<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/glasbena_zgodba.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Arts</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Glasbena zgodba</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251537/logo_7.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.</description>
        <enclosure length="16968960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/NajemnikRA_SLO_LJT_9429378_20252617.mp3"></enclosure>
        <guid>175219281</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219281</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Alex Mladenov, booking agent</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam.  

*Pank ni mrtev&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://outsider.si/vsak-patk-disko-vloga-glasbe-klubov-in-nocnega-zivljenja-v-evropski-prestolnici-kulture/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Andrej Sev&amp;scaron;ek &lt;a href=&quot;https://www.punkrockholiday.com/&quot;&gt;(Punk Rock Holiday)&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Tina Rebec &lt;a href=&quot;https://pigsparlament.bandcamp.com/&quot;&gt;(Pigs Parlament)&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Tine Matja&amp;scaron;ič &lt;a href=&quot;https://www.alostari.si/&quot;&gt;(Alo!Stari)&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174561300&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/pppinkepanke?igsh=MTF1dmduZ24wYWRocQ==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;pinkepanke&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.imdb.com/title/tt12804430/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jitske Hartmans&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Klara (Drhal)&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/niet.official?igsh=MWVkYWNkbnkwNTVjYw==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://zbrucz.bandcamp.com/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zbrucz &lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="84171264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/PankzRA_SLO_LJT_9247656_20045876.mp3?feed=glasbena_zgodba"></enclosure>
        <guid>175215444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2630</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam.  

*Pank ni mrtev&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://outsider.si/vsak-patk-disko-vloga-glasbe-klubov-in-nocnega-zivljenja-v-evropski-prestolnici-kulture/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Andrej Sev&amp;scaron;ek &lt;a href=&quot;https://www.punkrockholiday.com/&quot;&gt;(Punk Rock Holiday)&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Tina Rebec &lt;a href=&quot;https://pigsparlament.bandcamp.com/&quot;&gt;(Pigs Parlament)&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Tine Matja&amp;scaron;ič &lt;a href=&quot;https://www.alostari.si/&quot;&gt;(Alo!Stari)&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174561300&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/pppinkepanke?igsh=MTF1dmduZ24wYWRocQ==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;pinkepanke&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.imdb.com/title/tt12804430/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jitske Hartmans&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Klara (Drhal)&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/niet.official?igsh=MWVkYWNkbnkwNTVjYw==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://zbrucz.bandcamp.com/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zbrucz &lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215444</link>
        <pubDate> Sun, 03 May 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead* </title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.</description>
        <enclosure length="22087680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/29/NajemnikRA_SLO_LJT_9358239_20170390.mp3"></enclosure>
        <guid>175217706</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>690</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217706</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Miroslav Sarkičevič, direktor Zavoda Štuk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine. &lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174730795&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Esad Babačić&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://mknz.si/&quot;&gt;Ekipa MKNŽ&lt;/a&gt; in Leon Rolih&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://novamuska.org/?cat=33%20&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sebastijan Iskra&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;in &lt;a href=&quot;https://radiostudent.si/glasba/desadovnjak/el-punk-no-ha-muerto&quot;&gt;Simon Grbec&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/zgodbe/173250794/174984041&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/Pun%C4%8Ck-100083233422099/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jitske Hartmans&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/amok.booking?igsh=MWN5NWgwYWhpOG1sdg==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kolektiv Amok&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kolektiv Trate / &lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/glasbena_lobotomija?igsh=YXJ1NXFqM2c5Yzdx&quot;&gt;Glasbena lobotomija&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/izlocki_zine?igsh=MW0zdzFmdjBjNWF5aA==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Izločki&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="66906624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/PankzRA_SLO_LJT_9247256_20045418.mp3?feed=glasbena_zgodba"></enclosure>
        <guid>175215437</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2090</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine. &lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174730795&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Esad Babačić&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://mknz.si/&quot;&gt;Ekipa MKNŽ&lt;/a&gt; in Leon Rolih&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://novamuska.org/?cat=33%20&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sebastijan Iskra&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;in &lt;a href=&quot;https://radiostudent.si/glasba/desadovnjak/el-punk-no-ha-muerto&quot;&gt;Simon Grbec&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/zgodbe/173250794/174984041&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/Pun%C4%8Ck-100083233422099/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jitske Hartmans&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/amok.booking?igsh=MWN5NWgwYWhpOG1sdg==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kolektiv Amok&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kolektiv Trate / &lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/glasbena_lobotomija?igsh=YXJ1NXFqM2c5Yzdx&quot;&gt;Glasbena lobotomija&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/izlocki_zine?igsh=MW0zdzFmdjBjNWF5aA==&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Izločki&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215437</link>
        <pubDate> Sun, 26 Apr 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pank — zgodovina neposlušnosti: Prostori upora</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so &quot;lučkarji&quot; vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče. </description>
        <enclosure length="19513344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/NajemnikRA_SLO_LJT_9278717_20080183.mp3"></enclosure>
        <guid>175216015</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>609</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so &quot;lučkarji&quot; vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216015</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Jure Rubelj, mojster luči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175041983&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jani Sever&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/175007816&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marina Gržinić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/174990032&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Lisa Brownlee in Brian Ray&lt;/span&gt;&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174730795&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Esad Babačić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="73857792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/PankzRA_SLO_LJT_9181437_19970611.mp3?feed=glasbena_zgodba"></enclosure>
        <guid>175214006</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2308</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gregor Tomc&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175041983&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jani Sever&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/175007816&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marina Gržinić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/174990032&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Lisa Brownlee in Brian Ray&lt;/span&gt;&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174730795&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Esad Babačić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214006</link>
        <pubDate> Sun, 19 Apr 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pank — zgodovina neposlušnosti: Epicenter Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik. 

&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Gregor Tomc&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ian McKaye&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marin Rosić&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="64687872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/PankzRA_SLO_LJT_9136162_19920533.mp3?feed=glasbena_zgodba"></enclosure>
        <guid>175213028</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2021</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik. 

