<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/globalna_vas.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Comedy</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2023</copyright>
      <description>Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/globalnavas/</link>
        <title>Globalna vas</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/129202817/globalnavas.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.</description>
        <enclosure length="32920320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/LovroBaRA_SLO_LJT_8703486_19442826.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/LovroBaRA_SLO_LJT_8703486_19442826.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1028</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205468</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lovro Bajc, Finska: Finski način 'kofetkanja' je ob lovljenju rib v zamrznjenem jezeru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela. </description>
        <enclosure length="43529472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/igaMihRA_SLO_LJT_8614868_19341027.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/igaMihRA_SLO_LJT_8614868_19341027.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1360</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203591</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Žiga Mihelčič, ZAE: Dubaj je po 10 letih njegov dom, o odhodu trenutno ne razmišlja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.</description>
        <enclosure length="34442496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/EvaVrtaRA_SLO_LJT_8531440_19244413.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/EvaVrtaRA_SLO_LJT_8531440_19244413.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1076</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201751</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Eva Vrtačnik, Danska: Pozimi je hygge knjiga ob skodelici vroče čokolade, poleti piknik v parku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.</description>
        <enclosure length="30603264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/MancaPoRA_SLO_LJT_8453218_19156811.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/MancaPoRA_SLO_LJT_8453218_19156811.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>956</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199872</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Manca Počivavšek Janhar, Belgija: Najemnine v Bruslju so primerljive z Ljubljano, plače pa so višje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado. 

</description>
        <enclosure length="33822720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/SimonaVRA_SLO_LJT_8366858_19059000.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/SimonaVRA_SLO_LJT_8366858_19059000.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1056</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197924</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Simona Vrečko, Nikaragva: Namesto lastnika počitniške hiške sta z možem postala lastnika hostla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.</description>
        <enclosure length="36163584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/SaauRA_SLO_LJT_8281997_18963227.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/SaauRA_SLO_LJT_8281997_18963227.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1130</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195917</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Saša Šušteršič, Réunion: Vse je evropsko, a še lepše!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neva Lepenik z družino živi v Keniji, ob plaži Diani ob Indijskem oceanu. Leta 2000 je s prijateljem, danes možem Romanom Biondičem, z enosmerno letalsko vozovnico in 10.000 dolarji v žepu odpotovala v Kenijo. Z načrtom: odpreti enega prvih kulturnih kampov in turistom omogočiti vpogled v masajsko kulturo. Pred tem je na potovanju namreč spoznala “očeta” Masaja, ki jo je povabil domov in ohrabril, da odpre kamp. V hribih Loita sta nato Slovenca postavila Maji Moto Eco Camp, s podjetjem Eyes On Africa pa organizirata tudi večdnevne safarije. Gostja govori o tem, zakaj po petindvajsetih letih več ne opazuje levov, temveč ptice v ozadju, zakaj izbere govejo juho pred sicer ljubim karijem in kako doma mešajo tri jezike. </description>
        <enclosure length="33469440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/NevaLepRA_SLO_LJT_8202633_18873442.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/NevaLepRA_SLO_LJT_8202633_18873442.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1045</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neva Lepenik z družino živi v Keniji, ob plaži Diani ob Indijskem oceanu. Leta 2000 je s prijateljem, danes možem Romanom Biondičem, z enosmerno letalsko vozovnico in 10.000 dolarji v žepu odpotovala v Kenijo. Z načrtom: odpreti enega prvih kulturnih kampov in turistom omogočiti vpogled v masajsko kulturo. Pred tem je na potovanju namreč spoznala “očeta” Masaja, ki jo je povabil domov in ohrabril, da odpre kamp. V hribih Loita sta nato Slovenca postavila Maji Moto Eco Camp, s podjetjem Eyes On Africa pa organizirata tudi večdnevne safarije. Gostja govori o tem, zakaj po petindvajsetih letih več ne opazuje levov, temveč ptice v ozadju, zakaj izbere govejo juho pred sicer ljubim karijem in kako doma mešajo tri jezike. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194085</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Neva Lepenik, Kenija: Na safariju po 25-ih letih ne gleda več leva, temveč ptiča v ozadju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!&lt;p&gt;Foto: Jack Ma&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29444352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/PetraPeRA_SLO_LJT_8124564_18784895.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/PetraPeRA_SLO_LJT_8124564_18784895.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>920</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!&lt;p&gt;Foto: Jack Ma&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192279</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Petra Peršolja, ZDA: Porok in razkošnih dogodkov v San Diegu nikoli ne zmanjka, pianistka nastopa tudi petkrat tedensko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji. &lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Anja Simić&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Zvočna mapa Beograda:&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803204000&amp;amp;usg=AOvVaw3kzMJzWtn1iAXRiZ3tqLiE&quot;&gt;https://web.archive.org/web/&lt;wbr /&gt;20250411000636/http://www.&lt;wbr /&gt;zvucnamapabeograda.rs/&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dokumentarec o političnem gibanju: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=h3t4EiRYzHM&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3Dh3t4EiRYzHM&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw0YGMS5KM-Vjkcs6RqWlpyF&quot;&gt;https://www.youtube.com/watch?&lt;wbr /&gt;v=h3t4EiRYzHM&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Primer prelivanja političnega v umetnost: Projekt Zvučni &amp;scaron;tit. &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=kFLHIL5_-7w&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DkFLHIL5_-7w&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw1--kCLJb_Hg7Hyfl76eMpt&quot;&gt;https://www.youtube.com/watch?&lt;wbr /&gt;v=kFLHIL5_-7w&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Posnetki celotnih &amp;ldquo;kompozicij&amp;rdquo; so na voljo na: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@damjanjovicin&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/@damjanjovicin&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw3j4oG1uIK5GDO74Neb9dFU&quot;&gt;https://www.youtube.com/@&lt;wbr /&gt;damjanjovicin&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="30734592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/LukaCveRA_SLO_LJT_8052420_18702198.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/LukaCveRA_SLO_LJT_8052420_18702198.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>960</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji. &lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Anja Simić&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Zvočna mapa Beograda:&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803204000&amp;amp;usg=AOvVaw3kzMJzWtn1iAXRiZ3tqLiE&quot;&gt;https://web.archive.org/web/&lt;wbr /&gt;20250411000636/http://www.&lt;wbr /&gt;zvucnamapabeograda.rs/&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dokumentarec o političnem gibanju: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=h3t4EiRYzHM&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3Dh3t4EiRYzHM&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw0YGMS5KM-Vjkcs6RqWlpyF&quot;&gt;https://www.youtube.com/watch?&lt;wbr /&gt;v=h3t4EiRYzHM&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Primer prelivanja političnega v umetnost: Projekt Zvučni &amp;scaron;tit. &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=kFLHIL5_-7w&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DkFLHIL5_-7w&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw1--kCLJb_Hg7Hyfl76eMpt&quot;&gt;https://www.youtube.com/watch?&lt;wbr /&gt;v=kFLHIL5_-7w&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Posnetki celotnih &amp;ldquo;kompozicij&amp;rdquo; so na voljo na: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@damjanjovicin&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot; data-saferedirecturl=&quot;https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/@damjanjovicin&amp;amp;source=gmail&amp;amp;ust=1768544803208000&amp;amp;usg=AOvVaw3j4oG1uIK5GDO74Neb9dFU&quot;&gt;https://www.youtube.com/@&lt;wbr /&gt;damjanjovicin&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190414</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Cvetko, Srbija: V Beogradu iz zvočnikov nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji. 

</description>
        <enclosure length="30146304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/NikaSmiRA_SLO_LJT_7979444_18619133.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/NikaSmiRA_SLO_LJT_7979444_18619133.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>942</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188650</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nika Smiljanič, Anglija: V Sloveniji jo šokirajo visoke cene hrane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.</description>
        <enclosure length="24346368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/igaMagRA_SLO_LJT_7724856_18333344.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/igaMagRA_SLO_LJT_7724856_18333344.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181454</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Žiga Magjar, Nemčija: Delo z mladimi ga osrečuje, občutek ima, da pušča sledi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.</description>
        <enclosure length="43151616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/MatjaRA_SLO_LJT_7650218_18249358.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/MatjaRA_SLO_LJT_7650218_18249358.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179690</link>
        <pubDate> Thu, 04 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Černila, Madagaskar: Poročil se je v pleme Vezo, v družini je več sto ljudi, med seboj pa si pomagajo, saj ni zaposlitev ali pokojnin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.

</description>
        <enclosure length="27618816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/LaraelRA_SLO_LJT_7576645_18166326.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/LaraelRA_SLO_LJT_7576645_18166326.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>863</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177846</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lara Železnik, Kanada: Življenje na ladji, sobivanje s tjulnji, medvedi in pumami v mestu Tofino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Finančni matematik Andrej Maršič se je po selitvah po Evropi s partnerico preselil v Prago in tam zaradi izbruha koronavirusa tudi ostal. Ustvarila sta si družino, vendar nista prepričana, da bo Češka tudi v prihodnosti njihov dom. Nanj tudi službeno ni vezan, zaposlen je v mednarodni korporaciji, ukvarja se z umetno inteligenco in najnovejšo tehnologijo. Nad njo je navdušen in je prepričan, da nam bo v pomoč, opaža pa tudi slabe strani bliskovitega tehnološkega razvoja.&lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&amp;ldquo;Začeli smo outsourcati razum &amp;hellip; Ko imamo kak&amp;scaron;no težko vpra&amp;scaron;anje, je pogosto najlažje vpra&amp;scaron;ati umetno inteligenco, ChatGPT. O težavah ne premislimo več sami, temveč vpra&amp;scaron;amo nekoga drugega. Bojim se, kam nas bo pripeljala ta lenoba &amp;hellip;&amp;rdquo;&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Andrej Mar&amp;scaron;ič&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;div class=&quot;yj6qo&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div class=&quot;adL&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;</description>
        <enclosure length="30546432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/AndrejMRA_SLO_LJT_7502049_18082350.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/AndrejMRA_SLO_LJT_7502049_18082350.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>954</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Finančni matematik Andrej Maršič se je po selitvah po Evropi s partnerico preselil v Prago in tam zaradi izbruha koronavirusa tudi ostal. Ustvarila sta si družino, vendar nista prepričana, da bo Češka tudi v prihodnosti njihov dom. Nanj tudi službeno ni vezan, zaposlen je v mednarodni korporaciji, ukvarja se z umetno inteligenco in najnovejšo tehnologijo. Nad njo je navdušen in je prepričan, da nam bo v pomoč, opaža pa tudi slabe strani bliskovitega tehnološkega razvoja.&lt;figure class=&quot;mceNonEditable c-figure-left&quot; data-type=&quot;rtv-quotes&quot;&gt;
&lt;blockquote&gt;
&lt;p&gt;&amp;ldquo;Začeli smo outsourcati razum &amp;hellip; Ko imamo kak&amp;scaron;no težko vpra&amp;scaron;anje, je pogosto najlažje vpra&amp;scaron;ati umetno inteligenco, ChatGPT. O težavah ne premislimo več sami, temveč vpra&amp;scaron;amo nekoga drugega. Bojim se, kam nas bo pripeljala ta lenoba &amp;hellip;&amp;rdquo;&lt;/p&gt;
&lt;footer&gt;Andrej Mar&amp;scaron;ič&lt;/footer&gt;&lt;/blockquote&gt;
&lt;/figure&gt;
&lt;div class=&quot;yj6qo&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;
&lt;div class=&quot;adL&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175952</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Maršič, Češka: Finančni matematik bo šefu povedal, ko ga bo lahko nadomestila umetna inteligenca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Aleš Berlot se je pred šestnajstimi leti s partnerko Urško preselil v Avstralijo, kjer sta si ustvarila družino. Zdaj živijo v mestu Margaret River, v hiši, obdani z gozdom. Sosedu lisice kradejo kokoši, njim pa so poleti kenguruji posmukali vse liste z jablan in hrušk. Aleš Berlot je po stroki strojnik, ki je znanje iz ladjedelništva uporabil v gradnji, postavil hišo za družino in še eno za oddajanje turistom. Prosti čas preživljajo na plaži, Jeseničan igra hokej na rolerjih in zelo pogreša gore. Ko so skupaj, govorijo slovensko in enkrat na teden gledajo slovenske filme. Dogodku seveda rečejo: movie night!  

</description>
        <enclosure length="30296832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/AleBerRA_SLO_LJT_7426816_17995198.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/AleBerRA_SLO_LJT_7426816_17995198.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>946</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Aleš Berlot se je pred šestnajstimi leti s partnerko Urško preselil v Avstralijo, kjer sta si ustvarila družino. Zdaj živijo v mestu Margaret River, v hiši, obdani z gozdom. Sosedu lisice kradejo kokoši, njim pa so poleti kenguruji posmukali vse liste z jablan in hrušk. Aleš Berlot je po stroki strojnik, ki je znanje iz ladjedelništva uporabil v gradnji, postavil hišo za družino in še eno za oddajanje turistom. Prosti čas preživljajo na plaži, Jeseničan igra hokej na rolerjih in zelo pogreša gore. Ko so skupaj, govorijo slovensko in enkrat na teden gledajo slovenske filme. Dogodku seveda rečejo: movie night!  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174141</link>
        <pubDate> Thu, 13 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Aleš Berlot, Avstralija: Zunaj hodijo v “štumfih”, saj je večinoma suho</title>
      </item>
      <item>
        <description>Borut Rubinić je ornitolog in oče treh otrok, ki trenutno večino časa živi in dela v Savdski Arabiji. Zaposlen je v Kraljevi komisiji za zgodovinsko mesto Al-'Ula. Pravi, da imajo Arabci toliko izrazov za puščavo kot eskimi za sneg in da je biotsko presenetljivo raznovrstna. Strokovnjak za ptiče pripoveduje tudi o odnosu Savdijcev do tujcev in žensk. Pravi, da še nikoli ni videl obraza svojih desetih sodelavk, s katerimi redno sodeluje. 

