Glasbena zgodba

Špil liga praznuje 10 let

Fri, 15 Sep 2023 08:45:00 +0000

Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.

Glasba je v (naših) kosteh

Wed, 21 Jun 2023 08:45:00 +0000

V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu. Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.

Po Izštekanih 30

Fri, 09 Jun 2023 08:45:00 +0000

Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.

Glasbeniki, ki so zavrnili vrtoglave zneske

Fri, 26 May 2023 08:45:00 +0000

O glasbenikih, ki so zavrnili različne, finančno mamljive ponudbe. Od The Doors, ki so zavrnili oglaševalce, prek zavrnjene ponudbe za vnovično združitev The Smiths, pa vse do Lady GaGa, ki je zavrnila politike.

Inovativna glasbena podjetja

Fri, 19 May 2023 08:45:00 +0000

Umetna inteligenca je glavna tema tudi v glasbi, zato ni nič čudnega, da so se na tem področju razvila nekatera podjetja, povezana z njo. Tako je podjetje BandLab, ki ob pomoči umetne inteligence uporabnikom omogoča odkrivanje nove glasbe, hkrati pa pomaga glasbenikom, da se povežejo in ustvarjajo. Med inovativnimi podjetji je zagotovo treba omeniti še Yousician, aplikacijo, ki pomaga pri učenju instrumentov, ter podjetje Vampr, ki omogoča povezovanje med različnimi glasbenimi profesionalci.

Glasbena scena v New Yorku

Fri, 28 Apr 2023 08:45:00 +0000

Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje. V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.

Record Store Day

Fri, 21 Apr 2023 08:45:00 +0000

22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.

Simon Vozick-Levinson: Dobra glasbena kritika je sama po sebi umetnost

Fri, 14 Apr 2023 08:45:00 +0000

Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič.

Simon Vozick-Levinson v poslušanje priporoča:

Larry Fitzmaurice: O glasbi sem si želel pisati že pri desetih letih

Fri, 07 Apr 2023 08:45:00 +0000

V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.

Festivalska pomlad v Ljubljani

Fri, 31 Mar 2023 08:45:00 +0000

Že od srede je Ljubljana v znamenju festivala Ment, ki se odvija na različnih prizoriščih po glavnem mestu, od Kina Šiška, prek klubov na Metelkovi, do Cukrarne in Stare mestne elektrarne. Medtem ko se Ment nocoj končuje, pa se je sinoči s koncertom Big Foot Mame začel Orto fest, ki bo potekal do konca aprila v Orto baru. Ta predstavlja stalnico v ljubljanskem in slovenskem glasbenem prostoru. Orto bar je zatočišče vseh, ki radi poslušajo glasbo raznih slogov in usmeritev, vsako leto sproti se organizatorji potrudijo in v aprilu predstavijo zanimivo glasbo iz domačih in tujih logov.

Najbolj obiskani koncerti vseh časov

Fri, 24 Mar 2023 09:45:00 +0000

Letošnja koncertna sezona je že v polnem zamahu, pri nas in v naši bližini nas čaka izjemna bera koncertnih spektaklov. V Glasbeni zgodbi se posvečamo najbolj obiskanim koncertom vseh časov. Najvišji na lestvici se presenetljivo niso odvili v Združenih državah, eden od najbolj množičnih koncertov, se je odvil tudi v naši bližini.

Nekje je treba začeti: predstavitveni festival New Colossus v New Yorku

Fri, 17 Mar 2023 09:45:00 +0000

V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.

Prodaja gramofonskih plošč narašča že 17. leto

Fri, 03 Mar 2023 09:45:00 +0000

Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne.

Sogovornika:
- dr. Drago Kunej, ZRC SAZU.
- Luka Jeločnik, Big Nose

The Dark Side of The Moon - 50 let

Wed, 01 Mar 2023 19:30:00 +0000

1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.

Ob tem jubileju si privoščimo ploščo v celoti, hkrati pa jo umestimo v čas in prostor ob pomoči muzikologinje Ele Urek, članov zasedbe If Floyd, producenta Gabra Radojeviča in glasbenika Janeza Bončine Benča.

