Education (C) RTVSLO 2017 Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. https://val202.rtvslo.si/frekvencax/ Frekvenca X https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/31057643/frekvencax.jpg Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc. 174920078 RTVSLO – Val 202 1470 clean Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc. Thu, 08 Dec 2022 10:48:45 +0000 Ideološka polarizacija kot naslednja pandemija November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosti oddaje:</h4> <ul> <li><a href="https://mobile.twitter.com/aljosaslamersak">Aljoša Slameršak</a>, klimatolog in okoljski ekonomist,</li> <li><a href="http://www-f1.ijs.si/~zala/">Dr. Zala Lenarčič</a>, IJS,</li> <li><a href="https://si.linkedin.com/in/rado-lapuh-05a05a52">Rado Lapuh</a>, Urad za meroslovje,</li> <li><a href="https://twitter.com/matevzdular">Dr. Matevž Dular</a>, Fakulteta za strojništvo UL,</li> <li>Aljaž Ciber, Konzorcij</li> </ul> </body> </html> 174918214 RTVSLO – Val 202 1870 clean November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosti oddaje:</h4> <ul> <li><a href="https://mobile.twitter.com/aljosaslamersak">Aljoša Slameršak</a>, klimatolog in okoljski ekonomist,</li> <li><a href="http://www-f1.ijs.si/~zala/">Dr. Zala Lenarčič</a>, IJS,</li> <li><a href="https://si.linkedin.com/in/rado-lapuh-05a05a52">Rado Lapuh</a>, Urad za meroslovje,</li> <li><a href="https://twitter.com/matevzdular">Dr. Matevž Dular</a>, Fakulteta za strojništvo UL,</li> <li>Aljaž Ciber, Konzorcij</li> </ul> </body> </html> Thu, 01 Dec 2022 11:00:00 +0000 November v znanosti: O podnebnih ekstremih, mehurčkih in raketah, prestopnih sekundah in dobrih knjigah Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja. 174916248 RTVSLO – Val 202 2045 clean Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja. Thu, 24 Nov 2022 11:00:08 +0000 Proteini, gradniki življenja 3/3: Pred nami je izjemno obdobje raziskovanja ved o življenju Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914397 RTVSLO – Val 202 1699 clean Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 17 Nov 2022 11:00:07 +0000 Proteini, gradniki življenja 2/3: 5800 proteinskih kompleksov za premer človeškega lasu Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912338 RTVSLO – Val 202 1622 clean Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 10 Nov 2022 11:00:58 +0000 Proteini, gradniki življenja 1/3: Krasne tridimenzionalne oblike Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite. 174911398 RTVSLO – Val 202 173 clean Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite. Sat, 05 Nov 2022 10:30:18 +0000 Proteini, gradniki življenja - napovednik serije "Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Arheolog <a href="https://twitter.com/davidwengrow"><strong>David Wengrow</strong></a> poudarja, da si je ljudem zelo težko zamisliti, da bi se znova igrali z "glino človeške družbe". Tako kot so se igrali naši pradavni predniki. V knjigi <strong>Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva</strong> skupaj z antropologom <strong><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/David_Graeber">Davidom Greaberjem</a></strong> želita prikazati drugačno podobo razvoja človeške družbe.</p> <p>Arheolog David Wengrow v pogovoru za Frekvenco X govori tudi o tem, zakaj to ni knjiga o izvoru neenakosti in zakaj bi morali bolj poslušati staroselske kritike. Vse te ideje pa v kontekst postavi slovenski antropolog dr. <a href="https://twitter.com/dandanko"><strong>Dan Podjed</strong></a>.</p> <p>Daljši intervju s profesorjem Davidom Wengrowom v pisni obliki lahko preberete <strong><a href="https://www.rtvslo.si/svet/david-wengrow-izmislimo-si-nove-nacine-druzbene-ureditve/645945">tukaj</a></strong>.</p> </body> </html> 174910898 RTVSLO – Val 202 2879 clean "Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Arheolog <a href="https://twitter.com/davidwengrow"><strong>David Wengrow</strong></a> poudarja, da si je ljudem zelo težko zamisliti, da bi se znova igrali z "glino človeške družbe". Tako kot so se igrali naši pradavni predniki. V knjigi <strong>Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva</strong> skupaj z antropologom <strong><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/David_Graeber">Davidom Greaberjem</a></strong> želita prikazati drugačno podobo razvoja človeške družbe.</p> <p>Arheolog David Wengrow v pogovoru za Frekvenco X govori tudi o tem, zakaj to ni knjiga o izvoru neenakosti in zakaj bi morali bolj poslušati staroselske kritike. Vse te ideje pa v kontekst postavi slovenski antropolog dr. <a href="https://twitter.com/dandanko"><strong>Dan Podjed</strong></a>.</p> <p>Daljši intervju s profesorjem Davidom Wengrowom v pisni obliki lahko preberete <strong><a href="https://www.rtvslo.si/svet/david-wengrow-izmislimo-si-nove-nacine-druzbene-ureditve/645945">tukaj</a></strong>.</p> </body> </html> Thu, 03 Nov 2022 11:00:00 +0000 David Wengrow o svobodi snovanja novih družbenih ureditev So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909431 RTVSLO – Val 202 2429 clean So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 27 Oct 2022 10:00:00 +0000 Oktober v znanosti: O mrku, kugi in avtoimunih boleznih ter znanstveni poeziji Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907425 RTVSLO – Val 202 1336 clean Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 20 Oct 2022 10:00:00 +0000 Heino Falcke: Črne luknje kot poslednji horizont znanosti V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo? Avtorja: Jan Grilc in dr. Matej Huš Gosti: - Aljoša Slameršak, ekonomist in okoljevarstvenik, Universitat Autonoma Barcelona, Policy Lab - mag. Mojca Dolinar, ARSO - dr. Birgit Bednar-Friedl, IPCC<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905679 RTVSLO – Val 202 1421 clean V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo? Avtorja: Jan Grilc in dr. Matej Huš Gosti: - Aljoša Slameršak, ekonomist in okoljevarstvenik, Universitat Autonoma Barcelona, Policy Lab - mag. Mojca Dolinar, ARSO - dr. Birgit Bednar-Friedl, IPCC<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 13 Oct 2022 10:00:00 +0000 Ne čakajmo na čudežno tehnologijo, ki bo rešila okoljsko krizo Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903998 RTVSLO – Val 202 1704 clean Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 06 Oct 2022 10:00:00 +0000 Nobelove nagrade 2022 Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174902396 RTVSLO – Val 202 2200 clean Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 29 Sep 2022 10:00:00 +0000 150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Vidim rojstvo otrok in rojstvo starševstva. Je pa tudi težko. Če gre kaj narobe, se staršem v trenutku podre svet. Pri tem mora vsak uporabiti neko tankočutnost. Ogromen del zdravstva je psihologija. Danes nam je to vsem jasno in pravilno je, da se na to pomisli.</p> <footer>Mariša Gasparini</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900829 RTVSLO – Val 202 917 clean 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Vidim rojstvo otrok in rojstvo starševstva. Je pa tudi težko. Če gre kaj narobe, se staršem v trenutku podre svet. Pri tem mora vsak uporabiti neko tankočutnost. Ogromen del zdravstva je psihologija. Danes nam je to vsem jasno in pravilno je, da se na to pomisli.</p> <footer>Mariša Gasparini</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Thu, 22 Sep 2022 10:00:00 +0000 Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda" 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek. 174899022 RTVSLO – Val 202 1384 clean 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek. Thu, 15 Sep 2022 10:00:00 +0000 Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik" 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174897473 RTVSLO – Val 202 1043 clean 2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 08 Sep 2022 10:00:00 +0000 Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu" Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši ko si, lažje se učiš.</p> <footer>dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60 odstotkov poučnih proti 40 odstotkov leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35 odstotkov, potem pa so šli na 20 odstotkov, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki.</p> <footer>Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto.</p> <footer>Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino.</p> <footer>Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj.</p> <footer>Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti.</p> <footer>Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke</footer></blockquote> </figure> <p>Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.</p> 174896037 RTVSLO – Val 202 1662 clean Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši ko si, lažje se učiš.</p> <footer>dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60 odstotkov poučnih proti 40 odstotkov leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35 odstotkov, potem pa so šli na 20 odstotkov, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki.</p> <footer>Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto.</p> <footer>Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino.</p> <footer>Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj.</p> <footer>Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti.</p> <footer>Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke</footer></blockquote> </figure> <p>Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.</p> Thu, 01 Sep 2022 10:00:00 +0000 Kako naše najmlajše navdušiti za znanost? 20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174887776 RTVSLO – Val 202 1397 clean 20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 20 Jul 2022 10:00:00 +0000 200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zamisel o tako imenovanem Higgsovem polju se je leta 1964 porodila britanskemu fiziku Petru Higgsu. Sprva obrobna teorija je z leti prerastla v ključen steber pri razlagi strukture vesolja, a manjkala je eksperimentalna potrditev. To smo dobili julija 2012, leto dni pozneje pa je sledila še Nobelova nagrada pionirjema Petru Higgsu in Francoisu Englertu. Kako je ideja prerastla v odkritje, kakšno okno v novo fiziko je prinesla in kaj bi lahko prinesla prihodnost, v svoji čisto sveže izdani knjigi opisuje britanski fizik <a href="https://www.physics.ox.ac.uk/our-people/closefe">Frank Close</a>, sicer avtor številnih poljudnoznanstvenih uspešnic, tudi profesor teoretične fizike na <a href="https://www.ox.ac.uk">Univerzi v Oxfordu</a>.</p> <p>Ta konec tedna smo se z njim pogovarjali ob pomoči platforme Zoom.</p> </body> </html> 174885220 RTVSLO – Val 202 1559 clean Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zamisel o tako imenovanem Higgsovem polju se je leta 1964 porodila britanskemu fiziku Petru Higgsu. Sprva obrobna teorija je z leti prerastla v ključen steber pri razlagi strukture vesolja, a manjkala je eksperimentalna potrditev. To smo dobili julija 2012, leto dni pozneje pa je sledila še Nobelova nagrada pionirjema Petru Higgsu in Francoisu Englertu. Kako je ideja prerastla v odkritje, kakšno okno v novo fiziko je prinesla in kaj bi lahko prinesla prihodnost, v svoji čisto sveže izdani knjigi opisuje britanski fizik <a href="https://www.physics.ox.ac.uk/our-people/closefe">Frank Close</a>, sicer avtor številnih poljudnoznanstvenih uspešnic, tudi profesor teoretične fizike na <a href="https://www.ox.ac.uk">Univerzi v Oxfordu</a>.</p> <p>Ta konec tedna smo se z njim pogovarjali ob pomoči platforme Zoom.</p> </body> </html> Thu, 07 Jul 2022 10:00:00 +0000 Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec 174882334 RTVSLO – Val 202 1995 clean Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec Thu, 23 Jun 2022 10:00:00 +0000 Babilonski stolp vsega živega Vesolje, telekomunikacije, genetika, gedicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> RTVSLO – Val 202 clean Vesolje, telekomunikacije, genetika, gedicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 09 Jun 2022 10:00:00 +0000 Frekvenca X: Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.<p>Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjega pol stoletja</p><p><p>Znanost je v preteklih desetletjih izjemno napredovala. Ob 50-letnici Vala 202 smo pod drobnogled vzeli ključne preboje, ki so se na različnih poljudno-znanstvenih področjih zgodili od leta 1972 naprej, ko je začel oddajati Val 202.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Lučka Kajfež Bogataj </strong>(Biotehniška fakulteta v Ljubljani), podnebje</li> <li>Prof. dr. <strong>Zvonka Zupanič Slavec </strong>(Medicinska fakulteta v Ljubljani), medicina</li> <li>Prof. dr. <strong>Radovan Komel </strong>(upokojeni profesor genetike), genetika</li> <li>Prof. dr. <strong>Boštjan Batagelj </strong>(Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani), telekomunikacije</li> <li>Prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter </strong>(Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani), vesolje</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> 174879188 RTVSLO – Val 202 1458 clean Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.<p>Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjega pol stoletja</p><p><p>Znanost je v preteklih desetletjih izjemno napredovala. Ob 50-letnici Vala 202 smo pod drobnogled vzeli ključne preboje, ki so se na različnih poljudno-znanstvenih področjih zgodili od leta 1972 naprej, ko je začel oddajati Val 202.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Lučka Kajfež Bogataj </strong>(Biotehniška fakulteta v Ljubljani), podnebje</li> <li>Prof. dr. <strong>Zvonka Zupanič Slavec </strong>(Medicinska fakulteta v Ljubljani), medicina</li> <li>Prof. dr. <strong>Radovan Komel </strong>(upokojeni profesor genetike), genetika</li> <li>Prof. dr. <strong>Boštjan Batagelj </strong>(Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani), telekomunikacije</li> <li>Prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter </strong>(Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani), vesolje</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 09 Jun 2022 05:04:00 +0000 Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak, z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.<p>Mladi raziskovalci nizajo svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala takom zadnjih petih desetletij in kakšni izzivi jo čakajo v prihodnje</p><p><p>V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali <strong>Klara Nagode</strong>, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, <strong>Jan Žagar</strong>, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, <strong>Rok Novak</strong> z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, <strong>Nina Reščič</strong> z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in <strong>Uroš Luin</strong> iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174877791 RTVSLO – Val 202 839 clean V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak, z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.<p>Mladi raziskovalci nizajo svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala takom zadnjih petih desetletij in kakšni izzivi jo čakajo v prihodnje</p><p><p>V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali <strong>Klara Nagode</strong>, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, <strong>Jan Žagar</strong>, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, <strong>Rok Novak</strong> z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, <strong>Nina Reščič</strong> z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in <strong>Uroš Luin</strong> iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 03 Jun 2022 13:08:00 +0000 2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Opoldne se bo o času spraševala tudi Frekvenca X. Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja Carlo Rovelli, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice Sedem kratkih lekcij iz fizike, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi. V briljantni analizi nam približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje"</p> <p>Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja <strong>Carlo Rovelli</strong>, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice <a href="https://val202.rtvslo.si/2018/12/cas-in-prostor-nista-tisto-kar-se-zdita/"><em>Sedem kratkih lekcij iz fizike</em></a>, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi.</p> <blockquote> <p>"Čas lahko označimo za iluzijo. A ne v smislu, da je napačen. Čas v našem vsakdanjem življenju se ne spremeni,ker bolje razumemo, kako čas deluje. Tudi ko smo odkrili, da Sonce ne kroži okoli Zemlje, to ni spremenilo dejstva, da je vsako jutro vzšlo in vsak večer zašlo."</p> </blockquote> <p>V briljantni analizi nam Rovelli približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.</p> </body> </html> 174877440 RTVSLO – Val 202 1315 clean Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Opoldne se bo o času spraševala tudi Frekvenca X. Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja Carlo Rovelli, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice Sedem kratkih lekcij iz fizike, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi. V briljantni analizi nam približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje"</p> <p>Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja <strong>Carlo Rovelli</strong>, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice <a href="https://val202.rtvslo.si/2018/12/cas-in-prostor-nista-tisto-kar-se-zdita/"><em>Sedem kratkih lekcij iz fizike</em></a>, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi.</p> <blockquote> <p>"Čas lahko označimo za iluzijo. A ne v smislu, da je napačen. Čas v našem vsakdanjem življenju se ne spremeni,ker bolje razumemo, kako čas deluje. Tudi ko smo odkrili, da Sonce ne kroži okoli Zemlje, to ni spremenilo dejstva, da je vsako jutro vzšlo in vsak večer zašlo."</p> </blockquote> <p>V briljantni analizi nam Rovelli približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.</p> </body> </html> Thu, 02 Jun 2022 10:00:00 +0000 Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank. 174877423 RTVSLO – Val 202 4864 clean Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank. Thu, 02 Jun 2022 09:11:00 +0000 Pogovor na OŠ Brinje Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.<p>Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel</p><p><p>Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. <strong>Dr. Alojz Kodre</strong>, <strong>dr. Matevž Dular</strong> in <strong>dr. Anja Petković Komel</strong> so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.</p> <blockquote><p>Celoten pogovor na Osnovni šoli Brinje pa lahko poslušate <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174877423">TUKAJ</a>.</p></blockquote></p> 174877420 RTVSLO – Val 202 788 clean Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.<p>Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel</p><p><p>Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. <strong>Dr. Alojz Kodre</strong>, <strong>dr. Matevž Dular</strong> in <strong>dr. Anja Petković Komel</strong> so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.</p> <blockquote><p>Celoten pogovor na Osnovni šoli Brinje pa lahko poslušate <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174877423">TUKAJ</a>.</p></blockquote></p> Thu, 02 Jun 2022 09:10:00 +0000 Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost" Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem, pa se le malokdo spomni. Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, dr. Sašo Novak, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale, in dr. Jureta Zupana, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji, ter na terenu z biologom dr. Tomom Turkom preverili, kako se je znanost delala pred petimi desetletji.<p>Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete</p><p><p>Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. <em>S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem</em>, pa se le malokdo spomni.</p> <blockquote><p>Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, <strong>dr. Sašo Novak</strong><span lang="SL">, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na IJS, ter <strong>dr. Jureta Zupana</strong></span><span lang="SL">, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji na KI, </span>ter na terenu z biologom <strong>dr. Tomom Turkom</strong> preverili, <em>kako se je znanost delala pred petimi desetletji</em>.</p></blockquote></p> 174877311 RTVSLO – Val 202 847 clean Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem, pa se le malokdo spomni. Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, dr. Sašo Novak, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale, in dr. Jureta Zupana, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji, ter na terenu z biologom dr. Tomom Turkom preverili, kako se je znanost delala pred petimi desetletji.<p>Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete</p><p><p>Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. <em>S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem</em>, pa se le malokdo spomni.</p> <blockquote><p>Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, <strong>dr. Sašo Novak</strong><span lang="SL">, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na IJS, ter <strong>dr. Jureta Zupana</strong></span><span lang="SL">, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji na KI, </span>ter na terenu z biologom <strong>dr. Tomom Turkom</strong> preverili, <em>kako se je znanost delala pred petimi desetletji</em>.</p></blockquote></p> Thu, 02 Jun 2022 08:10:00 +0000 Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij. Avtor: Jan Grilc Gosti: Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova Markus Hole, Fortum Oslo Varme Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona <p>V 3. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika o uresničevanju projektov in vplivih na okolje</p><p><p>V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.</p> <blockquote><p>"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - <strong>Markus Hole</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - <strong>Roy Vardheim</strong>, Gassnova</p> <p>"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p> <p>"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - <strong>Eva Avbelj</strong>, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju</p> <p>"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. <strong>Miloš Markič</strong>, Geološki zavod</p> <p>"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik <strong>Frederick Hauge</strong>, vodja organizacije Bellona</p></blockquote> <p>Prvi del serije najdete <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/frekvenca-x-271/">tukaj</a>, drugega pa <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/frekvenca-x-272/?framed=0">tukaj</a>.</p></p> 174875410 RTVSLO – Val 202 1346 clean V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij. Avtor: Jan Grilc Gosti: Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova Markus Hole, Fortum Oslo Varme Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona <p>V 3. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika o uresničevanju projektov in vplivih na okolje</p><p><p>V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.</p> <blockquote><p>"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - <strong>Markus Hole</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - <strong>Roy Vardheim</strong>, Gassnova</p> <p>"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p> <p>"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - <strong>Eva Avbelj</strong>, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju</p> <p>"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. <strong>Miloš Markič</strong>, Geološki zavod</p> <p>"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik <strong>Frederick Hauge</strong>, vodja organizacije Bellona</p></blockquote> <p>Prvi del serije najdete <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/frekvenca-x-271/">tukaj</a>, drugega pa <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/frekvenca-x-272/?framed=0">tukaj</a>.</p></p> Thu, 26 May 2022 10:00:00 +0000 Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje. Avtor: Jan Grilc Gosti: Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju Roy Vardheim, direktor državnega podjetja Gassnova dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona<p>V 2. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika o shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem</p><p><p>V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje.</p> <blockquote><p>"V naftni industriji se podjetja vedno bolj osredotočajo na plin, hkrati širijo portfolio z vetrnicami in sončno energijo. Uvajajo pa tudi procese zajema in shranjevanja ogljika, ki ga injecirajo nazaj v rezervoarje." - <strong>Eva Avbelj</strong>, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju</p> <p>"Namen je predvsem prikazati, da je zajemanje in shranjevanje ogljika izvedljivo, hkrati pa nam velikost rezervoarjev omogoča, da povabimo druge evropske onesnaževalce k izkoriščenju shranjevalne možnosti." - <strong>Roy Vardheim</strong>, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova</p> <p>"Predpogoj za shranjevanje ogljika je, da gre za zaprto geološko strukturo. To preverjamo s seizmičnimi metodami in vrtinami. Začetno stanje moramo dobro poznati, da lahko med vtiskanjem CO2 sledimo, če prihaja do deformacij." - dr. <strong>Miloš Markič</strong>, Geološki zavod Slovenije</p> <p>"Postopki shranjevanja oglika temeljijo na tem, da se ogljik globoko pod zemljo pretvori, mineralizira, lahko bi rekli, da okameni. Gre za dolg proces, ki traja desetletja in stoletja." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> <p>Prvi del serije najdete <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/frekvenca-x-271/">tukaj</a>, tretjega pa <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/frekvenca-x-273/">tukaj</a>.</p></p> 174872527 RTVSLO – Val 202 1389 clean V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje. Avtor: Jan Grilc Gosti: Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju Roy Vardheim, direktor državnega podjetja Gassnova dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona<p>V 2. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika o shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem</p><p><p>V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje.</p> <blockquote><p>"V naftni industriji se podjetja vedno bolj osredotočajo na plin, hkrati širijo portfolio z vetrnicami in sončno energijo. Uvajajo pa tudi procese zajema in shranjevanja ogljika, ki ga injecirajo nazaj v rezervoarje." - <strong>Eva Avbelj</strong>, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju</p> <p>"Namen je predvsem prikazati, da je zajemanje in shranjevanje ogljika izvedljivo, hkrati pa nam velikost rezervoarjev omogoča, da povabimo druge evropske onesnaževalce k izkoriščenju shranjevalne možnosti." - <strong>Roy Vardheim</strong>, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova</p> <p>"Predpogoj za shranjevanje ogljika je, da gre za zaprto geološko strukturo. To preverjamo s seizmičnimi metodami in vrtinami. Začetno stanje moramo dobro poznati, da lahko med vtiskanjem CO2 sledimo, če prihaja do deformacij." - dr. <strong>Miloš Markič</strong>, Geološki zavod Slovenije</p> <p>"Postopki shranjevanja oglika temeljijo na tem, da se ogljik globoko pod zemljo pretvori, mineralizira, lahko bi rekli, da okameni. Gre za dolg proces, ki traja desetletja in stoletja." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> <p>Prvi del serije najdete <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/frekvenca-x-271/">tukaj</a>, tretjega pa <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/frekvenca-x-273/">tukaj</a>.</p></p> Thu, 19 May 2022 10:00:00 +0000 Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če človeštvo hoče segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Za to bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, denimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika. V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, njihovemu transportu z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, kjer te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. Avtor: Jan Grilc Gosti: Markus Hole in Marius Tednes, Fortum Oslo Varme dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Roy Vardheim, Gassnova<p>V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste</p><p><p>Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če hoče človeštvo segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Pri tem bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, recimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika.</p> <p>V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, transportu izpustov z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, v kateri te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na tehnologije zajema ogljika tam, kjer ga v ozračje spuščamo največ.</p> <blockquote><p>"V sežigalnico odpadkov želimo vgraditi napravo za zajemanje ogljika. S tem bi lahko zajeli CO2, ki nastaja med sežiganjem. Namesto da bi ga spustili v ozračje, ga nameravamo uskladiščiti od dva do tri kilometre pod dnom Severnega morja." - <strong>Markus Hole</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Rezultati poskusnega zajemanja ogljika so bili zelo dobri, pokazali so, da so bili izpusti zelo nizki in v okviru varnostnih omejitev, poraba aminov pa je bila prav tako zelo nizka. V bistvu je bila celo nižja od pričakovane. To je pomembno." - <strong>Marius Tednes</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Za zajem ogljika je pomembno, da imamo na voljo veliko presežnih virov obnovljive energije. Smiseln je tam, kjer imamo velik vir izpustov z visokimi koncentracijami ogljika." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> </p> 174871852 RTVSLO – Val 202 1195 clean Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če človeštvo hoče segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Za to bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, denimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika. V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, njihovemu transportu z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, kjer te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. Avtor: Jan Grilc Gosti: Markus Hole in Marius Tednes, Fortum Oslo Varme dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Roy Vardheim, Gassnova<p>V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste</p><p><p>Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če hoče človeštvo segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Pri tem bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, recimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika.</p> <p>V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, transportu izpustov z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, v kateri te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na tehnologije zajema ogljika tam, kjer ga v ozračje spuščamo največ.</p> <blockquote><p>"V sežigalnico odpadkov želimo vgraditi napravo za zajemanje ogljika. S tem bi lahko zajeli CO2, ki nastaja med sežiganjem. Namesto da bi ga spustili v ozračje, ga nameravamo uskladiščiti od dva do tri kilometre pod dnom Severnega morja." - <strong>Markus Hole</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Rezultati poskusnega zajemanja ogljika so bili zelo dobri, pokazali so, da so bili izpusti zelo nizki in v okviru varnostnih omejitev, poraba aminov pa je bila prav tako zelo nizka. V bistvu je bila celo nižja od pričakovane. To je pomembno." - <strong>Marius Tednes</strong>, Fortum Oslo Varme</p> <p>"Za zajem ogljika je pomembno, da imamo na voljo veliko presežnih virov obnovljive energije. Smiseln je tam, kjer imamo velik vir izpustov z visokimi koncentracijami ogljika." - dr. <strong>Blaž Likozar</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> </p> Thu, 12 May 2022 10:00:00 +0000 Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje Pred današnjo Frekvenco X bi najbrž kdo instinktivno zatisnil oziroma vihal nos, češ, kaj atraktivnega pa lahko človek pove o gnojilih. A ne boste verjeli, tudi gnojila so lahko atraktivna. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije močno postavila pokonci. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš. <p>Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch</p><p><p>Kaj atraktivnega pa lahko človek pove o – gnojilih? A ne boste verjeli – tudi gnojila so lahko zanimiva. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije opazneje zavihtela navzgor. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata <strong>Maja Ratej</strong> in strokovni sodelavec dr. <strong>Matej Huš</strong>.</p> <blockquote> <p>Haber-Boschev postopek je eden izmed pomembnejših izumov, ki jih je ponudila kemija 20. stoletja, poudarja dr. <strong>Blaž Likozar</strong> s Kemijskega inštituta. "<em>Je osnova za vsa industrijska gnojila, na njih pa sloni sodobna kmetijska proizvodnja. Pretekli načini proizvodnje amonijaka niso bili trohico toliko učinkoviti, Haber-Boschev postopek je v desetletjih predstavljal gradnik sodobne družbe, kot jo poznamo."</em></p></blockquote> <p>Po ocenah naj bi se število ljudi, ki jih lahko preskrbi polje v velikosti hektarja, povečalo z 1,9 leta 1908 na 4,3 leta 2008, in to prav zaradi intenzivnejše uporabe mineralnih gnojil. Ob koncu 20 stoletja je bilo od sintetičnih mineralnih gnojil na Zemlji odvisnih 40 odstotkov svetovne populacije, največji delež jih sloni prav na dušičnih gnojilih. Leta 2008 je dušik, pridobljen s pomočjo Haber-Boschevega postopka, omogočal življenje polovici prebivalstva na Zemlji, je tedaj, ob stoletnici postopka, poročala revija <a href="https://www.iai.int/admin/site/sites/default/files/uploads/2008.Erisman-et-al_NatureGeo.pdf">Nature</a>.</p> <p>Izum z začetka 20. stoletja, ki je tako preobrazil človeštvo, pa je s seboj prinesel tudi težavo. 80 odstotkov amonijaka, ki ga pridobimo s Haber-Boschevim postopkom, porabijo za proizvodnjo gnojil. Težava pa je v slabem izkoristku, saj se velik delež gnojil izgubi v okolju, s tem pa gre v prazno tudi velika količina vložene energije. Približno odstotek letno proizvedene energije poženemo v zrak zaradi slabega izkoristka gnojil. Še večjo težavo predstavlja mineralni dušik, ki pobegne v podtalnico, onesnažuje morja, površinske vode in tako naprej. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem se je vsebnost dušikovih spojin v zraku popeterila.</p> <blockquote> <p>"<em>S tem tehnološkim prebojem, sintezo dušika, se je pojavila težava onesnaženosti podtalnice, obremenjenost z monokulturami. Tega nikakor ne bi želel umakniti iz fokusa razprav, kakšno razvojno pot bi bilo dobro globalno ubrati za razvoj kmetijstva. Dušična gnojila in tovrstna tehnologija so omogočili prehranjenost, zelo močno pa se moramo zavedati posledic in omogočiti, da da se izboljša učinkovitost rabe virov." - </em><strong>d</strong><strong>r. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta</strong></p></blockquote> <p>Da zraste hrana, torej še zdaleč ni dovolj zgolj sonce. Zemeljski plin, fosilna goriva in energenti so zelo pomembni tudi pri proizvodnji hrane. Samo za proizvodnjo amonijaka se letno porabi dva odstotka vse proizvedene energije. Pa bi šlo tudi brez? Bomo brez fosilnih goriv lačni? Da in ne. Trenutni proizvodni postopki so res prilagojeni zemeljskemu plinu, a z zadostnimi viri energije, tudi obnovljivimi, bi šlo brez.</p> </p> 174869956 RTVSLO – Val 202 1765 clean Pred današnjo Frekvenco X bi najbrž kdo instinktivno zatisnil oziroma vihal nos, češ, kaj atraktivnega pa lahko človek pove o gnojilih. A ne boste verjeli, tudi gnojila so lahko atraktivna. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije močno postavila pokonci. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš. <p>Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch</p><p><p>Kaj atraktivnega pa lahko človek pove o – gnojilih? A ne boste verjeli – tudi gnojila so lahko zanimiva. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije opazneje zavihtela navzgor. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata <strong>Maja Ratej</strong> in strokovni sodelavec dr. <strong>Matej Huš</strong>.</p> <blockquote> <p>Haber-Boschev postopek je eden izmed pomembnejših izumov, ki jih je ponudila kemija 20. stoletja, poudarja dr. <strong>Blaž Likozar</strong> s Kemijskega inštituta. "<em>Je osnova za vsa industrijska gnojila, na njih pa sloni sodobna kmetijska proizvodnja. Pretekli načini proizvodnje amonijaka niso bili trohico toliko učinkoviti, Haber-Boschev postopek je v desetletjih predstavljal gradnik sodobne družbe, kot jo poznamo."</em></p></blockquote> <p>Po ocenah naj bi se število ljudi, ki jih lahko preskrbi polje v velikosti hektarja, povečalo z 1,9 leta 1908 na 4,3 leta 2008, in to prav zaradi intenzivnejše uporabe mineralnih gnojil. Ob koncu 20 stoletja je bilo od sintetičnih mineralnih gnojil na Zemlji odvisnih 40 odstotkov svetovne populacije, največji delež jih sloni prav na dušičnih gnojilih. Leta 2008 je dušik, pridobljen s pomočjo Haber-Boschevega postopka, omogočal življenje polovici prebivalstva na Zemlji, je tedaj, ob stoletnici postopka, poročala revija <a href="https://www.iai.int/admin/site/sites/default/files/uploads/2008.Erisman-et-al_NatureGeo.pdf">Nature</a>.</p> <p>Izum z začetka 20. stoletja, ki je tako preobrazil človeštvo, pa je s seboj prinesel tudi težavo. 80 odstotkov amonijaka, ki ga pridobimo s Haber-Boschevim postopkom, porabijo za proizvodnjo gnojil. Težava pa je v slabem izkoristku, saj se velik delež gnojil izgubi v okolju, s tem pa gre v prazno tudi velika količina vložene energije. Približno odstotek letno proizvedene energije poženemo v zrak zaradi slabega izkoristka gnojil. Še večjo težavo predstavlja mineralni dušik, ki pobegne v podtalnico, onesnažuje morja, površinske vode in tako naprej. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem se je vsebnost dušikovih spojin v zraku popeterila.</p> <blockquote> <p>"<em>S tem tehnološkim prebojem, sintezo dušika, se je pojavila težava onesnaženosti podtalnice, obremenjenost z monokulturami. Tega nikakor ne bi želel umakniti iz fokusa razprav, kakšno razvojno pot bi bilo dobro globalno ubrati za razvoj kmetijstva. Dušična gnojila in tovrstna tehnologija so omogočili prehranjenost, zelo močno pa se moramo zavedati posledic in omogočiti, da da se izboljša učinkovitost rabe virov." - </em><strong>d</strong><strong>r. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta</strong></p></blockquote> <p>Da zraste hrana, torej še zdaleč ni dovolj zgolj sonce. Zemeljski plin, fosilna goriva in energenti so zelo pomembni tudi pri proizvodnji hrane. Samo za proizvodnjo amonijaka se letno porabi dva odstotka vse proizvedene energije. Pa bi šlo tudi brez? Bomo brez fosilnih goriv lačni? Da in ne. Trenutni proizvodni postopki so res prilagojeni zemeljskemu plinu, a z zadostnimi viri energije, tudi obnovljivimi, bi šlo brez.</p> </p> Thu, 05 May 2022 10:00:00 +0000 Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet V tokratni Frekvenci X smo spet pogledovali proti vesolju. Z gostoma prof. dr. Tomažem Zwittrom in astrofizičarko dr. Marušo Bradač smo skozi teleskop opazovali, kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje v vesolju, poiskali ne dolgo nazaj izstreljeni vesoljski teleskop James Webb in preverili, kako deluje, preučili odkritje najbolj oddaljene zvezde doslej, za konec pa izstrelili za slovensko znanost še eno pomembno novico.<p>Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj</p><p><p>V vesolju se marsikaj dogaja. Stvari, za katere zaenkrat niti še ne vemo in ne poznamo, in tiste stvari, ki pomenijo velike spremembe na Zemlji, ko vanje pogleda človeško oko. V znanju, pa tudi kje drugje. A da o tem ne bomo le ugibali, poslušajmo, kaj prinašajo najnovejše astronovice, ki jih na enem mesto zbrala tokratna Frekvenca X.