</description>
        <enclosure length="34414080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/BorutRuRA_SLO_LJT_7354375_17911791.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/BorutRuRA_SLO_LJT_7354375_17911791.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1075</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Borut Rubinić je ornitolog in oče treh otrok, ki trenutno večino časa živi in dela v Savdski Arabiji. Zaposlen je v Kraljevi komisiji za zgodovinsko mesto Al-'Ula. Pravi, da imajo Arabci toliko izrazov za puščavo kot eskimi za sneg in da je biotsko presenetljivo raznovrstna. Strokovnjak za ptiče pripoveduje tudi o odnosu Savdijcev do tujcev in žensk. Pravi, da še nikoli ni videl obraza svojih desetih sodelavk, s katerimi redno sodeluje. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172332</link>
        <pubDate> Thu, 06 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Rubinić, Savdska Arabija: Ni še videl obraza svojih sodelavk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada. </description>
        <enclosure length="31096320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/30/AnaSneeRA_SLO_LJT_7289718_17836208.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/30/AnaSneeRA_SLO_LJT_7289718_17836208.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>971</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170705</link>
        <pubDate> Thu, 30 Oct 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ana Sneeringer, ZDA: Ženske povsod po svetu hočejo biti videne</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nastja Rajar se je s partnerjem Rokom in s psičko Šnofko po petih letih življenja v avtodomu in potovanja po svetu ustalila na Švedskem. Kupila sta hišo v gozdu, ki jo sama prenavljata. Občudujeta naravo in divjino, na sprehodu srečujeta lose z mladiči, najbližje mestece pa je od njunega doma oddaljeno približno eno uro vožnje. Pred stalno selitvijo na sever sta doživela in preživela tudi švedsko zimo, ki ju je navdušila. </description>
        <enclosure length="26733312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/NastjaRRA_SLO_LJT_7215072_17749937.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/NastjaRRA_SLO_LJT_7215072_17749937.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>835</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nastja Rajar se je s partnerjem Rokom in s psičko Šnofko po petih letih življenja v avtodomu in potovanja po svetu ustalila na Švedskem. Kupila sta hišo v gozdu, ki jo sama prenavljata. Občudujeta naravo in divjino, na sprehodu srečujeta lose z mladiči, najbližje mestece pa je od njunega doma oddaljeno približno eno uro vožnje. Pred stalno selitvijo na sever sta doživela in preživela tudi švedsko zimo, ki ju je navdušila. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168873</link>
        <pubDate> Tue, 21 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nastja Rajar, Švedska: Življenje v divjini, stran od zahodne nervoze</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rok Capuder ima poklicno deformacijo, saj ob ogledu serij in filmov scene vidi kot skupek stiropora in vezanih plošč. Ima kanadsko državljanjstvo, pred kratkim je odprl svojo podjetje in gradi kulise za filmsko industrijo. Za nov film Frankenstein (2025) so prizorišča postavljali kar enajst mesecev, sodeloval je tudi pri filmu Črni telefon 2 (Black Phone 2) in pred leti pri seriji Star Trek. Pravi, da bi stanovanje iz legendarne serije Prijatelji (Friends) postavili v nekaj dneh.</description>
        <enclosure length="26822400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/RokCapuRA_SLO_LJT_7146066_17670761.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/RokCapuRA_SLO_LJT_7146066_17670761.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>838</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rok Capuder ima poklicno deformacijo, saj ob ogledu serij in filmov scene vidi kot skupek stiropora in vezanih plošč. Ima kanadsko državljanjstvo, pred kratkim je odprl svojo podjetje in gradi kulise za filmsko industrijo. Za nov film Frankenstein (2025) so prizorišča postavljali kar enajst mesecev, sodeloval je tudi pri filmu Črni telefon 2 (Black Phone 2) in pred leti pri seriji Star Trek. Pravi, da bi stanovanje iz legendarne serije Prijatelji (Friends) postavili v nekaj dneh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167062</link>
        <pubDate> Thu, 16 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Rok Capuder, Kanada: V Torontu gradi scene za serije in filme, kot je denimo Frankenstein (2025)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.</description>
        <enclosure length="31203840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/pelaRaRA_SLO_LJT_7077044_17591719.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/pelaRaRA_SLO_LJT_7077044_17591719.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>975</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165291</link>
        <pubDate> Thu, 09 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Špela Rapoša, Škotska: V Veliki Britaniji lahko na Amazonu kupijo od “šraufa” do zdravil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kolo, oprtano s 40 kg opreme, približno 15 evrov na dan na osebo in želja po odkrivanju sveta: to je dovolj za pot od Argentine do Aljaske, torej od juga do severa Amerike. Barbara Marčič in Anja Antolič sta hispanistki, ki bosta s kolesi prevozili 33.000 kilometrov poti, po makadamu, džungli, cesti smrti, vzpetinah in prelazih. Na polovici poti delita svoje zanimive popotniške zgodbe, oglašata se iz hribovite Gvatemale.&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="36199680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/BarbaraRA_SLO_LJT_7005681_17511192.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/BarbaraRA_SLO_LJT_7005681_17511192.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1131</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kolo, oprtano s 40 kg opreme, približno 15 evrov na dan na osebo in želja po odkrivanju sveta: to je dovolj za pot od Argentine do Aljaske, torej od juga do severa Amerike. Barbara Marčič in Anja Antolič sta hispanistki, ki bosta s kolesi prevozili 33.000 kilometrov poti, po makadamu, džungli, cesti smrti, vzpetinah in prelazih. Na polovici poti delita svoje zanimive popotniške zgodbe, oglašata se iz hribovite Gvatemale.&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163512</link>
        <pubDate> Thu, 02 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Marčič in Anja Antolič: s kolesi od Argentine do Aljaske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Študijske in praktične izkušnje je nekdaj zlati maturant Marko Dimač nabiral po številnih evropskih državah. Ustalil pa se je v Angliji, v Nottinghamu, kjer živi slabo desetletje. Diplomirani mediator jezikov in kultur je sprva pomagal beguncem pri integraciji. Po opravljenem izobraževanju o delavskem pravu je zdaj sindikalist v angleškem zdravstvenem sistemu. V času Jeremyja Corbyna se je včlanil tudi v laburistično stranko, zdaj pa ni več član. Rad poudari in to podkrepi tudi s primeri, da trava drugje ni nujno bolj zelena kot doma.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27293952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/18/MarkoDiRA_SLO_LJT_6870981_17356167.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/18/MarkoDiRA_SLO_LJT_6870981_17356167.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Študijske in praktične izkušnje je nekdaj zlati maturant Marko Dimač nabiral po številnih evropskih državah. Ustalil pa se je v Angliji, v Nottinghamu, kjer živi slabo desetletje. Diplomirani mediator jezikov in kultur je sprva pomagal beguncem pri integraciji. Po opravljenem izobraževanju o delavskem pravu je zdaj sindikalist v angleškem zdravstvenem sistemu. V času Jeremyja Corbyna se je včlanil tudi v laburistično stranko, zdaj pa ni več član. Rad poudari in to podkrepi tudi s primeri, da trava drugje ni nujno bolj zelena kot doma.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160003</link>
        <pubDate> Thu, 18 Sep 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Dimač, Anglija: Za javno zdravstvo se je vredno boriti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav je študirala turizem, si ni mislila, da bo v tej panogi tudi zares delala. Skupine turistov vodi po Turčiji. Ker pa je tam spoznala partnerja, Romana Dolanay že sedem let živi v Antaliji. Jezika se je naučila tudi med gledanjem turških telenovel. Izpostavlja gostoljubnost Turkov, njihovo izjemno bogato zgodovino in stalen razvoj, ki vključuje tudi turistični sektor. Eno najbolj obiskanih destinacij na svetu obiskujejo zaradi presajanja las, zobozdravstvenih storitev ter celo dolgotrajnega in bolečega pridobivanja nekaj centimetrov višine.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23493888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/RomanaDRA_SLO_LJT_6802997_17277872.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/RomanaDRA_SLO_LJT_6802997_17277872.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>734</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav je študirala turizem, si ni mislila, da bo v tej panogi tudi zares delala. Skupine turistov vodi po Turčiji. Ker pa je tam spoznala partnerja, Romana Dolanay že sedem let živi v Antaliji. Jezika se je naučila tudi med gledanjem turških telenovel. Izpostavlja gostoljubnost Turkov, njihovo izjemno bogato zgodovino in stalen razvoj, ki vključuje tudi turistični sektor. Eno najbolj obiskanih destinacij na svetu obiskujejo zaradi presajanja las, zobozdravstvenih storitev ter celo dolgotrajnega in bolečega pridobivanja nekaj centimetrov višine.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158346</link>
        <pubDate> Thu, 11 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Romana Dolanay, Turčija: 15 programov, 15 turških serij vsak večer</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na začetku študija je Maruška Šibila izdala pesniški prvenec Mrak ob enajstih zvečer. Enajst let zdaj živi v Švici, kjer dela v kadrovski službi mednarodno vse bolj uveljavljenega proizvajalca športne opreme, predvsem tekaške obutve. Strastna popotnica si v mlajših letih takega scenarija ni niti predstavljala. Toda zgodilo se je, kakor številnim, življenje. Na študijski izmenjavi na Danskem je spoznala partnerja. Živi v mestu Olten, do Züricha, kjer dela, ima pol ure vožnje z vlakom. Priznava, da ni ravno zgledna ambasadorka oziroma promotorka švicarskega načina življenja. Ob svojih vrednostnih merilih se je le stežka ustalila. Tudi zato pogosto pobegne v gore, predvsem pa nadaljuje odkrivanje sveta.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26370816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/04/MarukaRA_SLO_LJT_6734628_17199108.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/04/MarukaRA_SLO_LJT_6734628_17199108.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>824</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na začetku študija je Maruška Šibila izdala pesniški prvenec Mrak ob enajstih zvečer. Enajst let zdaj živi v Švici, kjer dela v kadrovski službi mednarodno vse bolj uveljavljenega proizvajalca športne opreme, predvsem tekaške obutve. Strastna popotnica si v mlajših letih takega scenarija ni niti predstavljala. Toda zgodilo se je, kakor številnim, življenje. Na študijski izmenjavi na Danskem je spoznala partnerja. Živi v mestu Olten, do Züricha, kjer dela, ima pol ure vožnje z vlakom. Priznava, da ni ravno zgledna ambasadorka oziroma promotorka švicarskega načina življenja. Ob svojih vrednostnih merilih se je le stežka ustalila. Tudi zato pogosto pobegne v gore, predvsem pa nadaljuje odkrivanje sveta.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156741</link>
        <pubDate> Thu, 04 Sep 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Maruška Šibila, Švica: Manjka perspektiva, da se da tudi drugače</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ovinu.si/author?id=NSK&quot;&gt;kolumne o vinu.&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26275584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/NeaSkrRA_SLO_LJT_6666975_17122408.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/NeaSkrRA_SLO_LJT_6666975_17122408.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ovinu.si/author?id=NSK&quot;&gt;kolumne o vinu.&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155145</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Neža Skrt, Španija: Enologinja in vodja vinske kleti se še vedno vsak dan uči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po končani srednji ekonomski šoli se je pridružila očetu na jadranju okoli sveta. Poletela je v Avstralijo in začela avanturo, ki je vsega skupaj trajala dobrih dvanajst let. Toliko časa je živela na morju po vsem svetu. Svojo samostojno zgodbo je začela pisati na Karibih, veliko časa je preživela v Francoski Polineziji, nekje vmes spoznala partnerja, s katerim sta se zdaj v pričakovanju naraščaja ustalila v Franciji, v mestu Valence, približno uro vožnje južno od Lyona. Njuno življenje je večinoma teklo počasi, nikakor pa ne more pozabiti tistih preizkušenj, ko jo je bilo resnično strah.

&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29032704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/21/MarinelaRA_SLO_LJT_6605531_17052082.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/21/MarinelaRA_SLO_LJT_6605531_17052082.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>907</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po končani srednji ekonomski šoli se je pridružila očetu na jadranju okoli sveta. Poletela je v Avstralijo in začela avanturo, ki je vsega skupaj trajala dobrih dvanajst let. Toliko časa je živela na morju po vsem svetu. Svojo samostojno zgodbo je začela pisati na Karibih, veliko časa je preživela v Francoski Polineziji, nekje vmes spoznala partnerja, s katerim sta se zdaj v pričakovanju naraščaja ustalila v Franciji, v mestu Valence, približno uro vožnje južno od Lyona. Njuno življenje je večinoma teklo počasi, nikakor pa ne more pozabiti tistih preizkušenj, ko jo je bilo resnično strah.

&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153670</link>
        <pubDate> Thu, 21 Aug 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Marinela Božič, Francija: Dvanajst let živela na jadrnici po morjih sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://elevendegrees.fi/&quot;&gt;knjiga&amp;nbsp;Eleven Degrees&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28074240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/14/MladenZRA_SLO_LJT_6554609_16992610.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/14/MladenZRA_SLO_LJT_6554609_16992610.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>877</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://elevendegrees.fi/&quot;&gt;knjiga&amp;nbsp;Eleven Degrees&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152384</link>
        <pubDate> Thu, 14 Aug 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladen Zagorac, Finska: 28 dni teka od Helsinkov do Nordkappa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="32087040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/24/DijanaRA_SLO_LJT_6401897_16812523.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/24/DijanaRA_SLO_LJT_6401897_16812523.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1002</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148241</link>
        <pubDate> Thu, 24 Jul 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dijana Ćorković, Abu Dabi: Učiteljica francoščine, ki je odšla zaradi občutka odvečnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23855616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/17/KostjaPRA_SLO_LJT_6347378_16748891.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/17/KostjaPRA_SLO_LJT_6347378_16748891.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146860</link>
        <pubDate> Thu, 17 Jul 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kostja Polc, Portugalska: Nekdanji finančni analitik uči deskanje na valovih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27260928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/10/AnjaPriRA_SLO_LJT_6289929_16682753.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/10/AnjaPriRA_SLO_LJT_6289929_16682753.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>851</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145336</link>
        <pubDate> Thu, 10 Jul 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Anja Prislan, Dominikanska republika: Šola tenisa v državi bejzbola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24680448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/UrhVodoRA_SLO_LJT_6225350_16609487.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/UrhVodoRA_SLO_LJT_6225350_16609487.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143799</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Urh Vodopivec, Nova Zelandija: Najprej obiral kivije, zdaj izposoja avtomobile</title>
      </item>
      <item>
        <description>Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.&lt;p&gt;Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehi&amp;scaron;ki obali, kjer imajo družinsko počitni&amp;scaron;ko hi&amp;scaron;ko. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov vi&amp;scaron;ine.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odre&amp;scaron;itev.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.alenkavrecek.com/video&quot;&gt;osebna spletna stran&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/stvarna-literatura/naj-se-vrti&quot;&gt;knjiga Naj se vrti&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/mother_len&quot;&gt;Alenka Vreček na Instagramu&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="45056256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/AlenkaVRA_SLO_LJT_6163580_16539581.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/AlenkaVRA_SLO_LJT_6163580_16539581.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.&lt;p&gt;Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehi&amp;scaron;ki obali, kjer imajo družinsko počitni&amp;scaron;ko hi&amp;scaron;ko. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov vi&amp;scaron;ine.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odre&amp;scaron;itev.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.alenkavrecek.com/video&quot;&gt;osebna spletna stran&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/stvarna-literatura/naj-se-vrti&quot;&gt;knjiga Naj se vrti&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/mother_len&quot;&gt;Alenka Vreček na Instagramu&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142165</link>
        <pubDate> Thu, 26 Jun 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Alenka Vreček, ZDA: Po raku na 4000-kilometrsko kolesarjenje iz Kalifornije v Mehiko</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani je študiral elektrotehniko in prejemal številna priznanja, v Münchnu magistriral, na prestižni tehnični univerzi v Zürichu pa doktoriral. Pri tridesetih ima v Švici svoje podjetje, ki se ukvarja z blockchainoim; to ga je zanimalo že v obdobju študija. Zasebnega in službenega časa nima jasno razmejenega. To, da je gospodar svojega časa – priznava, da je celo bolj točen od pregovorno točnih Švicarjev – pa mu pomaga tudi pri vzdrževanju razmerja na daljavo. Partnerica, Makedonka, namreč še vedno živi in deluje v Nemčiji, v katero sta se skupaj odpravila na podiplomski študij. Kje si bosta ustvarila družino, še ne ve. Švica ni samoumeven odgovor, pove.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30843648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/UroHudRA_SLO_LJT_6099754_16465950.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/UroHudRA_SLO_LJT_6099754_16465950.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>963</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani je študiral elektrotehniko in prejemal številna priznanja, v Münchnu magistriral, na prestižni tehnični univerzi v Zürichu pa doktoriral. Pri tridesetih ima v Švici svoje podjetje, ki se ukvarja z blockchainoim; to ga je zanimalo že v obdobju študija. Zasebnega in službenega časa nima jasno razmejenega. To, da je gospodar svojega časa – priznava, da je celo bolj točen od pregovorno točnih Švicarjev – pa mu pomaga tudi pri vzdrževanju razmerja na daljavo. Partnerica, Makedonka, namreč še vedno živi in deluje v Nemčiji, v katero sta se skupaj odpravila na podiplomski študij. Kje si bosta ustvarila družino, še ne ve. Švica ni samoumeven odgovor, pove.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140557</link>
        <pubDate> Thu, 19 Jun 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Hudomalj, Švica: Uživam pri reševanju težkih problemov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/marko.znidarsic.2025&quot;&gt;Marko Žnidar&amp;scaron;ič na Facebooku&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://catedralaltapatagonia.com/&quot;&gt;smučarsko sredi&amp;scaron;če Catedral Alta Patagonia&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/americas/argentina-inflation-seen-slowing-286-by-year-end-2025-06-05/&quot;&gt;Argentina inflation seen slowing to 28.6% by year-end&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25665024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/MarkonRA_SLO_LJT_6008772_16361569.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/MarkonRA_SLO_LJT_6008772_16361569.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/marko.znidarsic.2025&quot;&gt;Marko Žnidar&amp;scaron;ič na Facebooku&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://catedralaltapatagonia.com/&quot;&gt;smučarsko sredi&amp;scaron;če Catedral Alta Patagonia&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/americas/argentina-inflation-seen-slowing-286-by-year-end-2025-06-05/&quot;&gt;Argentina inflation seen slowing to 28.6% by year-end&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:nejc.jemec@rtvslo.si&quot;&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138934</link>