43. podelitev nagrad brit

Fri, 17 Feb 2023 09:45:00 +0000

V soboto se je odvila 43. podelitev nagrad brit, ki jih poklanja britanska fonografska industrija. Nagrade Brit veljajo za najvišjo čast, ki lahko doleti ustvarjalce v tem prostoru, kljub temu pa nagrade v določenih kategorijah podeljuje tudi mednarodnim zasedbam in posameznikom.

Henry Rollins: Brez občinstva bi izgubil smisel

Fri, 10 Feb 2023 09:45:00 +0000

Henry Rollins je ameriški glasbenik, pisatelj, igralec, aktivist in še kaj. V 80-ih letih je zaslovel kot pevec punk rock zasedbe Black Flag. Od takrat je izdal številne samostojne albume in sodeloval pri različnih drugih glasbenih projektih. Rollins je znan po svojih energičnih in karizmatičnih predstavah na odru, to smo lahko izkusili v torek, ko je v sklopu spoken word turneje Good To See You nastopil v Kinu Šiška.

Umetniško ustvarjanje je izredno težko. Iz ustvarjanja glasbe z bendom sem se naučil, da moraš ne glede na to, koliko truda vložiš, tega vložiti še več. To je ta težka resnica.

Henry Rollins

Henry Rollins je delil še glasbeno priporočilo: Tamar Aphek - CROSSBOW.

Ticketmaster na zaslišanju

Fri, 03 Feb 2023 09:45:00 +0000

Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.

Pantallons, Freekind in July Jones na festivalu Eurosonic

Fri, 27 Jan 2023 09:45:00 +0000

Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha.

Mentalno zdravje v zakulisju žive glasbe

Fri, 11 Nov 2022 09:45:00 +0000

Zdrava pamet je delo za polni delovni čas, pišeta Katja Ehrenberg in Holger Jan Schmidt v priročniku Stay Sound & Check Yourself. Ta je namenjen vsem v zakulisju sektorja žive glasbe, festivalov in prireditev. Besedila, s katerimi osvetljujeta pri nas še precej tabuizirane teme, so namenjena zagotavljanju boljšega razumevanja in ustrezno pozornost do teme, ki odločilno vpliva na uspešnost in ustvarjalnost celotne industrije. Posvečena je neštetim ljudem, ki jih po navadi ne vidimo, vendar brez njih zvezde na odru nikoli ne bi mogle zasijati. Prav njim pa je bila prejšnji teden v klubu Gromka posvečena tudi konferenca o duševnem zdravju v glasbeni industriji. Soorganiziral jo je Matic Munc iz glasbene agencije Scratch.

Kam po pomoč?

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI:

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Množične odpovedi koncertnih turnej

Fri, 21 Oct 2022 08:45:00 +0000

Glasbena prizorišča so spet zaživela, zdi se, da je kolesje glasbene industrije v polnem zamahu. A redke, sicer medijsko najbolj izpostavljene razprodane prireditve le senčijo resničnost, ki po dvoletnem zaprtju nikakor ni rožnata. Vsak dan nas v novicah pričaka nova odpoved koncertne turneje, kar obiskovalcem koncertov vliva nezaupanje, zaradi česar je predprodaja vstopnic zmeraj slabša.

Na mrtvem planetu ne bo glasbe

Fri, 09 Sep 2022 08:45:00 +0000

Na mrtvem planetu ne bo glasbe, od leta 2019 naprej opozarja organizacija Music Declares Emergency. Člani organizacije so prepričani, da večanje emisij toplogrednih plinov in nevzdržno uničevanje narave pomenita veliko grožnjo življenju na Zemlji. Zato zahtevajo takojšnji vladni odziv za zaščito rastlinstva in živalstva pred podnebno in ekološko katastrofo. Glasbeniki in preostali členi glasbene industrije pa lahko po njihovem mnenju s svojo edinstveno kulturno in ekonomsko močjo vodijo pot in zahtevajo sistemske spremembe, potrebne za zavarovanje vsega življenja na Zemlji.

Najboljši način za rešitev podnebne krize so sistematične spremembe. Potrebujemo spremembe na skoraj vseh področjih – v energiji, kmetijstvu … Seveda so pomembni tudi pozivi posameznikom, da naj živijo kar se da trajnostno, toda najpomembnejše so sistematične spremembe, ki bodo ljudem zares omogočile sprejemanje takih odločitev.

