Frekvenca X

Dolgoživost 1/2: O kakovostnem staranju moramo začeti razmišljati že v mladosti

Wed, 06 May 2026 07:20:00 +0000

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.

Sogovorniki:

biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk
sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,
profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in
klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.

V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.

Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:

Poglavja: 00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba 00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu 00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost 00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem 00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom 00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja 00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo? 00:15:53 Zdravo spanje 00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo 00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano? 00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad 00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje 00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti 00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni 00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja 00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati 00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo 00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše 00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen 00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti 00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem 00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije 00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo 00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Xpertiza na kvadrat: Ana Štuhec Kocijan in Črtomir Perharič

Wed, 29 Apr 2026 06:12:05 +0000

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Černobil: brazgotine jedrske katastrofe

Thu, 23 Apr 2026 08:53:28 +0000

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.

Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).

Povezave:

Fant, pobratim smrti, 1. del

Fant, pobratim smrti, 2. del

FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?

Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov

MMC podrobno: 40 let Černobila

Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Gre za tekmo s časom: Vse večja odpornost bakterij na antibiotike

Wed, 15 Apr 2026 10:10:37 +0000

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.

Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji)

Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

Ujeti v zaslon: Svetovno priznana psihiatrinja Anna Lembke o odvisnosti od družabnih omrežij

Wed, 08 Apr 2026 08:01:54 +0000

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.

Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford

V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.

Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.

Vir fotografije: Osebni arhiv

Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo? 00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga 00:17:57 Kaj je dopamin? 00:20:27 Kako se razvije toleranca? 00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev" 00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti 00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje. 00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja

Wed, 01 Apr 2026 08:54:14 +0000

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.

Gostja:

Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer

Zapiski:
Vroči mikrofon o Ozempicu

V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.

Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

Pred vrati prvi polet s človeško posadko proti Luni po pol stoletja

Wed, 25 Mar 2026 11:21:27 +0000

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.

Gosta:

Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten
Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter

V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.

V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.

Vir fotografije: Nasa

Poglavja: 00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna? 00:09:14 O članih tokratne misije 00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije 00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije? 00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS 00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III? 00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so? 00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat 00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen 00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom? 00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026 00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač 00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

Xpertiza in Radiovedni v živo

Fri, 20 Mar 2026 22:40:58 +0000

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.

Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

Vojna Strahov

Wed, 18 Mar 2026 19:00:00 +0000

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Spol in zdravila: medicina po meri moškega telesa

Wed, 11 Mar 2026 11:15:48 +0000

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.

Gostje:

dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani
dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani
dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič
dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu

Brala sta Maja Moll in Igor Velše.

V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.

Poglavja: 00:01:22 Afera 'Talidomid' 00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah 00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo? 00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol? 00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo 00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika 00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost 00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi 00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil? 00:23:09 Zagata z nosečnicami 00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret 00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

Kako neverjetno je, da obstajamo?

Wed, 04 Mar 2026 11:00:00 +0000

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?

Gostje:
– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist
– dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje.

Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Parmy Olson: Umetna inteligenca skrenila s poti, in to za dobro dobička, ne človeštva

Wed, 25 Feb 2026 13:27:35 +0000

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.

Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku.

V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.

Prevode je brala: Eva Longyka Marušič.

Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha

Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji 00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis 00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft 00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska? 00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks 00:17:45 Kitajska noče zaostajati 00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence 00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna? 00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso? 00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju 00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje 00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Šport v Frekvenci: Od mitohondrijev, magnezija, do pesti in športne statistike

Mon, 09 Feb 2026 12:11:00 +0000

Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.

Izseki iz oddaj:

Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik

Wed, 04 Feb 2026 11:05:12 +0000

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.

Gostje:

izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik
asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami

V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.

Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Sonaravno upravljanje planeta: Po sledeh volka Slavca

Tue, 27 Jan 2026 23:34:53 +0000

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?

Sogovorniki:

Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,
Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,
Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,
študentke in študenti ekologije.

V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.

Poglavja: 00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi 00:05:34 Reportaža z Blok 00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu 00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca 00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil

Sonaravno upravljanje planeta: Sekati ali ne sekati

Wed, 21 Jan 2026 10:55:31 +0000

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.

Sogovorniki:

gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem,
okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian,
fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X,
študentke in študenti ekologije.

V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja.

Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Sunita Williams: Vesolje te spremeni

Thu, 15 Jan 2026 12:10:44 +0000

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.

Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.

Avtor fotografije: Jure Makovec/STA

Si, kar ješ: Ali lahko s hrano vplivamo na boljše (duševno) zdravje

Wed, 14 Jan 2026 08:05:00 +0000

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Gosti oddaje so:

mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru,
mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in
magistrica nutricionistike Ajda Strnad.

Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:

Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem
Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost
Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni

V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali?

Wed, 07 Jan 2026 11:00:00 +0000

Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.

Sogovorniki:

dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete
Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva
dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko
dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka

V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja.

Poglavja: 00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev 00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki 00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake. 00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so? 00:18:22 Umetna inteligenca 00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj? 00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem 00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik 00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?

Od mumije, termometra do Indijancev: Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem

Wed, 31 Dec 2025 05:22:47 +0000

Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.

Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan'

Več o knjigi lahko preberete tu.

V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.