&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Gregor Tomc&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ian McKaye&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marin Rosić&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213028</link>
        <pubDate> Sun, 12 Apr 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pank — zgodovina neposlušnosti: Izbruh</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.</description>
        <enclosure length="19993344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/NajmenikRA_SLO_LJT_9107245_19888147.mp3"></enclosure>
        <guid>175212433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212433</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Neža Mirnik, glasbena PR-ovka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.  
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;Gregor Tomc&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174561300&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/jasa_buzinel/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175041983&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/175144965&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ian McKaye&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/drewstone/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rockobrobje.com/fonmarin.html&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marin Rosić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="68146176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/PankzRA_SLO_LJT_9059682_19834737.mp3?feed=glasbena_zgodba"></enclosure>
        <guid>175211388</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2129</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.  
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697&quot;&gt;Gregor Tomc&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Vidmar&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174561300&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Jasna Babić Zrim&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Rajko Mur&amp;scaron;ič&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/jasa_buzinel/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ja&amp;scaron;a Bužinel&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175041983&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Igor Dernov&amp;scaron;ek&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/175144965&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ian McKaye&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/drewstone/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Drew Stone&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rockobrobje.com/fonmarin.html&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Marin Rosić&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Playlista: &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pank - Zgodovina neposlu&amp;scaron;nosti - YouTube&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211388</link>
        <pubDate> Sun, 05 Apr 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pank — zgodovina neposlušnosti: Naredi sam</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.</description>
        <enclosure length="19881216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/NajemnikRA_SLO_LJT_8876242_19637015.mp3"></enclosure>
        <guid>175208925</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208925</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Drago Popovič, tonski mojster</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Plačilo stroškov in najemnine je že luksuz. Sreča je, da otroci jedo v šoli in mož vsaj občasno v službi. Jaz pa…se znajdem nekako,« po kratkem molku prizna sogovornica, mama dveh otrok. »Samo pri hrani lahko nekaj prihranimo, pri vsem drugem ne moremo. In tudi na banki so možu neposredno svetovali, naj najprej plača kredit in šele potem razmišlja o nakupu hrane.« Čeprav so najemniki pri javnem stanovanjskem skladu, skupni stroški za bivanje močno presegajo moževo minimalno plačo. Sama trenutno dela le za polovični delovni čas, zadnje izplačilo je znašalo 655€. Še težje živi družina vdove, ki po nenadni moževi smrti tri otroke preživlja z minimalno plačo. Dolgo je iskala lastnika, ki bi ji bil sploh pripravljen oddati stanovanje, ko ga je le našla, je za starejše in zanje premajhno stanovanje morala ponuditi še višjo najemnino od sprva zahtevane. Na skupne stroške nima vpliva, v stanovanju račun za ogrevanje kljub zaprtim radiatorjem ni bil opazno nižji. Kot tujka pa kljub temu, da imajo otroci slovensko državljanstvo, nima pravice do subvencije stanarine.  &lt;p&gt;&lt;br&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20659968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/NajemnikRA_SLO_LJT_8692111_19429717.mp3"></enclosure>
        <guid>175205235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Plačilo stroškov in najemnine je že luksuz. Sreča je, da otroci jedo v šoli in mož vsaj občasno v službi. Jaz pa…se znajdem nekako,« po kratkem molku prizna sogovornica, mama dveh otrok. »Samo pri hrani lahko nekaj prihranimo, pri vsem drugem ne moremo. In tudi na banki so možu neposredno svetovali, naj najprej plača kredit in šele potem razmišlja o nakupu hrane.« Čeprav so najemniki pri javnem stanovanjskem skladu, skupni stroški za bivanje močno presegajo moževo minimalno plačo. Sama trenutno dela le za polovični delovni čas, zadnje izplačilo je znašalo 655€. Še težje živi družina vdove, ki po nenadni moževi smrti tri otroke preživlja z minimalno plačo. Dolgo je iskala lastnika, ki bi ji bil sploh pripravljen oddati stanovanje, ko ga je le našla, je za starejše in zanje premajhno stanovanje morala ponuditi še višjo najemnino od sprva zahtevane. Na skupne stroške nima vpliva, v stanovanju račun za ogrevanje kljub zaprtim radiatorjem ni bil opazno nižji. Kot tujka pa kljub temu, da imajo otroci slovensko državljanstvo, nima pravice do subvencije stanarine.  &lt;p&gt;&lt;br&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205235</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 07:44:48 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki so vse bolj ujetniki (tudi) visokih stanovanjskih stroškov</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Obstaja velika verjetnost, da je ob obisku koncerta za stojnico s trgovskim blagom - merchom, stal Zdravko Bavdek.</description>
        <enclosure length="18897408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/NajemnikRA_SLO_LJT_8690325_19427713.mp3"></enclosure>
        <guid>175205190</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Obstaja velika verjetnost, da je ob obisku koncerta za stojnico s trgovskim blagom - merchom, stal Zdravko Bavdek.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205190</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Zdravko Bavdek - Merch</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.</description>
        <enclosure length="19483392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/MelindaRA_SLO_LJT_8518456_19229630.mp3"></enclosure>
        <guid>175201444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>608</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201444</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki 2.0: Melinda Rebrek</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo. </description>
        <enclosure length="18074880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/NajemnikRA_SLO_LJT_8444318_19146788.mp3"></enclosure>
        <guid>175199654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>564</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199654</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki/2</title>
      </item>
      <item>
        <description>Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.</description>
        <enclosure length="30974976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/FestivalRA_SLO_LJT_8112850_18771377.mp3"></enclosure>
        <guid>175191989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>967</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191989</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Eurosonic 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. &lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Leto in pol smo nastopali na prizori&amp;scaron;čih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upo&amp;scaron;tevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo.&quot; - Joker Out&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Joker Out&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;</description>
        <enclosure length="30253824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/NaturneRA_SLO_LJT_7663311_18263968.mp3"></enclosure>
        <guid>175179997</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>945</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. &lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Leto in pol smo nastopali na prizori&amp;scaron;čih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upo&amp;scaron;tevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo.&quot; - Joker Out&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Joker Out&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179997</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 09:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Na turneji z Joker Out </title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje, šotori, množica več deset tisoč mladih, ki prepevajo besedila največjih uspešnic. To je Reading – festival, na katerem so igrali Stonesi in je Nirvana pisala zgodovino – in na kater danes nastopajo največje zvezde sodobne glasbe. Za številne Britance to ni le festival. To je prvič – prvič brez staršev, prvič taborjenje, prvič svoboda. Reading – obred prehoda in eden največjih evropskih festivalov. Danes eden največjih v Evropi. Toda začelo se je precej drugače.</description>
        <enclosure length="15943680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/01/FestivalRA_SLO_LJT_6702227_17162532.mp3"></enclosure>
        <guid>175155978</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje, šotori, množica več deset tisoč mladih, ki prepevajo besedila največjih uspešnic. To je Reading – festival, na katerem so igrali Stonesi in je Nirvana pisala zgodovino – in na kater danes nastopajo največje zvezde sodobne glasbe. Za številne Britance to ni le festival. To je prvič – prvič brez staršev, prvič taborjenje, prvič svoboda. Reading – obred prehoda in eden največjih evropskih festivalov. Danes eden največjih v Evropi. Toda začelo se je precej drugače.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155978</link>
        <pubDate> Mon, 01 Sep 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Reading je zaključil poletno festivalsko sezono</title>
      </item>
      <item>
        <description>Festival Sziget je eden največjih glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Vsako leto privabi več sto tisoč mladih ter številna zveneča imena iz sveta popularne glasbe, letos so to bili Post Malone, Chappell Roan in Charlie XCX. O posebnostih letošnjega programa smo se pogovarjali s programskim vodjem Tomasom Loefenom, z obiskovalci pa o vzdušju ter o tem, kaj domačini menijo o festivalu, ki vsako leto privabi vedno več obiskovalcev. </description>
        <enclosure length="19826688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/18/OtoksvoRA_SLO_LJT_6583359_17026392.mp3"></enclosure>
        <guid>175153151</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Festival Sziget je eden največjih glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Vsako leto privabi več sto tisoč mladih ter številna zveneča imena iz sveta popularne glasbe, letos so to bili Post Malone, Chappell Roan in Charlie XCX. O posebnostih letošnjega programa smo se pogovarjali s programskim vodjem Tomasom Loefenom, z obiskovalci pa o vzdušju ter o tem, kaj domačini menijo o festivalu, ki vsako leto privabi vedno več obiskovalcev. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153151</link>
        <pubDate> Mon, 18 Aug 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Otok svobode je obiskalo že 11 milijonov ljudi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Zasedbe kot so Koala voice, Joker Out, Kiwi Flesh in Masaž so nekdanji prvaki glasbenega natečaja Špil Liga, ki ga vsako leto organizira Kino Šiška. Letošnja zmagovalca se predvsem po žanru bistveno razlikujeta od svojih predhodnikov. Enostavna sestava - bobni in kitara, kratke in udarne skladbe, njun žanr pa progresiven - mešanica powerviolenca in mincecora, z občasnimi vstopi narodnozabavne glasbe. Januš in Dren Marinček iz Smrjen sta Kultivator, zmagovalca 12. sezone Špil Lige. &lt;p&gt;Foto: Marcel Obal / Kino &amp;Scaron;i&amp;scaron;ka&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16328448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/04/ZmagovalRA_SLO_LJT_6480111_16905932.mp3"></enclosure>
        <guid>175150358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>510</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zasedbe kot so Koala voice, Joker Out, Kiwi Flesh in Masaž so nekdanji prvaki glasbenega natečaja Špil Liga, ki ga vsako leto organizira Kino Šiška. Letošnja zmagovalca se predvsem po žanru bistveno razlikujeta od svojih predhodnikov. Enostavna sestava - bobni in kitara, kratke in udarne skladbe, njun žanr pa progresiven - mešanica powerviolenca in mincecora, z občasnimi vstopi narodnozabavne glasbe. Januš in Dren Marinček iz Smrjen sta Kultivator, zmagovalca 12. sezone Špil Lige. &lt;p&gt;Foto: Marcel Obal / Kino &amp;Scaron;i&amp;scaron;ka&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150358</link>
        <pubDate> Mon, 04 Aug 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zmagovalca Špil Lige 2025: &quot;Nisva se prijavila, da zmagava, temveč zato, da lahko igrava.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala v štirih dneh nastopa 69 glasbenih skupin. Med njimi so svetovno znane skupine, kot so Kreator, Kataklysm, Ministry, Rotting Christ in drugi, tudi še neuveljavljeni bendi.</description>
        <enclosure length="22786560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/26/ZjutrajRA_SLO_LJT_6419179_16833140.mp3"></enclosure>
        <guid>175148699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>712</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala v štirih dneh nastopa 69 glasbenih skupin. Med njimi so svetovno znane skupine, kot so Kreator, Kataklysm, Ministry, Rotting Christ in drugi, tudi še neuveljavljeni bendi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148699</link>
        <pubDate> Sat, 26 Jul 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zjutraj je obvezen skok v Sočo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Blues festival v Pordenonu je letos gostil enega najvidnejših kitaristov današnjega časa, mojstra improvizacije in velikana sodobnega blues rocka, Joeja Bonamasso.</description>
        <enclosure length="12643584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/21/BonamassRA_SLO_LJT_6379796_16786082.mp3"></enclosure>
        <guid>175147685</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>395</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Blues festival v Pordenonu je letos gostil enega najvidnejših kitaristov današnjega časa, mojstra improvizacije in velikana sodobnega blues rocka, Joeja Bonamasso.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147685</link>
        <pubDate> Mon, 21 Jul 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bonamassa v Pordenonu začaral publiko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnje leto je v znamenju 45. obletnice vplivne in legendarne washingtonske založbe Dischord records, ki jo poganjata Ian MacKaye, ki je poleg mnogih ustvarjalnih podvigov tudi frontmen zasedbe Fugazi in Jeff Nelson, vsestranski ustvarjalec, tudi bobnar skupine Minor Threat. To ni le njuna zgodba. To je zgodba založbe Dischord – o trdem delu, skupnosti in ljubezni do glasbe. </description>
        <enclosure length="28303872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/IanMacKRA_SLO_LJT_6273176_16663332.mp3"></enclosure>
        <guid>175144965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>884</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnje leto je v znamenju 45. obletnice vplivne in legendarne washingtonske založbe Dischord records, ki jo poganjata Ian MacKaye, ki je poleg mnogih ustvarjalnih podvigov tudi frontmen zasedbe Fugazi in Jeff Nelson, vsestranski ustvarjalec, tudi bobnar skupine Minor Threat. To ni le njuna zgodba. To je zgodba založbe Dischord – o trdem delu, skupnosti in ljubezni do glasbe. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144965</link>
        <pubDate> Mon, 14 Jul 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ian MacKaye: založbo Dischord smo ustanovili iz nuje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Reportaža z otvoritvenega večera Jazz festivala Ljubljana. Cécile McLorin Salvant in Meshell Ndegeocello v Križankah.
</description>
        <enclosure length="16248576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/21/JazzfesRA_SLO_LJT_6379837_16786118.mp3"></enclosure>
        <guid>175147687</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>507</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Reportaža z otvoritvenega večera Jazz festivala Ljubljana. Cécile McLorin Salvant in Meshell Ndegeocello v Križankah.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147687</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 14:22:59 +0000</pubDate>
        <title>Jazz festival Ljubljana: otvoritveni večer</title>
      </item>
      <item>
        <description>Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala. </description>
        <enclosure length="18749952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/GlasbeniRA_SLO_LJT_6196025_16576028.mp3"></enclosure>
        <guid>175143043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143043</link>
        <pubDate> Mon, 30 Jun 2025 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbeni feni imamo veliko kolektivno moč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju. </description>
        <enclosure length="18270720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/30/EP05MIRA_SLO_LJT_5614214_15912427.mp3"></enclosure>
        <guid>175128366</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>570</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128366</link>
        <pubDate> Wed, 30 Apr 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>EP05: MI2 pišemo pesmi – Zbudi me za 1. maj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena. </description>
        <enclosure length="9373440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/EP04MIRA_SLO_LJT_5478496_15757529.mp3"></enclosure>
        <guid>175124927</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>292</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124927</link>
        <pubDate> Wed, 16 Apr 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>EP04: MI2 pišemo pesmi – Sladka kot med</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.</description>
        <enclosure length="12825600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/01/EP03MIRA_SLO_LJT_5333726_15590775.mp3"></enclosure>
        <guid>175121240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>400</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121240</link>
        <pubDate> Wed, 02 Apr 2025 04:55:00 +0000</pubDate>
        <title>EP03: MI2 pišemo pesmi – Visoka pesem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.  
</description>
        <enclosure length="11116032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/18/EP02MiRA_SLO_LJT_5194352_15430405.mp3"></enclosure>
        <guid>175117645</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117645</link>
        <pubDate> Wed, 19 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>EP02: Mi2 pišemo pesmi - Sveta Margareta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

</description>
        <enclosure length="12275712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/05/EP01MiRA_SLO_LJT_5057549_15274346.mp3"></enclosure>
        <guid>175114100</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>383</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114100</link>
        <pubDate> Wed, 05 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>EP01: Mi2 pišemo pesmi - Pojdi z menoj v toplice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