        <pubDate> Thu, 12 Jun 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Žnidaršič, Argentina: Ko si dobil plačo, si moral takoj kupiti dolarje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.&lt;p&gt;Zapiski:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2016-1-pp28-30.pdf&quot;&gt;članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dzrjl.si/wp-content/uploads/2024/08/GP_2024_clanek_15.pdf&quot;&gt;članek o vzorčenju v jamah v Virginiji&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kosic-katarina.pdf&quot;&gt;diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.podomatic.com/podcasts/cavingpodcast/episodes/2024-05-01T00_00_00-07_00&quot;&gt;gostovanje v podkastu The Caving&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="38483712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/04/KatarinaRA_SLO_LJT_5953499_16299436.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/04/KatarinaRA_SLO_LJT_5953499_16299436.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1202</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.&lt;p&gt;Zapiski:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2016-1-pp28-30.pdf&quot;&gt;članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dzrjl.si/wp-content/uploads/2024/08/GP_2024_clanek_15.pdf&quot;&gt;članek o vzorčenju v jamah v Virginiji&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kosic-katarina.pdf&quot;&gt;diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.podomatic.com/podcasts/cavingpodcast/episodes/2024-05-01T00_00_00-07_00&quot;&gt;gostovanje v podkastu The Caving&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137066</link>
        <pubDate> Thu, 05 Jun 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Katarina Kosič Ficco, ZDA: Odkrila jamo v Virginiji in jo poimenovala Burja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prav dolgo na kopnem ne zdrži, priznava Matjaž Repnik. Potapljaški inštruktor se je nedavno vrnil z Maldivov, kjer je preživel štiri mesece. Resda službeno, pri čemer mu je delo še vedno v užitek. S skupinami turistov je približno po dva tedna preživljal na barki in jih vodil na potope po različnih atraktivnih lokacijah. Nekateri med gosti niso bili najbolje pripravljeni. Dolgčas mu tudi zato ni bilo.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24407808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/MatjaRRA_SLO_LJT_5885281_16223521.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/MatjaRRA_SLO_LJT_5885281_16223521.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prav dolgo na kopnem ne zdrži, priznava Matjaž Repnik. Potapljaški inštruktor se je nedavno vrnil z Maldivov, kjer je preživel štiri mesece. Resda službeno, pri čemer mu je delo še vedno v užitek. S skupinami turistov je približno po dva tedna preživljal na barki in jih vodil na potope po različnih atraktivnih lokacijah. Nekateri med gosti niso bili najbolje pripravljeni. Dolgčas mu tudi zato ni bilo.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135486</link>
        <pubDate> Thu, 29 May 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Repnik, Maldivi: Nisem imel občutka, da je potapljanje moja služba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po štirih letih Tomaž Križnar Švedsko vse bolj občuti kot svoj dom. Zasluge gredo družini, krogu prijateljev, ki jih je nekdanji igralec, zdaj pa trener ženske odbojkarske ekipe spoznal ob športu, pa tudi krasni rdeči hiši v idiličnem gozdnem okolju. Prenovo sta s soprogo načrtovala in izvedla sama, delujeta namreč na področju arhitekture. Na svojem posestvu so precej samooskrbni – pridelujejo zelenjavo, ukvarjajo se s čebelarstvom, gostijo pa tudi turiste.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://astridlindgrensvarld.se/en/&quot;&gt;Astrid Lindgrens V&amp;auml;rld &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/branntorp_houses&quot;&gt;Br&amp;auml;nntorp Holiday Houses&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31324416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/TomaKrRA_SLO_LJT_5817144_16146576.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/TomaKrRA_SLO_LJT_5817144_16146576.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>978</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po štirih letih Tomaž Križnar Švedsko vse bolj občuti kot svoj dom. Zasluge gredo družini, krogu prijateljev, ki jih je nekdanji igralec, zdaj pa trener ženske odbojkarske ekipe spoznal ob športu, pa tudi krasni rdeči hiši v idiličnem gozdnem okolju. Prenovo sta s soprogo načrtovala in izvedla sama, delujeta namreč na področju arhitekture. Na svojem posestvu so precej samooskrbni – pridelujejo zelenjavo, ukvarjajo se s čebelarstvom, gostijo pa tudi turiste.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://astridlindgrensvarld.se/en/&quot;&gt;Astrid Lindgrens V&amp;auml;rld &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/branntorp_houses&quot;&gt;Br&amp;auml;nntorp Holiday Houses&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133680</link>
        <pubDate> Thu, 22 May 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Križnar, Švedska: Z ženo sva zaljubljena v našo hišo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/s.ursa.m&quot;&gt;sestra Ur&amp;scaron;a Marinčič na Facebooku&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sledi-vecnosti/173250414/174990064&quot;&gt;Sledi večnosti, pogovor z Ur&amp;scaron;o Marinčič&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43483392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/SestraURA_SLO_LJT_5747015_16066685.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/SestraURA_SLO_LJT_5747015_16066685.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1358</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/s.ursa.m&quot;&gt;sestra Ur&amp;scaron;a Marinčič na Facebooku&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sledi-vecnosti/173250414/174990064&quot;&gt;Sledi večnosti, pogovor z Ur&amp;scaron;o Marinčič&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131814</link>
        <pubDate> Thu, 15 May 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sestra Urša Marinčič, Uganda: Ženske zjutraj vzamejo motiko in gredo iskat delo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33852672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/08/anMubiRA_SLO_LJT_5680108_15989573.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/08/anMubiRA_SLO_LJT_5680108_15989573.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1057</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na&amp;nbsp;&lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130057</link>
        <pubDate> Thu, 08 May 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Žan Mubi, Filipini: Vodenje 75 Brazilcev po Tajvanu zahteva predvsem dobro pripravo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Povezave: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61552586192723&quot;&gt;The Expatriates of Malta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61551603732266&quot;&gt;Caf&amp;eacute; Connect Malta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://timesofmalta.com/article/malta-sets-new-record-tourist-arrivals-first-two-months-2025-mta.1107850&quot;&gt;Malta sets new record for tourist arrivals&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="38819328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/GlobalnaRA_SLO_LJT_5557336_15846017.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/GlobalnaRA_SLO_LJT_5557336_15846017.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1213</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Povezave: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61552586192723&quot;&gt;The Expatriates of Malta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61551603732266&quot;&gt;Caf&amp;eacute; Connect Malta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://timesofmalta.com/article/malta-sets-new-record-tourist-arrivals-first-two-months-2025-mta.1107850&quot;&gt;Malta sets new record for tourist arrivals&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126805</link>
        <pubDate> Thu, 24 Apr 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Lipovšek, Malta: Doma se počutiš zaradi ljudi, ki te obdajajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="35541504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/KarolinaRA_SLO_LJT_5488058_15767985.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/KarolinaRA_SLO_LJT_5488058_15767985.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1110</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«&lt;p&gt;Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pi&amp;scaron;ite na &lt;em&gt;nejc.jemec@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125169</link>
        <pubDate> Thu, 17 Apr 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Karolina Koglot, Venezuela: Po obisku Slovenije je med izdelki za domov tudi žganje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ponovno se vrača Matej Jager z izkušnjo, ki je za naše podnebno območje (k sreči) nepredstavljivo. Avstralski vzhod - med drugim tudi kraj, v katerem zdaj biva že šest let - je prejšnji teden doletela vrtinčasta ujma, čemur je bilo to območje nazadnje priča pred petdesetimi leti. Vetrovi z močjo od 120 do 160 km/h so odnašali strehe, vihar pa je poplavljal okolico mesta Brisbane in prebivalcem za teden dni izklopil elektriko. Matej je z nami delill, kakšen je občutek, ko pristaneš v središču ciklona Alfreda in vse utihne, kako so se na prihod neurja pripravljali in kakšne so bile kazni za zadrževanje na plaži v pričakovanju naravne katastrofe. </description>
        <enclosure length="31632384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/13/VoesuRA_SLO_2PR451_15360704.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/13/VoesuRA_SLO_2PR451_15360704.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>988</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ponovno se vrača Matej Jager z izkušnjo, ki je za naše podnebno območje (k sreči) nepredstavljivo. Avstralski vzhod - med drugim tudi kraj, v katerem zdaj biva že šest let - je prejšnji teden doletela vrtinčasta ujma, čemur je bilo to območje nazadnje priča pred petdesetimi leti. Vetrovi z močjo od 120 do 160 km/h so odnašali strehe, vihar pa je poplavljal okolico mesta Brisbane in prebivalcem za teden dni izklopil elektriko. Matej je z nami delill, kakšen je občutek, ko pristaneš v središču ciklona Alfreda in vse utihne, kako so se na prihod neurja pripravljali in kakšne so bile kazni za zadrževanje na plaži v pričakovanju naravne katastrofe. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116157</link>
        <pubDate> Thu, 13 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V očesu ciklona</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lenart Voglar je serviser smuči in pomočnik trenerja v kanadski mladinski reprezentanci, s katero devet mesecev v letu preživi tudi po 24 ur na dan. Kako je živeti s svojo smučarsko &quot;družino&quot; in zakaj ga njihove prehrambene navade presenečajo? Kako je pristal na drugi strani luže in zakaj mu je selitev v tuijno že dolgo pomembna? </description>
        <enclosure length="27408384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/06/NaslubRA_SLO_2PR453_15283351.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/06/NaslubRA_SLO_2PR453_15283351.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lenart Voglar je serviser smuči in pomočnik trenerja v kanadski mladinski reprezentanci, s katero devet mesecev v letu preživi tudi po 24 ur na dan. Kako je živeti s svojo smučarsko &quot;družino&quot; in zakaj ga njihove prehrambene navade presenečajo? Kako je pristal na drugi strani luže in zakaj mu je selitev v tuijno že dolgo pomembna? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114351</link>
        <pubDate> Thu, 06 Mar 2025 07:08:08 +0000</pubDate>
        <title>Na službeni poti v tujini - doma</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na &quot;rajskem&quot; otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.</description>
        <enclosure length="28356096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/27/ivljenjRA_SLO_LJT_4993775_15200479.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/27/ivljenjRA_SLO_LJT_4993775_15200479.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>886</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na &quot;rajskem&quot; otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112492</link>
        <pubDate> Thu, 27 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenje na otoku brez ptičev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na prvi pogled idilično življenje v eno najbolj odročnih vasi na Škotskem in s popolno službo kot vodja recepcije luksuznega butičnega hotela, ki ga za počitniško destinacijo izbirajo zvezdniki in zvezdnice, kot sta Jennifer Lawrence in Emma Thompso, je zadnja tri leta živela Tamara Zorc. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. V majhnem okolju, v katerem vsak vsakogar pozna in vsak o vsakomer vse ve, se je kar nekaj njenih sodelavcev spopadalo z občutki ujetosti in osamljenosti ob nezmožnosti umika od vsakdanjih skrbi v službi. Mnogi so uteho poiskali v alkoholu, nekateri so razvili hujše oblike duševnih bolezni. Tamara in njen partner, ki je prav tako delal v omenjenem hotelu, zato razmišljata o spremembah svojega življenjskega stila, morda tudi selitvi na kakšen drug konec sveta.
</description>
        <enclosure length="33287424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/20/TemanoRA_SLO_2PR458_15112350.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/20/TemanoRA_SLO_2PR458_15112350.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1040</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na prvi pogled idilično življenje v eno najbolj odročnih vasi na Škotskem in s popolno službo kot vodja recepcije luksuznega butičnega hotela, ki ga za počitniško destinacijo izbirajo zvezdniki in zvezdnice, kot sta Jennifer Lawrence in Emma Thompso, je zadnja tri leta živela Tamara Zorc. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. V majhnem okolju, v katerem vsak vsakogar pozna in vsak o vsakomer vse ve, se je kar nekaj njenih sodelavcev spopadalo z občutki ujetosti in osamljenosti ob nezmožnosti umika od vsakdanjih skrbi v službi. Mnogi so uteho poiskali v alkoholu, nekateri so razvili hujše oblike duševnih bolezni. Tamara in njen partner, ki je prav tako delal v omenjenem hotelu, zato razmišljata o spremembah svojega življenjskega stila, morda tudi selitvi na kakšen drug konec sveta.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110738</link>
        <pubDate> Thu, 20 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Temačno ozadje luksuznega turizma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o &quot;glasbi džungle&quot;, požarih, tarantelah in posebnih obredih. 
</description>
        <enclosure length="32014080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/13/VglobinRA_SLO_2PR450_15024896.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/13/VglobinRA_SLO_2PR450_15024896.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1000</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o &quot;glasbi džungle&quot;, požarih, tarantelah in posebnih obredih. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108908</link>
        <pubDate> Wed, 12 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V globinah amazonske džungle</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji. </description>
        <enclosure length="32299008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/06/NaevRA_SLO_2PR451_14936525.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/06/NaevRA_SLO_2PR451_14936525.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1009</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107123</link>
        <pubDate> Thu, 06 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>“Naše” vino z avstralskih vinogradov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodbo Mateje Pineda bi lahko označili za vse prej kot tipično izseljensko izkušnjo. Unikatna je po zaslugi dejstva, da je Mateja le nekaj let po selitvi v Mehiko popolnoma oslepela. Navdihujoča pa predvsem po zaslugi načina, kako se je s tem spopadala. Je zgodba o ljubezni, srčnosti, solidarnosti in človečnosti; njenih in tistih, ki so jih znali izkazati ljudje v njeni okolici. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kako se ji je uspelo v službi kar leto in pol pretvarjati, da vidi, preden se je vdala v usodo, in ravnateljici povedala, da je slepa. Pa o resnih in manj resnih nevarnostih življenja v Mehiki, kot so kriminal in iz pločnikov zrasla okrasna drevesa. </description>
        <enclosure length="48910080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/PoselitRA_SLO_VAL488_14831870.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/PoselitRA_SLO_VAL488_14831870.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1528</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodbo Mateje Pineda bi lahko označili za vse prej kot tipično izseljensko izkušnjo. Unikatna je po zaslugi dejstva, da je Mateja le nekaj let po selitvi v Mehiko popolnoma oslepela. Navdihujoča pa predvsem po zaslugi načina, kako se je s tem spopadala. Je zgodba o ljubezni, srčnosti, solidarnosti in človečnosti; njenih in tistih, ki so jih znali izkazati ljudje v njeni okolici. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kako se ji je uspelo v službi kar leto in pol pretvarjati, da vidi, preden se je vdala v usodo, in ravnateljici povedala, da je slepa. Pa o resnih in manj resnih nevarnostih življenja v Mehiki, kot so kriminal in iz pločnikov zrasla okrasna drevesa. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105328</link>
        <pubDate> Thu, 30 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Po selitvi v Mehiko oslepela</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matej je eden tistih izseljencev, ki se jih je šele v zrelih letih polotila želja po iskanju priložnosti na tujem. Po spontanem izletu pred 6 leti je &quot;preprosto&quot; ostal tam. V tem času je opravil tečaj angleščine, nato pa pridobil številne certifikate in na koncu še diplomo iz poslovnih ved. Začel je, kot pravi, povsem na začetku oz. na dnu, za kar je potreboval veliko poguma. Zdaj dela v podjetju, ki se ukvarja z deratizacijo in dezinsekcijo (predvsem miši in termitov), prebiva pa v Buccanu, podeželski četrti mesta Logan blizu Brisbana, kjer si skupaj z ženo, petimi konji, dvema psoma, mačko in dvema panjema slovenskih (!) čebel z veseljem delita življenjski prostor tudi s številnimi divjimi živalmi.</description>
        <enclosure length="26235648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/23/NacestiRA_SLO_LJT_4605209_14760800.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/23/NacestiRA_SLO_LJT_4605209_14760800.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>819</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matej je eden tistih izseljencev, ki se jih je šele v zrelih letih polotila želja po iskanju priložnosti na tujem. Po spontanem izletu pred 6 leti je &quot;preprosto&quot; ostal tam. V tem času je opravil tečaj angleščine, nato pa pridobil številne certifikate in na koncu še diplomo iz poslovnih ved. Začel je, kot pravi, povsem na začetku oz. na dnu, za kar je potreboval veliko poguma. Zdaj dela v podjetju, ki se ukvarja z deratizacijo in dezinsekcijo (predvsem miši in termitov), prebiva pa v Buccanu, podeželski četrti mesta Logan blizu Brisbana, kjer si skupaj z ženo, petimi konji, dvema psoma, mačko in dvema panjema slovenskih (!) čebel z veseljem delita življenjski prostor tudi s številnimi divjimi živalmi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103502</link>
        <pubDate> Thu, 23 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na cesti me je ves čas vleklo na desno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.</description>
        <enclosure length="32636928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/UitiklRA_SLO_LJT_4524505_14669997.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/UitiklRA_SLO_LJT_4524505_14669997.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1019</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101726</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Učiti klavir ob Züriškem jezeru je idilično</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdanji tekač, zdaj pa atletski trener Jan Petrač se je leta 2019 preselil na Finsko k svoji partnerki, prav tako atletinji, zdaj pa že nekaj časa tudi svoji varovanki Eveliini Määttänen, s katero sta dotlej dve leti vztrajala v zvezi na daljavo. V intervjuju pripoveduje o svojem (sicer prav nič težavnem) privajanju na novo okolje, o negotovem obdobju po koncu njegove tekmovalne kariere, ki mu je sledilo iskanje službe &quot;praktično kjer koli&quot;, ter o pomirjenosti z dejstvom, da tudi danes nima izdelanih načrtov za prihodnost.</description>
        <enclosure length="26148864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/09/NaFinskRA_SLO_LJT_4449163_14584988.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/09/NaFinskRA_SLO_LJT_4449163_14584988.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>817</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdanji tekač, zdaj pa atletski trener Jan Petrač se je leta 2019 preselil na Finsko k svoji partnerki, prav tako atletinji, zdaj pa že nekaj časa tudi svoji varovanki Eveliini Määttänen, s katero sta dotlej dve leti vztrajala v zvezi na daljavo. V intervjuju pripoveduje o svojem (sicer prav nič težavnem) privajanju na novo okolje, o negotovem obdobju po koncu njegove tekmovalne kariere, ki mu je sledilo iskanje službe &quot;praktično kjer koli&quot;, ter o pomirjenosti z dejstvom, da tudi danes nima izdelanih načrtov za prihodnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100018</link>
        <pubDate> Thu, 09 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Finskem ni težko zlesti do srednjega razreda</title>
      </item>
      <item>
        <description>Val 202 v prazničnem decembrskem duhu izpolnjuje želje najbolj pridnim nadobudnežem in nadobudnicam, ki sanjajo o tem, da bi delali na radiu. Tokratno Globalno vas je tako (s čisto malo Mitjeve pomoči) posnela  radijska debitantka Jona Zamrnik, ki smo jo v etru povezali z enim izmed bolj izkušenih globalnih vaščanov Matejem Maroltom. Ta se je od leta 2015, ko smo ga gostili v oddaji, iz Združenih arabskih emiratov preselil na Florido. S kakšnimi vprašanji je Jona soočila svojega sogovornika, in kaj je ta povedal o posebnostih življenja v zvezni državi, ki tudi znotraj ZDA velja za nekoliko &quot;posebno&quot;?</description>
