Education (C) RTVSLO 2017 V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake. http://www.rtvslo.si/podcast Gymnasium https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/47/logo_2.jpg Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174919975 RTVSLO – Prvi 3606 clean Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 07 Dec 2022 20:32:00 +0000 Na GCC odmeva glasba! Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja. 174918093 RTVSLO – Prvi 3061 clean Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja. Wed, 30 Nov 2022 20:45:00 +0000 Drugo mesto na European young chef award V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium. 174913203 RTVSLO – Prvi 3332 clean V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium. Wed, 16 Nov 2022 19:00:00 +0000 Zmagovalke natečaja za najboljše ljubezensko pismo in pesem Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. 174912529 RTVSLO – Prvi 3396 clean Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Wed, 09 Nov 2022 20:18:00 +0000 Klimaton: Kako bi mladi hišo rešili pred poplavo? V oddaji Gymnasium se nam je v studiu pridružil mladi nadarjeni glasbenik, ki je tik pred izidom prvega albuma z naslovom Intro. Gre za prav poseben projekt, saj je vsaka skladba napisana v drugem žanru. V oddaji smo tako poslušali nekatere skladbe s prihajajočega labuma in s Karlom spregovorili o tem, kako je projekt sploh nastal. 174910824 RTVSLO – Prvi 3715 clean V oddaji Gymnasium se nam je v studiu pridružil mladi nadarjeni glasbenik, ki je tik pred izidom prvega albuma z naslovom Intro. Gre za prav poseben projekt, saj je vsaka skladba napisana v drugem žanru. V oddaji smo tako poslušali nekatere skladbe s prihajajočega labuma in s Karlom spregovorili o tem, kako je projekt sploh nastal. Wed, 02 Nov 2022 19:00:00 +0000 Karlo Jemc - Evsis in album Intro V oddaji Gymnasium smo z mladimi lutkarji odkrivali proces ustvarjanja lutkovne predstave. Govorili smo o izdelavi lutk ter uspehih mladih lutkarjev na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih. Več v oddaji. 174909287 RTVSLO – Prvi 2875 clean V oddaji Gymnasium smo z mladimi lutkarji odkrivali proces ustvarjanja lutkovne predstave. Govorili smo o izdelavi lutk ter uspehih mladih lutkarjev na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih. Več v oddaji. Wed, 26 Oct 2022 19:04:26 +0000 Mladi lutkarji Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič. 174908783 RTVSLO – Prvi 3105 clean Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič. Thu, 20 Oct 2022 10:30:00 +0000 Mladi za mlade - 7. edicija mednarodnega filmskega festivala Kinotrip Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907431 RTVSLO – Prvi 3105 clean Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 19 Oct 2022 18:51:45 +0000 Mladi za mlade - 7. edicija mednarodnega filmskega festivala Kinotrip Gymnasium smo namenili pogovoru o planinski orientaciji, saj je na Pokljuki med 30. septembrom in 2. oktobrom potekalo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje. Med 31 ekipami iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine je naše barve zastopalo 12 ekip, v drugi najvišji starostni kategoriji, kategoriji Seniorji, v kateri nastopajo starejši od 18 let, je zmagala slovenska ekipa. Njeni člani Julija Trobina, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Martin Gulin iz Planinskega društva Polzela so bili z nami v studiu. V pogovoru so predstavili, kaj vse je treba znati in poznati za tovrsten uspeh na trasah, kjer bi se vsi ostali zagotovo izgubili. S svojim uspehom so člani ekipe tudi nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih ekip na tekmovanjih iz planinske orientacije. 174905612 RTVSLO – Prvi 3156 clean Gymnasium smo namenili pogovoru o planinski orientaciji, saj je na Pokljuki med 30. septembrom in 2. oktobrom potekalo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje. Med 31 ekipami iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine je naše barve zastopalo 12 ekip, v drugi najvišji starostni kategoriji, kategoriji Seniorji, v kateri nastopajo starejši od 18 let, je zmagala slovenska ekipa. Njeni člani Julija Trobina, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Martin Gulin iz Planinskega društva Polzela so bili z nami v studiu. V pogovoru so predstavili, kaj vse je treba znati in poznati za tovrsten uspeh na trasah, kjer bi se vsi ostali zagotovo izgubili. S svojim uspehom so člani ekipe tudi nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih ekip na tekmovanjih iz planinske orientacije. Wed, 12 Oct 2022 19:35:00 +0000 Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je ta tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, sta zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline skupaj z drugimi partnerji razvila novo digitalno orodje za podporo pri reševanju duševnih izzivov mladih Najdi.se. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo, vključuje samo iskalnik, motivacijske "plonklistke" in profil na Instagramu @dusozlom. Na tem spletišču lahko najdete odgovore na vprašanja: kaj se mi dogaja, kako si lahko pomagam, kje lahko dobim pomoč? Več pa z gosti: Barbaro Kos, vodjo projekta Najdi.se pri Zavodu Vozim, in Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline ter študentoma Laro in Smiljanom, ki sta z nami delila svoja razmišljanja in izkušnje. 174903899 RTVSLO – Prvi 3246 clean Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je ta tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, sta zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline skupaj z drugimi partnerji razvila novo digitalno orodje za podporo pri reševanju duševnih izzivov mladih Najdi.se. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo, vključuje samo iskalnik, motivacijske "plonklistke" in profil na Instagramu @dusozlom. Na tem spletišču lahko najdete odgovore na vprašanja: kaj se mi dogaja, kako si lahko pomagam, kje lahko dobim pomoč? Več pa z gosti: Barbaro Kos, vodjo projekta Najdi.se pri Zavodu Vozim, in Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline ter študentoma Laro in Smiljanom, ki sta z nami delila svoja razmišljanja in izkušnje. Wed, 05 Oct 2022 19:35:00 +0000 Najdi.se Kako pomembno je negovanje subkultur pri nas, kakšno polje kreativnega izraza, upora in svobode predstavljajo? O tem in še čem v tokratnem Gymnasumu, ko gostimo člane in oboževalce kranjske hardcore skupine Sakrabolt. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali Val Slana, Urban Kolbl in Lovro Šenk. 174902294 RTVSLO – Prvi 3456 clean Kako pomembno je negovanje subkultur pri nas, kakšno polje kreativnega izraza, upora in svobode predstavljajo? O tem in še čem v tokratnem Gymnasumu, ko gostimo člane in oboževalce kranjske hardcore skupine Sakrabolt. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali Val Slana, Urban Kolbl in Lovro Šenk. Wed, 28 Sep 2022 20:15:00 +0000 Kako živa(hna) je slovenska subkultura ugotavljamo s kranjskimi hardcorovci Sakrabolt V oddaji Gymnasium so bili z nami mladi cirkusanti, ki obiskujejo cirkus Fuskabo. V njem mladim od 5. do 29. leta starosti ponujajo usposabljanje in bogate možnosti za umetniško, osebno in družbeno rast v netekmovalnem razpoloženju. Program sledi letnemu učnemu načrtu, poleg zagotavljanja alternativne, netekmovalne oblike telesne vzgoje pa mladinski cirkuški program uči potrpežljivosti, vztrajnosti, postopnosti in timskega dela. V oddaji smo torej z mladimi govorili o tem, kaj cirkus pravzaprav je, kakšno telesno pripravljenost zahteva, ter predstavili njihovo predstavo. 174900788 RTVSLO – Prvi 2951 clean V oddaji Gymnasium so bili z nami mladi cirkusanti, ki obiskujejo cirkus Fuskabo. V njem mladim od 5. do 29. leta starosti ponujajo usposabljanje in bogate možnosti za umetniško, osebno in družbeno rast v netekmovalnem razpoloženju. Program sledi letnemu učnemu načrtu, poleg zagotavljanja alternativne, netekmovalne oblike telesne vzgoje pa mladinski cirkuški program uči potrpežljivosti, vztrajnosti, postopnosti in timskega dela. V oddaji smo torej z mladimi govorili o tem, kaj cirkus pravzaprav je, kakšno telesno pripravljenost zahteva, ter predstavili njihovo predstavo. Wed, 21 Sep 2022 18:00:00 +0000 Cirkus Fuskabo S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec. 174897591 RTVSLO – Prvi 3231 clean S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec. Wed, 07 Sep 2022 18:40:00 +0000 Mladi športniki odlični na olimpijskem festivalu S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec. 174897590 RTVSLO – Prvi 3231 clean S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec. Wed, 07 Sep 2022 18:40:00 +0000 Mladi športniki odlični na olimpijskem festivalu Filmski tabor Kolpa je projekt s 15-letno tradicijo, ki spodbuja filmsko ustvarjalnost in mladim ponuja možnost ustvarjalnega druženja s slovenskimi filmskimi strokovnjaki. Z letošnjimi udeleženci tabora, po filmsko, tokrat v Gymnasiumu, z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič so (tudi) o razsežnostih filmske umetnosti v naših življenjih debatirali: August Adrian Braatz, režiser in mentor delavnice Filmski scenarij in režija; Larisa Sinovčić, 17 let, Ljubljana, udeleženka delavnice Filmska igra; Emilija Mežan, 18 let, Trebnje, udeleženka delavnice Filmski scenarij in režija; Vili Šoper Rijavec, 13 let, Koper, udeleženec delavnice Animirani film; Leon Pavlinič, 17 let, Dragatuš, udeleženec delavnice Dokumentarni film. 174895949 RTVSLO – Prvi 3583 clean Filmski tabor Kolpa je projekt s 15-letno tradicijo, ki spodbuja filmsko ustvarjalnost in mladim ponuja možnost ustvarjalnega druženja s slovenskimi filmskimi strokovnjaki. Z letošnjimi udeleženci tabora, po filmsko, tokrat v Gymnasiumu, z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič so (tudi) o razsežnostih filmske umetnosti v naših življenjih debatirali: August Adrian Braatz, režiser in mentor delavnice Filmski scenarij in režija; Larisa Sinovčić, 17 let, Ljubljana, udeleženka delavnice Filmska igra; Emilija Mežan, 18 let, Trebnje, udeleženka delavnice Filmski scenarij in režija; Vili Šoper Rijavec, 13 let, Koper, udeleženec delavnice Animirani film; Leon Pavlinič, 17 let, Dragatuš, udeleženec delavnice Dokumentarni film. Wed, 31 Aug 2022 19:40:00 +0000 Filmski tabor Kolpa 2022 Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati. 174893498 RTVSLO – Prvi 3259 clean Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati. Wed, 24 Aug 2022 18:00:00 +0000 Mednarodna lingvistična olimpijada Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji se nam bosta tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj bomo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa bomo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg. 174893177 RTVSLO – Prvi 3235 clean Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji se nam bosta tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj bomo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa bomo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg. Wed, 17 Aug 2022 18:00:00 +0000 Festival angažiranega pisanja ITN. Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji sta se nam tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj smo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa smo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893176 RTVSLO – Prvi 3235 clean Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji sta se nam tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj smo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa smo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 17 Aug 2022 18:00:00 +0000 Festival angažiranega pisanja ITN. Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu. 174891916 RTVSLO – Prvi 3077 clean Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu. Wed, 10 Aug 2022 19:40:00 +0000 Zlet 2022 - največja taborniška skupnost v Sloveniji v gymnasiumu sledi še tretji, zadnji del dokumentarne igre »Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je«, v kateri spoznavamo zgodbo dijakinje Zoje, ki jo komentirajo trije strokovnjaki, povezuje pa freestyle dvojec Um in Kuna. Pogovarjali smo se tudi s študentko Laro in izvedeli, kako težko je bilo njej v zadnjih letih, ko se je način življenja in sveta za mlade, pa ne le mlade, obrnil na glavo. Posebna dokumentarna radijska igra Samota – generacije izolacije je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. 174890546 RTVSLO – Prvi 2712 clean v gymnasiumu sledi še tretji, zadnji del dokumentarne igre »Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je«, v kateri spoznavamo zgodbo dijakinje Zoje, ki jo komentirajo trije strokovnjaki, povezuje pa freestyle dvojec Um in Kuna. Pogovarjali smo se tudi s študentko Laro in izvedeli, kako težko je bilo njej v zadnjih letih, ko se je način življenja in sveta za mlade, pa ne le mlade, obrnil na glavo. Posebna dokumentarna radijska igra Samota – generacije izolacije je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Wed, 03 Aug 2022 18:45:00 +0000 Samota - generacije izolacije 3. del Vabljeni k poslušanju 2. dela dokumentarne radijske igre z naslovom »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je«, v katerem se bomo skupaj z dijakinjo Zojo, strokovnjaki, freestyle dvojcem Um in Kuna, avtorico in režiserko Špelo Kravogel ter tonskim mojstrom Matjažem Mikličem spomnili, da šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč da se v šoli mladostniki učijo, kako razvijati prijateljstva, odnose in kako jih vzdrževati. Neposredna socializacija mladostnikom prav tako omogoči oblikovanje samopodobe, virtualno druženje, mediji pa lahko ustvarijo ponarejeno resničnost. Po dokumentarni igri pa bomo slišali še pogovor s klinično psihologinjo in izvedeli, da duševnih stisk zdaj, ko je za nami dokaj normalno šoslko leto, ni prav nič manj - nasprotno, več mladih išče pomoč strokovnjakov. Posebna dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. 174889354 RTVSLO – Prvi 2975 clean Vabljeni k poslušanju 2. dela dokumentarne radijske igre z naslovom »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je«, v katerem se bomo skupaj z dijakinjo Zojo, strokovnjaki, freestyle dvojcem Um in Kuna, avtorico in režiserko Špelo Kravogel ter tonskim mojstrom Matjažem Mikličem spomnili, da šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč da se v šoli mladostniki učijo, kako razvijati prijateljstva, odnose in kako jih vzdrževati. Neposredna socializacija mladostnikom prav tako omogoči oblikovanje samopodobe, virtualno druženje, mediji pa lahko ustvarijo ponarejeno resničnost. Po dokumentarni igri pa bomo slišali še pogovor s klinično psihologinjo in izvedeli, da duševnih stisk zdaj, ko je za nami dokaj normalno šoslko leto, ni prav nič manj - nasprotno, več mladih išče pomoč strokovnjakov. Posebna dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Thu, 28 Jul 2022 06:46:00 +0000 Samota - generacije izolacije 2. del V Gymnasiumu bomo imeli priložnost slišati posebno radijsko dokumentarno igro »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je«. Gre za preplet intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. 1. delu dokumentarne radijske igre sledi še pogovor z avtorico in režiserko Špelo Kravogel. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.</p> </body> </html> 174883621 RTVSLO – Prvi 2691 clean V Gymnasiumu bomo imeli priložnost slišati posebno radijsko dokumentarno igro »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je«. Gre za preplet intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. 1. delu dokumentarne radijske igre sledi še pogovor z avtorico in režiserko Špelo Kravogel. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.</p> </body> </html> Wed, 20 Jul 2022 18:30:00 +0000 Samota - generacije izolacije 1. del V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili dijaki srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Govorili smo o projektu Erasmus+ mobilnost, s pomočjo katerega je letos dvotedetnsko praktično usposabljanje v litovskih, italijanskih, španskih in portugalskih vrtcih, opravljalo kar 47 dijakinj in dijakov programa Predšolska vzgoja. Z nami so bili: •\tAna Jurca, •\tUrška Bučinel, •\tErna Štemberger •\tIn ravnatelj: Andrej Rutar. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882306 RTVSLO – Prvi 3193 clean V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili dijaki srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Govorili smo o projektu Erasmus+ mobilnost, s pomočjo katerega je letos dvotedetnsko praktično usposabljanje v litovskih, italijanskih, španskih in portugalskih vrtcih, opravljalo kar 47 dijakinj in dijakov programa Predšolska vzgoja. Z nami so bili: •\tAna Jurca, •\tUrška Bučinel, •\tErna Štemberger •\tIn ravnatelj: Andrej Rutar. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 13 Jul 2022 18:00:00 +0000 Erasmus+ mobilnost: Pilonovci po znanje tudi v evropske vrtce Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin. 174884833 RTVSLO – Prvi 3065 clean Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin. Wed, 06 Jul 2022 18:00:00 +0000 Potapljanje Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883620 RTVSLO – Prvi 3587 clean Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 18:50:00 +0000 V Učnem izdelovalnem laboratoriju in še kje na ŠC NG Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj. 174882235 RTVSLO – Prvi 2696 clean Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj. Wed, 22 Jun 2022 19:33:00 +0000 V družbi dijakinj iz Črnomlja Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.<p>Dijakinje in dijaki četrtih letnikov smeri modno oblikovanje so v ljubljanski Cukrarni predstavili svoje sklepne oblačilne kolekcije</p><p><p>Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi bomo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.</p></p> 174879063 RTVSLO – Prvi 2977 clean Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.<p>Dijakinje in dijaki četrtih letnikov smeri modno oblikovanje so v ljubljanski Cukrarni predstavili svoje sklepne oblačilne kolekcije</p><p><p>Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi bomo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 18:00:00 +0000 Modna revija SŠOF V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi slovenske uporniške poezije in albumu H2SO4 ene najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene - ankaranske glasbenice Masayah, ki je prišla v studio Prvega v družbi dr. Igorja Sakside. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič<p>Ena najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene v družbi velikanov slovenske poezije ft. dr. Igor Saksida</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina in prinaša izbor pesmi upora velikanov in velikank slovenske poezije ter tematske premisleke 34-ih sodobnikov z različnih področij ustvarjanja, ki s svojim delom izstopajo iz okvirja povprečnosti. Zapisi pričajo o globinski moči poezije in pomenu upora ter svobode. Antologija pa vsebuje tudi 8 besedil z albuma ene naših najbolj prepoznavnih in ustvarjalno izstopajočih glasbenic - hiphoparke in raperke <strong>Masayah, </strong>Ankarančanke <strong>Mie Puhar</strong> <strong>Rodin</strong>.  Knjiga vsebuje tudi QR kodo s katero lahko dostopate do njenega albumskega prvenca H2SO4, knjiga pa vsebuje tudi fotografije, grafite, ilustracije in je pravzaprav celostna umetnina. Njen pobudnik in soavtor je zgodovinar dr. <strong>Igor Saksida</strong>, ki se je Masayah in oboževalcema njenega ustvarjanja Juretu Klobčarju in Jaši Mahniču,  pridružil v studiu Prvega za debato z voditeljico Liano Buršič. O globinski moči poezije, smiselnosti kletvic, pomenu upora in svobode ter povezovanja skupnosti.</p></p> 174880756 RTVSLO – Prvi 3594 clean V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi slovenske uporniške poezije in albumu H2SO4 ene najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene - ankaranske glasbenice Masayah, ki je prišla v studio Prvega v družbi dr. Igorja Sakside. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič<p>Ena najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene v družbi velikanov slovenske poezije ft. dr. Igor Saksida</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina in prinaša izbor pesmi upora velikanov in velikank slovenske poezije ter tematske premisleke 34-ih sodobnikov z različnih področij ustvarjanja, ki s svojim delom izstopajo iz okvirja povprečnosti. Zapisi pričajo o globinski moči poezije in pomenu upora ter svobode. Antologija pa vsebuje tudi 8 besedil z albuma ene naših najbolj prepoznavnih in ustvarjalno izstopajočih glasbenic - hiphoparke in raperke <strong>Masayah, </strong>Ankarančanke <strong>Mie Puhar</strong> <strong>Rodin</strong>.  Knjiga vsebuje tudi QR kodo s katero lahko dostopate do njenega albumskega prvenca H2SO4, knjiga pa vsebuje tudi fotografije, grafite, ilustracije in je pravzaprav celostna umetnina. Njen pobudnik in soavtor je zgodovinar dr. <strong>Igor Saksida</strong>, ki se je Masayah in oboževalcema njenega ustvarjanja Juretu Klobčarju in Jaši Mahniču,  pridružil v studiu Prvega za debato z voditeljico Liano Buršič. O globinski moči poezije, smiselnosti kletvic, pomenu upora in svobode ter povezovanja skupnosti.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 19:30:00 +0000 Masayah in njen H2SO4 Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.<p>Gledališka predstava Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu? po motivih Cankarjevega Pohujšanja</p><p><p>Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Ogledali smo si zadnjo ponovitev te predstave in se z njimi, kljub pestremu zaključku njihovega srednješolskega obdobja, zapletli v daljši pogovor o predstavi in njihovem gledališkem ustvarjanju. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.</p></p> 174876929 RTVSLO – Prvi 3176 clean Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.<p>Gledališka predstava Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu? po motivih Cankarjevega Pohujšanja</p><p><p>Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Ogledali smo si zadnjo ponovitev te predstave in se z njimi, kljub pestremu zaključku njihovega srednješolskega obdobja, zapletli v daljši pogovor o predstavi in njihovem gledališkem ustvarjanju. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.