</description>
        <enclosure length="65275392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/04/EP00MiRA_SLO_LJT_5047796_15262921.mp3"></enclosure>
        <guid>175113853</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2039</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113853</link>
        <pubDate> Tue, 04 Mar 2025 12:59:32 +0000</pubDate>
        <title>EP00: Mi2 pišemo pesmi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.</description>
        <enclosure length="18120192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/02/AlgoritmRA_SLO_LJT_4088924_14183029.mp3"></enclosure>
        <guid>175090994</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>566</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090994</link>
        <pubDate> Mon, 02 Dec 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Algoritmi ne izhajajo iz žanrskega razumevanja glasbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.</description>
        <enclosure length="12238464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/GlasbeniRA_SLO_VAL691_13975491.mp3"></enclosure>
        <guid>175087406</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087406</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbeni okus lahko izmerimo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.</description>
        <enclosure length="6446976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/28/JamalAlRA_SLO_LJT_3758605_13802957.mp3"></enclosure>
        <guid>175082644</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>402</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082644</link>
        <pubDate> Mon, 28 Oct 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jamal Alnasr: Lastnik male ploščarne, ljubljenec velikih zvezd</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.</description>
        <enclosure length="7437696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/14/GlasbenaRA_SLO_LJT_3625585_13649317.mp3"></enclosure>
        <guid>175079249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>464</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079249</link>
        <pubDate> Mon, 14 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena zgodba: kako nastaja (radijski) hit?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.</description>
        <enclosure length="12648576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/07/GlasbenaRA_SLO_LJT_3557610_13572723.mp3"></enclosure>
        <guid>175077545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077545</link>
        <pubDate> Mon, 07 Oct 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena debata: Brezplačni koncerti za obiskovalce niso neplačljivi koncerti za izvajalce</title>
      </item>
      <item>
        <description>V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.</description>
        <enclosure length="10486656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/30/GlasbenaRA_SLO_LJT_3487898_13493220.mp3"></enclosure>
        <guid>175075839</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075839</link>
        <pubDate> Mon, 30 Sep 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena debata: koncertna industrija v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>V preteklosti smo vstopnice za koncerte kupovali v trgovinah in jih v spomin ohranili v omarah v fizični obliki, danes pa so se pravila igre spremenila.</description>
        <enclosure length="9298176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/23/GlasbenaRA_SLO_LJT_3420515_13414833.mp3"></enclosure>
        <guid>175074102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>581</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V preteklosti smo vstopnice za koncerte kupovali v trgovinah in jih v spomin ohranili v omarah v fizični obliki, danes pa so se pravila igre spremenila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074102</link>
        <pubDate> Mon, 23 Sep 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena debata: koncertne vstopnice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Glasbeni uredniki soočajo mnenja o koncertnih tegobah, visokih cenah vstopnic, mednarodnih imenih v Sloveniji, brezplačnih koncertih in težavah, ki jih ti prinašajo.
</description>
        <enclosure length="9849984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/16/GlasbenaRA_SLO_LJT_3353436_13338415.mp3"></enclosure>
        <guid>175072501</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>615</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glasbeni uredniki soočajo mnenja o koncertnih tegobah, visokih cenah vstopnic, mednarodnih imenih v Sloveniji, brezplačnih koncertih in težavah, ki jih ti prinašajo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072501</link>
        <pubDate> Mon, 16 Sep 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena debata: Koncerti nekoč in danes </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kanadska skupina Sum 41 je začela ustvarjati že leta 1996 in v svoji bogati karieri izdala številne uspešnice, ki so zasedle svetovne glasbene lestvice. Znana je tudi po svojih dolgih in pogostih turnejah, ki se bodo prav kmalu končale. Napovedala je namreč, da se bo poslovila od studiev in koncertnih odrov. A odšla bo z velikim hrupom. Še vse leto se bo potikala po svetu. 15. junija je nastopila tudi na avstrijskem festivalu Nova Rock, na katerem smo člana Dava Baksha in Jasona McCaslina ujeli pred mikrofon.</description>
        <enclosure length="6509952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/19/Sum41RA_SLO_LJT_3100339_13049333.mp3"></enclosure>
        <guid>175066551</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kanadska skupina Sum 41 je začela ustvarjati že leta 1996 in v svoji bogati karieri izdala številne uspešnice, ki so zasedle svetovne glasbene lestvice. Znana je tudi po svojih dolgih in pogostih turnejah, ki se bodo prav kmalu končale. Napovedala je namreč, da se bo poslovila od studiev in koncertnih odrov. A odšla bo z velikim hrupom. Še vse leto se bo potikala po svetu. 15. junija je nastopila tudi na avstrijskem festivalu Nova Rock, na katerem smo člana Dava Baksha in Jasona McCaslina ujeli pred mikrofon.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066551</link>
        <pubDate> Mon, 19 Aug 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Sum 41: Nimamo ferarijev, imamo pa dobre mikrofone!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre.

Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali. </description>
        <enclosure length="73803648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/13/GutiRA_SLO_LJT_3062644_13004871.mp3"></enclosure>
        <guid>175065605</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>4612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre.

Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065605</link>
        <pubDate> Wed, 14 Aug 2024 03:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Gušti: Še vedno sem s tabo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.</description>
        <enclosure length="9009792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/15/ChiefAdRA_SLO_LJT_2828537_12730053.mp3"></enclosure>
        <guid>175059826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>563</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059826</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jul 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Chief Adjuah: Z obstoječimi inštrumenti ne morem izraziti vsega, kar bi želel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.</description>
        <enclosure length="6150528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/08/FestivalRA_SLO_LJT_2775104_12667776.mp3"></enclosure>
        <guid>175058477</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>384</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058477</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jul 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Roskilde: Doja Cat, Foo Fighters, Jungle, 21Savage in drugi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.&lt;p&gt;Pogovarjali smo se z organizatorjem &lt;strong&gt;Geroldom Haubnerjem&lt;/strong&gt; in zasedbo &lt;strong&gt;Sum 41&lt;/strong&gt;. Ta je letos na poslovilni turneji, izdala je tudi zadnji album.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="4470912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/24/FestivalRA_SLO_LJT_2655883_12530861.mp3"></enclosure>
        <guid>175055352</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>279</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.&lt;p&gt;Pogovarjali smo se z organizatorjem &lt;strong&gt;Geroldom Haubnerjem&lt;/strong&gt; in zasedbo &lt;strong&gt;Sum 41&lt;/strong&gt;. Ta je letos na poslovilni turneji, izdala je tudi zadnji album.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055352</link>
        <pubDate> Mon, 24 Jun 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Nova Rock: Delo za festival se začne prvi dan po koncu prejšnjega</title>
      </item>
      <item>
        <description>V studiu 14, oziroma, kot ji še danes pravimo tIsti, ki smo ji blizu, v
štrnajstki je skozi desetletja nastalo več glasbe, kot je je človek
sposoben tudi bežno spustiti skozi ušesa. Prvi spomin sega 32 let nazaj,
ko sem na skrivaj hodil poslušal vaje Big Banda RTV Slovenija, zrl v
hrbet Jožeta Privška. Če ni bilo glasbe, je bilo slišati le njega. Natančna
navodila, tu in tam privzdignjen glas in nato še boljša izvedba tistega, kar
je bilo slišati nekaj trenutkov prej. Vsa glasba treh desetletij, vsa
snemanja, vsi koncerti, klubi klubov, Izštekani in posebne oddaje v
prostoru, ki je v spominu glasbenikov ostal kot eden najboljših prostorov
tako za snemanje, kot za koncerte, je del zgodovine. Kar se sliši tako
dokončno. Po naravi sem bolj ali manj realist, a ne brez želja. Res si
želim, da bi v Studiu 14 tišina spet ostala brez besed. 
Želje so eno, realnost pa … navajam: &quot;Projekt prenove studia 14 zaradi izredno visokih stroškov, ocenjenih naveč kot pet milijonov evrov, in trenutnih finančnih razmer na RTV se začasno ustavi do rešitve financiranja. Tukaj žal ni nič novega, dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta&quot;.

Zadnje besede je v studiu 14 po koncertu skupine Niet izrekla Aida
Kurtović in zadnja skladba odigrana v studiu je bila Lep dan za smrt. Bil
je 15. september leta 2015. In po osmih letih, osmih mesecih in
štirinajstih dneh je tišina v studiu 14 Radia Slovenija še vedno glasna in
zelo zgovorna.</description>
        <enclosure length="2881152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/29/KjertiRA_SLO_VAL334_12289455.mp3"></enclosure>
        <guid>175049182</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>180</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V studiu 14, oziroma, kot ji še danes pravimo tIsti, ki smo ji blizu, v
štrnajstki je skozi desetletja nastalo več glasbe, kot je je človek
sposoben tudi bežno spustiti skozi ušesa. Prvi spomin sega 32 let nazaj,
ko sem na skrivaj hodil poslušal vaje Big Banda RTV Slovenija, zrl v
hrbet Jožeta Privška. Če ni bilo glasbe, je bilo slišati le njega. Natančna
navodila, tu in tam privzdignjen glas in nato še boljša izvedba tistega, kar
je bilo slišati nekaj trenutkov prej. Vsa glasba treh desetletij, vsa
snemanja, vsi koncerti, klubi klubov, Izštekani in posebne oddaje v
prostoru, ki je v spominu glasbenikov ostal kot eden najboljših prostorov
tako za snemanje, kot za koncerte, je del zgodovine. Kar se sliši tako
dokončno. Po naravi sem bolj ali manj realist, a ne brez želja. Res si
želim, da bi v Studiu 14 tišina spet ostala brez besed. 
Želje so eno, realnost pa … navajam: &quot;Projekt prenove studia 14 zaradi izredno visokih stroškov, ocenjenih naveč kot pet milijonov evrov, in trenutnih finančnih razmer na RTV se začasno ustavi do rešitve financiranja. Tukaj žal ni nič novega, dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta&quot;.

