripravlja tople obroke za brezdomne in vse tiste, ki si obroka ne morejo privoščiti. Za projekt je prejel prestižno nagrado Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo &quot;Food Hero&quot; . V Ljubljani se mudi že tretjič, po njegovih besedah pa gre za eno najlepših mest v Evropi, kamor se zelo rad vrača. Menda tudi zaradi hrane, ki je izjemna.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088118</link>
        <pubDate> Wed, 20 Nov 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ricardo Frugoli: Kos sveže pečenega kruha lahko nekomu spremeni tok življenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
</description>
        <enclosure length="10320768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/13/JovanaARA_SLO_LJT_3902911_13971049.mp3"></enclosure>
        <guid>175086202</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086202</link>
        <pubDate> Wed, 13 Nov 2024 08:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Jovana Antović: Zdaj sem prava Slovenka, saj sem si kupila kolo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slovenščini, glasbi in družbeni klimi.</description>
        <enclosure length="14845824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/06/EORA_SLO_LJT_3839229_13898045.mp3"></enclosure>
        <guid>175084582</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>927</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slovenščini, glasbi in družbeni klimi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084582</link>
        <pubDate> Wed, 06 Nov 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Chris Russell: Lahko se je pritoževati, kako težko je življenje, ampak lahko bi bilo še veliko slabše</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novinarka Chiyo Robertson s škotsko-japonskimi koreninami je več kot dve desetletji delala za BBC. Pred dvema letoma ga je tudi zapustila, danes pa s svojim znanjem pomaga mladim in marginaliziranim skupinam, na primer zapornikom, ki jih uči pripovedovanja zgodb, komuniciranja z zunanjim svetom in veslanja. Pravi, da je najbolj izpolnjujoče zanjo, da znanje predaja ljudem, ki ga verjetno najbolj potrebujejo. S Kajo Ravnak se pogovarjata o pisanem Tokiu, kjer je preživela svoje otroštvo, veslanju po londonski Temzi in učenju novinarstva v Afriki.</description>
        <enclosure length="9707904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/29/ChiyoRoRA_SLO_LJT_3773277_13819596.mp3"></enclosure>
        <guid>175082975</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>606</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novinarka Chiyo Robertson s škotsko-japonskimi koreninami je več kot dve desetletji delala za BBC. Pred dvema letoma ga je tudi zapustila, danes pa s svojim znanjem pomaga mladim in marginaliziranim skupinam, na primer zapornikom, ki jih uči pripovedovanja zgodb, komuniciranja z zunanjim svetom in veslanja. Pravi, da je najbolj izpolnjujoče zanjo, da znanje predaja ljudem, ki ga verjetno najbolj potrebujejo. S Kajo Ravnak se pogovarjata o pisanem Tokiu, kjer je preživela svoje otroštvo, veslanju po londonski Temzi in učenju novinarstva v Afriki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082975</link>
        <pubDate> Wed, 30 Oct 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Chiyo Robertson: Novinarka, ki zapornike uči veslanja in komunikacije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino, a precej reven odnos do nje. Na avtobusu navdušencev iz Sofije je bil tudi Joan Krustev, pri katerem se je strast do rimske zgodovine vžgala ob knjigah in videoigricah. Z njim bi se lahko pogovarjali v več jezikih, tudi v slovenščini bi šlo, a ostali smo pri angleščini, o kateri pravi, da je danes v EU nekakšna lingua franca, tako kot je bila v Rimskem imperiju latinščina. 
 
</description>
        <enclosure length="14414976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/23/JoanKruRA_SLO_LJT_3717114_13755183.mp3"></enclosure>
        <guid>175081543</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino, a precej reven odnos do nje. Na avtobusu navdušencev iz Sofije je bil tudi Joan Krustev, pri katerem se je strast do rimske zgodovine vžgala ob knjigah in videoigricah. Z njim bi se lahko pogovarjali v več jezikih, tudi v slovenščini bi šlo, a ostali smo pri angleščini, o kateri pravi, da je danes v EU nekakšna lingua franca, tako kot je bila v Rimskem imperiju latinščina. 