</p></p> Wed, 01 Jun 2022 19:00:00 +0000 Na Drugi sceni II. gimnazije Maribor Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so slovenski dijaki dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji. <p>Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji</p><p><p>Naši gosti so dijaki in osnovnošolec, ki so aprila sodelovali na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti, s tega virtualnega srečanja in tekmovanja pa so prinesli dve zlati in dve bronasti priznanji, kar je odličen uspeh. Na dogodku so namreč sodelovali tekmovalci iz 16 držav z 81 raziskovalnimi nalogami. Mladi naravoslovci, stari od 14 do 19 let, so svoje naloge predstavili na daljavo pred zahtevno mednarodno komisijo strokovnjakov ter odgovarjali na njihova vprašanja. Kako jim je šlo in kakšno raziskovalno nalogo so sploh naredili? Od problema n kraljic do analize izvirov vode, v katerih živijo črne človeške ribice. Več izvemo kar od njih samih: Vid Kavčič, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, Anže Jaklič, Gaja Đukanović Babič in Jaka Slapar.</p></p> 174873513 RTVSLO – Prvi 3588 clean Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so slovenski dijaki dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji. <p>Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji</p><p><p>Naši gosti so dijaki in osnovnošolec, ki so aprila sodelovali na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti, s tega virtualnega srečanja in tekmovanja pa so prinesli dve zlati in dve bronasti priznanji, kar je odličen uspeh. Na dogodku so namreč sodelovali tekmovalci iz 16 držav z 81 raziskovalnimi nalogami. Mladi naravoslovci, stari od 14 do 19 let, so svoje naloge predstavili na daljavo pred zahtevno mednarodno komisijo strokovnjakov ter odgovarjali na njihova vprašanja. Kako jim je šlo in kakšno raziskovalno nalogo so sploh naredili? Od problema n kraljic do analize izvirov vode, v katerih živijo črne človeške ribice. Več izvemo kar od njih samih: Vid Kavčič, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, Anže Jaklič, Gaja Đukanović Babič in Jaka Slapar.</p></p> Wed, 18 May 2022 19:00:00 +0000 Mladi naravoslovni raziskovalci Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara<p>Glasbena skupina Prve gimnazije Maribor je zaigrala avtorski skladbi in priredbi</p><p><p>Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu.</p> <p>Na svoji poti so se  tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima <strong>Grozne sanje</strong> in <strong>Libido</strong> ter priredbama <strong>Zbudi me za prvi maj</strong> in <strong>Dobra vila</strong>.</p> <p>Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge:<br /> <strong>Anja Zimet</strong> – vokal in bas kitara<br /> <strong>Alja Klemenčič</strong> – kitara<br /> <strong>Čarna Lampret</strong> – bobni in tolkala<br /> <strong>Luka Golob</strong> – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature<br /> <strong>Mai Štiglic</strong> – vokal in kitara</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174871363 RTVSLO – Prvi 4573 clean Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara<p>Glasbena skupina Prve gimnazije Maribor je zaigrala avtorski skladbi in priredbi</p><p><p>Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu.</p> <p>Na svoji poti so se  tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima <strong>Grozne sanje</strong> in <strong>Libido</strong> ter priredbama <strong>Zbudi me za prvi maj</strong> in <strong>Dobra vila</strong>.</p> <p>Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge:<br /> <strong>Anja Zimet</strong> – vokal in bas kitara<br /> <strong>Alja Klemenčič</strong> – kitara<br /> <strong>Čarna Lampret</strong> – bobni in tolkala<br /> <strong>Luka Golob</strong> – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature<br /> <strong>Mai Štiglic</strong> – vokal in kitara</p> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 11 May 2022 18:00:00 +0000 Sthenge v Gymnasiumu Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>13. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS1 – plesna miniatura 2022 </p><p><p>Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu.</p></p> 174869855 RTVSLO – Prvi 3232 clean Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>13. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS1 – plesna miniatura 2022 </p><p><p>Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu.</p></p> Wed, 04 May 2022 19:40:00 +0000 Sodobna plesna ustvarjalnost mladih Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium! <p>Prilagoditve, novosti ocenjevanja esejev, ključne ideje in primerjave romanov ter napotki za pisanje</p><p><p>Oddajo namenjamo maturantom splošne mature, govorili bomo namreč o maturitetnem eseju, ki je na sporedu že 4. maja. Kakšne so prilagoditve, kakšne novosti pri ocenjevanju eseja, katere so ključne točke romanov in primerjave med njima, kakšne napotke za pisanje dajejo dijaki sami in glavna ocenjevalka za slovenščino? Tematski sklop letošnjega eseja sicer nosi naslov V svetu blišča in bede, obvezni deli sta roman Andreja Hienga Čudežni Feliks in delo Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby.</p></p> 174867539 RTVSLO – Prvi 3657 clean Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium! <p>Prilagoditve, novosti ocenjevanja esejev, ključne ideje in primerjave romanov ter napotki za pisanje</p><p><p>Oddajo namenjamo maturantom splošne mature, govorili bomo namreč o maturitetnem eseju, ki je na sporedu že 4. maja. Kakšne so prilagoditve, kakšne novosti pri ocenjevanju eseja, katere so ključne točke romanov in primerjave med njima, kakšne napotke za pisanje dajejo dijaki sami in glavna ocenjevalka za slovenščino? Tematski sklop letošnjega eseja sicer nosi naslov V svetu blišča in bede, obvezni deli sta roman Andreja Hienga Čudežni Feliks in delo Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby.</p></p> Wed, 27 Apr 2022 18:30:00 +0000 Vse o eseju 2022 Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.<p>O študiju, znanstvenem zborniku, ki so ga soustvarjali, in vlogi diplomacije v svetu</p><p><p>Tokrat nam v studiu delajo družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, <strong>Juš Javornik</strong>, <strong>Nika Kalin</strong> in <strong>Luka Radičević</strong>, ter <strong>Ema Odra Raščan</strong>, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika <strong><em>Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi</em></strong>, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen.</p> <p>V Gymnasiumu zato preverjamo, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je?</p> <p>Tem vprašanjem pa dodajamo tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja letos, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem v tokratni oddaji Gymasium.</p></p> 174864648 RTVSLO – Prvi 3266 clean Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.<p>O študiju, znanstvenem zborniku, ki so ga soustvarjali, in vlogi diplomacije v svetu</p><p><p>Tokrat nam v studiu delajo družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, <strong>Juš Javornik</strong>, <strong>Nika Kalin</strong> in <strong>Luka Radičević</strong>, ter <strong>Ema Odra Raščan</strong>, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika <strong><em>Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi</em></strong>, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen.</p> <p>V Gymnasiumu zato preverjamo, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je?</p> <p>Tem vprašanjem pa dodajamo tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja letos, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem v tokratni oddaji Gymasium.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 18:00:00 +0000 Študenti mednarodnih odnosov o mednarodnih odnosih danes Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.<p>Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem </p><p><p>Tokratna oddaja ima dva cilja: 1) Prvi je izvedeti, kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi. Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance?</p> <p>2) Drugi cilj pa je raziskati in se spoznati s slovenskim volilnim sistemom. Kdo lahko sploh kandidira na državnozborskih volitvah? Kaj pomeni, da imamo proporcionalni volilni sistem, kako se razdeljujejo poslanski mandati? Do kakšnih kršitev na volitvah prihaja in kako bodo lahko volili tisti, bodo 24. aprila v tujini?</p> <p>Odgovore so nam dali ali jih z nami poiskali dijaki <strong>Tinkara, Neža, Aljoša, Cris, Mark in Urban</strong>. Naša sogovornika sta bila tudi <strong>prof. dr. Saša Zagorc</strong> s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in <strong>Dušan Vučko</strong>, direktor Državne volilne komisije.</p> <p></p></p> 174858810 RTVSLO – Prvi 3791 clean Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.<p>Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem </p><p><p>Tokratna oddaja ima dva cilja: 1) Prvi je izvedeti, kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi. Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance?</p> <p>2) Drugi cilj pa je raziskati in se spoznati s slovenskim volilnim sistemom. Kdo lahko sploh kandidira na državnozborskih volitvah? Kaj pomeni, da imamo proporcionalni volilni sistem, kako se razdeljujejo poslanski mandati? Do kakšnih kršitev na volitvah prihaja in kako bodo lahko volili tisti, bodo 24. aprila v tujini?</p> <p>Odgovore so nam dali ali jih z nami poiskali dijaki <strong>Tinkara, Neža, Aljoša, Cris, Mark in Urban</strong>. Naša sogovornika sta bila tudi <strong>prof. dr. Saša Zagorc</strong> s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in <strong>Dušan Vučko</strong>, direktor Državne volilne komisije.</p> <p></p></p> Wed, 23 Mar 2022 19:45:00 +0000 Mladi o politiki in volitvah Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Še vedno pogrešamo sistematično in celovito spolno vzgojo v šolah</p><p><p>Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, nocoj v Gymnasiumu. Bodite z nami.</p></p> 174856891 RTVSLO – Prvi 3112 clean Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Še vedno pogrešamo sistematično in celovito spolno vzgojo v šolah</p><p><p>Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, nocoj v Gymnasiumu. Bodite z nami.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 20:25:00 +0000 Z mladimi detabuiziramo pogovore o spolnosti Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič<p>Projektni dan Gimnazije Jožeta Plečnika ponuja dijakom znanje na malce drugačen in povezovalen način</p><p><p><strong>Plečnikov dan</strong> je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime.</p> <p>Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna.</p> <blockquote><p>Kot pravi profesorica nemščine <em>Jasmina Miklič</em>, vodja Plečnikovega dneva:<br /> »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo.<br /> Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.«</p></blockquote> <p>V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ki so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba.</p> <blockquote><p><em>Kot pravita dijakinji 1.F</em>: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.«</p></blockquote> <p>O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika.</p> <p>Z nami so bili:</p> <ul> <li><strong>Ana Katarina Mandič</strong></li> <li><strong>Nik Koprivec</strong></li> <li><strong>Miha Matičič</strong></li> <li><strong>Ema Štembergar  </strong></li> <li><strong>vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič</strong></li> </ul></p> 174849496 RTVSLO – Prvi 3171 clean Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič<p>Projektni dan Gimnazije Jožeta Plečnika ponuja dijakom znanje na malce drugačen in povezovalen način</p><p><p><strong>Plečnikov dan</strong> je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime.</p> <p>Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna.</p> <blockquote><p>Kot pravi profesorica nemščine <em>Jasmina Miklič</em>, vodja Plečnikovega dneva:<br /> »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo.<br /> Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.«</p></blockquote> <p>V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ki so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba.</p> <blockquote><p><em>Kot pravita dijakinji 1.F</em>: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.«</p></blockquote> <p>O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika.</p> <p>Z nami so bili:</p> <ul> <li><strong>Ana Katarina Mandič</strong></li> <li><strong>Nik Koprivec</strong></li> <li><strong>Miha Matičič</strong></li> <li><strong>Ema Štembergar  </strong></li> <li><strong>vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič</strong></li> </ul></p> Wed, 23 Feb 2022 19:00:00 +0000 Plečnikov dan 2022 – medpredmetno povezovanje znanosti in umetnosti ter širjenje obzorij Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih? <p>Na šoli, ki je bila ustanovljena pred 120 leti, je doma ustvarjalnost</p><p><p>Dijaki (in učitelji) Gimnazije Jurija Vege Idrija prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, delavnice SKUM, ponosni na svoj Kulturni maraton in interdisciplinarne predmete, namesto športnih dni pripravljajo teden športa, povezujejo se z lokalnim okoljem. Gre za šolo, ki je nastala leta 1901 kot prva slovenska realka, nato pa imela burno pot. Za skoraj 30 let je nehala delovati, po drugi svetovni vojni pa zamenjala kar nekaj imen in tudi srednješolskih programov. Koliko današnji dijaki poznajo zgodovino šole, koliko zgodovino svojega mesta in kako gledajo na prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih, morda celo v tujini? Odgovore smo iskali z gosti. To so bili: Zala Kopač, Vita Čar, Neli Petrič, Anej Bevk Peternelj, Jaka Vidmar in profesorica Maja Justin.</p> <p></p></p> 174844920 RTVSLO – Prvi 3346 clean Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih? <p>Na šoli, ki je bila ustanovljena pred 120 leti, je doma ustvarjalnost</p><p><p>Dijaki (in učitelji) Gimnazije Jurija Vege Idrija prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, delavnice SKUM, ponosni na svoj Kulturni maraton in interdisciplinarne predmete, namesto športnih dni pripravljajo teden športa, povezujejo se z lokalnim okoljem. Gre za šolo, ki je nastala leta 1901 kot prva slovenska realka, nato pa imela burno pot. Za skoraj 30 let je nehala delovati, po drugi svetovni vojni pa zamenjala kar nekaj imen in tudi srednješolskih programov. Koliko današnji dijaki poznajo zgodovino šole, koliko zgodovino svojega mesta in kako gledajo na prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih, morda celo v tujini? Odgovore smo iskali z gosti. To so bili: Zala Kopač, Vita Čar, Neli Petrič, Anej Bevk Peternelj, Jaka Vidmar in profesorica Maja Justin.</p> <p></p></p> Wed, 02 Feb 2022 20:27:00 +0000 V družbi dijakov iz Idrije Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>Projekt, ki mladim omogoča dokončanje šolanja na nekoliko drugačen način</p><p><p>Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela.</p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</p></p> 174842909 RTVSLO – Prvi 3127 clean Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>Projekt, ki mladim omogoča dokončanje šolanja na nekoliko drugačen način</p><p><p>Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela.</p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</p></p> Wed, 26 Jan 2022 20:40:00 +0000 Projekt Projektno učenje mlajših odraslih Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>Dijake zadnjih letnikov kmalu čakajo pomembne odločitve o nadaljevanju šolanja</p><p><p>Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela,  celo življenje delali le v eni službi?</p> <p>O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, <strong>Sabino Žnidaršič, </strong>in dijaki iz Kranja - <strong>Nino Triler </strong>in <strong>Gregorjem Grilcem</strong> iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z <strong>Marijano Jurišić</strong> iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, <strong>Živo Nose</strong>, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in <strong>Maksem Sešlerjem</strong>, 3. letnik programa tehniška gimnazija.</p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210635-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210605-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210750-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174840936 RTVSLO – Prvi 3162 clean Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>Dijake zadnjih letnikov kmalu čakajo pomembne odločitve o nadaljevanju šolanja</p><p><p>Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela,  celo življenje delali le v eni službi?</p> <p>O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, <strong>Sabino Žnidaršič, </strong>in dijaki iz Kranja - <strong>Nino Triler </strong>in <strong>Gregorjem Grilcem</strong> iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z <strong>Marijano Jurišić</strong> iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, <strong>Živo Nose</strong>, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in <strong>Maksem Sešlerjem</strong>, 3. letnik programa tehniška gimnazija.</p> <p>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210635-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210605-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-210750-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 19 Jan 2022 19:00:00 +0000 Kam najprej, katero fakulteto izbrati? Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.<p>Kako je na program, v katerem se mladi udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, vplivala epidemija?</p><p><p>Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali:</p> <ul> <li>Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka</li> <li>Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka)</li> <li>Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent)</li> <li>Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka)</li> <li>Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.</li> </ul> <p>&nbsp;</p> </p> 174838980 RTVSLO – Prvi 3174 clean Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.<p>Kako je na program, v katerem se mladi udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, vplivala epidemija?</p><p><p>Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali:</p> <ul> <li>Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka</li> <li>Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka)</li> <li>Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent)</li> <li>Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka)</li> <li>Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.</li> </ul> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 12 Jan 2022 19:00:00 +0000 Mepi -mednarodno priznanje za mlade V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>6 odličij na nedavni 18. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi</p><p><p>V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili jih bomo v nocojšnjem Gymnasiumu, bodite z nami.</p></p> 174837145 RTVSLO – Prvi 3180 clean V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>6 odličij na nedavni 18. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi</p><p><p>V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili jih bomo v nocojšnjem Gymnasiumu, bodite z nami.</p></p> Wed, 05 Jan 2022 20:25:00 +0000 Z Bleda v Dubaj odmevalo naravoslovno znanje slovenskih mladih Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.<p>Z mladimi smo odkrivali proces nastajanja slovenske ustave</p><p><p>Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.</p> <p>To so bili: <strong>Darja Lavtižar Bebler</strong>, članica Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja v letih 1990 in 1991, <strong>Karmen Uglešič</strong> iz Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora, <strong>dr. Jure Gašpari</strong>č z Inštituta za novejšo zgodovino, <strong>dr. Miro Cerar</strong>, tajnik strokovne skupine za pripravo osnutka ustave in sekretar ustavne komisije leta 1991, <strong>dr. Franc Grad</strong>, član strokovne skupine, ki je pripravljala Delovni osnutek nove slovenske ustave, <strong>dr. Igor Kaučič</strong>, predavatelj ustavnega prava na Pravni fakulteti, <strong>mag. Dejan Židan</strong>, predsednik aktualne ustavne komisije, <strong>mag. Borut Peršolja</strong>, vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora (naš vodič po DZ in pomoč pri pripravi oddaje).</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211217-134938-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/intervju-z-dr-mirom-cerarjem-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487075'> Dr. Miro Cerar in Mark Djuraševič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/intervju-z-darjo-lavtizar-bebler-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487074'> Intervju z Darjo Lavtižar Bebler</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/sogovornika-iz-dz-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487077'> Sogovornika iz Državnega zbora</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/v-drzabnem-zboru-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211220-135834-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487073'> Na Pravni fakulteti z dr. Igorjem Kaučičem</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/temeljna-ustavna-scaled-e1640619311365.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487080'> Izvirna Temeljna ustavna listina, ki jo hranijo v arhivu DZ</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/temeljna-ustvana-listina-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487081'> Temeljna ustavna listina </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/dopis-delovni-osnutek-ustave-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487067'> Dopis strokovne skupine in njenega vodje dr. Jambreka k Delovnem osnutku slovenske ustave iz 31. 8. 1990</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/delovni-osnutek-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487066'> Ena stran Delovenega osnutka nove slovenske ustave</figcaption></figure> </div></p> 174835267 RTVSLO – Prvi 4325 clean Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.<p>Z mladimi smo odkrivali proces nastajanja slovenske ustave</p><p><p>Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.</p> <p>To so bili: <strong>Darja Lavtižar Bebler</strong>, članica Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja v letih 1990 in 1991, <strong>Karmen Uglešič</strong> iz Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora, <strong>dr. Jure Gašpari</strong>č z Inštituta za novejšo zgodovino, <strong>dr. Miro Cerar</strong>, tajnik strokovne skupine za pripravo osnutka ustave in sekretar ustavne komisije leta 1991, <strong>dr. Franc Grad</strong>, član strokovne skupine, ki je pripravljala Delovni osnutek nove slovenske ustave, <strong>dr. Igor Kaučič</strong>, predavatelj ustavnega prava na Pravni fakulteti, <strong>mag. Dejan Židan</strong>, predsednik aktualne ustavne komisije, <strong>mag. Borut Peršolja</strong>, vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora (naš vodič po DZ in pomoč pri pripravi oddaje).