Poglavja: 00:00:01 Uvod ali kako so nastale prve zgodbe 00:03:28 Zakaj sta med slovenskimi raziskovalci pristala tudi Herman Koroški in Barbara Celjska? 00:06:01 Kdo so bili Andrej Perlah, Santorio Santorio in Martin Pegius? 00:09:14 V družbi zanimivih osebnosti iz zgodovine medicine na Slovenskem 00:11:54 Drzni raziskovalci neznanih svetov 00:16:02 O vojvodinji, ki jo je obsedla arheološka strast 00:19:03 O pionirjih naravovarstva – kaj je velbičevka in o drevesu življenja 00:23:15 Kaj pa ženske? O prvi profesorici na univerzi in prvi meteorologinji 00:27:31 Na koga pa biti pozoren v novem letu? 00:29:28 Želje raziskovalcev v novem letu 00:31:54 Xpertiza: Žan Mongus

Radiovedni: Sladkor pod lupo

Wed, 24 Dec 2025 11:00:00 +0000

Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.

Na letošnji izvedbi Avdiofestivala, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovnošolcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.

Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spraševale, kolikšna je še “sprejemljiva” količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem …Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.

Povezava do kemijskega poskusa "Faraonove kače" v video obliki.

Gostje:

Marko Jeran, Institut Jožef Stefan,
Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,
Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana,
Blaž Vurnik, Mestni muzej.

Poglavja: 00:00:01 Radiovedni v Cukrarni 00:01:28 Zgodovina sladkorja 00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja 00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja 00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni 00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja 00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne 00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja

Zrcalno življenje: Utemeljena skrb ali prazne marnje?

Wed, 17 Dec 2025 11:04:13 +0000

"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?

Gostje:
Dr. John Glass, Inštitut J. Craig Venter, ZDA
Dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut
Dr. Ines Mandić Mulec, Biotehniška fakulteta, UNI LJ
Dr. Boris Turk, Inštitut 'Jožef Stefan'

Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš, Kemijski inštitut.

V tokratni Xpertizi (od 32.10 naprej) gostuje Janez Volavšek s Kemijskega inštituta.

Članek o potencialni nevarnosti zrcalnih organizmov, objavljen v reviji Science.

Poglavja: 00:00:01 Zgodba o levi in desni rokavici 00:01:13 O čem se bomo pogovarjali: za in proti in o svarečem pismu znanstvenikov 00:04:05 Kaj je kiralnost? 00:06:53 John Glass o tem, zakaj nekatere znanstvenike skrbi 00:11:32 Če se spustimo na realna tla: Kje smo trenutno? 00:13:01 Roman Jerala: Od 50 do 100 let bo še minilo, da izdelamo zrcalno celico 00:20:15 O zrcalnih organizmih z mikrobiologinjo Ines Mandič Mulec 00:28:55 O smiselnosti moratorijev v znanosti s sinteznim biologom Borisom Turkom 00:31:41 Kaj pa prihodnjič? 00:32:10 Xpertiza: Janez Volavšek

Kdo je krojil naše znanstveno leto?

Wed, 10 Dec 2025 11:00:00 +0000

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.

V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino.

Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija.

Zoisova nagrada za življenjsko delo

akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija)
prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika)

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine)
prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo)
prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe)
prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija)

Zoisova priznanja za pomembne dosežke

doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje))
dr. Jožica Gričar (biologija dreves)
prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije)
dr. Marko Jošt (fotovoltaika)
dr. Andrej Zorko (kvantni materiali)
dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik)

Puhova nagrada za življenjsko delo

prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji)

Puhove nagrade za vrhunske dosežke

Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate)

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije

prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike)

Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika

Wed, 03 Dec 2025 04:24:55 +0000

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.

V rubriki Xpertiza (od 00:30:20) se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija

Wed, 26 Nov 2025 07:17:55 +0000

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.

V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič.

V rubriki Xpertiza (od 00:27:46) se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo.

Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos

Zemlja kot tarča: Kaj so nam prinesli meteoriti, asteroidi, kometi in drugi vesoljski prišleki?

Wed, 19 Nov 2025 12:05:58 +0000

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.

V Xpertizi (33.24) pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Gostje so bili:

dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani,
dr. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije 00:33:24 Xpertiza: Urh Štempihar Jazbec

Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno?

Wed, 12 Nov 2025 15:03:08 +0000

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.

Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi.

V Xpertizi (od 00:32:42) pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru.

Pri nagradah za pub kviz se najlepše zahvaljujemo Centru Noordung, Slovenskemu etnografskemu muzeju in Muzeju novejše zgodovine ter Znanosti na cesti.

Večer je potekal v okrilju Meseca znanosti, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec 00:00:01 Zaznamujemo prvi slovenski dan znanosti 00:00:43 Povzetek znanstvenega pub kviza v SEM-u 00:02:33 Kdo so bile sodelujoče ekipe? 00:09:04 Začnimo s prvim vprašanjem! 00:26:37 Refleksija tekmovalcev 00:24:17 Tomaž Boh, MVZI 00:28:31 Saša Novak, ZnC 00:29:45 Zdaj pa res! Kdo so bili najboljši?

Tekma za objavo v znanstvnih revijah

Wed, 05 Nov 2025 11:00:00 +0000

V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.

V Xpertizi se predstavlja Domen Vreš, ki na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko soustvarja slovenski jezikovni model prihodnosti GaMS. Deluje v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije (CJVT), kjer sodeluje pri projektu Povejmo.

Domen priporoča obisk slovenske LLM arene, kjer lahko vsak preizkusi in oceni več različnih modelov, med njimi tudi slovenske GaMS-e.