</p> <blockquote><p>Gosta sta bila <strong>prof. dr. Tomaž Zwitter</strong> in <strong>astrofizičarka dr. Maruša Bradač.</strong></p></blockquote></p> 174868303 RTVSLO – Val 202 1629 clean V tokratni Frekvenci X smo spet pogledovali proti vesolju. Z gostoma prof. dr. Tomažem Zwittrom in astrofizičarko dr. Marušo Bradač smo skozi teleskop opazovali, kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje v vesolju, poiskali ne dolgo nazaj izstreljeni vesoljski teleskop James Webb in preverili, kako deluje, preučili odkritje najbolj oddaljene zvezde doslej, za konec pa izstrelili za slovensko znanost še eno pomembno novico.<p>Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj</p><p><p>V vesolju se marsikaj dogaja. Stvari, za katere zaenkrat niti še ne vemo in ne poznamo, in tiste stvari, ki pomenijo velike spremembe na Zemlji, ko vanje pogleda človeško oko. V znanju, pa tudi kje drugje. A da o tem ne bomo le ugibali, poslušajmo, kaj prinašajo najnovejše astronovice, ki jih na enem mesto zbrala tokratna Frekvenca X.</p> <blockquote><p>Gosta sta bila <strong>prof. dr. Tomaž Zwitter</strong> in <strong>astrofizičarka dr. Maruša Bradač.</strong></p></blockquote></p> Thu, 28 Apr 2022 10:00:00 +0000 Pogled proti vesolju Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, implementacijo nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe. V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na Inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.<p>Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?</p><p><p>Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, izvajanje nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe.</p> <blockquote> <p>"Obstajajo kritične točke znotraj znanosti. Eno je, da znanost počisti znotraj sebe. Po drugi strani se razpoke opazijo tudi od zunaj, ker sami nismo dovolj poenoteni. To so določeni odločevalci pripravljeni izkoristiti in na tak način najdejo svojo alternativno resnico, ki ni resnica." – Rok Novak</p></blockquote> <p>V studio smo povabili direktorico <a href="https://www.nib.si">Nacionalnega inštituta za biologijo</a> <strong>prof. Majo Ravnikar</strong> in direktorja <a href="https://zrc-sazu.si">Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti</a> <strong>prof. Ota Lutharja</strong> in se na <a href="https://www.ijs.si/ijsw">inštitutu Jožefa Stefana</a> pogovarjali z raziskovalcema <strong>Janjo Vidmar</strong> in <strong>Rokom Novakom</strong>.</p></p> 174866535 RTVSLO – Val 202 1513 clean Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, implementacijo nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe. V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na Inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.<p>Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?</p><p><p>Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, izvajanje nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe.</p> <blockquote> <p>"Obstajajo kritične točke znotraj znanosti. Eno je, da znanost počisti znotraj sebe. Po drugi strani se razpoke opazijo tudi od zunaj, ker sami nismo dovolj poenoteni. To so določeni odločevalci pripravljeni izkoristiti in na tak način najdejo svojo alternativno resnico, ki ni resnica." – Rok Novak</p></blockquote> <p>V studio smo povabili direktorico <a href="https://www.nib.si">Nacionalnega inštituta za biologijo</a> <strong>prof. Majo Ravnikar</strong> in direktorja <a href="https://zrc-sazu.si">Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti</a> <strong>prof. Ota Lutharja</strong> in se na <a href="https://www.ijs.si/ijsw">inštitutu Jožefa Stefana</a> pogovarjali z raziskovalcema <strong>Janjo Vidmar</strong> in <strong>Rokom Novakom</strong>.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 10:00:00 +0000 Posluh za znanost pogrešamo že leta Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico dr. Mary Bushman spraševala dr. Zarja Muršič in Jan Grilc.<p>Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje</p><p><p>Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S009286742101374X">članek</a>, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo, se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico <strong>Mary Bushman</strong> spraševala <strong>Jan Grilc</strong> in <strong>Zarja Muršič</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Sedaj ima večina populacij po svetu neko stopnjo imunosti in zaščite. Ta je rezultat cepljenja ali predhodne okužbe oziroma kombinacije obojega. V preteklosti v pandemiji ni bilo tako visoke imunosti v populaciji. Izogibanje imunski zaščiti tako za različice ni nujno pomenilo prednosti. To je lahko eden izmed razlogov da se različica beta ni širše razširila. Verjetno pa so bili tudi drugi razlogi. A sedaj pa je ravno to, da smo imeli več imunosti v populaciji, verjetno bil razlog, da je imel omikron tako veliko prednost. Verjetno je malo bolj prenosljiv kot delta, a hkrati ima tudi visoko stopnjo izogibanja imunskemu odzivu. To je sedaj velika prednost, saj je stopnja imunsoti populacij po svetu razmeroma visoka. To je drugače, kot je bilo v začetku pandemije."</em></p></blockquote> <p>Dinamika epidemije ni linearna, kar pomeni, da to, kar se zgodi na ravni populacije, ni nujno enako tistemu, kar zaznavamo na ravni posameznih oseb. V članku raziskovalna skupina omeni primer, da ko pride do 30 % padca zaščite po cepljenju, se to ne prevede neposredno v 30 % manj preprečenih okužb. Podobno velja za prenosljivost, če dobimo različico 50 %, ki povzroči 50 % več sekundarnih okužb od vsakega primera okužb, to ne pomeni, da bo prišlo do enakega povečanja vseh okužb v populaciji.</p> <blockquote><p><em>"Prenosljivost je dober primer za razmišljanje o tem. Predstavljaj si, da imamo nekaj različic, ki bi okužile 75 % populacije, potem pa dobimo različico, ki je dvakrat bolj prenosljiva kot prva. V modelih jo bi opisali, kot da se bo širila dvakrat hitreje. Amak saj veš, če bi bilo 75 % populacije okužene že s prvo različico, tudi, če nova različica okuži 100 % ljudi to ni dvakrat toliko. Torej dvakrat bolj prenosljiva ralzičica ne pomeno, da se bo dvakrat toliko ljudi okužilo. Podobno velja pri različicah, ki se izogibajo imunskemu odzivu, različica beta je to pokazala zelo dobro. Podatki so kazali, da je bila dobra pri okuževanju že imunsko zaščitenih oseb s cepljenjem ali predhodno okužbo. A gledano celostno, se ni razširila povsod. Relativno malo ljudi, ji je bilo verjetno izpostavljenih. Upad zaščite ni bil neposredno povezan z večjo verjetnostjo, da bi se nekdo okužil. V osnovi lahko merimo in spremljamo lastnosti novih različic, ampak, da razumemo njihovo vedenje znotraj populacije je, dobro, da uporabimo modele."</em></p></blockquote> <p><em>"Nikoli ne reci nikoli. Ta virus nas je že presenetil. Naredil je ogromne evolucijske korake. Jaz mislim, da je zelo malo verjetno, da bi ponovno videli, tako hude valove, kot smo jih na začetku. Tudi če imunost malo upade v populaciji, tako se začne ponovno vzpostavljati in to ustavi širjenje različic. Ko se različica širi, se širi tudi zaščita. In če se pojavi različica, ki se izogiba imunskemu odzivu, nekaj zaščite ostaja in zaščiteni ljudje imajo ponavadi veliko bolj blage okužbe."</em></p> <p>Od lastnosti populacije in virusne različice je odvisno, katere lastnosti bodo v danem trenutku virusu prinesle določene prednosti. Kako se bo pandemija razvijala pa je odvisno predvsem od dolgotrajnosti naše imunske zaščite, spreminjanja virusa in do kakšnih interakcij prihaja med virusom in ljudmi ter tudi drugimi živalskimi vrstami. V prihodnosti se bodo še naprej pojavljale nove različice, podobno kot se to dogaja tudi pri ostalih koronavirusih, ki že krožijo med nami.</p></p> 174864762 RTVSLO – Val 202 1473 clean Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico dr. Mary Bushman spraševala dr. Zarja Muršič in Jan Grilc.<p>Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje</p><p><p>Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S009286742101374X">članek</a>, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo, se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico <strong>Mary Bushman</strong> spraševala <strong>Jan Grilc</strong> in <strong>Zarja Muršič</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Sedaj ima večina populacij po svetu neko stopnjo imunosti in zaščite. Ta je rezultat cepljenja ali predhodne okužbe oziroma kombinacije obojega. V preteklosti v pandemiji ni bilo tako visoke imunosti v populaciji. Izogibanje imunski zaščiti tako za različice ni nujno pomenilo prednosti. To je lahko eden izmed razlogov da se različica beta ni širše razširila. Verjetno pa so bili tudi drugi razlogi. A sedaj pa je ravno to, da smo imeli več imunosti v populaciji, verjetno bil razlog, da je imel omikron tako veliko prednost. Verjetno je malo bolj prenosljiv kot delta, a hkrati ima tudi visoko stopnjo izogibanja imunskemu odzivu. To je sedaj velika prednost, saj je stopnja imunsoti populacij po svetu razmeroma visoka. To je drugače, kot je bilo v začetku pandemije."</em></p></blockquote> <p>Dinamika epidemije ni linearna, kar pomeni, da to, kar se zgodi na ravni populacije, ni nujno enako tistemu, kar zaznavamo na ravni posameznih oseb. V članku raziskovalna skupina omeni primer, da ko pride do 30 % padca zaščite po cepljenju, se to ne prevede neposredno v 30 % manj preprečenih okužb. Podobno velja za prenosljivost, če dobimo različico 50 %, ki povzroči 50 % več sekundarnih okužb od vsakega primera okužb, to ne pomeni, da bo prišlo do enakega povečanja vseh okužb v populaciji.</p> <blockquote><p><em>"Prenosljivost je dober primer za razmišljanje o tem. Predstavljaj si, da imamo nekaj različic, ki bi okužile 75 % populacije, potem pa dobimo različico, ki je dvakrat bolj prenosljiva kot prva. V modelih jo bi opisali, kot da se bo širila dvakrat hitreje. Amak saj veš, če bi bilo 75 % populacije okužene že s prvo različico, tudi, če nova različica okuži 100 % ljudi to ni dvakrat toliko. Torej dvakrat bolj prenosljiva ralzičica ne pomeno, da se bo dvakrat toliko ljudi okužilo. Podobno velja pri različicah, ki se izogibajo imunskemu odzivu, različica beta je to pokazala zelo dobro. Podatki so kazali, da je bila dobra pri okuževanju že imunsko zaščitenih oseb s cepljenjem ali predhodno okužbo. A gledano celostno, se ni razširila povsod. Relativno malo ljudi, ji je bilo verjetno izpostavljenih. Upad zaščite ni bil neposredno povezan z večjo verjetnostjo, da bi se nekdo okužil. V osnovi lahko merimo in spremljamo lastnosti novih različic, ampak, da razumemo njihovo vedenje znotraj populacije je, dobro, da uporabimo modele."</em></p></blockquote> <p><em>"Nikoli ne reci nikoli. Ta virus nas je že presenetil. Naredil je ogromne evolucijske korake. Jaz mislim, da je zelo malo verjetno, da bi ponovno videli, tako hude valove, kot smo jih na začetku. Tudi če imunost malo upade v populaciji, tako se začne ponovno vzpostavljati in to ustavi širjenje različic. Ko se različica širi, se širi tudi zaščita. In če se pojavi različica, ki se izogiba imunskemu odzivu, nekaj zaščite ostaja in zaščiteni ljudje imajo ponavadi veliko bolj blage okužbe."</em></p> <p>Od lastnosti populacije in virusne različice je odvisno, katere lastnosti bodo v danem trenutku virusu prinesle določene prednosti. Kako se bo pandemija razvijala pa je odvisno predvsem od dolgotrajnosti naše imunske zaščite, spreminjanja virusa in do kakšnih interakcij prihaja med virusom in ljudmi ter tudi drugimi živalskimi vrstami. V prihodnosti se bodo še naprej pojavljale nove različice, podobno kot se to dogaja tudi pri ostalih koronavirusih, ki že krožijo med nami.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 10:00:00 +0000 Najuspešnejša različica koronavirusa Strojnica in fizičarka Katja Klinar, kemijska tehnologinja Tina Kegl in biologinja Eva Turk so tri mlade znanstvenice in raziskovalke, letošnje štipendistke programa “Za ženske v znanosti”. Predstavljamo nam svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, razmišljajo o vlogi žensk v naravoslovno-tehničnih smereh, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?<p>Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?</p><p><p>Strojnica in fizičarka <strong>Katja Klinar</strong>, kemijska tehnologinja <strong>Tina Kegl</strong> in biologinja<strong> Eva Turk</strong> so tri mlade znanstvenice in raziskovalke, letošnje štipendistke programa “Za ženske v znanosti”. Predstavljajo nam svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, razmišljajo o vlogi žensk v naravoslovno-tehničnih smereh, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?</p></p> 174862570 RTVSLO – Val 202 1046 clean Strojnica in fizičarka Katja Klinar, kemijska tehnologinja Tina Kegl in biologinja Eva Turk so tri mlade znanstvenice in raziskovalke, letošnje štipendistke programa “Za ženske v znanosti”. Predstavljamo nam svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, razmišljajo o vlogi žensk v naravoslovno-tehničnih smereh, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?<p>Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?</p><p><p>Strojnica in fizičarka <strong>Katja Klinar</strong>, kemijska tehnologinja <strong>Tina Kegl</strong> in biologinja<strong> Eva Turk</strong> so tri mlade znanstvenice in raziskovalke, letošnje štipendistke programa “Za ženske v znanosti”. Predstavljajo nam svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, razmišljajo o vlogi žensk v naravoslovno-tehničnih smereh, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?</p></p> Thu, 07 Apr 2022 04:55:00 +0000 Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk “Vojni se je treba upreti, vojna je prostor smrti, v katerem starši pokopljejo svoje otroke, možje pa se ubijajo, ne da bi se kdaj spoznali. V vojni močnejši odločajo, šibkejši pa umirajo,” je pred nekaj dnevi v molitvi za Ukrajino dejal papež Frančišek. Verjetno je številnim jasno, da je doživetje oboroženega spopada grozljivo, a hkrati nikakor ne razumemo, kako vojno dojemajo tisti, ki v njej sodelujejo. Kako se na boje odzivajo tisti, ki jih doživljajo, zakaj se nekdo odloči, da bo napadel drugega? V tokratni Frekvenci X smo skupaj s strokovnjaki ugotavljali razloge, zakaj obstaja želja po napadu, kakšne so lastnosti napadalca, kakšne lastnosti branilca. Kako se odzvati na vojno, kakšne posledice ta pusti? Vprašali smo se tudi, kako je lahko nekdo, ki sicer nikoli ne bi izvajal nasilja, zaradi prepričanja, da dela dobro, pripravljen ubijati.<p>Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine</p><p><p><em>“Vojni se je treba upreti, vojna je prostor smrti, v katerem starši pokopljejo svoje otroke, možje pa se ubijajo, ne da bi se kdaj spoznali. V vojni močnejši odločajo, šibkejši pa umirajo,”</em> je pred nekaj dnevi v molitvi za Ukrajino dejal papež Frančišek. Sporočilo pa je verjetno namenjeno v vse kraje, v katerih divjajo vojne. Verjetno je številnim jasno, da je doživetje oboroženega spopada grozljivo, a hkrati nikakor ne razumemo, kako vojno dojemajo tisti, ki v njej sodelujejo. Kako se na boje odzivajo tisti, ki jih doživljajo, zakaj se nekdo odloči, da bo napadel drugega? V tokratni Frekvenci X smo skupaj s strokovnjaki ugotavljali razloge, zakaj obstaja želja po napadu, kakšne so lastnosti napadalca, kakšne lastnosti branilca. Kako se odzvati na vojno, kakšne posledice ta pusti? Vprašali smo se tudi, kako je lahko nekdo, ki sicer nikoli ne bi izvajal nasilja, zaradi prepričanja, da dela dobro, pripravljen ubijati.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>vojaški psiholog <strong>Gregor Jazbec</strong></li> <li>doktorska asistentka sociokulturne psihologije v Švici <strong>Hana Hawlina</strong></li> <li><span>profesor jezikoslovja in zgodovine v Kijevu Andrij Kononenko</span></li> <li><strong>Jarina Arje</strong><span><strong>va</strong> iz Kijeva, ki se je z možem <strong>Svitoslavom Furs</strong></span><strong>i</strong><span><strong>nom</strong> poročila na isti dan invazije na Ukrajino, drugi dan pa sta se oba pridružila teritorialni obrambi</span></li> </ul></p> 174860918 RTVSLO – Val 202 1441 clean “Vojni se je treba upreti, vojna je prostor smrti, v katerem starši pokopljejo svoje otroke, možje pa se ubijajo, ne da bi se kdaj spoznali. V vojni močnejši odločajo, šibkejši pa umirajo,” je pred nekaj dnevi v molitvi za Ukrajino dejal papež Frančišek. Verjetno je številnim jasno, da je doživetje oboroženega spopada grozljivo, a hkrati nikakor ne razumemo, kako vojno dojemajo tisti, ki v njej sodelujejo. Kako se na boje odzivajo tisti, ki jih doživljajo, zakaj se nekdo odloči, da bo napadel drugega? V tokratni Frekvenci X smo skupaj s strokovnjaki ugotavljali razloge, zakaj obstaja želja po napadu, kakšne so lastnosti napadalca, kakšne lastnosti branilca. Kako se odzvati na vojno, kakšne posledice ta pusti? Vprašali smo se tudi, kako je lahko nekdo, ki sicer nikoli ne bi izvajal nasilja, zaradi prepričanja, da dela dobro, pripravljen ubijati.<p>Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine</p><p><p><em>“Vojni se je treba upreti, vojna je prostor smrti, v katerem starši pokopljejo svoje otroke, možje pa se ubijajo, ne da bi se kdaj spoznali. V vojni močnejši odločajo, šibkejši pa umirajo,”</em> je pred nekaj dnevi v molitvi za Ukrajino dejal papež Frančišek. Sporočilo pa je verjetno namenjeno v vse kraje, v katerih divjajo vojne. Verjetno je številnim jasno, da je doživetje oboroženega spopada grozljivo, a hkrati nikakor ne razumemo, kako vojno dojemajo tisti, ki v njej sodelujejo. Kako se na boje odzivajo tisti, ki jih doživljajo, zakaj se nekdo odloči, da bo napadel drugega? V tokratni Frekvenci X smo skupaj s strokovnjaki ugotavljali razloge, zakaj obstaja želja po napadu, kakšne so lastnosti napadalca, kakšne lastnosti branilca. Kako se odzvati na vojno, kakšne posledice ta pusti? Vprašali smo se tudi, kako je lahko nekdo, ki sicer nikoli ne bi izvajal nasilja, zaradi prepričanja, da dela dobro, pripravljen ubijati.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>vojaški psiholog <strong>Gregor Jazbec</strong></li> <li>doktorska asistentka sociokulturne psihologije v Švici <strong>Hana Hawlina</strong></li> <li><span>profesor jezikoslovja in zgodovine v Kijevu Andrij Kononenko</span></li> <li><strong>Jarina Arje</strong><span><strong>va</strong> iz Kijeva, ki se je z možem <strong>Svitoslavom Furs</strong></span><strong>i</strong><span><strong>nom</strong> poročila na isti dan invazije na Ukrajino, drugi dan pa sta se oba pridružila teritorialni obrambi</span></li> </ul></p> Thu, 31 Mar 2022 10:00:00 +0000 Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila V času pandemije smo spoznali, kako izjemno pomembna je dobra komunikacija z ljudmi in razumevanje podatkov. O predstavljanju in razumevanju podatkov ter graditvi zaupanja vredne komunikacije se je naša strokovna sodelavka Zarja Muršič pogovarjala s profesorjem Davidom Spiegelhalterjem z Winton centra za komunikacijo tveganj in dokazov na Univerzi v Cambridgeu, avtorjem knjige The Art of Statistics in številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov o statistiki.<p>Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu</p><p><p>V času pandemije smo spoznali, kako izjemno pomembna je dobra komunikacija z ljudmi in razumevanje podatkov. O predstavljanju in razumevanju podatkov ter graditvi zaupanja vredne komunikacije se je naša strokovna sodelavka <strong>Zarja Muršič</strong> pogovarjala s profesorjem <strong><a href="http://www.statslab.cam.ac.uk/~david/">Davidom Spiegelhalterjem</a></strong> z Winton centra za komunikacijo tveganj in dokazov na Univerzi v Cambridgeu, avtorjem knjige The Art of Statistics in številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov o statistiki.</p> <blockquote><p><em>"Nič ni hujšega kot trditi, da nekaj vemo in kasneje odkrijemo, da to ne drži. Zakaj bi zaupali nekomu, ki to počne? Imeti moramo nekaj skromnosti in moramo biti odkriti. A obenem moramo biti tudi odločni, ko nekaj vemo. Tudi, če ne vemo vsega, to ne pomeni, da ne vemo ničesar. Odločno moramo povedati, kaj vemo." - </em>David Spiegelhalter</p></blockquote></p> 174859032 RTVSLO – Val 202 747 clean V času pandemije smo spoznali, kako izjemno pomembna je dobra komunikacija z ljudmi in razumevanje podatkov. O predstavljanju in razumevanju podatkov ter graditvi zaupanja vredne komunikacije se je naša strokovna sodelavka Zarja Muršič pogovarjala s profesorjem Davidom Spiegelhalterjem z Winton centra za komunikacijo tveganj in dokazov na Univerzi v Cambridgeu, avtorjem knjige The Art of Statistics in številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov o statistiki.<p>Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu</p><p><p>V času pandemije smo spoznali, kako izjemno pomembna je dobra komunikacija z ljudmi in razumevanje podatkov. O predstavljanju in razumevanju podatkov ter graditvi zaupanja vredne komunikacije se je naša strokovna sodelavka <strong>Zarja Muršič</strong> pogovarjala s profesorjem <strong><a href="http://www.statslab.cam.ac.uk/~david/">Davidom Spiegelhalterjem</a></strong> z Winton centra za komunikacijo tveganj in dokazov na Univerzi v Cambridgeu, avtorjem knjige The Art of Statistics in številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov o statistiki.</p> <blockquote><p><em>"Nič ni hujšega kot trditi, da nekaj vemo in kasneje odkrijemo, da to ne drži. Zakaj bi zaupali nekomu, ki to počne? Imeti moramo nekaj skromnosti in moramo biti odkriti. A obenem moramo biti tudi odločni, ko nekaj vemo. Tudi, če ne vemo vsega, to ne pomeni, da ne vemo ničesar. Odločno moramo povedati, kaj vemo." - </em>David Spiegelhalter</p></blockquote></p> Thu, 24 Mar 2022 11:00:00 +0000 Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina. <p>Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? </p><p><p>Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-261/">Možgani na dlani</a> in Frekvenca X.</p> <blockquote><p>"Odločnost Ukrajincev v zadnjih tednih kaže na neverjetno sinhronizacijo. To se zgodi, ko vsi delujemo za isti cilj."</p> <p>Nevrolog prof. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong></p></blockquote> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>nevrolog prof. dr. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong></li> <li>nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. <strong>Uri Hasson</strong></li> <li>prof. dr. <strong>Gregor Geršak</strong>, Fakulteta za elektrotehniko UL</li> <li>umetnostne plavalke kluba Katalina</li> </ul> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">? Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? </p> <p>Na treningu smo obiskali tudi sinhrone plavalke ... ????‍♂️ </p> <p>? Skupna epizoda oddaj <a href="https://twitter.com/mozganinadlani?ref_src=twsrc%5Etfw">@mozganinadlani</a> in <a href="https://twitter.com/FrekvencaX?ref_src=twsrc%5Etfw">@FrekvencaX</a> ob Tednu Možganov <a href="https://twitter.com/hashtag/zdajsevrti?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#zdajsevrti</a> <a href="https://t.co/uwy9VQPW7L">pic.twitter.com/uwy9VQPW7L</a></p> <p>&mdash; Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1504412715661594634?ref_src=twsrc%5Etfw">March 17, 2022</a></p></blockquote> <p></div> <p>&nbsp;</p></p> 174857017 RTVSLO – Val 202 1957 clean Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina. <p>Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? </p><p><p>Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-261/">Možgani na dlani</a> in Frekvenca X.</p> <blockquote><p>"Odločnost Ukrajincev v zadnjih tednih kaže na neverjetno sinhronizacijo. To se zgodi, ko vsi delujemo za isti cilj."</p> <p>Nevrolog prof. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong></p></blockquote> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li>nevrolog prof. dr. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong></li> <li>nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. <strong>Uri Hasson</strong></li> <li>prof. dr. <strong>Gregor Geršak</strong>, Fakulteta za elektrotehniko UL</li> <li>umetnostne plavalke kluba Katalina</li> </ul> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">? Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? </p> <p>Na treningu smo obiskali tudi sinhrone plavalke ... ????‍♂️ </p> <p>? Skupna epizoda oddaj <a href="https://twitter.com/mozganinadlani?ref_src=twsrc%5Etfw">@mozganinadlani</a> in <a href="https://twitter.com/FrekvencaX?ref_src=twsrc%5Etfw">@FrekvencaX</a> ob Tednu Možganov <a href="https://twitter.com/hashtag/zdajsevrti?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#zdajsevrti</a> <a href="https://t.co/uwy9VQPW7L">pic.twitter.com/uwy9VQPW7L</a></p> <p>&mdash; Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1504412715661594634?ref_src=twsrc%5Etfw">March 17, 2022</a></p></blockquote> <p></div> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 17 Mar 2022 11:30:00 +0000 Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa Zima se počasi poslavlja, pa že razmišljamo o tem, kako bomo preživeli še eno vroče poletje. Urbani toplotni otok je besedna zveza, ki zaenkrat kroži le v strokovnih krogih, z njim pa imamo nevede bogate izkušnje tudi tisti, ki delamo in živimo v mestih. Za kaj točno gre, kako fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled izveste v Frekvenci X, v kateri se je s strokovnjaki s področja pogovarjal Maj Valerij.<p>Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?</p><p><p>Mesta imajo specifično klimo, ki je zaradi pozidave in aktivnosti prebivalcev precej drugačna od okoliške. Strnjena območja visokih gradenj in malo zelenja so idealna za nastanek toplotnega otoka, pojava, zaradi katerega je lahko temperatura občasno tudi za deset stopinj višja kot v okolici.</p> <blockquote><p><em>"To, da so mesta toplejša, je rezultat več okoliščin. Uporabljamo gradbeni material z visoko toplotno kapaciteto, nimamo zelenja, odprtih površin, ki bi lahko z izsuševanjem, izhlapevanjem zmanjševala to temperaturno razliko. Pomembna pa je tudi lega mesta. Če je mesto v kotlini, in slovenska mesta so vsa v kotlinah, se temu pridružijo še reliefni vzroki. Ker je zelo malo vetra, mesta ne more prevetriti. Ne smemo pozabiti pa tudi na antropogeno produkcijo toplote." – </em><strong>Lučka Kajfež Bogataj</strong>, klimatologinja</p></blockquote> <p>Geografskih značilnosti mest za zdaj ne moremo spreminjati, lahko pa učinke urbanega, toplotnega otoka omilimo s premišljenim načrtovanjem: <em>"Pravilo, kako zmanjšati toplotni otok, je – nizke stavbe, široke ulice. Ekonomski interes pa narekuje ravno nasprotno. Pomembna je tudi izbira materialov, na primer izbira barve. Glavnina ogrevanja se zgodi ravno podnevi."</em></p> <blockquote><p><em>"Prva stvar je zavedanje, da problem imamo. Ljudje poleti vročino podcenjujejo, zdi se jim normalna. Ne pozabimo, da prihajajo tudi podnebne spremembe, ki bodo ta problem še bolj poglobile. To ne le škoduje starejšim, kroničnim bolnikom, zmanjšuje se tudi produktivnost drugih ljudi."</em></p></blockquote></p> 174855046 RTVSLO – Val 202 798 clean Zima se počasi poslavlja, pa že razmišljamo o tem, kako bomo preživeli še eno vroče poletje. Urbani toplotni otok je besedna zveza, ki zaenkrat kroži le v strokovnih krogih, z njim pa imamo nevede bogate izkušnje tudi tisti, ki delamo in živimo v mestih. Za kaj točno gre, kako fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled izveste v Frekvenci X, v kateri se je s strokovnjaki s področja pogovarjal Maj Valerij.<p>Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?</p><p><p>Mesta imajo specifično klimo, ki je zaradi pozidave in aktivnosti prebivalcev precej drugačna od okoliške. Strnjena območja visokih gradenj in malo zelenja so idealna za nastanek toplotnega otoka, pojava, zaradi katerega je lahko temperatura občasno tudi za deset stopinj višja kot v okolici.</p> <blockquote><p><em>"To, da so mesta toplejša, je rezultat več okoliščin. Uporabljamo gradbeni material z visoko toplotno kapaciteto, nimamo zelenja, odprtih površin, ki bi lahko z izsuševanjem, izhlapevanjem zmanjševala to temperaturno razliko. Pomembna pa je tudi lega mesta. Če je mesto v kotlini, in slovenska mesta so vsa v kotlinah, se temu pridružijo še reliefni vzroki. Ker je zelo malo vetra, mesta ne more prevetriti. Ne smemo pozabiti pa tudi na antropogeno produkcijo toplote." – </em><strong>Lučka Kajfež Bogataj</strong>, klimatologinja</p></blockquote> <p>Geografskih značilnosti mest za zdaj ne moremo spreminjati, lahko pa učinke urbanega, toplotnega otoka omilimo s premišljenim načrtovanjem: <em>"Pravilo, kako zmanjšati toplotni otok, je – nizke stavbe, široke ulice. Ekonomski interes pa narekuje ravno nasprotno. Pomembna je tudi izbira materialov, na primer izbira barve. Glavnina ogrevanja se zgodi ravno podnevi."</em></p> <blockquote><p><em>"Prva stvar je zavedanje, da problem imamo. Ljudje poleti vročino podcenjujejo, zdi se jim normalna. Ne pozabimo, da prihajajo tudi podnebne spremembe, ki bodo ta problem še bolj poglobile. To ne le škoduje starejšim, kroničnim bolnikom, zmanjšuje se tudi produktivnost drugih ljudi."</em></p></blockquote></p> Thu, 10 Mar 2022 11:00:00 +0000 Urbani toplotni otoki Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. 11. februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.<p>O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc </p><p><p>Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. Enajstega februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko <strong>dr. Dunjo Fabjan</strong> s <a href="https://www.fmf.uni-lj.si/sl/">fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani</a> ter astrofizičarko in profesorico na <a href="https://www.ung.si/sl/">novogoriški univerzi</a> <strong>dr. Andrejo Gomboc.</strong></p> <blockquote><p><em>"Ženske v zgodovini niso imele enakih možnosti, da bi pridobile izobrazbo ali pa sodelovale pri raziskavah. To je posledica patriarhalne družbe, takratne in zdajšnje. Ne verjamem, da so se vsi moški vmes počutili ogroženi zaradi teh sposobnih žensk in so jih zato načrtno izpustili iz zgodovine. Šlo je za bolj splošno razpoloženje, ki ima tudi danes dvojna merila."</em> – prof. dr. Andreja Gomboc</p> <p><em>"Odprti moramo biti do raznovrstnosti. Cilj tega je, da presežemo stereotipe. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je raznovrstnost tista, ki nas bogati."</em> – dr. Dunja Fabjan</p></blockquote></p> 174852973 RTVSLO – Val 202 1507 clean Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. 11. februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.<p>O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc </p><p><p>Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. Enajstega februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko <strong>dr. Dunjo Fabjan</strong> s <a href="https://www.fmf.uni-lj.si/sl/">fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani</a> ter astrofizičarko in profesorico na <a href="https://www.ung.si/sl/">novogoriški univerzi</a> <strong>dr. Andrejo Gomboc.</strong></p> <blockquote><p><em>"Ženske v zgodovini niso imele enakih možnosti, da bi pridobile izobrazbo ali pa sodelovale pri raziskavah. To je posledica patriarhalne družbe, takratne in zdajšnje. Ne verjamem, da so se vsi moški vmes počutili ogroženi zaradi teh sposobnih žensk in so jih zato načrtno izpustili iz zgodovine. Šlo je za bolj splošno razpoloženje, ki ima tudi danes dvojna merila."</em> – prof. dr. Andreja Gomboc</p> <p><em>"Odprti moramo biti do raznovrstnosti. Cilj tega je, da presežemo stereotipe. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je raznovrstnost tista, ki nas bogati."</em> – dr. Dunja Fabjan</p></blockquote></p> Thu, 03 Mar 2022 11:00:00 +0000 Znanost potrebuje ženske Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri dokumentarnega filma Iskre v času so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta: Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič.<p>Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?</p><p><p>Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.</p> <blockquote><p>"Sanjali smo o programskih rešitvah za bolezni, antigravitacijskih čevljih, samovozečih avtomobilih."</p></blockquote> <p>Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri <a href="https://www.kinodvor.org/film/iskre-v-casu-svetovni-racunalniski-podvig/?projection_highlight=011026950">dokumentarnega filma <em>Iskre v času</em></a> so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta:<strong> Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič</strong> in <strong>Slavko Rožič</strong>.</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">?️ Na kavi z inženirji Iskre Delte. Njihovi tehnološki, raziskovalni in drugi spomini na legendarno računalniško podjetje kmalu na <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a>. Tudi o hipijevsko-geekovski start-up kulturi iz &quot;Vile Čira-Čara&quot; na ljubljanskih Prulah. <a href="https://t.co/LlNC476ufd">pic.twitter.com/LlNC476ufd</a></p> <p>&mdash; Luka Hvalc (@vahlc) <a href="https://twitter.com/vahlc/status/1494276607489495041?ref_src=twsrc%5Etfw">February 17, 2022</a></p></blockquote> <p></div> <h3>Priporočamo tudi:</h3> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2016/02/frekvenca-x-27/">Frekvenca X: Skrivnost vzpona in zatona Iskre Delte</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2016/06/frekvenca-x-40/">Frekvenca X: Zakaj je v resnici propadla Iskra Delta</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2022/02/kulturnice-752/">Kulturnice: Režiser Jurij Gruden o dokumentarcu "Iskre v času"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/racunalnisko-podjetje-iskra-delta-po-31-letih-dokoncno-v-stecaju/">Zgodbe: Iskra Delta šele po 31 letih v stečaju</a></li> </ul></p> 174850941 RTVSLO – Val 202 2091 clean Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri dokumentarnega filma Iskre v času so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta: Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič.<p>Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?</p><p><p>Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.</p> <blockquote><p>"Sanjali smo o programskih rešitvah za bolezni, antigravitacijskih čevljih, samovozečih avtomobilih."</p></blockquote> <p>Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri <a href="https://www.kinodvor.org/film/iskre-v-casu-svetovni-racunalniski-podvig/?projection_highlight=011026950">dokumentarnega filma <em>Iskre v času</em></a> so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta:<strong> Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič</strong> in <strong>Slavko Rožič</strong>.</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">?️ Na kavi z inženirji Iskre Delte. Njihovi tehnološki, raziskovalni in drugi spomini na legendarno računalniško podjetje kmalu na <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a>. Tudi o hipijevsko-geekovski start-up kulturi iz &quot;Vile Čira-Čara&quot; na ljubljanskih Prulah. <a href="https://t.co/LlNC476ufd">pic.twitter.com/LlNC476ufd</a></p> <p>&mdash; Luka Hvalc (@vahlc) <a href="https://twitter.com/vahlc/status/1494276607489495041?ref_src=twsrc%5Etfw">February 17, 2022</a></p></blockquote> <p></div> <h3>Priporočamo tudi:</h3> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2016/02/frekvenca-x-27/">Frekvenca X: Skrivnost vzpona in zatona Iskre Delte</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2016/06/frekvenca-x-40/">Frekvenca X: Zakaj je v resnici propadla Iskra Delta</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2022/02/kulturnice-752/">Kulturnice: Režiser Jurij Gruden o dokumentarcu "Iskre v času"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/racunalnisko-podjetje-iskra-delta-po-31-letih-dokoncno-v-stecaju/">Zgodbe: Iskra Delta šele po 31 letih v stečaju</a></li> </ul></p> Thu, 24 Feb 2022 00:23:00 +0000 Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Vprašli smo se, kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori? V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo govorimo tudi o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.<p>Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori</p><p><p>V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo bomo govorili o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, se vprašali, kaj sploh je družina, v psihološki ambulanti se bomo pogovarjali o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.</p> <h5>SOGOVORNICE:</h5> <ul> <li>klinična psihologinja <strong>Vislava Globevnik Velikonja</strong>, Ginekološka klinika UKC LJ</li> <li>reproduktivna psihologinja <strong>Alice Domar</strong>, Univerza v Harvardu in Bostonska klinika za neplodnost</li> <li>sociologinja družin <strong>Alenka Švab</strong>, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani</li> </ul></p> 174844908 RTVSLO – Val 202 1606 clean Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Vprašli smo se, kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori? V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo govorimo tudi o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.<p>Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori</p><p><p>V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo bomo govorili o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, se vprašali, kaj sploh je družina, v psihološki ambulanti se bomo pogovarjali o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.</p> <h5>SOGOVORNICE:</h5> <ul> <li>klinična psihologinja <strong>Vislava Globevnik Velikonja</strong>, Ginekološka klinika UKC LJ</li> <li>reproduktivna psihologinja <strong>Alice Domar</strong>, Univerza v Harvardu in Bostonska klinika za neplodnost</li> <li>sociologinja družin <strong>Alenka Švab</strong>, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani</li> </ul></p> Thu, 03 Feb 2022 08:00:00 +0000 Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.<p>Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki</p><p><p><span>V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. </span><span>V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. </span><span>Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.</span></p> <h5>SOGOVORNIKI:</h5> <ul> <li>embriolog <strong>Borut Kovačič</strong>, UKC Maribor</li> <li>specialistka ginekologije <strong>Eda Vrtačnik Bokal</strong>, UKC Ljubljana</li> <li>specialistka klinične genetike <strong>Marija Volk</strong>, UKC Ljubljana</li> </ul></p> 174842903 RTVSLO – Val 202 1985 clean V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.<p>Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki</p><p><p><span>V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. </span><span>V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. </span><span>Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.</span></p> <h5>SOGOVORNIKI:</h5> <ul> <li>embriolog <strong>Borut Kovačič</strong>, UKC Maribor</li> <li>specialistka ginekologije <strong>Eda Vrtačnik Bokal</strong>, UKC Ljubljana</li> <li>specialistka klinične genetike <strong>Marija Volk</strong>, UKC Ljubljana</li> </ul></p> Thu, 27 Jan 2022 08:00:00 +0000 Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.<p>Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila</p><p><p>Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.</p> <h5>SOGOVORNIKI:</h5> <ul> <li>zgodovinarka medicine dr. <strong>Zvonka Zupanič Slavec</strong></li> <li>dr.<strong> Mike Macnamee</strong>, direktor prve klinike za zdravljenje neplodnosti na svetu <a href="https://www.bournhall.co.uk/">Bourn Hall</a></li> <li>ginekolog in porodničar dr. <strong>Veljko Vlaisavljević</strong></li> </ul></p> 174840933 RTVSLO – Val 202 1699 clean Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.<p>Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila</p><p><p>Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.</p> <h5>SOGOVORNIKI:</h5> <ul> <li>zgodovinarka medicine dr. <strong>Zvonka Zupanič Slavec</strong></li> <li>dr.