Zadnje besede je v studiu 14 po koncertu skupine Niet izrekla Aida
Kurtović in zadnja skladba odigrana v studiu je bila Lep dan za smrt. Bil
je 15. september leta 2015. In po osmih letih, osmih mesecih in
štirinajstih dneh je tišina v studiu 14 Radia Slovenija še vedno glasna in
zelo zgovorna.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049182</link>
        <pubDate> Wed, 29 May 2024 06:25:17 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E09: Studio 14</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Kaja Deskovič&lt;/strong&gt;, vodja kluba Gala hala in projekta Mladi rapetek&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Sara Poček Conde&lt;/strong&gt;, mentorica delavnice freestyle plesa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mirko Grozny&lt;/strong&gt;, mentor rap delavnice&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Niko Komac &amp;ndash; Nikson&lt;/strong&gt;, mentor beatmaking delavnice&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;mladi udeleženci in udeleženke delavnic: &lt;strong&gt;Neli, Vid, Matic, Val, Tiara, Ana, Ajda, Oskar&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11041536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/27/MladiraRA_SLO_LJT_2432266_12271737.mp3"></enclosure>
        <guid>175048756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>690</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Kaja Deskovič&lt;/strong&gt;, vodja kluba Gala hala in projekta Mladi rapetek&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Sara Poček Conde&lt;/strong&gt;, mentorica delavnice freestyle plesa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mirko Grozny&lt;/strong&gt;, mentor rap delavnice&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Niko Komac &amp;ndash; Nikson&lt;/strong&gt;, mentor beatmaking delavnice&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;mladi udeleženci in udeleženke delavnic: &lt;strong&gt;Neli, Vid, Matic, Val, Tiara, Ana, Ajda, Oskar&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048756</link>
        <pubDate> Mon, 27 May 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladi rapetek: Izpred ekranov na ulice </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V zadni epizodi prve sezone od pivnice do prvih posnetih skladbah in ali je prav, da tehnologija omogoča, da znamo vsi peti in igrati?</description>
        <enclosure length="13008384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/KjertiRA_SLO_2PR395_12226678.mp3"></enclosure>
        <guid>175047519</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>813</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V zadni epizodi prve sezone od pivnice do prvih posnetih skladbah in ali je prav, da tehnologija omogoča, da znamo vsi peti in igrati?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047519</link>
        <pubDate> Wed, 22 May 2024 06:00:04 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E08: Studio Bejsmen</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.</description>
        <enclosure length="8295168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/20/KoncertnRA_SLO_LJT_2378704_12208821.mp3"></enclosure>
        <guid>175047050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047050</link>
        <pubDate> Mon, 20 May 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Koncertne turneje so za mnoge finančno nevzdržne</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V današnji epizodi oddaje: od violine in videoigric do dela v enem najbolj čislanih glasbenih studiev v Sloveniji, studiu York.
</description>
        <enclosure length="12379008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/15/KjertiRA_SLO_2PR395_12165287.mp3"></enclosure>
        <guid>175045812</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V današnji epizodi oddaje: od violine in videoigric do dela v enem najbolj čislanih glasbenih studiev v Sloveniji, studiu York.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045812</link>
        <pubDate> Wed, 15 May 2024 06:00:39 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E07: Studio York</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu &quot;naredi sam&quot;. Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Luka T. Zagoričnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="8835840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/13/SteveAlRA_SLO_LJT_2326349_12146284.mp3"></enclosure>
        <guid>175045355</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu &quot;naredi sam&quot;. Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Luka T. Zagoričnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045355</link>
        <pubDate> Mon, 13 May 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Steve Albini: ikona rokerskega podzemlja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. 

Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.</description>
        <enclosure length="5268096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/29/ompeMRA_SLO_LJT_2231343_12031398.mp3"></enclosure>
        <guid>175042209</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. 

Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042209</link>
        <pubDate> Mon, 29 Apr 2024 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Čompe: Mi smo meteorji in se ne znajdemo v času in prostoru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas. 
</description>
        <enclosure length="11787264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/24/KjertiRA_SLO_VAL422_11987765.mp3"></enclosure>
        <guid>175039938</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039938</link>
        <pubDate> Wed, 24 Apr 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E06: Lotos Music</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Enega izmed tovrstnih trenutkov smo ujeli tokrat v Studiu Kif-Kif. Pogovoru s producentom Žaretom Pakom se je pridružil tudi pevec zasedbe Big Foot Mama Grega Skočir. Med drugim sta obujala spomine na leto 1995 in nastanek albuma Nova pravila. </description>
        <enclosure length="12109824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/10/KjertiRA_SLO_VAL788_11860823.mp3"></enclosure>
        <guid>175036420</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Enega izmed tovrstnih trenutkov smo ujeli tokrat v Studiu Kif-Kif. Pogovoru s producentom Žaretom Pakom se je pridružil tudi pevec zasedbe Big Foot Mama Grega Skočir. Med drugim sta obujala spomine na leto 1995 in nastanek albuma Nova pravila. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036420</link>
        <pubDate> Wed, 10 Apr 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E05: Studio Kif-Kif</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti,&quot; je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27. &lt;p&gt;O rokerju svobodnih nazorov, biseksualcu, zagovorniku pravice do splava in podporniku LGBTQA skupnosti, predvsem pa glasbeniku spregovori &lt;strong&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11072640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/05/MedmitoRA_SLO_LJT_2054042_11819996.mp3"></enclosure>
        <guid>175035259</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti,&quot; je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27. &lt;p&gt;O rokerju svobodnih nazorov, biseksualcu, zagovorniku pravice do splava in podporniku LGBTQA skupnosti, predvsem pa glasbeniku spregovori &lt;strong&gt;Igor Ba&amp;scaron;in&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175035259</link>
        <pubDate> Fri, 05 Apr 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Med mitom, glasbenikom in človekom: 30 let od smrti Kurta Cobaina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ...  

»Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.</description>
        <enclosure length="11463168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/27/KjertiRA_SLO_2PR758_11737657.mp3"></enclosure>
        <guid>175033147</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ...  

»Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033147</link>
        <pubDate> Wed, 27 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E04: Studio Marsh </title>
      </item>
      <item>
        <description>Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;vodja festivala &lt;strong&gt;Marijana Kuljanac&lt;/strong&gt; in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;organizator pogovornega programa festivala &lt;strong&gt;Jan Kopač&lt;/strong&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="7931520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/25/15letnRA_SLO_LJT_1968656_11720371.mp3"></enclosure>
        <guid>175032650</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>495</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;vodja festivala &lt;strong&gt;Marijana Kuljanac&lt;/strong&gt; in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;organizator pogovornega programa festivala &lt;strong&gt;Jan Kopač&lt;/strong&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175032650</link>
        <pubDate> Mon, 25 Mar 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>15 let neodvisnega Treskanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971. </description>
        <enclosure length="9301632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/20/KjertiRA_SLO_2PR362_11666434.mp3"></enclosure>
        <guid>175031463</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>581</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175031463</link>
        <pubDate> Wed, 20 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E03: Studio Metro</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.&lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Če imam možnost narediti produkcijo za nekoga, jo bom v 95 odstotkih primerov naredil tako, da bo meni v&amp;scaron;eč. Tudi neko pesem, ki mi sprva ni najbolj v&amp;scaron;eč, bom poskusil narediti tako, da mi bo blizu. /.../ Če pa odgovorim malo bolj neposredno, mi je zelo zelo zelo težko delati glasbo, ki mi ni v&amp;scaron;eč, s katero se ne poistovetim.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Jernej Kržič, Penrose Recording&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;</description>
        <enclosure length="9374592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/13/KjertiRA_SLO_LJT_1917685_11652306.mp3"></enclosure>
        <guid>175029790</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.&lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Če imam možnost narediti produkcijo za nekoga, jo bom v 95 odstotkih primerov naredil tako, da bo meni v&amp;scaron;eč. Tudi neko pesem, ki mi sprva ni najbolj v&amp;scaron;eč, bom poskusil narediti tako, da mi bo blizu. /.../ Če pa odgovorim malo bolj neposredno, mi je zelo zelo zelo težko delati glasbo, ki mi ni v&amp;scaron;eč, s katero se ne poistovetim.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Jernej Kržič, Penrose Recording&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175029790</link>
        <pubDate> Wed, 13 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E02: Penrose Recording</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. 
Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: &quot;Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič,&quot; vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.</description>
        <enclosure length="10323456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/28/KjertiRA_SLO_VAL223_11570650.mp3"></enclosure>
        <guid>175026358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. 
Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: &quot;Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič,&quot; vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175026358</link>
        <pubDate> Wed, 28 Feb 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kjer tišina ostane brez besed S01E01</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.</description>
        <enclosure length="7687296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/26/NovapraRA_SLO_LJT_1852631_11561169.mp3"></enclosure>
        <guid>175025891</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175025891</link>
        <pubDate> Mon, 26 Feb 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nova pravila igre na področju pretočnih platform</title>
      </item>
      <item>
        <description>MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.</description>
        <enclosure length="11618304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/19/10letgRA_SLO_LJT_1828882_11526541.mp3"></enclosure>
        <guid>175024201</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175024201</link>
        <pubDate> Mon, 19 Feb 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>MENT: 10 let glasbenih odkritij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant. &lt;p&gt;Pogovor s Freekind ob prejetju nagrade MME najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175016774&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14913408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/22/ESNS202RA_SLO_LJT_1739124_11392872.mp3"></enclosure>
        <guid>175017558</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>932</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant. &lt;p&gt;Pogovor s Freekind ob prejetju nagrade MME najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175016774&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175017558</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Joker Out, Freekind in Hei'An na festivalu Eurosonic 2024 </title>
      </item>
      <item>
        <description>Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.</description>
        <enclosure length="6193920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/29/SexPistRA_SLO_LJT_1677321_11297610.mp3"></enclosure>
        <guid>175012109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>387</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175012109</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jan 2024 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Sex Pistols so se nam zdeli kot Beatli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji.

Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju</description>
        <enclosure length="9301632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/11/SlovenskRA_SLO_LJT_1631992_11229458.mp3"></enclosure>
        <guid>175007816</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>581</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji.

Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175007816</link>
        <pubDate> Mon, 11 Dec 2023 06:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako se punk počuti v galeriji?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. 
Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera. 
</description>
        <enclosure length="17709696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/12/IztekanRA_SLO_LJT_1637271_11236961.mp3"></enclosure>
        <guid>175008212</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1106</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. 
Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175008212</link>
        <pubDate> Mon, 04 Dec 2023 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Izštekani in Vlado Kreslin: recept za čaroben večer</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. 
Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že &quot;narejen&quot; umetnik. Stkati se mora vez.</description>
        <enclosure length="12028416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/29/NajemnikRA_SLO_2PR127_11163720.mp3"></enclosure>
        <guid>175004852</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>751</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. 
Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že &quot;narejen&quot; umetnik. Stkati se mora vez.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175004852</link>
        <pubDate> Mon, 27 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Peter Penko, glasbeni producent</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. 

Sogovorniki:
-	Matjaž Ambrožič – Ambro
-	Borja Močnik – Borka
-	Mare Godnjavec – Jizah
-	Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu)
-	Peter Kadin (podjetje Empire)&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=9d8009ff70bc4167&quot;&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na Spotifyju. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11522304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/15/Hiphop5RA_SLO_LJT_1551536_11111671.mp3"></enclosure>
        <guid>175001197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>720</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. 

Sogovorniki:
-	Matjaž Ambrožič – Ambro
-	Borja Močnik – Borka
-	Mare Godnjavec – Jizah
-	Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu)
-	Peter Kadin (podjetje Empire)&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=9d8009ff70bc4167&quot;&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na Spotifyju. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175001197</link>
        <pubDate> Mon, 27 Nov 2023 06:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Hiphop 50: Trenutno ni imen, ki bi prodrla</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani  Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.



</description>
        <enclosure length="12833280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/22/NajemnikRA_SLO_2PR022_11131570.mp3"></enclosure>
        <guid>175002972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani  Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175002972</link>
        <pubDate> Wed, 22 Nov 2023 06:56:31 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Jani Šepetavec, saksofonist</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Ambrožič &amp;ndash; Ambro&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Borja Močnik &amp;ndash; Borka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Mare Godnjavec &amp;ndash; Jizah&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Miha Blažič - N'toko&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=dbf16071c3fd4fcc&quot;&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na Spotifyju&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26376192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/15/Hiphop5RA_SLO_LJT_1551499_11111629.mp3"></enclosure>
        <guid>175001196</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Ambrožič &amp;ndash; Ambro&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Borja Močnik &amp;ndash; Borka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Mare Godnjavec &amp;ndash; Jizah&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Miha Blažič - N'toko&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=dbf16071c3fd4fcc&quot;&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na Spotifyju&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175001196</link>
        <pubDate> Mon, 20 Nov 2023 06:01:01 +0000</pubDate>
        <title>Hiphop 50: Prvi domači raperji so bili Neca Falk, Tomaž Domicelj in Jani Kovačič, ampak...</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. 