Poglavja: 00:21:20 Xpertiza: Domen Vreš 00:03:54 Kdo je Virginijus Šikšnis? 00:07:10 Šikšnis eden prvih, ki je odkril mehanizem CRISPR 00:09:32 Težave z objavo članka 00:12:24 Dr. Roman Jerala o zahtevnosti objav v znanstvenih revijah 00:15:54 Konkurenčnost na področju znanosti

Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje?

Wed, 29 Oct 2025 11:00:00 +0000

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.

Gostje:

dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves
Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana
Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka

Brala sta Maja Moll in Jan Grilc.

V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.

Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Mitohondriji: Superjunaki naših celic

Wed, 22 Oct 2025 08:44:41 +0000

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje.

Gostji:

dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani
dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana

Brala je Mateja Perpar.

V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.

Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević 00:00:15 Dobrodošli v celici 00:01:26 Glej jih, mitohondrije! 00:04:37 Kako so mitohondriji sploh nastali? 00:07:38 Kako mitohondriji sploh proizvajajo energijo? 00:09:50 Tekači in njihova potreba po energiji ali o več stopnjah pridobivanja energije v telesu 00:13:13 Mitohondriji, šport in zdravje 00:14:40 Genetska plat mitohondrijev 00:21:19 O otrocih treh staršev 00:23:08 Mitohondriji in kronične bolezni

Kod hodi ITER ali o 100 milijonih stopinjah Celzija na Zemlji

Wed, 15 Oct 2025 09:50:57 +0000

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.

Gostje:

Sabina Griffith, ITER
Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan'
Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan'

Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič

Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poglavja: 00:32:17 Xpertiza: Tina Kamenšek 00:00:07 Matejev in Majin uvod 00:05:02 Slovarček osnovnih pojmov v fuziji 00:06:19 Fuzija in zvezde 00:08:19 Obisk na razstavi o energiji v Reaktorskem centru Brinje pri Ljubljani 00:12:34 Zdaj pa k Itru 00:17:40 100 milijonov stopinj Celzija! Kakšen material bo kos temu? 00:23:36 Kako najti primerno gorivo? 00:28:54 Ostale možnosti, ki jih nakazuje raziskovanje fuzije

Nobelove 2025: O imunskih zavorah, kvantnem tuneliranju in fascinantni poroznosti

Wed, 08 Oct 2025 12:54:49 +0000

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Smo v tednu Nobelovih nagrad in tudi letos v Frekvenci X spremljamo, katera odkritja tokrat prinese pod žaromete. Ponedeljek je tradicionalno namenjen medicini, torek fiziki, sreda kemiji, ob čemer bomo v Valovi znanstveno najbolj podmazani oddaji s strokovnjaki pokomentirali, kam seže domet letos izpostavljenih odkritij.

Gostje:

Dr. Alojz Ihan, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Dr. Rok Žitko, Institut Jožef Stefan
Dr. Tomaž Prosen, Fakulteta za matematiko in fiziko
Dr. Matjaž Mazaj, Kemijski inštitut

Gostja v rubriki Xpertiza je Lana Vogrinec z Nacionalnega inštituta za biologijo.

V oddaji smo omenili tudi Kvantni dan 202. Če ga še niste poslušali, ga najdete tu.

**Ob vnovičnem poslušanju smo ugotovili, da smo v oddaji napačno navedli, da celice T nastajajo v priželjcu. Tam dozorevajo, medtem ko nastajajo v kostnem mozgu. Limfociti B pa tako nastajajo kot dozorevajo v kostnem mozgu.

Poglavja: 00:30:28 Xpertiza: Lana Vogrinec 00:00:01 O statistiki Nobelovih nagrad in letošnjih vtisih 00:06:21 Nobelova nagrada 2025 v medicini in fiziologiji 00:13:54 Nobelova nagrada 2025 v fiziki 00:19:57 Nobelova nagrada 2025 v kemiji

Jane Goodall: Kaj ste danes naredili za svet?

Thu, 02 Oct 2025 13:21:59 +0000

Za vedno se je poslovila Jane Goodall, primatologinja, neutrudna borka za okolje, naš planet in človeško solidarnost z vsemi bitji na Zemlji. S svojim programom 'Roots and Shoots' je zadnja leta intenzivno širila optimizem in vnemo za to, da se svet lahko premakne na bolje, najraje je nagovarjala predvsem mlade po vsem svetu. Ob 10-letnici Frekvence X smo leta 2019 posneli ekskluzivni intervju z njo. Matej Praprotnik in Maja Ratej se ob njeni smrti spominjata pogovora z njo, med drugim tudi tega, kako je poudarila, da ne smemo izgubiti upanja in kako moramo sleherni večer, preden zaspimo, skleniti z vprašanjem, ali smo tisti dan naredili kaj dobrega za svet. Ker je bila izjemna, ker njeno sporočilo, njen optimizem, njena trma in zanos nikoli ne bodo zamrli, vabimo k vnovičnemu poslušanju intervjuja z njo. Nam je dala izjemno popotnico, upamo, da se tudi vas dotakne kakšna od njenih misli. Jane Goodall v spomin od ekipe Frekvence X. Fotografija: Reuters

Carole Mundell – astrofizičarka, ki krmari evropsko vesolje

Wed, 01 Oct 2025 10:15:27 +0000

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat.

V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov.