 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081543</link>
        <pubDate> Wed, 23 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Joan Krustev: Latinščina in stara grščina sta kruh in maslo klasičnih jezikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje v najrevnejših podeželskih delih Bosne in Hercegovine bi bilo za tam živeče ljudi še težje, če ne bi obstajali ljudje, kot je Biljana Basarić. Učiteljica, ki svoje poslanstvo živi tudi zunaj učilnic in ki v prostem času kot sekretarka lokalnega Rdečega križa oziroma Crvenega križa/krsta v Krupi na Uni, pomaga tudi ostarelim. Njim in otrokom namenja ves svoj čas in ljubezen, hkrati pa so ji smisel življenja in navdih za pesmi, ki jih piše za svojo dušo. Dobro dušo najrevnejših vasi in ljudi ob reki Uni  lahko spoznate v Evropi osebno. </description>
        <enclosure length="9822720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/16/BiljanaRA_SLO_LJT_3648421_13675199.mp3"></enclosure>
        <guid>175079812</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>613</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje v najrevnejših podeželskih delih Bosne in Hercegovine bi bilo za tam živeče ljudi še težje, če ne bi obstajali ljudje, kot je Biljana Basarić. Učiteljica, ki svoje poslanstvo živi tudi zunaj učilnic in ki v prostem času kot sekretarka lokalnega Rdečega križa oziroma Crvenega križa/krsta v Krupi na Uni, pomaga tudi ostarelim. Njim in otrokom namenja ves svoj čas in ljubezen, hkrati pa so ji smisel življenja in navdih za pesmi, ki jih piše za svojo dušo. Dobro dušo najrevnejših vasi in ljudi ob reki Uni  lahko spoznate v Evropi osebno. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079812</link>
        <pubDate> Wed, 16 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Biljana Basarić: Toliko ljubezni se rodi med nami, ki si nismo nič in smo si hkrati vse</title>
      </item>
      <item>
        <description>Divji veter, bobneči valovi in pokajoči led so navdih islandske tekstilne umetnice in oblikovalke pletenin Halle Armanns. Skozi sive, modre in bež odtenke islandske subarktične narave dobesedno plete tradicionalne zgodbe ovčereje, konjereje in drugih tradicionalnih obrti, ki so postale ne le kmetijska dejavnost, ampak tudi kulturna tradicija, ki oblikuje način življenja in naravo na tem severnem otoku. Halla je pletenje najprej dolgo časa doživljala kot svoj hobi. Želela si je študirati psihologijo. A njena pot se je obrnila drugače. Ko se ne obdaja s tekstilom, pod tušem glasno prepeva ob Beyonce, Benjaminu Clementinu in hiphopu. </description>
        <enclosure length="9926016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/HallaArRA_SLO_LJT_3566572_13583008.mp3"></enclosure>
        <guid>175077787</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Divji veter, bobneči valovi in pokajoči led so navdih islandske tekstilne umetnice in oblikovalke pletenin Halle Armanns. Skozi sive, modre in bež odtenke islandske subarktične narave dobesedno plete tradicionalne zgodbe ovčereje, konjereje in drugih tradicionalnih obrti, ki so postale ne le kmetijska dejavnost, ampak tudi kulturna tradicija, ki oblikuje način življenja in naravo na tem severnem otoku. Halla je pletenje najprej dolgo časa doživljala kot svoj hobi. Želela si je študirati psihologijo. A njena pot se je obrnila drugače. Ko se ne obdaja s tekstilom, pod tušem glasno prepeva ob Beyonce, Benjaminu Clementinu in hiphopu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077787</link>
        <pubDate> Wed, 09 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Halla Armanns: Na Islandiji se v šolah še vedno učimo šivanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;7. oktobra 2024&lt;/strong&gt; vsi ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="9597696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/KlovnPaRA_SLO_LJT_3505467_13514308.mp3"></enclosure>
        <guid>175076315</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>599</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;7. oktobra 2024&lt;/strong&gt; vsi ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076315</link>
        <pubDate> Wed, 02 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Klovn Paolo Nani: Nasmejati ljudi je resna stvar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.</description>
        <enclosure length="9724416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/20/GrijaRA_SLO_LJT_3396368_13387024.mp3?feed=evropa_osebno"></enclosure>
        <guid>175073454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073454</link>
        <pubDate> Sat, 21 Sep 2024 02:55:42 +0000</pubDate>
        <title>Grčija: S slovenskim spačkom po Atenah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«&lt;p&gt;Odprla sta prodajalno z olivnim oljem, nato pa &amp;scaron;e domačo taverno. Konstantinos pravi, da je hrana zanj vrsta umetnosti, kot glasba. Če eno in isto pesem zaigra&amp;scaron; stokrat, bo tolikokrat zvenela drugače. V pogovoru z njima predvsem o hrani in kulinaričnih užitkih, gr&amp;scaron;kih tradicijah, glasbi in o uresničitvi želja v Sloveniji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12145536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/26/LabriniRA_SLO_LJT_2676406_12554853.mp3"></enclosure>