Sogovorniki:
- Hugo Smeh
- Simon Stojko Falk
- Miha Blažič
- Mare Godnjavec - Jizah
- Matjaž Ambrožič
- Borja Močnik
&lt;p&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na &lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S&quot;&gt;Spotifyju&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21593472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/10/Hiphop5RA_SLO_LJT_1537994_11091461.mp3"></enclosure>
        <guid>174999984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1349</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. 

Sogovorniki:
- Hugo Smeh
- Simon Stojko Falk
- Miha Blažič
- Mare Godnjavec - Jizah
- Matjaž Ambrožič
- Borja Močnik
&lt;p&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na &lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S&quot;&gt;Spotifyju&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174999984</link>
        <pubDate> Mon, 13 Nov 2023 06:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Hiphop 50: Stil je prvi aksiom hiphopa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. 

Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Mare Godnjavec &amp;ndash; Jizah,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Borja Močnik - Borka in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Ambrožič - Ambro.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na &lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=b6694e2940e1403f&amp;amp;nd=1&quot;&gt;Spotifyju&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="34838784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/03/Hiphop5RA_SLO_LJT_1519155_11061069.mp3"></enclosure>
        <guid>174998358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2177</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. 

Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovorniki&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Mare Godnjavec &amp;ndash; Jizah,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Borja Močnik - Borka in&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Ambrožič - Ambro.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Muziko, ki jo omenjamo, najdete na &lt;a href=&quot;https://open.spotify.com/playlist/5loqtBb6KosHOWwVWjHM7S?si=b6694e2940e1403f&amp;amp;nd=1&quot;&gt;Spotifyju&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174998358</link>
        <pubDate> Mon, 06 Nov 2023 06:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Hiphop 50: Ženska je globalizirala hiphop</title>
      </item>
      <item>
        <description> SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Erik Marenče je pianist in klaviaturist - najemnik. Z odličnim spoštovanjem do klasičnega klavirja, se je takoj, ko je bilo mogoče, posvetil sintovju.

</description>
        <enclosure length="11317248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/08/NajemnikRA_SLO_2PR502_11015217.mp3"></enclosure>
        <guid>174999441</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>707</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Erik Marenče je pianist in klaviaturist - najemnik. Z odličnim spoštovanjem do klasičnega klavirja, se je takoj, ko je bilo mogoče, posvetil sintovju.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174999441</link>
        <pubDate> Tue, 24 Oct 2023 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Erik Marenče, pianist in klaviaturist</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Anže Langus Petrovič Dagi je bas kitarist - najemnik. </description>
        <enclosure length="14554368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/18/NajemnikRA_SLO_2PR310_10963064.mp3"></enclosure>
        <guid>174994435</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>909</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Anže Langus Petrovič Dagi je bas kitarist - najemnik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174994435</link>
        <pubDate> Fri, 13 Oct 2023 10:41:25 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Anže Langus Petrovič - Dagi, bas kitarist</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Tadej  Košir je kitarist – najemnik.


</description>
        <enclosure length="14380416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/04/NajemnikRA_SLO_2PR609_10905000.mp3"></enclosure>
        <guid>174991143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>898</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Tadej  Košir je kitarist – najemnik.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174991143</link>
        <pubDate> Mon, 02 Oct 2023 05:59:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Tadej Košir - kitarist</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.</description>
        <enclosure length="5576064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/29/eleliRA_SLO_LJT_1411823_10894657.mp3"></enclosure>
        <guid>174990032</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174990032</link>
        <pubDate> Fri, 29 Sep 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Želeli smo na novo izumiti besedo muzej&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jure Rozman je bobnar – najemnik.</description>
        <enclosure length="12465792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/20/NajemnikRA_SLO_LJT_1382860_10849519.mp3"></enclosure>
        <guid>174987761</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jure Rozman je bobnar – najemnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174987761</link>
        <pubDate> Wed, 20 Sep 2023 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Jure Rozman – bobnar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.</description>
        <enclosure length="13387392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/15/pilligRA_SLO_LJT_1373235_10832391.mp3"></enclosure>
        <guid>174986740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>836</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174986740</link>
        <pubDate> Fri, 15 Sep 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Špil liga praznuje 10 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo da prva vrsta zveni tako kot se spodobi. Katja Sever Kržič je spremljevalna pevka – najemnica.
</description>
        <enclosure length="11974272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/06/NajemnikRA_SLO_2PR942_10774614.mp3"></enclosure>
        <guid>174984545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>748</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo da prva vrsta zveni tako kot se spodobi. Katja Sever Kržič je spremljevalna pevka – najemnica.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174984545</link>
        <pubDate> Fri, 01 Sep 2023 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Najemniki: Katja Sever Kržič - spremljevalna pevka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu.

Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument.  Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.</description>
        <enclosure length="11928576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/06/23/GlasbajRA_SLO_LJT_1225650_10553583.mp3"></enclosure>
        <guid>174967301</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu.

Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument.  Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174967301</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jun 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasba je v (naših) kosteh</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.</description>
        <enclosure length="13259904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/06/09/PoIzteRA_SLO_LJT_1195232_10446432.mp3"></enclosure>
        <guid>174963981</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>828</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174963981</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jun 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Po Izštekanih 30</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca je glavna tema tudi v glasbi, zato ni nič čudnega, da so se na tem področju razvila nekatera podjetja, povezana z njo. Tako je podjetje BandLab, ki ob pomoči umetne inteligence uporabnikom omogoča odkrivanje nove glasbe, hkrati pa pomaga glasbenikom, da se povežejo in ustvarjajo. Med inovativnimi podjetji je zagotovo treba omeniti še Yousician, aplikacijo, ki pomaga pri učenju instrumentov, ter podjetje Vampr, ki omogoča povezovanje med različnimi glasbenimi profesionalci.</description>
        <enclosure length="9081600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/05/19/InovativRA_SLO_LJT_1147464_10351045.mp3"></enclosure>
        <guid>174958788</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca je glavna tema tudi v glasbi, zato ni nič čudnega, da so se na tem področju razvila nekatera podjetja, povezana z njo. Tako je podjetje BandLab, ki ob pomoči umetne inteligence uporabnikom omogoča odkrivanje nove glasbe, hkrati pa pomaga glasbenikom, da se povežejo in ustvarjajo. Med inovativnimi podjetji je zagotovo treba omeniti še Yousician, aplikacijo, ki pomaga pri učenju instrumentov, ter podjetje Vampr, ki omogoča povezovanje med različnimi glasbenimi profesionalci.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174958788</link>
        <pubDate> Fri, 19 May 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Inovativna glasbena podjetja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje.

V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.</description>
        <enclosure length="7213440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/28/GlasbenaRA_SLO_LJT_1107132_10278624.mp3"></enclosure>
        <guid>174953941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>450</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje.

V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174953941</link>
        <pubDate> Fri, 28 Apr 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbena scena v New Yorku</title>
      </item>
      <item>
        <description>22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.</description>
        <enclosure length="6957696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/21/RecordSRA_SLO_LJT_1093295_10253682.mp3"></enclosure>
        <guid>174952243</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>434</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174952243</link>
        <pubDate> Fri, 21 Apr 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Record Store Day</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič. &lt;p&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;Simon Vozick-Levinson v poslu&amp;scaron;anje priporoča:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=qn50c2Otv9A&quot;&gt;Model/Actriz&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=v1heY8c7qeo&quot;&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;Annie Blackman&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=xvk6h2Riyww&quot;&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;McKinley Dixon&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="7173504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/14/SimonVoRA_SLO_LJT_1078575_10228560.mp3"></enclosure>
        <guid>174950466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič. &lt;p&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;Simon Vozick-Levinson v poslu&amp;scaron;anje priporoča:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=qn50c2Otv9A&quot;&gt;Model/Actriz&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=v1heY8c7qeo&quot;&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;Annie Blackman&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=xvk6h2Riyww&quot;&gt;&lt;span class=&quot;ui-provider gp b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z ab ac ae af ag ah ai aj ak&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;McKinley Dixon&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174950466</link>
        <pubDate> Fri, 14 Apr 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Simon Vozick-Levinson: Dobra glasbena kritika je sama po sebi umetnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.
 
</description>
        <enclosure length="8927616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/07/LarryFiRA_SLO_LJT_1065948_10206258.mp3"></enclosure>
        <guid>174948844</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>557</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.
 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174948844</link>
        <pubDate> Fri, 07 Apr 2023 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Larry Fitzmaurice: O glasbi sem si želel pisati že pri desetih letih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="7265280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/17/NekjejeRA_SLO_LJT_1019357_10129665.mp3"></enclosure>
        <guid>174943581</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174943581</link>
        <pubDate> Fri, 17 Mar 2023 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nekje je treba začeti: predstavitveni festival New Colossus v New Yorku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne. 
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Sogovornika: &lt;br /&gt;- dr. &lt;strong&gt;Drago Kunej&lt;/strong&gt;, ZRC SAZU.&lt;br /&gt;- &lt;strong&gt;Luka Jeločnik&lt;/strong&gt;, Big Nose&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="7492224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/03/ProdajaRA_SLO_LJT_991304_10078907.mp3"></enclosure>
        <guid>174940089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne. 
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Sogovornika: &lt;br /&gt;- dr. &lt;strong&gt;Drago Kunej&lt;/strong&gt;, ZRC SAZU.&lt;br /&gt;- &lt;strong&gt;Luka Jeločnik&lt;/strong&gt;, Big Nose&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174940089</link>
        <pubDate> Fri, 03 Mar 2023 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prodaja gramofonskih plošč narašča že 17. leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Ob tem jubileju si privoščimo ploščo v celoti, hkrati pa jo umestimo v čas in prostor ob pomoči muzikologinje &lt;strong&gt;Ele Urek&lt;/strong&gt;, članov zasedbe &lt;strong&gt;If Floyd&lt;/strong&gt;, producenta &lt;strong&gt;Gabra Radojeviča&lt;/strong&gt; in glasbenika &lt;strong&gt;Janeza Bončine Benča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="18541440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/01/TheDarkRA_SLO_LJT_985299_10070293.mp3"></enclosure>
        <guid>174939557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1158</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Ob tem jubileju si privoščimo ploščo v celoti, hkrati pa jo umestimo v čas in prostor ob pomoči muzikologinje &lt;strong&gt;Ele Urek&lt;/strong&gt;, članov zasedbe &lt;strong&gt;If Floyd&lt;/strong&gt;, producenta &lt;strong&gt;Gabra Radojeviča&lt;/strong&gt; in glasbenika &lt;strong&gt;Janeza Bončine Benča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174939557</link>
        <pubDate> Wed, 01 Mar 2023 19:30:00 +0000</pubDate>
        <title>The Dark Side of The Moon - 50 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Henry Rollins je ameriški glasbenik, pisatelj, igralec, aktivist in še kaj. V 80-ih letih je zaslovel kot pevec punk rock zasedbe Black Flag. Od takrat je izdal številne samostojne albume in sodeloval pri različnih drugih glasbenih projektih. Rollins je znan po svojih energičnih in karizmatičnih predstavah na odru, to smo lahko izkusili v torek, ko je v sklopu spoken word turneje Good To See You nastopil v Kinu Šiška. 