13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Poglavja: 00:37:03 Xpertiza: Martin Justin 00:00:05 Kdo je Carole Mundell? 00:01:30 O povodu za častni doktorat v Sloveniji 00:05:06 O njenih začetkih v raziskovanju supermasivnih črnih lukenj 00:08:46 Na čelu programa za znanost pri Evropski vesoljski agenciji 00:13:10 O misijah Athena in Lisa 00:17:43 Več obrazov vesoljskega sektorja: od tveganj do prebojev 00:23:05 Kaj pa spolna uravnoteženost v znanstvenem svetu? 00:27:52 V vlogi glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu v času pandemije 00:34:30 O družinski dediščini za znanost

Xkurzija: V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno

Wed, 24 Sep 2025 10:00:00 +0000

Če zagori v kotu sobe, se požar širi štirikrat hitreje, ob steni pa dvakrat hitreje, kot če bi zagorelo v sredini sobe. To je dobro vedeti, ko razmišljamo o tem, kje bi prižgali dišeče sveče ali kam bi postavili novoletno smrečico. Še več uporabnih nasvetov o tem, kako poskrbeti za večjo požarno varnost naših domov, pa smo v zadnji letošnji Xkurziji iskali v laboratoriju, kjer strokovnjaki zažigajo tudi dobesedno. Obiskali smo namreč požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Poslušaj še:

Kako smo opazovali Lunin mrk

Wed, 17 Sep 2025 10:01:50 +0000

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Začetek meseca je zaznamovala polna Luna, ki je za nameček še mrknila. Kljub oblačnemu zastoru, ki je pogled na ta redek, a čaroben nebesni pojav oviral v pretežnem delu Slovenije, smo na Valu 202 mrk pospremili z obširnim naborom vsebin.

Slišani v oddaji:

Žan Arsov, prejemnik zlate medalje na mednarodni olimpijadi iz astrofizike v Mumbaju
Andrej Guštin, Zavod Cosmolab
Urban Razpotnik, nekdanji olimpijec na olimpijadah iz znanja, študent Fakultete za matematiko in fiziko
dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej in Nacionalni inštitut za biologijo
Aljoša Masten, multimedijski portal MMC
dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej

Več pa slišite tu.

Nova era vremenskih napovedi

Wed, 10 Sep 2025 04:30:30 +0000

Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele.

Gostje:

dr. Florence Rabier, direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi
dr. Matjaž Ličer, Agencija za okolje
dr. Benedikt Strajnar, Agencija za okolje
dr. Matjaž Puh, Agencija za okolje, podoktorski raziskovalec v projektu SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici

Valjeni k poslušanju skupka prispevkov s tematskega dne Vala 202 v Cankarjevem domu, ki je gostil letno srečanje Evropske meteorološke zveze.

Poglavja: 00:00:05 Še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje 00:02:16 Strajnar: Umetna inteligenca v napovedovanju vremena veliko obeta 00:04:41 Kaj je do zdaj poganjalo vremenske napovedi? 00:06:20 Zdaj pa na prizorišče stopi umetna inteligenca 00:07:57 Umetna inteligenca in oceanografija 00:11:05 Intervju z direktorico najvidnejše evropske ustanove v napovedovanju vremena Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi Florence Rabier 00:17:40 Puh: Idealno bi bilo, če bi lahko v realnem času napovedovali vremenske pojave, ki imajo velik vpliv na družbo 00:19:54 Kako bolj konkretne, boljše bodo napovedi za naše poslušalce?

Xkurzija: Svet bitij, ki nam pijejo kri

Wed, 03 Sep 2025 10:00:00 +0000

Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi.

Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov.

Sogovorniki:

dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete
Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije
dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete

Poslušaj še:

Xkurzija: V srcu namibijske puščave

Wed, 27 Aug 2025 10:00:00 +0000

Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.

Avtor fotografije: Matjaž Kuntner

Poslušaj še:

Xkurzija: Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?

Wed, 20 Aug 2025 10:00:00 +0000

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?

V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja.

Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav?

Sogovorniki:

Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend
dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana
Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva
dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Poslušaj še:

Xkurzija: S taperini po Sečoveljskih solinah

Wed, 13 Aug 2025 07:43:00 +0000

XKurzija vas tokrat pelje na posebno izkušnjo nabiranja soli. Maja Stepančič si je obula taperine, posebne čevlje, s katerimi se solinarji sprehajajo po bazenih s soljo, in se še sama preizkusila v solinarstvu. Kako ji je šlo, izveste med poslušanjem oddaje, za katero je poizvedovala še, kaj je posebnost soli, ki jo pobirajo v Sečoveljskih solinah, kako nastane solni cvet in zakaj kljub dostopni tehnologiji sol še vedno pobirajo na tradicionalen način, ročno.

Sogovorniki:

Diego Lazar, vodja skupine pridelave soli
Matjaž, solinar
Aleksander Valentin, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Bia Rakar, naravovarstvenica
Neli Glavaš, razvojna tehnologinja in doktorica kemije

Poslušaj še:

Xkurzija: Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku

Wed, 06 Aug 2025 10:00:00 +0000

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica.

Gostja:

Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Poslušaj še:

Xkurzija: Na sledi pradavnih megapotresov

Wed, 30 Jul 2025 10:00:00 +0000

Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.

Sogovornici:

paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije,
kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.