<strong> Mike Macnamee</strong>, direktor prve klinike za zdravljenje neplodnosti na svetu <a href="https://www.bournhall.co.uk/">Bourn Hall</a></li> <li>ginekolog in porodničar dr. <strong>Veljko Vlaisavljević</strong></li> </ul></p> Thu, 20 Jan 2022 08:00:00 +0000 Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo s pomočjo znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. V prvi, uvodni epizodi pa spoznamo zgodbo Tjaše Džafić, ki je s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama. Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar dajo skozi drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.<p>Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama</p><p><p>Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo ob pomoči znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. <span>V prvi epizodi pa spoznamo zgodbo <strong>Tjaše Džafić</strong>, ki je s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama.</span></p> <p>Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar doživljajo drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.</p></p> 174838810 RTVSLO – Val 202 1503 clean Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo s pomočjo znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. V prvi, uvodni epizodi pa spoznamo zgodbo Tjaše Džafić, ki je s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama. Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar dajo skozi drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.<p>Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama</p><p><p>Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo ob pomoči znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. <span>V prvi epizodi pa spoznamo zgodbo <strong>Tjaše Džafić</strong>, ki je s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama.</span></p> <p>Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar doživljajo drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.</p></p> Thu, 13 Jan 2022 08:00:00 +0000 Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov. S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.<p>Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu</p><p><p>Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov.</p> <p>S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.</p> <p>Za začetek prevohajmo mesec januar. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/01/radiovedni-ali-ptice-vohajo/">Ali to raje prepustimo pticam?</a> To vprašanje nas je namreč mučilo že v začetku leta. Vedeli smo, da imajo ptice zelo dobro razvit vid in odlično slišijo, nismo pa bili prepričani, ali te tudi vohajo.</p> <blockquote><p>Zatem smo se podali na pravo radiovedno forenzično preiskavo. Analizirali smo kraj zločina, zbirali dokaze in intervjuvali vse vpletene. Najbolj pa nas je zanimalo: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/radiovedni-kateri-dnk-pokaze-forenzicna-analiza-pri-morilcu-ki-s-transfuzijo-prejme-kri-darovalca/">Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca?</a></p></blockquote> <p>Ja, ugotovili smo, da nam storilec nikakor ne more uiti. Kot nam ni ušlo tudi vaše naslednje radiovedno vprašanje … <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/radiovedni-zakaj-je-voda-prozorna-sneg-pa-bele-barve/">Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?</a></p> <p>Danes imamo res skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega seveda ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in pogledali, kako smo naše strokovnjake izzvali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/radiovedni-kako-delujejo-nasi-mozgani-ko-govorimo-tuje-jezike/">Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?</a></p> <blockquote><p>Zagotovo so vam ob vsem tem poslušanju že zrasla vaša ušesa. Pa ne le zaradi radovednosti. Ta nam baje rastejo že celo življenje. Ne verjamete? <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/05/ali-nasa-usesa-res-ves-cas-rastejo/">Pa poslušajte</a>.</p></blockquote> <p>Na svet smo pogledali tudi z obrnjene perspektive. Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/06/radiovedni-zakaj-netopirji-spijo-z-glavo-navzdol/">Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol?</a></p> <p>Za konec smo spregovorili še o temi, ki se tiče vseh nas Zemljanov. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/10/kaj-poganja-vrtenje-nase-zemlje/">Kaj poganja vrtenje naše Zemlje?</a> Ugotovili smo zakaj je temu tako, pa tudi, da se bo Zemlja vrtela še kar nekaj časa. Morda ne tako dolgo kot Zemlja, a tudi mi se bomo še naprej vrteli na radijskih valovih Vala 202. Spremljajte Radiovedne tudi v letu 2022, ko bomo skupaj upihnili že 3. svečko, mi pa si bomo še naprej prizadevali odgovarjati na vsak vaš zakaj, čemu in kako.</p> <blockquote><p>Vabimo vas, da prisluhnete tudi ostalim epizodam, ki jih lahko najdete po zavihkom <a href="https://val202.rtvslo.si/radiovedni/?page=2">Radiovedni</a>.</p></blockquote></p> 174837207 RTVSLO – Val 202 1032 clean Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov. S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.<p>Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu</p><p><p>Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov.</p> <p>S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.</p> <p>Za začetek prevohajmo mesec januar. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/01/radiovedni-ali-ptice-vohajo/">Ali to raje prepustimo pticam?</a> To vprašanje nas je namreč mučilo že v začetku leta. Vedeli smo, da imajo ptice zelo dobro razvit vid in odlično slišijo, nismo pa bili prepričani, ali te tudi vohajo.</p> <blockquote><p>Zatem smo se podali na pravo radiovedno forenzično preiskavo. Analizirali smo kraj zločina, zbirali dokaze in intervjuvali vse vpletene. Najbolj pa nas je zanimalo: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/radiovedni-kateri-dnk-pokaze-forenzicna-analiza-pri-morilcu-ki-s-transfuzijo-prejme-kri-darovalca/">Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca?</a></p></blockquote> <p>Ja, ugotovili smo, da nam storilec nikakor ne more uiti. Kot nam ni ušlo tudi vaše naslednje radiovedno vprašanje … <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/radiovedni-zakaj-je-voda-prozorna-sneg-pa-bele-barve/">Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?</a></p> <p>Danes imamo res skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega seveda ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in pogledali, kako smo naše strokovnjake izzvali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/04/radiovedni-kako-delujejo-nasi-mozgani-ko-govorimo-tuje-jezike/">Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?</a></p> <blockquote><p>Zagotovo so vam ob vsem tem poslušanju že zrasla vaša ušesa. Pa ne le zaradi radovednosti. Ta nam baje rastejo že celo življenje. Ne verjamete? <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/05/ali-nasa-usesa-res-ves-cas-rastejo/">Pa poslušajte</a>.</p></blockquote> <p>Na svet smo pogledali tudi z obrnjene perspektive. Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/06/radiovedni-zakaj-netopirji-spijo-z-glavo-navzdol/">Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol?</a></p> <p>Za konec smo spregovorili še o temi, ki se tiče vseh nas Zemljanov. <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/10/kaj-poganja-vrtenje-nase-zemlje/">Kaj poganja vrtenje naše Zemlje?</a> Ugotovili smo zakaj je temu tako, pa tudi, da se bo Zemlja vrtela še kar nekaj časa. Morda ne tako dolgo kot Zemlja, a tudi mi se bomo še naprej vrteli na radijskih valovih Vala 202. Spremljajte Radiovedne tudi v letu 2022, ko bomo skupaj upihnili že 3. svečko, mi pa si bomo še naprej prizadevali odgovarjati na vsak vaš zakaj, čemu in kako.</p> <blockquote><p>Vabimo vas, da prisluhnete tudi ostalim epizodam, ki jih lahko najdete po zavihkom <a href="https://val202.rtvslo.si/radiovedni/?page=2">Radiovedni</a>.</p></blockquote></p> Thu, 06 Jan 2022 11:00:00 +0000 Radiovedno leto 2021 V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke - veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. Zarja Muršič bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. Tomaž Zwitter prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!<p>Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...</p><p><p><span>V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke – veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … </span></p> <p><span>Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. <strong>Zarja Muršič</strong> bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda <strong>Lea Udovč</strong>, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!</span></p> <blockquote><p><em>"Poročilo, ki predstavlja nekakšen povzetek stanja našega planeta, je bilo najbolj ostro in alarmantno doslej. Prvič so zapisali, da je za ogrevanje ozračja, oceanov in kopnega odgovoren človek. In da so razmere kritične in da bodo te še neprimerno hujše, če se ne bomo odzvali takoj. Najpomembnejše sporočilo poročila pa je, da je pot, po kateri bomo šli, in kako hude bodo zares te posledice, še vedno v naših rokah." –</em> <strong>Lea Udovč</strong>, <span>večkrat nagrajena znanstvena novinarka</span></p> <p><em>"Zagotovo smo se naučili, da rek 'cepivo ni vse, cepljenje je tisto, ki šteje' drži. Druga stvar je, da smo se v tem letu pobližje spoznali z evolucijo virusov, in sicer z nastankom novih različic, ki smo jih zelo hitro zaznali in potem preučili. Pozabili smo na vedenjske znanosti, ki bi na neki način lahko spodbudile višje zanimanje za cepljenje."</em> –  dr. <strong>Zarja Muršič</strong></p> <p><em>"Najbolj vznemirljivo je to, da prvič nabiramo vzorce iz vesolja. Ti bodo prišli v zemeljske laboratorije z vsemi zmogljivostmi, ki jih imamo samo na Zemlji. Stvari se premikajo."</em> – prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong></p></blockquote></p> 174835319 RTVSLO – Val 202 3595 clean V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke - veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. Zarja Muršič bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. Tomaž Zwitter prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!<p>Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...</p><p><p><span>V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke – veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … </span></p> <p><span>Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. <strong>Zarja Muršič</strong> bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda <strong>Lea Udovč</strong>, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!</span></p> <blockquote><p><em>"Poročilo, ki predstavlja nekakšen povzetek stanja našega planeta, je bilo najbolj ostro in alarmantno doslej. Prvič so zapisali, da je za ogrevanje ozračja, oceanov in kopnega odgovoren človek. In da so razmere kritične in da bodo te še neprimerno hujše, če se ne bomo odzvali takoj. Najpomembnejše sporočilo poročila pa je, da je pot, po kateri bomo šli, in kako hude bodo zares te posledice, še vedno v naših rokah." –</em> <strong>Lea Udovč</strong>, <span>večkrat nagrajena znanstvena novinarka</span></p> <p><em>"Zagotovo smo se naučili, da rek 'cepivo ni vse, cepljenje je tisto, ki šteje' drži. Druga stvar je, da smo se v tem letu pobližje spoznali z evolucijo virusov, in sicer z nastankom novih različic, ki smo jih zelo hitro zaznali in potem preučili. Pozabili smo na vedenjske znanosti, ki bi na neki način lahko spodbudile višje zanimanje za cepljenje."</em> –  dr. <strong>Zarja Muršič</strong></p> <p><em>"Najbolj vznemirljivo je to, da prvič nabiramo vzorce iz vesolja. Ti bodo prišli v zemeljske laboratorije z vsemi zmogljivostmi, ki jih imamo samo na Zemlji. Stvari se premikajo."</em> – prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong></p></blockquote></p> Thu, 30 Dec 2021 11:00:00 +0000 Znanstveno leto 2021 ... čaka te nekaj lepega! 174834085 RTVSLO – Val 202 113 clean ... čaka te nekaj lepega! Fri, 24 Dec 2021 17:15:00 +0000 Poišči čestitko! Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.<p>Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost</p><p><p>Dr. <strong>Miha Modic</strong> je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Študiral in raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na <a href="https://www.crick.ac.uk/">Inštitutu Francisa Cricka</a> v Londonu. Angažiran je v skupini slovenskega molekularnega biologa dr. <a href="https://val202.rtvslo.si/2017/09/vsec-mi-je-poeticnost-zivljenja/"><strong>Jerneja Uleta</strong>,</a> ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj.</p> <blockquote><p>"V okviru naših raziskav vidimo, kako je premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt."</p></blockquote> <p>Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih: <em>"<span>Znanost raste eksponentno. Napačen je pristop, da samo skušamo slediti znanosti, narediti je treba nekaj, kar bo v prihodnjih desetih letih pomenilo korak naprej."</span></em></p></p> 174831565 RTVSLO – Val 202 1086 clean Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.<p>Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost</p><p><p>Dr. <strong>Miha Modic</strong> je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Študiral in raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na <a href="https://www.crick.ac.uk/">Inštitutu Francisa Cricka</a> v Londonu. Angažiran je v skupini slovenskega molekularnega biologa dr. <a href="https://val202.rtvslo.si/2017/09/vsec-mi-je-poeticnost-zivljenja/"><strong>Jerneja Uleta</strong>,</a> ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj.</p> <blockquote><p>"V okviru naših raziskav vidimo, kako je premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt."</p></blockquote> <p>Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih: <em>"<span>Znanost raste eksponentno. Napačen je pristop, da samo skušamo slediti znanosti, narediti je treba nekaj, kar bo v prihodnjih desetih letih pomenilo korak naprej."</span></em></p></p> Thu, 16 Dec 2021 05:55:00 +0000 Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu To leto mineva 31 let, odkar je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila Hubblov vesoljski teleskop, ki je znanstvenikom omogočil vpogled v najzgodnejše obdobje vesolja. Še več odkritij in dogovorov o zgodovini vesolja in našem mestu v njem pa si zdaj že obetajo od njegovega naslednika, vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Tega naj bi po najnovejših Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto tik pred božičem iz Francoske Gvajane. In ker je pri njegovem razvoju sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač z univerze v Kaliforniji, smo o prelomni vlogi teleskopa govorili z njo, skupaj s profesorjem Tomažem Zwittrom pa smo teleskopu skušali določiti pravo mesto na zemljevidu astronomije. <p>O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač</p><p><p>Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa <strong>Jamesa Webba</strong>, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev.<span lang="SL"> </span>Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.</p> <blockquote><p><i><i><span lang="SL">"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - </span></i></i><strong><span lang="SL">dr. Maruša Bradač</span></strong></p></blockquote> <p>Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "<i><span lang="SL">Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem." </span></i></p> <p><span lang="SL">Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.</span></p> <blockquote><p><em>"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili."</em> - <strong><span lang="SL">profesor Tomaž Zwitter</span></strong></p></blockquote></p> 174829558 RTVSLO – Val 202 1289 clean To leto mineva 31 let, odkar je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila Hubblov vesoljski teleskop, ki je znanstvenikom omogočil vpogled v najzgodnejše obdobje vesolja. Še več odkritij in dogovorov o zgodovini vesolja in našem mestu v njem pa si zdaj že obetajo od njegovega naslednika, vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Tega naj bi po najnovejših Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto tik pred božičem iz Francoske Gvajane. In ker je pri njegovem razvoju sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač z univerze v Kaliforniji, smo o prelomni vlogi teleskopa govorili z njo, skupaj s profesorjem Tomažem Zwittrom pa smo teleskopu skušali določiti pravo mesto na zemljevidu astronomije. <p>O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač</p><p><p>Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa <strong>Jamesa Webba</strong>, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev.<span lang="SL"> </span>Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.</p> <blockquote><p><i><i><span lang="SL">"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - </span></i></i><strong><span lang="SL">dr. Maruša Bradač</span></strong></p></blockquote> <p>Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "<i><span lang="SL">Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem." </span></i></p> <p><span lang="SL">Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.</span></p> <blockquote><p><em>"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili."</em> - <strong><span lang="SL">profesor Tomaž Zwitter</span></strong></p></blockquote></p> Thu, 09 Dec 2021 11:00:00 +0000 Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del. Zvok se pod morsko gladino širi veliko hitreje kot po zraku, pretirani zvočni dražljaji negativno vplivajo na ustaljene komunikacijske poti morskih živali, njihovo prehranjevanje, celo na paritev in selitvene cikle.Na Lošinju biologi v okviru mednarodnega projekta Soundscape izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve in kako lahko preprečimo zvočno onesnaževanje morja? Sogovorniki: znanstveni direktor inštituta Plavi Svijet Grgur Plesnić, biolog Marko Radulović in prostovoljec Viljem Mantunović.<p>Na Lošinju biologi izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve?</p><p><p>Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del. Zvok se pod morsko gladino širi veliko hitreje kot po zraku, pretirani zvočni dražljaji negativno vplivajo na ustaljene komunikacijske poti morskih živali, njihovo prehranjevanje, celo na paritev in selitvene cikle.</p> <p>Na Lošinju biologi v okviru mednarodnega projekta <a href="https://www.blue-world.org/what-we-do/our-projects/soundscape/">Soundscape</a> izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve in kako lahko preprečimo zvočno onesnaževanje morja?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li><strong>Grgur Plesnić</strong>, znanstveni direktor inštituta Plavi Svijet</li> <li><strong>Marko Radulović</strong>, biolog</li> <li><strong>Viljem Mantunović</strong>, prostovoljec</li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-246/">Možgani na dlani: Možgani imajo z glasbo veliko dela</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-42/">B-AIR zvočenja: Nevropsihologija glasbe in gibanja ob glasbi</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> 174827488 RTVSLO – Val 202 1200 clean Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del. Zvok se pod morsko gladino širi veliko hitreje kot po zraku, pretirani zvočni dražljaji negativno vplivajo na ustaljene komunikacijske poti morskih živali, njihovo prehranjevanje, celo na paritev in selitvene cikle.Na Lošinju biologi v okviru mednarodnega projekta Soundscape izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve in kako lahko preprečimo zvočno onesnaževanje morja? Sogovorniki: znanstveni direktor inštituta Plavi Svijet Grgur Plesnić, biolog Marko Radulović in prostovoljec Viljem Mantunović.<p>Na Lošinju biologi izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve?</p><p><p>Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del. Zvok se pod morsko gladino širi veliko hitreje kot po zraku, pretirani zvočni dražljaji negativno vplivajo na ustaljene komunikacijske poti morskih živali, njihovo prehranjevanje, celo na paritev in selitvene cikle.</p> <p>Na Lošinju biologi v okviru mednarodnega projekta <a href="https://www.blue-world.org/what-we-do/our-projects/soundscape/">Soundscape</a> izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve in kako lahko preprečimo zvočno onesnaževanje morja?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li><strong>Grgur Plesnić</strong>, znanstveni direktor inštituta Plavi Svijet</li> <li><strong>Marko Radulović</strong>, biolog</li> <li><strong>Viljem Mantunović</strong>, prostovoljec</li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-246/">Možgani na dlani: Možgani imajo z glasbo veliko dela</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-42/">B-AIR zvočenja: Nevropsihologija glasbe in gibanja ob glasbi</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> Thu, 02 Dec 2021 09:28:00 +0000 Zvoki: Delfine moti podvodni hrup V življenju doživimo različne zvoke, ki nas lahko tudi zelo zaznamujejo. Še posebej to velja za zvoke vojne ali potresa. Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. V Zagrebu smo se pogovarjali o zvočnih posledicah potresa, v Sarajevu pa se spominjali vojnih dni. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije? Sogovorniki: psihiatrinja dr. Arijana Turčin, nevrologinja dr. Sandra Morović, tonski tehnik Radia Slovenija Vojko Frelih, sarajevski glasbenik Enes Zlatar, arhitektka Lejla Odobašić Novo, specialistka medicine dela dr. Metoda Dodič Fikfak.<p>Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?</p><p><p>V življenju doživimo različne zvoke, ki nas lahko tudi zelo zaznamujejo. Še posebej to velja za zvoke vojne ali potresa. Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. V Zagrebu smo se pogovarjali o zvočnih posledicah potresa, v Sarajevu pa se spominjali vojnih dni. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>psihiatrinja dr. <strong>Arijana Turčin</strong></li> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>tonski tehnik Radia Slovenija <strong>Vojko Frelih</strong></li> <li>sarajevski glasbenik <strong>Enes Zlatar</strong></li> <li>arhitektka <strong>Lejla Odobašić Novo</strong></li> <li>specialistka medicine dela dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-246/">Možgani na dlani: Od binarnih tonov do senzorne terapije z zvokom</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-41/">B-AIR zvočenja: Nevropsihologija glasbe in gibanja v glasbi</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> 174825441 RTVSLO – Val 202 1412 clean V življenju doživimo različne zvoke, ki nas lahko tudi zelo zaznamujejo. Še posebej to velja za zvoke vojne ali potresa. Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. V Zagrebu smo se pogovarjali o zvočnih posledicah potresa, v Sarajevu pa se spominjali vojnih dni. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije? Sogovorniki: psihiatrinja dr. Arijana Turčin, nevrologinja dr. Sandra Morović, tonski tehnik Radia Slovenija Vojko Frelih, sarajevski glasbenik Enes Zlatar, arhitektka Lejla Odobašić Novo, specialistka medicine dela dr. Metoda Dodič Fikfak.<p>Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?</p><p><p>V življenju doživimo različne zvoke, ki nas lahko tudi zelo zaznamujejo. Še posebej to velja za zvoke vojne ali potresa. Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. V Zagrebu smo se pogovarjali o zvočnih posledicah potresa, v Sarajevu pa se spominjali vojnih dni. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>psihiatrinja dr. <strong>Arijana Turčin</strong></li> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>tonski tehnik Radia Slovenija <strong>Vojko Frelih</strong></li> <li>sarajevski glasbenik <strong>Enes Zlatar</strong></li> <li>arhitektka <strong>Lejla Odobašić Novo</strong></li> <li>specialistka medicine dela dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-246/">Možgani na dlani: Od binarnih tonov do senzorne terapije z zvokom</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-41/">B-AIR zvočenja: Nevropsihologija glasbe in gibanja v glasbi</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> Thu, 25 Nov 2021 10:36:00 +0000 Zvoki: Travme vojne, potresa in petard Slovenija je veliko gradbišče, samo v Ljubljani se trenutno po nekaterih ocenah gradi več tisoč stanovanj. Gradbena dela spremljajo tudi številni zvoki, predvsem hrup z različnimi frekvencami in močjo. Na enem izmed gradbišč smo preverili, kateri zvoki so najbolj moteči za delavce in kako so zaščiteni. Na kakovost življenja v soseskah vplivajo tako veliki konstrukcijski projekti kot zaključna dela, prenove v stanovanjih in hišah …Kateri je najglasnejši in kateri za zdravje najnevarnejši zvok? Kako je v Sloveniji z zvočno ekologijo in zvočnim monitoringom? Kako zmanjšati zvočna bremena? Sogovorniki: specialistka medicine dela dr. Metoda Dodič Fikfak, doktorska študentka arhitekture Mailys Toussaint, nevrologinja dr. Sandra Morović, delovodja Zoran Stepić;<p>Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?</p><p><p>Slovenija je veliko gradbišče, samo v Ljubljani se trenutno po nekaterih ocenah gradi več tisoč stanovanj. Gradbena dela spremljajo tudi številni zvoki, predvsem hrup z različnimi frekvencami in močjo. Na enem izmed gradbišč smo preverili, kateri zvoki so najbolj moteči za delavce in kako so zaščiteni. Na kakovost življenja v soseskah vplivajo tako veliki konstrukcijski projekti kot zaključna dela, prenove v stanovanjih in hišah …</p> <p>Kateri je najglasnejši in kateri za zdravje najnevarnejši zvok? Kako je v Sloveniji z zvočno ekologijo in zvočnim monitoringom? Kako zmanjšati zvočna bremena?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>specialistka medicine dela dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong></li> <li>doktorska študentka arhitekture <strong>Mailys Toussaint </strong></li> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>delovodja <strong>Zoran Stepić</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-245/">Možgani na dlani in serija v Omrežjih zvoka: Glasba, ples in Parkinsonova bolezen</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-40/">B-AIR zvočenja: prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> 174823453 RTVSLO – Val 202 1512 clean Slovenija je veliko gradbišče, samo v Ljubljani se trenutno po nekaterih ocenah gradi več tisoč stanovanj. Gradbena dela spremljajo tudi številni zvoki, predvsem hrup z različnimi frekvencami in močjo. Na enem izmed gradbišč smo preverili, kateri zvoki so najbolj moteči za delavce in kako so zaščiteni. Na kakovost življenja v soseskah vplivajo tako veliki konstrukcijski projekti kot zaključna dela, prenove v stanovanjih in hišah …Kateri je najglasnejši in kateri za zdravje najnevarnejši zvok? Kako je v Sloveniji z zvočno ekologijo in zvočnim monitoringom? Kako zmanjšati zvočna bremena? Sogovorniki: specialistka medicine dela dr. Metoda Dodič Fikfak, doktorska študentka arhitekture Mailys Toussaint, nevrologinja dr. Sandra Morović, delovodja Zoran Stepić;<p>Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?</p><p><p>Slovenija je veliko gradbišče, samo v Ljubljani se trenutno po nekaterih ocenah gradi več tisoč stanovanj. Gradbena dela spremljajo tudi številni zvoki, predvsem hrup z različnimi frekvencami in močjo. Na enem izmed gradbišč smo preverili, kateri zvoki so najbolj moteči za delavce in kako so zaščiteni. Na kakovost življenja v soseskah vplivajo tako veliki konstrukcijski projekti kot zaključna dela, prenove v stanovanjih in hišah …</p> <p>Kateri je najglasnejši in kateri za zdravje najnevarnejši zvok? Kako je v Sloveniji z zvočno ekologijo in zvočnim monitoringom? Kako zmanjšati zvočna bremena?</p> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>specialistka medicine dela dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong></li> <li>doktorska študentka arhitekture <strong>Mailys Toussaint </strong></li> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>delovodja <strong>Zoran Stepić</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-245/">Možgani na dlani in serija v Omrežjih zvoka: Glasba, ples in Parkinsonova bolezen</a></li> <li><a href="https://ars.rtvslo.si/2021/11/b-air-40/">B-AIR zvočenja: prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571">O projektu B-AIR na Radiu Slovenija in o aktualnih ciklih oddaj o zvoku</a></li> </ul> <p></p></p> Thu, 18 Nov 2021 10:10:00 +0000 Zvoki: Hrup na gradbišču V prvem delu serije o zvokih se sprehajamo po slišnih krajinah mest. Od hrupa do užitka. Od kakofonije do zvočnega balzama. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si kreiramo lastne zvočne podobe. Kaj se dogaja v naših možganih, kako lahko imajo zvoki in glasba terapevtske učinke, kdaj je hrup lahko škodljiv za naše zdravje. Sogovorniki: nevrologinja dr. Sandra Morović, skladatelj in zvočni umetnik Colin Black, psihiatrinja dr. Arijan Turčin in antropologinja dr. Pina Sadar. Serija o zvokih nastaja v okviru mednarodnega projekta B-Air.<p>Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih</p><p><p>V prvem delu serije o zvokih se sprehajamo po slišnih krajinah mest. Od hrupa do užitka. Od kakofonije do zvočnega balzama. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si ustvarjamo svoje lastne zvočne podobe. Kaj se dogaja v naših možganih, kako lahko imajo zvoki in glasba terapevtske učinke, kdaj je hrup lahko škodljiv za naše zdravje.</p> <blockquote><p><em><span>"Oglašanje ptic nas ne moti, drvenje avtomobilov pač. Veliko lažje se navadimo na hrup, ki je </span><span>ritmičen in stalen, šokira pa nas nenaden in nepričakovan hrup."</span></em></p></blockquote> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>skladatelj in zvočni umetnik dr. <strong>Colin Black</strong></li> <li>psihiatrinja dr. <strong>Arijana Turčin</strong></li> <li>antropologinja dr. <strong>Pina Sadar</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/10/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-244/">Možgani na dlani in serija "V omrežjih zvokov"</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571#BAir">Projekt B-Air na Radiu Slovenija</a></li> <li><a href="https://soundcloud.com/sound_matters">Podkast Sound Matters</a></li> </ul> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174821415 RTVSLO – Val 202 1539 clean V prvem delu serije o zvokih se sprehajamo po slišnih krajinah mest. Od hrupa do užitka. Od kakofonije do zvočnega balzama. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si kreiramo lastne zvočne podobe. Kaj se dogaja v naših možganih, kako lahko imajo zvoki in glasba terapevtske učinke, kdaj je hrup lahko škodljiv za naše zdravje. Sogovorniki: nevrologinja dr. Sandra Morović, skladatelj in zvočni umetnik Colin Black, psihiatrinja dr. Arijan Turčin in antropologinja dr. Pina Sadar. Serija o zvokih nastaja v okviru mednarodnega projekta B-Air.<p>Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih</p><p><p>V prvem delu serije o zvokih se sprehajamo po slišnih krajinah mest. Od hrupa do užitka. Od kakofonije do zvočnega balzama. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si ustvarjamo svoje lastne zvočne podobe. Kaj se dogaja v naših možganih, kako lahko imajo zvoki in glasba terapevtske učinke, kdaj je hrup lahko škodljiv za naše zdravje.</p> <blockquote><p><em><span>"Oglašanje ptic nas ne moti, drvenje avtomobilov pač. Veliko lažje se navadimo na hrup, ki je </span><span>ritmičen in stalen, šokira pa nas nenaden in nepričakovan hrup."</span></em></p></blockquote> <h5>Sogovorniki:</h5> <ul> <li>nevrologinja dr. <strong>Sandra Morović</strong></li> <li>skladatelj in zvočni umetnik dr. <strong>Colin Black</strong></li> <li>psihiatrinja dr. <strong>Arijana Turčin</strong></li> <li>antropologinja dr. <strong>Pina Sadar</strong></li> </ul> <h5>Povezave:</h5> <ul> <li><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/10/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-244/">Možgani na dlani in serija "V omrežjih zvokov"</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zvok-in-glasba-kot-dejavnika-sprememb/600571#BAir">Projekt B-Air na Radiu Slovenija</a></li> <li><a href="https://soundcloud.com/sound_matters">Podkast Sound Matters</a></li> </ul> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 11 Nov 2021 10:21:00 +0000 Zvoki: Slišne krajine mest V Frekvenci X tokrat razmišljao o vlogi znanosti pri upravljanju družbenih in okoljskih kriz. V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ko sodelujejo v vladi. V preteklem letu so se posvečali predvsem pandemiji. Strokovna sodelavka Zarja Muršič se je septembra pogovarjala s takratno odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznolikost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan<p>Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti</p><p><p>V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ki sodelujejo v vladi. Vsako ministrstvo ima tako glavno znanstveno svetovalko ali svetovalca. <span>Glavni znanstveni svetovalec celotni vladi je trenutno Sir Patrick Vallance, ki je zadnji slabi dve leti krmaril med znanstvenimi izsledki ob pomoči znanstvene svetovalne skupine za nujne primere (SAGE) in vladnimi ukrepi ter odločitvami. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznovrstnost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? </span></p> <p>Na povabilo <a href="https://twitter.com/ukinslovenia/" target="_blank" rel="noopener">Britanske ambasade v Ljubljani</a> smo se pogovarjali z nekdanjo odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike <a href="https://twitter.com/CGMundell" target="_blank" rel="noopener"><strong>Carole</strong> <strong>Mundell</strong></a>, ki meni, "<em>da smo bili ljudje</em><i> od nekdaj raziskovalci, želimo si premikati meje našega znanja, vedno si zastavljamo vprašanje zakaj."</i></p> <p><span>Profesorica Mundell je vlogo glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu opravljala med letoma 2018 in 2020. Od januarja 2021 do prejšnjega meseca pa je bila posebna odposlanka za znanost britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Njena vloga je bila koordinacija predstavnic in predstavnikov britanske znanosti po vsem svetu.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Velikokrat me vprašajo, kaj dela astrofizičarka v pisarni zunanjega ministrstva. Mislim, da to kaže, kako pomembno je, da so znanstvenice in inovatorke vključene v celoten ekosistem."</span></i></p></blockquote> <p><span>Pri nas ne poznamo tovrstnega mehanizma znanstvenih svetovalcev, kot ga poznajo v Združenem kraljestvu. Na Otoku so to v večini raziskovalke in raziskovalci, ki so le delno zaposleni v vladi kot javni uslužbenke in uslužbenci. Njihova vloga pa nikakor ni lobistična. </span></p> <blockquote><p><i><span>"Mislim, da imajo znanstvene svetovalke izjemno pomembno vlogo prevajanja znanosti. Pogoj je, da znanstvena svetovalka prihaja iz znanosti, da razume znanstveno metodo, da razume, kako izpodbijati predpostavke. Razumeti mora, kako predstavljati in združevati dokaze in podatke. Mi svetujemo našim ministrom, ministricam in svetujemo skupinam, ki pripravljajo ustrezne politike. Pri tem skrbimo, da so v osrčju oblikovanja politik najboljši znanstveni dokazi. Našim ministrom ne govorimo, kaj naj naredijo; oni se odločijo, ampak sprejemati morajo najboljše odločitve, ki temeljijo na dokazih."</span></i></p></blockquote> <p><span>Med pandemijo in naravnimi katastrofami imajo lahko znanstvenice in znanstveniki ključne svetovalne vloge. Poslanci so velikokrat preveč zaposleni, dnevno pa morajo sprejeti veliko različnih političnih odločitev. Dobro odločitev je lažje zagotoviti, če imajo na voljo recimo povzetke znanstvenih podatkov in dokazov, ki dajejo zelo zanesljive informacije. Imajo tudi sistem popravkov, za katere je odgovorna komisija za znanost in tehnologijo.  </span></p> <blockquote><p><i><span>"To je zelo pomembno: izberejo si lahko kogar koli izmed nas in nas vprašajo o našem delu in delu, ki ga opravljamo. To je prav in korektno. Pomeni, da imamo sistem, ki podpira demokracijo. Ves čas se preverja, ali je naš znanstveni in tehnološki sistem varen in zanesljiv, da torej res pripravljamo prave stvari za vlado in predlagamo prave rešitve."</span></i></p></blockquote> <p><span>Če primerjamo stanje v Sloveniji, je po slabih dveh letih komunikacija, ne glede na to, ali prihaja od strokovne skupine ali od vladnih predstavnikov, zmedena. Strokovno skupino predstavlja le peščica ljudi z zelo podobnih znanstvenih področij. </span></p> <blockquote><p><i><span>"Pomembna je interdisciplinarnost. /.../ </span></i><i><span>Ves čas z visoko hitrostjo iščemo odgovore. Za naše ekipe je pomembno, da ne sedimo v eni sobi in domnevamo, kakšna je fizika virusov, če v resnici potrebujemo socialno psihologijo, ki prepoznava, kje med ljudmi se širijo virusi. Če preveč govorimo o virusu na en sam način, to na primer ne bo vodilo v razumevanje virusa kot nečesa družbenega, kot dela življenja, povezanega z načinom življenja ljudi."</span></i></p></blockquote> <p><span>Tudi v Združenem kraljestvu se je med pandemijo pripetilo veliko napak. V tem trenutku je v javnosti veliko trenj glede povsem sproščenega življenja, ko se ljudje vedejo, kot da virusa več ni, čeprav nekateri opozarjajo na povišan pritisk na bolnišnice. Vseeno so znanstveni svetovalci in svetovalke spretno vodili predstavljanje negotovosti razvoja epidemije na Otoku.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Mislim, da je govoriti o negotovosti zelo pomembno. Največja ovira zaupanju je dati ljudem vedeti, da si prepričan. Bolje je, če rečemo, da česa še ne vemo oziroma da to vemo in tega še ne, ampak da bomo to in to naredili, da to izvemo. Potem pojasnimo, zakaj vemo in s kako velikim zaupanjem to vemo, ampak to počnemo, ker je pomembno, da odkrijemo pravi odgovor."</span></i></p></blockquote></p> 174819369 RTVSLO – Val 202 2015 clean V Frekvenci X tokrat razmišljao o vlogi znanosti pri upravljanju družbenih in okoljskih kriz. V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ko sodelujejo v vladi. V preteklem letu so se posvečali predvsem pandemiji. Strokovna sodelavka Zarja Muršič se je septembra pogovarjala s takratno odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznolikost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan<p>Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti</p><p><p>V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ki sodelujejo v vladi. Vsako ministrstvo ima tako glavno znanstveno svetovalko ali svetovalca. <span>Glavni znanstveni svetovalec celotni vladi je trenutno Sir Patrick Vallance, ki je zadnji slabi dve leti krmaril med znanstvenimi izsledki ob pomoči znanstvene svetovalne skupine za nujne primere (SAGE) in vladnimi ukrepi ter odločitvami. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznovrstnost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? </span></p> <p>Na povabilo <a href="https://twitter.com/ukinslovenia/" target="_blank" rel="noopener">Britanske ambasade v Ljubljani</a> smo se pogovarjali z nekdanjo odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike <a href="https://twitter.com/CGMundell" target="_blank" rel="noopener"><strong>Carole</strong> <strong>Mundell</strong></a>, ki meni, "<em>da smo bili ljudje</em><i> od nekdaj raziskovalci, želimo si premikati meje našega znanja, vedno si zastavljamo vprašanje zakaj."</i></p> <p><span>Profesorica Mundell je vlogo glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu opravljala med letoma 2018 in 2020. Od januarja 2021 do prejšnjega meseca pa je bila posebna odposlanka za znanost britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Njena vloga je bila koordinacija predstavnic in predstavnikov britanske znanosti po vsem svetu.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Velikokrat me vprašajo, kaj dela astrofizičarka v pisarni zunanjega ministrstva. Mislim, da to kaže, kako pomembno je, da so znanstvenice in inovatorke vključene v celoten ekosistem."