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Umetniško ustvarjanje je izredno težko. Iz ustvarjanja glasbe z bendom sem se naučil, da moraš ne glede na to, koliko truda vložiš, tega vložiti še več. To je ta težka resnica.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Henry Rollins&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Henry Rollins je delil še glasbeno priporočilo: &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://youtu.be/5li1PxzidcM&quot;&gt;Tamar Aphek - CROSSBOW&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="9582336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/02/09/HenryRoRA_SLO_LJT_933690_10006014.mp3"></enclosure>
        <guid>174934711</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Henry Rollins je ameriški glasbenik, pisatelj, igralec, aktivist in še kaj. V 80-ih letih je zaslovel kot pevec punk rock zasedbe Black Flag. Od takrat je izdal številne samostojne albume in sodeloval pri različnih drugih glasbenih projektih. Rollins je znan po svojih energičnih in karizmatičnih predstavah na odru, to smo lahko izkusili v torek, ko je v sklopu spoken word turneje Good To See You nastopil v Kinu Šiška. 

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Umetniško ustvarjanje je izredno težko. Iz ustvarjanja glasbe z bendom sem se naučil, da moraš ne glede na to, koliko truda vložiš, tega vložiti še več. To je ta težka resnica.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Henry Rollins&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Henry Rollins je delil še glasbeno priporočilo: &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://youtu.be/5li1PxzidcM&quot;&gt;Tamar Aphek - CROSSBOW&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174934711</link>
        <pubDate> Fri, 10 Feb 2023 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Henry Rollins: Brez občinstva bi izgubil smisel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. 

Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha. 
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="10868352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/01/27/EurosoniRA_SLO_LJT_905817_9965862.mp3"></enclosure>
        <guid>174931734</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>679</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. 

Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha. 
&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174931734</link>
        <pubDate> Fri, 27 Jan 2023 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pantallons, Freekind in July Jones na festivalu Eurosonic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdrava pamet je delo za polni delovni čas, pišeta Katja Ehrenberg in Holger Jan Schmidt v priročniku Stay Sound &amp; Check Yourself. Ta je namenjen vsem v zakulisju sektorja žive glasbe, festivalov in prireditev. Besedila, s katerimi osvetljujeta pri nas še precej tabuizirane teme, so namenjena zagotavljanju boljšega razumevanja in ustrezno pozornost do teme, ki odločilno vpliva na uspešnost in ustvarjalnost celotne industrije. Posvečena je neštetim ljudem, ki jih po navadi ne vidimo, vendar brez njih zvezde na odru nikoli ne bi mogle zasijati. Prav njim pa je bila prejšnji teden v klubu Gromka posvečena tudi konferenca o duševnem zdravju v glasbeni industriji. Soorganiziral jo je Matic Munc iz glasbene agencije Scratch. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;h3&gt;Kam po pomoč?&lt;/h3&gt;
&lt;p&gt;Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/&quot;&gt;Klic v duševni stiski&lt;/a&gt; 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://www.telefon-samarijan.si/&quot;&gt;Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik&lt;/a&gt; 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://drustvo-sos.si/&quot;&gt;Društvo SoS&lt;/a&gt; telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.e-tom.si/&quot;&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike&lt;/a&gt; 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="8308224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/11/10/MentalnoRA_SLO_LJT_735531_9705239.mp3"></enclosure>
        <guid>174912642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>519</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdrava pamet je delo za polni delovni čas, pišeta Katja Ehrenberg in Holger Jan Schmidt v priročniku Stay Sound &amp; Check Yourself. Ta je namenjen vsem v zakulisju sektorja žive glasbe, festivalov in prireditev. Besedila, s katerimi osvetljujeta pri nas še precej tabuizirane teme, so namenjena zagotavljanju boljšega razumevanja in ustrezno pozornost do teme, ki odločilno vpliva na uspešnost in ustvarjalnost celotne industrije. Posvečena je neštetim ljudem, ki jih po navadi ne vidimo, vendar brez njih zvezde na odru nikoli ne bi mogle zasijati. Prav njim pa je bila prejšnji teden v klubu Gromka posvečena tudi konferenca o duševnem zdravju v glasbeni industriji. Soorganiziral jo je Matic Munc iz glasbene agencije Scratch. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;h3&gt;Kam po pomoč?&lt;/h3&gt;
&lt;p&gt;Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/&quot;&gt;Klic v duševni stiski&lt;/a&gt; 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://www.telefon-samarijan.si/&quot;&gt;Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik&lt;/a&gt; 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://drustvo-sos.si/&quot;&gt;Društvo SoS&lt;/a&gt; telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.e-tom.si/&quot;&gt;TOM telefon za otroke in mladostnike&lt;/a&gt; 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174912642</link>
        <pubDate> Fri, 11 Nov 2022 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mentalno zdravje v zakulisju žive glasbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na mrtvem planetu ne bo glasbe, od leta 2019 naprej opozarja organizacija Music Declares Emergency. Člani organizacije so prepričani, da večanje emisij toplogrednih plinov in nevzdržno uničevanje narave pomenita veliko grožnjo življenju na Zemlji. Zato zahtevajo takojšnji vladni odziv za zaščito rastlinstva in živalstva pred podnebno in ekološko katastrofo. Glasbeniki in preostali členi glasbene industrije pa lahko po njihovem mnenju s svojo edinstveno kulturno in ekonomsko močjo vodijo pot in zahtevajo sistemske spremembe, potrebne za zavarovanje vsega življenja na Zemlji. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Najboljši način za rešitev podnebne krize so sistematične spremembe. Potrebujemo spremembe na skoraj vseh področjih – v energiji, kmetijstvu … Seveda so pomembni tudi pozivi posameznikom, da naj živijo kar se da trajnostno, toda najpomembnejše so sistematične spremembe, ki bodo ljudem zares omogočile sprejemanje takih odločitev.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Soustanovitelj organizacije Music Declares Emergency Lewis Jamieson&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;Več informacij o organizaciji in namige za bolj trajnostno ravnanje najdete &lt;a href=&quot;https://www.musicdeclares.net/assets/documents/pdfs/MDE-MUSIC-INDUSTRY-CLIMATE-PACK.pdf&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="5648640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/09/06/NamrtveRA_SLO_5781516.mp3"></enclosure>
        <guid>174897195</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na mrtvem planetu ne bo glasbe, od leta 2019 naprej opozarja organizacija Music Declares Emergency. Člani organizacije so prepričani, da večanje emisij toplogrednih plinov in nevzdržno uničevanje narave pomenita veliko grožnjo življenju na Zemlji. Zato zahtevajo takojšnji vladni odziv za zaščito rastlinstva in živalstva pred podnebno in ekološko katastrofo. Glasbeniki in preostali členi glasbene industrije pa lahko po njihovem mnenju s svojo edinstveno kulturno in ekonomsko močjo vodijo pot in zahtevajo sistemske spremembe, potrebne za zavarovanje vsega življenja na Zemlji. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Najboljši način za rešitev podnebne krize so sistematične spremembe. Potrebujemo spremembe na skoraj vseh področjih – v energiji, kmetijstvu … Seveda so pomembni tudi pozivi posameznikom, da naj živijo kar se da trajnostno, toda najpomembnejše so sistematične spremembe, ki bodo ljudem zares omogočile sprejemanje takih odločitev.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Soustanovitelj organizacije Music Declares Emergency Lewis Jamieson&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;Več informacij o organizaciji in namige za bolj trajnostno ravnanje najdete &lt;a href=&quot;https://www.musicdeclares.net/assets/documents/pdfs/MDE-MUSIC-INDUSTRY-CLIMATE-PACK.pdf&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174897195</link>
        <pubDate> Fri, 09 Sep 2022 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na mrtvem planetu ne bo glasbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodovina festivala Reading sega v šestdeseta leta, v obliki, kot jo poznamo danes, pa ga izvajajo od leta 1971. Letos je bil tridnevni festival, ki je sprejel skoraj 100.000 predvsem mladih glasbenih navdušencev, razprodan. Program festivala je zmeraj bolj prilagojen mlajšemu občinstvu, za katero je obisk kot nekakšen obred, prehod v odraslost. Kitarska glasba se zmeraj bolj umika popu in hip hopu, čeprav je bila na osmih odrih žanrska ponudba primerna za vsak okus. 

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="7421184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/09/02/FestivalRA_SLO_5777866.mp3"></enclosure>
        <guid>174896318</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>463</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodovina festivala Reading sega v šestdeseta leta, v obliki, kot jo poznamo danes, pa ga izvajajo od leta 1971. Letos je bil tridnevni festival, ki je sprejel skoraj 100.000 predvsem mladih glasbenih navdušencev, razprodan. Program festivala je zmeraj bolj prilagojen mlajšemu občinstvu, za katero je obisk kot nekakšen obred, prehod v odraslost. Kitarska glasba se zmeraj bolj umika popu in hip hopu, čeprav je bila na osmih odrih žanrska ponudba primerna za vsak okus. 