        <enclosure length="30792960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/19/IzEmiraRA_SLO_LJT_4275331_14391832.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/19/IzEmiraRA_SLO_LJT_4275331_14391832.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>962</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Val 202 v prazničnem decembrskem duhu izpolnjuje želje najbolj pridnim nadobudnežem in nadobudnicam, ki sanjajo o tem, da bi delali na radiu. Tokratno Globalno vas je tako (s čisto malo Mitjeve pomoči) posnela  radijska debitantka Jona Zamrnik, ki smo jo v etru povezali z enim izmed bolj izkušenih globalnih vaščanov Matejem Maroltom. Ta se je od leta 2015, ko smo ga gostili v oddaji, iz Združenih arabskih emiratov preselil na Florido. S kakšnimi vprašanji je Jona soočila svojega sogovornika, in kaj je ta povedal o posebnostih življenja v zvezni državi, ki tudi znotraj ZDA velja za nekoliko &quot;posebno&quot;?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095347</link>
        <pubDate> Thu, 19 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Iz Združenih arabskih emiratov v zvezno državo s posebnim časovnim pasom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.</description>
        <enclosure length="28528128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/12/JaponciRA_SLO_LJT_4196481_14304475.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/12/JaponciRA_SLO_LJT_4196481_14304475.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>891</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093548</link>
        <pubDate> Thu, 12 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Japonci stvari naredijo tako, kot je treba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Anja Koretič je pesnica in glasbenica, ki jo je pustolovski (in kot priznava, deloma tudi uporniški) duh že kot najstnico popeljal v tujino. Zlasti jo je že ob prvem stiku navdušil portugalski jezik. Očaranost nad njim, pripoveduje, je eden poglavitnih razlogov, zakaj si je pred leti namesto povratne kupila enosmerno letalsko vozovnico za Lizbono. Tam je približno deset let lovila ravnotežje med delom za preživetje (natakarstvo) in ustvarjanjem za dušo (poezija). Priložnosti je nato iskala tudi v Londonu. Tam je spoznala svojega zdajšnjega partnerja, ki prihaja iz Gane, a se je z njim vred razmeroma kmalu povsem naveličala življenja v neizprosnem ritmu britanske prestolnice. Tako sta se pred kratkim skupaj z majhnim otrokom preselila v Slovenijo, ki jo dojemata kot bistveno boljše okolje za mlado družino od tistega na Otoku.</description>
        <enclosure length="29879808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/05/KamorkolRA_SLO_LJT_4119485_14217515.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/05/KamorkolRA_SLO_LJT_4119485_14217515.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>933</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Anja Koretič je pesnica in glasbenica, ki jo je pustolovski (in kot priznava, deloma tudi uporniški) duh že kot najstnico popeljal v tujino. Zlasti jo je že ob prvem stiku navdušil portugalski jezik. Očaranost nad njim, pripoveduje, je eden poglavitnih razlogov, zakaj si je pred leti namesto povratne kupila enosmerno letalsko vozovnico za Lizbono. Tam je približno deset let lovila ravnotežje med delom za preživetje (natakarstvo) in ustvarjanjem za dušo (poezija). Priložnosti je nato iskala tudi v Londonu. Tam je spoznala svojega zdajšnjega partnerja, ki prihaja iz Gane, a se je z njim vred razmeroma kmalu povsem naveličala življenja v neizprosnem ritmu britanske prestolnice. Tako sta se pred kratkim skupaj z majhnim otrokom preselila v Slovenijo, ki jo dojemata kot bistveno boljše okolje za mlado družino od tistega na Otoku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091722</link>
        <pubDate> Thu, 05 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kamorkoli grem, nosim slovenščino v sebi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po več kot desetih letih, odkar smo jo prvič gostili, se v oddajo Globalna vas vrača slovenska humanitarka Jana Dular Wang'ombe. Spoznali smo jo kot ustanoviteljico izobraževalno-vzgojnega centra za otroke v Malaviju, ki po njenih besedah danes že povsem samostojno obratuje, zdaj pa podobno institucijo, za katero trenutno zbira sredstva tudi z organizacijo predavanj po Sloveniji, gradi v Keniji. Po sedmih letih bivanja v vlažnem podnebju in v tem obdobju kar 14-kratnem prebolevanju malarije, pri čemer je enkrat skoraj izgubila življenje, je namreč zapustila Malavi ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v eno tamkajšnjih vasi na 2.000 m nadmorske višine, kjer ji komarji ne morejo več do živega. V intervjuju med drugim nazorno pripoveduje o različnih okoliščinah življenja v Afriki ter o tem, kako so jo zaznamovale v zasebnem življenju.</description>
        <enclosure length="38391552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/28/TipanRA_SLO_LJT_4049343_14138213.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/28/TipanRA_SLO_LJT_4049343_14138213.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1199</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po več kot desetih letih, odkar smo jo prvič gostili, se v oddajo Globalna vas vrača slovenska humanitarka Jana Dular Wang'ombe. Spoznali smo jo kot ustanoviteljico izobraževalno-vzgojnega centra za otroke v Malaviju, ki po njenih besedah danes že povsem samostojno obratuje, zdaj pa podobno institucijo, za katero trenutno zbira sredstva tudi z organizacijo predavanj po Sloveniji, gradi v Keniji. Po sedmih letih bivanja v vlažnem podnebju in v tem obdobju kar 14-kratnem prebolevanju malarije, pri čemer je enkrat skoraj izgubila življenje, je namreč zapustila Malavi ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v eno tamkajšnjih vasi na 2.000 m nadmorske višine, kjer ji komarji ne morejo več do živega. V intervjuju med drugim nazorno pripoveduje o različnih okoliščinah življenja v Afriki ter o tem, kako so jo zaznamovale v zasebnem življenju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089971</link>
        <pubDate> Thu, 28 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ti pa nisi belka. Imaš belo kožo, ampak afriško srce.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.</description>
        <enclosure length="16187904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/KakodiRA_SLO_LJT_3979783_14058936.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/KakodiRA_SLO_LJT_3979783_14058936.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1011</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088243</link>
        <pubDate> Thu, 21 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako diši New York?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski &quot;podtalni&quot; umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.</description>
        <enclosure length="17741952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/IranskaRA_SLO_LJT_3980064_14059292.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/IranskaRA_SLO_LJT_3980064_14059292.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1108</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski &quot;podtalni&quot; umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088254</link>
        <pubDate> Thu, 21 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Iranska podtalna umetniška scena (ponovna objava)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Benjamin Rozman Soklič je 33-letni nadzornik varnosti v neprofitnih stanovanjih za socialno ogrožene v Londonu. A pravi, da je njegova služba le način preživetja, medtem ko &quot;se življenje dogaja&quot; povsod drugod. Sam tako velik del časa preživi v Braziliji, kjer se je našel tako v kulturnem oz. zasebnem kot ustvarjalnem smislu. Svoje najboljše prijatelje ima v Salvadorju, pa tudi na Otoku se druži predvsem s kolegi iz Latinske Amerike: pripravlja glasbene, plesne in druge kulturne dogodke, povezane s sambo, med drugim igra v (tudi do) stočlanskem bobnarskem kolektivu, s katerim se udeležuje karnevalov, zadnje čase pa je kot didžej svoj spekter glasbe obogatil še z nekaj novimi južnoafriškimi žanrskimi razsežnostmi. V intervjuju ne potrdi zagotovo, a iz previdnosti tudi ne ovrže ugibanj, da je morda prav to območje sveta naslednje, ki ga bo &quot;posrkalo vase&quot;.</description>
        <enclosure length="16646784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/14/VAnglijRA_SLO_LJT_3912933_13982512.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/14/VAnglijRA_SLO_LJT_3912933_13982512.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1040</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Benjamin Rozman Soklič je 33-letni nadzornik varnosti v neprofitnih stanovanjih za socialno ogrožene v Londonu. A pravi, da je njegova služba le način preživetja, medtem ko &quot;se življenje dogaja&quot; povsod drugod. Sam tako velik del časa preživi v Braziliji, kjer se je našel tako v kulturnem oz. zasebnem kot ustvarjalnem smislu. Svoje najboljše prijatelje ima v Salvadorju, pa tudi na Otoku se druži predvsem s kolegi iz Latinske Amerike: pripravlja glasbene, plesne in druge kulturne dogodke, povezane s sambo, med drugim igra v (tudi do) stočlanskem bobnarskem kolektivu, s katerim se udeležuje karnevalov, zadnje čase pa je kot didžej svoj spekter glasbe obogatil še z nekaj novimi južnoafriškimi žanrskimi razsežnostmi. V intervjuju ne potrdi zagotovo, a iz previdnosti tudi ne ovrže ugibanj, da je morda prav to območje sveta naslednje, ki ga bo &quot;posrkalo vase&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086455</link>
        <pubDate> Thu, 14 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Angliji se mleko in med še zdaleč ne cedita povsod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mitja Jakopič je pred dobrimi 13 leti, še pred pojavom prvih aplikacij za zmenke, ki jih poznamo danes, prek spleta spoznal Latvijko, s katero sta si najprej intenzivno dopisovala in se zaljubila. Po približno pol leta se je kljub temu da ga, kot pravi, &quot;severnejši kraji&quot; nikoli niso privlačili, preselil k njej. Službe takrat še ni imel, sta pa s svojimi prihranki v Rigi kupila obnove potrebno stanovanje z dotrajanim ladijskim podom, ki ga je na povelje svoje partnerke obrusil in polakiral, nato pa je ta - menda v njegovi nevednosti - začela oglaševati njegove parketarske storitve na neki spletni strani. Ni trajalo dolgo, da je nekdo storitev dejansko naročil: &quot;Nisem vedel, za kaj gre, delal pa sem se, kot da sem na področju parketarstva najpametnejši,&quot; izdaja Mitja o svojih začetkih v obrtništvu, ki se ga je priučil kar sproti.</description>
        <enclosure length="16722432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/07/PreksplRA_SLO_LJT_3845958_13906151.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/07/PreksplRA_SLO_LJT_3845958_13906151.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1045</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mitja Jakopič je pred dobrimi 13 leti, še pred pojavom prvih aplikacij za zmenke, ki jih poznamo danes, prek spleta spoznal Latvijko, s katero sta si najprej intenzivno dopisovala in se zaljubila. Po približno pol leta se je kljub temu da ga, kot pravi, &quot;severnejši kraji&quot; nikoli niso privlačili, preselil k njej. Službe takrat še ni imel, sta pa s svojimi prihranki v Rigi kupila obnove potrebno stanovanje z dotrajanim ladijskim podom, ki ga je na povelje svoje partnerke obrusil in polakiral, nato pa je ta - menda v njegovi nevednosti - začela oglaševati njegove parketarske storitve na neki spletni strani. Ni trajalo dolgo, da je nekdo storitev dejansko naročil: &quot;Nisem vedel, za kaj gre, delal pa sem se, kot da sem na področju parketarstva najpametnejši,&quot; izdaja Mitja o svojih začetkih v obrtništvu, ki se ga je priučil kar sproti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084734</link>
        <pubDate> Thu, 07 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prek spletne aplikacije za zmenke v Latvijo &lt;3</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev &quot;okužila&quot; že zelo zgodaj.&lt;p&gt;Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti &amp;scaron;portnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno bolj&amp;scaron;i karierni cilj od tega, da si &quot;za kak&amp;scaron;no leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni&quot;, to, da postane&amp;scaron; v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot &amp;scaron;port kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17183616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/30/AlenkoRA_SLO_LJT_3785860_13834077.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/30/AlenkoRA_SLO_LJT_3785860_13834077.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1073</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev &quot;okužila&quot; že zelo zgodaj.&lt;p&gt;Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti &amp;scaron;portnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno bolj&amp;scaron;i karierni cilj od tega, da si &quot;za kak&amp;scaron;no leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni&quot;, to, da postane&amp;scaron; v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot &amp;scaron;port kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083290</link>
        <pubDate> Thu, 31 Oct 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ne gre mi za to, da bom v kateremkoli športu najboljša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neža se je pred nekaj leti preselila k nekdanjemu fantu, o katerem pravi, da je bil &quot;zaveden Vzhodni Berlinčan&quot;. Odtlej je dobro spoznala nemško prestolnico ter odkrila in vzljubila mnoge posebnosti, po zaslugi katerih je življenje v njej pisano in pestro. Tako se je odločila tudi po razhodu z omenjenim partnerjem ostati tam. Trenutno je zaposlena na t. i. Zavodu za aktivno različnost, kjer dela z različnimi skupinami priseljencev (največ njenih varovancev je iz Afganistana) in jim pomaga pri vzpostavljanju dialoga z lokalno skupnostjo. V zadnjem času se ukvarja s fotografiranjem; po že končanem študiju v Ljubljani se je zdaj vpisala še na študij fotografije. Ukvarja se tudi z muziciranjem: poje v duetu s prijateljico s Slovaške, pri čemer pravi, da Nemčija (ali konkretno Berlin) ponuja bistveno več možnosti za razne obslužbene dejavnosti kot Slovenija.</description>
        <enclosure length="16857216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/NeavBRA_SLO_LJT_3722573_13761774.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/NeavBRA_SLO_LJT_3722573_13761774.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1053</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neža se je pred nekaj leti preselila k nekdanjemu fantu, o katerem pravi, da je bil &quot;zaveden Vzhodni Berlinčan&quot;. Odtlej je dobro spoznala nemško prestolnico ter odkrila in vzljubila mnoge posebnosti, po zaslugi katerih je življenje v njej pisano in pestro. Tako se je odločila tudi po razhodu z omenjenim partnerjem ostati tam. Trenutno je zaposlena na t. i. Zavodu za aktivno različnost, kjer dela z različnimi skupinami priseljencev (največ njenih varovancev je iz Afganistana) in jim pomaga pri vzpostavljanju dialoga z lokalno skupnostjo. V zadnjem času se ukvarja s fotografiranjem; po že končanem študiju v Ljubljani se je zdaj vpisala še na študij fotografije. Ukvarja se tudi z muziciranjem: poje v duetu s prijateljico s Slovaške, pri čemer pravi, da Nemčija (ali konkretno Berlin) ponuja bistveno več možnosti za razne obslužbene dejavnosti kot Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081681</link>
        <pubDate> Thu, 24 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Neža v Berlinu vodi dialog med priseljenci in lokalno skupnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Žiga Papež je kronični sladkorni bolnik, ki ne dovoli, da bi mu ta osebna okoliščina krojila način in potek življenja. Z uvrstitvijo na svetovno teniško lestvico ATP je nekoč postal prvi tenisač s sladkorno boleznijo tipa 1, ki mu je kaj takega uspelo. Danes podira nove rekorde: pred nekaj tedni je postal prvi diabetik, ki mu je uspelo s cestnim kolesom premagati 4.000 kilometrov dolgo pot skozi osem evropskih držav vse do Severnega rta - najsevernejše točke Norveške. V intervjuju podoživlja najbolj markantne prigode na svoji poti ter orisuje ozadje vztrajnosti in trme, ki ga ženeta pri teh podvigih, katerih poglaviten cilj je osveščanje širše javnosti o sladkorni bolezni. Poleg tega želi s svojim zgledom opolnomočiti druge diabetike na način, da ti svoje kronične bolezni ne bi nikoli sprejeli kot nepremostljivo oviro pri določenih telesnih aktivnostih, ki jih želijo izvajati, ter k akciji spodbuditi vse morebitne bodoče športnike, ki si zaradi stigme diabetesa v vrhunskem športu o svoji bolezni javno ne upajo govoriti.</description>
        <enclosure length="16981632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/PrvidiaRA_SLO_LJT_3653838_13681854.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/PrvidiaRA_SLO_LJT_3653838_13681854.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1061</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Žiga Papež je kronični sladkorni bolnik, ki ne dovoli, da bi mu ta osebna okoliščina krojila način in potek življenja. Z uvrstitvijo na svetovno teniško lestvico ATP je nekoč postal prvi tenisač s sladkorno boleznijo tipa 1, ki mu je kaj takega uspelo. Danes podira nove rekorde: pred nekaj tedni je postal prvi diabetik, ki mu je uspelo s cestnim kolesom premagati 4.000 kilometrov dolgo pot skozi osem evropskih držav vse do Severnega rta - najsevernejše točke Norveške. V intervjuju podoživlja najbolj markantne prigode na svoji poti ter orisuje ozadje vztrajnosti in trme, ki ga ženeta pri teh podvigih, katerih poglaviten cilj je osveščanje širše javnosti o sladkorni bolezni. Poleg tega želi s svojim zgledom opolnomočiti druge diabetike na način, da ti svoje kronične bolezni ne bi nikoli sprejeli kot nepremostljivo oviro pri določenih telesnih aktivnostih, ki jih želijo izvajati, ter k akciji spodbuditi vse morebitne bodoče športnike, ki si zaradi stigme diabetesa v vrhunskem športu o svoji bolezni javno ne upajo govoriti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079945</link>
        <pubDate> Thu, 17 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi diabetik, ki je premagal 4000-kilometrsko dirko do Severnega rta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gašper Šircelj je pred dobrim letom dni diplomiral iz računalništva. Šel na zagovor, uspeh proslavil na pijači s prijatelji, že nekaj ur po tem pa zajahal kolo in se podal na več kot leto dni trajajoče 16.000-kilometrsko potovanje do Singapurja.&lt;p&gt;V pogovoru podoživlja nekatere izmed bolj prelomnih izku&amp;scaron;enj, ki jih je nabral po poti, polni vzponov in spustov, pa tudi vzponov in padcev. Pripoveduje o tem, kako je bilo prenočevati na prostem v nekaterih bolj odročnih, neokrnjenih delih narave, kjer domujejo različne divje živali. V Turčiji so ga na primer večkrat močno prestra&amp;scaron;ila krdela potepu&amp;scaron;kih psov, nato pa &amp;scaron;e dalj&amp;scaron;e srečanje z družino petih medvedov, pred katerimi mu je uspelo pobegniti na streho bližnjega objekta, kjer je več ur čakal na pomoč.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Predvsem pa le nekaj tednov po zaključku poti Ga&amp;scaron;per, &amp;scaron;e vedno poln svežih vtisov, osmi&amp;scaron;lja svoja doživetja in razlaga, kako so zaznamovala njegov odnos do ljudi in življenja nasploh.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;7. oktobra 2024&lt;/strong&gt; vsi ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17134848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/SkolesoRA_SLO_LJT_3512286_13521982.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/SkolesoRA_SLO_LJT_3512286_13521982.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1070</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gašper Šircelj je pred dobrim letom dni diplomiral iz računalništva. Šel na zagovor, uspeh proslavil na pijači s prijatelji, že nekaj ur po tem pa zajahal kolo in se podal na več kot leto dni trajajoče 16.000-kilometrsko potovanje do Singapurja.&lt;p&gt;V pogovoru podoživlja nekatere izmed bolj prelomnih izku&amp;scaron;enj, ki jih je nabral po poti, polni vzponov in spustov, pa tudi vzponov in padcev. Pripoveduje o tem, kako je bilo prenočevati na prostem v nekaterih bolj odročnih, neokrnjenih delih narave, kjer domujejo različne divje živali. V Turčiji so ga na primer večkrat močno prestra&amp;scaron;ila krdela potepu&amp;scaron;kih psov, nato pa &amp;scaron;e dalj&amp;scaron;e srečanje z družino petih medvedov, pred katerimi mu je uspelo pobegniti na streho bližnjega objekta, kjer je več ur čakal na pomoč.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Predvsem pa le nekaj tednov po zaključku poti Ga&amp;scaron;per, &amp;scaron;e vedno poln svežih vtisov, osmi&amp;scaron;lja svoja doživetja in razlaga, kako so zaznamovala njegov odnos do ljudi in življenja nasploh.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;strong&gt;7. oktobra 2024&lt;/strong&gt; vsi ljubitelji avdia vabljeni na &lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt; v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076447</link>
        <pubDate> Thu, 03 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>S kolesom po 16.000-kilometrski poti do Singapurja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Primož Kovačič je geodet, ki se je pred 15 leti skupaj z nekdanjo partnerko, ki je šla tja zaradi dela na nekem projektu, odpravil v Kenijo. Popolnoma brez načrtov in, kot pravi, kot popoln naivnež. Že po nekaj mesecih je spoznal, da ga življenje in delo tam bistveno bolj osebnostno izpolnjujeta, kot bi ga  klasično (in dolgočasno) merjenje parcel slovenskih lastnikov, vožnja z avtomobilom na leasing in lagodno bivanje s solidno plačo.