Poslušaj še:

Pregled leta, 4. del: O spominu, ledenikih, forenziki, jajcih in tem, kako zveni znanost

Wed, 23 Jul 2025 10:00:00 +0000

Še zadnjič to poletje se oziramo proti prejšnji sezoni Frekvence X, v kateri sta Neža Borkovič in Ajda Kus raziskovali naš spomin ter ugotavljali, kaj vse zmore forenzična znanost in kako bi zvenela znanost, če bi podatke namesto s sliko predstavljali z zvokom. Evoluciji življenja na kopnem sta se posvetili z zgodbo o jajcih, naših "čašah nesmrtnosti", in se čudili temu, kar je ostalo od naših veličastnih ledenikov.

Bližnjice do omenjenih epizod:

Pregled leta, 3. del: Koronavirus na distanci, vitalna dolgoživost in vojskovanje z droni

Wed, 16 Jul 2025 09:49:16 +0000

V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?

Pregled leta, 2. del: Nuklearka, AI agenti, kvantna fizika in upočasnjevanje AMOC-a

Wed, 09 Jul 2025 10:01:44 +0000

V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: - Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji - So AI agenti naslednja velika stvar? - Kvantni dan na Valu 202 - Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh - Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni - Preti severni Evropi nova ledena doba?

Pregled leta, 1. del: Menopavza, pozno starševstvo, prehranska dopolnila

Wed, 02 Jul 2025 08:50:00 +0000

V prvem pregledu leta naše znanstvene oddaje se sprehajamo od menopavze do poznega starševstva in tveganj, povezanih s tem, veliko poudarka pa smo letos v Frekvenci X namenili tudi prehrani in prehranskim dopolnilom. Ker se je treba ob poplavi vseh informacij odločati informirano in preudarno, zato bomo ponovili osnove in še enkrat spomnili, da ni bližnjic, da je pot do dobrega počutja uravnotežena prehrana.

Če še niste, vabimo, da prisluhnete še:

Demografija: V Sloveniji se rojeva vse manj otrok, a obstajajo izjeme

Wed, 25 Jun 2025 10:00:00 +0000

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo?

Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Demografija: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Wed, 18 Jun 2025 03:29:42 +0000

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?

Sogovorniki:

Martina Žnidaršič, Statistični urad RS
Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu
Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi
Janez Malačič, profesor demografije
Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju

Demografija, 2. del: V Sloveniji se rojeva vse manj otrok, a obstajajo izjeme

Ameriška znanstvena kriza: Ne vemo, kaj vse bomo izgubili

Wed, 11 Jun 2025 10:00:00 +0000

Ob vseh potezah, ki jih odmerja nova ameriška vlada, odmeva in razburja napovedano drastično krčenje sredstev za tamkajšnjo znanost in raziskovanje. Slovenskega profesorja v Združenih državah smo vprašali o vzdušju na ameriških raziskovalnih ustanovah, pri dveh slovenskih poznavalcih znanosti pa preverjali, koliko je takšna drastična proračunska odločitev tudi simbolna poteza, kakšne bodo posledice napovedanih rezov in kako skrb vzbujajoč je vnovičen vzpon antiintelektualizma.

Gostje:

- dr. Jure Zupan, profesor na univerzi v Cincinnatiju
- dr. Sašo Dolenc, urednik portala Kvarkadabra in poznavalec znanosti
- dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

Pisani travniki izginjajo, vedno več je zelenih puščav

Wed, 28 May 2025 10:00:00 +0000

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih.

Bral: Igor Velše

Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.

Mladi na Frekvenci 3/3: Potovanje v času

Wed, 21 May 2025 10:00:00 +0000

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?

Gostje:

dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out

Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku.

Poslušaj še:

Zapiski:

Spotify playlista
Kotiček za dodatno raziskovanje

Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute?

Wed, 14 May 2025 10:00:00 +0000

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?

Gosta:

matematičarka dr. Anja Petković Komel
finančni analitik Tilen Šarlah

Sovoditelj: stand-up komik Aleš Novak

Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču.

Poslušaj še:

Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje

Wed, 07 May 2025 07:05:00 +0000

V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale:

Gostje:

Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica biomedicine, ukvarja se z varnostjo hrane, prehranskimi dopolnili in energijskimi pijačami.
Jana Verdnik, psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s kognitivno psihologijo, sprašuje se tudi, zakaj jemo, kako počutje in družabna omrežja vplivajo na izbor prehrane.
Ana Karin Kozjek, biokemičarka, dr. med in strokovnjakinja za športno prehrano.

Poslušaj še:

Kaj se skriva za oblakom in kako požrešen je

Wed, 30 Apr 2025 10:00:00 +0000

Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje.

Gosti:

dr. Matej Huš, Kemijski inštitut
dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS
Anton Ujčič, vodja Službe za informacijsko varnost pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo

Njegovo veličanstvo: Jajce

Wed, 23 Apr 2025 10:00:00 +0000

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.

Sogovorniki:

dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete,
Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Zapiski:

Kvantni dan na Valu 202

Wed, 16 Apr 2025 13:00:00 +0000

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini.

Gostje:

dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko,
dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani,
Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra,
dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju,
Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist,
dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan",
dr. Matej Huš, Kemijski inštitut,
Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan"
dr. Martin Rigler, Aerosol

Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh

Wed, 09 Apr 2025 10:00:00 +0000

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi.

Naši gostje so:

dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in
dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard.

Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

Preti severni Evropi nova ledena doba?

Wed, 02 Apr 2025 10:00:00 +0000

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.