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174896318</link>
        <pubDate> Sat, 03 Sep 2022 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Festivalska razglednica: Reading</title>
      </item>
      <item>
        <description>Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;K temu festival pravzaprav mora težiti. V to smer moramo iti. Letos bomo na primer namesto plastičnih imeli aluminijaste kozarce, saj je naš cilj, da plastiko popolnoma umaknemo s festivala. Gre za enega od ciljev, da bo festival v naslednjih letih postal trajnosten. Gre za absolutne svetovne trende, morda je v tujini to malo lažje kot tukaj. Na dogodkih, kakršen je Festival Exit, obiskovalce na nek način izobražujemo. Vemo, da je treba odpadke odlagati v namenske zbiralnike. Za ta del sveta in Evrope so to pionirski koraki, naslednje leto se bomo na to izdatno osredotočili.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Sanjin Đukić&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="12654720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/07/13/ReportaRA_SLO_5726462.mp3"></enclosure>
        <guid>174886454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;K temu festival pravzaprav mora težiti. V to smer moramo iti. Letos bomo na primer namesto plastičnih imeli aluminijaste kozarce, saj je naš cilj, da plastiko popolnoma umaknemo s festivala. Gre za enega od ciljev, da bo festival v naslednjih letih postal trajnosten. Gre za absolutne svetovne trende, morda je v tujini to malo lažje kot tukaj. Na dogodkih, kakršen je Festival Exit, obiskovalce na nek način izobražujemo. Vemo, da je treba odpadke odlagati v namenske zbiralnike. Za ta del sveta in Evrope so to pionirski koraki, naslednje leto se bomo na to izdatno osredotočili.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Sanjin Đukić&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174886454</link>
        <pubDate> Wed, 13 Jul 2022 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Na festivalu Exit obiskovalci iz 100 različnih držav</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="5741952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/07/09/ReportaRA_SLO_5722819.mp3"></enclosure>
        <guid>174885654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>358</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev. &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174885654</link>
        <pubDate> Sat, 09 Jul 2022 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Reportaža: Exit festival</title>
      </item>
      <item>
        <description>Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;V treh dneh se bo na festivalu predstavilo 80 nastopajočih, od tega 25 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Showcase festival &lt;a href=&quot;https://www.ment.si/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;MENT&lt;/a&gt; bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo &lt;strong&gt;Andražem Kajzerjem&lt;/strong&gt; in menedžerjem konference festivala Ment &lt;strong&gt;Miranom Rusjanom&lt;/strong&gt;.  &lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;MENT je glasbeni in predstavitveni festival, kar pomeni, da se tam predstavijo predvsem novejše in mlajše zasedbe, ki se v veliki večini ne predstavijo samo lokalnemu in širšemu občinstvu, ampak tudi glasbenim profesionalcem, ki pridejo iz cele Evrope.&quot;&lt;/em&gt; - Andraž Kajzer&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="5279616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/06/08/MENTLjuRA_SLO_5682940.mp3"></enclosure>
        <guid>174878980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;V treh dneh se bo na festivalu predstavilo 80 nastopajočih, od tega 25 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Showcase festival &lt;a href=&quot;https://www.ment.si/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;MENT&lt;/a&gt; bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo &lt;strong&gt;Andražem Kajzerjem&lt;/strong&gt; in menedžerjem konference festivala Ment &lt;strong&gt;Miranom Rusjanom&lt;/strong&gt;.  &lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;MENT je glasbeni in predstavitveni festival, kar pomeni, da se tam predstavijo predvsem novejše in mlajše zasedbe, ki se v veliki večini ne predstavijo samo lokalnemu in širšemu občinstvu, ampak tudi glasbenim profesionalcem, ki pridejo iz cele Evrope.&quot;&lt;/em&gt; - Andraž Kajzer&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174878980</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jun 2022 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>MENT Ljubljana je festival glasbenih odkritij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Punk živi. Tako sta zatrdila Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider, ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma Punk the Capital. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v Washingtonu D.C.. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider o dokumentarnem filmu Punk the Capital&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Punk živi. Tako sta zatrdila &lt;strong&gt;Jeff Nelson&lt;/strong&gt;, nekdanji član kultne zasedbe &lt;strong&gt;Minor Threa&lt;/strong&gt;t in soustanovitelj založbe &lt;strong&gt;Dischord Records&lt;/strong&gt; ter režiser &lt;strong&gt;James June Schneider,&lt;/strong&gt; ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma &lt;strong&gt;Punk the Capital&lt;/strong&gt;. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v&lt;strong&gt; Washingtonu D.C.&lt;/strong&gt;. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Punk scena iz poznih 70-ih let je tako zaživela tudi na filmskih platnih. Tako kot glasba, ki jo predstavlja, pa je tudi film nastal po načelu &lt;strong&gt;DIY, »naredi sam«&lt;/strong&gt;. Večplastna zgodba vključuje glasbenike in zasedbe, kot so Bad Brains, Henry Rollins in Ian Mackaye. Z različnimi glasbenimi gosti se poglobi v ideje in zvoke te transformativne glasbene scene, ki je močno vplivala na glasbeno, kulturno in politično krajino.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Mislim, da je bilo veliko bendov v različnih mestih iz različnih držav, ki so bili inteligentni, imeli pametna besedila ter željo po pozitivnih stvareh. Menim pa, da je imel Washington D.C. srečo, saj smo imeli veliko zasedb, ki so posredovale pozitivna, napredna sporočila. Ko smo postali starejši, smo se o politiki bolj izobrazili ter o njej bolj inteligentno razmišljali. Nismo se več le drli, lahko smo razložili, zakaj se nam zdijo nekatere politike slabe. Ena izmed najlepših stvari washingtonske punk scene sta bila vznemirjenje in ideja, da je mogoče kar koli. - Jeff Nelson&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Jeff Nelson in James June Schneider sta poudarila, da je rezultat snovanja filma tudi obsežen arhiv v &lt;strong&gt;washingtonski Javni knjižnici&lt;/strong&gt;. Tako je zaživel Washington D.C. punk arhiv, ki hrani tako ure intervjujev kot tudi mnoge umetniške izdelke, albume, letake in posterje. Punk tako obstaja in ostaja. V knjižnicah, na odrih in v filmih. Kakšen je bil in kako je zvenel v Washingtonu D.C. v poznih 70-ih letih, lahko preverite v dokumentarnem filmu Punk the Capital, ki je na ogled na voljo na spletu.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="10551168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/05/27/PunkivRA_SLO_5668887.mp3"></enclosure>
        <guid>174875854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Punk živi. Tako sta zatrdila Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider, ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma Punk the Capital. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v Washingtonu D.C.. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider o dokumentarnem filmu Punk the Capital&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Punk živi. Tako sta zatrdila &lt;strong&gt;Jeff Nelson&lt;/strong&gt;, nekdanji član kultne zasedbe &lt;strong&gt;Minor Threa&lt;/strong&gt;t in soustanovitelj založbe &lt;strong&gt;Dischord Records&lt;/strong&gt; ter režiser &lt;strong&gt;James June Schneider,&lt;/strong&gt; ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma &lt;strong&gt;Punk the Capital&lt;/strong&gt;. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v&lt;strong&gt; Washingtonu D.C.&lt;/strong&gt;. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Punk scena iz poznih 70-ih let je tako zaživela tudi na filmskih platnih. Tako kot glasba, ki jo predstavlja, pa je tudi film nastal po načelu &lt;strong&gt;DIY, »naredi sam«&lt;/strong&gt;. Večplastna zgodba vključuje glasbenike in zasedbe, kot so Bad Brains, Henry Rollins in Ian Mackaye. Z različnimi glasbenimi gosti se poglobi v ideje in zvoke te transformativne glasbene scene, ki je močno vplivala na glasbeno, kulturno in politično krajino.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Mislim, da je bilo veliko bendov v različnih mestih iz različnih držav, ki so bili inteligentni, imeli pametna besedila ter željo po pozitivnih stvareh. Menim pa, da je imel Washington D.C. srečo, saj smo imeli veliko zasedb, ki so posredovale pozitivna, napredna sporočila. Ko smo postali starejši, smo se o politiki bolj izobrazili ter o njej bolj inteligentno razmišljali. Nismo se več le drli, lahko smo razložili, zakaj se nam zdijo nekatere politike slabe. Ena izmed najlepših stvari washingtonske punk scene sta bila vznemirjenje in ideja, da je mogoče kar koli. - Jeff Nelson&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Jeff Nelson in James June Schneider sta poudarila, da je rezultat snovanja filma tudi obsežen arhiv v &lt;strong&gt;washingtonski Javni knjižnici&lt;/strong&gt;. Tako je zaživel Washington D.C. punk arhiv, ki hrani tako ure intervjujev kot tudi mnoge umetniške izdelke, albume, letake in posterje. Punk tako obstaja in ostaja. V knjižnicah, na odrih in v filmih. Kakšen je bil in kako je zvenel v Washingtonu D.C. v poznih 70-ih letih, lahko preverite v dokumentarnem filmu Punk the Capital, ki je na ogled na voljo na spletu.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174875854</link>
        <pubDate> Fri, 27 May 2022 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Punk živi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo. Prišla je na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=100074896645483&quot;&gt;Eka Yokodo&lt;/a&gt; je v Slovenijo prišla na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Po eni strani mi je v veselje biti tu, po drugi pa je zelo žalostno. Žalostna sem, saj smo z otroki morali pribežati iz Ukrajine. Najprej bi se rada zahvalila vsem Slovencem, ki nas podpirajo, nam pomagajo in nam voščijo dobrodošlico. Ne vem, kako bi opisala občutke, saj smo vam nepopisno hvaležni za gostoljubje in vso pomoč.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Ukrajinskim umetnikom lahko pomagamo na več načinov – z investicijo v ukrajinsko umetnost, javno podporo, pa tudi s kontaktiranjem ukrajinskih umetnikov, politikov in drugih Ukrajincev. Z vzpostavitvijo dialoga lahko posameznik sam sporoči, kakšna pomoč bi mu prišla prav, hkrati pa že s samim pogovorom pokažemo podporo, ki Ukrajincem veliko pomeni.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Iščemo dela, kjer bi lahko pokazali svoja znanja. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini in na spletu. Sem vokalna učiteljica z bogatimi izkušnjami, na srečo že imam nekaj učencev prek spleta. Z veseljem bi sprejela vsako delo, kot umetnica, kot slikarka, kot pesnica, kot pevka, kot skladateljica … tudi če ne bo povezano z glasbo, bom poprijela za vsako delo.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="7127040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/03/18/TojeagRA_SLO_1.mp3"></enclosure>
        <guid>174857316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo. Prišla je na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=100074896645483&quot;&gt;Eka Yokodo&lt;/a&gt; je v Slovenijo prišla na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Po eni strani mi je v veselje biti tu, po drugi pa je zelo žalostno. Žalostna sem, saj smo z otroki morali pribežati iz Ukrajine. Najprej bi se rada zahvalila vsem Slovencem, ki nas podpirajo, nam pomagajo in nam voščijo dobrodošlico. Ne vem, kako bi opisala občutke, saj smo vam nepopisno hvaležni za gostoljubje in vso pomoč.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Ukrajinskim umetnikom lahko pomagamo na več načinov – z investicijo v ukrajinsko umetnost, javno podporo, pa tudi s kontaktiranjem ukrajinskih umetnikov, politikov in drugih Ukrajincev. Z vzpostavitvijo dialoga lahko posameznik sam sporoči, kakšna pomoč bi mu prišla prav, hkrati pa že s samim pogovorom pokažemo podporo, ki Ukrajincem veliko pomeni.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Iščemo dela, kjer bi lahko pokazali svoja znanja. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini in na spletu. Sem vokalna učiteljica z bogatimi izkušnjami, na srečo že imam nekaj učencev prek spleta. Z veseljem bi sprejela vsako delo, kot umetnica, kot slikarka, kot pesnica, kot pevka, kot skladateljica … tudi če ne bo povezano z glasbo, bom poprijela za vsako delo.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174857316</link>
        <pubDate> Fri, 18 Mar 2022 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>To je agresija. To je vojna. To je nesprejemljivo!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kolektivna organizacija &lt;a href=&quot;http://www.kopriva.si/sl/&quot;&gt;Kopriva&lt;/a&gt; je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&quot;Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu.&quot; - Nikola Sekulović&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od &lt;strong&gt;Koprive&lt;/strong&gt;, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&quot;Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani.&quot; - Nikola Sekulović&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. &lt;a href=&quot;https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019L0790&amp;amp;from=SL&quot;&gt;Direktiva&lt;/a&gt; o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="10909440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/03/11/KolektivRA_SLO_5575427.mp3"></enclosure>
        <guid>174855311</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>681</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kolektivna organizacija &lt;a href=&quot;http://www.kopriva.si/sl/&quot;&gt;Kopriva&lt;/a&gt; je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&quot;Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu.&quot; - Nikola Sekulović&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od &lt;strong&gt;Koprive&lt;/strong&gt;, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&quot;Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani.&quot; - Nikola Sekulović&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. &lt;a href=&quot;https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019L0790&amp;amp;from=SL&quot;&gt;Direktiva&lt;/a&gt; o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174855311</link>
        <pubDate> Fri, 11 Mar 2022 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolektivna organizacija Kopriva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. &lt;strong&gt;Peter Stanković&lt;/strong&gt;, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Nekoč je bila v ospredju domačija, domovina, mati. Danes je izrazito v ospredju romantična ljubezen. To je nekaj, kar očitno prihaja iz popularne glasbe. Navzoča je novodobniška duhovnost, veliko je pozitivnega razmišljanja, ves čas moramo biti dobre volje, samo če si predstavljamo sebe kot uspešne, bomo na koncu uspešni. Izrazit vizualni element je vsesplošna urejenost. Snemalne lokacije so čiste, avtomobili sveže oprani, srajce zlikane, stanovanja pospravljena, nikjer ni prahu.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Osnovni gradniki sobodnega narodno-zabavnega simbolnega imaginarija so torej romantična ljubezen, urejenost, novodobna duhovnost, pri kateri je na prvem mestu uspeh, uspešnost kot temeljna sodobna vrednota ter nekateri znaki modernosti. Ti pa so vselej skrbno izbrani; izdatna pazljivost je namenjena temu, da se v tej simboliki ne pojavlja nič preveč urbanega oziroma da ni ničesar, kar bi motilo iluzijo miru našega urejenega, uniformnega in homogenega podalpskega raja.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Ni tujcev, ni gejev, ni lezbijk, ni čefurjev, ni pankerjev, ni hipijev, ni nikogar, ki bi bil drugačen. Simbolni imaginarij sodobne narodno-zabavne glasbe v primeri s klasičnim, ki se je izrazito oziral na preteklost in podeželje, kaže več znamenj sodobnosti, modernosti. Moje ključno spoznanje pa je, da so ta znamenja modernosti artikulirana izrazito tradicionalno. Imamo raznovrstnost na površini, vendar je ta svet zelo povezan in enoten. Temu bi lahko rekel navidezna modernizacija. Simbolne strukture sodobne narodno-zabavne glasbe ostajajo izrazito tradicionalne.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Razvoj narodno-zabavne glasbe pri nas lahko torej, čeprav z zadržki, opišemo kot hkratni produkt modernizacije in retradicionalizacije oziroma še bolje – neotradicionalizacije. Ko smo že pri vračanju h koreninam – in v preteklost: ne le na ravni glasbene umetnosti, temveč umetnosti na splošno je v Sloveniji v obdobju, ko je oblast prevzela skrajna desnica, opaziti izrazito krčenje, celo zatiranje različnih oblik neodvisnega ustvarjanja. Pod trenutno oblastjo imata narodno-zabavna glasba in kultura vse bolj privilegiran položaj.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;S tradicionalnimi družbami ni nič narobe. Tradicionalne vrednote v modernem kontekstu pa so lahko problematične iz različnih razlogov. Ljudje, ki poslušajo to glasbo, živijo v tem svetu in razmišljajo izrazito unifromno: ena vrednota, en narod ‒ v nekem trenutku bodo rabili samo še enega voditelja, pa bomo tam, kjer ne bi radi bili. Lahko vidimo, da politika z bolj avtokratskimi težnjami apropriira, podpira, uporablja, izrablja tudi to glasbo, ne samo v Sloveniji. Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="12518400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2022/02/01/SimbolikRA_SLO_5521753.mp3"></enclosure>
        <guid>174844413</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. &lt;strong&gt;Peter Stanković&lt;/strong&gt;, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Nekoč je bila v ospredju domačija, domovina, mati. Danes je izrazito v ospredju romantična ljubezen. To je nekaj, kar očitno prihaja iz popularne glasbe. Navzoča je novodobniška duhovnost, veliko je pozitivnega razmišljanja, ves čas moramo biti dobre volje, samo če si predstavljamo sebe kot uspešne, bomo na koncu uspešni. Izrazit vizualni element je vsesplošna urejenost. Snemalne lokacije so čiste, avtomobili sveže oprani, srajce zlikane, stanovanja pospravljena, nikjer ni prahu.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Osnovni gradniki sobodnega narodno-zabavnega simbolnega imaginarija so torej romantična ljubezen, urejenost, novodobna duhovnost, pri kateri je na prvem mestu uspeh, uspešnost kot temeljna sodobna vrednota ter nekateri znaki modernosti. Ti pa so vselej skrbno izbrani; izdatna pazljivost je namenjena temu, da se v tej simboliki ne pojavlja nič preveč urbanega oziroma da ni ničesar, kar bi motilo iluzijo miru našega urejenega, uniformnega in homogenega podalpskega raja.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Ni tujcev, ni gejev, ni lezbijk, ni čefurjev, ni pankerjev, ni hipijev, ni nikogar, ki bi bil drugačen. Simbolni imaginarij sodobne narodno-zabavne glasbe v primeri s klasičnim, ki se je izrazito oziral na preteklost in podeželje, kaže več znamenj sodobnosti, modernosti. Moje ključno spoznanje pa je, da so ta znamenja modernosti artikulirana izrazito tradicionalno. Imamo raznovrstnost na površini, vendar je ta svet zelo povezan in enoten. Temu bi lahko rekel navidezna modernizacija. Simbolne strukture sodobne narodno-zabavne glasbe ostajajo izrazito tradicionalne.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;p&gt;Razvoj narodno-zabavne glasbe pri nas lahko torej, čeprav z zadržki, opišemo kot hkratni produkt modernizacije in retradicionalizacije oziroma še bolje – neotradicionalizacije. Ko smo že pri vračanju h koreninam – in v preteklost: ne le na ravni glasbene umetnosti, temveč umetnosti na splošno je v Sloveniji v obdobju, ko je oblast prevzela skrajna desnica, opaziti izrazito krčenje, celo zatiranje različnih oblik neodvisnega ustvarjanja. Pod trenutno oblastjo imata narodno-zabavna glasba in kultura vse bolj privilegiran položaj.&lt;/p&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;S tradicionalnimi družbami ni nič narobe. Tradicionalne vrednote v modernem kontekstu pa so lahko problematične iz različnih razlogov. Ljudje, ki poslušajo to glasbo, živijo v tem svetu in razmišljajo izrazito unifromno: ena vrednota, en narod ‒ v nekem trenutku bodo rabili samo še enega voditelja, pa bomo tam, kjer ne bi radi bili. Lahko vidimo, da politika z bolj avtokratskimi težnjami apropriira, podpira, uporablja, izrablja tudi to glasbo, ne samo v Sloveniji. Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174844413</link>
        <pubDate> Tue, 01 Feb 2022 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Simbolika sodobe narodnozabavne glasbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>24. septembra 1991 je izšel legendaren in izjemno vpliven album Nevermind, ki je močno zaznamoval nadaljnjo glasbeno ustvarjalnost.