Med drugim pripoveduje o svojem umeščanju v novo okolje, o navezovanju stikov z ljudmi iz kenijskih lokalnih skupnosti na podeželju in v prestolnici Nairobi iz resnično vseh družbenih slojev - tudi raznimi kriminalci in &quot;reformiranimi gangsterji&quot; iz revnih barakarskih naselij - s katerimi se je moral povezati na povsem osebni ravni, da je lahko omenjenim skupnostim predstavil dragocenost svojih stokovnih storitev z osveščanjem o tem, na kakšne načine lahko kartiranje določenih naseljenih območij s kar najmanj finančnega vložka pripomore k boljšemu življenju vseh.</description>
        <enclosure length="19035648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/PrimoKRA_SLO_LJT_3448474_13447368.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/PrimoKRA_SLO_LJT_3448474_13447368.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1189</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Primož Kovačič je geodet, ki se je pred 15 leti skupaj z nekdanjo partnerko, ki je šla tja zaradi dela na nekem projektu, odpravil v Kenijo. Popolnoma brez načrtov in, kot pravi, kot popoln naivnež. Že po nekaj mesecih je spoznal, da ga življenje in delo tam bistveno bolj osebnostno izpolnjujeta, kot bi ga  klasično (in dolgočasno) merjenje parcel slovenskih lastnikov, vožnja z avtomobilom na leasing in lagodno bivanje s solidno plačo.
Med drugim pripoveduje o svojem umeščanju v novo okolje, o navezovanju stikov z ljudmi iz kenijskih lokalnih skupnosti na podeželju in v prestolnici Nairobi iz resnično vseh družbenih slojev - tudi raznimi kriminalci in &quot;reformiranimi gangsterji&quot; iz revnih barakarskih naselij - s katerimi se je moral povezati na povsem osebni ravni, da je lahko omenjenim skupnostim predstavil dragocenost svojih stokovnih storitev z osveščanjem o tem, na kakšne načine lahko kartiranje določenih naseljenih območij s kar najmanj finančnega vložka pripomore k boljšemu življenju vseh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074803</link>
        <pubDate> Thu, 26 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kenija vam vzame dih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novo sezono oddaje Globalna vas začenjamo v prijateljskem, domačnem tonu. V uvodni epizodi Mitja kliče v angleški Birmingham, kjer bo svoje nekajletno življenjsko poglavje na tujem kmalu sklenil njegov študentski sošolec in prijatelj, skoraj diplomant novinarstva, gastarbajter in &quot;človek brez Facebooka&quot; Bor Zaviršek. V intervjuju pripoveduje o svojem t. i. &quot;kuća-poso&quot; življenjskem slogu, o razpoloženju v megličastem mestu, zaznamovanim z nekoč močno industrijo, ki pa je danes steber modernosti in raznolika paleta kultur, dogajanja in okusov.</description>
        <enclosure length="16540800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/19/BirminghRA_SLO_LJT_3382210_13371204.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/19/BirminghRA_SLO_LJT_3382210_13371204.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1033</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novo sezono oddaje Globalna vas začenjamo v prijateljskem, domačnem tonu. V uvodni epizodi Mitja kliče v angleški Birmingham, kjer bo svoje nekajletno življenjsko poglavje na tujem kmalu sklenil njegov študentski sošolec in prijatelj, skoraj diplomant novinarstva, gastarbajter in &quot;človek brez Facebooka&quot; Bor Zaviršek. V intervjuju pripoveduje o svojem t. i. &quot;kuća-poso&quot; življenjskem slogu, o razpoloženju v megličastem mestu, zaznamovanim z nekoč močno industrijo, ki pa je danes steber modernosti in raznolika paleta kultur, dogajanja in okusov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073157</link>
        <pubDate> Thu, 19 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Birmingham: z mestnim avtobusom od Etiopije do Pakistana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.</description>
        <enclosure length="19719168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/25/BotjanRA_SLO_LJT_2903422_12818180.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/25/BotjanRA_SLO_LJT_2903422_12818180.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1232</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061687</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Reberšak iz olimpijskega Pariza</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novinar Robi Poredoš že 27 let prebiva v New Yorku, kjer dela kot dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav. Je odličen poznavalec tamkajšnje politike in dogajanja v družbi. Ko smo ga leta 2014 prvič gostili v oddaji Globalna vas, je tako pripovedoval o izbruhu množičnih protestov zoper policijsko nasilje nad temnopoltimi Američani. Deset let pozneje opaža, da se napetosti med pripadniki dveh nasprotujočih si političnih polov in tudi drugih družbenih skupin še zaostrujejo. Robi v intervjuju poleg vsakdanjih stvari, ki zaznamujejo življenje čez lužo, pripoveduje o najbolj aktualnih &quot;ameriških vprašanjih&quot; ta hip, kot so denimo prihajajoče predsedniške volitve. Označuje jih za najbolj bizarne doslej. Pa o tem, kako na kakšnem srečanju Slovencev v Ameriki bistveno lažje kot Melanijo srečaš Donalda Trumpa. In o tem, kako je slednji postal (tako) nesramen in napadalen šele po vstopu v politiko.</description>
        <enclosure length="16987008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/03/ivljenjRA_SLO_LJT_2739474_12626385.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/03/ivljenjRA_SLO_LJT_2739474_12626385.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1061</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novinar Robi Poredoš že 27 let prebiva v New Yorku, kjer dela kot dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav. Je odličen poznavalec tamkajšnje politike in dogajanja v družbi. Ko smo ga leta 2014 prvič gostili v oddaji Globalna vas, je tako pripovedoval o izbruhu množičnih protestov zoper policijsko nasilje nad temnopoltimi Američani. Deset let pozneje opaža, da se napetosti med pripadniki dveh nasprotujočih si političnih polov in tudi drugih družbenih skupin še zaostrujejo. Robi v intervjuju poleg vsakdanjih stvari, ki zaznamujejo življenje čez lužo, pripoveduje o najbolj aktualnih &quot;ameriških vprašanjih&quot; ta hip, kot so denimo prihajajoče predsedniške volitve. Označuje jih za najbolj bizarne doslej. Pa o tem, kako na kakšnem srečanju Slovencev v Ameriki bistveno lažje kot Melanijo srečaš Donalda Trumpa. In o tem, kako je slednji postal (tako) nesramen in napadalen šele po vstopu v politiko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057445</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenjski standard je v Sloveniji 100-krat boljši kot v ZDA</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martin Marion se je v študentskih letih kalil v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot gledališki igralec, med drugim kot član skupine uprizoritvenih umetnikov Blue Man Group, ki slovi po izvirnih odrskih produkcijah vsestransko ustvarjalnih pripadnikov z značilnimi modroobarvanimi obrazi in telesi. Nekje od preloma tisočletja kombinira življenje v Ameriki, Nemčiji in Sloveniji, kjer ga poznamo zlasti kot filmskega igralca, je namreč prejemnik nagrade vesna za posebne dosežke v filmski produkciji, ki jo je leta 2011 prejel za svoj nastop v filmu Stanje šoka iz leta 2011. Od takrat se udejstvuje tudi kot pesnik, v zadnjih letih pa se posveča predvsem družinskemu življenju in, tako kot se je navadil med epidemijo covida, večinoma ustvarja v zavetju svojega doma.
</description>
        <enclosure length="17083008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/27/RazmiljRA_SLO_2PR471_12554890.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/27/RazmiljRA_SLO_2PR471_12554890.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1067</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martin Marion se je v študentskih letih kalil v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot gledališki igralec, med drugim kot član skupine uprizoritvenih umetnikov Blue Man Group, ki slovi po izvirnih odrskih produkcijah vsestransko ustvarjalnih pripadnikov z značilnimi modroobarvanimi obrazi in telesi. Nekje od preloma tisočletja kombinira življenje v Ameriki, Nemčiji in Sloveniji, kjer ga poznamo zlasti kot filmskega igralca, je namreč prejemnik nagrade vesna za posebne dosežke v filmski produkciji, ki jo je leta 2011 prejel za svoj nastop v filmu Stanje šoka iz leta 2011. Od takrat se udejstvuje tudi kot pesnik, v zadnjih letih pa se posveča predvsem družinskemu življenju in, tako kot se je navadil med epidemijo covida, večinoma ustvarja v zavetju svojega doma.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055983</link>
        <pubDate> Wed, 26 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Razmišljam, zakaj s sinovoma sploh govorim slovensko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.</description>
        <enclosure length="16381440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/20/PoslubRA_SLO_LJT_2624898_12495449.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/20/PoslubRA_SLO_LJT_2624898_12495449.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1023</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054418</link>
        <pubDate> Thu, 20 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Po službi se Slovenci zabubijo, Andaluzijci gredo pa na koktejl</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tadej Venta je na Islandijo šel kot nogometaš, tam pa postal nogometni (in pred nedavnim še košarkarski) sodnik. Pred leti pa je med ogledom nekega nogometnega srečanja njegov pogovor s prijateljem na tribuni preslišal lokalni veljak iz enega najbolj znanih geotermalnih vrelcev Modra laguna in mu ponudil službo. Od takrat naprej, čeprav ne več v istem zdravilišču, dela &quot;na bazenu&quot;. Če se na Islandiji dokoplješ do državne službe, pravi, to pomeni, da ti je padla sekira v med. Poleg tega, da v delu uživa, in poleg tudi za islandske kriterije lepe plače, mu &quot;skandinavski&quot; 32-urni delovnik omogoča, da se poleg svoje primarne zaposlitve še vedno ukvarja tudi s športom oziroma dodatno dela kot sodnik. V oddaji med drugim pripoveduje o tem, kako ga severni sij nič več ne gane kot včasih, o tem, da se mu zdi, da preostali svet vse preveč mitologizira polarno noč in domnevno depresijo, ki naj bi jo ta povzročala med islandskim prebivalstvom. Po njegovem imajo Islandci precej manj težav z zimsko sivino in temo kot Slovenci. Pa tudi o tem, kako se je kmalu navzel islandske vikinške pokončnosti: spominja se leta 2011, ko so ga po izbruhu vulkana, ki je z oblakom saj močno ohromil evropski zračni promet, zaskrbljeni bližnji klicali iz Slovenije, češ, kaj se dogaja in ali je na varnem ... Sam pa ni vedel, zakaj vsa ta panika. Danes skozi okno svojega domovanja v Keflaviku vidi ognjenik, ki ta hip bruha, pa ga to tako kot vulkanov vajenega lokalnega prebivalstva, čeprav ti pogosto povzročajo infrastrukturno škodo, ne gane preveč.</description>
        <enclosure length="16850688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/13/NavsakeRA_SLO_LJT_2567107_12429676.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/13/NavsakeRA_SLO_LJT_2567107_12429676.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1053</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tadej Venta je na Islandijo šel kot nogometaš, tam pa postal nogometni (in pred nedavnim še košarkarski) sodnik. Pred leti pa je med ogledom nekega nogometnega srečanja njegov pogovor s prijateljem na tribuni preslišal lokalni veljak iz enega najbolj znanih geotermalnih vrelcev Modra laguna in mu ponudil službo. Od takrat naprej, čeprav ne več v istem zdravilišču, dela &quot;na bazenu&quot;. Če se na Islandiji dokoplješ do državne službe, pravi, to pomeni, da ti je padla sekira v med. Poleg tega, da v delu uživa, in poleg tudi za islandske kriterije lepe plače, mu &quot;skandinavski&quot; 32-urni delovnik omogoča, da se poleg svoje primarne zaposlitve še vedno ukvarja tudi s športom oziroma dodatno dela kot sodnik. V oddaji med drugim pripoveduje o tem, kako ga severni sij nič več ne gane kot včasih, o tem, da se mu zdi, da preostali svet vse preveč mitologizira polarno noč in domnevno depresijo, ki naj bi jo ta povzročala med islandskim prebivalstvom. Po njegovem imajo Islandci precej manj težav z zimsko sivino in temo kot Slovenci. Pa tudi o tem, kako se je kmalu navzel islandske vikinške pokončnosti: spominja se leta 2011, ko so ga po izbruhu vulkana, ki je z oblakom saj močno ohromil evropski zračni promet, zaskrbljeni bližnji klicali iz Slovenije, češ, kaj se dogaja in ali je na varnem ... Sam pa ni vedel, zakaj vsa ta panika. Danes skozi okno svojega domovanja v Keflaviku vidi ognjenik, ki ta hip bruha, pa ga to tako kot vulkanov vajenega lokalnega prebivalstva, čeprav ti pogosto povzročajo infrastrukturno škodo, ne gane preveč.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052750</link>
        <pubDate> Thu, 13 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na vsake toliko gre lava čez cesto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Karmen je ena prvih slovenskih diplomantk afriških in azijskih študij. Še pred začetkom šolanja na ljubljanski Filozofski fakulteti je nekaj časa v Sloveniji opravljala različna dela in leto dni preživela v Veliki Britaniji, po končanem študiju pa začela intenzivno iskati priložnosti za delo na Japonskem, kjer zdaj živi že 20 let. Točneje v mestu Myoko, ki je že dolgo pobrateno z našim Slovenj Gradcem. To pomeni, da imata vzpostavljene močne povezave, prek katerih potekajo različne oblike kulturne izmenjave: med drugim z medsebojnimi obiski krajanov, tudi srednješolcev, ki tako spoznavajo slovenski oz. japonski svet. Pri tej mednarodni povezavi je sama odigrala pomembno vlogo med svojim delom na občini v Myoku, kjer pa se je po slabih 15 letih dela vsega skupaj vendarle malo naveličala, in pred kratkim odločila, da poskusi z delom v turizmu. Zdaj dela v enem najbolj prestižnih myoških smučarskih središč.