Gost:

prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra

Zapiski:

Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023
Razlaga Stefana Rahmstorfa
Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem
Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko
AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen

Fotografija: Thach Tran, Pexels

Poglavja: 00:03:12 Peter Ditlevsen o odmevnem članku iz leta 2023 00:00:01 O mehanizmu slabljenja AMOC-a in kako je to navdihnilo filmske ustvarjalce 00:05:14 Kaj je atlantska meridionalna cirkulacija in kako se razlikuje od Zalivskega toka? 00:07:12 Kakšni so trenutni trendi v moči te cirkulacije? Ali slabi? 00:12:35 Kaj bi se zgodilo, če bi se AMOC povsem ustavil? 00:15:02 AMOC v preteklih ledenih dobah 00:18:47 Ditlevsen ima veliko podpornikov, pa tudi nasprotnikov 00:22:51 Peter Ditlevsen o Grenlandiji in prelomnih točkah 00:28:59 Pa prihodnjič?

Menopavze ne smemo enačiti s starostjo

Wed, 26 Mar 2025 11:00:00 +0000

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?

Sogovornice:

specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med.
Sonja Lokar, sociologinja
Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze

Zapiski:

Raziskovalni projekti Lise Mosconi
Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo
Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON

Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?

Narava je padla iz ritma

Wed, 19 Mar 2025 11:00:00 +0000

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami.

Gostje:

dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC,
dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije,
dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo,
dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo.

Zapiski:

Akcija Pru Čmru
Članek Camille Parmesan iz leta 2003

O čem smo govorili?

00'00'' Opažate, da se pomlad začenja vse prej?
02'51'' Življenjski cikli rastlin in živali se spreminjajo
03'59'' Strokovnjaki za sadjarstvo o premiku pomladi
08'02'' Prelomen članek Camille Parmesan iz leta 2003
10'10'' O Camille Parmesan in njenih prvih raziskavah metuljev
13'47'' O tem, kaj je razvojna past
14'32'' Opraševalci in premik pomladi
16'45'' Prehitevanje pomladi občutijo tudi ptice
20'15'' Pomladni premik je postal eden od ključnih dokazov podnebnih sprememb
24'26'' Pa prihodnjič?

Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Skrivnosti dolgoživosti

Wed, 12 Mar 2025 12:30:50 +0000

Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje gibkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?

Sogovorniki:

Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja
Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB
Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti
Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru

*Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.

Koronavirus na distanci

Wed, 05 Mar 2025 04:28:33 +0000

S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije?

Sogovorniki:

Prof. George Fu Gao, kitajski virolog in imunolog
Dr. Miša Korva, mikrobiologinja, Medicinska fakulteta v Ljubljani
Prof. Dominic Abrams, britanski socialni psiholog

Kako zveni znanost?

Wed, 26 Feb 2025 11:00:00 +0000

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!

Sogovorniki:

dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu,
dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu,
dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost,
dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab,
Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan,
dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe.

Zapiski:

Zemljin srčni utrip
Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa
Black Hole Hunter
Podkast Loud Numbers
Aplikacija Two Tone

Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni

Wed, 19 Feb 2025 12:30:30 +0000

Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.

Gostje:

Klinična psihologinja Helena Lukan, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevrolog Rok Berlot, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevrolog Jon Stone, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu
Nikolai Jeffs, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo

Zapiski:

Jon Stone na YouTubeu pojasni, kaj je funkcijska nevrološka motnja
O motnji na neurosymptoms.org
It's All In Your Head, avtorica Suzanne O'Sullivan
Sleeping Beauties, avtorica Suzanne O'Sullivan

Poglavja oddaje ali kdaj v oddaji najdeš kaj:

00:25 Zgodba Pauline iz knjige It's All In Your Head
02:16 Kako se kaže funkcijska nevrološka motnja?
02:15 Nikolai Jeffs in prvi simptomi
05:43 FNM skozi zgodovino: of uročenosti do histerije
08:11 Motnja v klasični literaturi
08:54 Kaj vse lahko spada pod laično razumevanje psihosomatike?
10:06 Kakšen je mehanizem v ozadju funkcijske nevrološke motnje?
12:32 Življenje s simptomi funkcijske nevrološke motnje?
15:40 Kaj sproži in kaj vzdržuje FNM?
19:15 Zakaj je pomembno čim prej postaviti diagnozo?
20:06 Kako nevrologi ugotovijo, ali gre za FNM?
22:11 O kognitivni motnji
23:51 Učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije
27:02 O napredku raziskav na tem področju
28:32 O vlogi socialnih faktorjev
31:12 Oseba s FNM se mora čim prej vrniti na delo
34:13 Prihodnjič pa o sonifikaciji oziroma pomenu zvokov v znanosti

Lidar – tehnologija, prek katere se nam odpira nov pogled na površje Zemlje

Wed, 12 Feb 2025 11:00:00 +0000

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.

Gosta:

– Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in
– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu.

Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije

Foto: Flai

Spomini nas gradijo, brez njih izgubimo sami sebe

Wed, 05 Feb 2025 11:00:00 +0000

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.

Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin.

Gostje:

Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi
dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana

Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Ihan o covidu: Eno so dramatične zgodbe na YouTubeu, drugo je pa medicina

Wed, 29 Jan 2025 11:00:00 +0000

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom.

Gostje:

dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani
prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana
dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

Zapiski:

Covid pet let pozneje v Science.
O dolgotrajnem covidu v Nature.
O dolgotrajnem covidu v The Lancet.
SciShow o povezavi covida in raka, članek v reviji Medical Virology.
Prihodnost mRNK cepiv za zdravljenje raka, več tudi tu.