</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211217-134938-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/intervju-z-dr-mirom-cerarjem-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487075'> Dr. Miro Cerar in Mark Djuraševič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/intervju-z-darjo-lavtizar-bebler-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487074'> Intervju z Darjo Lavtižar Bebler</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/sogovornika-iz-dz-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487077'> Sogovornika iz Državnega zbora</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/v-drzabnem-zboru-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211220-135834-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487073'> Na Pravni fakulteti z dr. Igorjem Kaučičem</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/temeljna-ustavna-scaled-e1640619311365.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487080'> Izvirna Temeljna ustavna listina, ki jo hranijo v arhivu DZ</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/temeljna-ustvana-listina-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487081'> Temeljna ustavna listina </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/dopis-delovni-osnutek-ustave-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487067'> Dopis strokovne skupine in njenega vodje dr. Jambreka k Delovnem osnutku slovenske ustave iz 31. 8. 1990</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/delovni-osnutek-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-487066'> Ena stran Delovenega osnutka nove slovenske ustave</figcaption></figure> </div></p> Wed, 29 Dec 2021 19:30:00 +0000 Kako je pred 30 leti nastala naša ustava? Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis<p>Z mladimi dijakinjami o potujoči razstavi Gimnazije Kranj</p><p><p>Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, <strong>Ula Simonič</strong>, <strong>Monika Sunesko</strong>, <strong>Klara Stariha</strong> in <strong>Lavra Šubic</strong>. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica <strong>Nataša Kne</strong>.</p> <p><strong>Nastali so</strong>: <em>Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881).</em></p> <p>Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov.</p> <p>Do zdaj so upodobili:<br /> <strong>Leto 2020</strong>: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar<br /> <strong>Leto 2021</strong>: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung<br /> <strong>Leto 2022</strong>: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174833644 RTVSLO – Prvi 3108 clean Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis<p>Z mladimi dijakinjami o potujoči razstavi Gimnazije Kranj</p><p><p>Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, <strong>Ula Simonič</strong>, <strong>Monika Sunesko</strong>, <strong>Klara Stariha</strong> in <strong>Lavra Šubic</strong>. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica <strong>Nataša Kne</strong>.</p> <p><strong>Nastali so</strong>: <em>Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881).</em></p> <p>Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov.</p> <p>Do zdaj so upodobili:<br /> <strong>Leto 2020</strong>: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar<br /> <strong>Leto 2021</strong>: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung<br /> <strong>Leto 2022</strong>: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Wed, 22 Dec 2021 19:00:00 +0000 Slovenski velikani 2022 ustvarjeni v tehniki svinčnika Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.<p>Prostovoljstvo je eden izmed stebrov naše družbe</p><p><p>Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, bomo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.</p></p> 174831534 RTVSLO – Prvi 3105 clean Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.<p>Prostovoljstvo je eden izmed stebrov naše družbe</p><p><p>Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, bomo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.</p></p> Wed, 15 Dec 2021 20:25:00 +0000 Prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020 V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"<p>"Haiku je kot seme, ki ga posadiš in zraste v drevo šele ob bralcu."</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki <strong>Julija Domjan</strong>, <strong>Pika Kovač</strong>, <strong>Ana Stergar</strong> in <strong>Peter Pongrac</strong>. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani <em>Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001−2021</em>. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je.</p> <p>Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi <strong>Edin Saračević</strong>, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku.</p> <h3>Kaj je to Haiku?</h3> <p>Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.</p> <h4>Julija Domjan</h4> <p><em>Tvoja roka</em><br /> <em>v moji.</em><br /> <em>Šah-mat.</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Pika Kovač</h4> <p><em>Nagovarja me</em><br /> <em>celo ulična svetilka</em><br /> <em>osamljenost.</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Ana Stergar</h4> <p><em>predolgo se že</em><br /> <em>utapljam v oceanih</em><br /> <em>modrih oči</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Peter Pongrac</h4> <p><em>V objemu</em><br /> <em>srce trka:</em><br /> <em>"Smem vstopiti?"</em></p></p> 174829444 RTVSLO – Prvi 3152 clean V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"<p>"Haiku je kot seme, ki ga posadiš in zraste v drevo šele ob bralcu."</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki <strong>Julija Domjan</strong>, <strong>Pika Kovač</strong>, <strong>Ana Stergar</strong> in <strong>Peter Pongrac</strong>. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani <em>Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001−2021</em>. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je.</p> <p>Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi <strong>Edin Saračević</strong>, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku.</p> <h3>Kaj je to Haiku?</h3> <p>Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.</p> <h4>Julija Domjan</h4> <p><em>Tvoja roka</em><br /> <em>v moji.</em><br /> <em>Šah-mat.</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Pika Kovač</h4> <p><em>Nagovarja me</em><br /> <em>celo ulična svetilka</em><br /> <em>osamljenost.</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Ana Stergar</h4> <p><em>predolgo se že</em><br /> <em>utapljam v oceanih</em><br /> <em>modrih oči</em></p> <p>&nbsp;</p> <h4>Peter Pongrac</h4> <p><em>V objemu</em><br /> <em>srce trka:</em><br /> <em>"Smem vstopiti?"</em></p></p> Wed, 08 Dec 2021 19:00:00 +0000 Antologija haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021 Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.<p>Lina Eržen, mladinska svetovna prvakinja in evropska podprvakinja v jadranju na deski</p><p><p>Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.</p></p> 174827392 RTVSLO – Prvi 3184 clean Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.<p>Lina Eržen, mladinska svetovna prvakinja in evropska podprvakinja v jadranju na deski</p><p><p>Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.</p></p> Wed, 01 Dec 2021 20:25:00 +0000 Kako je, ko si najboljši na svetu? Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.<p>Slovenski dijakinje in dijaki osvajajo številne medalje in priznanja</p><p><p>Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. <a href="https://www.zotks.si/">Zvezi za tehnično kulturo Slovenije</a> je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer <strong>Tjašo Sušnik</strong>, <strong>Jašo Knapa</strong>, <strong>Matijo Likarja</strong> in <strong>Patrika Žnidaršiča</strong>.</p></p> 174823352 RTVSLO – Prvi 3250 clean Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.<p>Slovenski dijakinje in dijaki osvajajo številne medalje in priznanja</p><p><p>Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. <a href="https://www.zotks.si/">Zvezi za tehnično kulturo Slovenije</a> je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer <strong>Tjašo Sušnik</strong>, <strong>Jašo Knapa</strong>, <strong>Matijo Likarja</strong> in <strong>Patrika Žnidaršiča</strong>.</p></p> Wed, 17 Nov 2021 20:55:00 +0000 Slovenski mladi blestijo na tekmovanjih v znanju Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.<p>Dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana več o konkretnih izkušnjah na izmenjavah v Franciji in na Finskem</p><p><p>Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je <strong>dvig kakovosti izobraževanja</strong> <strong>in usposabljanja</strong> ter s tem <strong>krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije</strong>.</p> <p>Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti <a role="link" href="https://www.cmepius.si/mednarodno-sodelovanje/moznosti-sodelovanja/vkljucujoci-erasmus/" target="_blank" rel="noreferrer noopener"><strong>vključevanja</strong></a>, ohranjanja okolja (<strong><a role="link" href="https://www.cmepius.si/mednarodno-sodelovanje/moznosti-sodelovanja/zeleni-erasmus/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">zeleni Erasmus</a>)</strong> in prehoda na <strong>digitalno družbo</strong> ter <strong>aktivno participacijo</strong> oz. sodelovanje v demokratičnem življenju.</p> <p>Evropska komisija je letos prvič podelila<b> evropske nagrade za inovativno pouč</b><b>evanje.</b> Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja.</p> <p>V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-122908-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-123045-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-122855-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174820846 RTVSLO – Prvi 3165 clean Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.<p>Dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana več o konkretnih izkušnjah na izmenjavah v Franciji in na Finskem</p><p><p>Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je <strong>dvig kakovosti izobraževanja</strong> <strong>in usposabljanja</strong> ter s tem <strong>krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije</strong>.</p> <p>Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti <a role="link" href="https://www.cmepius.si/mednarodno-sodelovanje/moznosti-sodelovanja/vkljucujoci-erasmus/" target="_blank" rel="noreferrer noopener"><strong>vključevanja</strong></a>, ohranjanja okolja (<strong><a role="link" href="https://www.cmepius.si/mednarodno-sodelovanje/moznosti-sodelovanja/zeleni-erasmus/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">zeleni Erasmus</a>)</strong> in prehoda na <strong>digitalno družbo</strong> ter <strong>aktivno participacijo</strong> oz. sodelovanje v demokratičnem življenju.</p> <p>Evropska komisija je letos prvič podelila<b> evropske nagrade za inovativno pouč</b><b>evanje.</b> Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja.</p> <p>V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-122908-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-123045-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/20211109-122855-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 10 Nov 2021 19:00:00 +0000 Erasmus+ z dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.