</span></i></p></blockquote> <p><span>Pri nas ne poznamo tovrstnega mehanizma znanstvenih svetovalcev, kot ga poznajo v Združenem kraljestvu. Na Otoku so to v večini raziskovalke in raziskovalci, ki so le delno zaposleni v vladi kot javni uslužbenke in uslužbenci. Njihova vloga pa nikakor ni lobistična. </span></p> <blockquote><p><i><span>"Mislim, da imajo znanstvene svetovalke izjemno pomembno vlogo prevajanja znanosti. Pogoj je, da znanstvena svetovalka prihaja iz znanosti, da razume znanstveno metodo, da razume, kako izpodbijati predpostavke. Razumeti mora, kako predstavljati in združevati dokaze in podatke. Mi svetujemo našim ministrom, ministricam in svetujemo skupinam, ki pripravljajo ustrezne politike. Pri tem skrbimo, da so v osrčju oblikovanja politik najboljši znanstveni dokazi. Našim ministrom ne govorimo, kaj naj naredijo; oni se odločijo, ampak sprejemati morajo najboljše odločitve, ki temeljijo na dokazih."</span></i></p></blockquote> <p><span>Med pandemijo in naravnimi katastrofami imajo lahko znanstvenice in znanstveniki ključne svetovalne vloge. Poslanci so velikokrat preveč zaposleni, dnevno pa morajo sprejeti veliko različnih političnih odločitev. Dobro odločitev je lažje zagotoviti, če imajo na voljo recimo povzetke znanstvenih podatkov in dokazov, ki dajejo zelo zanesljive informacije. Imajo tudi sistem popravkov, za katere je odgovorna komisija za znanost in tehnologijo.  </span></p> <blockquote><p><i><span>"To je zelo pomembno: izberejo si lahko kogar koli izmed nas in nas vprašajo o našem delu in delu, ki ga opravljamo. To je prav in korektno. Pomeni, da imamo sistem, ki podpira demokracijo. Ves čas se preverja, ali je naš znanstveni in tehnološki sistem varen in zanesljiv, da torej res pripravljamo prave stvari za vlado in predlagamo prave rešitve."</span></i></p></blockquote> <p><span>Če primerjamo stanje v Sloveniji, je po slabih dveh letih komunikacija, ne glede na to, ali prihaja od strokovne skupine ali od vladnih predstavnikov, zmedena. Strokovno skupino predstavlja le peščica ljudi z zelo podobnih znanstvenih področij. </span></p> <blockquote><p><i><span>"Pomembna je interdisciplinarnost. /.../ </span></i><i><span>Ves čas z visoko hitrostjo iščemo odgovore. Za naše ekipe je pomembno, da ne sedimo v eni sobi in domnevamo, kakšna je fizika virusov, če v resnici potrebujemo socialno psihologijo, ki prepoznava, kje med ljudmi se širijo virusi. Če preveč govorimo o virusu na en sam način, to na primer ne bo vodilo v razumevanje virusa kot nečesa družbenega, kot dela življenja, povezanega z načinom življenja ljudi."</span></i></p></blockquote> <p><span>Tudi v Združenem kraljestvu se je med pandemijo pripetilo veliko napak. V tem trenutku je v javnosti veliko trenj glede povsem sproščenega življenja, ko se ljudje vedejo, kot da virusa več ni, čeprav nekateri opozarjajo na povišan pritisk na bolnišnice. Vseeno so znanstveni svetovalci in svetovalke spretno vodili predstavljanje negotovosti razvoja epidemije na Otoku.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Mislim, da je govoriti o negotovosti zelo pomembno. Največja ovira zaupanju je dati ljudem vedeti, da si prepričan. Bolje je, če rečemo, da česa še ne vemo oziroma da to vemo in tega še ne, ampak da bomo to in to naredili, da to izvemo. Potem pojasnimo, zakaj vemo in s kako velikim zaupanjem to vemo, ampak to počnemo, ker je pomembno, da odkrijemo pravi odgovor."</span></i></p></blockquote></p> Thu, 04 Nov 2021 11:00:00 +0000 Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo? Pojdi na <a href="https://www.rtvslo.si">rtvslo</a><p>Luka Ločniškar je štiri leta živel na Danskem, študiral je igre in bil zaposlen na Microsoftu. Zdaj se je zaradi družine vrnil domov, kjer si želi ustvariti svoje podjetje in nova delovna mesta </p><p><p><span><strong>Luka Ločniškar</strong> je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo?</span></p></p> 174817216 RTVSLO – Val 202 1379 clean Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo? Pojdi na <a href="https://www.rtvslo.si">rtvslo</a><p>Luka Ločniškar je štiri leta živel na Danskem, študiral je igre in bil zaposlen na Microsoftu. Zdaj se je zaradi družine vrnil domov, kjer si želi ustvariti svoje podjetje in nova delovna mesta </p><p><p><span><strong>Luka Ločniškar</strong> je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo?</span></p></p> Thu, 28 Oct 2021 10:00:00 +0000 V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo. <p>Strupi so pogosto navdih za zdravila</p><p><p>Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.</p></p> 174815602 RTVSLO – Val 202 960 clean Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo. <p>Strupi so pogosto navdih za zdravila</p><p><p>Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.</p></p> Thu, 21 Oct 2021 09:33:03 +0000 Morski bič in kraljestvo strupenih živali Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo? To se v novi Frekvenci X sprašuje tudi Nina Manfreda.<p>Kaj pomenijo zvoki našega telesa?</p><p><p>Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo?</p> <blockquote><p>Z odgovori so nam pomagali <span lang="SL">otorinolaringologinja <strong>Tanja Soklič Košak</strong> <a href="https://www.kclj.si/klinika_za_otorinolaringologijo_in_cervikofacialno_kirurgijo">s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru</a>, </span><span lang="SL"><a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/interna_klinika/ko_za_gastroenterologijo">gastroenterolog</a> <strong>Darko Siuka</strong> in </span><span lang="SL"><strong>Matej Drobnič</strong>, profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti in specialist ortopedske kirurgije na <a href="https://www.ortopedska-klinika.si">Ortopedski kliniki v Ljubljani</a>.</span></p></blockquote></p> 174813602 RTVSLO – Val 202 1408 clean Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo? To se v novi Frekvenci X sprašuje tudi Nina Manfreda.<p>Kaj pomenijo zvoki našega telesa?</p><p><p>Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo?</p> <blockquote><p>Z odgovori so nam pomagali <span lang="SL">otorinolaringologinja <strong>Tanja Soklič Košak</strong> <a href="https://www.kclj.si/klinika_za_otorinolaringologijo_in_cervikofacialno_kirurgijo">s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru</a>, </span><span lang="SL"><a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/interna_klinika/ko_za_gastroenterologijo">gastroenterolog</a> <strong>Darko Siuka</strong> in </span><span lang="SL"><strong>Matej Drobnič</strong>, profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti in specialist ortopedske kirurgije na <a href="https://www.ortopedska-klinika.si">Ortopedski kliniki v Ljubljani</a>.</span></p></blockquote></p> Thu, 14 Oct 2021 10:00:00 +0000 Kaj pomenijo zvoki našega telesa? Prvi teden v oktobru že dolga leta poteka tudi v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. V prvi epizode Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.<p>V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo</p><p><p>Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. <span>Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.</span></p> <blockquote><p>V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. <strong><span><strong>Maja Bresjanac</strong>,</span></strong> dr.<strong> Gregor Skok</strong> in dr. <strong><span><strong>Martin Gazvoda</strong>.</span></strong></p></blockquote> <p>Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.</p> <blockquote><p><em>"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." –</em><strong> dr. Maja Bresjanac</strong></p></blockquote> <p><span>Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." –<strong> </strong></span></i><strong>dr. Gregor Skok</strong></p></blockquote> <p><span>Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.</span></p> <blockquote><p><em>"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." –</em><strong> dr. Martin Gazvoda</strong></p></blockquote></p> 174811580 RTVSLO – Val 202 1472 clean Prvi teden v oktobru že dolga leta poteka tudi v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. V prvi epizode Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.<p>V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo</p><p><p>Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. <span>Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.</span></p> <blockquote><p>V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. <strong><span><strong>Maja Bresjanac</strong>,</span></strong> dr.<strong> Gregor Skok</strong> in dr. <strong><span><strong>Martin Gazvoda</strong>.</span></strong></p></blockquote> <p>Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.</p> <blockquote><p><em>"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." –</em><strong> dr. Maja Bresjanac</strong></p></blockquote> <p><span>Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.</span></p> <blockquote><p><i><span>"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." –<strong> </strong></span></i><strong>dr. Gregor Skok</strong></p></blockquote> <p><span>Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.</span></p> <blockquote><p><em>"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." –</em><strong> dr. Martin Gazvoda</strong></p></blockquote></p> Thu, 07 Oct 2021 10:00:00 +0000 Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.<p>V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava</p><p><p>Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - <strong><a href="https://sci.esa.int/web/bepicolombo">BepiColombo</a></strong>, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani <strong>dr. Dunjo Fabjan</strong>.</p> <blockquote><p><em>Merkur je zelo neugoden planet tudi za pristanek sond, nima magnetnega polja, je zelo pust, temperatura na njem pa se zelo hitro spreminja, razpon je od 70 stopinj Celzija do 400 stopinj Celzija.</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174809941 RTVSLO – Val 202 525 clean Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.<p>V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava</p><p><p>Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - <strong><a href="https://sci.esa.int/web/bepicolombo">BepiColombo</a></strong>, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani <strong>dr. Dunjo Fabjan</strong>.</p> <blockquote><p><em>Merkur je zelo neugoden planet tudi za pristanek sond, nima magnetnega polja, je zelo pust, temperatura na njem pa se zelo hitro spreminja, razpon je od 70 stopinj Celzija do 400 stopinj Celzija.</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 01 Oct 2021 09:10:00 +0000 BepiColombo prvič poletel mimo Merkurja Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor. Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: "Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov," pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete. <p>Teja Rebernik je doktorska študentka na Centru za govor in kognicijo v Groningenu na Nizozemskem. Raziskuje težave pri motoriki govora, specializira se na področju parkinsonove bolezni</p><p><p><span><strong>Teja Rebernik</strong> je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor. Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: <em>"Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov,"</em> pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete.</span></p></p> 174809348 RTVSLO – Val 202 1352 clean Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor. Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: "Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov," pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete. <p>Teja Rebernik je doktorska študentka na Centru za govor in kognicijo v Groningenu na Nizozemskem. Raziskuje težave pri motoriki govora, specializira se na področju parkinsonove bolezni</p><p><p><span><strong>Teja Rebernik</strong> je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor. Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: <em>"Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov,"</em> pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete.</span></p></p> Thu, 30 Sep 2021 10:00:00 +0000 Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš. Letošnja, že 31. bera IG Nobelovcev je ravno tako veličastna kot vse prejšnje, nam pa je uspelo celo dobiti dva nagrajenca.<p>IG nobelove nagrade bi lahko označili za svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj dokazujejo, da je lahko tudi smešna, na trenutke celo absurdna znanost uporabna</p><p><p><span><strong><a href="https://www.improbable.com/2021-ceremony/winners/">IG Nobelove nagrade</a></strong> bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš. Letošnja, že 31. bera IG Nobelovcev je ravno tako veličastna kot vse prejšnje, nam pa je uspelo celo dobiti dva nagrajenca. <strong>Pavlo Blavatskyy</strong> je prejel nagrado za ekonomijo, in sicer za ugotovitev  povezave med politiki s čezmerno težo in korupcijo v državi. <strong>Alessandro Corbetta</strong> in <strong>Federico Toschi</strong> pa sta na področju fizike dobila nagrado za načrtovanje modela, ki predvideva premikanje pešcev na železniški postaji. Oglasila sta se nam tudi dva lanska zmagovalca, <strong>Nienke Vulink</strong> dela kot psihiatrinja na Akademskem medicinskem centru v Amsterdamu na Nizozemskem. Z ekipo raziskovalcev so začeli raziskovati mizofonijo, ekstremen odziv na zvoke, ki jih proizvajajo ljudje. Za to raziskavo je lani dobila IG Nobelovo nagrado za medicino. Za konec pa še poljub - <strong>Christopher Watkins</strong> je bil nagrajen za ugotavljanje povezave med nacionalno dohodkovno neenakostjo in pogostostjo poljubljanja na usta. </span></p></p> 174805815 RTVSLO – Val 202 1245 clean IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš. Letošnja, že 31. bera IG Nobelovcev je ravno tako veličastna kot vse prejšnje, nam pa je uspelo celo dobiti dva nagrajenca.<p>IG nobelove nagrade bi lahko označili za svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj dokazujejo, da je lahko tudi smešna, na trenutke celo absurdna znanost uporabna</p><p><p><span><strong><a href="https://www.improbable.com/2021-ceremony/winners/">IG Nobelove nagrade</a></strong> bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš. Letošnja, že 31. bera IG Nobelovcev je ravno tako veličastna kot vse prejšnje, nam pa je uspelo celo dobiti dva nagrajenca. <strong>Pavlo Blavatskyy</strong> je prejel nagrado za ekonomijo, in sicer za ugotovitev  povezave med politiki s čezmerno težo in korupcijo v državi. <strong>Alessandro Corbetta</strong> in <strong>Federico Toschi</strong> pa sta na področju fizike dobila nagrado za načrtovanje modela, ki predvideva premikanje pešcev na železniški postaji. Oglasila sta se nam tudi dva lanska zmagovalca, <strong>Nienke Vulink</strong> dela kot psihiatrinja na Akademskem medicinskem centru v Amsterdamu na Nizozemskem. Z ekipo raziskovalcev so začeli raziskovati mizofonijo, ekstremen odziv na zvoke, ki jih proizvajajo ljudje. Za to raziskavo je lani dobila IG Nobelovo nagrado za medicino. Za konec pa še poljub - <strong>Christopher Watkins</strong> je bil nagrajen za ugotavljanje povezave med nacionalno dohodkovno neenakostjo in pogostostjo poljubljanja na usta. </span></p></p> Thu, 16 Sep 2021 10:00:00 +0000 Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna Dr. Teja Klančič je več kot deset let preživela v tujini. Najprej je prostovoljila v Gani v Afriki, kjer je tudi odkrila željo po tem, da bi študirala v tujini. Po dveh letih študija farmacije v Sloveniji se je odpravila na dodiplomski študij na Škotsko, med študijem je ob pomoči slovenske štipendije, ki si jo je prihranila, odpotovala na prakso v Houston v Teksas, kjer je opravljala raziskave na sedežu Nase. Tam je delala s podiplomskimi študenti in tako ugotovila, da bo vpisala doktorat, ko bo čas za to. Vmes je magisterij opravila v Münchnu v Nemčiji, kjer je izgubila nekaj raziskovalnega entuziazma, a ga je znova našla na doktorskem študiju v Calgaryju v Kanadi. Takrat se ji je poleg študija pripetilo še veliko zanimivih reči, denimo ta, da je kot velika oboževalka košarke obiskala eno od prvih tekem Luke Dončića pri Dallas Mavericksih v Teksasu, varnostnik pa ju je potem z možem povabil v slačilnico, kjer sta "dala petke" igralcem. Po desetih letih se je Teja Klančič leta 2019 vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je zdaj zaposlena v večjem farmacevtskem podjetju. V pogovoru pove, kako jo je oblikovala dolgoletna izkušnja v tujini, zakaj je svojim dodiplomskim študentom v Calgaryju spekla kremne rezine in zakaj je pomembno, da doktorski študenti obiskujejo mednarodne konference, kjer je sama spoznala Martina J. Blaserja, ki raziskuje področje, iz katerega je doktorirala.<p>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov</p><p><p>Dr. Teja Klančič je več kot deset let preživela v tujini. Najprej je prostovoljila v Gani v Afriki, kjer je tudi odkrila željo po tem, da bi študirala v tujini. Po dveh letih študija farmacije v Sloveniji se je odpravila na dodiplomski študij na Škotsko, med študijem je ob pomoči slovenske štipendije, ki si jo je prihranila, odpotovala na prakso v Houston v Teksas, kjer je opravljala raziskave na sedežu Nase. Tam je delala s podiplomskimi študenti in tako ugotovila, da bo vpisala doktorat, ko bo čas za to. Vmes je magisterij opravila v Münchnu v Nemčiji, kjer je izgubila nekaj raziskovalnega entuziazma, a ga je znova našla na doktorskem študiju v Calgaryju v Kanadi. Takrat se ji je poleg študija pripetilo še veliko zanimivih reči, denimo ta, da je kot velika oboževalka košarke obiskala eno od prvih tekem Luke Dončića pri Dallas Mavericksih v Teksasu, varnostnik pa ju je potem z možem povabil v slačilnico, kjer sta <a href="https://photos.app.goo.gl/c6giMGWCSoeSC9Y87">"dala petke"</a> igralcem.</p> <blockquote><p>Po desetih letih se je Teja Klančič leta 2019 vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je zdaj zaposlena v večjem farmacevtskem podjetju. Kako jo je oblikovala dolgoletna izkušnja v tujini, zakaj je svojim dodiplomskim študentom v Calgaryju spekla kremne rezine in zakaj je pomembno, da doktorski študenti obiskujejo mednarodne konference, kjer je sama spoznala <a href="https://cabm.rutgers.edu/person/martin-j-blaser">Martina J. Blaserja</a>, ki raziskuje področje, iz katerega je doktorirala.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20190726-103808-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516665'> Teja Klančič v laboratoriju<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20210907-112257-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516666'> Severni sij<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9143-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516718'> Dallas Mavericks<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure> </div></p> 174803955 RTVSLO – Val 202 1595 clean Dr. Teja Klančič je več kot deset let preživela v tujini. Najprej je prostovoljila v Gani v Afriki, kjer je tudi odkrila željo po tem, da bi študirala v tujini. Po dveh letih študija farmacije v Sloveniji se je odpravila na dodiplomski študij na Škotsko, med študijem je ob pomoči slovenske štipendije, ki si jo je prihranila, odpotovala na prakso v Houston v Teksas, kjer je opravljala raziskave na sedežu Nase. Tam je delala s podiplomskimi študenti in tako ugotovila, da bo vpisala doktorat, ko bo čas za to. Vmes je magisterij opravila v Münchnu v Nemčiji, kjer je izgubila nekaj raziskovalnega entuziazma, a ga je znova našla na doktorskem študiju v Calgaryju v Kanadi. Takrat se ji je poleg študija pripetilo še veliko zanimivih reči, denimo ta, da je kot velika oboževalka košarke obiskala eno od prvih tekem Luke Dončića pri Dallas Mavericksih v Teksasu, varnostnik pa ju je potem z možem povabil v slačilnico, kjer sta "dala petke" igralcem. Po desetih letih se je Teja Klančič leta 2019 vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je zdaj zaposlena v večjem farmacevtskem podjetju. V pogovoru pove, kako jo je oblikovala dolgoletna izkušnja v tujini, zakaj je svojim dodiplomskim študentom v Calgaryju spekla kremne rezine in zakaj je pomembno, da doktorski študenti obiskujejo mednarodne konference, kjer je sama spoznala Martina J. Blaserja, ki raziskuje področje, iz katerega je doktorirala.<p>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov</p><p><p>Dr. Teja Klančič je več kot deset let preživela v tujini. Najprej je prostovoljila v Gani v Afriki, kjer je tudi odkrila željo po tem, da bi študirala v tujini. Po dveh letih študija farmacije v Sloveniji se je odpravila na dodiplomski študij na Škotsko, med študijem je ob pomoči slovenske štipendije, ki si jo je prihranila, odpotovala na prakso v Houston v Teksas, kjer je opravljala raziskave na sedežu Nase. Tam je delala s podiplomskimi študenti in tako ugotovila, da bo vpisala doktorat, ko bo čas za to. Vmes je magisterij opravila v Münchnu v Nemčiji, kjer je izgubila nekaj raziskovalnega entuziazma, a ga je znova našla na doktorskem študiju v Calgaryju v Kanadi. Takrat se ji je poleg študija pripetilo še veliko zanimivih reči, denimo ta, da je kot velika oboževalka košarke obiskala eno od prvih tekem Luke Dončića pri Dallas Mavericksih v Teksasu, varnostnik pa ju je potem z možem povabil v slačilnico, kjer sta <a href="https://photos.app.goo.gl/c6giMGWCSoeSC9Y87">"dala petke"</a> igralcem.</p> <blockquote><p>Po desetih letih se je Teja Klančič leta 2019 vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je zdaj zaposlena v večjem farmacevtskem podjetju. Kako jo je oblikovala dolgoletna izkušnja v tujini, zakaj je svojim dodiplomskim študentom v Calgaryju spekla kremne rezine in zakaj je pomembno, da doktorski študenti obiskujejo mednarodne konference, kjer je sama spoznala <a href="https://cabm.rutgers.edu/person/martin-j-blaser">Martina J. Blaserja</a>, ki raziskuje področje, iz katerega je doktorirala.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20190726-103808-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516665'> Teja Klančič v laboratoriju<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20210907-112257-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516666'> Severni sij<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9143-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-516718'> Dallas Mavericks<span>Foto: Teja Klančič</span></figcaption></figure> </div></p> Thu, 09 Sep 2021 10:00:00 +0000 Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi, ki ga gostimo, je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem. Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose: "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."<p>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem</p><p><p><span>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi, ki ga gostimo, je <strong>Nejc Geržinič</strong>, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem. Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose:<em> "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."</em></span></p> <blockquote><p><span>“S pojavom pametnih telefonov se je razvil koncept mobilnost kot storitev, kjer je glavna ideja, da se združi vse ponudnike deljenih storitev na eni platformi. Z eno naročnino - tako kot za telefon - imamo denimo na voljo pet izposoj koles na mesec, deset izposoj električnih skuterjev, pet izposoj električnega avtomobila ... vse to za neko določeno ceno. Tu se lahko vključi tudi javni prevoz, ki je viden kot neko okostje sistema, tako bi imeli neko neomejeno vozovnico za javni prevoz. In pa taksi prevoze. To je precej dobra alternativa lastništvu [avtomobila].”</span></p></blockquote></p> 174801423 RTVSLO – Val 202 1529 clean V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi, ki ga gostimo, je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem. Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose: "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."<p>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem</p><p><p><span>V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi, ki ga gostimo, je <strong>Nejc Geržinič</strong>, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem. Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose:<em> "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."</em></span></p> <blockquote><p><span>“S pojavom pametnih telefonov se je razvil koncept mobilnost kot storitev, kjer je glavna ideja, da se združi vse ponudnike deljenih storitev na eni platformi. Z eno naročnino - tako kot za telefon - imamo denimo na voljo pet izposoj koles na mesec, deset izposoj električnih skuterjev, pet izposoj električnega avtomobila ... vse to za neko določeno ceno. Tu se lahko vključi tudi javni prevoz, ki je viden kot neko okostje sistema, tako bi imeli neko neomejeno vozovnico za javni prevoz. In pa taksi prevoze. To je precej dobra alternativa lastništvu [avtomobila].”</span></p></blockquote></p> Thu, 02 Sep 2021 10:00:00 +0000 V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan. 174809635 RTVSLO – Val 202 525 clean Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan. Wed, 01 Sep 2021 09:10:00 +0000 Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja Lahko bi jih poimenovali hitri in drzni, saj v Zemljino atmosfero prihitijo s približno 60 km/s, lahko bi jih - z nekaj domišljije - celo označili za peščeni vihar, saj jih je večina velika kot peščeno zrno, a mi jim pravimo kar meteorski dež ali roj Perzeidov. Ko delci meteoroida ali zrna prahu iz vesolja vstopijo v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija. Takrat že nastane meteor ali utrinek, ki zažari na nebu. Če pa je kamen dovolj velik in ne izgori v ozračju, ampak pade na Zemljo, ga imenujemo meteorit. Torej - utrinki so meteorji, navidezni izvor teh delcev pa je v ozvezdju Perzeja, kar da meteorjem tudi ime. In da bi jih v noči na 13. avgust, ko dosežejo vrhunec, ugledali kar največ, si za opazovanje Perzeidov vzemimo čas po polnoči. Fotografija: Matic Smrekar<p>Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija</p><p><p><span>Lahko bi jih poimenovali hitri in drzni, saj v Zemljino atmosfero prihitijo s približno 60 km/s, lahko bi jih, z nekaj domišljije, celo označili za peščeni vihar, saj jih je večina velika kot peščeno zrno, a mi jim pravimo kar meteorski dež ali roj Perzeidov.</span></p> <p><span> Letos je bilo opazovanje še posebej veličastno, saj je bilo osvetljenih le 13 odstotkov Lune, ta pa je zašla po 22.00, kar je idealno, saj se takrat ravno stemni nebo, pove mladi raziskovalec <strong>Rok Vogrinčič</strong> z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. O astrofotografiji je govoril astronom <strong>Matic Smrekar</strong>, vodja društva <a href="https://zlahkoto.si/">zlahkoto.si</a>.</span></p></p> 174797431 RTVSLO – Val 202 665 clean Lahko bi jih poimenovali hitri in drzni, saj v Zemljino atmosfero prihitijo s približno 60 km/s, lahko bi jih - z nekaj domišljije - celo označili za peščeni vihar, saj jih je večina velika kot peščeno zrno, a mi jim pravimo kar meteorski dež ali roj Perzeidov. Ko delci meteoroida ali zrna prahu iz vesolja vstopijo v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija. Takrat že nastane meteor ali utrinek, ki zažari na nebu. Če pa je kamen dovolj velik in ne izgori v ozračju, ampak pade na Zemljo, ga imenujemo meteorit. Torej - utrinki so meteorji, navidezni izvor teh delcev pa je v ozvezdju Perzeja, kar da meteorjem tudi ime. In da bi jih v noči na 13. avgust, ko dosežejo vrhunec, ugledali kar največ, si za opazovanje Perzeidov vzemimo čas po polnoči. Fotografija: Matic Smrekar<p>Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija</p><p><p><span>Lahko bi jih poimenovali hitri in drzni, saj v Zemljino atmosfero prihitijo s približno 60 km/s, lahko bi jih, z nekaj domišljije, celo označili za peščeni vihar, saj jih je večina velika kot peščeno zrno, a mi jim pravimo kar meteorski dež ali roj Perzeidov.</span></p> <p><span> Letos je bilo opazovanje še posebej veličastno, saj je bilo osvetljenih le 13 odstotkov Lune, ta pa je zašla po 22.00, kar je idealno, saj se takrat ravno stemni nebo, pove mladi raziskovalec <strong>Rok Vogrinčič</strong> z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. O astrofotografiji je govoril astronom <strong>Matic Smrekar</strong>, vodja društva <a href="https://zlahkoto.si/">zlahkoto.si</a>.</span></p></p> Thu, 12 Aug 2021 10:00:00 +0000 Letošnji Perzeidi bodo zaradi manjše Lunine osvetlitve poslastica Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.<p>Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje</p><p><p>Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.</p></p> 174786122 RTVSLO – Val 202 1905 clean Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.<p>Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje</p><p><p>Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 09:00:00 +0000 Koronavirus pred poletjem Frekvenca X raziskuje drzno misel: osnovna človeška anatomija in naši vedenjski vzorci so kar nekako obstali pred nekaj deset tisoč leti. Vse to pa daje vtis, da smo ljudje iz procesov naravne selekcije izstopili. Ali sploh drži ter zakaj drži oziroma ne drži, nam bosta pomagala razumeti še dva predstavnika človeške vrste: dr. Petra Golja, profesorica anatomije in evolucije človeka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in dr. Mark Thomas, profesor evolucijske genetike na University College v Londonu. <p>Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material</p><p><p>Raziskujemo drzno misel: osnovna človeška anatomija in naši vedenjski vzorci so kar nekako obstali pred nekaj deset tisoč leti. Vse to pa daje vtis, da smo ljudje iz procesov naravne selekcije izstopili. <em>"Evolucija in naravna selekcija sta v svojem bistvu genetika plus čas. In vse metode za njuno opazovanje se torej vrtijo okrog opazovanja genetskih različic – naj gre za koristne ali škodljive – ki se pojavljajo pogosteje, kot bi se, če bi bile zgolj naključne,"</em> razloži <b>dr. Mark Thomas</b>, profesor evolucijske genetike na University College v Londonu.</p> <blockquote><p><em>"Osnovni učinek naravne selekcije je to, da poveča pogostost določenih genetskih različic skozi čas; in sicer z večjo hitrostjo, kot bi to pričakovali, če bi bilo na delu golo naključje. In to je v osnovi tudi način, kako naravno selekcijo merimo."</em></p></blockquote> <p>Kako to, da se v našem DNA sploh pojavijo spremembe? Razlog zanje so mutacije. Genetski zapis človeške vrste obsega 3,2 milijardi baznih parov. Na generacijo se pojavi približno 30 mutacij, a ta številka je zanemarljiva. V daljšem časovnem obdobju se zgodijo spremembe v človeških spolnih celicah, nikakor pa ne v telesnih celicah. Mutacije so v resnici gonilo variabilnosti in sprememb, kar je edina stalnica. Tisto, kar nam je v zadnjih letih dala molekularna genetika je, dejstvo, da za dramatične spremembe ne potrebujemo nekega novega seta genov. Da se lahko zgodi sprememba, torej potrebujemo le manjšo spremembo v zaporedju človeških črk. Torej – Ali smo ljudje zaradi svojih tehnologije in kulture dejansko izstopili iz procesov naravne selekcije? <strong>D</strong><b>r. Petra Golja</b>, profesorica anatomije in evolucije človeka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se s tem nikakor ne strinja.</p> <blockquote><p><em>"Procesi, ki so poganjali evolucijo nekoč, so povsem isti kot tisti, ki poganjajo evolucijo danes. Nikakor ni nobenega razloga, zakaj bi ljudje izstopili iz tega procesa. Pomenilo bi, da smo zaustavili proces mutiranja našega dednega materiala. Do tega ni prišlo in do tega ne bo prišlo."</em></p> <p><em>"Zamisel o tem, da se je evolucija za nas ustavila, je prisotna že 20 ali 30 let. Celo nekateri moji kolegi na mojem oddelku so to trditev zagovarjali. Zdi se mi, da so to utemeljevali s tem, da danes velika večina otrok preživi do odraslosti, medtem ko je v preteklosti odraslost doživel le manjši delež vseh otrok. Smrtnost otrok je bila v preteklosti izjemno visoka. Njihov argument je torej bil, da spremembe, ki omogočajo preživetje otrok do odraslosti, in so bile vedno glavno gonilo naravne selekcije, danes nimajo več posebne teže. Vendar ta argument pozablja, da je oblik naravne selekcije še veliko veliko več." – </em>dr. Mark Thomas</p></blockquote> <p>Eden izmed primerov naravne selekcije je laktozna toleranca. V zadnjih osem ali deset tisoč letih so ljudje v zelo različnih skupnostih po vsem svetu razvili sposobnost presnavljanja mlečnega sladkorja, tudi v odraslosti. Pred deset tisoč leti tega ni zmogel noben odrasel človek. In tega ne zmore niti noben drug sesalec. Pri ljudeh pa danes tretjina odraslih zmore presnavljati mlečni sladkor. Znanstveniki ocenjujejo, da je vsako generacijo v odraslost preživelo pet odstotkov več ljudi s sposobnostjo presnove laktoze kot tistih brez nje. V čem pa se danes resnično razlikujemo od naših prednikov?</p> <blockquote><p><em>"Tisto, kar nas danes razlikuje od naših prednikov, je zunanji izgled. Nekoč je bila povprečna višina mladih odraslih moških 168 cm. Če pogledamo današnjo telesno višino, je okoli 180 cm. To je ogromna sprememba, ki se je zgodila v obdobju enega stoletja. V našem genetskem kodu se pravzaprav ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na ta zunanji izgled." </em>– dr. Petra Golja</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174784251 RTVSLO – Val 202 1593 clean Frekvenca X raziskuje drzno misel: osnovna človeška anatomija in naši vedenjski vzorci so kar nekako obstali pred nekaj deset tisoč leti. Vse to pa daje vtis, da smo ljudje iz procesov naravne selekcije izstopili. Ali sploh drži ter zakaj drži oziroma ne drži, nam bosta pomagala razumeti še dva predstavnika človeške vrste: dr. Petra Golja, profesorica anatomije in evolucije človeka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in dr. Mark Thomas, profesor evolucijske genetike na University College v Londonu. <p>Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material</p><p><p>Raziskujemo drzno misel: osnovna človeška anatomija in naši vedenjski vzorci so kar nekako obstali pred nekaj deset tisoč leti. Vse to pa daje vtis, da smo ljudje iz procesov naravne selekcije izstopili. <em>"Evolucija in naravna selekcija sta v svojem bistvu genetika plus čas. In vse metode za njuno opazovanje se torej vrtijo okrog opazovanja genetskih različic – naj gre za koristne ali škodljive – ki se pojavljajo pogosteje, kot bi se, če bi bile zgolj naključne,"</em> razloži <b>dr. Mark Thomas</b>, profesor evolucijske genetike na University College v Londonu.</p> <blockquote><p><em>"Osnovni učinek naravne selekcije je to, da poveča pogostost določenih genetskih različic skozi čas; in sicer z večjo hitrostjo, kot bi to pričakovali, če bi bilo na delu golo naključje. In to je v osnovi tudi način, kako naravno selekcijo merimo."</em></p></blockquote> <p>Kako to, da se v našem DNA sploh pojavijo spremembe? Razlog zanje so mutacije. Genetski zapis človeške vrste obsega 3,2 milijardi baznih parov. Na generacijo se pojavi približno 30 mutacij, a ta številka je zanemarljiva. V daljšem časovnem obdobju se zgodijo spremembe v človeških spolnih celicah, nikakor pa ne v telesnih celicah. Mutacije so v resnici gonilo variabilnosti in sprememb, kar je edina stalnica. Tisto, kar nam je v zadnjih letih dala molekularna genetika je, dejstvo, da za dramatične spremembe ne potrebujemo nekega novega seta genov. Da se lahko zgodi sprememba, torej potrebujemo le manjšo spremembo v zaporedju človeških črk. Torej – Ali smo ljudje zaradi svojih tehnologije in kulture dejansko izstopili iz procesov naravne selekcije? <strong>D</strong><b>r. Petra Golja</b>, profesorica anatomije in evolucije človeka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se s tem nikakor ne strinja.</p> <blockquote><p><em>"Procesi, ki so poganjali evolucijo nekoč, so povsem isti kot tisti, ki poganjajo evolucijo danes. Nikakor ni nobenega razloga, zakaj bi ljudje izstopili iz tega procesa. Pomenilo bi, da smo zaustavili proces mutiranja našega dednega materiala. Do tega ni prišlo in do tega ne bo prišlo."</em></p> <p><em>"Zamisel o tem, da se je evolucija za nas ustavila, je prisotna že 20 ali 30 let. Celo nekateri moji kolegi na mojem oddelku so to trditev zagovarjali. Zdi se mi, da so to utemeljevali s tem, da danes velika večina otrok preživi do odraslosti, medtem ko je v preteklosti odraslost doživel le manjši delež vseh otrok. Smrtnost otrok je bila v preteklosti izjemno visoka. Njihov argument je torej bil, da spremembe, ki omogočajo preživetje otrok do odraslosti, in so bile vedno glavno gonilo naravne selekcije, danes nimajo več posebne teže. Vendar ta argument pozablja, da je oblik naravne selekcije še veliko veliko več." – </em>dr. Mark Thomas</p></blockquote> <p>Eden izmed primerov naravne selekcije je laktozna toleranca. V zadnjih osem ali deset tisoč letih so ljudje v zelo različnih skupnostih po vsem svetu razvili sposobnost presnavljanja mlečnega sladkorja, tudi v odraslosti. Pred deset tisoč leti tega ni zmogel noben odrasel človek. In tega ne zmore niti noben drug sesalec. Pri ljudeh pa danes tretjina odraslih zmore presnavljati mlečni sladkor. Znanstveniki ocenjujejo, da je vsako generacijo v odraslost preživelo pet odstotkov več ljudi s sposobnostjo presnove laktoze kot tistih brez nje. V čem pa se danes resnično razlikujemo od naših prednikov?</p> <blockquote><p><em>"Tisto, kar nas danes razlikuje od naših prednikov, je zunanji izgled. Nekoč je bila povprečna višina mladih odraslih moških 168 cm. Če pogledamo današnjo telesno višino, je okoli 180 cm. To je ogromna sprememba, ki se je zgodila v obdobju enega stoletja. V našem genetskem kodu se pravzaprav ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na ta zunanji izgled." </em>– dr. Petra Golja</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 17 Jun 2021 10:00:00 +0000 Ali smo ljudje izstopili iz procesov naravne selekcije? Frekvenca X tokrat razmišlja o športu - o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, o katerem povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen? O dopingu in preprečevanju le tega se pogovarjamo z dr. Lovrom Žiberno, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za kontrolo dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti v primeru dopinga na nek način protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družebenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki? Avtor: Jan Grilc, gost: dr. Lovro Žiberna, Inštitut za farmakologijo na Medicinski fakulteti UL<p>Ali je upravičeno, da ob omembni dopinga najprej pomislimo na kolesarstvo?</p><p><p>Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?</p> <p>O dopingu in njegovem preprečevanju se pogovarjamo z <a href="https://twitter.com/lovroz" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Lovrom Žiberno</strong></a>, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za nadzor dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti glede dopinga pravzaprav protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družbenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki?</p> <blockquote><p><em><span>"Športnik odgovarja za vsako prisotnost dopinških snovi, ni potrebno, da športniku dokažemo naklep, krivdo ali pa zavestno uporabo teh snovi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Vsi <a href="https://www.sloado.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">dopinški testi</a> morajo biti validirani, kar pomeni, da mora biti izvedeno precejšnje število ponovitev, da ne pride do lažno ponovljivih rezultatov. V testirno skupino so vključeni vrhunski športniki. Njihovi treningi potekajo strogo načrtovano. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Vsak dan morajo sporočiti svojo lokacijo: kje spijo, kje trenirajo, kdaj potujejo, kdaj bodo tekmovali. Za vsak dan morajo navesti tudi eno uro, ko se morajo ob sporočeni uri gibati na določeni lokaciji. Če želimo športnika testirati in ni na lokaciji, ki jo je navedel, je to prvi opomin. Po treh opominih v pol leta sledi disciplinski postopek."</span></em></p></blockquote> <p><span>Prepovedane snovi in postopke na seznam uvrsti strokovni konzorcij 12 strokovnjakov <a href="https://www.wada-ama.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Svetovne antidopinške organizacije</a>, ki se sestanejo in pregledajo, ali so se pojavile kakšne snovi, ki vsebujejo vsaj dva od treh kriterijev. Prvi kriterij je, da snov dokazano vpliva na izboljšanje telesnih zmogljivosti. Drugi kriterij je, da uporaba snovi predstavlja dejansko ali potencialno grožnjo za zdravje športnika, da ima toksikološke učinke. Tretji kriterij pa je, da so bila z uporabo teh snovi kršena olimpijska načela. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174782288 RTVSLO – Val 202 2252 clean Frekvenca X tokrat razmišlja o športu - o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, o katerem povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen? O dopingu in preprečevanju le tega se pogovarjamo z dr. Lovrom Žiberno, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za kontrolo dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti v primeru dopinga na nek način protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družebenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki? Avtor: Jan Grilc, gost: dr. Lovro Žiberna, Inštitut za farmakologijo na Medicinski fakulteti UL<p>Ali je upravičeno, da ob omembni dopinga najprej pomislimo na kolesarstvo?</p><p><p>Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?</p> <p>O dopingu in njegovem preprečevanju se pogovarjamo z <a href="https://twitter.com/lovroz" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Lovrom Žiberno</strong></a>, farmakologom, nekdanjim kolesarjem in uradnikom za nadzor dopinga na kolesarskih dirkah. Zakaj je sloves kolesarstva kot športa z največ dopinga sporen, kako testiramo in odkrivamo doping, je vloga znanosti glede dopinga pravzaprav protislovna? Razmišljamo tudi o tem, zakaj je doping v športu družbeno nesprejemljiv, na drugih področjih družbenega življanja pa (še) ne. Katera glasbena dela so nastala pod vplivom dopinga, kako vsakodnevno uporabljajo doping v Silicijevi dolini in na kateri točki v karieri doping najpogosteje uporabljajo akademiki?</p> <blockquote><p><em><span>"Športnik odgovarja za vsako prisotnost dopinških snovi, ni potrebno, da športniku dokažemo naklep, krivdo ali pa zavestno uporabo teh snovi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Vsi <a href="https://www.sloado.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">dopinški testi</a> morajo biti validirani, kar pomeni, da mora biti izvedeno precejšnje število ponovitev, da ne pride do lažno ponovljivih rezultatov. V testirno skupino so vključeni vrhunski športniki. Njihovi treningi potekajo strogo načrtovano. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Vsak dan morajo sporočiti svojo lokacijo: kje spijo, kje trenirajo, kdaj potujejo, kdaj bodo tekmovali. Za vsak dan morajo navesti tudi eno uro, ko se morajo ob sporočeni uri gibati na določeni lokaciji. Če želimo športnika testirati in ni na lokaciji, ki jo je navedel, je to prvi opomin. Po treh opominih v pol leta sledi disciplinski postopek."</span></em></p></blockquote> <p><span>Prepovedane snovi in postopke na seznam uvrsti strokovni konzorcij 12 strokovnjakov <a href="https://www.wada-ama.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Svetovne antidopinške organizacije</a>, ki se sestanejo in pregledajo, ali so se pojavile kakšne snovi, ki vsebujejo vsaj dva od treh kriterijev. Prvi kriterij je, da snov dokazano vpliva na izboljšanje telesnih zmogljivosti. Drugi kriterij je, da uporaba snovi predstavlja dejansko ali potencialno grožnjo za zdravje športnika, da ima toksikološke učinke. Tretji kriterij pa je, da so bila z uporabo teh snovi kršena olimpijska načela. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 10 Jun 2021 10:00:00 +0000 Doping v športu in poslu Epidemija koronavirusne bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Kaj pravzaprav želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike? Gosta: dr. Alenka Kraigher in dr. Janez Žibert.<p>Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p><p><p>Epidemija koronavirusne <wbr />bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Na ramenih znanstvenih dosežkov so nam na voljo visoko učinkovita cepiva, ki poleg zaščite pred simptomatsko boleznijo, zmanjšujejo tudi prenos virusa v populaciji. Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Alenka Kraigher</strong>, epidemiologinja, dolgoletna vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ</li> <li>Prof. dr. <strong>Janez Žibert</strong>, matematik, avtor epidemiološkega modela</li> </ul></p> 174780438 RTVSLO – Val 202 1557 clean Epidemija koronavirusne bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Kaj pravzaprav želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike? Gosta: dr. Alenka Kraigher in dr. Janez Žibert.<p>Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p><p><p>Epidemija koronavirusne <wbr />bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Na ramenih znanstvenih dosežkov so nam na voljo visoko učinkovita cepiva, ki poleg zaščite pred simptomatsko boleznijo, zmanjšujejo tudi prenos virusa v populaciji. Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Alenka Kraigher</strong>, epidemiologinja, dolgoletna vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ</li> <li>Prof. dr. <strong>Janez Žibert</strong>, matematik, avtor epidemiološkega modela</li> </ul></p> Thu, 03 Jun 2021 08:00:00 +0000 Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA. Pred kratkim je prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, v utemeljitvi so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja. S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb. <p>Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa</p><p><p><a href="https://physics.berkeley.edu/people/faculty/uros-seljak" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Dr.</strong> <strong>Uroš Seljak</strong></a> je pred kratkim prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, ki jo podeljuje ameriška univerza Yale. V intervjuju pojasni, kako se je vroče vesolje 379 tisoč let po nastanku dovolj ohladilo, da je postalo prozorno. Takratno svetlobo tudi zdaj, to je skoraj 14 milijard let pozneje, opazimo kot mikrovalovno sevanje ozadja. V utemeljitvi nagrade Gruberjeve fundacije so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj tega sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja.</p> <blockquote><p>Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA.</p></blockquote> <figure><figcaption><p>Dr. Uroš Seljak je leta 2019 prejel tudi nagrado za znanstveno fotografijo vesolja.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Science_Competition_2019/Winners#Non-photographic_media),">Uroš Seljak</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p><span>S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb.  </span></p></blockquote></p> 174778741 RTVSLO – Val 202 1228 clean Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA. Pred kratkim je prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, v utemeljitvi so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja. S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb. <p>Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa</p><p><p><a href="https://physics.berkeley.edu/people/faculty/uros-seljak" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Dr.</strong> <strong>Uroš Seljak</strong></a> je pred kratkim prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, ki jo podeljuje ameriška univerza Yale. V intervjuju pojasni, kako se je vroče vesolje 379 tisoč let po nastanku dovolj ohladilo, da je postalo prozorno. Takratno svetlobo tudi zdaj, to je skoraj 14 milijard let pozneje, opazimo kot mikrovalovno sevanje ozadja. V utemeljitvi nagrade Gruberjeve fundacije so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj tega sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja.</p> <blockquote><p>Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA.</p></blockquote> <figure><figcaption><p>Dr. Uroš Seljak je leta 2019 prejel tudi nagrado za znanstveno fotografijo vesolja.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Science_Competition_2019/Winners#Non-photographic_media),">Uroš Seljak</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p><span>S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb.  </span></p></blockquote></p> Thu, 27 May 2021 06:45:00 +0000 Dr. Uroš Seljak: Kako izluščiti starost in sestavo vesolja Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij? Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V Frekvenci X pogledamo, v katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija. Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica? Gosti: dr. Matej Huš, dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Leif Asp (Univerza Chalmers, Švedska)<p>Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij</p><p><p>Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij?</p> <blockquote><p>"Razvoj baterijskih sistemov gre v smeri uporabe elementov, ki so na voljo v zemeljski skorji in ki nam omogočajo multifunkcionalnost - se pravi, da lahko materiali opravljajo več funkcij, ne le prenos naboja. Magnezij je enakomerno prisoten v zemeljski skorji - včasih se pošalim, da ga je že samo v donatu dovolj, da bi poganjal celo Evropo." - dr. <strong>Robert Dominko</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> <p>Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija?</p> <blockquote><p>"Strukturne baterije so dovolj trdne, da bi lahko postale del karoserije ali ohišja avtomobila. Take baterije niso več le slepi potnik, ampak aktivni element avtomobila. Tako njihova teža ni več težava." - dr. <strong>Matej Huš</strong></p></blockquote> <p>Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica?</p> <blockquote><p>"Predstavljajte si, da bi bi ogrodje telefona izdelali iz strukturne baterije. Tak telefon bi bil debel le toliko kot kreditna kartica. Pridobili bi torej tudi pri prostornini, ne le pri teži. Verjamem, da bi jih v prenosnih računalnikih in pametnih telefonih uporabili že v nekaj letih, če bi imeli industrijo, ki bi jih proizvajala." - dr. <strong>Leif Asp</strong>, Univerza Chalmers</p></blockquote> </p> 174776999 RTVSLO – Val 202 1669 clean Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij? Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V Frekvenci X pogledamo, v katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija. Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica? Gosti: dr. Matej Huš, dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Leif Asp (Univerza Chalmers, Švedska)<p>Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij</p><p><p>Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij?</p> <blockquote><p>"Razvoj baterijskih sistemov gre v smeri uporabe elementov, ki so na voljo v zemeljski skorji in ki nam omogočajo multifunkcionalnost - se pravi, da lahko materiali opravljajo več funkcij, ne le prenos naboja. Magnezij je enakomerno prisoten v zemeljski skorji - včasih se pošalim, da ga je že samo v donatu dovolj, da bi poganjal celo Evropo." - dr. <strong>Robert Dominko</strong>, Kemijski inštitut</p></blockquote> <p>Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija?</p> <blockquote><p>"Strukturne baterije so dovolj trdne, da bi lahko postale del karoserije ali ohišja avtomobila. Take baterije niso več le slepi potnik, ampak aktivni element avtomobila. Tako njihova teža ni več težava." - dr. <strong>Matej Huš</strong></p></blockquote> <p>Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica?</p> <blockquote><p>"Predstavljajte si, da bi bi ogrodje telefona izdelali iz strukturne baterije. Tak telefon bi bil debel le toliko kot kreditna kartica. Pridobili bi torej tudi pri prostornini, ne le pri teži. Verjamem, da bi jih v prenosnih računalnikih in pametnih telefonih uporabili že v nekaj letih, če bi imeli industrijo, ki bi jih proizvajala." - dr. <strong>Leif Asp</strong>, Univerza Chalmers</p></blockquote> </p> Thu, 20 May 2021 10:00:00 +0000 Baterija postane ogrodje naprave V sklepnem delu triptiha serije Frekvence X smo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili takšne, ki jih lahko vedno znova ponovno uporabimo. Ali pa samo preverili kakšne so trenutne razmere in pogledali na okoljski kompas. Gosti oddaje: Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI, Andrej Gnezda, Umanotera, Jure Berk, inovator in podjetnik, Alenka Mauko Pranić, vodja oddelka za materiale na ZAG, dr. Boris Azinović, Zavod za gradbeništvo Slovenije in prof. dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor. <p>Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov</p><p><p>V sklepnem delu nove serije Frekvence X bomo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili take, ki jih lahko vedno znova uporabimo. Ali pa bomo samo preverili, kakšne so zdajšnje razmere, in pogledali na okoljski kompas.</p> <blockquote><p><span><em>"Krožno gospodarstvo presega okvire debat o gospodinjskih odpadkih in sežigalnicah. Malo znano dejstvo je, da imamo v Sloveniji veliko podjetij, ki izdelujejo primarne materiale, kot so jeklo, aluminij, steklo, različni gradbeni materiali in papir. Ta industrija ima ta hip zelo velik okoljski odtis prek porabe surovin, energentov in emisij."</em> – <strong>Andrej Gnezda</strong>, <a href="https://www.umanotera.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Umanotera</a></span></p></blockquote> <h5><strong>Ostali gosti oddaje:</strong></h5> <p><span><strong>Tomaž Rodič</strong>, <a href="http://www.space.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Center odličnosti Vesolje-SI</a>,</span></p> <p><span><strong>Jure Berk</strong>, inovator in podjetnik,</span></p> <p><strong>Boris Azinović</strong>, <a href="http://www.zag.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavod za gradbeništvo Slovenije</a>,</p> <p><span><strong>Alenka Mauko Pranić</strong>, vodja oddelka za materiale na <a href="http://www.zag.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZAG</a> in </span></p> <p><span>prof. dr. <strong>Igor Drstvenšek</strong>, <a href="https://www.um.si/univerza/imenik-zaposlenih/Strani/imenik.aspx?idzap=15250" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Fakulteta za strojništvo Maribor</a>.</span></p></p> 174775282 RTVSLO – Val 202 902 clean V sklepnem delu triptiha serije Frekvence X smo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili takšne, ki jih lahko vedno znova ponovno uporabimo. Ali pa samo preverili kakšne so trenutne razmere in pogledali na okoljski kompas. Gosti oddaje: Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI, Andrej Gnezda, Umanotera, Jure Berk, inovator in podjetnik, Alenka Mauko Pranić, vodja oddelka za materiale na ZAG, dr. Boris Azinović, Zavod za gradbeništvo Slovenije in prof. dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor. <p>Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov</p><p><p>V sklepnem delu nove serije Frekvence X bomo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili take, ki jih lahko vedno znova uporabimo. Ali pa bomo samo preverili, kakšne so zdajšnje razmere, in pogledali na okoljski kompas.</p> <blockquote><p><span><em>"Krožno gospodarstvo presega okvire debat o gospodinjskih odpadkih in sežigalnicah. Malo znano dejstvo je, da imamo v Sloveniji veliko podjetij, ki izdelujejo primarne materiale, kot so jeklo, aluminij, steklo, različni gradbeni materiali in papir. Ta industrija ima ta hip zelo velik okoljski odtis prek porabe surovin, energentov in emisij."</em> – <strong>Andrej Gnezda</strong>, <a href="https://www.umanotera.org/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Umanotera</a></span></p></blockquote> <h5><strong>Ostali gosti oddaje:</strong></h5> <p><span><strong>Tomaž Rodič</strong>, <a href="http://www.space.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Center odličnosti Vesolje-SI</a>,</span></p> <p><span><strong>Jure Berk</strong>, inovator in podjetnik,</span></p> <p><strong>Boris Azinović</strong>, <a href="http://www.zag.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavod za gradbeništvo Slovenije</a>,</p> <p><span><strong>Alenka Mauko Pranić</strong>, vodja oddelka za materiale na <a href="http://www.zag.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZAG</a> in </span></p> <p><span>prof. dr. <strong>Igor Drstvenšek</strong>, <a href="https://www.um.si/univerza/imenik-zaposlenih/Strani/imenik.aspx?idzap=15250" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Fakulteta za strojništvo Maribor</a>.</span></p></p> Thu, 13 May 2021 10:00:00 +0000 Materialni krožijo (III) V prvem smo postavili temelje grajenega sveta, v drugem delu nove serije Frekvence X pa se posvetimo materialom, ki potujejo. Z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in na koncu naš planet obkrožimo s hitrostjo 27 tisoč kilometrov na uro.<p>V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro</p><p><p>Materiali nas ne obdajajo le na vsakem koraku, ob njihovi pomoči lahko korake tudi spreminjamo. <span>Preoblikovanje, rezanje in odrezavanje so klasične proizvodne tehnologije, ki jih vsi poznamo. V zadnjih 35 letih pa so neverjeten vzpon doživele dodajalne tehnologije, še bolj natančno tista, ki ji danes radi rečemo kar 3D-tisk.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pojavljajo se nove tehnologije, kjer bomo funkcionalne dele iz prašnatih materialov sestavili v funkcionalne celote šele v vesolju. Odprtih je veliko možnosti, ki jih za zdaj nismo izkoristili niti na Zemlji." –</span></em><span> prof. dr. Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI</span></p></blockquote> <h4>Gosti oddaje:</h4> <ul> <li><span>prof. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor, </span></li> <li>Jure Berk, Berk Composites,</li> <li>prof. dr. Igor Mekjavič, Institut Jožef Stefan (IJS) in</li> <li><span>Tomaž Rodič, direktor centra odličnosti Vesolje-SI.</span></li> </ul></p> 174773579 RTVSLO – Val 202 917 clean V prvem smo postavili temelje grajenega sveta, v drugem delu nove serije Frekvence X pa se posvetimo materialom, ki potujejo. Z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in na koncu naš planet obkrožimo s hitrostjo 27 tisoč kilometrov na uro.<p>V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro</p><p><p>Materiali nas ne obdajajo le na vsakem koraku, ob njihovi pomoči lahko korake tudi spreminjamo. <span>Preoblikovanje, rezanje in odrezavanje so klasične proizvodne tehnologije, ki jih vsi poznamo. V zadnjih 35 letih pa so neverjeten vzpon doživele dodajalne tehnologije, še bolj natančno tista, ki ji danes radi rečemo kar 3D-tisk.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pojavljajo se nove tehnologije, kjer bomo funkcionalne dele iz prašnatih materialov sestavili v funkcionalne celote šele v vesolju. Odprtih je veliko možnosti, ki jih za zdaj nismo izkoristili niti na Zemlji." –</span></em><span> prof. dr. Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI</span></p></blockquote> <h4>Gosti oddaje:</h4> <ul> <li><span>prof. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor, </span></li> <li>Jure Berk, Berk Composites,</li> <li>prof. dr. Igor Mekjavič, Institut Jožef Stefan (IJS) in</li> <li><span>Tomaž Rodič, direktor centra odličnosti Vesolje-SI.</span></li> </ul></p> Thu, 06 May 2021 10:00:00 +0000 Materiali potujejo (II) Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije? Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.<p>Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p><p><p>Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12"><strong>Dr. Denis Kutnjak</strong></a>, Nacionalni inštitut za biologijo</li> <li><strong><a href="https://www.nlzoh.si/">Mag. Katarina Prosenc Trilar</a>, </strong>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li><a href="https://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-maribor"><strong>Zoran Simonović</strong>,</a> Nacionalni inštitut za javno zdravje</li> </ul></p> 174772020 RTVSLO – Val 202 1756 clean Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije? Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.<p>Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p><p><p>Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12"><strong>Dr. Denis Kutnjak</strong></a>, Nacionalni inštitut za biologijo</li> <li><strong><a href="https://www.nlzoh.si/">Mag. Katarina Prosenc Trilar</a>, </strong>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li><a href="https://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-maribor"><strong>Zoran Simonović</strong>,</a> Nacionalni inštitut za javno zdravje</li> </ul></p> Thu, 29 Apr 2021 12:53:00 +0000 Virus danes, virus jutri Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij. <p>Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij</p><p><p>Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.</p> <blockquote><p><em>"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov."</em> – <strong>dr. Aljoša Šajna</strong>, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije</p></blockquote> <p>Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/dongdaemun-design-plaza-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/dongdaemun-design-plaza-modern-architecture-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/low-angle-greyscale-concrete-bridge-sunlight-daytime-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174770425 RTVSLO – Val 202 1086 clean Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij. <p>Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij</p><p><p>Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.</p> <blockquote><p><em>"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov."</em> – <strong>dr. Aljoša Šajna</strong>, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije</p></blockquote> <p>Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/dongdaemun-design-plaza-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/dongdaemun-design-plaza-modern-architecture-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/low-angle-greyscale-concrete-bridge-sunlight-daytime-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Thu, 22 Apr 2021 10:00:00 +0000 Materiali gradijo (I) Frekvenca X dobiva debelo kožo, podaljšan nos, mogočno zobovje in dober spomin, ki seže od 10.000 do 20 milijonov let v preteklost. Tokrat izkopavamo fosilne ostanke izumrlih slonov in njihovih sorodnikov, ki jih skrivajo slovenska tla. Skozi pregled vseh do danes odkritih ostalin izumrlih slonov in njihovih sorodnikov vas bo popeljal Matija Križnar, geolog in paleontolog, višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. <p>Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh</p><p><p>Trobčarji, znanstveno proboscidi, so red sesalcev, prepoznavnih po trobcu, dolgem mišičastem organu iz zraslih nosu in zgornje ustnice, močno podaljšanih sekalcih, ter po tem, da je večina njihovih vrst v evolucijski zgodovini dosegla precejšnjo velikost. Od geološke dobe miocena naprej je šlo za zelo uspešno in razvejano skupino s številnimi rodovi in vrstami. Od teh danes živijo le še tri – afriški gozdni in afriški savanski ter azijski slon.</p> <p>Njihova zgodba je zgodba neprestanega prilagajanja, evolucijskih vzponov in padcev; vse do konca zadnje velike poledenitve, ko so izumrli številni predstavniki tega nekdaj mogočnega reda sesalcev. Za njimi so po skoraj vsem svetu ostali številni fosilni ostanki, ki pričajo o njihovih neverjetnih adaptacijskih rešitvah ter o okoljih, katerih ključni sestavni del so bili.</p> <blockquote><p><em>"Najstarejši ostanki v Sloveniji so starejši od 20 milijonov let, to je bila odkrita spodnja čeljustnica prodinoterija. Spodnjo čeljust je imel podaljšano z okli, ki so šrtleli navzdol. Druge vrste slonov so imele okle obrnjene navzgor."</em> – <strong>mag. Matija Križnar</strong>, geolog in paleontolog ter višji kustos v <a href="https://www.pms-lj.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Prirodoslovnem muzeju Slovenije</a></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494138'> Shema evolucijskega razvoja trobčarjev, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494134'> Mastodonov zob, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494137'> Izkopavanje fosilnih ostankov anankusa leta 1969, Škale pri Velenju.<span>Foto: Arhiv Muzeja Velenje</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494135'> Del okostja anankusa med izkopavanjem leta 1969, Škale pri Velenju. <span>Foto: Arhiv Muzeja Velenje</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/7-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494132'> Mamutov zob, kopija, Prirodoslovni muzej Slovenije. <span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494133'> Okostje mamuta, izkopanega v Nevljah pri Kamniku, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174768703 RTVSLO – Val 202 1153 clean Frekvenca X dobiva debelo kožo, podaljšan nos, mogočno zobovje in dober spomin, ki seže od 10.000 do 20 milijonov let v preteklost. Tokrat izkopavamo fosilne ostanke izumrlih slonov in njihovih sorodnikov, ki jih skrivajo slovenska tla. Skozi pregled vseh do danes odkritih ostalin izumrlih slonov in njihovih sorodnikov vas bo popeljal Matija Križnar, geolog in paleontolog, višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. <p>Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh</p><p><p>Trobčarji, znanstveno proboscidi, so red sesalcev, prepoznavnih po trobcu, dolgem mišičastem organu iz zraslih nosu in zgornje ustnice, močno podaljšanih sekalcih, ter po tem, da je večina njihovih vrst v evolucijski zgodovini dosegla precejšnjo velikost. Od geološke dobe miocena naprej je šlo za zelo uspešno in razvejano skupino s številnimi rodovi in vrstami. Od teh danes živijo le še tri – afriški gozdni in afriški savanski ter azijski slon.</p> <p>Njihova zgodba je zgodba neprestanega prilagajanja, evolucijskih vzponov in padcev; vse do konca zadnje velike poledenitve, ko so izumrli številni predstavniki tega nekdaj mogočnega reda sesalcev. Za njimi so po skoraj vsem svetu ostali številni fosilni ostanki, ki pričajo o njihovih neverjetnih adaptacijskih rešitvah ter o okoljih, katerih ključni sestavni del so bili.</p> <blockquote><p><em>"Najstarejši ostanki v Sloveniji so starejši od 20 milijonov let, to je bila odkrita spodnja čeljustnica prodinoterija. Spodnjo čeljust je imel podaljšano z okli, ki so šrtleli navzdol. Druge vrste slonov so imele okle obrnjene navzgor."</em> – <strong>mag. Matija Križnar</strong>, geolog in paleontolog ter višji kustos v <a href="https://www.pms-lj.si/si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Prirodoslovnem muzeju Slovenije</a></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494138'> Shema evolucijskega razvoja trobčarjev, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494134'> Mastodonov zob, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494137'> Izkopavanje fosilnih ostankov anankusa leta 1969, Škale pri Velenju.<span>Foto: Arhiv Muzeja Velenje</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494135'> Del okostja anankusa med izkopavanjem leta 1969, Škale pri Velenju. <span>Foto: Arhiv Muzeja Velenje</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/7-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494132'> Mamutov zob, kopija, Prirodoslovni muzej Slovenije. <span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494133'> Okostje mamuta, izkopanega v Nevljah pri Kamniku, Prirodoslovni muzej Slovenije.<span>Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 15 Apr 2021 10:00:00 +0000 Slovenski izumrli sloni Uroš Andrlon, mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju javno objavil, je sprožil zanimanje javnosti za to, sicer ne novo vrsto operacije. Že dejstvo, da kraniotomija obsega odstranitev kosa lobanje in okoliških plasti, ki kot pokrovka ločeno počakajo na konec posega, je za laike zanimivo, a to je šele začetek. Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor mu uničimo tudi sposobnost načrtovanja, a tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Imeti v rokah to "povečano orehovo jedrce v teksturi sira tofu," je vsakič znova fascinantno za še tako izkušenega nevrokirurga kot je doc.dr. Janez Ravnik, predstojnik Oddelka ne nevrokirurgijo UKC MB. Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je tudi nevrologinja Ninna Kozorog. Na popotovanje s skalpelom po občutljivem procesorju človeškega telesa vas popeljemo v tokratni Frekvenci X.<p>Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.</p><p><p><span>Kraniotomija je operacija možganov v pacientovem budnem stanju, pri kateri kirurg odstrani del lobanje. </span><b>Uroš Andrlon</b><span> je mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju tudi javno objavil in za to operacijo, ki jo na UKC Maribor izvajajo že deset let, sprožil zanimanje javnosti. </span>Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor bi mu lahko uničili tudi sposobnost načrtovanja. Tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Za operacijo v budnem stanju pa ni primeren kdor koli. Pomembni sta dve stvari, opozori nevrokirurg <strong>doc. dr. Janez Ravnik</strong>, predstojnik <a href="https://www.ukc-mb.si/oddelki-službe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-nevrokirurgijo">Oddelka za nevrokirurgijo UKC MB</a>.</p> <blockquote><p><em><span>"Pacient mora biti sposoben sodelovanja med operacijo, da ni pretirano anksiozen ali depresiven. To presodimo mi in klinični psiholog. Tumor mora biti lokacijsko tak, da imamo občutek, da bomo z operacijo v budnem stanju pridobili varnost. Tipično so to tumorji, ki so blizu centrov za govor, kajti govora ne moremo spremljati na drug način, kot da je pacient buden."</span></em></p></blockquote> <p><span>Na začetku so bili pacienti budni večji del operacije, praksa pa je pokazala, da je zanje najbolje, če so budni v drugi fazi operacije. <em>"</em></span><span><em>Najpomembnejša stvar pri operaciji v budnem stanju je, da nam pacient stoodstotno zaupa in sledi navodilom,"</em> pojasni <strong>Ninna Kozorog</strong>, nevrologinja ter inženirka računalništva in informatike.  </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Če testiramo govor, poskušamo ne samo naštevati abecede in številk, ampak se pogovorimo o temah, ki so pacientu ljube in jih obvlada. Verjamem, da je v tem času treba vzdrževati tudi pacientovo pozornost in če dve uri govoriš samo abecedo, ti pade pozornost. Včasih bi nam to lahko zabrisalo klinično sliko."</span></em></p></blockquote> <p>Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je prav nevrologinja Ninna Kozorog.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492919'> S pomočjo nevronavigacije prikazana natančna lokacija tumorja anonimnega bolnika<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492921'> Pacient pred operacijo zaužije snov, ki se skoncentrira v malignih celicah. Ko kirurg na mikroskopu prižge modro luč, se maligne celice prikažejo v fluorescentno roza barvi, tako jih je bistveno lažje opaziti in varno ter kar se da obsežno odstraniti.<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492922'> Pripomočki za operacijo možganskih tumorjev pri bolnikih v budnem stanju<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492928'> Odstranjevanje možganskega tumorja<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-2blur.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492948'> Zbujanje bolnika med operacijo<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/prava.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492953'> Šivi po operaciji<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492955'> Primer monitoriranja spodnjih možganskih živcev pri tumorju ponotocerebelarnega kota, vključno z obraznim živcem, ki je najpomembnejši pri zapiranju oči, asimetriji obraza, tvorbi grimas / nasmeha<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/untitled-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492958'> MR slika bolnika, ki je imel maligen primarni možganski tumor, ki se je nahajal povsem blizu področja za razumevanje govora. Tega bolnika so operirali v budnem stanju in je okreval brez nevroloških posledic. Trenutno slikovna diagnostika z magnetno resonanco omogoča izredno natančnost pri prikazu tumorja, ki presega pol milimetra.<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure> </div></p> 174766986 RTVSLO – Val 202 2060 clean Uroš Andrlon, mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju javno objavil, je sprožil zanimanje javnosti za to, sicer ne novo vrsto operacije. Že dejstvo, da kraniotomija obsega odstranitev kosa lobanje in okoliških plasti, ki kot pokrovka ločeno počakajo na konec posega, je za laike zanimivo, a to je šele začetek. Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor mu uničimo tudi sposobnost načrtovanja, a tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Imeti v rokah to "povečano orehovo jedrce v teksturi sira tofu," je vsakič znova fascinantno za še tako izkušenega nevrokirurga kot je doc.dr. Janez Ravnik, predstojnik Oddelka ne nevrokirurgijo UKC MB. Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je tudi nevrologinja Ninna Kozorog. Na popotovanje s skalpelom po občutljivem procesorju človeškega telesa vas popeljemo v tokratni Frekvenci X.<p>Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.</p><p><p><span>Kraniotomija je operacija možganov v pacientovem budnem stanju, pri kateri kirurg odstrani del lobanje. </span><b>Uroš Andrlon</b><span> je mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju tudi javno objavil in za to operacijo, ki jo na UKC Maribor izvajajo že deset let, sprožil zanimanje javnosti. </span>Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor bi mu lahko uničili tudi sposobnost načrtovanja. Tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Za operacijo v budnem stanju pa ni primeren kdor koli. Pomembni sta dve stvari, opozori nevrokirurg <strong>doc. dr. Janez Ravnik</strong>, predstojnik <a href="https://www.ukc-mb.si/oddelki-službe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-nevrokirurgijo">Oddelka za nevrokirurgijo UKC MB</a>.</p> <blockquote><p><em><span>"Pacient mora biti sposoben sodelovanja med operacijo, da ni pretirano anksiozen ali depresiven. To presodimo mi in klinični psiholog. Tumor mora biti lokacijsko tak, da imamo občutek, da bomo z operacijo v budnem stanju pridobili varnost. Tipično so to tumorji, ki so blizu centrov za govor, kajti govora ne moremo spremljati na drug način, kot da je pacient buden."</span></em></p></blockquote> <p><span>Na začetku so bili pacienti budni večji del operacije, praksa pa je pokazala, da je zanje najbolje, če so budni v drugi fazi operacije. <em>"</em></span><span><em>Najpomembnejša stvar pri operaciji v budnem stanju je, da nam pacient stoodstotno zaupa in sledi navodilom,"</em> pojasni <strong>Ninna Kozorog</strong>, nevrologinja ter inženirka računalništva in informatike.  </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Če testiramo govor, poskušamo ne samo naštevati abecede in številk, ampak se pogovorimo o temah, ki so pacientu ljube in jih obvlada. Verjamem, da je v tem času treba vzdrževati tudi pacientovo pozornost in če dve uri govoriš samo abecedo, ti pade pozornost. Včasih bi nam to lahko zabrisalo klinično sliko."</span></em></p></blockquote> <p>Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je prav nevrologinja Ninna Kozorog.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492919'> S pomočjo nevronavigacije prikazana natančna lokacija tumorja anonimnega bolnika<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492921'> Pacient pred operacijo zaužije snov, ki se skoncentrira v malignih celicah. Ko kirurg na mikroskopu prižge modro luč, se maligne celice prikažejo v fluorescentno roza barvi, tako jih je bistveno lažje opaziti in varno ter kar se da obsežno odstraniti.<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492922'> Pripomočki za operacijo možganskih tumorjev pri bolnikih v budnem stanju<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492928'> Odstranjevanje možganskega tumorja<span>Foto: Uroš Andrlon</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-2blur.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492948'> Zbujanje bolnika med operacijo<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/prava.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492953'> Šivi po operaciji<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/slika-7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492955'> Primer monitoriranja spodnjih možganskih živcev pri tumorju ponotocerebelarnega kota, vključno z obraznim živcem, ki je najpomembnejši pri zapiranju oči, asimetriji obraza, tvorbi grimas / nasmeha<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/untitled-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492958'> MR slika bolnika, ki je imel maligen primarni možganski tumor, ki se je nahajal povsem blizu področja za razumevanje govora. Tega bolnika so operirali v budnem stanju in je okreval brez nevroloških posledic. Trenutno slikovna diagnostika z magnetno resonanco omogoča izredno natančnost pri prikazu tumorja, ki presega pol milimetra.<span>Foto: Oddelek za nevrokirurgijo UKC Maribor</span></figcaption></figure> </div></p> Thu, 08 Apr 2021 10:00:00 +0000 Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza Zdi se, da podatki do naših elektronskih naprav priletijo predvsem po zraku. A brezžične povezave so le zadnji, zelo kratek del njihove poti. Podatki se med državami in celinami skoraj v celoti pretakajo po kablih. Hrbtenica celotnega svetovnega interneta so majhni, kot vrtna cev za zalivanje široki kabli, ki ležijo na dnu svetovnih oceanov. Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo. A kako ranljiva je ta infrastruktura, ki je omogočila globalizacijo modernih gospodarstev ter med pandemijo dobila še večji pomen? Kako občutljiva je na fizične in prisluškovalne grožnje, lahko kakšen del sveta ostane tudi brez dostopa do interneta? Kako sploh položiti nekaj tisoč kilometrov dolg kabel? V Frekvenci X sledimo potem podatkov po morskem dnu. Gosti: dr. Matej Huš (Kemijski inštitut), dr. Boštjan Batagelj (Fakulteta za elektrotehniko UL), Simon Webster (ISCPC)<p>Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo</p><p><p>Zdi se, da podatki do naših elektronskih naprav priletijo predvsem po zraku. A brezžične povezave so le zadnji, zelo kratek del njihove poti. Podatki se med državami in celinami skoraj v celoti pretakajo po kablih. Hrbtenica celotnega svetovnega interneta so majhni, kot vrtna cev za zalivanje vrta široki kabli, ki ležijo na dnu svetovnih oceanov. Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.</p> <p>A kako ranljiva je ta infrastruktura, ki je omogočila globalizacijo modernih gospodarstev? Kako občutljiva je na fizične in prisluškovalne grožnje, lahko kakšen dogodek ogrozi delovanje celotnega sistema? Kako sploh položiti nekaj tisoč kilometrov dolg kabel? V Frekvenci X sledimo potem podatkov po morskem dnu.</p> <blockquote><p>"Danes imamo več kot milijon kilometrov podmorskih kablov. To je tehnologija, ki je omogočila globalizacijo interneta, drugače bi bil internet skupek lokalnih omrežij. Po kablih se pretaka 99% vsega globalnega podatkovnega prometa."</p></blockquote> <p>Gosti: dr. <strong>Matej Huš</strong> (Kemijski inštitut), dr. <strong>Boštjan Batagelj</strong> (<a href="http://antena.fe.uni-lj.si/ekipa/?page=batagelj.html">Fakulteta za elektrotehniko</a> UL), <strong>Simon Webster</strong> (<a href="https://www.iscpc.org/">ISCPC</a>).</p></p> 174765258 RTVSLO – Val 202 1826 clean Zdi se, da podatki do naših elektronskih naprav priletijo predvsem po zraku. A brezžične povezave so le zadnji, zelo kratek del njihove poti. Podatki se med državami in celinami skoraj v celoti pretakajo po kablih. Hrbtenica celotnega svetovnega interneta so majhni, kot vrtna cev za zalivanje široki kabli, ki ležijo na dnu svetovnih oceanov. Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo. A kako ranljiva je ta infrastruktura, ki je omogočila globalizacijo modernih gospodarstev ter med pandemijo dobila še večji pomen? Kako občutljiva je na fizične in prisluškovalne grožnje, lahko kakšen del sveta ostane tudi brez dostopa do interneta? Kako sploh položiti nekaj tisoč kilometrov dolg kabel? V Frekvenci X sledimo potem podatkov po morskem dnu. Gosti: dr. Matej Huš (Kemijski inštitut), dr. Boštjan Batagelj (Fakulteta za elektrotehniko UL), Simon Webster (ISCPC)<p>Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo</p><p><p>Zdi se, da podatki do naših elektronskih naprav priletijo predvsem po zraku. A brezžične povezave so le zadnji, zelo kratek del njihove poti. Podatki se med državami in celinami skoraj v celoti pretakajo po kablih. Hrbtenica celotnega svetovnega interneta so majhni, kot vrtna cev za zalivanje vrta široki kabli, ki ležijo na dnu svetovnih oceanov. Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.</p> <p>A kako ranljiva je ta infrastruktura, ki je omogočila globalizacijo modernih gospodarstev? Kako občutljiva je na fizične in prisluškovalne grožnje, lahko kakšen dogodek ogrozi delovanje celotnega sistema? Kako sploh položiti nekaj tisoč kilometrov dolg kabel? V Frekvenci X sledimo potem podatkov po morskem dnu.</p> <blockquote><p>"Danes imamo več kot milijon kilometrov podmorskih kablov. To je tehnologija, ki je omogočila globalizacijo interneta, drugače bi bil internet skupek lokalnih omrežij. Po kablih se pretaka 99% vsega globalnega podatkovnega prometa."</p></blockquote> <p>Gosti: dr. <strong>Matej Huš</strong> (Kemijski inštitut), dr. <strong>Boštjan Batagelj</strong> (<a href="http://antena.fe.uni-lj.si/ekipa/?page=batagelj.html">Fakulteta za elektrotehniko</a> UL), <strong>Simon Webster</strong> (<a href="https://www.iscpc.org/">ISCPC</a>).</p></p> Thu, 01 Apr 2021 10:00:00 +0000 Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? V Trbovljah smo obiskali dr. Mašo Jazbec in njeno robotsko varovanko Evo, v studiu se nam je pridružil nevroznanstvenik Jurij Dreo.<p>Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p><p><p>Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p> <p>Nevroznanstvenik <strong>Jurij Dreo</strong> pravi, da je človek v digitalnem svetu še manj otok kot v fizičnem, ko govorimo o odnosih: <em>"<span>V digitalnem svetu se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj. Če v fizičnem svetu neka razdalja še lahko pomeni otočno izolacijo, v digitalnem svetu to ne velja. V digitalnem svetu nihče ni otok."</span></em></p> <blockquote><p>"Če bomo imeli umetno inteligenco, ki se bo obnašala kot človek, jo bomo tudi sprejeli kot druge ljudi."</p></blockquote> <p>Robotičarka <strong>Maša Jazbec</strong> je z ekipo v Zasavju razvila Evo, prvo robotsko občanko Trbovelj. Navkljub profesionalnem ukvarjanju z virtualnim svetom in umetno inteligenco, izjemno pogreša osebne stike: <em>"Pomemben je pogled v oči, pa čuti, vonj in zvok, ko se nekam odpravimo, kar je ključno za empatijo. Tega smo oropani, predvsem izgubljajo mladi."</em></p> <blockquote><p>"Življenje je v pandemiji postalo zelo hibridno. Na pol smo avatarji. Če nisi v virtualnem svetu, te praktično ni."</p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je bilo geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> 174763504 RTVSLO – Val 202 2331 clean Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? V Trbovljah smo obiskali dr. Mašo Jazbec in njeno robotsko varovanko Evo, v studiu se nam je pridružil nevroznanstvenik Jurij Dreo.<p>Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p><p><p>Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p> <p>Nevroznanstvenik <strong>Jurij Dreo</strong> pravi, da je človek v digitalnem svetu še manj otok kot v fizičnem, ko govorimo o odnosih: <em>"<span>V digitalnem svetu se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj. Če v fizičnem svetu neka razdalja še lahko pomeni otočno izolacijo, v digitalnem svetu to ne velja. V digitalnem svetu nihče ni otok."</span></em></p> <blockquote><p>"Če bomo imeli umetno inteligenco, ki se bo obnašala kot človek, jo bomo tudi sprejeli kot druge ljudi."</p></blockquote> <p>Robotičarka <strong>Maša Jazbec</strong> je z ekipo v Zasavju razvila Evo, prvo robotsko občanko Trbovelj. Navkljub profesionalnem ukvarjanju z virtualnim svetom in umetno inteligenco, izjemno pogreša osebne stike: <em>"Pomemben je pogled v oči, pa čuti, vonj in zvok, ko se nekam odpravimo, kar je ključno za empatijo. Tega smo oropani, predvsem izgubljajo mladi."</em></p> <blockquote><p>"Življenje je v pandemiji postalo zelo hibridno. Na pol smo avatarji. Če nisi v virtualnem svetu, te praktično ni."</p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je bilo geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> Thu, 25 Mar 2021 00:30:00 +0000 Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne in ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Na Ljubelju smo se srečali z zdravnikom, alpinistom in gorskim reševalcem dr. Jurijem Gorjancem, v studiu se nam je pridružil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.<p>Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?</p><p><p>Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?</p> <p>Dr. <strong>Jurij Gorjanc </strong>je zdravnik, alpinist in gorski reševalec: <em>"Največkrat se zgodi, da smo v helikopterski posadki razporejeni po dva spredaj in trije zadaj. Dva plus tri je pet. So pa bile situacije, ko je bilo dva plus tri sedem. Takrat si ljudje tako zelo zaupajo. Tudi v najbolj mejnih in meglenih razmerah nam uspe rešiti ponesrečenca, ko se zdi to nemogoče. Nasprotno pa so tudi situacije, ko je dva plus tri tri, to je takrat, ko ni zaupanja. Nujno je sprejeti svojo vlogo in v enaki meri privoščiti drugim." </em></p> <blockquote><p><span>"Zaupati drug drugemu, zaupati sebi in pustiti drugim, da ti zaupajo."</span></p></blockquote> <p>Nevrolog prof. <strong>Zvezdan Pirtošek </strong>izpostavlja<span> ravnovesje starejšega in novejšega dela možganov, amigdale in prefrontalnega korteksa. <em>"Včasih je čas za paniko in prav je, da se amigdala aktivira, včasih pa je dobro uporabiti tudi prefronalni korteks. Tudi zaradi njega bomo premagali virus."</em></span></p> <blockquote><p><span>"Dostikrat rečemo, da se ne smemo bati stresa, ampak stres mora biti kratkotrajen, če traja dlje časa, to ni dobro."</span></p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> 174761587 RTVSLO – Val 202 2016 clean Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne in ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Na Ljubelju smo se srečali z zdravnikom, alpinistom in gorskim reševalcem dr. Jurijem Gorjancem, v studiu se nam je pridružil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.<p>Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?</p><p><p>Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?</p> <p>Dr. <strong>Jurij Gorjanc </strong>je zdravnik, alpinist in gorski reševalec: <em>"Največkrat se zgodi, da smo v helikopterski posadki razporejeni po dva spredaj in trije zadaj. Dva plus tri je pet. So pa bile situacije, ko je bilo dva plus tri sedem. Takrat si ljudje tako zelo zaupajo. Tudi v najbolj mejnih in meglenih razmerah nam uspe rešiti ponesrečenca, ko se zdi to nemogoče. Nasprotno pa so tudi situacije, ko je dva plus tri tri, to je takrat, ko ni zaupanja. Nujno je sprejeti svojo vlogo in v enaki meri privoščiti drugim." </em></p> <blockquote><p><span>"Zaupati drug drugemu, zaupati sebi in pustiti drugim, da ti zaupajo."</span></p></blockquote> <p>Nevrolog prof. <strong>Zvezdan Pirtošek </strong>izpostavlja<span> ravnovesje starejšega in novejšega dela možganov, amigdale in prefrontalnega korteksa. <em>"Včasih je čas za paniko in prav je, da se amigdala aktivira, včasih pa je dobro uporabiti tudi prefronalni korteks. Tudi zaradi njega bomo premagali virus."</em></span></p> <blockquote><p><span>"Dostikrat rečemo, da se ne smemo bati stresa, ampak stres mora biti kratkotrajen, če traja dlje časa, to ni dobro."</span></p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> Wed, 17 Mar 2021 23:32:00 +0000 Na valovih odnosov: Ekstremne razmere S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine? Osrednja gosta prve epizode serije "Na valovih odnosov" sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov.<p>Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?</p><p><p><span>S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Kako se na to odzivajo naši možgani? </span>Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine?</p> <p>Osrednja gosta prve epizode sta psiholog dr. <strong>Erez Freud</strong> in nevrolog prof. dr. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong>. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. <strong>Borut Škodlar</strong> in <strong>Breda Jelen Sobočan</strong>. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov.</p> <blockquote><p>"V zadnjih tridesetih letih nam je veliko več škode naredila splošna družbena anksioznost, kot pa to, da moramo leto ali dve nositi maske.”</p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, k<span>ako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu</span>. </em></p></p> 174759892 RTVSLO – Val 202 2468 clean S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine? Osrednja gosta prve epizode serije "Na valovih odnosov" sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov.<p>Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?</p><p><p><span>S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Kako se na to odzivajo naši možgani? </span>Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine?</p> <p>Osrednja gosta prve epizode sta psiholog dr. <strong>Erez Freud</strong> in nevrolog prof. dr. <strong>Zvezdan Pirtošek</strong>. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. <strong>Borut Škodlar</strong> in <strong>Breda Jelen Sobočan</strong>. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov.</p> <blockquote><p>"V zadnjih tridesetih letih nam je veliko več škode naredila splošna družbena anksioznost, kot pa to, da moramo leto ali dve nositi maske.”</p></blockquote> <p><em>Človek ni otok je geslo tudi <a href="https://tedenmozganov.si/">letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/">Možgani na dlani</a> na Radiu Slovenija raziskujemo, k<span>ako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu</span>. </em></p></p> Thu, 11 Mar 2021 00:33:00 +0000 Na valovih odnosov: Realnost pod maskami Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo. <p>Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino</p><p><p>Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. <strong>Prof.</strong> <strong>Lewis Dartnell</strong>, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo.</p> <blockquote><p><em>"Smo otroci tektonskih premikov. Pri tem igra največjo vlogo tektonsko dogajanje na vzhodu Afrike, a tudi ko smo se razpasli po svetu, je dinamična tektonika marsikje ustvarila idealne razmere za to, da smo se ustalili prav na določenih mestih, tam zagnali kmetijstvo in začeli razvijati prve civilizacije."</em></p></blockquote> <h3>Milankovićevi cikli</h3> <p>Dartnell določeno vlogo pripisuje tudi Milankovićevim ciklom, ki so javnosti manj poznani. Podnebje na planetu namreč prehaja skozi različne stopnje, glede na to, kako je nagnjena zemeljska os, vpliva tudi oblika orbite, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. "<em>To se dogaja v ciklih in prav</em> <em>Milankovićevim ciklom pripisujemo, da so sprožili podnebno nestabilnost na območju vzhodne Afrike, to pa je pozneje vodilo v pospešeno evolucijo človečnjakov. Določali so tudi utrip ledenih dob v zadnjih dveh ali treh milijonih let. Imajo torej dolgoročen vpliv na podnebje na našem planetu. Celoten razvoj naše civilizacije, vsa kultura, vsi imperiji … vse to pa se je zgodilo v zelo kratkem obdobju po koncu zadnje ledene dobe</em>."</p> <p>Geološko zanimivo obdobje, ki je igralo pomembno vlogo pri našem poznejšem nastanku, je tudi zelo kratka doba pred 55 milijoni let. Dinozavri so izumrli približno deset milijonov let prej, zdaj pa se je Zemlja nenadoma sunkovito zelo zagrela. Imenuje se paleocensko-eocenski termalni maksimum.</p> <blockquote><p><em>"S preučevanjem tega obdobja lahko vidimo, kako bi se planet lahko odzval na naraščajoče temperature, kakšni bi lahko bili najhujši scenariji. Toda po drugi strani je zanimivo, da se je prav v omenjenem obdobju zelo iznenada pojavilo kar nekaj živalskih vrst, ki so bile s stališča našega razvoja izjemno pomembne. </em><em>To so sodo- in lihoprsti kopitarji in pa primati, red, ki mu pripadamo tudi mi. Paleocensko-eocenski termalni maksimum je s tega stališča tako rekoč pripravil oder za svet, v katerem živimo danes. V njem so se pojavile vrste, ki so med človeško evolucijo veliko prispevale k našemu razvoju."</em></p></blockquote> <h3>Vpliv geologije na nekatere povsem družboslovne pojave</h3> <blockquote><p><em>"Res je zanimivo, kako ima lahko geologija vpliv celo na politične rezultate, na naslove v časopisih. V knjigi primerjam politični in geološki zemljevid Velike Britanije. In opaziti je zelo veliko ujemanje med območji, kjer večina ljudi voli za laburiste, in geološkimi območji, na katerih se raztezajo po 300 milijonov let stare geološke formacije, kjer so se v državi razvili najpomembnejši industrijski centri."</em></p></blockquote> <p>Glavno raziskovalno področje Lewisa Dartnella je astrobiologija, ki se mu skupaj s svojimi doktorskimi študenti posveča na londonski univerzi Westminster. Namenjeno je ugotavljanju in iskanju metod za dokazovanje življenja na drugih planetih, tudi širjenju našega razumevanja življenja kot takega, evolucije in biologije sploh.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da so možnosti, da življenje tam zunaj odkrijemo še za mojega življenja, zelo dobre. Najbolj vznemirljivo je, da imamo prav zdaj prvič v zgodovini preučevanja vesolja možnost, da življenje tam zunaj tudi dokažemo. Na Mars potujejo ali bodo potovali neverjetno dobro razviti in dodelani roboti, ki bodo v delčkih prsti iskali kakršne koli kemijske ali biološke znake življenja. </em><em>Področje prevevata veliko vznemirjenje in optimizem v zvezi z nekaterimi največjimi vprašanji, ki si jih kot človeštvo zastavljamo že dolgo."</em></p></blockquote> <h3>Se je življenje na Zemlji začelo več kot enkrat?</h3> <p>Vsi organizmi, ki smo jih na Zemlji odkrili in popisali doslej, so nekako povezani med sabo, vsi izviramo iz istega praprednika.</p> <blockquote><p><em>"Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih, to je precej verjetneje. In mogoče je, da je katera izmed teh praoblik življenja prav tako preživela do danes, morda se razvija in ohranja prav v okoljih, kjer naša oblika življenja ni sposobna preživetja, morda kje globoko v oceanih, visoko v atmosferi. T</em><em>o je hipoteza o nekakšni senčni ali temni biosferi na našem planetu, ki izvira iz drugačnega prednika od našega."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <figure><figcaption><p>Prof. Lewis Dartnell</p><p><i>foto:</i> <a href="http://lewisdartnell.com/en-gb/">lewisdartnell.com</a></p></figcaption></figure></p> 174758235 RTVSLO – Val 202 1491 clean Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo. <p>Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino</p><p><p>Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. <strong>Prof.</strong> <strong>Lewis Dartnell</strong>, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo.</p> <blockquote><p><em>"Smo otroci tektonskih premikov. Pri tem igra največjo vlogo tektonsko dogajanje na vzhodu Afrike, a tudi ko smo se razpasli po svetu, je dinamična tektonika marsikje ustvarila idealne razmere za to, da smo se ustalili prav na določenih mestih, tam zagnali kmetijstvo in začeli razvijati prve civilizacije."</em></p></blockquote> <h3>Milankovićevi cikli</h3> <p>Dartnell določeno vlogo pripisuje tudi Milankovićevim ciklom, ki so javnosti manj poznani. Podnebje na planetu namreč prehaja skozi različne stopnje, glede na to, kako je nagnjena zemeljska os, vpliva tudi oblika orbite, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. "<em>To se dogaja v ciklih in prav</em> <em>Milankovićevim ciklom pripisujemo, da so sprožili podnebno nestabilnost na območju vzhodne Afrike, to pa je pozneje vodilo v pospešeno evolucijo človečnjakov. Določali so tudi utrip ledenih dob v zadnjih dveh ali treh milijonih let. Imajo torej dolgoročen vpliv na podnebje na našem planetu. Celoten razvoj naše civilizacije, vsa kultura, vsi imperiji … vse to pa se je zgodilo v zelo kratkem obdobju po koncu zadnje ledene dobe</em>."</p> <p>Geološko zanimivo obdobje, ki je igralo pomembno vlogo pri našem poznejšem nastanku, je tudi zelo kratka doba pred 55 milijoni let. Dinozavri so izumrli približno deset milijonov let prej, zdaj pa se je Zemlja nenadoma sunkovito zelo zagrela. Imenuje se paleocensko-eocenski termalni maksimum.</p> <blockquote><p><em>"S preučevanjem tega obdobja lahko vidimo, kako bi se planet lahko odzval na naraščajoče temperature, kakšni bi lahko bili najhujši scenariji. Toda po drugi strani je zanimivo, da se je prav v omenjenem obdobju zelo iznenada pojavilo kar nekaj živalskih vrst, ki so bile s stališča našega razvoja izjemno pomembne. </em><em>To so sodo- in lihoprsti kopitarji in pa primati, red, ki mu pripadamo tudi mi. Paleocensko-eocenski termalni maksimum je s tega stališča tako rekoč pripravil oder za svet, v katerem živimo danes. V njem so se pojavile vrste, ki so med človeško evolucijo veliko prispevale k našemu razvoju."</em></p></blockquote> <h3>Vpliv geologije na nekatere povsem družboslovne pojave</h3> <blockquote><p><em>"Res je zanimivo, kako ima lahko geologija vpliv celo na politične rezultate, na naslove v časopisih. V knjigi primerjam politični in geološki zemljevid Velike Britanije. In opaziti je zelo veliko ujemanje med območji, kjer večina ljudi voli za laburiste, in geološkimi območji, na katerih se raztezajo po 300 milijonov let stare geološke formacije, kjer so se v državi razvili najpomembnejši industrijski centri."</em></p></blockquote> <p>Glavno raziskovalno področje Lewisa Dartnella je astrobiologija, ki se mu skupaj s svojimi doktorskimi študenti posveča na londonski univerzi Westminster. Namenjeno je ugotavljanju in iskanju metod za dokazovanje življenja na drugih planetih, tudi širjenju našega razumevanja življenja kot takega, evolucije in biologije sploh.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da so možnosti, da življenje tam zunaj odkrijemo še za mojega življenja, zelo dobre. Najbolj vznemirljivo je, da imamo prav zdaj prvič v zgodovini preučevanja vesolja možnost, da življenje tam zunaj tudi dokažemo. Na Mars potujejo ali bodo potovali neverjetno dobro razviti in dodelani roboti, ki bodo v delčkih prsti iskali kakršne koli kemijske ali biološke znake življenja. </em><em>Področje prevevata veliko vznemirjenje in optimizem v zvezi z nekaterimi največjimi vprašanji, ki si jih kot človeštvo zastavljamo že dolgo."</em></p></blockquote> <h3>Se je življenje na Zemlji začelo več kot enkrat?</h3> <p>Vsi organizmi, ki smo jih na Zemlji odkrili in popisali doslej, so nekako povezani med sabo, vsi izviramo iz istega praprednika.</p> <blockquote><p><em>"Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih, to je precej verjetneje. In mogoče je, da je katera izmed teh praoblik življenja prav tako preživela do danes, morda se razvija in ohranja prav v okoljih, kjer naša oblika življenja ni sposobna preživetja, morda kje globoko v oceanih, visoko v atmosferi. T</em><em>o je hipoteza o nekakšni senčni ali temni biosferi na našem planetu, ki izvira iz drugačnega prednika od našega."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <figure><figcaption><p>Prof. Lewis Dartnell</p><p><i>foto:</i> <a href="http://lewisdartnell.com/en-gb/">lewisdartnell.com</a></p></figcaption></figure></p> Thu, 04 Mar 2021 11:00:00 +0000 Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih V Frekvenci X se znova odpravljamo v vesolje, kjer bomo tokrat preučevali prav posebne zvezde, ki jim pravimo magnetarji. Nedavno je namreč Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji. Za kakšno zvezdo pravzaprav gre in kaj pomeni to odkritje?<p>Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji</p><p><p>Vesolje je danes polno zvezd in galaksij. A včasih ni bilo tako. V daljni preteklosti je bilo vesolje temno. Preden so za nas skrivnostni prostor začele polniti prve svetleče plinaste krogle, je v vesolju obstajalo le nekaj lažjih kemijskih elementov. Ko pa se je to obdobje, ki mu pravimo temni vek, končalo, odtlej v vesolju "prešteti zvezde na nebu" pomeni kar precej težko nalogo. Vse zvezde, ki jih s prostim očesom vidimo, so članice naše Galaksije. S teleskopi, ki ujamejo več svetlobe kot človeško oko, pa jih lahko zaznamo bistveno več.</p> <blockquote><p><em>"Zvezde so seveda zelo, zelo različno stare. Za zemeljske razmere bi človek preprosto rekel stare, namreč vzemimo za primer naše Sonce, ki ima ta hip dobrih 4,6 milijarde let. Podobna je tudi starost naše Zemlje in drugih planetov okrog Sonca. Zdaj 4,6 milijarde let se sliši veliko in tudi je. To je približno tretjina starosti vesolja. Se pravi, nekatere zvezde so maksimalno skoraj trikrat starejše od Sonca, nekatere so pa prave mladenke, stare morda samo deset ali pet milijonov let. Verjamem, da se je marsikateri poslušalec ob tem nasmehnil, ampak tako to je. Razlike so velike. Nekatere zvezde so starejše, nekatere mlajše, vse pa za zemeljske razmere živijo dolgo. Od takrat, ko zvezda nastane, ko se zgosti z nezvezdnega prostora, pa do takrat, ko počrpa svoje jedrsko gorivo, mine od nekaj milijonov pa do veliko več kot deset milijard let." – </em><strong>Tomaž Zwitter</strong></p></blockquote> <h4>Kako zvezda konča svojo življenjsko pot?</h4> <p>Na konec zvezdine življenjske poti vplivajo njena masa, kemijska sestava in morebitne spremljevalke zvezde v tesnih dvozvezdjih. Znanstveniki imajo danes opravka tudi z drugačnim koncem zvezd, ki so veliko bolj masivni kot konci zvezd tipa Sonce. Ta tip zvezd ima lahko tudi do 20-krat ali celo 40-krat več snovi, kot pa jo ima na primer naša najbližja zvezda. Govorimo o vrsti nevtronske zvezde, ki ji pravimo magnetarji.</p> <blockquote><p><em>"Te zvezde imajo veliko krajša življenja predvsem na veliki nogi in predvsem hitro porabijo svoje gorivo. Rezultat je, da njihovo ovojnico na koncu zopet odnese. Takrat pravimo, da ima eksplozijo supernove. Nenadoma ta snov, ki je bila v ovojnici pride ven in stvar zasveti tako kot morda cela galaksija. Po tem se sredica zopet skrči v nekaj drobnega. Drobnega, a v bistvu deset kilometrov velikega." – </em>Tomaž Zwitter</p></blockquote> <h4>Analiziranje oblike signala zaznanega izbruha</h4> <p>O fizični zgradbi magnetarjev še ni veliko znanega, saj noben ne leži tako zelo blizu Zemlje. Z gotovostjo pa si znanstveniki upajo trditi, da ima ta vrsta nevtronske zvezde izjemno močna magnetna polja. Ko ta magnetna polja razpadejo oziroma se uničijo, se zgodijo močni svetli bliski, ki jih na Zemljinem površju redko opazimo. Takšen blisk je 15. aprila lani opazila <strong>Gabrijela Zaharijaš</strong>, izredna profesorica v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Skupaj z znanstveniki iz kolaboracije Fermi LAT jim je uspelo <a href="https://www.nasa.gov/feature/goddard/2021/nasa-missions-unmask-magnetar-eruptions-in-nearby-galaxies" target="_blank" rel="noopener noreferrer">analizirati</a> tudi obliko signala zaznanega izbruha. Po njihovi zaslugi tako zdaj vemo, da je visokoenergijska svetloba prišla iz supermagnetiziranega zvezdnega ostanka, imenovanega magnetar.</p> <blockquote><p><em>"Uporabili smo satelit Fermi-LAT. Z njim opazujemo žarke gama. To je vrsta svetlobe, ki je ne vidimo s svojimi očmi, saj ima milijardokrat večjo energijo od vidne svetlobe. Po navadi magnetar ne oddaja take svetlobe, mi pa smo imeli srečo, da smo ga zalotili ob močnem izbruhu. Ta nastane, ko pride do preurejanja magnetarjevih polj, pri tem pa se v zelo kratkem času sprosti veliko energije. Dogodek 15. aprila lani so zaznali številni sateliti, povezani v Medplanetarno mrežo." – </em>Gabrijela Zaharijaš</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/photo-on-19-02-2020-at-09-00-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484264'> Prof. dr. Gabrijela Zaharijaš, sodelavka Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Goric in znanstvena koordinatorka znotraj Fermi LAT<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> 174756522 RTVSLO – Val 202 973 clean V Frekvenci X se znova odpravljamo v vesolje, kjer bomo tokrat preučevali prav posebne zvezde, ki jim pravimo magnetarji. Nedavno je namreč Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji. Za kakšno zvezdo pravzaprav gre in kaj pomeni to odkritje?<p>Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji</p><p><p>Vesolje je danes polno zvezd in galaksij. A včasih ni bilo tako. V daljni preteklosti je bilo vesolje temno. Preden so za nas skrivnostni prostor začele polniti prve svetleče plinaste krogle, je v vesolju obstajalo le nekaj lažjih kemijskih elementov. Ko pa se je to obdobje, ki mu pravimo temni vek, končalo, odtlej v vesolju "prešteti zvezde na nebu" pomeni kar precej težko nalogo. Vse zvezde, ki jih s prostim očesom vidimo, so članice naše Galaksije. S teleskopi, ki ujamejo več svetlobe kot človeško oko, pa jih lahko zaznamo bistveno več.</p> <blockquote><p><em>"Zvezde so seveda zelo, zelo različno stare. Za zemeljske razmere bi človek preprosto rekel stare, namreč vzemimo za primer naše Sonce, ki ima ta hip dobrih 4,6 milijarde let. Podobna je tudi starost naše Zemlje in drugih planetov okrog Sonca. Zdaj 4,6 milijarde let se sliši veliko in tudi je. To je približno tretjina starosti vesolja. Se pravi, nekatere zvezde so maksimalno skoraj trikrat starejše od Sonca, nekatere so pa prave mladenke, stare morda samo deset ali pet milijonov let. Verjamem, da se je marsikateri poslušalec ob tem nasmehnil, ampak tako to je. Razlike so velike. Nekatere zvezde so starejše, nekatere mlajše, vse pa za zemeljske razmere živijo dolgo. Od takrat, ko zvezda nastane, ko se zgosti z nezvezdnega prostora, pa do takrat, ko počrpa svoje jedrsko gorivo, mine od nekaj milijonov pa do veliko več kot deset milijard let." – </em><strong>Tomaž Zwitter</strong></p></blockquote> <h4>Kako zvezda konča svojo življenjsko pot?</h4> <p>Na konec zvezdine življenjske poti vplivajo njena masa, kemijska sestava in morebitne spremljevalke zvezde v tesnih dvozvezdjih. Znanstveniki imajo danes opravka tudi z drugačnim koncem zvezd, ki so veliko bolj masivni kot konci zvezd tipa Sonce. Ta tip zvezd ima lahko tudi do 20-krat ali celo 40-krat več snovi, kot pa jo ima na primer naša najbližja zvezda. Govorimo o vrsti nevtronske zvezde, ki ji pravimo magnetarji.</p> <blockquote><p><em>"Te zvezde imajo veliko krajša življenja predvsem na veliki nogi in predvsem hitro porabijo svoje gorivo. Rezultat je, da njihovo ovojnico na koncu zopet odnese. Takrat pravimo, da ima eksplozijo supernove. Nenadoma ta snov, ki je bila v ovojnici pride ven in stvar zasveti tako kot morda cela galaksija. Po tem se sredica zopet skrči v nekaj drobnega. Drobnega, a v bistvu deset kilometrov velikega." – </em>Tomaž Zwitter</p></blockquote> <h4>Analiziranje oblike signala zaznanega izbruha</h4> <p>O fizični zgradbi magnetarjev še ni veliko znanega, saj noben ne leži tako zelo blizu Zemlje. Z gotovostjo pa si znanstveniki upajo trditi, da ima ta vrsta nevtronske zvezde izjemno močna magnetna polja. Ko ta magnetna polja razpadejo oziroma se uničijo, se zgodijo močni svetli bliski, ki jih na Zemljinem površju redko opazimo. Takšen blisk je 15. aprila lani opazila <strong>Gabrijela Zaharijaš</strong>, izredna profesorica v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Skupaj z znanstveniki iz kolaboracije Fermi LAT jim je uspelo <a href="https://www.nasa.gov/feature/goddard/2021/nasa-missions-unmask-magnetar-eruptions-in-nearby-galaxies" target="_blank" rel="noopener noreferrer">analizirati</a> tudi obliko signala zaznanega izbruha. Po njihovi zaslugi tako zdaj vemo, da je visokoenergijska svetloba prišla iz supermagnetiziranega zvezdnega ostanka, imenovanega magnetar.</p> <blockquote><p><em>"Uporabili smo satelit Fermi-LAT. Z njim opazujemo žarke gama. To je vrsta svetlobe, ki je ne vidimo s svojimi očmi, saj ima milijardokrat večjo energijo od vidne svetlobe. Po navadi magnetar ne oddaja take svetlobe, mi pa smo imeli srečo, da smo ga zalotili ob močnem izbruhu. Ta nastane, ko pride do preurejanja magnetarjevih polj, pri tem pa se v zelo kratkem času sprosti veliko energije. Dogodek 15. aprila lani so zaznali številni sateliti, povezani v Medplanetarno mrežo." – </em>Gabrijela Zaharijaš</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/photo-on-19-02-2020-at-09-00-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484264'> Prof. dr. Gabrijela Zaharijaš, sodelavka Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Goric in znanstvena koordinatorka znotraj Fermi LAT<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> Thu, 25 Feb 2021 11:00:00 +0000 Skrivnosti prav posebnih zvezd, ki jim pravimo magnetarji Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.<p>Rory Griffin, angleški astrofizik, o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe</p><p> <div> <blockquote><p><em>"Na živce mi gredo oblaki, dež, svetlobno onesnaženje in nedelujoča oprema. Je pa res, da se včasih, ampak res včasih, vse poklopi in ujamem prizor, ki ga pred mano ni videl še nihče. Fotoni, ki so potovali na desetine milijonov let, dosežejo moj teleskop in veselje je neizmerno. A opozarjam, da se to zgodi zelo redko. Verjetno je potrebna tudi prava mera mazohizma, ki jo sam očitno imam." – </em>Astrobiscuit</p></blockquote> <p>Če vas to ni odvrnilo, potem srečno! Potrebujete še tople rokavice, termovko planinskega čaja in takšno <a href="https://riktenstein.bandcamp.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">glasbeno spremljavo</a>.</p> </div> <div> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/milky-way-mob-phone-shot-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-482627'> Mlečna cesta, posneta z mobilnim telefonom.<span>Foto: Rory Griffin</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/rosette-from-london-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-482628'> Rozeta<span>Foto: Rory Griffin</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/36529539_2164826740213601_2805119333737431040_o-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/androv5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/leo-triptic-canon-v1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> </div> </p> 174754771 RTVSLO – Val 202 1091 clean Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.<p>Rory Griffin, angleški astrofizik, o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe</p><p> <div> <blockquote><p><em>"Na živce mi gredo oblaki, dež, svetlobno onesnaženje in nedelujoča oprema. Je pa res, da se včasih, ampak res včasih, vse poklopi in ujamem prizor, ki ga pred mano ni videl še nihče. Fotoni, ki so potovali na desetine milijonov let, dosežejo moj teleskop in veselje je neizmerno. A opozarjam, da se to zgodi zelo redko. Verjetno je potrebna tudi prava mera mazohizma, ki jo sam očitno imam." – </em>Astrobiscuit</p></blockquote> <p>Če vas to ni odvrnilo, potem srečno! Potrebujete še tople rokavice, termovko planinskega čaja in takšno <a href="https://riktenstein.bandcamp.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">glasbeno spremljavo</a>.</p> </div> <div> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/milky-way-mob-phone-shot-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-482627'> Mlečna cesta, posneta z mobilnim telefonom.<span>Foto: Rory Griffin</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/rosette-from-london-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-482628'> Rozeta<span>Foto: Rory Griffin</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/36529539_2164826740213601_2805119333737431040_o-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/androv5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/leo-triptic-canon-v1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> </div> </p> Thu, 18 Feb 2021 11:00:00 +0000 Astrofotografija za telebane Izguba biotske raznovrstnosti je problem vedno večjih razsežnosti. Leto 2020 pa ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast hkratnemu naraščajočemu zanikanju izgube biotske raznovrstnosti na polju javne debate. Frekvenca X pregleduje vzroke, pojavne oblike in posledice tega zanikanja v pogovoru z biologom in komunikatorjem naravovarstvenih prizadevanj, dr. Alexandrom Leesom z Metropolitanske univerze v Manchestru.<p>Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti</p><p><p>Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.</p> <p><em>"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi,"</em> pove <strong>dr. Alexander Lees</strong> z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.</p> <blockquote><p><em>"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa  je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."</em></p></blockquote> <p><a href="https://www.nature.com/articles/s41559-020-01285-z" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><em>Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst</em> </a>je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.</p> <blockquote><p><em>"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."</em></p></blockquote></p> 174752998 RTVSLO – Val 202 1307 clean Izguba biotske raznovrstnosti je problem vedno večjih razsežnosti. Leto 2020 pa ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast hkratnemu naraščajočemu zanikanju izgube biotske raznovrstnosti na polju javne debate. Frekvenca X pregleduje vzroke, pojavne oblike in posledice tega zanikanja v pogovoru z biologom in komunikatorjem naravovarstvenih prizadevanj, dr. Alexandrom Leesom z Metropolitanske univerze v Manchestru.<p>Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti</p><p><p>Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.</p> <p><em>"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi,"</em> pove <strong>dr. Alexander Lees</strong> z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.</p> <blockquote><p><em>"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa  je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."</em></p></blockquote> <p><a href="https://www.nature.com/articles/s41559-020-01285-z" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><em>Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst</em> </a>je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.</p> <blockquote><p><em>"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."</em></p></blockquote></p> Thu, 11 Feb 2021 11:00:00 +0000 Zatiskanje oči pred izumiranjem Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.</p> <p>Tretji del serije pričenjamo z zelo aktualno novico iz sveta znanosti. Francoska vlada napovedala, da bo v razvoj kvantnih tehnologij v prihodnjih petih letih vložila 1,8 milijarde evrov, kar je več kot promil letnega državnega proračuna. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru napovedal, da bodo v okviru financiranja in investicij v kvantno znanost stopili na stopničke za zmagovalce, izrazil pa je tudi željo, da bi bil znotraj njihovih meja narejen prvi kvantni računalnik. Francija torej želi postati poleg Združenih držav in Kitajske tretja velesila na področju kvantnih tehnologij. Zakaj?</p> <p>Izhodiščni motiv, zaradi katerega so velike sile že v 90-ih letih prejšnjega stoletja postale pozorne na potenciale kvantnih tehnologij, je ta, da te omogočajo varnejšo, oziroma varno, komunikacijo. In prav pri komunikaciji smo se na poti po vznemirljivem in magičnem svetu kvantnih tehnologij ustavili v tokratni epizodi serije Kvantna prihodnost.</p> <blockquote> <p>S pomočjo strokovnjakov z različnih področij razpravljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnostih vseobsegajočega nadzora državljanov, ter se sprašujemo, kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva.</p> </blockquote> <p><strong>Dr. Anton Ramšak</strong>, dekan ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, nam pojasni, da je vzrok za velik interes in zajetna finančna vlaganja evropskih držav jasen: želja po ohranjanju skrivnosti. Dodaja, da danes vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Nobena izmed velikih sil si namreč ne more privoščiti zaostanka, ker je prisluškovanje v današnjem svetu tako vseprisotno in vseobsegajoče.</p> <blockquote> <p><em>"Kar se da narediti, to bo znanost zagotovo naredila, nekdo na svetu bo to naredil. Trenutno vse kaže, da je kvantno komunikacijo</em><em> mogoče izdelati. To pomeni, da povežeš nekoga, ki pošilja, in nekoga, ki z na primer optičnim kablom sprejema signal, ter iz enega mesta na drugega na kvanten način pošlješ informacijo, ki ji nihče ne more prisluškovati."</em> – dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Kvantna kriptografija je tisto področje, kjer so kvantne tehnologije najbolj razvite. O tem, kako daleč smo v resnici z razvojem delujočih sistemov varne kvantne komunikacije, smo se pogovarjali tudi z vodjo Laboratorija za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko <strong>dr. Rainerjem Kaltenbaekom</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Trenutno splošno dostopne kvantne komunikacijske naprave uporabljajo način šifriranja, ki je odporen proti večini napadov, na katere lahko pomislite. Ni pa še odporen proti kateremukoli potencialnemu napadu, ki bi si ga ljudje lahko izmislili v prihodnosti. Da bi dosegli tako popolno varnost, bi morali deliti prepletene delce med partnerji v komunikaciji, za to pa bi potrebovali stvar, ki ji rečemo kvantno omrežje."</em> – dr. Rainer Kaltenbaek</p> </blockquote> <p>Z drugimi besedami bi potrebovali kvantni internet. Prvi nastavki za tako omrežje že nastajajo tudi v Evropi. Strokovna sodelavca z Instituta Jožefa Stefana <strong>dr. Peter Jeglič</strong> in <strong>dr. Rok Žitko</strong> kvantni internet opišeta kot mrežo optičnih kablov, ki jih zaradi zakonov kvantne mehanike med dvema vozliščema nikakor ne smemo prekiniti, recimo z ojačevalci signalov, ki jih uporabljamo v klasičnih telekomunikacijah. V tem trenutku sta z neprekinjenim optičnim vlaknom kvantno povezana Dunaj in Bratislava.</p> <p>Še vedno smo v zelo zgodnji fazi razvoja teh tehnologij, a že zdaj je jasno, da tako kot vsaka nova tehnologija prinašajo tudi možne nevarnosti za zlorabe. Zaradi njihovih zmogljivosti se odpirajo tudi nova etična vprašanja, na katera bomo morali poiskati odgovore. <strong>Dr. Tomasso Calarco</strong> opozarja na zgolj eno izmed številnih nevarnosti.</p> <blockquote> <p><em>"Če tovrstne komunikacije uporablja kakšna teroristična organizacija, ki želi spodkopati demokracijo, je lahko tajnost tudi izredno nevarna. Vedno bo tako, da lahko kriminalci tehnologijo uporabijo kot orožje in naredijo nekaj zlobnega, zato je presekanje teh komunikacij pomembno za družbo."</em> – dr. Tomasso Calarco</p> </blockquote> <p>Gosti tretje oddaje: Dr. <strong>Philippe Bouyer</strong> (CNRS), dr. <strong>Rainer Kaltenbaek</strong> (FMF), dr. <strong>Tomasso Calarco</strong> (Projekt Quantum Flagship), dr. <strong>Andrea Morello</strong> (UNSW), <strong>Jaka Perovšek</strong> (Univerza v Bremnu), dr. <strong>Anton Ramšak</strong> (FMF)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI </a>del serije</p> </body> </html> 174751274 RTVSLO – Val 202 2664 clean Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.</p> <p>Tretji del serije pričenjamo z zelo aktualno novico iz sveta znanosti. Francoska vlada napovedala, da bo v razvoj kvantnih tehnologij v prihodnjih petih letih vložila 1,8 milijarde evrov, kar je več kot promil letnega državnega proračuna. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru napovedal, da bodo v okviru financiranja in investicij v kvantno znanost stopili na stopničke za zmagovalce, izrazil pa je tudi željo, da bi bil znotraj njihovih meja narejen prvi kvantni računalnik. Francija torej želi postati poleg Združenih držav in Kitajske tretja velesila na področju kvantnih tehnologij. Zakaj?</p> <p>Izhodiščni motiv, zaradi katerega so velike sile že v 90-ih letih prejšnjega stoletja postale pozorne na potenciale kvantnih tehnologij, je ta, da te omogočajo varnejšo, oziroma varno, komunikacijo. In prav pri komunikaciji smo se na poti po vznemirljivem in magičnem svetu kvantnih tehnologij ustavili v tokratni epizodi serije Kvantna prihodnost.