Poglavja oddaje:

00'00'' Uvod
04'45'' Davek koronavirusa
06'07'' Matjaž Turel o posebnostih covida, okrevanju pljuč in pojavnosti embolij
11'13'' Alojz Ihan o YouTube-gurujih in tem, zakaj zdravstvene izide tako radi pripišemo cepljenju
14'17'' O dolgem covidu z Alojzom Ihanom in Rokom Berlotom
20'46'' Kako virus deluje na možgane?
22'49'' Tveganje za možgansko kap ob okužbi in cepljenju?
24'04'' Covid in rak
25'32'' Kaj so zaradi epidemije zabeležili na Registru raka?
28'30'' Napredek v virusni diagnostiki
29'43'' O mRNK cepivih
31'20'' Sklepne misli sogovornikov

Krči v mišicah po športu so rezultat energijske krize, ne pa pomanjkanja magnezija

Wed, 22 Jan 2025 11:00:00 +0000

V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih.

Sogovorniki so:

- dr. Nada Rotovnik Kozjek, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,

- Mia Majerr, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,

- dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko,

- dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in

- dr. Tanja Varl Turk, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ

Wed, 15 Jan 2025 11:00:00 +0000

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.

Sogovorniki so:
- dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko,
- dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
- dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in
- Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.

So AI agenti naslednja velika stvar?

Wed, 08 Jan 2025 11:00:00 +0000

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.

Gostje:

Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefan
dr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
Tomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlama
dr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Zapiski:

Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje.

Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu.

Poglavja oddaje:

01'40'' Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani?
02'52'' O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon
08'42'' Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes
11'10'' Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca
13'15'' O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila
15'00'' Prevešamo se k multimodalnim modelom
18'38'' Primer Gemini
21'10'' Bodo agenti naslednja velika stvar?
25'50'' Umetna inteligenca ustvarja podkaste
27'56'' Razmah odprtih in odprtokodnih projektov
29'50'' Tomaž Savodnik o svojem modelu
32'00'' O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije
34'34'' Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu?
35'35'' O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer?
38'20'' Zlorabe modelov sinteze govora
40'36'' Kaj bo zaznamovalo leto 2025?
48'15'' Kaj pa prihodnjič?

Dober 'bulšit' detektor razviješ šele z leti kilometrine

Thu, 02 Jan 2025 11:00:00 +0000

V prvi Frekvenci X v novem letu se sprehajamo skozi preteklo leto v znanosti, tehnologiji, na področju okolja in zdravja. V goste je Maja Ratej povabila štiri novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih zgodb. Kot se strinjajo, potrebuješ več truda, da ovržeš zavajajočo izjavo, kot pa ga terja njena stvaritev.

Gostje:

O čem smo govorili:

00.00 Uvod

2.39 Delo znanstvenega novinarja v času izpopolnjenega marketinga

7.27 O Staševem odmevnem dosjeju

12.49 O jedrskem referendumu pri nas

18.43 O izplenu COP-a 2024 in podnebnem pesimizmu

23.21 O geoinženiringu

29.33 O napredku umetne inteligence v letu 2024 in olimpijskih igrah v Parizu

34.20 Kdo ima roko nad čipi?

37.52 O Sloveniji v Esi in vesolju

42.21 Musk ob Trumpu

46.12 Prezasičenost neba s sateliti in ruske jedrske ambicije na nebu

49.07 Smo se iz epidemije koronavirusa kaj naučili?

51.15 Koga in kaj spremljati v 2025 in recept proti 'brainrot'-u?

Konec sveta: Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje izginili

Thu, 26 Dec 2024 11:00:00 +0000

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila.

Gosti:

Giuseppe Dal Pra, Odyssean Institute (povezava do raziskave)
Sören Faurby, Univerza v Göteborgu
Alan Weisman, novinar in pisatelj, avtor knjige Svet brez nas

Slovenci kot prvi na svetu potrdili, da so za težje alergijske reakcije krivi tudi geni

Thu, 12 Dec 2024 10:58:00 +0000

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.

Gostje:

doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli)
izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike
doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr.
Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Slovo ledenikov: Kako bodo videti Alpe brez belega klobuka?

Thu, 05 Dec 2024 11:00:00 +0000

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.

Sogovorniki:
mag. Miha Pavšek, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Renato Roberto Colucci, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti

Na kraju "zločina" forenzične znanosti

Thu, 28 Nov 2024 11:00:00 +0000

Tokrat v Frekvenci X sledimo Locardovemu načelu, da vsak stik povzroči sled, ki jo je možno najti. Ne preiskujemo sicer kraja zločina, ampak "sledi", ki jih za seboj pušča forenzična znanost. Namesto tega, kdo je morilec, pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj vse zmore forenzika in kako se resničnost razlikuje od filmov in televizijskih serij.

Sogovorniki:

Andrej Gerjevič, vodja Oddelka za kakovost in razvoj Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL);
Nina Degenek, forenzična izvedenka Oddelka za biološke preiskave NFL;
Matej Trapečar, vodja Oddelka za daktiloskopijo NFL;
Mojca Janežič, forenzična izvedenka Oddelka za kemijske preiskave NFL
in Tadej Hren iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Za starševstvo se odločamo vse pozneje, a biološka ura je neomajna

Thu, 21 Nov 2024 11:00:00 +0000

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.

Sogovornice:

Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad
dr. Luca Lovrečić, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
dr. Nina Jančar, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana
Klara Lotrič, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice

Podzemni laboratoriji: Kot da bi odprli vrata v Jurski park

Thu, 14 Nov 2024 11:00:00 +0000

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin?