<p>Z zmagovalci o podnebnih spremembah, snemanju kratkega filma in našem odnosu do okolja</p><p><p>V oddaji sledimo mednarodnemu dogajanju v Glasgowu, z mladimi smo se namreč pogovarjali o podnebnih spremembah, a bili pri tem zelo konkretni. Naša gosta sta bila namreč zmagovalca filmskega natečaja Keep it cool (Upočasnimo podnebno segrevanje). Gre za natečaj, kjer so lahko mladi med 13 in 20 letom starosti s filmskim medijem povedali svojo zgodbo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na njihova življenja in njihov vsakdan. Namen natečaja, ki so ga pripravili Britansko veleposlaništvo, British Council, MEPI – mednarodno priznanje za mlade in WWF Adria, je bil ozavestiti tudi druge mlade v Sloveniji o problematiki podnebnih sprememb in poslati jasno sporočilo voditeljem na podnebni konferenci Združenih narodov COP26. Nas pa je predvsem zanimalo, kako sta nastala zmagovalna filma, kaj sporočata in kako njihovi ustvarjalci gledajo na podnebne spremembe.</p> <p>Gosta sta bila dijaka Gimnazije Vič <strong>Matej Mivšek in Žan Rutar</strong>, ki sta posnela dokumentarni film <a href="https://youtu.be/WfHhSYCF1vc">Ljubljansko barje</a>, po telefonu pa učenci z OŠ Dolenjske Toplice, ki so posneli filmček Kdo je kriv.</p> </p> 174819251 RTVSLO – Prvi 3112 clean Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.<p>Z zmagovalci o podnebnih spremembah, snemanju kratkega filma in našem odnosu do okolja</p><p><p>V oddaji sledimo mednarodnemu dogajanju v Glasgowu, z mladimi smo se namreč pogovarjali o podnebnih spremembah, a bili pri tem zelo konkretni. Naša gosta sta bila namreč zmagovalca filmskega natečaja Keep it cool (Upočasnimo podnebno segrevanje). Gre za natečaj, kjer so lahko mladi med 13 in 20 letom starosti s filmskim medijem povedali svojo zgodbo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na njihova življenja in njihov vsakdan. Namen natečaja, ki so ga pripravili Britansko veleposlaništvo, British Council, MEPI – mednarodno priznanje za mlade in WWF Adria, je bil ozavestiti tudi druge mlade v Sloveniji o problematiki podnebnih sprememb in poslati jasno sporočilo voditeljem na podnebni konferenci Združenih narodov COP26. Nas pa je predvsem zanimalo, kako sta nastala zmagovalna filma, kaj sporočata in kako njihovi ustvarjalci gledajo na podnebne spremembe.</p> <p>Gosta sta bila dijaka Gimnazije Vič <strong>Matej Mivšek in Žan Rutar</strong>, ki sta posnela dokumentarni film <a href="https://youtu.be/WfHhSYCF1vc">Ljubljansko barje</a>, po telefonu pa učenci z OŠ Dolenjske Toplice, ki so posneli filmček Kdo je kriv.</p> </p> Wed, 03 Nov 2021 20:15:00 +0000 V družbi zmagovalcev filmskega natečaja Keep it Cool! Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.<p>Predstava, ki razkriva, kaj je v šoli v redu in kaj ne</p><p><p>Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.</p></p> 174817455 RTVSLO – Prvi 3625 clean Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.<p>Predstava, ki razkriva, kaj je v šoli v redu in kaj ne</p><p><p>Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.</p></p> Wed, 27 Oct 2021 19:40:00 +0000 Vse je v redu Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.<p>V družbi slovenskih dijakov, ki obiskujejo avstrijsko gimnazijo BORG v avstrijski Radgoni - terenska oddaja iz Gornje Radgone</p><p><p>Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini?  Več smo izveli na terenu - v oddaji Gymnasium.</p></p> 174815480 RTVSLO – Prvi 3190 clean Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.<p>V družbi slovenskih dijakov, ki obiskujejo avstrijsko gimnazijo BORG v avstrijski Radgoni - terenska oddaja iz Gornje Radgone</p><p><p>Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini?  Več smo izveli na terenu - v oddaji Gymnasium.</p></p> Wed, 20 Oct 2021 19:02:00 +0000 V družbi slovenskih dijakov, ki se šolajo v Avstriji Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Mladi za mlade s celovečernimi filmi, Kinotripovim podkastom, filmskimi pogovori z gosti, kritiško delavnico in nagrado občinstva</p><p><p>Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami.</p></p> 174813498 RTVSLO – Prvi 3532 clean Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Mladi za mlade s celovečernimi filmi, Kinotripovim podkastom, filmskimi pogovori z gosti, kritiško delavnico in nagrado občinstva</p><p><p>Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami.</p></p> Wed, 13 Oct 2021 19:35:00 +0000 6. mednarodni filmski festival Kinotrip Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.<p>Od pogovorov na zoomu, pisanja monologa, igre pred zaslonom do uro in pol dolgega filma</p><p><p>Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra smo se pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih, ki so nastali v času karantene, in filmu, ki je iz njih nastal in je ugledal luž konec letošnjega septembra. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu nastali monologi, ki so jih dijaki naprej zapisali, nato pa igrali pred zaslonom. Ko je bilo prvega vala epidemije konec, so te monologe posneli in nastal je uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma. Kakšne načrte pa imajo za to leto in kaj jim pomeni gledališče? Tudi o tem smo govorili v Gymnasiumu.</p> <p>Gostje: dijakinje z različnih srednjih šol Maša Novak, Taša Bornšek, Asja Sawaid in Lea Rajčić ter njihova mentorica, sicer pa dramaturginja in gledališka pedagoginja Samanta Kobal.</p></p> 174811445 RTVSLO – Prvi 3191 clean Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.<p>Od pogovorov na zoomu, pisanja monologa, igre pred zaslonom do uro in pol dolgega filma</p><p><p>Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra smo se pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih, ki so nastali v času karantene, in filmu, ki je iz njih nastal in je ugledal luž konec letošnjega septembra. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu nastali monologi, ki so jih dijaki naprej zapisali, nato pa igrali pred zaslonom. Ko je bilo prvega vala epidemije konec, so te monologe posneli in nastal je uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma. Kakšne načrte pa imajo za to leto in kaj jim pomeni gledališče? Tudi o tem smo govorili v Gymnasiumu.</p> <p>Gostje: dijakinje z različnih srednjih šol Maša Novak, Taša Bornšek, Asja Sawaid in Lea Rajčić ter njihova mentorica, sicer pa dramaturginja in gledališka pedagoginja Samanta Kobal.</p></p> Wed, 06 Oct 2021 19:30:00 +0000 Mladinski omnibus - Barve karantene V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.<p>Številne medalje z največjih tekmovanj</p><p><p>V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam  predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje so povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale so tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.</p> <p></p></p> 174809544 RTVSLO – Prvi 3159 clean V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.<p>Številne medalje z največjih tekmovanj</p><p><p>V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam  predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje so povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale so tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.</p> <p></p></p> Thu, 30 Sep 2021 06:35:00 +0000 Mladinska reprezentanca v športnem plezanju Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>V Zvezi slovenske podeželske mladine s povezovanjem, znanjem in izkušnjami krepijo ponos v mladih s podeželja</p><p><p>Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?) in podobno.</p></p> 174803897 RTVSLO – Prvi 3592 clean Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>V Zvezi slovenske podeželske mladine s povezovanjem, znanjem in izkušnjami krepijo ponos v mladih s podeželja</p><p><p>Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?) in podobno.</p></p> Wed, 08 Sep 2021 19:45:00 +0000 "Na kmetih" je mladim lepo! 14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.<p>16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah</p><p><p><em>14. Filmski tabor Kolpa</em> (FTK), ki ga organizira <em>Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj</em>, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije.</p> <p>V studiu so se nam pridružili:<br /> <strong>Eliza Grubar</strong> – udeleženka delavnice filmska igra<br /> <strong>Jakob Medved</strong> – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija<br /> <strong>Ronja Slemenik</strong> – udeleženka delavnice animirani film.<br /> <strong>Andrea Tamaši Covarrubias</strong> - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija</p> <p>Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija <strong>August Adrian Braatz</strong>, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174802114 RTVSLO – Prvi 3230 clean 14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.<p>16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah</p><p><p><em>14. Filmski tabor Kolpa</em> (FTK), ki ga organizira <em>Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj</em>, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije.</p> <p>V studiu so se nam pridružili:<br /> <strong>Eliza Grubar</strong> – udeleženka delavnice filmska igra<br /> <strong>Jakob Medved</strong> – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija<br /> <strong>Ronja Slemenik</strong> – udeleženka delavnice animirani film.<br /> <strong>Andrea Tamaši Covarrubias</strong> - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija</p> <p>Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija <strong>August Adrian Braatz</strong>, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 01 Sep 2021 19:44:00 +0000 14. Filmski tabor Kolpa Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … <p>Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so se mladi naučili izdelati svojo video igrico, baterijo na sončno energijo ali sumo robotka</p><p><p>Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že <a href="https://www.fe.uni-lj.si/solarji_in_dijaki/poletni_tabor_inovativnih_tehnologij/o_poletnem_taboru/">22. poletni tabor inovativnih tehnologij</a>. 68 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … Izvedeli smo, kako so v delavnici ROBOSUMO dijaki programirali svojega sumo robotka, kako so v VIRTUALNO = ZABAVNO ustvarjali video igrico v obogateni resničnosti, izdelali vezje v delavnici OD ELEKTRONOV DO ZVEZD in naredili svojo baterijo na sončno energijo za polnjenje mobilnega telefona v delavnici SONCE, UJETO V MOBILNI TELEFON. Več pa v oddaji!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7959-copy-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7573-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7663-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7670-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7954-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174800123 RTVSLO – Prvi 3246 clean Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … <p>Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so se mladi naučili izdelati svojo video igrico, baterijo na sončno energijo ali sumo robotka</p><p><p>Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že <a href="https://www.fe.uni-lj.si/solarji_in_dijaki/poletni_tabor_inovativnih_tehnologij/o_poletnem_taboru/">22. poletni tabor inovativnih tehnologij</a>. 