</description>
        <enclosure length="17092608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/06/MyokojRA_SLO_LJT_2509765_12363198.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/06/MyokojRA_SLO_LJT_2509765_12363198.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1068</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Karmen je ena prvih slovenskih diplomantk afriških in azijskih študij. Še pred začetkom šolanja na ljubljanski Filozofski fakulteti je nekaj časa v Sloveniji opravljala različna dela in leto dni preživela v Veliki Britaniji, po končanem študiju pa začela intenzivno iskati priložnosti za delo na Japonskem, kjer zdaj živi že 20 let. Točneje v mestu Myoko, ki je že dolgo pobrateno z našim Slovenj Gradcem. To pomeni, da imata vzpostavljene močne povezave, prek katerih potekajo različne oblike kulturne izmenjave: med drugim z medsebojnimi obiski krajanov, tudi srednješolcev, ki tako spoznavajo slovenski oz. japonski svet. Pri tej mednarodni povezavi je sama odigrala pomembno vlogo med svojim delom na občini v Myoku, kjer pa se je po slabih 15 letih dela vsega skupaj vendarle malo naveličala, in pred kratkim odločila, da poskusi z delom v turizmu. Zdaj dela v enem najbolj prestižnih myoških smučarskih središč.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051065</link>
        <pubDate> Thu, 06 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Myoko, japonsko mesto, ki je pobrateno s Slovenj Gradcem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matija je potomec Slovenca in Avstralke škotsko-irskega porekla, ki sta skupaj sicer le dve leti preživela v Sloveniji, vendar sta svoje otroke vzgajala (tudi) kot Slovence. Svoje otroštvo je preživel na obali Melbourna, prestolnice avstralske zvezne dežele Viktorija, kjer s svojim partnerjem sicer pol-Američanom živi še danes. Po nekaj letih neizpopolnjujočega in dokaj mukotrpnega dela v pravu (kot zastopnik priseljencev je v kmalu obupal nad učinki svojih prizadevanj znotraj rigidnega in tujcem neprijaznega avstralskega sistema),zdaj išče čim več priložnosti za kreativno pisanje, ki ga veseli že od majhnih nog. Neka prijateljica scenaristka ga je odvrnila od ideje, da bi pisal knjige, saj bi s tem le stežka preživel, zato zdaj piše scenarije za filme in televizijske serije. Njegova želja je, da bi vse življenje preživel kot Slovenec, Avstralec, Američan ... pa še kaj - prebivalec sveta, skratka, ki bi se redno selil po različnih koncih planeta in raziskoval različna okolja. Pravi namreč, da so zgodbe, ki se jih lahko prelije na papir in na filmsko platno, vedno zgodbe vseh ljudi, ne samo pripadnikov ene določene kulture.</description>
        <enclosure length="17033472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/30/AvstralsRA_SLO_LJT_2454306_12298718.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/30/AvstralsRA_SLO_LJT_2454306_12298718.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1064</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matija je potomec Slovenca in Avstralke škotsko-irskega porekla, ki sta skupaj sicer le dve leti preživela v Sloveniji, vendar sta svoje otroke vzgajala (tudi) kot Slovence. Svoje otroštvo je preživel na obali Melbourna, prestolnice avstralske zvezne dežele Viktorija, kjer s svojim partnerjem sicer pol-Američanom živi še danes. Po nekaj letih neizpopolnjujočega in dokaj mukotrpnega dela v pravu (kot zastopnik priseljencev je v kmalu obupal nad učinki svojih prizadevanj znotraj rigidnega in tujcem neprijaznega avstralskega sistema),zdaj išče čim več priložnosti za kreativno pisanje, ki ga veseli že od majhnih nog. Neka prijateljica scenaristka ga je odvrnila od ideje, da bi pisal knjige, saj bi s tem le stežka preživel, zato zdaj piše scenarije za filme in televizijske serije. Njegova želja je, da bi vse življenje preživel kot Slovenec, Avstralec, Američan ... pa še kaj - prebivalec sveta, skratka, ki bi se redno selil po različnih koncih planeta in raziskoval različna okolja. Pravi namreč, da so zgodbe, ki se jih lahko prelije na papir in na filmsko platno, vedno zgodbe vseh ljudi, ne samo pripadnikov ene določene kulture.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049452</link>
        <pubDate> Thu, 30 May 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Avstralski Slovenec, ki že celo življenje živi v tujini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mladi par se je v mestece Adliswil blizu Züricha preselil, potem ko so Juretu ponudili službo programerja v tamkajšnji izpostavi enega največjih tehnoloških podjetij na svetu. Danes oba z Ines delata pri tem delodajalcu, o tem je v oddaji zaradi njune zaveze k molčečnosti bolj malo govora. Pripovedujeta pa o svojem doživljanju Švice, presenečenjih, ki sta jih doživela ob selitvi tja in spremembah v načinu življenja, ki jima jih je prineslo novo bivalno okolje.</description>
        <enclosure length="16171008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/23/TuiranjRA_SLO_LJT_2402498_12236958.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/23/TuiranjRA_SLO_LJT_2402498_12236958.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mladi par se je v mestece Adliswil blizu Züricha preselil, potem ko so Juretu ponudili službo programerja v tamkajšnji izpostavi enega največjih tehnoloških podjetij na svetu. Danes oba z Ines delata pri tem delodajalcu, o tem je v oddaji zaradi njune zaveze k molčečnosti bolj malo govora. Pripovedujeta pa o svojem doživljanju Švice, presenečenjih, ki sta jih doživela ob selitvi tja in spremembah v načinu življenja, ki jima jih je prineslo novo bivalno okolje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047791</link>
        <pubDate> Thu, 23 May 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tuširanje po 22. uri prepovedano!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po študiju prava je Karin Dodič le tri leta delala v eni tukajšnjih odvetniških družb, potem pa zaplavala v poslovne vode. Že od svojega prvega obiska Argentine pri 13-ih, ko je šla za nekaj mesecev obiskat del svoje družine, jo je Južna Amerika, kot pravi, tako fascinirala, da je vseskozi gojila željo, da bi nekoč živela in delala tam. Tako je že del pripravništva opravila v Ekvadorju, kamor se je nato še vračala, zadnjih nekaj let pa živi v Bogoti, prestolnici Kolumbije, kjer je odprla podjetje s posredniškimi storitvami za čezoceansko poslovanje. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kolikšne dodatne stroške pri uvozu in izvozu surovin iz Kolumbije povzročajo strogi varnostni predpisi, s katerimi lokalnim gverilskim milicam in kriminalnim združbam onemogočajo, da bi pošiljke posameznega blaga izkoristili v tihotapske namene.</description>
        <enclosure length="14969088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/16/StrogipRA_SLO_LJT_2350515_12175287.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/16/StrogipRA_SLO_LJT_2350515_12175287.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po študiju prava je Karin Dodič le tri leta delala v eni tukajšnjih odvetniških družb, potem pa zaplavala v poslovne vode. Že od svojega prvega obiska Argentine pri 13-ih, ko je šla za nekaj mesecev obiskat del svoje družine, jo je Južna Amerika, kot pravi, tako fascinirala, da je vseskozi gojila željo, da bi nekoč živela in delala tam. Tako je že del pripravništva opravila v Ekvadorju, kamor se je nato še vračala, zadnjih nekaj let pa živi v Bogoti, prestolnici Kolumbije, kjer je odprla podjetje s posredniškimi storitvami za čezoceansko poslovanje. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kolikšne dodatne stroške pri uvozu in izvozu surovin iz Kolumbije povzročajo strogi varnostni predpisi, s katerimi lokalnim gverilskim milicam in kriminalnim združbam onemogočajo, da bi pošiljke posameznega blaga izkoristili v tihotapske namene.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046068</link>
        <pubDate> Thu, 16 May 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Strogi protimamilarski predpisi v kolumbijskem poslu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po študiju sodobnega plesa v Salzburgu je Uršo Sekirnik ljubezen privedla do Barcelone. Po dobrih desetih letih življenja tam se namerava zdaj preseliti nazaj v rojstni kraj, tj. Škofjo Loko, iz istega razloga, potem ko je v Španiji spoznala svojega novega partnerja, ki je slučajno Slovenec. Poleg tega ima, kot pravi, tudi velemest nasploh po malem dovolj. Predvsem asfalta ter trušča in hrupa, v katerem se je še v svojih post-študentskih letih počutila zelo svobodno in ki jo je še pred nekaj leti močno fasciniral. Danes pogreša predvsem neokrnjeno naravo in za nas tukaj samoumevni vsakodnevni dostop do nje.</description>
        <enclosure length="12325632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/09/BarcelonRA_SLO_LJT_2297898_12112790.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/09/BarcelonRA_SLO_LJT_2297898_12112790.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po študiju sodobnega plesa v Salzburgu je Uršo Sekirnik ljubezen privedla do Barcelone. Po dobrih desetih letih življenja tam se namerava zdaj preseliti nazaj v rojstni kraj, tj. Škofjo Loko, iz istega razloga, potem ko je v Španiji spoznala svojega novega partnerja, ki je slučajno Slovenec. Poleg tega ima, kot pravi, tudi velemest nasploh po malem dovolj. Predvsem asfalta ter trušča in hrupa, v katerem se je še v svojih post-študentskih letih počutila zelo svobodno in ki jo je še pred nekaj leti močno fasciniral. Danes pogreša predvsem neokrnjeno naravo in za nas tukaj samoumevni vsakodnevni dostop do nje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044386</link>
        <pubDate> Thu, 09 May 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Barcelona je prehrupna</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tatjana Trček Pulišič, profesorica in vodja laboratorija na elitni Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, kjer med drugim raziskuje matične celice, pripoveduje o svoji selitvi v ZDA. Amerika jo je sicer zanimala že od otroštva, dejanski odločitvi za selitev pa je botrovala selitev njenega partnerja (zdaj moža) v New York, kjer je z njim in danes 10-letno hčerko preživela svoja prva leta čez lužo. New York ji kljub nekaterim manj prijetnim vidikom bivanja, kot so ekstremno visoke najemnine in spanje v utesnjujočih garsonjerah, ostaja v toplem spominu.</description>
        <enclosure length="16101120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/02/ImetiotRA_SLO_LJT_2251398_12056226.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/02/ImetiotRA_SLO_LJT_2251398_12056226.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1006</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tatjana Trček Pulišič, profesorica in vodja laboratorija na elitni Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, kjer med drugim raziskuje matične celice, pripoveduje o svoji selitvi v ZDA. Amerika jo je sicer zanimala že od otroštva, dejanski odločitvi za selitev pa je botrovala selitev njenega partnerja (zdaj moža) v New York, kjer je z njim in danes 10-letno hčerko preživela svoja prva leta čez lužo. New York ji kljub nekaterim manj prijetnim vidikom bivanja, kot so ekstremno visoke najemnine in spanje v utesnjujočih garsonjerah, ostaja v toplem spominu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042869</link>
        <pubDate> Thu, 02 May 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Imeti otroka v New Yorku je zelo lepo in zelo težko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Declan se je rodil v Londonu. Njegov oče je Irec, ki sicer danes živi na Madžarskem, mati pa Slovenka. Kot najstnik se je predvsem na njeno željo, menda pa tudi njegov starejši brat ni bil proti, preselil v Velike Lašče, kjer je preživel večji del svoje mladosti. V intervjuju pripoveduje o prilagajanju na slovensko okolje. Pravi, da so ga vrstniki načeloma zelo lepo sprejeli, je imel pa kljub temu, da je mati z njim od nekdaj govorila slovensko, kar nekaj težav z jezikom: med drugim so jo enkrat iz šole klicali zaradi njegove predrznosti, češ da noče vikati svojih učiteljic, on pa pojma vikanje sploh še ni poznal. Pa tudi: &quot;Če so me vprašali, kako se pišem, sem jim črkoval svoje ime: D-E-C-L-A-N.&quot; Danes ima Declan kar štiri državljanstva, zadnjih osem let pa živi in dela v Montrealu. V njegovem dolgoročnem načrtu je vrnitev v Slovenijo, saj pri sebi z vsakim pretečenim letom bivanja v Kanadi opaža, da mu negovanje vezi z domovino vse več pomeni. O pomembnosti občutka pripadnosti matični kulturi (to je, kot zatrjuje, zanj kljub številnim konkurentkam slovenska) se je menda veliko naučil tudi z opazovanjem socialne bede avtohtonih kanadskih ljudstev, ki po njegovem &quot;propadajo&quot; predvsem po zaslugi dejstva, da skozi dolgoletne boje s kolonialnimi hegemoni niso uspeli ohraniti svojih kultur.</description>
        <enclosure length="16599552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/25/ZakajvaRA_SLO_LJT_2203084_11998262.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/25/ZakajvaRA_SLO_LJT_2203084_11998262.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1037</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Declan se je rodil v Londonu. Njegov oče je Irec, ki sicer danes živi na Madžarskem, mati pa Slovenka. Kot najstnik se je predvsem na njeno željo, menda pa tudi njegov starejši brat ni bil proti, preselil v Velike Lašče, kjer je preživel večji del svoje mladosti. V intervjuju pripoveduje o prilagajanju na slovensko okolje. Pravi, da so ga vrstniki načeloma zelo lepo sprejeli, je imel pa kljub temu, da je mati z njim od nekdaj govorila slovensko, kar nekaj težav z jezikom: med drugim so jo enkrat iz šole klicali zaradi njegove predrznosti, češ da noče vikati svojih učiteljic, on pa pojma vikanje sploh še ni poznal. Pa tudi: &quot;Če so me vprašali, kako se pišem, sem jim črkoval svoje ime: D-E-C-L-A-N.&quot; Danes ima Declan kar štiri državljanstva, zadnjih osem let pa živi in dela v Montrealu. V njegovem dolgoročnem načrtu je vrnitev v Slovenijo, saj pri sebi z vsakim pretečenim letom bivanja v Kanadi opaža, da mu negovanje vezi z domovino vse več pomeni. O pomembnosti občutka pripadnosti matični kulturi (to je, kot zatrjuje, zanj kljub številnim konkurentkam slovenska) se je menda veliko naučil tudi z opazovanjem socialne bede avtohtonih kanadskih ljudstev, ki po njegovem &quot;propadajo&quot; predvsem po zaslugi dejstva, da skozi dolgoletne boje s kolonialnimi hegemoni niso uspeli ohraniti svojih kultur.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175040932</link>
        <pubDate> Thu, 25 Apr 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj vaš sin nikoli ne vika?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdanji slovenski vrhunski deskar na snegu je to podlago zamenjal za veličastno valovje obale otoške afriške državice, ki ga je očarala že pred leti, ko je tja hodil na priprave. Vse presežke svoje energije pa iz tekmovalnih dejavnosti preusmeril v uresničevanje projekta odprtja restavracije. Rok Flander ni le njen investitor ali lastnik, temveč je vseskozi zraven tudi s svojimi rokami: med drugim je skupaj z lokalnimi mizarji in drugimi obrtniki poskrbel za skoraj vso notranjo opremo, ki temelji na med seboj različnih si unikatnih kosih pohištva, pretežno iz tam pridobljenega lesa, ki so ga v času kolonializma uporabljali pri graditvi. &quot;V življenju se moraš znati ustaviti, šele takrat se pri človeku pokaže njegov pravi jaz,&quot; zatrjuje Rok, ki je že med športno kariero (pa nikakor zaradi kakšnega manka vrhunskih uvrstitev na največjih svetovnih tekmovanjih) rad poudarjal, da je zanj tekmovalni vidik dejavnosti sekundarnega pomena in da mora v vsem, kar počne, uživati, sicer tudi rezultatov ni.</description>
        <enclosure length="14850816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/11/OdsnenRA_SLO_LJT_2097082_11871075.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/11/OdsnenRA_SLO_LJT_2097082_11871075.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>928</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdanji slovenski vrhunski deskar na snegu je to podlago zamenjal za veličastno valovje obale otoške afriške državice, ki ga je očarala že pred leti, ko je tja hodil na priprave. Vse presežke svoje energije pa iz tekmovalnih dejavnosti preusmeril v uresničevanje projekta odprtja restavracije. Rok Flander ni le njen investitor ali lastnik, temveč je vseskozi zraven tudi s svojimi rokami: med drugim je skupaj z lokalnimi mizarji in drugimi obrtniki poskrbel za skoraj vso notranjo opremo, ki temelji na med seboj različnih si unikatnih kosih pohištva, pretežno iz tam pridobljenega lesa, ki so ga v času kolonializma uporabljali pri graditvi. &quot;V življenju se moraš znati ustaviti, šele takrat se pri človeku pokaže njegov pravi jaz,&quot; zatrjuje Rok, ki je že med športno kariero (pa nikakor zaradi kakšnega manka vrhunskih uvrstitev na največjih svetovnih tekmovanjih) rad poudarjal, da je zanj tekmovalni vidik dejavnosti sekundarnega pomena in da mora v vsem, kar počne, uživati, sicer tudi rezultatov ni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036707</link>
        <pubDate> Thu, 11 Apr 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od snežnih kucljev do restavracije na Mauriciusu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Urša je nekje na pol poti študija arhitekture preusmerila svojo karierno pot in se vpisala na študij slaščičarstva v Londonu. Pravi, da je (kot je za delo v kulinariki oz. gostinstvu značilno) začela tako rekoč na dnu. V sedmih letih nabiranja izkušenj, med drugim tudi z delom v londonskem hotelu s 5 zvezdicami, v katerem je sčasoma prilezla do položaja sous-chefinje, si je ustvarila dovolj močno ime, da zdaj v ožji ekipi svetovno znanega japonskega kuhanja, tudi lastnika Michelinove zvezdice, pomaga pri odprtju nove japonske restavracije s španskim pridihom na podlagi krajevnih (britanskih) sestavin. V intervjuju pripoveduje o organizaciji dela, pravilih vedenja in posebnostih gostom navadno popolnoma skrite &quot;kuhinjske scene&quot;, pa tudi o tem, zakaj tudi kot zdaj že uveljavljena mojstrica priprave slaščic ob službi veliko energije usmerja še v zgraditev in ohranjanje svoje profesionalne podobe na družbenih omrežjih.</description>
        <enclosure length="15029760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/28/VrhunskiRA_SLO_LJT_1991853_11748533.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/28/VrhunskiRA_SLO_LJT_1991853_11748533.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>939</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Urša je nekje na pol poti študija arhitekture preusmerila svojo karierno pot in se vpisala na študij slaščičarstva v Londonu. Pravi, da je (kot je za delo v kulinariki oz. gostinstvu značilno) začela tako rekoč na dnu. V sedmih letih nabiranja izkušenj, med drugim tudi z delom v londonskem hotelu s 5 zvezdicami, v katerem je sčasoma prilezla do položaja sous-chefinje, si je ustvarila dovolj močno ime, da zdaj v ožji ekipi svetovno znanega japonskega kuhanja, tudi lastnika Michelinove zvezdice, pomaga pri odprtju nove japonske restavracije s španskim pridihom na podlagi krajevnih (britanskih) sestavin. V intervjuju pripoveduje o organizaciji dela, pravilih vedenja in posebnostih gostom navadno popolnoma skrite &quot;kuhinjske scene&quot;, pa tudi o tem, zakaj tudi kot zdaj že uveljavljena mojstrica priprave slaščic ob službi veliko energije usmerja še v zgraditev in ohranjanje svoje profesionalne podobe na družbenih omrežjih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033420</link>