        <guid>175055863</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«&lt;p&gt;Odprla sta prodajalno z olivnim oljem, nato pa &amp;scaron;e domačo taverno. Konstantinos pravi, da je hrana zanj vrsta umetnosti, kot glasba. Če eno in isto pesem zaigra&amp;scaron; stokrat, bo tolikokrat zvenela drugače. V pogovoru z njima predvsem o hrani in kulinaričnih užitkih, gr&amp;scaron;kih tradicijah, glasbi in o uresničitvi želja v Sloveniji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055863</link>
        <pubDate> Wed, 26 Jun 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Labrini in Konstantinos: Slovenci bi se morali več zabavati tako, kot to počnejo Grki</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Lepa glasba je tista, ki dviguje človekovo zavest,&quot; je prepričan nigerijski saksofonist in pevec Seun Kuti, ki se pogosto sprašuje o družbeno perečih in relevantnih tematikah. Pravi tudi, da bi morali prebrati ter slediti knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in ignorirati take toksične posameznike. Pripoveduje o odraščanju v komuni, življenju mladih Afričanov in tudi o nadaljevanju očetove glasbene zapuščine. </description>
        <enclosure length="11101824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/19/SeunKutRA_SLO_LJT_2615986_12485427.mp3"></enclosure>
        <guid>175054159</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Lepa glasba je tista, ki dviguje človekovo zavest,&quot; je prepričan nigerijski saksofonist in pevec Seun Kuti, ki se pogosto sprašuje o družbeno perečih in relevantnih tematikah. Pravi tudi, da bi morali prebrati ter slediti knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in ignorirati take toksične posameznike. Pripoveduje o odraščanju v komuni, življenju mladih Afričanov in tudi o nadaljevanju očetove glasbene zapuščine. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054159</link>
        <pubDate> Wed, 19 Jun 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Seun Kuti: Naše odločitve največkrat usmerjata udobje in oportunizem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tiago Ferraro prihaja iz Sao Paola v Braziliji, že skoraj deset let pa je digitalni nomad. Ima stalni naslov, na katerem sicer ne prebiva, nanj prejema le pošto. Ob vprašanju, ali bi se kdaj ustalil, pravi, da ne, ker ga je strah “normalnega” življenja. Živi od pustolovščine do pustolovščine, obiskal je že več kot 60 držav, leta 2017 tudi Slovenijo, ki jo je prekolesaril.</description>
        <enclosure length="10020864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/12/TiagoFeRA_SLO_LJT_2561636_12422798.mp3"></enclosure>
        <guid>175052553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tiago Ferraro prihaja iz Sao Paola v Braziliji, že skoraj deset let pa je digitalni nomad. Ima stalni naslov, na katerem sicer ne prebiva, nanj prejema le pošto. Ob vprašanju, ali bi se kdaj ustalil, pravi, da ne, ker ga je strah “normalnega” življenja. Živi od pustolovščine do pustolovščine, obiskal je že več kot 60 držav, leta 2017 tudi Slovenijo, ki jo je prekolesaril.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052553</link>
        <pubDate> Wed, 12 Jun 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tiago Ferraro: Boji se rutine in ustaljenega življenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kralju Karlu, turizmu in še marsičem drugem se je z njim na Dan Evrope pogovarjal Miha Švalj.</description>
        <enclosure length="13239168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/05/CristianRA_SLO_LJT_2504971_12357281.mp3"></enclosure>
        <guid>175050894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>827</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kralju Karlu, turizmu in še marsičem drugem se je z njim na Dan Evrope pogovarjal Miha Švalj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050894</link>
        <pubDate> Wed, 05 Jun 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cristian Macedonschi: O saksoncih, Drakuli in Kralju Karlu v Romuniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="7456896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/25/LaciTakRA_SLO_LJT_2418643_12255684.mp3"></enclosure>
        <guid>175048300</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048300</link>
        <pubDate> Wed, 29 May 2024 04:01:28 +0000</pubDate>
        <title>Laci Takacs: Madžarska in Evropa skozi umetnikove oči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10022400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/AlessiaRA_SLO_LJT_2398751_12232103.mp3"></enclosure>
        <guid>175047656</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047656</link>
        <pubDate> Wed, 22 May 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Alessia, Michela in Sofia: Mladi Italijani obsojeni na premalo plačane službe in bivanje pri starših</title>
      </item>
      <item>
        <description>Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="8423040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/15/ThomasGRA_SLO_LJT_2346219_12169764.mp3"></enclosure>
        <guid>175045916</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045916</link>
        <pubDate> Wed, 15 May 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Thomas Gruber: V moji družini je vedno veljalo, da je delo tisto, ki šteje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="7169280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/08/LiliSimRA_SLO_LJT_2289381_12102159.mp3"></enclosure>