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Popularna glasba se mora izkazati pri relativno množičnem poslušalstvu. Ne more ostati strogo klubska, čeprav ima lahko tudi ta svoj smisel. Vedno sem bil naklonjen temu, da se morajo bandi, ki se začnejo kot udarni, inovativni in prelomni, potrditi pred širšim občinstvom – da ga prepričajo, da to ni le marginalna zadeva. To je Nirvani odlično uspelo.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Igor Vidmar&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;S prelomnim albumom Nevermind je alternativna glasba vstopila v »mainstream«. Igor Vidmar je 3 leta po izidu albuma v Hali Tivoli organiziral predzadnji koncert, ki ga je zasedba odigrala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;»Pank se v ZDA na začetku ni posebej razmahnil, kar se je pozneje zgodilo z Nirvano. Pri nas je bilo to drugače. Rokovski koncerti so bili že skozi vsa osemdeseta leta izjemno uspešni in množični. Nirvana je v Slovenijo prišla na že pripravljen teren.«&lt;/em&gt; - Igor Vidmar&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vplivi albuma Nevermind na domačo glasbeno produkcijo neposredno po izidu niso bili zelo opazni, a lahko Nirvanino zapuščino slišimo še danes, še posebej pri mlajši generaciji.&lt;/p&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Album se je lepo postaral. Garažni rokenrol je z njim prišel v ospredje, kar je ključna komponenta uspeha te plošče. Danes velja za klasiko.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Peter Dekleva&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="13426944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2021/09/24/NirvanaRA_SLO_5365121.mp3"></enclosure>
        <guid>174807976</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>839</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>24. septembra 1991 je izšel legendaren in izjemno vpliven album Nevermind, ki je močno zaznamoval nadaljnjo glasbeno ustvarjalnost.

&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Popularna glasba se mora izkazati pri relativno množičnem poslušalstvu. Ne more ostati strogo klubska, čeprav ima lahko tudi ta svoj smisel. Vedno sem bil naklonjen temu, da se morajo bandi, ki se začnejo kot udarni, inovativni in prelomni, potrditi pred širšim občinstvom – da ga prepričajo, da to ni le marginalna zadeva. To je Nirvani odlično uspelo.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Igor Vidmar&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;p&gt;S prelomnim albumom Nevermind je alternativna glasba vstopila v »mainstream«. Igor Vidmar je 3 leta po izidu albuma v Hali Tivoli organiziral predzadnji koncert, ki ga je zasedba odigrala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;»Pank se v ZDA na začetku ni posebej razmahnil, kar se je pozneje zgodilo z Nirvano. Pri nas je bilo to drugače. Rokovski koncerti so bili že skozi vsa osemdeseta leta izjemno uspešni in množični. Nirvana je v Slovenijo prišla na že pripravljen teren.«&lt;/em&gt; - Igor Vidmar&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vplivi albuma Nevermind na domačo glasbeno produkcijo neposredno po izidu niso bili zelo opazni, a lahko Nirvanino zapuščino slišimo še danes, še posebej pri mlajši generaciji.&lt;/p&gt;
&lt;figure class=&quot;mceNonEditablec-figure-left&quot; contenteditable=&quot;false&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;Album se je lepo postaral. Garažni rokenrol je z njim prišel v ospredje, kar je ključna komponenta uspeha te plošče. Danes velja za klasiko.&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Peter Dekleva&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174807976</link>
        <pubDate> Fri, 24 Sep 2021 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nirvana je v Slovenijo prišla na že pripravljen teren</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Music" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251537/logo_7.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Wed, 06 May 2026 06:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Wed, 06 May 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Glasbena zgodba</title>
    </channel>
  </rss>