        <pubDate> Thu, 28 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vrhunski kuharji so kot organizirana vojska</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jaka Hartman trdi, da ga je že kot 10-letnega mulca ob navduševanju nad posnetki vragolij gorskih kolesarjev iz Kanade spreletelo, da je prav to to, kar želi početi, Kanada pa kraj, kjer bi to počel. Zdaj živi v Squamishu, rajskem mestecu za gorske kolesarje v provinci Britanska Kolumbija, kjer je treba zgolj za najemnino sobe mesečno odšteti približno tisoč kanadskih dolarjev. To sicer ni težava, če tako kot on spiš (in živiš) v svojem avtomobilu. Preživlja se z urejanjem gorskokolesarskih poti oz. tako imenovanih trailov in popravljanjem koles, in kot pravi, mu to za skromno, a izpolnjujoče življenje povsem zadostuje. V intervjuju pripoveduje o svojem sanjskem avtu - skoraj pol stoletja stari toyoti, ki jo je kupil za 7.000 dolarjev, o tem, kako so ga (avto namreč) nekoč napadle miši, in še o nekaterih drugih srečanjih z različnimi divjimi živalmi med prenočevanjem v gozdovih, kjer mobilni signal zelo hitro ponikne: med drugim o tem, kako ga je med sedenjem na neki latrini prav na enega najbolj občutljivih delov moškega telesa pičila črna vdova.</description>
        <enclosure length="17055744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/21/ivivaRA_SLO_2PR451_11696557.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/21/ivivaRA_SLO_2PR451_11696557.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1065</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jaka Hartman trdi, da ga je že kot 10-letnega mulca ob navduševanju nad posnetki vragolij gorskih kolesarjev iz Kanade spreletelo, da je prav to to, kar želi početi, Kanada pa kraj, kjer bi to počel. Zdaj živi v Squamishu, rajskem mestecu za gorske kolesarje v provinci Britanska Kolumbija, kjer je treba zgolj za najemnino sobe mesečno odšteti približno tisoč kanadskih dolarjev. To sicer ni težava, če tako kot on spiš (in živiš) v svojem avtomobilu. Preživlja se z urejanjem gorskokolesarskih poti oz. tako imenovanih trailov in popravljanjem koles, in kot pravi, mu to za skromno, a izpolnjujoče življenje povsem zadostuje. V intervjuju pripoveduje o svojem sanjskem avtu - skoraj pol stoletja stari toyoti, ki jo je kupil za 7.000 dolarjev, o tem, kako so ga (avto namreč) nekoč napadle miši, in še o nekaterih drugih srečanjih z različnimi divjimi živalmi med prenočevanjem v gozdovih, kjer mobilni signal zelo hitro ponikne: med drugim o tem, kako ga je med sedenjem na neki latrini prav na enega najbolj občutljivih delov moškega telesa pičila črna vdova.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175031691</link>
        <pubDate> Thu, 21 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Živi v avtu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Nastja je že med študijem zapustila Slovenijo ter odtlej prebivala v Avstriji, v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. S partnerjem, ki ga je spoznala na Tajvanu, sta se pred leti, čeprav za nobenega od njiju to ni domače okolje, odločila vrniti tja, saj sta prav tam v času relativno pogostega preseljevanja po svetu stkala vezi z največ ljudmi. Tam, kot pravi, je zdaj pravzaprav njuna &quot;družina&quot;. V intervjuju pripoveduje o nekaterih mogočnih postajah na svoji poti na Tajvan, o študentskih letih tam; med drugim o tem, kako je ujeta v sobo hotela preživela tritedensko karanteno med epidemijo koronavirusne bolezni, ter o marsičem, v čemer je Tajvan unikatna azijska država.</description>
        <enclosure length="16544256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/14/NarojstRA_SLO_LJT_1922372_11658431.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/14/NarojstRA_SLO_LJT_1922372_11658431.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1034</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nastja je že med študijem zapustila Slovenijo ter odtlej prebivala v Avstriji, v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. S partnerjem, ki ga je spoznala na Tajvanu, sta se pred leti, čeprav za nobenega od njiju to ni domače okolje, odločila vrniti tja, saj sta prav tam v času relativno pogostega preseljevanja po svetu stkala vezi z največ ljudmi. Tam, kot pravi, je zdaj pravzaprav njuna &quot;družina&quot;. V intervjuju pripoveduje o nekaterih mogočnih postajah na svoji poti na Tajvan, o študentskih letih tam; med drugim o tem, kako je ujeta v sobo hotela preživela tritedensko karanteno med epidemijo koronavirusne bolezni, ter o marsičem, v čemer je Tajvan unikatna azijska država.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175030063</link>
        <pubDate> Thu, 14 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na rojstnem dnevu hčerke mafijskega šefa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Antropologinja na postdoktorskem študiju na univerzi v Washingtonu raziskuje vplive naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb, na prebivalce najbolj prizadetih območij in v skupini sodelavcev različnih poklicnih profilov išče rešitve, ki bi ustrezale in bile dobro sprejete v posameznih med seboj tudi kulturno zelo različnih skupnostih. Prej je šest let (s krajšimi premori) študirala in bivala v Ekvadorju, v katerem je tudi sama doživela in preživela več (naravnih in drugih) katastrof oz. kriz: od uničujočega potresa leta 2016 do različnih družbenopolitičnih pretresov ter epidemije covida 19, z obvladovanjem katere so imeli v tej južnoameriški državi nemalo težav.</description>
        <enclosure length="17421312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/07/VEkvadoRA_SLO_LJT_1894145_11619388.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/07/VEkvadoRA_SLO_LJT_1894145_11619388.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1088</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Antropologinja na postdoktorskem študiju na univerzi v Washingtonu raziskuje vplive naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb, na prebivalce najbolj prizadetih območij in v skupini sodelavcev različnih poklicnih profilov išče rešitve, ki bi ustrezale in bile dobro sprejete v posameznih med seboj tudi kulturno zelo različnih skupnostih. Prej je šest let (s krajšimi premori) študirala in bivala v Ekvadorju, v katerem je tudi sama doživela in preživela več (naravnih in drugih) katastrof oz. kriz: od uničujočega potresa leta 2016 do različnih družbenopolitičnih pretresov ter epidemije covida 19, z obvladovanjem katere so imeli v tej južnoameriški državi nemalo težav.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175028320</link>
        <pubDate> Wed, 06 Mar 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Ekvadorju se potresa spominjajo z nostalgijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ana Kisovar je mlada raziskovalka na univerzi v Oxfordu, ki svoje dneve v laboratoriju posveča napredku znanosti na področju ženskega reproduktivnega zdravja. Delo med vrhunskimi strokovnjaki jo navdaja z navdušenjem, visoki zidovi univerze z bogato zgodovino pa včasih tudi s strahom in spoštovanjem. Kljub bližini ničelnega poldnevnika se še vedno zanaša na metrični sistem, tudi kar zadeva jutranje rutine.</description>
        <enclosure length="14502912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/22/Kako5-lRA_SLO_LJT_1838916_11541092.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/22/Kako5-lRA_SLO_LJT_1838916_11541092.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>906</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ana Kisovar je mlada raziskovalka na univerzi v Oxfordu, ki svoje dneve v laboratoriju posveča napredku znanosti na področju ženskega reproduktivnega zdravja. Delo med vrhunskimi strokovnjaki jo navdaja z navdušenjem, visoki zidovi univerze z bogato zgodovino pa včasih tudi s strahom in spoštovanjem. Kljub bližini ničelnega poldnevnika se še vedno zanaša na metrični sistem, tudi kar zadeva jutranje rutine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175024927</link>
        <pubDate> Thu, 22 Feb 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako petletniku razložiti, kaj je menstruacija?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.</description>
        <enclosure length="16261632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/15/DolgadRA_SLO_LJT_1815425_11507069.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/15/DolgadRA_SLO_LJT_1815425_11507069.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1016</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175023227</link>
        <pubDate> Thu, 15 Feb 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dolga, dolga je cesta od Prekmurja do kitajskega velemesta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ana Kete je poročna fotografinja, ki je pred tremi leti in - ne nepomembno - v času vrhunca pandemije covida-19 odprla svoje podjetje v švicarskem Zürichu. V intervjuju pripoveduje o težavah pri iskanju stanovanja, eni svojih prvih izkušenj z rigidnim &quot;švicarskim redom&quot; (plačilo 400 frankov visoke globe oziroma celo grožnja z zaporom zaradi nepravilno odložene manjše kartonaste škatlice pri recikliranju domačih odpadkov) in o svojih bogatih izkušnjah z zares raznolikimi porokami, skozi katere, kot zatrjuje, spoznava različne kulture. Po več sto porokah, kolikor jim je bila priča doslej, je razvila tudi izrazit šesti čut glede tega, ali bo določena zakonska zveza na dolgi rok zdržala ali ne. Menda je iskrenost odnosa partnerjev tudi skozi fotografski objektiv prepoznati že na sami poroki.</description>
        <enclosure length="14936832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/07/ZrichjRA_SLO_LJT_1792011_11472470.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/07/ZrichjRA_SLO_LJT_1792011_11472470.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>933</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ana Kete je poročna fotografinja, ki je pred tremi leti in - ne nepomembno - v času vrhunca pandemije covida-19 odprla svoje podjetje v švicarskem Zürichu. V intervjuju pripoveduje o težavah pri iskanju stanovanja, eni svojih prvih izkušenj z rigidnim &quot;švicarskim redom&quot; (plačilo 400 frankov visoke globe oziroma celo grožnja z zaporom zaradi nepravilno odložene manjše kartonaste škatlice pri recikliranju domačih odpadkov) in o svojih bogatih izkušnjah z zares raznolikimi porokami, skozi katere, kot zatrjuje, spoznava različne kulture. Po več sto porokah, kolikor jim je bila priča doslej, je razvila tudi izrazit šesti čut glede tega, ali bo določena zakonska zveza na dolgi rok zdržala ali ne. Menda je iskrenost odnosa partnerjev tudi skozi fotografski objektiv prepoznati že na sami poroki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175021490</link>
        <pubDate> Thu, 08 Feb 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zürich je mesto pravil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pranje na roke je ena od prilagoditev, ki jih je morala sprejeti Pushpa Devi, nekoč Cvetka Rojko, še pred tem pa Cvetka Cipot, ki se je pred 15 leti  preselila v Mehiko. Čeprav je Ciudad de Mexico popolnoma drugačno od rodne Murske Sobote se je nemudoma počutila, kot da je ob pravem času na pravem kraju - končno tam, kamor spada. V intervjuju pripoveduje o Ciudad de Mexicu, o svojem prilagajanju na drugačne, (nižje) ekonomske in nasploh življenjske standarde, s katerimi v resnici nikoli ni imela težav, ter o nekaterih zanimivih kulturnih fenomenih, ki jo še danes zabavajo.</description>
        <enclosure length="16892928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/01/PreselilRA_SLO_2PR457_11438162.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/01/PreselilRA_SLO_2PR457_11438162.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1055</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pranje na roke je ena od prilagoditev, ki jih je morala sprejeti Pushpa Devi, nekoč Cvetka Rojko, še pred tem pa Cvetka Cipot, ki se je pred 15 leti  preselila v Mehiko. Čeprav je Ciudad de Mexico popolnoma drugačno od rodne Murske Sobote se je nemudoma počutila, kot da je ob pravem času na pravem kraju - končno tam, kamor spada. V intervjuju pripoveduje o Ciudad de Mexicu, o svojem prilagajanju na drugačne, (nižje) ekonomske in nasploh življenjske standarde, s katerimi v resnici nikoli ni imela težav, ter o nekaterih zanimivih kulturnih fenomenih, ki jo še danes zabavajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175019934</link>
        <pubDate> Thu, 01 Feb 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Preselila se je v Mehiko in sedem let prala na roke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Partnerja Tara in Amadej sta podiplomska študenta mednarodnih odnosov v Parizu, kamor sta pred nekaj tedni prispela po približno desetih mesecih potovanja. Obiskala sta kar nekaj bližnjevzhodnih in azijskih držav, še pred tem pa opravljala prakso na jugovzhodu Turčije blizu Sirije. Med drugim pripovedujeta o tem, kako težaško, a za človeka, vajenega intelektualnih naporov, osvobajajoče je delo v ribji industriji na Danskem. Tja hodita namreč enkrat letno za en mesec potrpet in zaslužit približno štirikratnik slovenske povprečne plače, kar jima izdatno pomaga pri izvedbi načrtovanih potovanj. Pa o tem, kako so ju nekoč tihotapci na meji med iraškim Kurdistanom in Turčijo skušali izkoristiti kot muli, in o tem, kako sta (po nerodnosti) postala vplivneža z več deset tisoč sledilci v Savdski Arabiji.</description>
        <enclosure length="17683584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/25/VSavdskRA_SLO_LJT_1748522_11407283.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/25/VSavdskRA_SLO_LJT_1748522_11407283.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1105</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Partnerja Tara in Amadej sta podiplomska študenta mednarodnih odnosov v Parizu, kamor sta pred nekaj tedni prispela po približno desetih mesecih potovanja. Obiskala sta kar nekaj bližnjevzhodnih in azijskih držav, še pred tem pa opravljala prakso na jugovzhodu Turčije blizu Sirije. Med drugim pripovedujeta o tem, kako težaško, a za človeka, vajenega intelektualnih naporov, osvobajajoče je delo v ribji industriji na Danskem. Tja hodita namreč enkrat letno za en mesec potrpet in zaslužit približno štirikratnik slovenske povprečne plače, kar jima izdatno pomaga pri izvedbi načrtovanih potovanj. Pa o tem, kako so ju nekoč tihotapci na meji med iraškim Kurdistanom in Turčijo skušali izkoristiti kot muli, in o tem, kako sta (po nerodnosti) postala vplivneža z več deset tisoč sledilci v Savdski Arabiji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175018213</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jan 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Savdski Arabiji ni heca s TikTokom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Iztoka je pred približno 15 leti izgorelost zaradi prenapornega dela v enem od večjih slovenskih podjetij prisilila k odločitvi, da v svojem življenju nekaj radikalno spremeni. Že od otroških let je gojil željo po obisku Brazilije, ki si jo je uresničil ob tej priložnosti. Sprva si je sicer nameraval vzeti nekaj mesecev za oddih in nujno regeneracijo, nato pa naj bi se vrnil na svoje prejšnje delovno mesto, tako so bili tudi dogovorjeni. Kmalu je ugotovil, da ga življenje v Južni Ameriki duhovno bolj izpolnjuje, predvsem pa manj obremenjuje. Zdaj opravlja delo turističnega vodiča po državah Južne Amerike.</description>
        <enclosure length="16086528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/18/DotikjeRA_SLO_LJT_1724849_11372708.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/18/DotikjeRA_SLO_LJT_1724849_11372708.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1005</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iztoka je pred približno 15 leti izgorelost zaradi prenapornega dela v enem od večjih slovenskih podjetij prisilila k odločitvi, da v svojem življenju nekaj radikalno spremeni. Že od otroških let je gojil željo po obisku Brazilije, ki si jo je uresničil ob tej priložnosti. Sprva si je sicer nameraval vzeti nekaj mesecev za oddih in nujno regeneracijo, nato pa naj bi se vrnil na svoje prejšnje delovno mesto, tako so bili tudi dogovorjeni. Kmalu je ugotovil, da ga življenje v Južni Ameriki duhovno bolj izpolnjuje, predvsem pa manj obremenjuje. Zdaj opravlja delo turističnega vodiča po državah Južne Amerike.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175016466</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jan 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dotik je v Braziliji osnova komunikacije!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja je (bodoča) mlada zdravnica, ki se po šestih letih prebivanja na Škotskem in zdaj le še mesec dni pred zaključnimi izpiti na študiju medicine v Edinburgu zelo veseli trenutka svojega slovesa od tamkajšnjega podnebja. Vlažnega mraza, ki mu pogosto pomaga tudi veter, ima namreč dovolj. Razmišlja, da bi si prvo zaposlitev poskusila najti v Avstraliji.</description>
        <enclosure length="14932224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/11/VkotskRA_SLO_LJT_1704781_11341219.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/11/VkotskRA_SLO_LJT_1704781_11341219.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>933</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja je (bodoča) mlada zdravnica, ki se po šestih letih prebivanja na Škotskem in zdaj le še mesec dni pred zaključnimi izpiti na študiju medicine v Edinburgu zelo veseli trenutka svojega slovesa od tamkajšnjega podnebja. Vlažnega mraza, ki mu pogosto pomaga tudi veter, ima namreč dovolj. Razmišlja, da bi si prvo zaposlitev poskusila najti v Avstraliji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175014762</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jan 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V škotski kulturi ni dvojne vljudnostne zanke</title>
      </item>
      <item>
        <description>V epizodi posebne praznične serije oddaj V ožjem družinskem krogu še dodatno krepimo družinsko noto, svojo definicijo &quot;ožjega kroga&quot; pa razširjamo skoraj do neprepoznavnosti. V posmeh časovni razliki med seboj se pogovarjamo z dvema gostoma: bratom in sestro, ki živita vsak na svojem koncu sveta: Aljoša Toplak v Bangkoku na Tajskem, Mateja Toplak pa v Banffu na vzhodu Kanade. Mateja je bila tista, ki je Aljoša »zvlekla« na prvo resno potovanje. Obiskal jo je, ko je bila na Kitajskem. Danes sta v rednih stikih in drug drugemu v podporo. Oba v prostem času pišeta potopise in sta pri tem drug drugemu tudi lektorja in urednika.</description>
        <enclosure length="15257088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/28/BratinRA_SLO_LJT_1675155_11294369.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/28/BratinRA_SLO_LJT_1675155_11294369.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>953</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V epizodi posebne praznične serije oddaj V ožjem družinskem krogu še dodatno krepimo družinsko noto, svojo definicijo &quot;ožjega kroga&quot; pa razširjamo skoraj do neprepoznavnosti. V posmeh časovni razliki med seboj se pogovarjamo z dvema gostoma: bratom in sestro, ki živita vsak na svojem koncu sveta: Aljoša Toplak v Bangkoku na Tajskem, Mateja Toplak pa v Banffu na vzhodu Kanade. Mateja je bila tista, ki je Aljoša »zvlekla« na prvo resno potovanje. Obiskal jo je, ko je bila na Kitajskem. Danes sta v rednih stikih in drug drugemu v podporo. Oba v prostem času pišeta potopise in sta pri tem drug drugemu tudi lektorja in urednika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175011829</link>
        <pubDate> Thu, 28 Dec 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Brat in sestra sta si vsak na svojem koncu sveta bliže kot kadarkoli</title>
      </item>
      <item>