        <guid>175044134</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044134</link>
        <pubDate> Tue, 07 May 2024 22:21:45 +0000</pubDate>
        <title>Lili Simon: Violinistka, ki bo prvič volila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12300672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/24/BalintJRA_SLO_LJT_2196905_11990790.mp3"></enclosure>
        <guid>175040008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175040008</link>
        <pubDate> Wed, 24 Apr 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Balint Juhasz: Politika je ubila radijsko novinarstvo na Madžarskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14065920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/16/MartinLRA_SLO_LJT_2135022_11917471.mp3"></enclosure>
        <guid>175038008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>879</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038008</link>
        <pubDate> Wed, 17 Apr 2024 04:01:43 +0000</pubDate>
        <title>Martin Ladika: Mea Kolpa in druge evropske meje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="9129600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/10/JesusYuRA_SLO_LJT_2089068_11861544.mp3"></enclosure>
        <guid>175036444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>570</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036444</link>
        <pubDate> Wed, 10 Apr 2024 07:56:39 +0000</pubDate>
        <title>Jesus Yus Diez: Španski fizik v Vipavski dolini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanj mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="8605440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/03/AntonioRA_SLO_LJT_2035668_11799405.mp3"></enclosure>
        <guid>175034760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>537</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanj mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175034760</link>
        <pubDate> Wed, 03 Apr 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Antonio: Delati sem začel že pri trinajstih letih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Elinda Labropoulou je izkušena grška novinarka, ki dela za največje svetovne medijske hiše. Pokrivala je grško dolžniško krizo, begunsko krizo, poročala je tudi s Kosova, Kitajske, iz Irana, v prostem času pa vodi idiličen hotel ob Jonskem morju. O novinarstvu včasih in danes ter tudi o tem, kako se je končalo snemanje vudu obreda na Haitiju, Elinda pove več v oddaji.

</description>
        <enclosure length="12568320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/27/ElindaLRA_SLO_LJT_1988575_11744455.mp3"></enclosure>
        <guid>175033276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>785</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Elinda Labropoulou je izkušena grška novinarka, ki dela za največje svetovne medijske hiše. Pokrivala je grško dolžniško krizo, begunsko krizo, poročala je tudi s Kosova, Kitajske, iz Irana, v prostem času pa vodi idiličen hotel ob Jonskem morju. O novinarstvu včasih in danes ter tudi o tem, kako se je končalo snemanje vudu obreda na Haitiju, Elinda pove več v oddaji.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033276</link>
        <pubDate> Wed, 27 Mar 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Elinda Labropoulou: Novinarka, ki v prostem času vodi hotel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Perujec Luigi Mendez, ulični glasbenik, se je v Slovenijo preselil zaradi ljubezni. V življenju je spremenil in obogatil zvočno mestno kuliso v več kot 20-ih državah. Glasbeni samouk je kitaro zamenjal za manjše brenkalo ukulele, ker je priročnejše za potovanje. V pogovoru z Luigijem tudi o življenju v Sloveniji in Peruju, pravilih uličnega nastopanja in praznovanjih.</description>
        <enclosure length="11953152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/20/radio_2pradio_2pr243_eo_luigi_mendez_sara_zmrzlak_11692979.mp3"></enclosure>
        <guid>175031466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>747</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Perujec Luigi Mendez, ulični glasbenik, se je v Slovenijo preselil zaradi ljubezni. V življenju je spremenil in obogatil zvočno mestno kuliso v več kot 20-ih državah. Glasbeni samouk je kitaro zamenjal za manjše brenkalo ukulele, ker je priročnejše za potovanje. V pogovoru z Luigijem tudi o življenju v Sloveniji in Peruju, pravilih uličnega nastopanja in praznovanjih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175031466</link>
        <pubDate> Wed, 20 Mar 2024 07:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Luigi Mendez: V Peruju pa bi ti čevlje pred vhodom ukradli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kot študentka prevajalstva se je Beograjčanka Una Marković v Slovenijo preselila pred dobrim letom in pol. Že pred prihodom se je učila slovenščine, a pravi, da ji znanje iz učbenikov pri stiku z vsemi slovenskimi narečji ni prav veliko pomagalo. Zato je odkar živi v Ljubljani postala ena izmed najbolj predanih obiskovalk spletnega portala Fran.

V pogovoru z Uno tudi o kvaliteti slovenskega bureka, živosti življenja v naši prestolnici in zborovskem petju v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je tukaj našla svojo skupnost.