Soustanovitelj organizacije Music Declares Emergency Lewis Jamieson

Več informacij o organizaciji in namige za bolj trajnostno ravnanje najdete tukaj.

Festivalska razglednica: Reading

Sat, 03 Sep 2022 10:00:00 +0000

Zgodovina festivala Reading sega v šestdeseta leta, v obliki, kot jo poznamo danes, pa ga izvajajo od leta 1971. Letos je bil tridnevni festival, ki je sprejel skoraj 100.000 predvsem mladih glasbenih navdušencev, razprodan. Program festivala je zmeraj bolj prilagojen mlajšemu občinstvu, za katero je obisk kot nekakšen obred, prehod v odraslost. Kitarska glasba se zmeraj bolj umika popu in hip hopu, čeprav je bila na osmih odrih žanrska ponudba primerna za vsak okus.

Na festivalu Exit obiskovalci iz 100 različnih držav

Wed, 13 Jul 2022 11:30:00 +0000

Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.

K temu festival pravzaprav mora težiti. V to smer moramo iti. Letos bomo na primer namesto plastičnih imeli aluminijaste kozarce, saj je naš cilj, da plastiko popolnoma umaknemo s festivala. Gre za enega od ciljev, da bo festival v naslednjih letih postal trajnosten. Gre za absolutne svetovne trende, morda je v tujini to malo lažje kot tukaj. Na dogodkih, kakršen je Festival Exit, obiskovalce na nek način izobražujemo. Vemo, da je treba odpadke odlagati v namenske zbiralnike. Za ta del sveta in Evrope so to pionirski koraki, naslednje leto se bomo na to izdatno osredotočili.

Sanjin Đukić

Reportaža: Exit festival

Sat, 09 Jul 2022 06:45:00 +0000

V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev.

MENT Ljubljana je festival glasbenih odkritij

Wed, 08 Jun 2022 11:45:00 +0000

Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.

V treh dneh se bo na festivalu predstavilo 80 nastopajočih, od tega 25 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev

Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.

"MENT je glasbeni in predstavitveni festival, kar pomeni, da se tam predstavijo predvsem novejše in mlajše zasedbe, ki se v veliki večini ne predstavijo samo lokalnemu in širšemu občinstvu, ampak tudi glasbenim profesionalcem, ki pridejo iz cele Evrope." - Andraž Kajzer

Punk živi

Fri, 27 May 2022 08:45:00 +0000

Punk živi. Tako sta zatrdila Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider, ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma Punk the Capital. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v Washingtonu D.C.. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.

Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider o dokumentarnem filmu Punk the Capital

Punk živi. Tako sta zatrdila Jeff Nelson, nekdanji član kultne zasedbe Minor Threat in soustanovitelj založbe Dischord Records ter režiser James June Schneider, ki sta prejšnji teden obiskala Kino Šiška v sklopu filmske turneje ob projekciji dokumentarnega filma Punk the Capital. V filmu so sodelujoči pod drobnogled vzeli eno najplodovitejših in najvplivnejših punk scen s sedežem v Washingtonu D.C.. Dokumentarec je izšel leta 2021, letos pa so ga ustvarjalci predstavili na več prizoriščih po Evropi.

Punk scena iz poznih 70-ih let je tako zaživela tudi na filmskih platnih. Tako kot glasba, ki jo predstavlja, pa je tudi film nastal po načelu DIY, »naredi sam«. Večplastna zgodba vključuje glasbenike in zasedbe, kot so Bad Brains, Henry Rollins in Ian Mackaye. Z različnimi glasbenimi gosti se poglobi v ideje in zvoke te transformativne glasbene scene, ki je močno vplivala na glasbeno, kulturno in politično krajino.