        <description>V drugem delu posebne serije oddaj z naslovom V ožjem družinskem krogu se po nekaj letih spet pogovarjamo z novinarko in dolgoletno članico naše globalnovaške družine Tino Smole, ki živi in dela v Ugandi. Tokrat izjemoma živo! Tini smo namreč, kot se v družinskih krogih ob teh praznikih spodobi, pripravili tudi presenečenje ...</description>
        <enclosure length="19155840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/21/BoinoRA_SLO_LJT_1662478_11275391.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/21/BoinoRA_SLO_LJT_1662478_11275391.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1197</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V drugem delu posebne serije oddaj z naslovom V ožjem družinskem krogu se po nekaj letih spet pogovarjamo z novinarko in dolgoletno članico naše globalnovaške družine Tino Smole, ki živi in dela v Ugandi. Tokrat izjemoma živo! Tini smo namreč, kot se v družinskih krogih ob teh praznikih spodobi, pripravili tudi presenečenje ...</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175010366</link>
        <pubDate> Thu, 21 Dec 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Božično presenečenje iz Ugande</title>
      </item>
      <item>
        <description>December je prazničen mesec, zato ga bomo preživeli &quot;v ožjem družinskem krogu&quot; – kot se spodobi. No, v kontekstu oddaje Globalna vas ta &quot;ožji krog&quot; pomeni ves planet, pridevnik &quot;družinski&quot; pa se nanaša na razvejeno mrežo naših gostov, ki smo jih spoznali skozi leta. V posebni seriji oddaj V ožjem družinskem krogu tako kličemo že davno pridružene člane naše globalnovaške družine, s katerimi se nismo slišali že leta, ter preverjamo, kje in kako so danes. V prvi oddaji se pogovarjamo s Tino Škorjanc, ki je prav v času svojega prvega gostovanja pri nas pred dobrimi sedmimi leti New York zamenjala za Abu Dabi, danes pa živi v Kjotu na Japonskem.</description>
        <enclosure length="16908288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/14/NaJaponRA_SLO_LJT_1642494_11245376.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/14/NaJaponRA_SLO_LJT_1642494_11245376.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1056</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>December je prazničen mesec, zato ga bomo preživeli &quot;v ožjem družinskem krogu&quot; – kot se spodobi. No, v kontekstu oddaje Globalna vas ta &quot;ožji krog&quot; pomeni ves planet, pridevnik &quot;družinski&quot; pa se nanaša na razvejeno mrežo naših gostov, ki smo jih spoznali skozi leta. V posebni seriji oddaj V ožjem družinskem krogu tako kličemo že davno pridružene člane naše globalnovaške družine, s katerimi se nismo slišali že leta, ter preverjamo, kje in kako so danes. V prvi oddaji se pogovarjamo s Tino Škorjanc, ki je prav v času svojega prvega gostovanja pri nas pred dobrimi sedmimi leti New York zamenjala za Abu Dabi, danes pa živi v Kjotu na Japonskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175008623</link>
        <pubDate> Thu, 14 Dec 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Japonskem je tatu tabu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V še eni netipični Globalni vasi se odpravljamo na prav poseben potep: skupaj z Rokom Jelovčanom, ki se je po osmih mesecih pravkar vrnil v domače kraje, podoživljamo njegovo 13.000-kilometrsko kolesarsko (!) pot od Turčije do Indije. V intervjuju pripoveduje o tem, kaj ga žene na take ekstremne ture, in z nami deli nekaj svojih najzanimivejših izkušenj.</description>
        <enclosure length="15568512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/07/SkolesoRA_SLO_LJT_1621818_11213573.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/07/SkolesoRA_SLO_LJT_1621818_11213573.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>973</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V še eni netipični Globalni vasi se odpravljamo na prav poseben potep: skupaj z Rokom Jelovčanom, ki se je po osmih mesecih pravkar vrnil v domače kraje, podoživljamo njegovo 13.000-kilometrsko kolesarsko (!) pot od Turčije do Indije. V intervjuju pripoveduje o tem, kaj ga žene na take ekstremne ture, in z nami deli nekaj svojih najzanimivejših izkušenj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175006852</link>
        <pubDate> Thu, 07 Dec 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>S kolesom od Turčije do Indije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot &quot;pravi Američani&quot;, in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila &quot;zelo lepo sprejeto&quot; med uličnimi preprodajalci cracka.</description>
        <enclosure length="15722112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/30/ivljenjRA_SLO_LJT_1598867_11179908.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/30/ivljenjRA_SLO_LJT_1598867_11179908.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>982</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot &quot;pravi Američani&quot;, in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila &quot;zelo lepo sprejeto&quot; med uličnimi preprodajalci cracka.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175005115</link>
        <pubDate> Thu, 30 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenje v &quot;spalnem kontejnerju&quot;...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ekonomistka Tina Kastrevc se je že med študijem odpravila v tujino. Dobro polovico zadnjih 11 let na tujem je preživela v švicarskem Zürichu, nekaj časa pa tudi na Portugalskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Zaradi preobremenjenosti in utrujenosti, ki sta pogosti posledici dela v svetu visokega finančništva, se je lani odločila vzeti leto odmora in raziskovati slabše uhojene poti na koncih sveta, ki jih še ni poznala. Z nahrbtnikom je prepotovala del Južne Amerike in Afrike ter preromala t. i. Jakobovo pot, v mednarodnem okolju znano kot El Camino. Oktobra se je preselila nazaj v Slovenijo.</description>
        <enclosure length="15552768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/23/VilunRA_SLO_LJT_1574961_11147438.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/23/VilunRA_SLO_LJT_1574961_11147438.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>972</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ekonomistka Tina Kastrevc se je že med študijem odpravila v tujino. Dobro polovico zadnjih 11 let na tujem je preživela v švicarskem Zürichu, nekaj časa pa tudi na Portugalskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Zaradi preobremenjenosti in utrujenosti, ki sta pogosti posledici dela v svetu visokega finančništva, se je lani odločila vzeti leto odmora in raziskovati slabše uhojene poti na koncih sveta, ki jih še ni poznala. Z nahrbtnikom je prepotovala del Južne Amerike in Afrike ter preromala t. i. Jakobovo pot, v mednarodnem okolju znano kot El Camino. Oktobra se je preselila nazaj v Slovenijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175003238</link>
        <pubDate> Thu, 23 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Čilu nihče ne &quot;šmergla&quot; ukradenih telefonov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Aleš Franjko je nekdanji pripadnik Slovenske vojske, ki se je pred slabimi 20 leti preselil v belgijski Mons, točneje v vojaško bazo Nata, potem ko je dobil delo v tamkajšnji kadrovski službi. Pravi, da je v sklepnih fazah postopka vrnitve v domovino, ki jo pogreša predvsem po zaslugi nekaterih vidikov življenja v Belgiji, ki jih tu nikakor ne bo: v prvi vrsti kislega vremena in več mesecev trajajoče &quot;teme&quot; v hladnejši polovici leta, pa tudi onesnaženosti mesta, kar je bila zanj ena bolj presenetljivih ugotovitev - in hkrati eno največjih razočaranj - o Monsu.</description>
        <enclosure length="14830848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/16/NareditiRA_SLO_LJT_1554781_11116375.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/16/NareditiRA_SLO_LJT_1554781_11116375.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>926</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Aleš Franjko je nekdanji pripadnik Slovenske vojske, ki se je pred slabimi 20 leti preselil v belgijski Mons, točneje v vojaško bazo Nata, potem ko je dobil delo v tamkajšnji kadrovski službi. Pravi, da je v sklepnih fazah postopka vrnitve v domovino, ki jo pogreša predvsem po zaslugi nekaterih vidikov življenja v Belgiji, ki jih tu nikakor ne bo: v prvi vrsti kislega vremena in več mesecev trajajoče &quot;teme&quot; v hladnejši polovici leta, pa tudi onesnaženosti mesta, kar je bila zanj ena bolj presenetljivih ugotovitev - in hkrati eno največjih razočaranj - o Monsu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175001467</link>
        <pubDate> Wed, 15 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Narediti se Francoza res ni iz trte izvito...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martin je pilot pri nizkocenovnem letalskem prevozniku. Zadnjih nekaj let je bil stacioniran v Bergamu v Italiji, od koder se je lahko redno vračal domov, potem pa je sprejel ponudbo za začasno premestitev v Maroko, ki je tako po kilometrini kot tudi po povezavah, ki so na voljo, dosti dlje od Slovenije. Še pred nekaj meseci je nestrpno čakal, da se obdobje, načrtovano za njegovo bivanje tam, izteče, pred kratkim pa je ugotovil, da mu življenje v srfarskem obalnem mestu Agadir zelo ustreza. Celo tako, da sta se njegova partnerica in tri mesece star sin zdaj preselila k njemu.</description>
        <enclosure length="17595264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/09/VMarokuRA_SLO_LJT_1534534_11085900.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/09/VMarokuRA_SLO_LJT_1534534_11085900.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1099</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martin je pilot pri nizkocenovnem letalskem prevozniku. Zadnjih nekaj let je bil stacioniran v Bergamu v Italiji, od koder se je lahko redno vračal domov, potem pa je sprejel ponudbo za začasno premestitev v Maroko, ki je tako po kilometrini kot tudi po povezavah, ki so na voljo, dosti dlje od Slovenije. Še pred nekaj meseci je nestrpno čakal, da se obdobje, načrtovano za njegovo bivanje tam, izteče, pred kratkim pa je ugotovil, da mu življenje v srfarskem obalnem mestu Agadir zelo ustreza. Celo tako, da sta se njegova partnerica in tri mesece star sin zdaj preselila k njemu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174999731</link>
        <pubDate> Thu, 09 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Maroku so droni strogo prepovedani!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja oddaje je Tara Podkrajšek, ki jo je ljubezen do konjev v zgodnjih 20-ih letih starosti odnesla v tujino, kjer je za delo z njimi več možnosti. Najprej v sosednjo Avstrijo, kjer je prebila tri leta, nato se je leta 2014 preselila v Oklahomo, zdaj pa živi v Teksasu. Točneje v manjšem mestecu slabo uro vožnje severneje od Dallasa, ki mu pravijo Pilot Point in ki kljub modernizaciji še ohranja rančarsko tradicijo konjeništva in živinoreje. V Sloveniji, kot pravi, že zaradi nerazvitosti področja, ki jo zanima, ne bi mogla nikoli najti svoje niše, v ZDA pa je možnosti za delo (tudi za trenerje v konjeništvu) neprimerljivo več. Ima pa tamkajšnja fleksibilnost trga dela tudi negativne plati, kar je spoznala pred kratkim, ko je zanosila, in v mesecu dni izgubila praktično vse svoje stranke. Trenutno je tako s svojo nekajmesečno hčerjo na &quot;prisilnem&quot; odmoru od službe, januarja, ko naj bi nadaljevala, pa se jima bo v Pilot Pointu pridružila Tarina mama, da ji občasno pomaga pri vzgoji in vsakdanjih opravilih.</description>
        <enclosure length="15857280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/02/ImatevRA_SLO_LJT_1514627_11054148.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/02/ImatevRA_SLO_LJT_1514627_11054148.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>991</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja oddaje je Tara Podkrajšek, ki jo je ljubezen do konjev v zgodnjih 20-ih letih starosti odnesla v tujino, kjer je za delo z njimi več možnosti. Najprej v sosednjo Avstrijo, kjer je prebila tri leta, nato se je leta 2014 preselila v Oklahomo, zdaj pa živi v Teksasu. Točneje v manjšem mestecu slabo uro vožnje severneje od Dallasa, ki mu pravijo Pilot Point in ki kljub modernizaciji še ohranja rančarsko tradicijo konjeništva in živinoreje. V Sloveniji, kot pravi, že zaradi nerazvitosti področja, ki jo zanima, ne bi mogla nikoli najti svoje niše, v ZDA pa je možnosti za delo (tudi za trenerje v konjeništvu) neprimerljivo več. Ima pa tamkajšnja fleksibilnost trga dela tudi negativne plati, kar je spoznala pred kratkim, ko je zanosila, in v mesecu dni izgubila praktično vse svoje stranke. Trenutno je tako s svojo nekajmesečno hčerjo na &quot;prisilnem&quot; odmoru od službe, januarja, ko naj bi nadaljevala, pa se jima bo v Pilot Pointu pridružila Tarina mama, da ji občasno pomaga pri vzgoji in vsakdanjih opravilih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174998049</link>
        <pubDate> Thu, 02 Nov 2023 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Imate v Sloveniji sploh kinodvorane?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Psihologinja Tajda Laure prebiva v Utrechtu. Študirala je v Leidnu, vmes živela tudi v Haagu, na delo pa se vozi v Rotterdam. V osmih letih na Nizozemskem je torej spoznala kar nekaj tamkajšnjih mest. Opaža, da jih tako rekoč vse in vse bolj zaznamuje velika prostorska kriza, pri čemer je najočitnejša stanovanjska problematika. Dela na področju duševnega zdravja študentov, ki so tudi tako še posebej ranljivi: predvsem tisti iz tujine so pred časom celo protestirali, da bi opozorili na dejstvo, da po uspešnem vpisu na tamkajšnje fakultete ne morejo do stanovanj, in sicer tako, da so več tednov prenočevali v šotorih. Med drugim pripoveduje o tem, kako težko se je privadila na nizozemsko prehrano, in o tem, kako zlahka se zrediš, če se prehranjuješ &quot;pravoverno nizozemsko&quot;, tj. s sendviči. Pa tudi o tamkajšnji &quot;obsedenosti&quot; z načrtovanjem tako vsega službenega kot tudi prostočasnih dejavnosti ... Ter o zaposlenosti, če ne celo obremenjenosti kot osnovnem stanju človeka. &quot;Delovno&quot; je, kot pravi, na Nizozemskem najpogostejši in najbolj pričakovan odgovor na vprašanje &quot;Kako si?&quot;.</description>
        <enclosure length="15688704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/26/MojfantRA_SLO_LJT_1499316_11027155.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/26/MojfantRA_SLO_LJT_1499316_11027155.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>980</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Psihologinja Tajda Laure prebiva v Utrechtu. Študirala je v Leidnu, vmes živela tudi v Haagu, na delo pa se vozi v Rotterdam. V osmih letih na Nizozemskem je torej spoznala kar nekaj tamkajšnjih mest. Opaža, da jih tako rekoč vse in vse bolj zaznamuje velika prostorska kriza, pri čemer je najočitnejša stanovanjska problematika. Dela na področju duševnega zdravja študentov, ki so tudi tako še posebej ranljivi: predvsem tisti iz tujine so pred časom celo protestirali, da bi opozorili na dejstvo, da po uspešnem vpisu na tamkajšnje fakultete ne morejo do stanovanj, in sicer tako, da so več tednov prenočevali v šotorih. Med drugim pripoveduje o tem, kako težko se je privadila na nizozemsko prehrano, in o tem, kako zlahka se zrediš, če se prehranjuješ &quot;pravoverno nizozemsko&quot;, tj. s sendviči. Pa tudi o tamkajšnji &quot;obsedenosti&quot; z načrtovanjem tako vsega službenega kot tudi prostočasnih dejavnosti ... Ter o zaposlenosti, če ne celo obremenjenosti kot osnovnem stanju človeka. &quot;Delovno&quot; je, kot pravi, na Nizozemskem najpogostejši in najbolj pričakovan odgovor na vprašanje &quot;Kako si?&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174996480</link>
        <pubDate> Thu, 26 Oct 2023 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Moj fant je prej podvomil v Boga kot v (nizozemskega) Miklavža</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rok Černac je bil 15 let receptor v različnih hotelih na slovenski obali, potem pa se je počasi naveličal pretežno sezonske narave dela, pri katerem te delodajalec potrebuje od aprila do oktobra, &quot;nato pa se moraš vsako leto znova nekako sam znajti&quot;. Da danes živi v Budimpešti, pa tudi to, da se je v nasprotju z večino naših izseljencev, ki najpogosteje iščejo priložnosti v državah z višjim ekonomskim standardom od slovenskega, sploh preselil na Madžarsko, je naključje. Prošnje za delo je namreč hkrati razposlal na več koncev in krajev, odgovor pa so mu najhitreje poslali iz velikega dubajskega letalskega podjetja, ki je potrebovalo uslužbenca v eni svojih izpostav v madžarski prestolnici. V manj kot mesecu dni je bil tako že preseljen in zaposlen. Z delom je zadovoljen, to je po njegovem mnenju bolj zasluga podjetja kot države (na Madžarskem namreč država delodajalcem ne predpisuje izplačila regresa, tudi čas za malico ni plačan itn.), pa tudi sicer mu v življenju tam, kot pravi, načelno nič ne manjka. Čeprav so pri naših sosedih menda trgovine malo slabše založene kot pri nas in čeprav ga precej moti tamkajšnji odnos do okolja (ulice so, poudarja, veliko bolj umazane kot v Sloveniji, poleg tega pa tam še vedno ne ločujejo odpadkov).</description>
        <enclosure length="13692288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/19/TuloevRA_SLO_LJT_1473807_10990356.mp3"></enclosure>
        <guid isPermaLink="true">videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/19/TuloevRA_SLO_LJT_1473807_10990356.mp3</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>855</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rok Černac je bil 15 let receptor v različnih hotelih na slovenski obali, potem pa se je počasi naveličal pretežno sezonske narave dela, pri katerem te delodajalec potrebuje od aprila do oktobra, &quot;nato pa se moraš vsako leto znova nekako sam znajti&quot;. Da danes živi v Budimpešti, pa tudi to, da se je v nasprotju z večino naših izseljencev, ki najpogosteje iščejo priložnosti v državah z višjim ekonomskim standardom od slovenskega, sploh preselil na Madžarsko, je naključje. Prošnje za delo je namreč hkrati razposlal na več koncev in krajev, odgovor pa so mu najhitreje poslali iz velikega dubajskega letalskega podjetja, ki je potrebovalo uslužbenca v eni svojih izpostav v madžarski prestolnici. V manj kot mesecu dni je bil tako že preseljen in zaposlen. Z delom je zadovoljen, to je po njegovem mnenju bolj zasluga podjetja kot države (na Madžarskem namreč država delodajalcem ne predpisuje izplačila regresa, tudi čas za malico ni plačan itn.), pa tudi sicer mu v življenju tam, kot pravi, načelno nič ne manjka. Čeprav so pri naših sosedih menda trgovine malo slabše založene kot pri nas in čeprav ga precej moti tamkajšnji odnos do okolja (ulice so, poudarja, veliko bolj umazane kot v Sloveniji, poleg tega pa tam še vedno ne ločujejo odpadkov).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174994732</link>
        <pubDate> Thu, 19 Oct 2023 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tu ločevanja odpadkov skoraj ni!</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Society &amp; Culture" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/129202817/globalnavas.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>podcast.radio@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>MMC RTV</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Thu, 12 Mar 2026 07:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/globalnavas/</link>
      <managingEditor>mmc@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Globalna vas</title>
    </channel>
  </rss>