</description>
        <enclosure length="10386048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/13/UnaMarkRA_SLO_LJT_1919655_11654577.mp3"></enclosure>
        <guid>175029876</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kot študentka prevajalstva se je Beograjčanka Una Marković v Slovenijo preselila pred dobrim letom in pol. Že pred prihodom se je učila slovenščine, a pravi, da ji znanje iz učbenikov pri stiku z vsemi slovenskimi narečji ni prav veliko pomagalo. Zato je odkar živi v Ljubljani postala ena izmed najbolj predanih obiskovalk spletnega portala Fran.

V pogovoru z Uno tudi o kvaliteti slovenskega bureka, živosti življenja v naši prestolnici in zborovskem petju v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je tukaj našla svojo skupnost.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175029876</link>
        <pubDate> Wed, 13 Mar 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Una Marković: Izplača se biti pogumen ali &quot;isplati se biti hrabar&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Finka Selma Vilhunen je med drugim režiserka filma Štirje mali odrasli, ki na duhovit način preizprašuje nekatere družbeno pogojene predpostavke ljubezni. Govori o poliamoriji. Režiserka, ki je bila leta 2012 nominirana tudi za Oskarja v kategoriji kratkih filmov, je z zadnjim filmom hkrati želela narediti lep in radikalen film, opozoriti pa je želela tudi na dvojna merila v družbi.
 </description>
        <enclosure length="12470400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/06/SelmaViRA_SLO_LJT_1893031_11617084.mp3"></enclosure>
        <guid>175028197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Finka Selma Vilhunen je med drugim režiserka filma Štirje mali odrasli, ki na duhovit način preizprašuje nekatere družbeno pogojene predpostavke ljubezni. Govori o poliamoriji. Režiserka, ki je bila leta 2012 nominirana tudi za Oskarja v kategoriji kratkih filmov, je z zadnjim filmom hkrati želela narediti lep in radikalen film, opozoriti pa je želela tudi na dvojna merila v družbi.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175028197</link>
        <pubDate> Wed, 06 Mar 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Selma Vilhunen: Ljubezen je tema, o kateri moramo v svetu problemov nenehno govoriti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje.

Fotografija: spletna stran avtorja</description>
        <enclosure length="10531584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/28/PaoloCoRA_SLO_LJT_1861100_11572918.mp3"></enclosure>
        <guid>175026413</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje.

Fotografija: spletna stran avtorja</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175026413</link>
        <pubDate> Wed, 28 Feb 2024 15:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Paolo Cossi: Stripar, ki se ukvarja z zeliščarstvom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Urugvajec Eduardo Strauch je eden od preživelih letalske nesreče v gorovju Andi pred 53. leti. Zgodbo o ragbi ekipi iz Urugvaja, ki se je 14. oktobra leta 1972 odpravljala na prijateljsko tekmo v Čile, letalo pa je strmoglavilo, pozna ves svet. Po njej je nastala knjiga - roman Živi, že pred leti je bil po njem posnet  istoimenski film, decembra lani pa tudi novi film Sociedad de la nieve - The community of the snow. Tako knjiga kot prvi film sta se dotaknila milijonov ljudi, saj govorita o pogumu, prijateljstvu in odpuščanju. Od 45 ljudi, ki so bili na krovu, jih je 72 dni v izjemnih razmerah na gori preživelo le 16 . Eden od njih je Eduardo Strauch, ki je lani obiskal Slovenijo in po 30 letih, ko o nesreči ni govoril, o njej zdaj zopet spregovoril.</description>
        <enclosure length="12357888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/21/EduardoRA_SLO_LJT_1837254_11538034.mp3"></enclosure>
        <guid>175024766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Urugvajec Eduardo Strauch je eden od preživelih letalske nesreče v gorovju Andi pred 53. leti. Zgodbo o ragbi ekipi iz Urugvaja, ki se je 14. oktobra leta 1972 odpravljala na prijateljsko tekmo v Čile, letalo pa je strmoglavilo, pozna ves svet. Po njej je nastala knjiga - roman Živi, že pred leti je bil po njem posnet  istoimenski film, decembra lani pa tudi novi film Sociedad de la nieve - The community of the snow. Tako knjiga kot prvi film sta se dotaknila milijonov ljudi, saj govorita o pogumu, prijateljstvu in odpuščanju. Od 45 ljudi, ki so bili na krovu, jih je 72 dni v izjemnih razmerah na gori preživelo le 16 . Eden od njih je Eduardo Strauch, ki je lani obiskal Slovenijo in po 30 letih, ko o nesreči ni govoril, o njej zdaj zopet spregovoril.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175024766</link>
        <pubDate> Wed, 21 Feb 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Eduardo Strauch: Spoznali smo, da smo močnejši, kot smo si sprva predstavljali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021511&quot;&gt;Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni &amp;scaron;tiri desetletja pozneje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021515&quot;&gt;Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski &amp;scaron;ok in čudež v času jugoslovanske krize&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175022438&quot;&gt;Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023021&quot;&gt;Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023548&quot;&gt;Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11611776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/14/BibijaBRA_SLO_LJT_1813759_11503959.mp3"></enclosure>