Mislim, da je bilo veliko bendov v različnih mestih iz različnih držav, ki so bili inteligentni, imeli pametna besedila ter željo po pozitivnih stvareh. Menim pa, da je imel Washington D.C. srečo, saj smo imeli veliko zasedb, ki so posredovale pozitivna, napredna sporočila. Ko smo postali starejši, smo se o politiki bolj izobrazili ter o njej bolj inteligentno razmišljali. Nismo se več le drli, lahko smo razložili, zakaj se nam zdijo nekatere politike slabe. Ena izmed najlepših stvari washingtonske punk scene sta bila vznemirjenje in ideja, da je mogoče kar koli. - Jeff Nelson

Jeff Nelson in James June Schneider sta poudarila, da je rezultat snovanja filma tudi obsežen arhiv v washingtonski Javni knjižnici. Tako je zaživel Washington D.C. punk arhiv, ki hrani tako ure intervjujev kot tudi mnoge umetniške izdelke, albume, letake in posterje. Punk tako obstaja in ostaja. V knjižnicah, na odrih in v filmih. Kakšen je bil in kako je zvenel v Washingtonu D.C. v poznih 70-ih letih, lahko preverite v dokumentarnem filmu Punk the Capital, ki je na ogled na voljo na spletu.

To je agresija. To je vojna. To je nesprejemljivo!

Fri, 18 Mar 2022 09:45:00 +0000

Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo. Prišla je na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.

Kantavtorica, pesnica, pevka in likovna umetnica Eka Yokodo je iz Ukrajine pred kratim z otroki pribežala v Slovenijo

Eka Yokodo je v Slovenijo prišla na pobudo moževih slovenskih prijateljev, ki so družini ponudil pomoč. Svet je majhen, pomoč sta ponudila ravno dva Slovenca, dodaja Eka. Čeprav je z odločitvijo nekaj časa oklevala, ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zapusti Ukrajino, saj so na lastne oči videli, da ruska vojska uporablja otroke in civiliste za žive ščite.

"Po eni strani mi je v veselje biti tu, po drugi pa je zelo žalostno. Žalostna sem, saj smo z otroki morali pribežati iz Ukrajine. Najprej bi se rada zahvalila vsem Slovencem, ki nas podpirajo, nam pomagajo in nam voščijo dobrodošlico. Ne vem, kako bi opisala občutke, saj smo vam nepopisno hvaležni za gostoljubje in vso pomoč."

Ukrajinskim umetnikom lahko pomagamo na več načinov – z investicijo v ukrajinsko umetnost, javno podporo, pa tudi s kontaktiranjem ukrajinskih umetnikov, politikov in drugih Ukrajincev. Z vzpostavitvijo dialoga lahko posameznik sam sporoči, kakšna pomoč bi mu prišla prav, hkrati pa že s samim pogovorom pokažemo podporo, ki Ukrajincem veliko pomeni.

"Iščemo dela, kjer bi lahko pokazali svoja znanja. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini in na spletu. Sem vokalna učiteljica z bogatimi izkušnjami, na srečo že imam nekaj učencev prek spleta. Z veseljem bi sprejela vsako delo, kot umetnica, kot slikarka, kot pesnica, kot pevka, kot skladateljica … tudi če ne bo povezano z glasbo, bom poprijela za vsako delo."

Kolektivna organizacija Kopriva

Fri, 11 Mar 2022 09:45:00 +0000

Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.

Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva

"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović

Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.

"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović

Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Simbolika sodobe narodnozabavne glasbe

Tue, 01 Feb 2022 09:45:00 +0000

Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.

Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe

Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.

"Nekoč je bila v ospredju domačija, domovina, mati. Danes je izrazito v ospredju romantična ljubezen. To je nekaj, kar očitno prihaja iz popularne glasbe. Navzoča je novodobniška duhovnost, veliko je pozitivnega razmišljanja, ves čas moramo biti dobre volje, samo če si predstavljamo sebe kot uspešne, bomo na koncu uspešni. Izrazit vizualni element je vsesplošna urejenost. Snemalne lokacije so čiste, avtomobili sveže oprani, srajce zlikane, stanovanja pospravljena, nikjer ni prahu."

Osnovni gradniki sobodnega narodno-zabavnega simbolnega imaginarija so torej romantična ljubezen, urejenost, novodobna duhovnost, pri kateri je na prvem mestu uspeh, uspešnost kot temeljna sodobna vrednota ter nekateri znaki modernosti. Ti pa so vselej skrbno izbrani; izdatna pazljivost je namenjena temu, da se v tej simboliki ne pojavlja nič preveč urbanega oziroma da ni ničesar, kar bi motilo iluzijo miru našega urejenega, uniformnega in homogenega podalpskega raja.