Sogovorniki:

dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju;
dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN;
dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc;
dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso;
dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.

Strokovni sodelavec:

prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.

V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Vojne 20.24: Ko ubijajo algoritmi

Thu, 07 Nov 2024 10:56:45 +0000

Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.

Sogovorniki:

dr. Vasja Badalič, raziskovalec učinka vojn na Inštitutu za kriminologijo,
dr. Robert Lattif, upokojeni generalmajor ameriške vojske, profesor na Univerzi Notre Dame ter
prof. Marko Peljhan, raziskovalec, konceptualni umetnik, direktor transdisciplinarnega laboratorija SYSTEMICS (UCSB), soustanovitelj podjetja C-ASTRAL, kjer razvijajo drone.

Poslušajte tudi prvi del: Vojne 20.24: Droni na bojiščih.

Vojne 20.24: Droni na bojiščih

Thu, 24 Oct 2024 09:56:50 +0000

Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.

Sogovorniki:

dr. Ulrike Franke, Evropski svet za zunanje odnose;
dr. Uroš Svete, direktor Urada vlade za informacijsko varnost;
prof. Marko Peljhan, raziskovalec, konceptualni umetnik, direktor transdisciplinarnega laboratorija SYSTEMICS (UCSB), soustanovitelj podjetja C-ASTRAL;
Matej Meglič in Tomaž Plešec, vodilna v slovenskem proizvajalcu dronov ElevonX;
Robert Verlič in Janez Nebec, poznavalca brezpilotnikov.

Poslušajte tudi drugi del: Vojne 20.24: Ko ubijajo algoritmi.

Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji

Thu, 17 Oct 2024 10:00:00 +0000

V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.

Sogovorniki:

Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK
Peter Jan, vodja projektnih sprememb, NEK
Ida Jerele Novak, odnosi z javnostmi, NEK

Nobelove 2024: O genih, proteinih in umetni inteligenci

Thu, 10 Oct 2024 10:00:00 +0000

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

Znanost na oder: Kako jo komunicirajo najboljši?

Thu, 03 Oct 2024 10:00:00 +0000

V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?

Thu, 26 Sep 2024 10:00:00 +0000

Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti

Thu, 19 Sep 2024 10:00:00 +0000

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

V predzadnjem delu Xkurzije še ne diši po jeseni, ampak po borovcih, travi, prsti, konjskem znoju, smodniku, kisu in dimu. Smo namreč na obisku v laboratoriju, v katerem ves čas brni, kjer v hladilniku najdemo kupe papirja, poleg hladilnika pa škatlo, polno starih plastičnih igrač. Po njem nas vodijo kemiki dr. Matija Strlič, dr. Tjaša Rijavec in Emma Paolin.

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani

Thu, 12 Sep 2024 10:00:00 +0000

Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini

Thu, 05 Sep 2024 10:00:00 +0000

Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.

Vodička po mineralnih vrelcih in mofetah:

dr. Nina Rman z oddelka za hidrogeologijo in podzemne vode na Geološkem zavodu Slovenije.

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih

Thu, 29 Aug 2024 10:00:00 +0000

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.

V laboratoriju za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. Aleš Holobar, s sodelavcema Matejem Krambergerjem in Tanjo Botić. Od mišičnih krčev, ki so še predobro znani nam vsem, pa vse tja do krmiljenja bionskih rok. O vsem tem govorimo v Frekvenci X.

*Laboratorij za sistemsko programsko opremo se napaja tudi iz evropskih sredstev. Eden izmed uspešnejših projektov nosi naslov Hybrid Neuro, pri njem pa poleg Univerze v Mariboru sodeluje tudi konzorcij mednarodnih partnerjev, ki so vodilni na področju nevronskih vmesnikov. V sklopu projekta bodo številni mladi raziskovalci pridobili svoje doktorate, s pomočjo teh finančnih sredstev pa na fakulteti tudi ozaveščajo publiko in druge raziskovalce s tega področja.

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel

Thu, 22 Aug 2024 07:45:00 +0000

Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.

Poslušajte še:

Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?
Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Thu, 15 Aug 2024 10:00:00 +0000

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.

In v dve izmed njih smo se za poletno edicijo oddaje pred kratkim odpravili z netopiroslovcem Primožem Presetnikom iz Centra za kartografijo flore in favne.

Poslušajte še:

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel
Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih
Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini
Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani
Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti
Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?

Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?

Sogovornika:

Andrej Hrabar, direktor urada za letalsko meteorologijo Agencije za okolje;
Andrej Grebenšek, nekdanji pilot, nadzornik letalskega prometa in predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo.

Bolgarska raziskovalna baza na Antarktiki

Thu, 13 Jun 2024 10:00:00 +0000

Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.

Foto: Bulgarian Antarctic Institute

Plastenka: od nafte do zelenega zavajanja

Thu, 06 Jun 2024 10:00:00 +0000

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.

Sogovorniki:

dr. Gabrijela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,
dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut,
Jože Gregorič, Javno podjetje VOKA SNAGA,
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,
Damijan Šavron in Sašo Šenk iz podjetja Itos.

Poudarke iz oddaje lahko preberete tudi v članku na MMC.

Zapiski:

Zeleno zavajanje na plastenkah

Poročilo Univerze Združenih narodov

Koliko plastenk je v Sloveniji

Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju

Thu, 30 May 2024 10:00:00 +0000

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.

Sogovornik:

prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja

Thu, 23 May 2024 10:00:00 +0000

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.

Sogovorniki:

prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;
dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;
dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.