        <guid>175023049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021511&quot;&gt;Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni &amp;scaron;tiri desetletja pozneje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021515&quot;&gt;Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski &amp;scaron;ok in čudež v času jugoslovanske krize&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175022438&quot;&gt;Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023021&quot;&gt;Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023548&quot;&gt;Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175023049</link>
        <pubDate> Wed, 14 Feb 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala</title>
      </item>
      <item>
        <description>“Hočemo funk” še danes odmeva med občinstvom na koncertih ameriškega pozavnista Freda Wesleyja. Gost Evrope osebno se lahko pohvali z dolgim seznamom sodelovanj z največjimi glasbenimi imeni, in to vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Med drugim je bil vodja zasedbe Jamesa Browna, igral z Maceom Parkerjem in Georgeem Clintonom. </description>
        <enclosure length="10069248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/05/FredWesRA_SLO_LJT_1782493_11458898.mp3"></enclosure>
        <guid>175020932</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>“Hočemo funk” še danes odmeva med občinstvom na koncertih ameriškega pozavnista Freda Wesleyja. Gost Evrope osebno se lahko pohvali z dolgim seznamom sodelovanj z največjimi glasbenimi imeni, in to vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Med drugim je bil vodja zasedbe Jamesa Browna, igral z Maceom Parkerjem in Georgeem Clintonom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175020932</link>
        <pubDate> Wed, 07 Feb 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Fred Wesley: Glasba je bila že v otroštvu moje zatočišče</title>
      </item>
      <item>
        <description>François Hugo je južnoafriški klinični psiholog in mednarodno priznan svetovalec za menedžment. V prostem času je tudi pilot. Rodil se je v Malaviju, v katerem so starši delali kot misijonarji. Pomena denarja in družbenega statusa se je tako zavedel šele, ko je odšel študirat v Južno Afriko, v kateri živi še danes. V oddaji Evropa osebno je med drugim povedal, kakšno je bilo otroštvo na afriškem podeželju, kako se poslovno okolje Južne Afrike razlikuje od evropskega in kakšen je njegov recept za 51 let uspešnega zakonskega življenja.</description>
        <enclosure length="12544896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/31/FranoisRA_SLO_LJT_1769659_11438064.mp3"></enclosure>
        <guid>175019793</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>784</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>François Hugo je južnoafriški klinični psiholog in mednarodno priznan svetovalec za menedžment. V prostem času je tudi pilot. Rodil se je v Malaviju, v katerem so starši delali kot misijonarji. Pomena denarja in družbenega statusa se je tako zavedel šele, ko je odšel študirat v Južno Afriko, v kateri živi še danes. V oddaji Evropa osebno je med drugim povedal, kakšno je bilo otroštvo na afriškem podeželju, kako se poslovno okolje Južne Afrike razlikuje od evropskega in kakšen je njegov recept za 51 let uspešnega zakonskega življenja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175019793</link>
        <pubDate> Wed, 31 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>François Hugo: Nima končnih odgovorov, ker ti prinašajo predsodke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pedro Silveira prihaja iz severovzhodnega dela Brazilije, kjer je po naših standardih zaradi bližine ekvatorja ves čas poletje - prijetnih 32 stopinj. Zato slovensko zimo, pa čeprav je tukaj prvič videl čudežni sneg, težko prenaša. Po sedmih mesecih življenja v Sloveniji kot pravi Slovenec obožuje zelje, štruklje in govejo juho, ne mara pa “upravne enote”. O tem, kako se privaja na mraz, kako mu gre učenje slovenščine in ali si predstavlja svoje življenje preživeti v Ljubljani, pa v tokratni Evropi osebno.</description>
        <enclosure length="11176320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/24/PedroSiRA_SLO_LJT_1747433_11404994.mp3"></enclosure>
        <guid>175018072</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>698</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pedro Silveira prihaja iz severovzhodnega dela Brazilije, kjer je po naših standardih zaradi bližine ekvatorja ves čas poletje - prijetnih 32 stopinj. Zato slovensko zimo, pa čeprav je tukaj prvič videl čudežni sneg, težko prenaša. Po sedmih mesecih življenja v Sloveniji kot pravi Slovenec obožuje zelje, štruklje in govejo juho, ne mara pa “upravne enote”. O tem, kako se privaja na mraz, kako mu gre učenje slovenščine in ali si predstavlja svoje življenje preživeti v Ljubljani, pa v tokratni Evropi osebno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175018072</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pedro Silveira: Brazilec, ki obožuje štruklje in pražen krompir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Shasha Liao je v Slovenijo prišla pred osemnajstimi leti. Sem jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled, kot rada poudari. V Ljubljani vodi turistično agencijo, dvakrat na leto obišče Kitajsko, kjer neznansko uživa v karaokah. Pravi, da če si v Sloveniji zaželi kitajsko hrano, mora v restavracijo poklicati kak dan prej, da ji pripravijo pravo kitajsko hrano, saj je ta po večini prilagojena okusu Evropejcev. Rodila se je v času politike enega otroka, zdaj pa pravi, da na Kitajskem rodnost upada, tudi poroke so vse redkejše, nepremičnine pa bistveno dražje kot tu. Ljubljana ji je všeč, ker je vse na dosegu roke, naš način življenja pa omogoča kakovostno druženje z otroki.</description>