</p> <blockquote> <p>S pomočjo strokovnjakov z različnih področij razpravljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnostih vseobsegajočega nadzora državljanov, ter se sprašujemo, kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva.</p> </blockquote> <p><strong>Dr. Anton Ramšak</strong>, dekan ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, nam pojasni, da je vzrok za velik interes in zajetna finančna vlaganja evropskih držav jasen: želja po ohranjanju skrivnosti. Dodaja, da danes vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Nobena izmed velikih sil si namreč ne more privoščiti zaostanka, ker je prisluškovanje v današnjem svetu tako vseprisotno in vseobsegajoče.</p> <blockquote> <p><em>"Kar se da narediti, to bo znanost zagotovo naredila, nekdo na svetu bo to naredil. Trenutno vse kaže, da je kvantno komunikacijo</em><em> mogoče izdelati. To pomeni, da povežeš nekoga, ki pošilja, in nekoga, ki z na primer optičnim kablom sprejema signal, ter iz enega mesta na drugega na kvanten način pošlješ informacijo, ki ji nihče ne more prisluškovati."</em> – dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Kvantna kriptografija je tisto področje, kjer so kvantne tehnologije najbolj razvite. O tem, kako daleč smo v resnici z razvojem delujočih sistemov varne kvantne komunikacije, smo se pogovarjali tudi z vodjo Laboratorija za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko <strong>dr. Rainerjem Kaltenbaekom</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Trenutno splošno dostopne kvantne komunikacijske naprave uporabljajo način šifriranja, ki je odporen proti večini napadov, na katere lahko pomislite. Ni pa še odporen proti kateremukoli potencialnemu napadu, ki bi si ga ljudje lahko izmislili v prihodnosti. Da bi dosegli tako popolno varnost, bi morali deliti prepletene delce med partnerji v komunikaciji, za to pa bi potrebovali stvar, ki ji rečemo kvantno omrežje."</em> – dr. Rainer Kaltenbaek</p> </blockquote> <p>Z drugimi besedami bi potrebovali kvantni internet. Prvi nastavki za tako omrežje že nastajajo tudi v Evropi. Strokovna sodelavca z Instituta Jožefa Stefana <strong>dr. Peter Jeglič</strong> in <strong>dr. Rok Žitko</strong> kvantni internet opišeta kot mrežo optičnih kablov, ki jih zaradi zakonov kvantne mehanike med dvema vozliščema nikakor ne smemo prekiniti, recimo z ojačevalci signalov, ki jih uporabljamo v klasičnih telekomunikacijah. V tem trenutku sta z neprekinjenim optičnim vlaknom kvantno povezana Dunaj in Bratislava.</p> <p>Še vedno smo v zelo zgodnji fazi razvoja teh tehnologij, a že zdaj je jasno, da tako kot vsaka nova tehnologija prinašajo tudi možne nevarnosti za zlorabe. Zaradi njihovih zmogljivosti se odpirajo tudi nova etična vprašanja, na katera bomo morali poiskati odgovore. <strong>Dr. Tomasso Calarco</strong> opozarja na zgolj eno izmed številnih nevarnosti.</p> <blockquote> <p><em>"Če tovrstne komunikacije uporablja kakšna teroristična organizacija, ki želi spodkopati demokracijo, je lahko tajnost tudi izredno nevarna. Vedno bo tako, da lahko kriminalci tehnologijo uporabijo kot orožje in naredijo nekaj zlobnega, zato je presekanje teh komunikacij pomembno za družbo."</em> – dr. Tomasso Calarco</p> </blockquote> <p>Gosti tretje oddaje: Dr. <strong>Philippe Bouyer</strong> (CNRS), dr. <strong>Rainer Kaltenbaek</strong> (FMF), dr. <strong>Tomasso Calarco</strong> (Projekt Quantum Flagship), dr. <strong>Andrea Morello</strong> (UNSW), <strong>Jaka Perovšek</strong> (Univerza v Bremnu), dr. <strong>Anton Ramšak</strong> (FMF)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI </a>del serije</p> </body> </html> Thu, 04 Feb 2021 11:00:00 +0000 Kvantna prihodnost 3/3: Varne komunikacije in nevaren nadzor Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O neslutenih novih možnostih za razvoj materialov in zdravil, miniaturnih kvantnih merilnih napravah in le navidezno magični teleportaciji!</p> <p>Človeštvo je začelo korakati proti svetu, ki ga bodo opisovale in spreminjale drugačne tehnologije. Drugačne zato, ker delujejo po drugačnih načelih kot dosedanje klasične tehnologije in ker posegajo na področja, ki jih do zdaj nismo niti slutili. Tu in tam delujejo, kot da bolj spadajo na področje magije kot znanosti. Pa vendar je magičnost kvantnih tehnologij le navidezna, saj so te že trdno zasidrane v naš resnični svet.</p> <p>V drugem delu serije Kvantna prihodnost smo s strokovnjaki razmišljali o kvantnih simulacijah, ki nam bodo omogočile izjemne nove možnosti pri razvoju materialov in zdravil, ter o kvantnih merilnih napravah, ki bodo ne le precej manjše od klasičnih naprav, ampak bodo ponujale tudi veliko večjo natančnost. V studiu sta nas tako kot v prvem delu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana <strong>dr. Peter Jeglič</strong> in <strong>dr. Rok Žitko</strong>, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarjata s kvantnimi tehnologijami.</p> <p>Pravzaprav bi lahko rekli, da sta se do radijskega studia teleportirala, saj je bila začetna tema tokratne epizode prav teleportacija. Ta velikokrat buri našo domišljijo, a običajno ob podobnih mislih le zamahnemo z roko in si prigovarjamo, da to pač ni mogoče. A kot pove dekan Fakultete za matematiko in fiziko <strong>dr. Anton Ramšak</strong>, temu ni tako.</p> <blockquote> <p><em>"Danes je že mogoče teleportirati snov na najnižjem nivoju. Seveda je vprašanje, ali bomo kdaj napredovali do molekul, predmetov ali živih stvari, vendar teoretično to ni nemogoče." </em>- dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Prvi poskus s teleportacijo elektronov in fotonov so izvedli leta 2007 na Dunaju, pri čemer je sodeloval tudi eden izmed naših sogovornikov. <strong>Dr. Reiner Kaltenbaek</strong>, takrat raziskovalec na dunajski univerzi, danes pa predavatelj na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, pravi, da so takrat fotone teleportirali čez reko Donavo, kar je predstavljajo razdaljo 600 metrov. Poskus je uspel.</p> <blockquote> <p><em>"Od takrat naprej je bilo na tem področju doseženih že nekaj novih mejnikov. Kitajci so pred nekaj leti izstrelili satelit, s katerim so uspeli dokazati, da lahko prepletene delce razporedimo tudi med dvema zelo oddaljenima lokacijama s pomočjo satelitske povezave. Uspelo jim je pokazati, da lahko to prepletenost uporabijo tudi za teleportacijo." </em>- Dr. Reiner Kaltenbaek</p> </blockquote> <p>Razen teleportacije pa so seveda zanimiva tudi druga področja kvantnih tehnologij, na primer simulacija. Ta nam je v pomoč predvsem, kadar želimo izdelati nov material, ki bo na nekam področju ali na nek način boljši od obstoječega, denimo bolj vzdržljiv, bolj prilagojen na ekstremne vremenske pogoje ali lažje obnovljiv. Tega se lahko lotimo po klasični poti v laboratoriju, ki ima sicer precej pomanjkljivosti. Postopek je namreč zahteven, dolgotrajen, rezultati pa so nepredvidljivi. Druga pot je računanje, a tudi ta ni optimalna, saj so ti računi po besedah dr. Ramšaka izjemno zahtevni. <em>"Narava je tako kompleksna, sestavnih delov v molekulah pa je toliko, da realističnih materialov enostavno ni mogoče preračunati v kratkem času."</em> S kvantnimi računalniki, ki so bili glavni predmet debate prejšnjega dela serije Frekvence X, bi šlo po prepričanjih stroke veliko hitreje.</p> <p>Kvantne tehnologije pa bodo omogočile tudi povsem drugačno zaznavanje tega sveta. Prinesle bodo precej bolj natančno opazovanje in preučevanje našega okolja. S tem področjem se ukvarja naslednji steber kvantnih tehnologij, ki ga sestavljata kvantna senzorika in meroslovje. Kot poudarjata strokovna sodelavca, si strokovnjaki želijo, da bi takšne naprave oz. senzorji delali bolje od najboljših obstoječih klasičnih senzorjev po vsaj enem izmed naslednjih kriterijev: velikost, občutljivost, natančnost, delovno okolje, specifičnost, ali pa časovni interval za rekalibracijo. Nekaj takih naprav je že na trgu, na primer atomske ure ali atomski gravimetri, večino pa zaenkrat preizkušajo v laboratoriju.</p> <p><strong>Dr. Samo Beguš</strong>, član Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko, izpostavlja eno izmed prednosti takšnih naprav. Optične magnetometre uporabljajo za ugotavljanje tega, kakšni materiali in rudnine se nahajajo pod zemeljskim površjem na nekem območju.</p> <blockquote> <p><em>"Če vzamemo magnetometer na letalo ali helikopter in preletavamo neko območje, lahko ugotovimo, kje se nahaja kakšna rudnina, ki vpliva na magnetno polje"</em>. - dr. Samo Beguš</p> </blockquote> <p>Druge zelo zanimive primere uporabe takih merilcev magnetnega polja najdemo v medicini. Kvantni senzorji bodo namreč omogočili tudi boljše poznavanje za nas ene največjih skrivnosti vesolja, delovanja človeških možganov. Strokovni sodelavec dr. Rok Žitko opozori še na eno zelo pomembno prednost, ki bi jo kvantna senzorika lahko ponudila.</p> <blockquote> <p><em>"Po prvih ocenah bi lahko z interferometri, ki sicer merijo hitrost vrtenja Zemlje ali spremembe v gravitacijskem polju, zaznavali tudi potrese in tektonske premike. Ker se sprememba gravitacijskega polja širi s svetlobno hitrostjo, potresni valovi pa imajo tipično hitrost nekaj km/s, bi tako imeli pri potresu, oddaljenem 100 km, nekaj deset sekund časa, da na primer ugasnemo jedrsko elektrarno."</em> – dr. Rok Žitko</p> </blockquote> <p>Gosti druge oddaje: Dr. <strong>Philippe Bouyer</strong> (CNRS), dr. <strong>Rainer Kaltenbaek</strong> (FMF), dr. <strong>Samo Beguš</strong> (FE), <strong>Jaka Perovšek</strong> (Univerza v Bremnu), dr. <strong>Anton Ramšak</strong> (FMF)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI </a>del serije</p> </body> </html> 174749555 RTVSLO – Val 202 2369 clean Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O neslutenih novih možnostih za razvoj materialov in zdravil, miniaturnih kvantnih merilnih napravah in le navidezno magični teleportaciji!</p> <p>Človeštvo je začelo korakati proti svetu, ki ga bodo opisovale in spreminjale drugačne tehnologije. Drugačne zato, ker delujejo po drugačnih načelih kot dosedanje klasične tehnologije in ker posegajo na področja, ki jih do zdaj nismo niti slutili. Tu in tam delujejo, kot da bolj spadajo na področje magije kot znanosti. Pa vendar je magičnost kvantnih tehnologij le navidezna, saj so te že trdno zasidrane v naš resnični svet.</p> <p>V drugem delu serije Kvantna prihodnost smo s strokovnjaki razmišljali o kvantnih simulacijah, ki nam bodo omogočile izjemne nove možnosti pri razvoju materialov in zdravil, ter o kvantnih merilnih napravah, ki bodo ne le precej manjše od klasičnih naprav, ampak bodo ponujale tudi veliko večjo natančnost. V studiu sta nas tako kot v prvem delu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana <strong>dr. Peter Jeglič</strong> in <strong>dr. Rok Žitko</strong>, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarjata s kvantnimi tehnologijami.</p> <p>Pravzaprav bi lahko rekli, da sta se do radijskega studia teleportirala, saj je bila začetna tema tokratne epizode prav teleportacija. Ta velikokrat buri našo domišljijo, a običajno ob podobnih mislih le zamahnemo z roko in si prigovarjamo, da to pač ni mogoče. A kot pove dekan Fakultete za matematiko in fiziko <strong>dr. Anton Ramšak</strong>, temu ni tako.</p> <blockquote> <p><em>"Danes je že mogoče teleportirati snov na najnižjem nivoju. Seveda je vprašanje, ali bomo kdaj napredovali do molekul, predmetov ali živih stvari, vendar teoretično to ni nemogoče." </em>- dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Prvi poskus s teleportacijo elektronov in fotonov so izvedli leta 2007 na Dunaju, pri čemer je sodeloval tudi eden izmed naših sogovornikov. <strong>Dr. Reiner Kaltenbaek</strong>, takrat raziskovalec na dunajski univerzi, danes pa predavatelj na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, pravi, da so takrat fotone teleportirali čez reko Donavo, kar je predstavljajo razdaljo 600 metrov. Poskus je uspel.</p> <blockquote> <p><em>"Od takrat naprej je bilo na tem področju doseženih že nekaj novih mejnikov. Kitajci so pred nekaj leti izstrelili satelit, s katerim so uspeli dokazati, da lahko prepletene delce razporedimo tudi med dvema zelo oddaljenima lokacijama s pomočjo satelitske povezave. Uspelo jim je pokazati, da lahko to prepletenost uporabijo tudi za teleportacijo." </em>- Dr. Reiner Kaltenbaek</p> </blockquote> <p>Razen teleportacije pa so seveda zanimiva tudi druga področja kvantnih tehnologij, na primer simulacija. Ta nam je v pomoč predvsem, kadar želimo izdelati nov material, ki bo na nekam področju ali na nek način boljši od obstoječega, denimo bolj vzdržljiv, bolj prilagojen na ekstremne vremenske pogoje ali lažje obnovljiv. Tega se lahko lotimo po klasični poti v laboratoriju, ki ima sicer precej pomanjkljivosti. Postopek je namreč zahteven, dolgotrajen, rezultati pa so nepredvidljivi. Druga pot je računanje, a tudi ta ni optimalna, saj so ti računi po besedah dr. Ramšaka izjemno zahtevni. <em>"Narava je tako kompleksna, sestavnih delov v molekulah pa je toliko, da realističnih materialov enostavno ni mogoče preračunati v kratkem času."</em> S kvantnimi računalniki, ki so bili glavni predmet debate prejšnjega dela serije Frekvence X, bi šlo po prepričanjih stroke veliko hitreje.</p> <p>Kvantne tehnologije pa bodo omogočile tudi povsem drugačno zaznavanje tega sveta. Prinesle bodo precej bolj natančno opazovanje in preučevanje našega okolja. S tem področjem se ukvarja naslednji steber kvantnih tehnologij, ki ga sestavljata kvantna senzorika in meroslovje. Kot poudarjata strokovna sodelavca, si strokovnjaki želijo, da bi takšne naprave oz. senzorji delali bolje od najboljših obstoječih klasičnih senzorjev po vsaj enem izmed naslednjih kriterijev: velikost, občutljivost, natančnost, delovno okolje, specifičnost, ali pa časovni interval za rekalibracijo. Nekaj takih naprav je že na trgu, na primer atomske ure ali atomski gravimetri, večino pa zaenkrat preizkušajo v laboratoriju.</p> <p><strong>Dr. Samo Beguš</strong>, član Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko, izpostavlja eno izmed prednosti takšnih naprav. Optične magnetometre uporabljajo za ugotavljanje tega, kakšni materiali in rudnine se nahajajo pod zemeljskim površjem na nekem območju.</p> <blockquote> <p><em>"Če vzamemo magnetometer na letalo ali helikopter in preletavamo neko območje, lahko ugotovimo, kje se nahaja kakšna rudnina, ki vpliva na magnetno polje"</em>. - dr. Samo Beguš</p> </blockquote> <p>Druge zelo zanimive primere uporabe takih merilcev magnetnega polja najdemo v medicini. Kvantni senzorji bodo namreč omogočili tudi boljše poznavanje za nas ene največjih skrivnosti vesolja, delovanja človeških možganov. Strokovni sodelavec dr. Rok Žitko opozori še na eno zelo pomembno prednost, ki bi jo kvantna senzorika lahko ponudila.</p> <blockquote> <p><em>"Po prvih ocenah bi lahko z interferometri, ki sicer merijo hitrost vrtenja Zemlje ali spremembe v gravitacijskem polju, zaznavali tudi potrese in tektonske premike. Ker se sprememba gravitacijskega polja širi s svetlobno hitrostjo, potresni valovi pa imajo tipično hitrost nekaj km/s, bi tako imeli pri potresu, oddaljenem 100 km, nekaj deset sekund časa, da na primer ugasnemo jedrsko elektrarno."</em> – dr. Rok Žitko</p> </blockquote> <p>Gosti druge oddaje: Dr. <strong>Philippe Bouyer</strong> (CNRS), dr. <strong>Rainer Kaltenbaek</strong> (FMF), dr. <strong>Samo Beguš</strong> (FE), <strong>Jaka Perovšek</strong> (Univerza v Bremnu), dr. <strong>Anton Ramšak</strong> (FMF)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI </a>del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI </a>del serije</p> </body> </html> Thu, 28 Jan 2021 11:00:00 +0000 Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče! Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!</p> <p>Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.</p> <p>V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana <strong>dr. Rok Žitko</strong> in <strong>dr. Peter Jeglič</strong>. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.</p> <p>S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.</p> <p>Uvodoma nam <strong>dr. Anton Ramšak</strong>, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.</p> <blockquote> <p><em>"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika."</em> - dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. <strong>Jaka Vodeb</strong>, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.</p> <blockquote> <p><em>"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja."</em> - Jaka Vodeb</p> </blockquote> <p>A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu <strong>dr. Andrea Morello</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko."</em> - dr. Andrea Morello</p> <p>Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič<br />Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI</a> del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI</a> del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI</a> del serije</p> </blockquote> </body> </html> 174747884 RTVSLO – Val 202 2547 clean Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!</p> <p>Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.</p> <p>V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana <strong>dr. Rok Žitko</strong> in <strong>dr. Peter Jeglič</strong>. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.</p> <p>S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.</p> <p>Uvodoma nam <strong>dr. Anton Ramšak</strong>, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.</p> <blockquote> <p><em>"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika."</em> - dr. Anton Ramšak</p> </blockquote> <p>Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. <strong>Jaka Vodeb</strong>, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.</p> <blockquote> <p><em>"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja."</em> - Jaka Vodeb</p> </blockquote> <p>A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu <strong>dr. Andrea Morello</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko."</em> - dr. Andrea Morello</p> <p>Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič<br />Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)</p> <p>Povezave: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174747884">PRVI</a> del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174749555">DRUGI</a> del serije, <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174751274">TRETJI</a> del serije</p> </blockquote> </body> </html> Thu, 21 Jan 2021 11:00:00 +0000 Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči V tokratni Frekvenci X potujemo med superprevodnike, ki jih številni opisujejo kar kot tehnološki sveti gral prihodnosti. Lani je odmevala novica, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo. Od superprevodnikov si veliko obetajo prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji, z njimi bi močno izboljšali prenos energije na daljavo in hiter transport, nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco. O superprevodnikih bomo govorili z enim od najprodornejših raziskovalcev na tem področju v Sloveniji dr. Denisom Arčonom z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in soavtorjem lani odmevne študije v reviji Nature dr. Rango Diasom z ameriške univerze Rochestra. Strokovni sodelavec oddaje je dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. <p>Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta</p><p><p>Lani je odmevala <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2801-z">novica</a>, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo.</p> <blockquote><p><em>Superprevodnost je lastnost snovi, da prevaja električni tok brez vsakršnih izgub. Izolatorji električnega toka ne prevajajo, običajni prevodniki pa prevajajo z izgubami, ki se kažejo kot segrevanje. Pri zelo nizkih temperaturah pa nekateri elementi in spojine izgubijo upor, zato bi v njih tok lahko tekel neskončno in na neomejene razdalje.</em></p></blockquote> <h3>Kako temperature vplivajo na superprevodnost snovi?</h3> <p>Kritična temperatura, pri kateri snovi izgubijo upor in postanejo superprevodne, se močno razlikuje, so pa te temperature po večini nizke. Za živo srebro je pri –269 °C, železo pa nikoli ne postane superprevodno. Znanstveniki že sto let iščejo materiale, ki bi bili superprevodni pri čim višji temperaturi. Za zdaj je treba superprevodnike ohlajati na zares nizke temperature. Takšna drastična ohlajanja predstavljajo zelo velik problem. Zato si raziskovalci že desetletja prizadevajo iskati materiale, ki bi bili superprevodni pri višjih temperaturah, ob čemer morajo po drugi strani popuščati z visokimi tlaki. Takšni materiali so izpostavljeni res neverjetnim tlakom in tudi laboratoriji, kjer jih skušajo poustvariti, niso kar tako.</p> <blockquote><p><em>"Tako visoke tlake dosežeš tako, da material stisneš med dva diamanta, ki sta dobro brušena. Problem je, če ne boste natančno pripravili eksperimenta, bodo diamanti na pol poti počili. Treba je ponavljati eksperiment. Seveda pa se ti podajajo na popolnoma neraziskana področja." –</em> <strong>dr. Denis Arčon</strong></p></blockquote> <h3>Blizu odkritju superprevodnikov pri sobni temperaturi in sobnem tlaku</h3> <p>Raziskovalcem je končno uspelo prebiti magično mejo nič stopinj Celzija, pri skoraj 15 stopinjah Celzija so spojino ogljika, vodika in žvepla pod izjemno visokim tlakom pripravili do tega, da je kazala lastnosti superprevodnika.</p> <blockquote><p><em>"Zelo blizu smo temu, da odkrijemo superprevodnike, ki bi se obnesli tako pri sobni temperaturi kot sobnem tlaku. In če bi jih začeli množično proizvajati, lahko govorimo o treh glavnih načinih uporabe: v medicinski diagnostiki, transportu, pri čemer bi lahko končno govorili o dejanski uporabi vlakov na magnetno lebdenje, kar bi drastično spremenilo način transporta v prihodnosti. Tretja možnost uporabe je prenos električne energije na daljavo. S prenosom energije po njih bi prihranili ogromno tako s stališča energije kot denarja." – </em><strong>dr. Ranga Dias</strong></p></blockquote> <p>Od superprevodnikov si veliko obetajo tudi prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji in nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco. V resnici je material, ki ga ta hip uporabljajo v laboratoriju dr. Range Diasa, preprosta spojina ogljika, vodika in žvepla, pri čemer točna struktura materiala še vedno ni znana. Imajo superprevodnik, ki je obstojen pri 14 stopinjah Celzija, a nihče ne ve, kako točno je videti tak material.</p> <blockquote><p><em>"Zelo dobro poznamo izvorni vzorec, preden smo ga izpostavili visokemu tlaku, o samih strukturnih lastnostih superprevodnika, ki ga smo iz tega dobili, pa vemo zelo malo. Za to si ta hip prizadevamo. Problem se pojavi, ker v</em><em>odika torej ne vidite zares in ne morete določiti strukture. Podobno velja za ogljik in žveplo. Žveplo se malce vidi, ogljik pa je spet lahek element in pri rentgenski difrakciji ne daje uporabnih rezultatov, iz katerih bi lahko sklepali o strukturi. To nas je oviralo pri določitvi strukture. </em><em>Po drugi strani govorimo tudi o velikanskem tlaku, velikost vzorca pa je zelo majhna in tudi to zelo otežuje karakterizacijo materiala." – </em>dr. Ranga Dias</p></blockquote> <h3>Prihodnost in novi potencialni superprevodniki, delujoči pri sobnem tlaku</h3> <p><em>"Mislim, da je iluzorno pričakovati, da bi tak superprevodnik pri takih pogojih lahko izkoriščali. Imajo pa drug pomen – </em><em>dokažejo, da je superprevodnosti mogoče doseči ob primernih robnih pogojih in da tega kvantna mehanika ne omejuje. Naslednji korak pa je seveda, kako na neki način simulirati te visoke tlake. Razvoj bo poleg te smeri – da se bodo igrali še z drugimi elementi in plini lahkih elementov – poskusiti realizirati visoke tlake v urejenih geometrijah – temu rečejo kemijski tlak. Če bi jim s pametnim načrtovanjem materialov tukaj uspelo simulirati visoke tlake, bi bil to zelo pomemben preboj." – </em>dr. Denis Arčon</p> <p>Gosta tokratne oddaje <a href="https://val202.rtvslo.si/frekvencax/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Frekvenca X</a> sta bila najprodornejši raziskovalec na tem področju v Sloveniji dr. <a href="https://www-f5.ijs.si/denis-ar-on.html"><strong>Denis Arčon</strong></a> z inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani in soavtor lani odmevne študije v reviji Nature dr. <a href="https://scholar.harvard.edu/dias/research"><strong>Ranga Dias</strong></a> z ameriške univerze Rochestra.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/superconductivity_lab-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474073'> Oprema v laboratoriju za mehanski inženiring, fiziko in astronomijo profesorja Range Diasa, ki jo uporabljajo pri raziskavi. Diamantni konici se skrivata v modri škatli. <span>Foto: Foto J. Adam Fenster / Univerza Rochester</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/screen-shot-2020-10-10-at-11-43-05-pm.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ranga-dias-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474071'> Prof. Ranga Dias<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/2019-05-02_ranga_dias_0271-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474069'> Ekipa za novim prebojem na področju superprevodnosti. Pred njimi so laserji in optična oprema, ki jih uporabljajo pri raziskavi. <span>Foto: Foto: J. Adam Fenster / Univerza Rochester</span></figcaption></figure> </div></p> 174746290 RTVSLO – Val 202 2091 clean V tokratni Frekvenci X potujemo med superprevodnike, ki jih številni opisujejo kar kot tehnološki sveti gral prihodnosti. Lani je odmevala novica, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo. Od superprevodnikov si veliko obetajo prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji, z njimi bi močno izboljšali prenos energije na daljavo in hiter transport, nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco. O superprevodnikih bomo govorili z enim od najprodornejših raziskovalcev na tem področju v Sloveniji dr. Denisom Arčonom z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in soavtorjem lani odmevne študije v reviji Nature dr. Rango Diasom z ameriške univerze Rochestra. Strokovni sodelavec oddaje je dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. <p>Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta</p><p><p>Lani je odmevala <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2801-z">novica</a>, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo.</p> <blockquote><p><em>Superprevodnost je lastnost snovi, da prevaja električni tok brez vsakršnih izgub. Izolatorji električnega toka ne prevajajo, običajni prevodniki pa prevajajo z izgubami, ki se kažejo kot segrevanje. Pri zelo nizkih temperaturah pa nekateri elementi in spojine izgubijo upor, zato bi v njih tok lahko tekel neskončno in na neomejene razdalje.</em></p></blockquote> <h3>Kako temperature vplivajo na superprevodnost snovi?</h3> <p>Kritična temperatura, pri kateri snovi izgubijo upor in postanejo superprevodne, se močno razlikuje, so pa te temperature po večini nizke. Za živo srebro je pri –269 °C, železo pa nikoli ne postane superprevodno. Znanstveniki že sto let iščejo materiale, ki bi bili superprevodni pri čim višji temperaturi. Za zdaj je treba superprevodnike ohlajati na zares nizke temperature. Takšna drastična ohlajanja predstavljajo zelo velik problem. Zato si raziskovalci že desetletja prizadevajo iskati materiale, ki bi bili superprevodni pri višjih temperaturah, ob čemer morajo po drugi strani popuščati z visokimi tlaki. Takšni materiali so izpostavljeni res neverjetnim tlakom in tudi laboratoriji, kjer jih skušajo poustvariti, niso kar tako.</p> <blockquote><p><em>"Tako visoke tlake dosežeš tako, da material stisneš med dva diamanta, ki sta dobro brušena. Problem je, če ne boste natančno pripravili eksperimenta, bodo diamanti na pol poti počili. Treba je ponavljati eksperiment. Seveda pa se ti podajajo na popolnoma neraziskana področja." –</em> <strong>dr. Denis Arčon</strong></p></blockquote> <h3>Blizu odkritju superprevodnikov pri sobni temperaturi in sobnem tlaku</h3> <p>Raziskovalcem je končno uspelo prebiti magično mejo nič stopinj Celzija, pri skoraj 15 stopinjah Celzija so spojino ogljika, vodika in žvepla pod izjemno visokim tlakom pripravili do tega, da je kazala lastnosti superprevodnika.</p> <blockquote><p><em>"Zelo blizu smo temu, da odkrijemo superprevodnike, ki bi se obnesli tako pri sobni temperaturi kot sobnem tlaku. In če bi jih začeli množično proizvajati, lahko govorimo o treh glavnih načinih uporabe: v medicinski diagnostiki, transportu, pri čemer bi lahko končno govorili o dejanski uporabi vlakov na magnetno lebdenje, kar bi drastično spremenilo način transporta v prihodnosti. Tretja možnost uporabe je prenos električne energije na daljavo. S prenosom energije po njih bi prihranili ogromno tako s stališča energije kot denarja." – </em><strong>dr. Ranga Dias</strong></p></blockquote> <p>Od superprevodnikov si veliko obetajo tudi prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji in nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco. V resnici je material, ki ga ta hip uporabljajo v laboratoriju dr. Range Diasa, preprosta spojina ogljika, vodika in žvepla, pri čemer točna struktura materiala še vedno ni znana. Imajo superprevodnik, ki je obstojen pri 14 stopinjah Celzija, a nihče ne ve, kako točno je videti tak material.</p> <blockquote><p><em>"Zelo dobro poznamo izvorni vzorec, preden smo ga izpostavili visokemu tlaku, o samih strukturnih lastnostih superprevodnika, ki ga smo iz tega dobili, pa vemo zelo malo. Za to si ta hip prizadevamo. Problem se pojavi, ker v</em><em>odika torej ne vidite zares in ne morete določiti strukture. Podobno velja za ogljik in žveplo. Žveplo se malce vidi, ogljik pa je spet lahek element in pri rentgenski difrakciji ne daje uporabnih rezultatov, iz katerih bi lahko sklepali o strukturi. To nas je oviralo pri določitvi strukture. </em><em>Po drugi strani govorimo tudi o velikanskem tlaku, velikost vzorca pa je zelo majhna in tudi to zelo otežuje karakterizacijo materiala." – </em>dr. Ranga Dias</p></blockquote> <h3>Prihodnost in novi potencialni superprevodniki, delujoči pri sobnem tlaku</h3> <p><em>"Mislim, da je iluzorno pričakovati, da bi tak superprevodnik pri takih pogojih lahko izkoriščali. Imajo pa drug pomen – </em><em>dokažejo, da je superprevodnosti mogoče doseči ob primernih robnih pogojih in da tega kvantna mehanika ne omejuje. Naslednji korak pa je seveda, kako na neki način simulirati te visoke tlake. Razvoj bo poleg te smeri – da se bodo igrali še z drugimi elementi in plini lahkih elementov – poskusiti realizirati visoke tlake v urejenih geometrijah – temu rečejo kemijski tlak. Če bi jim s pametnim načrtovanjem materialov tukaj uspelo simulirati visoke tlake, bi bil to zelo pomemben preboj." – </em>dr. Denis Arčon</p> <p>Gosta tokratne oddaje <a href="https://val202.rtvslo.si/frekvencax/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Frekvenca X</a> sta bila najprodornejši raziskovalec na tem področju v Sloveniji dr. <a href="https://www-f5.ijs.si/denis-ar-on.html"><strong>Denis Arčon</strong></a> z inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani in soavtor lani odmevne študije v reviji Nature dr. <a href="https://scholar.harvard.edu/dias/research"><strong>Ranga Dias</strong></a> z ameriške univerze Rochestra.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/superconductivity_lab-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474073'> Oprema v laboratoriju za mehanski inženiring, fiziko in astronomijo profesorja Range Diasa, ki jo uporabljajo pri raziskavi. Diamantni konici se skrivata v modri škatli. <span>Foto: Foto J. Adam Fenster / Univerza Rochester</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/screen-shot-2020-10-10-at-11-43-05-pm.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ranga-dias-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474071'> Prof. Ranga Dias<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/2019-05-02_ranga_dias_0271-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474069'> Ekipa za novim prebojem na področju superprevodnosti. Pred njimi so laserji in optična oprema, ki jih uporabljajo pri raziskavi. <span>Foto: Foto: J. Adam Fenster / Univerza Rochester</span></figcaption></figure> </div></p> Thu, 14 Jan 2021 11:00:00 +0000 V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala Led po vsem svetu se tali. Tali se na zemeljskih polih, talijo se ledeniki in tali se permafrost, torej globoko in stalno zamrznjena tla. A kakšne skrivnosti se skrivajo pod ledom in kako bodo vplivale na našo prihodnost? V Frekvenci X gremo v visokogorje in na zemeljske pole, spoznavamo posledice taljenja ledu, delo nove veje arheologov, ki rešujejo najdbe pod talečim se ledom v visokogorju, in nič več globoko zamrznjene mikroorganizme, ki bi v prihodnosti lahko prinesli nove pandemije. Skrivnosti pod ledom odkrivajo Gregor Vertačnik (ARSO), Lars Holger Piloe (norveški ledeniški arheolog) in dr. Nina Gunde Cimerman (Biotehniška fakulteta). <p>Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?</p><p><p>Led po vsem svetu se tali. Tali se na zemeljskih polih, talijo se ledeniki in tali se permafrost, torej globoko in stalno zamrznjena tla. <span>Čeprav smo pozimi pogosto obkroženi z ledom in snegom, pa večino leta nimamo občutka, da zaledenele površine vplivajo na naše podnebje. Led na polih ali visokogorjih se zdi tam nekje daleč in taljenje tega ledu le problem tistih nekaj še preostalih severnih medvedov. A v resnici led vpliva na podnebje po vsem planetu. </span>A kakšne skrivnosti se skrivajo pod ledom in kako bodo mikrobi, dolga tisočletja zaklenjeni v led, vplivali na našo prihodnost?</p> <blockquote><p>V Frekvenci X gremo v visokogorje in na zemeljske pole, spoznavamo posledice taljenja ledu, delo nove veje arheologov, <a href="https://secretsoftheice.com/">ki rešujejo najdbe pod talečim se ledom v visokogorju</a>, in nič več globoko zamrznjene mikroorganizme, ki bi v prihodnosti lahko prinesli nove pandemije.</p></blockquote> <p>Gosti:</p> <p><strong>Gregor Vertačnik</strong> (ARSO),</p> <p><strong>Lars Holger Piloe</strong> (norveški ledeniški arheolog),</p> <p>dr. <strong>Nina Gunde Cimerman</strong> (Biotehniška fakulteta UL).</p> </p> 174744686 RTVSLO – Val 202 1533 clean Led po vsem svetu se tali. Tali se na zemeljskih polih, talijo se ledeniki in tali se permafrost, torej globoko in stalno zamrznjena tla. A kakšne skrivnosti se skrivajo pod ledom in kako bodo vplivale na našo prihodnost? V Frekvenci X gremo v visokogorje in na zemeljske pole, spoznavamo posledice taljenja ledu, delo nove veje arheologov, ki rešujejo najdbe pod talečim se ledom v visokogorju, in nič več globoko zamrznjene mikroorganizme, ki bi v prihodnosti lahko prinesli nove pandemije. Skrivnosti pod ledom odkrivajo Gregor Vertačnik (ARSO), Lars Holger Piloe (norveški ledeniški arheolog) in dr. Nina Gunde Cimerman (Biotehniška fakulteta). <p>Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?</p><p><p>Led po vsem svetu se tali. Tali se na zemeljskih polih, talijo se ledeniki in tali se permafrost, torej globoko in stalno zamrznjena tla. <span>Čeprav smo pozimi pogosto obkroženi z ledom in snegom, pa večino leta nimamo občutka, da zaledenele površine vplivajo na naše podnebje. Led na polih ali visokogorjih se zdi tam nekje daleč in taljenje tega ledu le problem tistih nekaj še preostalih severnih medvedov. A v resnici led vpliva na podnebje po vsem planetu. </span>A kakšne skrivnosti se skrivajo pod ledom in kako bodo mikrobi, dolga tisočletja zaklenjeni v led, vplivali na našo prihodnost?</p> <blockquote><p>V Frekvenci X gremo v visokogorje in na zemeljske pole, spoznavamo posledice taljenja ledu, delo nove veje arheologov, <a href="https://secretsoftheice.com/">ki rešujejo najdbe pod talečim se ledom v visokogorju</a>, in nič več globoko zamrznjene mikroorganizme, ki bi v prihodnosti lahko prinesli nove pandemije.</p></blockquote> <p>Gosti:</p> <p><strong>Gregor Vertačnik</strong> (ARSO),</p> <p><strong>Lars Holger Piloe</strong> (norveški ledeniški arheolog),</p> <p>dr. <strong>Nina Gunde Cimerman</strong> (Biotehniška fakulteta UL).</p> </p> Thu, 07 Jan 2021 11:00:00 +0000 Skrivnosti pod ledom Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.<p>Ob temah v zvezi s koronavirusom je bilo precej vroče visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita. Ob koronskih in vesoljskih temah pa je nase opozorilo tudi okolje.</p><p><p>Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo voditeljica <strong>Nina Slaček</strong> (Prvi in Ars), <strong>Aljoša Masten</strong> (MMC) in <strong>Maja Ratej</strong> (Val 202) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.</p></p> 174743177 RTVSLO – Val 202 2887 clean Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.<p>Ob temah v zvezi s koronavirusom je bilo precej vroče visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita. Ob koronskih in vesoljskih temah pa je nase opozorilo tudi okolje.</p><p><p>Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo voditeljica <strong>Nina Slaček</strong> (Prvi in Ars), <strong>Aljoša Masten</strong> (MMC) in <strong>Maja Ratej</strong> (Val 202) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.</p></p> Thu, 31 Dec 2020 06:10:00 +0000 Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo<p>Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek</p><p><p>Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. <strong>Jurija Bajca</strong> s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor je šlo za rušilni potres. Potresi, kot je bil ta v Petrinji, so redki. Svetovno gledano, jih je približno 100 v enem letu. Prvo tresenje v ponedeljek bi težko izkoristili za evakuacijo ljudi, saj šele pozneje ugotovimo, da je to bil predpotresni sunek."</em></p></blockquote> <h3>Oglašanje s prizorišča potresa v Petrinji</h3> <p>Na prizorišču potresa je tudi naš novinar <strong>Gašper Andrinek</strong>, ki se z aktualnimi novicami v živo oglaša v program Vala 202.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174743115?s=mmc' title='Ga%C5%A1per+Andrinek+iz+Gline'></shortcode> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr"><a href="https://twitter.com/hashtag/MajskePoljane?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#MajskePoljane</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/Glina?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Glina</a> </p> <p>Pomoč v vsakršni obliki prihaja, ves čas. <a href="https://t.co/9vcHsjlEvt">pic.twitter.com/9vcHsjlEvt</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1344243547281772544?ref_src=twsrc%5Etfw">December 30, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174743158' title='Ga%C5%A1per+Andrinek+iz+vasi+Majske+Poljane'></shortcode> <p>Majske Poljane so nedvomno eno izmed hujših prizorišč tega potresa. Skoraj vsaka hiša ima žalostno zgodbo, ujeto pod ruševinami.</p> <blockquote><p><em><span>"Včeraj je bilo grozno. Ko je začelo tresti in padati, sem hitro stekla ven, na prosto, da sem se rešila. Strašno." - </span></em><span><strong>gospa Draga</strong> iz vasi Majske Poljane, ki je noč preživela v avtomobilu.</span></p> <p><em>"Problem na tem področju so zelo ozke ceste in razmočen teren, ki je posledica deževja. Zaradi služb in vseh, ki prihajajo pomagati, nastaja precejšnja gneča. Počasi gre, med ljudmi pa se vidi, da solidarnost je prisotna, da bodo s skupnimi močmi uspeli nazaj zgraditi svoje vasi." - </em>Gašper Andrinek</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr"><a href="https://twitter.com/hashtag/Petrinja?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Petrinja</a>. Gospe se zahvaljujejo za vso pomoč, tudi za ponujeno prenočišče, a ne želijo zapustiti svojega dvorišča. Dom, ki nikoli ne bo več isti, jim pomeni preveč.</p> <p>&quot;Spimo v avtomobilih, grejemo se s tabornim ognjem in pogovarjamo se.