"Ni tujcev, ni gejev, ni lezbijk, ni čefurjev, ni pankerjev, ni hipijev, ni nikogar, ki bi bil drugačen. Simbolni imaginarij sodobne narodno-zabavne glasbe v primeri s klasičnim, ki se je izrazito oziral na preteklost in podeželje, kaže več znamenj sodobnosti, modernosti. Moje ključno spoznanje pa je, da so ta znamenja modernosti artikulirana izrazito tradicionalno. Imamo raznovrstnost na površini, vendar je ta svet zelo povezan in enoten. Temu bi lahko rekel navidezna modernizacija. Simbolne strukture sodobne narodno-zabavne glasbe ostajajo izrazito tradicionalne."

Razvoj narodno-zabavne glasbe pri nas lahko torej, čeprav z zadržki, opišemo kot hkratni produkt modernizacije in retradicionalizacije oziroma še bolje – neotradicionalizacije. Ko smo že pri vračanju h koreninam – in v preteklost: ne le na ravni glasbene umetnosti, temveč umetnosti na splošno je v Sloveniji v obdobju, ko je oblast prevzela skrajna desnica, opaziti izrazito krčenje, celo zatiranje različnih oblik neodvisnega ustvarjanja. Pod trenutno oblastjo imata narodno-zabavna glasba in kultura vse bolj privilegiran položaj.

"S tradicionalnimi družbami ni nič narobe. Tradicionalne vrednote v modernem kontekstu pa so lahko problematične iz različnih razlogov. Ljudje, ki poslušajo to glasbo, živijo v tem svetu in razmišljajo izrazito unifromno: ena vrednota, en narod ‒ v nekem trenutku bodo rabili samo še enega voditelja, pa bomo tam, kjer ne bi radi bili. Lahko vidimo, da politika z bolj avtokratskimi težnjami apropriira, podpira, uporablja, izrablja tudi to glasbo, ne samo v Sloveniji. Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.

Nirvana je v Slovenijo prišla na že pripravljen teren

Fri, 24 Sep 2021 08:45:00 +0000

24. septembra 1991 je izšel legendaren in izjemno vpliven album Nevermind, ki je močno zaznamoval nadaljnjo glasbeno ustvarjalnost.

Popularna glasba se mora izkazati pri relativno množičnem poslušalstvu. Ne more ostati strogo klubska, čeprav ima lahko tudi ta svoj smisel. Vedno sem bil naklonjen temu, da se morajo bandi, ki se začnejo kot udarni, inovativni in prelomni, potrditi pred širšim občinstvom – da ga prepričajo, da to ni le marginalna zadeva. To je Nirvani odlično uspelo.

Igor Vidmar

S prelomnim albumom Nevermind je alternativna glasba vstopila v »mainstream«. Igor Vidmar je 3 leta po izidu albuma v Hali Tivoli organiziral predzadnji koncert, ki ga je zasedba odigrala.

»Pank se v ZDA na začetku ni posebej razmahnil, kar se je pozneje zgodilo z Nirvano. Pri nas je bilo to drugače. Rokovski koncerti so bili že skozi vsa osemdeseta leta izjemno uspešni in množični. Nirvana je v Slovenijo prišla na že pripravljen teren.« - Igor Vidmar

Vplivi albuma Nevermind na domačo glasbeno produkcijo neposredno po izidu niso bili zelo opazni, a lahko Nirvanino zapuščino slišimo še danes, še posebej pri mlajši generaciji.

Album se je lepo postaral. Garažni rokenrol je z njim prišel v ospredje, kar je ključna komponenta uspeha te plošče. Danes velja za klasiko.

Peter Dekleva

V Avstriji so spet zaživeli festivali

Fri, 17 Sep 2021 08:45:00 +0000

Pretekli konec tedna je v Avstriji minil v festivalskem duhu, saj sta med drugimi potekala dva festivala – Nova Rock Encore in Waves Vienna, t. i. showcase festival. Ti združujejo izobraževanje in številne koncerte, s katerimi se glasbeniki predstavljajo širši javnosti ter tudi glasbenim profesionalcem, ki iščejo nove in vzhajajoče glasbene zvezde. Eden nam bližnjih je prav showcase festival Waves Vienna. Letošnja, 11. izvedba je potekala od 9. do 11. septembra. Organizatorji so festival s približno sto nastopajočimi uspešno izpeljali, čeprav je bilo dolgo nejasno, ali bo v predvidenem času sploh lahko potekal. V prispevku slišimo izkušnje vseh vpletenih.