        <enclosure length="10368000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/17/ShashaLRA_SLO_LJT_1722833_11369363.mp3"></enclosure>
        <guid>175016285</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Shasha Liao je v Slovenijo prišla pred osemnajstimi leti. Sem jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled, kot rada poudari. V Ljubljani vodi turistično agencijo, dvakrat na leto obišče Kitajsko, kjer neznansko uživa v karaokah. Pravi, da če si v Sloveniji zaželi kitajsko hrano, mora v restavracijo poklicati kak dan prej, da ji pripravijo pravo kitajsko hrano, saj je ta po večini prilagojena okusu Evropejcev. Rodila se je v času politike enega otroka, zdaj pa pravi, da na Kitajskem rodnost upada, tudi poroke so vse redkejše, nepremičnine pa bistveno dražje kot tu. Ljubljana ji je všeč, ker je vse na dosegu roke, naš način življenja pa omogoča kakovostno druženje z otroki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175016285</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Shasha Liao: V Slovenijo jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.</description>
        <enclosure length="9028608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/10/TomLiviRA_SLO_LJT_1702806_11337776.mp3"></enclosure>
        <guid>175014571</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>564</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175014571</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tom Livingstone: Rad bi spodbudil ljudi, da v gorah poiščejo svoje izkušnje in izzive</title>
      </item>
      <item>
        <description>Antropolog dr. Eric Hirsch nas z zgodbami obredov, kolonializma in misijonarizma popelje v Papuo Novo Gvinejo v osemdesetih, ko prehod iz otroštva v odraslost še ni bil predstava za turiste. Kako so domačini, ki so jim vzvišeni antropologi nekoč pravili divjaki, izkazovali svojo moč? Z Ericom Hirschem se pogovarja Gorazd Rečnik. </description>
        <enclosure length="13770240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/03/EricHirRA_SLO_LJT_1685023_11310501.mp3"></enclosure>
        <guid>175012989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Antropolog dr. Eric Hirsch nas z zgodbami obredov, kolonializma in misijonarizma popelje v Papuo Novo Gvinejo v osemdesetih, ko prehod iz otroštva v odraslost še ni bil predstava za turiste. Kako so domačini, ki so jim vzvišeni antropologi nekoč pravili divjaki, izkazovali svojo moč? Z Ericom Hirschem se pogovarja Gorazd Rečnik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175012989</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Eric Hirsch: Povabljeni na potovanje v prostoru in času</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost je nekdanji alpski smučar Bode Miller. V tekmovalni svet smučanja je vnesel veliko drznosti, tudi danes pa brez dlake na jeziku govori o težavah, s katerimi se spopadajo vrhunski športniki. V oddaji tudi o spominih na uspešno kariero, izzivih, ki jih v alpsko smučanje prinašajo podnebne spremembe in o svoji največji ljubezni – družini.</description>
        <enclosure length="9439488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/20/BodeMilRA_SLO_LJT_1661972_11273994.mp3"></enclosure>
        <guid>175010252</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>589</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost je nekdanji alpski smučar Bode Miller. V tekmovalni svet smučanja je vnesel veliko drznosti, tudi danes pa brez dlake na jeziku govori o težavah, s katerimi se spopadajo vrhunski športniki. V oddaji tudi o spominih na uspešno kariero, izzivih, ki jih v alpsko smučanje prinašajo podnebne spremembe in o svoji največji ljubezni – družini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175010252</link>
        <pubDate> Wed, 20 Dec 2023 15:45:37 +0000</pubDate>
        <title>Bode Miller: Moji otroci ne bodo profesionalni smučarji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.</description>
        <enclosure length="10157184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/13/CiboitRA_SLO_LJT_1640425_11242007.mp3"></enclosure>
        <guid>175008461</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>634</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175008461</link>
        <pubDate> Wed, 13 Dec 2023 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cibo: Kultura nasilja ne bi smela obstajati</title>
      </item>
      <item>
        <description>Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv &quot;prihajajoča odrska zvezda&quot;.</description>
        <enclosure length="11903232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/06/LucyMcCRA_SLO_LJT_1620560_11210923.mp3"></enclosure>
        <guid>175006692</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv &quot;prihajajoča odrska zvezda&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175006692</link>
        <pubDate> Wed, 06 Dec 2023 16:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Lucy McCormick: Ko imam idejo, me ne more nihče ustaviti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. 