&quot; <a href="https://t.co/Tyr3DuuUiQ">pic.twitter.com/Tyr3DuuUiQ</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1344331832502976514?ref_src=twsrc%5Etfw">December 30, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <p><strong>Fotogalerija:</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/potres-in-cerkev.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/glina-po-potresu.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p7.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174743108 RTVSLO – Val 202 957 clean Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo<p>Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek</p><p><p>Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. <strong>Jurija Bajca</strong> s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor je šlo za rušilni potres. Potresi, kot je bil ta v Petrinji, so redki. Svetovno gledano, jih je približno 100 v enem letu. Prvo tresenje v ponedeljek bi težko izkoristili za evakuacijo ljudi, saj šele pozneje ugotovimo, da je to bil predpotresni sunek."</em></p></blockquote> <h3>Oglašanje s prizorišča potresa v Petrinji</h3> <p>Na prizorišču potresa je tudi naš novinar <strong>Gašper Andrinek</strong>, ki se z aktualnimi novicami v živo oglaša v program Vala 202.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174743115?s=mmc' title='Ga%C5%A1per+Andrinek+iz+Gline'></shortcode> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr"><a href="https://twitter.com/hashtag/MajskePoljane?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#MajskePoljane</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/Glina?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Glina</a> </p> <p>Pomoč v vsakršni obliki prihaja, ves čas. <a href="https://t.co/9vcHsjlEvt">pic.twitter.com/9vcHsjlEvt</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1344243547281772544?ref_src=twsrc%5Etfw">December 30, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174743158' title='Ga%C5%A1per+Andrinek+iz+vasi+Majske+Poljane'></shortcode> <p>Majske Poljane so nedvomno eno izmed hujših prizorišč tega potresa. Skoraj vsaka hiša ima žalostno zgodbo, ujeto pod ruševinami.</p> <blockquote><p><em><span>"Včeraj je bilo grozno. Ko je začelo tresti in padati, sem hitro stekla ven, na prosto, da sem se rešila. Strašno." - </span></em><span><strong>gospa Draga</strong> iz vasi Majske Poljane, ki je noč preživela v avtomobilu.</span></p> <p><em>"Problem na tem področju so zelo ozke ceste in razmočen teren, ki je posledica deževja. Zaradi služb in vseh, ki prihajajo pomagati, nastaja precejšnja gneča. Počasi gre, med ljudmi pa se vidi, da solidarnost je prisotna, da bodo s skupnimi močmi uspeli nazaj zgraditi svoje vasi." - </em>Gašper Andrinek</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr"><a href="https://twitter.com/hashtag/Petrinja?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Petrinja</a>. Gospe se zahvaljujejo za vso pomoč, tudi za ponujeno prenočišče, a ne želijo zapustiti svojega dvorišča. Dom, ki nikoli ne bo več isti, jim pomeni preveč.</p> <p>&quot;Spimo v avtomobilih, grejemo se s tabornim ognjem in pogovarjamo se.&quot; <a href="https://t.co/Tyr3DuuUiQ">pic.twitter.com/Tyr3DuuUiQ</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1344331832502976514?ref_src=twsrc%5Etfw">December 30, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <p><strong>Fotogalerija:</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/potres-in-cerkev.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/glina-po-potresu.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/p7.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 30 Dec 2020 10:01:00 +0000 Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.<p>O Božičku in božičnih spremljevalcih s fizikom, demografom in dendrologom</p><p><p>Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (<em>če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji</em>). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic.</p> <p>Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><span><a href="https://www.pef.uni-lj.si/1212.html">dr. Jure Bajc</a>, profesor fizike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani</span></li> <li><a href="http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Janez-Malacic">dr. Janez Malačič</a>, <span>demograf in ekonomist ter zaslužni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani</span></li> <li><span><a href="http://zaposleni.bf.uni-lj.si/personel/robert-brus">dr. Robert Brus</a>, gozdar in dendrolog z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</span></li> </ul></p> 174742012 RTVSLO – Val 202 1832 clean Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.<p>O Božičku in božičnih spremljevalcih s fizikom, demografom in dendrologom</p><p><p>Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (<em>če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji</em>). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic.</p> <p>Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><span><a href="https://www.pef.uni-lj.si/1212.html">dr. Jure Bajc</a>, profesor fizike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani</span></li> <li><a href="http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Janez-Malacic">dr. Janez Malačič</a>, <span>demograf in ekonomist ter zaslužni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani</span></li> <li><span><a href="http://zaposleni.bf.uni-lj.si/personel/robert-brus">dr. Robert Brus</a>, gozdar in dendrolog z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</span></li> </ul></p> Thu, 24 Dec 2020 11:00:00 +0000 Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje. <p>"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj</p><p><p>V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. <strong>Lučka Kajfež Bogataj</strong> in biokemik prof. <strong>Tom Turk</strong> opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.</p> <blockquote><p>"<em>Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus</em>." - dr. Lučka Kajfež Bogataj</p></blockquote> <p>V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/A_Life_on_Our_Planet"><em>A Life on Our Planet</em></a> <a href="https://www.youtube.com/watch?v=64R2MYUt394"><strong>Davida Attenborougha</strong></a> in <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/David_Attenborough:_A_Life_on_Our_Planet">istoimenskega dokumentarca</a>. "<em>Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič</em>," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.</p> <h3>Zakaj je okoljska kriza resnejša grožnja od trenutne koronakrize?</h3> <p>Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "<em>V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo</em>." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "<em>žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno</em>," dodaja Tom Turk.</p> <blockquote><p>"<em>A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj</em>." - dr. Tom Turk</p></blockquote> <p>Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "<em>Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene</em>." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "<em>Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let</em>." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "<em>Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih.</em>" "<em>Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom</em>," je dodal Tom Turk. "<em>Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo</em>." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "<em>Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej</em>."</p> <h3>Okolje v 2020: Od segrevanja morja do taljenja ledu</h3> <p>V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom <a href="https://public.wmo.int/en/resources/united_in_science"><strong><em>Združeni v znanosti</em></strong></a>, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.</p> <blockquote><p>"<em>To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala</em>." - dr. Tom Turk</p></blockquote> <p>Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja <a href="https://phys.org/news/2020-04-north-pole-ice-free-summer.html">že leta 2050 povsem brez ledu</a> – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo <a href="https://www.eurekalert.org/pub_releases/2020-04/uow-frf042420.php">taljenju Antarktike</a>. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje <a href="https://www.ipcc.ch/report/sixth-assessment-report-working-group-ii/">bolj občutljivo za vplive</a> ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja <a href="https://phys.org/news/2020-02-northern-hemisphere-fold-extreme-periods.html">početverilo</a>, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.</p> <p>Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili <a href="https://www.washingtonpost.com/weather/2020/02/13/antarctica-hottest-temperature-70-degrees/">najvišjo izmerjeno temperaturo</a> v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini<a href="https://www.theguardian.com/world/2020/apr/22/microplastics-found-for-first-time-in-antarctic-ice-where-krill-source-food"> našli plastiko</a>. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.</p> <p>Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju <a href="https://www.bbc.com/news/world-australia-52043554">utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral</a> v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi <a href="https://www.nature.com/articles/s41558-020-0720-5">zgorelo več kot petina avstralskih gozdov</a>. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.</p> <p>Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini <a href="https://www.nature.com/articles/s41467-020-15029-x">izginejo že v praktično nekaj desetletjih</a>. Na spremembe naj  bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2035-0">ponor</a>.</p> <p><a href="https://www.theguardian.com/environment/2020/jan/13/ocean-temperatures-hit-record-high-as-rate-of-heating-accelerates">Temperatura svetovnega morja</a> je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.</p></p> 174740270 RTVSLO – Val 202 1724 clean V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje. <p>"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj</p><p><p>V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. <strong>Lučka Kajfež Bogataj</strong> in biokemik prof. <strong>Tom Turk</strong> opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.</p> <blockquote><p>"<em>Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus</em>." - dr. Lučka Kajfež Bogataj</p></blockquote> <p>V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/A_Life_on_Our_Planet"><em>A Life on Our Planet</em></a> <a href="https://www.youtube.com/watch?v=64R2MYUt394"><strong>Davida Attenborougha</strong></a> in <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/David_Attenborough:_A_Life_on_Our_Planet">istoimenskega dokumentarca</a>. "<em>Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič</em>," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.</p> <h3>Zakaj je okoljska kriza resnejša grožnja od trenutne koronakrize?</h3> <p>Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "<em>V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo</em>." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "<em>žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno</em>," dodaja Tom Turk.</p> <blockquote><p>"<em>A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj</em>." - dr. Tom Turk</p></blockquote> <p>Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "<em>Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene</em>." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "<em>Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let</em>." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "<em>Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih.</em>" "<em>Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom</em>," je dodal Tom Turk. "<em>Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo</em>." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "<em>Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej</em>."</p> <h3>Okolje v 2020: Od segrevanja morja do taljenja ledu</h3> <p>V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom <a href="https://public.wmo.int/en/resources/united_in_science"><strong><em>Združeni v znanosti</em></strong></a>, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.</p> <blockquote><p>"<em>To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala</em>." - dr. Tom Turk</p></blockquote> <p>Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja <a href="https://phys.org/news/2020-04-north-pole-ice-free-summer.html">že leta 2050 povsem brez ledu</a> – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo <a href="https://www.eurekalert.org/pub_releases/2020-04/uow-frf042420.php">taljenju Antarktike</a>. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje <a href="https://www.ipcc.ch/report/sixth-assessment-report-working-group-ii/">bolj občutljivo za vplive</a> ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja <a href="https://phys.org/news/2020-02-northern-hemisphere-fold-extreme-periods.html">početverilo</a>, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.</p> <p>Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili <a href="https://www.washingtonpost.com/weather/2020/02/13/antarctica-hottest-temperature-70-degrees/">najvišjo izmerjeno temperaturo</a> v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini<a href="https://www.theguardian.com/world/2020/apr/22/microplastics-found-for-first-time-in-antarctic-ice-where-krill-source-food"> našli plastiko</a>. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.</p> <p>Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju <a href="https://www.bbc.com/news/world-australia-52043554">utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral</a> v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi <a href="https://www.nature.com/articles/s41558-020-0720-5">zgorelo več kot petina avstralskih gozdov</a>. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.</p> <p>Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini <a href="https://www.nature.com/articles/s41467-020-15029-x">izginejo že v praktično nekaj desetletjih</a>. Na spremembe naj  bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2035-0">ponor</a>.</p> <p><a href="https://www.theguardian.com/environment/2020/jan/13/ocean-temperatures-hit-record-high-as-rate-of-heating-accelerates">Temperatura svetovnega morja</a> je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 08:27:00 +0000 Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.<p>Evropska vesoljska agencija predstavlja najnovejše podatke misije Gaia. Katalog vsebuje opazovanje 1.8 milijarde zvezd, od tega nam je nekaj več kot 331 tisoč zvezd relativno blizu </p><p><p>Misija <a href="https://gea.esac.esa.int/archive/">Gaia</a> Evropske vesoljske agencije z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok: <em>"<span>Pred desetimi leti bi vam rekel, da so zvezde v naši galaksiji zelo lepo urejene. Izkazalo se je, da ni tako. Gaini podatki so ugotovili, da je okolico našega sonca zmotila pritlikava galaksija, ki je letela mimo. Zdaj podatki kažejo nihanja in razburkanost vsevprek. Lepa, umirjena, simetrična struktura naše galaksije dobiva rokovski prizvok. Ta živahnost pomeni, da vidimo, kdo, koliko in koga privlači, kako je razporejena temna snov, ki ostaja ena izmed ne dovolj razumljenih ugank vesolja."  </span></em></p> <blockquote><p><span>"Lepa, umirjena, simetrična struktura naše galaksije dobiva rokovski prizvok."</span></p></blockquote> <p>Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.</p> <h3><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/12/radiovedni-zakaj-zvezd-podnevi-ne-vidimo/">Priporočamo: Podkast Radiovedni o zvezdah</a></h3> <h3></h3></p> 174736833 RTVSLO – Val 202 1134 clean Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.<p>Evropska vesoljska agencija predstavlja najnovejše podatke misije Gaia. Katalog vsebuje opazovanje 1.8 milijarde zvezd, od tega nam je nekaj več kot 331 tisoč zvezd relativno blizu </p><p><p>Misija <a href="https://gea.esac.esa.int/archive/">Gaia</a> Evropske vesoljske agencije z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok: <em>"<span>Pred desetimi leti bi vam rekel, da so zvezde v naši galaksiji zelo lepo urejene. Izkazalo se je, da ni tako. Gaini podatki so ugotovili, da je okolico našega sonca zmotila pritlikava galaksija, ki je letela mimo. Zdaj podatki kažejo nihanja in razburkanost vsevprek. Lepa, umirjena, simetrična struktura naše galaksije dobiva rokovski prizvok. Ta živahnost pomeni, da vidimo, kdo, koliko in koga privlači, kako je razporejena temna snov, ki ostaja ena izmed ne dovolj razumljenih ugank vesolja."  </span></em></p> <blockquote><p><span>"Lepa, umirjena, simetrična struktura naše galaksije dobiva rokovski prizvok."</span></p></blockquote> <p>Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.</p> <h3><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/12/radiovedni-zakaj-zvezd-podnevi-ne-vidimo/">Priporočamo: Podkast Radiovedni o zvezdah</a></h3> <h3></h3></p> Thu, 03 Dec 2020 10:58:00 +0000 Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.<p>Na zadnjem potovanju po svetu cepiv se ustavljamo pri postopku produkcije cepiva v tovarni in preverjamo, kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo</p><p><p>Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije <strong>Cepiva in mi</strong> ustavili pri aktualni tekmi, <em>kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19</em>. <a href="https://ec.europa.eu/info/index_sl">Evropska komisija</a> je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično svetovno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile slabo razpoloženje.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li>predavatelj vakcinologije na newyorški šoli medicine <a href="https://icahn.mssm.edu/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Icahn Mount Sinai</a>, dr. <a href="https://twitter.com/florian_krammer" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Florian Krammer</strong></a>;</li> <li>vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na <a href="https://www.ki.si/">Kemijskem inštitutu v Ljubljani</a>, dr. <strong><a href="https://twitter.com/rjerala" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Roman Jerala</a></strong>;</li> <li>predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na <a href="http://www.ffa.uni-lj.si/">Fakulteti za farmacijo v Ljubljani,</a> dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong>;</li> <li>znanstveni sodelavec z Odseka za biotehnologijo na <a href="https://ijs.si/ijsw">Inštitutu Jožefa Stefana</a> dr. <strong><a href="http://www.sbd.si/sl/nagrajenci/35/lapanjetova-plaketa/ales-berlec">Aleš Berlec</a>;</strong></li> <li>sekretarka iz direktorata za zdravstveno varstvo na <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/">Ministrstvu za zdravje</a> <strong>Doroteja Novak Gosarič</strong>;</li> <li>predsednik uprave v <a href="https://www.nlbskladi.si/">NLB Skladi</a> <a href="https://www.nlbskladi.si/clanki-avtorja/mag-kruno-abramovic-5"><strong>Kruno Abramovič;</strong></a></li> <li>objavili smo tudi odgovore, ki so nam jih poslali iz organizacije <a href="https://www.gavi.org/"><strong>Gavi</strong></a>.</li> </ul> <p>Miniserijo <em>Cepiva in mi</em> sta pripravili <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X, <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/">prve epizode</a> </strong>in <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-208/">druge epizode</a></strong>, v katerih smo govorili o zgodovini cepiv in cepljenja in njunem pomenu za javno zdravje skozi stoletja ter o tem, kako cepivo deluje in kakšne vrste cepiv poznamo.</p></blockquote></p> 174735175 RTVSLO – Val 202 3031 clean Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.<p>Na zadnjem potovanju po svetu cepiv se ustavljamo pri postopku produkcije cepiva v tovarni in preverjamo, kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo</p><p><p>Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije <strong>Cepiva in mi</strong> ustavili pri aktualni tekmi, <em>kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19</em>. <a href="https://ec.europa.eu/info/index_sl">Evropska komisija</a> je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično svetovno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile slabo razpoloženje.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li>predavatelj vakcinologije na newyorški šoli medicine <a href="https://icahn.mssm.edu/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Icahn Mount Sinai</a>, dr. <a href="https://twitter.com/florian_krammer" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Florian Krammer</strong></a>;</li> <li>vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na <a href="https://www.ki.si/">Kemijskem inštitutu v Ljubljani</a>, dr. <strong><a href="https://twitter.com/rjerala" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Roman Jerala</a></strong>;</li> <li>predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na <a href="http://www.ffa.uni-lj.si/">Fakulteti za farmacijo v Ljubljani,</a> dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong>;</li> <li>znanstveni sodelavec z Odseka za biotehnologijo na <a href="https://ijs.si/ijsw">Inštitutu Jožefa Stefana</a> dr. <strong><a href="http://www.sbd.si/sl/nagrajenci/35/lapanjetova-plaketa/ales-berlec">Aleš Berlec</a>;</strong></li> <li>sekretarka iz direktorata za zdravstveno varstvo na <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/">Ministrstvu za zdravje</a> <strong>Doroteja Novak Gosarič</strong>;</li> <li>predsednik uprave v <a href="https://www.nlbskladi.si/">NLB Skladi</a> <a href="https://www.nlbskladi.si/clanki-avtorja/mag-kruno-abramovic-5"><strong>Kruno Abramovič;</strong></a></li> <li>objavili smo tudi odgovore, ki so nam jih poslali iz organizacije <a href="https://www.gavi.org/"><strong>Gavi</strong></a>.</li> </ul> <p>Miniserijo <em>Cepiva in mi</em> sta pripravili <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X, <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/">prve epizode</a> </strong>in <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-208/">druge epizode</a></strong>, v katerih smo govorili o zgodovini cepiv in cepljenja in njunem pomenu za javno zdravje skozi stoletja ter o tem, kako cepivo deluje in kakšne vrste cepiv poznamo.</p></blockquote></p> Thu, 26 Nov 2020 11:00:00 +0000 Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.<p>Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro?</p><p><p>Potem ko smo v prvem delu miniserije Cepiva in mi cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li>virologinja mag. <strong>Katarina Prosenc Trilar</strong>, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li>imunolog in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. <strong>Alojz Ihan</strong>;</li> <li>predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong>;</li> <li>predavatelj vakinologije na newyorški šoli medicine <a href="https://icahn.mssm.edu/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Icahn Mount Sinai</a> dr. <a href="https://twitter.com/florian_krammer" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Florian Krammer</strong></a>;</li> <li>vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. <strong><a href="https://twitter.com/rjerala" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Roman Jerala</a>. </strong></li> </ul> <p>Miniserijo Cepiva in mi pripravljata <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/"><strong>prve epizode </strong></a>in <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-209/"><strong>tretje epizode</strong></a>, v katerih smo govorili o zgodovini cepljenja in pomenu za javno zdravje skozi stoletja ter o napredku v tekmo do cepiva proti covidu-19.</p></blockquote></p> 174733405 RTVSLO – Val 202 2398 clean Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.<p>Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro?</p><p><p>Potem ko smo v prvem delu miniserije Cepiva in mi cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li>virologinja mag. <strong>Katarina Prosenc Trilar</strong>, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li>imunolog in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. <strong>Alojz Ihan</strong>;</li> <li>predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong>;</li> <li>predavatelj vakinologije na newyorški šoli medicine <a href="https://icahn.mssm.edu/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Icahn Mount Sinai</a> dr. <a href="https://twitter.com/florian_krammer" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Florian Krammer</strong></a>;</li> <li>vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. <strong><a href="https://twitter.com/rjerala" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Roman Jerala</a>. </strong></li> </ul> <p>Miniserijo Cepiva in mi pripravljata <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/"><strong>prve epizode </strong></a>in <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-209/"><strong>tretje epizode</strong></a>, v katerih smo govorili o zgodovini cepljenja in pomenu za javno zdravje skozi stoletja ter o napredku v tekmo do cepiva proti covidu-19.</p></blockquote></p> Thu, 19 Nov 2020 09:10:00 +0000 Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.<p>Najprej pogledamo v zgodovino po najhujših epidemijah, ki so v zadnjih 300 letih pretresale človeštvo, in kako smo se jim s cepivi postavili po robu. V snovanju oddaj nam pomaga zunanja sodelavka dr. Zarja Muršič.</p><p><p>V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. V prvem delu se podajamo v zgodovino, preverjamo, kako so nam cepiva pomagala pri soočanju z epidemijami kužnih bolezni in zakaj so proticepilska gibanja danes znova na pohodu.</p> <h3><strong><span>Sogovorniki:</span></strong></h3> <ul> <li><span>dr. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zvonka_Zupani%C4%8D_Slavec"><b>Zvonka Zupanič Slavec</b></a>, zdravnica in profesorica zgodovine medicine in <span>predstojnico Inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</span><br /> </span></li> <li><span>dr. <a href="https://www.mf.uni-lj.si/kibe/osebje?q=%2Fkibe%2Fosebje"><b>Marko Pokorn</b></a>, pediater in infektolog iz Pediatrične klinike v Ljubljani.<br /> </span></li> <li><span><a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2281-1?fbclid=IwAR3Z_Q2x2Xc--1zJ9-W6v5A-VIwaeWUZGU7wWIbMB07_ZEi8NdnaeENHHks"><b>Rhys Leahy</b></a>, podatkovna znanstvenica z ameriške Univerze George Washington<br /> </span></li> </ul> <p>Miniserijo <em>Cepiva in mi</em> sta pripravili <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X, <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-208/">druge</a> </strong>in <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-209/"><strong>tretje epizode</strong></a>, v katerih smo govorili o tem, kako deluje cepivo in kakšne vrste cepiv vse poznamo, ter o napredku v tekmi do cepiva proti covidu-19.</p></blockquote></p> 174731793 RTVSLO – Val 202 2269 clean V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.<p>Najprej pogledamo v zgodovino po najhujših epidemijah, ki so v zadnjih 300 letih pretresale človeštvo, in kako smo se jim s cepivi postavili po robu. V snovanju oddaj nam pomaga zunanja sodelavka dr. Zarja Muršič.</p><p><p>V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. V prvem delu se podajamo v zgodovino, preverjamo, kako so nam cepiva pomagala pri soočanju z epidemijami kužnih bolezni in zakaj so proticepilska gibanja danes znova na pohodu.</p> <h3><strong><span>Sogovorniki:</span></strong></h3> <ul> <li><span>dr. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zvonka_Zupani%C4%8D_Slavec"><b>Zvonka Zupanič Slavec</b></a>, zdravnica in profesorica zgodovine medicine in <span>predstojnico Inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</span><br /> </span></li> <li><span>dr. <a href="https://www.mf.uni-lj.si/kibe/osebje?q=%2Fkibe%2Fosebje"><b>Marko Pokorn</b></a>, pediater in infektolog iz Pediatrične klinike v Ljubljani.<br /> </span></li> <li><span><a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2281-1?fbclid=IwAR3Z_Q2x2Xc--1zJ9-W6v5A-VIwaeWUZGU7wWIbMB07_ZEi8NdnaeENHHks"><b>Rhys Leahy</b></a>, podatkovna znanstvenica z ameriške Univerze George Washington<br /> </span></li> </ul> <p>Miniserijo <em>Cepiva in mi</em> sta pripravili <a href="https://twitter.com/MajaRatej" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Maja Ratej</strong></a> in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X, <a href="https://twitter.com/piskotk" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Zarja Muršič</strong></a>.</p> <blockquote><p>Vabljeni tudi k poslušanju <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-208/">druge</a> </strong>in <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/frekvenca-x-209/"><strong>tretje epizode</strong></a>, v katerih smo govorili o tem, kako deluje cepivo in kakšne vrste cepiv vse poznamo, ter o napredku v tekmi do cepiva proti covidu-19.</p></blockquote></p> Thu, 12 Nov 2020 11:35:00 +0000 Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj! Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.<p>Kaj je torej v znanstvenem imenu? Odgovor je sila preprost. Dokler so upoštevana vsa pravila, je lahko ime kar koli.</p><p><p>Potem ko zalijete svoje <em>Ficuse rubiginose</em> in <em>Monstere deliciose</em>, si s skupaj s svojima <em>Canisom familiarisom</em> pri nogah in s <em>Felisom catusom</em> v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.</p> <blockquote><p><em>"Po večini imamo opravka z imeni vrst, ki je vedno sestavljeno iz dveh besed. Prva, ki se mora dosledno pisati z veliko začetnico, je ime rodu. Ta se znotraj vsebinskega področja ne sme ponoviti, je enoznačna. Druga beseda pa je vrstni pridevek, ki pa se lahko ponovi, ampak v kombinaciji z rodovnim imenom."</em></p></blockquote> <p>Tako botanik <strong>dr. Nejc Jogan</strong>, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani študentom v okviru predavanj iz sistematske botanike predstavlja botanično nomenklaturo. Zoolog akademik <strong>dr. Boris Sket</strong>, ki je v svoji dolgi raziskovalni karieri poimenoval več kot sto novih živalskih vrst, pa pravi, da je poimenovanje skoraj neomejeno.</p> <blockquote><p><em>"Vse živo je mogoče. Največkrat se uporabi značilnosti, kot je barva ali telesna oblika. Ampak samo s takšnim poimenovanjem ne pridemo daleč, saj je ogromno živali med seboj zelo podobnih. Poimenovanja zato nastajajo tudi po najdišču, najditelju, prijatelju ali izmišljenih slovanskih bogovih."</em></p></blockquote> <p>Odkrivanje nove vrste, sploh pa njeno opisovanje in predstavitev znanstveni struji, je vedno stvar strogih pravil, lahko pa je izbira imena za organizem na drugi strani tudi vir navdiha. Ampak pri ohranjanju stabilnosti sistema znanstvenega poimenovanja vrst še vedno ostaja najpomembnejše načelo prioritete.</p> <blockquote><p><em>"Najstarejše objavljeno ime za določeno vrsto je tisto, ki ostaja veljavno, četudi bi naknadno ugotovili, da je bilo neko ime prezrto. Zanimivo je tudi to, da ko je ime enkrat javno objavljeno, je veljavno tudi, če se zgodi tiskarska napaka. Napaka tako postane legalizirana."</em></p></blockquote> <p>Veliko znanstvenih imen so prispevali tudi slovenski raziskovalci. Med botaniki, povezanimi z našimi kraji, so to na primer <em>Scopoli</em> z veliko vrstami (tudi živalskimi) in enim rodom, pa Rihard Blagaj z blagajevim volčinom <em>Daphne blagayana</em> in Karl Zois s <em>Calendulo zoysii</em>, zoisovo zvočnico.</p></p> 174730165 RTVSLO – Val 202 2205 clean Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.<p>Kaj je torej v znanstvenem imenu? Odgovor je sila preprost. Dokler so upoštevana vsa pravila, je lahko ime kar koli.</p><p><p>Potem ko zalijete svoje <em>Ficuse rubiginose</em> in <em>Monstere deliciose</em>, si s skupaj s svojima <em>Canisom familiarisom</em> pri nogah in s <em>Felisom catusom</em> v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.</p> <blockquote><p><em>"Po večini imamo opravka z imeni vrst, ki je vedno sestavljeno iz dveh besed. Prva, ki se mora dosledno pisati z veliko začetnico, je ime rodu. Ta se znotraj vsebinskega področja ne sme ponoviti, je enoznačna. Druga beseda pa je vrstni pridevek, ki pa se lahko ponovi, ampak v kombinaciji z rodovnim imenom."</em></p></blockquote> <p>Tako botanik <strong>dr. Nejc Jogan</strong>, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani študentom v okviru predavanj iz sistematske botanike predstavlja botanično nomenklaturo. Zoolog akademik <strong>dr. Boris Sket</strong>, ki je v svoji dolgi raziskovalni karieri poimenoval več kot sto novih živalskih vrst, pa pravi, da je poimenovanje skoraj neomejeno.</p> <blockquote><p><em>"Vse živo je mogoče. Največkrat se uporabi značilnosti, kot je barva ali telesna oblika. Ampak samo s takšnim poimenovanjem ne pridemo daleč, saj je ogromno živali med seboj zelo podobnih. Poimenovanja zato nastajajo tudi po najdišču, najditelju, prijatelju ali izmišljenih slovanskih bogovih."</em></p></blockquote> <p>Odkrivanje nove vrste, sploh pa njeno opisovanje in predstavitev znanstveni struji, je vedno stvar strogih pravil, lahko pa je izbira imena za organizem na drugi strani tudi vir navdiha. Ampak pri ohranjanju stabilnosti sistema znanstvenega poimenovanja vrst še vedno ostaja najpomembnejše načelo prioritete.</p> <blockquote><p><em>"Najstarejše objavljeno ime za določeno vrsto je tisto, ki ostaja veljavno, četudi bi naknadno ugotovili, da je bilo neko ime prezrto. Zanimivo je tudi to, da ko je ime enkrat javno objavljeno, je veljavno tudi, če se zgodi tiskarska napaka. Napaka tako postane legalizirana."</em></p></blockquote> <p>Veliko znanstvenih imen so prispevali tudi slovenski raziskovalci. Med botaniki, povezanimi z našimi kraji, so to na primer <em>Scopoli</em> z veliko vrstami (tudi živalskimi) in enim rodom, pa Rihard Blagaj z blagajevim volčinom <em>Daphne blagayana</em> in Karl Zois s <em>Calendulo zoysii</em>, zoisovo zvočnico.</p></p> Thu, 05 Nov 2020 11:00:00 +0000 Čudežni svet znanstvene nomenklature V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.<p>Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR</p><p><p>V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj <strong>o metodi PCR</strong>, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja <strong>Katarina Prosenc Trilar </strong>i<span>z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano</span>.</p> <p>V delu celotne analize, v katerem uporabijo metodo PCR, vzorec izpostavijo nihanju temperature, da lahko steče verižna reakcija s polimerazo. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?</p> <blockquote><p><em>"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Sonde, ki jih uporabljamo pri metodi PCR, imajo vezano tudi barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR."</em></p></blockquote> <h3>Dvomi javnosti</h3> <p>Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.</p> <blockquote><p><em>"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen." –</em> <strong>Miha Skvarč</strong>, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije</p></blockquote> <h3>Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta</h3> <p><em>"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,"</em> je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani<strong> Miroslav Petrovec. </strong></p> <blockquote><p><em>"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje."</em></p></blockquote> <p>Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija<strong> Tjaša Žohar Čretnik </strong>pove, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.</p> <blockquote><p><em>"</em>O<em>cenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko tovrstnih preiskav kot prej v celem letu."</em></p></blockquote> <p>V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.</p> <blockquote><p><em>"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki </em><em>pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna." – </em>Tjaša Žohar Čretnik</p></blockquote> <h3><strong>Razlikovanje med testi</strong></h3> <blockquote><p>Tudi pri <strong>antigenskih testih</strong> je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še <strong>serološki testi</strong> oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.</p></blockquote> <p>Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.</p> <hr /> <p>Sogovornico v oddaji mag. <strong>Katarino Prosenc Trilar</strong> (NLZOH) smo prosili tudi za pisno pojasnilo v zvezi z očitki, ki so jih v javnosti deležni testi, tudi v nedavni peticiji. Poslala nam je tale odgovor:</p> <p></p> <p><a title="View Dodatna pisna pojasnila o poteku in metodi PCR on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482683131/Dodatna-pisna-pojasnila-o-poteku-in-metodi-PCR#from_embed">Dodatna pisna pojasnila o p...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> 174728589 RTVSLO – Val 202 1576 clean V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.<p>Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR</p><p><p>V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj <strong>o metodi PCR</strong>, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja <strong>Katarina Prosenc Trilar </strong>i<span>z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano</span>.</p> <p>V delu celotne analize, v katerem uporabijo metodo PCR, vzorec izpostavijo nihanju temperature, da lahko steče verižna reakcija s polimerazo. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?</p> <blockquote><p><em>"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Sonde, ki jih uporabljamo pri metodi PCR, imajo vezano tudi barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR."</em></p></blockquote> <h3>Dvomi javnosti</h3> <p>Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.</p> <blockquote><p><em>"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen." –</em> <strong>Miha Skvarč</strong>, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije</p></blockquote> <h3>Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta</h3> <p><em>"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,"</em> je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani<strong> Miroslav Petrovec. </strong></p> <blockquote><p><em>"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje."</em></p></blockquote> <p>Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija<strong> Tjaša Žohar Čretnik </strong>pove, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.</p> <blockquote><p><em>"</em>O<em>cenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko tovrstnih preiskav kot prej v celem letu."</em></p></blockquote> <p>V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.</p> <blockquote><p><em>"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki </em><em>pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna." – </em>Tjaša Žohar Čretnik</p></blockquote> <h3><strong>Razlikovanje med testi</strong></h3> <blockquote><p>Tudi pri <strong>antigenskih testih</strong> je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še <strong>serološki testi</strong> oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.</p></blockquote> <p>Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.</p> <hr /> <p>Sogovornico v oddaji mag. <strong>Katarino Prosenc Trilar</strong> (NLZOH) smo prosili tudi za pisno pojasnilo v zvezi z očitki, ki so jih v javnosti deležni testi, tudi v nedavni peticiji. Poslala nam je tale odgovor:</p> <p></p> <p><a title="View Dodatna pisna pojasnila o poteku in metodi PCR on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482683131/Dodatna-pisna-pojasnila-o-poteku-in-metodi-PCR#from_embed">Dodatna pisna pojasnila o p...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> Thu, 29 Oct 2020 10:40:00 +0000 Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. sl Thu, 08 Dec 2022 10:48:45 +0000 https://val202.rtvslo.si/frekvencax/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 08 Dec 2022 10:48:45 +0000 Frekvenca X