Pretekli konec tedna smo obiskali festivala Nova Rock Encore in Waves Vienna, ki sta potekala pod posebnimi pogoji in v zmanjšanem obsegu

Pretekli konec tedna je v Avstriji minil v festivalskem duhu, saj sta med drugimi potekala dva festivala – Nova Rock Encore in Waves Vienna, t. i. showcase festival. Ti združujejo izobraževanje in številne koncerte, s katerimi se glasbeniki predstavljajo širši javnosti ter tudi glasbenim profesionalcem, ki iščejo nove in vzhajajoče glasbene zvezde. Eden nam bližnjih je prav showcase festival Waves Vienna. Letošnja, 11. izvedba je potekala od 9. do 11. septembra. Organizatorji so festival s približno sto nastopajočimi uspešno izpeljali, čeprav je bilo dolgo nejasno, ali bo v predvidenem času sploh lahko potekal.

Organizator showcase festivala Waves Vienna Thomas Heher je dejal, da je informacija o odprtju prizorišč v sredini maja po njegovem mnenju presenetila organizatorje, saj so nenadoma izvedeli, da bodo lahko izvedli svoje dogodke, na kar marsikdo ni bil pripravljen. Avstrijska vlada je predpisala številne ukrepe za izvedbo dogodkov, organizatorji pa so morali pripraviti načrte izvedbe koncertov in festivalov, da bi bili ti karseda varni za obiskovalce – tudi tuje, saj je Waves Vienna mednarodni festival, kar je organizatorjem otežilo delo ter jim naložilo nove izzive.

"Morali smo zasnovati povsem nov način prodaje vstopnic, saj festival obiščejo mednarodni glasbeni profesionalci in gosti, nekateri so cepljeni s Sputnikom ali Sinopharm cepivom, ki nista registrirana v Evropski uniji. Tako smo jim morali sami zagotoviti vsaj testiranje, kar pa je bilo še toliko bolj zahtevno, saj je avstrijska vlada teden pred festivalom Waves Vienna sprejela nov odlok, s katerim je določila, da je hitri test veljaven le 24 ur. To pomeni, da se je morala glasbenica, ki je bila prisotna na vseh dneh festivala, testirati vsaj dvakrat, če ne celo trikrat. Organizacija je bila letos izredno zahtevna." - Thomas Heher

Showcase Festival Waves Vienna je tako letos potekal že enajstič, približno 7000 obiskovalcev pa je moralo izpolnjevati t. i. 2G-pravilo – obisk je bil namreč mogoč le za testirane in cepljene glasbene navdušence, festival Nova Rock Encore, ki je prav tako potekal pretekli konec tedna v bližini Dunaja, natančneje v Wiener Neustadtu, pa je pogoje za vstop na prizorišče še zaostril. Vstop je bil namreč dovoljen le cepljenim in tistim, ki so predložili negativen rezultat testa PCR. Organizatorji festivala Nova Rock Encore so na novinarski konferenci poročali o nepričakovanem velikem številu cepljenih obiskovalcev.

"Zelo smo veseli, da smo izpeljali festival, čeprav je od nas zahteval veliko dela. Kadar koli pa zapustimo pisarno in se odpravimo na prizorišče, nas preseneti nepopisno čudovito razpoloženje. Odziv obiskovalcev je poplačal trdo in stresno delo v zadnjih mesecih priprav. Na prizorišču je 92 odstotkov vseh kupcev vstopnic, od tega je 86 odstotkov cepljenih in 14 odstotkov testiranih. Glede na to, da je struktura obiskovalcev precej mlada, smo pričakovali nižjo stopnjo precepljenosti, a so nas mladi pozitivno presenetili. Letošnji enodnevni festival je bil testni dogodek, visoka precepljenost pa nam daje upanje, da bomo lahko drugo leto izpeljali večdnevni dogodek brez omejitev, torej festival Nova Rock v običajnem obsegu." - Organizatorji festivala Nova Rock Encore

Glasbena industrija v primežu pandemije podlaga

Fri, 29 Jan 2021 11:40:00 +0000

Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.