&quot;Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta.&quot;</description>
        <enclosure length="9784704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/29/BenjaminRA_SLO_LJT_1597012_11176506.mp3"></enclosure>
        <guid>175004931</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>611</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. 

&quot;Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta.&quot;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175004931</link>
        <pubDate> Wed, 29 Nov 2023 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Benjamin Clementine: Prihaja iz nič, zato ga ni strah, da bi kaj izgubil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Meg Stuart zase pravi, da je prebivalka sveta. Rojena v New Orleansu, šolana v Los Angelesu, kariero je začela v New Yorku, zdaj pa živi razpeta med Berlinom in Brusljem. Kako se je koreografinja in plesalka, rojena v družini gledališčnikov, znašla v svetu pliejev, improviziranja, nagibov telesa in kaj točno zanjo pomeni izražanje skozi premikanje? Kako nastopati tudi pred občinstvom, ki ne razume tvojega dela, in zakaj mora biti plesalec vseskozi v gibanju, potovati in iskati nove načine izražanja in sodelovanja?</description>
        <enclosure length="10351872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/22/MegStuaRA_SLO_LJT_1573219_11144359.mp3"></enclosure>
        <guid>175003064</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Meg Stuart zase pravi, da je prebivalka sveta. Rojena v New Orleansu, šolana v Los Angelesu, kariero je začela v New Yorku, zdaj pa živi razpeta med Berlinom in Brusljem. Kako se je koreografinja in plesalka, rojena v družini gledališčnikov, znašla v svetu pliejev, improviziranja, nagibov telesa in kaj točno zanjo pomeni izražanje skozi premikanje? Kako nastopati tudi pred občinstvom, ki ne razume tvojega dela, in zakaj mora biti plesalec vseskozi v gibanju, potovati in iskati nove načine izražanja in sodelovanja?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175003064</link>
        <pubDate> Wed, 22 Nov 2023 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Meg Stuart: Kaj je umetnik brez svojega občinstva?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Caspar David Engstfeld z umetniškim imenom Krashkid je nemški ulični umetnik in član umetniškega kolektiva Guapo Sapo. Krashkid se je v preteklih letih udeležil številnih festivalov urbane umetnosti po svetu, enega svojih muralov je pred dvema letoma ustvaril v Palestini. Pred nekaj tedni pa je v Ljubljani poslikal zid notranjega dvorišča ljubljanskega Mestnega muzeja.</description>
        <enclosure length="11028096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/15/KrashkidRA_SLO_LJT_1553998_11114686.mp3"></enclosure>
        <guid>175001337</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Caspar David Engstfeld z umetniškim imenom Krashkid je nemški ulični umetnik in član umetniškega kolektiva Guapo Sapo. Krashkid se je v preteklih letih udeležil številnih festivalov urbane umetnosti po svetu, enega svojih muralov je pred dvema letoma ustvaril v Palestini. Pred nekaj tedni pa je v Ljubljani poslikal zid notranjega dvorišča ljubljanskega Mestnega muzeja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175001337</link>
        <pubDate> Wed, 15 Nov 2023 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Krashkid: Svoj odtis je pustil na steni Mestnega muzeja Ljubljana</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Society &amp; Culture" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2948287/evropaosebno_1400x1400.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 08:45:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/evropa-osebno/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 08:45:00 +0000</pubDate>
      <title>Evropa osebno</title>
    </channel>
  </rss>