Avtorji glasbe so odvisni od prihodkov iz naslovov avtorskih pravic, obeti pa tudi tu niso rožnati

Odsotnost koncertne dejavnosti je močno zaznamovala leto 2020, zagotovo pa odprtja prireditvenega sektorja ni mogoče pričakovati pred pomladjo. To v težko stisko postavlja tako avtorje glasbe kot tudi vse preostale organizacije v tej panogi, tudi na področju avtorskih pravic. Glasbena industrija po podatkih Mednarodnega združenja fonogramske industrije podpira kar 2 milijona delovnih mest, raziskava študije Oxford Economics pa razkriva, da gospodarstvu Evropske unije in Velike Britanije prinaša več kot 81 milijard evrov na leto. To je več od BDP-ja kar devetih držav – Luksemburga, Bolgarije, Hrvaške, Litve, Latvije, Estonije, Cipra, Malte in Slovenije. Raziskava je pokazala tudi, da sta Evropa in Združeno kraljestvo v obliki glasbenega izvoza ustvarila za skoraj 10 milijard prihodkov, od tega so založbe in storitve pretočnega predvajanja glasbe ustvarile skoraj polovico.

Na Združenju SAZAS pojasnjujejo, da bosta zapiranje gostinskih lokalov in odsotnost prireditev močno vplivala na njihovo poslovanje, rešitev pa bo prinesel le čas, ko se bodo odprli gostinski lokali in pričele organizirati prireditve. Od javnih prostorov in prireditev tako niso prejeli dohodkov za celoten čas karantene, to pa se bo poznalo tudi pri delilni masi za avtorje. Združenje SAZAS je v lanskem letu za čas karantene spremenilo najvišji dovoljeni odstotek stroškov poslovanja glede na zbrane avtorske honorarje in prihodke, ki znaša 45 %, na SAZAS-u pa pojasnjujejo, da je najvišji dovoljeni strošek določen samo kot varovalka. Ker so imeli izpad prihodkov že spomladi ob prvem krajšem valu korona virusa, je skupščina dovoljeno mejo nekoliko dvignila, saj je bilo že takrat jasno, da bodo prihodki manjši. Pojasnjujejo tudi, da zneska stroškov nominalno SAZAS ni dvignil, ampak ga bo zmanjšal, verjetno pa bodo ob takem zmanjšanju prihodkov ti procentualno znesli več. Svetovna organizacija za avtorske pravice CISAC glede na informacije drugih organizacij po svetu napoveduje zmanjšanje prihodkov za kar do 40 %.

Tudi na IPF-u, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, pojasnjujejo, da so kratkoročne rešitve odvisne od razvoja epidemije in ukrepov, ki jih bo sprejela država, hkrati pa vidijo delno rešitev tudi v namenskih skladih. V nasprotju z drugimi kolektivnimi organizacijami pa Društvo Kopriva, ki skrbi za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, zaradi kratkega časa delovanja nima privilegija, da bi lahko računalo trende na podlagi večdesetletnega poslovanja, opaža pa nekatera nihanja.

Kako prodreti na azijski glasbeni trg

Fri, 08 Nov 2019 10:10:00 +0000

Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.

Izkušnje glasbenih profesionalcev na azijskih trgih s svojstvenimi pravili delovanja

Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.

“Razlika med turnejami v Evropi in Aziji je v tem, da v Aziji potuješ z letalom, v Evropi pa z avtobusom. Razlika je tako v cenah kot tudi logistiki – izvajalci le redko vzamejo s seboj vso opremo, v Aziji jo zagotovijo klubi, medtem ko v Evropi to ni samo po sebi umevno. Logistika je popolnoma drugačna. Divje je, toda zabavno!” – organizatorka turnej Alexandra Vivirschi

“Japonskim partnerjem smo poslali okoli 200 albumov, ne predstavljam si nikogar na zahodu, da bi vse to preposlušal, kar pa so oni naredili – vzeli so si čas za naš celoten katalog.” – glasbeni založnik Dario Rot

“Na Japonskem bi ostal dlje časa in bi tudi intenzivneje investiral v glasbeno kariero, če bi imel možnost bivanja in dela. To ni bilo možno, za glasbeno oziroma umetniško vizo moraš biti resnično prepoznaven glasbenik, ki polni stadione. Sam sem nastopal preko turističnih viz.” – glasbenik N’toko