68 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … Izvedeli smo, kako so v delavnici ROBOSUMO dijaki programirali svojega sumo robotka, kako so v VIRTUALNO = ZABAVNO ustvarjali video igrico v obogateni resničnosti, izdelali vezje v delavnici OD ELEKTRONOV DO ZVEZD in naredili svojo baterijo na sončno energijo za polnjenje mobilnega telefona v delavnici SONCE, UJETO V MOBILNI TELEFON. Več pa v oddaji!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7959-copy-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7573-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7663-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7670-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/mg-7954-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 25 Aug 2021 18:30:00 +0000 Poletni tabor inovativnih tehnologij Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana Buršič<p>Akrobatska skupina z več kot 2000 nastopi v 50. državah sveta, dvema Guinnessovima rekordoma in več kot 250 milijoni ogledov viralnih video vsebin</p><p><p>Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov Dunking Devils ekipe, ki bo ta vikend nastopila tudi na edinstvenem adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu.</p> <ul> <li><strong>Domen Rozman</strong>, 34 let, idejni vodja Dunking Devilsov</li> <li><strong>Maks Veselko</strong>, 30 let, Dunking Devils akrobat, vodja Dunking Devils skupnosti</li> <li><strong>Peter Kokalj</strong>, 20 let, Dunking Devils akrobat, TikTok kreativni direktor Dunking Devils Studios, študent psihologije</li> <li><strong>Nik Schwarzmann</strong>, 21 let, Dunking Devils akrobat, zelo uspešen TikTok vplivnež, študent ekonomije</li> <li><strong>Neli Schwarzmann, </strong>18 let, Dunking Devila akrobatka, gimnazijka  - 4. letnik</li> </ul> <p>&nbsp;</p> <p>Eden njihovih bolj odmevnih in fascinantnih projektov/podvigov - akrobacije Dunking Devilsov na vrhu najvišjega dimnika v Evropi (Trboveljski dimnik - 360 m):</p> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=lIPgGk4lu7E">Acrobatics on The Highest Chimney in Europe (360m) | DD Squad - YouTube</a></p></p> 174798982 RTVSLO – Prvi 3110 clean Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana Buršič<p>Akrobatska skupina z več kot 2000 nastopi v 50. državah sveta, dvema Guinnessovima rekordoma in več kot 250 milijoni ogledov viralnih video vsebin</p><p><p>Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov Dunking Devils ekipe, ki bo ta vikend nastopila tudi na edinstvenem adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu.</p> <ul> <li><strong>Domen Rozman</strong>, 34 let, idejni vodja Dunking Devilsov</li> <li><strong>Maks Veselko</strong>, 30 let, Dunking Devils akrobat, vodja Dunking Devils skupnosti</li> <li><strong>Peter Kokalj</strong>, 20 let, Dunking Devils akrobat, TikTok kreativni direktor Dunking Devils Studios, študent psihologije</li> <li><strong>Nik Schwarzmann</strong>, 21 let, Dunking Devils akrobat, zelo uspešen TikTok vplivnež, študent ekonomije</li> <li><strong>Neli Schwarzmann, </strong>18 let, Dunking Devila akrobatka, gimnazijka  - 4. letnik</li> </ul> <p>&nbsp;</p> <p>Eden njihovih bolj odmevnih in fascinantnih projektov/podvigov - akrobacije Dunking Devilsov na vrhu najvišjega dimnika v Evropi (Trboveljski dimnik - 360 m):</p> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=lIPgGk4lu7E">Acrobatics on The Highest Chimney in Europe (360m) | DD Squad - YouTube</a></p></p> Wed, 18 Aug 2021 19:40:00 +0000 Dunking Devils - slovenski akrobati svetovnega slovesa Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu. <p>Mladi se leto za letom vračajo na Raziskovalni tabor Rogla, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu bomo ponovno preverili, kako mladi preživljajo poletne počitnice. Obiskalali smo Raziskovalni tabor Rogla, ki ga že vrsto let tam pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Zanimiv kraj, raziskovalni tabor, poseben program in zgovorni mladi - nekateri izmed njih se na tabor vračajo že nekaj let. Razdelili so se v arhitekturno, botanično in geološko skupino in raziskovali Roglo in njeno okolico ter se prek praktičnega in terenskega dela naučili veliko novega: dijakinje v arhitekturni skupini so merile in risale tloris domačije v Mislinji, geologi so na terenu iskali zanimive kamnine, botaniki pa preučevali rastline, ki uspevajo na Rogli in v okoliških krajih. Več izvemo v oddaji Gymnasium, naši sogovorniki so bili dijaki: Kristina, Eva, Živa, Kaja, Gal in vodja tabora Srečko Štajnbaher.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/zbirka-kamnin-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-462460'> Zbirka kamnin, ki jo je našla geološka skupina.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/najdba-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-462459'> Posebna najdba: kristal kremenčka v marmorju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210806-141953-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/krave-na-rogli-scaled-e1628596381580.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174797545 RTVSLO – Prvi 2990 clean Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu. <p>Mladi se leto za letom vračajo na Raziskovalni tabor Rogla, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije</p><p><p>V tokratnem Gymnasiumu bomo ponovno preverili, kako mladi preživljajo poletne počitnice. Obiskalali smo Raziskovalni tabor Rogla, ki ga že vrsto let tam pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Zanimiv kraj, raziskovalni tabor, poseben program in zgovorni mladi - nekateri izmed njih se na tabor vračajo že nekaj let. Razdelili so se v arhitekturno, botanično in geološko skupino in raziskovali Roglo in njeno okolico ter se prek praktičnega in terenskega dela naučili veliko novega: dijakinje v arhitekturni skupini so merile in risale tloris domačije v Mislinji, geologi so na terenu iskali zanimive kamnine, botaniki pa preučevali rastline, ki uspevajo na Rogli in v okoliških krajih. Več izvemo v oddaji Gymnasium, naši sogovorniki so bili dijaki: Kristina, Eva, Živa, Kaja, Gal in vodja tabora Srečko Štajnbaher.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/zbirka-kamnin-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-462460'> Zbirka kamnin, ki jo je našla geološka skupina.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/najdba-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-462459'> Posebna najdba: kristal kremenčka v marmorju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210806-141953-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/krave-na-rogli-scaled-e1628596381580.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 11 Aug 2021 18:40:00 +0000 Raziskovalni tabor Rogla 2021 Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".<p>Slovenska filantropija organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. </p><p><p><span>Slovenska filantropija v teh dneh </span><span>organizira mladinsko izmenjavo <span>Vizija 20/20+ </span>z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: </span><strong><span>"Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".</span></strong></p> <p></p> <p><span>Namen izmenjave je mladim z manj priložnostmi omogočiti kakovostno preživljanje počitnic, </span><span>spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi soustvarjajo medkulturno okolje, v katerem imajo možnost za odkrit pogovor, odkrivanje novih talentov, razvijanje osebnih pogledov na svet, </span><span>spoznavanje bogastva življenja v skupnosti ter skupnih vrednot, ki jih imamo, ne glede na narodnost in druge osebne okoliščine. </span><span>Pod strokovnim vodstvom mladinskih trenerjev mladi razmišljajo tudi o prihodnosti Evrope, migracijah in socialni izključenosti. </span></p> <p></p> <blockquote> <p><i><span>Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.</span></i></p> </blockquote> <p></p> <p></p></p> 174795880 RTVSLO – Prvi 3569 clean Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".<p>Slovenska filantropija organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. </p><p><p><span>Slovenska filantropija v teh dneh </span><span>organizira mladinsko izmenjavo <span>Vizija 20/20+ </span>z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: </span><strong><span>"Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".</span></strong></p> <p></p> <p><span>Namen izmenjave je mladim z manj priložnostmi omogočiti kakovostno preživljanje počitnic, </span><span>spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi soustvarjajo medkulturno okolje, v katerem imajo možnost za odkrit pogovor, odkrivanje novih talentov, razvijanje osebnih pogledov na svet, </span><span>spoznavanje bogastva življenja v skupnosti ter skupnih vrednot, ki jih imamo, ne glede na narodnost in druge osebne okoliščine. </span><span>Pod strokovnim vodstvom mladinskih trenerjev mladi razmišljajo tudi o prihodnosti Evrope, migracijah in socialni izključenosti. </span></p> <p></p> <blockquote> <p><i><span>Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.</span></i></p> </blockquote> <p></p> <p></p></p> Wed, 04 Aug 2021 18:00:00 +0000 Mednarodna izmenjava Vizija 10/10+ Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.<p>Po uspehu Benjamina Savška na OI v Tokiu smo se družili s člani Kajak - kanu kluba Tacen</p><p><p>Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah. </p></p> 174794324 RTVSLO – Prvi 3545 clean Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.<p>Po uspehu Benjamina Savška na OI v Tokiu smo se družili s člani Kajak - kanu kluba Tacen</p><p><p>Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah. </p></p> Thu, 29 Jul 2021 06:08:00 +0000 Člani Kajak - kanu kluba Tacen po zlati medalji Benjamina Savška Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.<p>Na obisku v Hrastniku na 22. študentski delovni brigadi.</p><p><p>Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105632-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105652-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105736-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-110627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-121950-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-122039-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174792707 RTVSLO – Prvi 3594 clean Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.<p>Na obisku v Hrastniku na 22. študentski delovni brigadi.</p><p><p>Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105632-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105652-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-105736-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-110627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-121950-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210719-122039-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Jul 2021 18:00:00 +0000 Študentska delovna brigada v Hrastniku Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Letos, tudi z dokumentarnim filmom, praznujejo 10 let delovanja</p><p><p><strong>Trainstation SubArt</strong> je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko -  od koncertov, festivalov,  ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje.</p></p> 174791115 RTVSLO – Prvi 3578 clean Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Letos, tudi z dokumentarnim filmom, praznujejo 10 let delovanja</p><p><p><strong>Trainstation SubArt</strong> je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko -  od koncertov, festivalov,  ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje.</p></p> Wed, 14 Jul 2021 19:55:00 +0000 TrainStation SubArt - gorenjsko stičišče ustvarjalne drugačnosti in subkulture mladih V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?<p>Med počitnicami in košarkarsko evforijo preverjamo dogajanje na taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta v Postojni</p><p><p>V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na <a href="https://www.kzs.si/clanek/Projekti/KZS-tabor/cid/92">Taboru Košarkarske zveze Slovenije</a> za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji? Sogovornice: Brina Sedminek, Eva Subotič, Maja Uranker, Ela Kozina Bubovič, Zala Mali, Špela Gracelj, Tija Kisovec, Lara Petrovič in trenerka Nina Vodeb.</p> <p></p></p> 174789357 RTVSLO – Prvi 2780 clean V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?<p>Med počitnicami in košarkarsko evforijo preverjamo dogajanje na taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta v Postojni</p><p><p>V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na <a href="https://www.kzs.si/clanek/Projekti/KZS-tabor/cid/92">Taboru Košarkarske zveze Slovenije</a> za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji? Sogovornice: Brina Sedminek, Eva Subotič, Maja Uranker, Ela Kozina Bubovič, Zala Mali, Špela Gracelj, Tija Kisovec, Lara Petrovič in trenerka Nina Vodeb.</p> <p></p></p> Wed, 07 Jul 2021 19:00:00 +0000 Tudi dekleta igrajo košarko Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo. <p>Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve</p><p><p>Pridružila sta se nam predstavnika iniciative Študenti še obstajamo, ki so junija opozorili na že dalj časa trajajočo študentsko stanovanjsko in ekonomsko problematiko ter na težave, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa: upad študentskega dela, zaprti študentski domovi, knjižnice in fakultete. Želijo si, da bi študijski proces prihodnje šolsko leto potekal na fakultetah ne glede na barvo semaforja in da bi študentom, ki so letos težko sledili študijskemu procesu ali se znašli v socialni stiski, pomagali. Katere konkretne zahteve so naslovili na pristojno ministrstvo, kako je sploh nastala iniciativa in kaj pričakujejo od pristojnih, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Z nami sta bila: Tessa Brlek Čufer, študentka psihologije, in Matej Zupanc s Fakultete za humanistične študije na Primorskem.</p> <blockquote><p>Tessini načrti za to poletje povedo vse: <em>"Imam srečo in grem lahko s starši na eno krajše morje. Potem pa bom čas namenila študentskemu delu, zato ker, kdo ve, ali nam bo spet na voljo v začetku naslednjega študijskega leta - je pa nujno potreben finančni dodatek."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174787687 RTVSLO – Prvi 2960 clean Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo. <p>Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve</p><p><p>Pridružila sta se nam predstavnika iniciative Študenti še obstajamo, ki so junija opozorili na že dalj časa trajajočo študentsko stanovanjsko in ekonomsko problematiko ter na težave, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa: upad študentskega dela, zaprti študentski domovi, knjižnice in fakultete. Želijo si, da bi študijski proces prihodnje šolsko leto potekal na fakultetah ne glede na barvo semaforja in da bi študentom, ki so letos težko sledili študijskemu procesu ali se znašli v socialni stiski, pomagali. Katere konkretne zahteve so naslovili na pristojno ministrstvo, kako je sploh nastala iniciativa in kaj pričakujejo od pristojnih, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Z nami sta bila: Tessa Brlek Čufer, študentka psihologije, in Matej Zupanc s Fakultete za humanistične študije na Primorskem.</p> <blockquote><p>Tessini načrti za to poletje povedo vse: <em>"Imam srečo in grem lahko s starši na eno krajše morje. Potem pa bom čas namenila študentskemu delu, zato ker, kdo ve, ali nam bo spet na voljo v začetku naslednjega študijskega leta - je pa nujno potreben finančni dodatek."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 30 Jun 2021 19:15:00 +0000 Študenti želijo, da bi bile fakultete odprte Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.<p>Pogovor o dosežkih 30 let slovenske samostojnosti</p><p><p>Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri bomo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.</p></p> 174785887 RTVSLO – Prvi 3505 clean Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.<p>Pogovor o dosežkih 30 let slovenske samostojnosti</p><p><p>Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri bomo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.</p></p> Wed, 23 Jun 2021 18:00:00 +0000 Mladi o 30. obletnici samostojnosti Slovenije Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe. <p>Dijaki snemajo krajše posnetke, na katerih delajo poskuse, ki osnovnošolcem razlagajo svet (in učno snov) </p><p><p>Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov delijo z osnovnošolci. V projektu <a href="https://www.youtube.com/channel/UC4-nlUUy6WuJDWE0riklLkg/videos">Čarovnija narave</a> snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.</p> <p>Trdna tekočina, Osmoza, Površinska napetost vode, Prehajanje toplote, Lomljenje svetlobe oz. Izginjajoči kozarec, Lebdeča vrtalka, Vpliv fizične aktivnosti na naše telo, Kako ekstrahirati bananin DNK, Plovnost ... je le nekaj naslovov njihovih poučnih in zabavnih posnetkov.</p> </p> 174783398 RTVSLO – Prvi 3162 clean Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe. <p>Dijaki snemajo krajše posnetke, na katerih delajo poskuse, ki osnovnošolcem razlagajo svet (in učno snov) </p><p><p>Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov delijo z osnovnošolci. V projektu <a href="https://www.youtube.com/channel/UC4-nlUUy6WuJDWE0riklLkg/videos">Čarovnija narave</a> snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.</p> <p>Trdna tekočina, Osmoza, Površinska napetost vode, Prehajanje toplote, Lomljenje svetlobe oz. Izginjajoči kozarec, Lebdeča vrtalka, Vpliv fizične aktivnosti na naše telo, Kako ekstrahirati bananin DNK, Plovnost ... je le nekaj naslovov njihovih poučnih in zabavnih posnetkov.</p> </p> Wed, 16 Jun 2021 19:00:00 +0000 Projekt Gimnazije Kranj: Čarovnije narave Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Festival sodobne odrske umetnosti tokrat tudi v slikovitem kanjonu reke Kokre</p><p><p>Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.), v Kranju z eno posebnostjo -  vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Ljubljanski del festivala v partnerstvu Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih se v letošnjem letu pridružuje festivalu Spider (produkcija Pekinpah). Pomemben del festivala pa so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo in plesno pedagoginjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma.</p></p> 174782278 RTVSLO – Prvi 3595 clean Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Festival sodobne odrske umetnosti tokrat tudi v slikovitem kanjonu reke Kokre</p><p><p>Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.), v Kranju z eno posebnostjo -  vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Ljubljanski del festivala v partnerstvu Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih se v letošnjem letu pridružuje festivalu Spider (produkcija Pekinpah). Pomemben del festivala pa so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo in plesno pedagoginjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma.</p></p> Wed, 09 Jun 2021 19:30:00 +0000 Kalejdoskop 2021 se pleše v Kranju in v Ljubljani V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.<p>Slovenski ekipi sta odlično nastopili na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti</p><p><p>V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.</p> <p></p></p> 174780367 RTVSLO – Prvi 3450 clean V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.<p>Slovenski ekipi sta odlično nastopili na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti</p><p><p>V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.</p> <p></p></p> Wed, 02 Jun 2021 19:50:00 +0000 Srebrni medalji za slovenske naravoslovce Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij. <p>Pozorno preberite navodila in jim sledite, bodite zbrani, čas si dobro razporedite </p><p><p>Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo <strong>natančnost branja navodil</strong>. Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor celo pravi, da se "<em>v vprašanju lahko skriva že pol odgovora"</em>. Poleg tega bodite pozorni na <strong>razporeditev časa</strong> (naloge, ki jih res ne znate, pustite za konec; pri daljših sestavkih pa si vzemite vsaj 15 minut za osnutek), na to, da <strong>niste površni</strong> (da pri odgovorih ne manjkajo pike, vejice, merske enote), da <strong>pravilno označite</strong> naloge, ki jih rešujete, ali odgovore, za katere menite, da so pravilni, ter da <strong>pišete čitljivo</strong>.</p> <p>Še enkrat povejmo tudi, katere so novosti letošnjih matur: 10–odstotni bonus na vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja pri pisnih delih izpitov velja tako na splošni kot poklicni maturi. Prav tako je bilo določeno, da bo na ustnih delih izpitov za 15 % manj snovi in vprašanj – katerih vam ne bo treba znati, pa ste izvedeli februarja. Prilagojeni so bili notranji deli izpitov (na primer manjše število obveznih laboratorijskih vaj ali prilagojena strokovna ekskurzija), kjer je bilo le mogoče, je bila sprejeta večja izbirnost nalog ali vprašanj, pri naravoslovnih predmetih bo na poli objavljenih več formul, pri matematiki bo uporaba računala dovoljena pri obeh izpitnih polah.</p> <p><strong>Rezultati</strong> <strong>poklicne mature</strong> bodo znani <strong>7. julija</strong>, 10. julij pa je zadnji rok za oddajo pisne zahteve za po vpogledu v pisno dokumnetacijo na šoli.</p> <p><strong>Rezultati splošne mature</strong> bodo znani nekaj dni pozneje, in sicer <strong>12. julija</strong>. Od takrat pa do 14. julija bo prek uporabniškega računa kandidata na spletnih straneh RIC-a mogoč e-vpogled v izpitno dokumentacijo, ki si jo lahko v teh treh dneh ogledate večkrat. Po vpogledu pa lahko tam oddate tudi ugovor na oceno mature 2021 (33 evrov) ali ugovor na izračun izpitne ocene (6 evrov) pri enem ali več predmetih, k temu pa morate predložiti potrdilo o plačilu stroškov. Ti se vam, če se vam po ponovnem pregledu ocena pri predmetu spremeni, vrnejo. <strong>Zadnji dan za oddajo ugovora ali ugovorov je 15. julij 2021</strong>.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174778691 RTVSLO – Prvi 3053 clean Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij. <p>Pozorno preberite navodila in jim sledite, bodite zbrani, čas si dobro razporedite </p><p><p>Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo <strong>natančnost branja navodil</strong>. Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor celo pravi, da se "<em>v vprašanju lahko skriva že pol odgovora"</em>. Poleg tega bodite pozorni na <strong>razporeditev časa</strong> (naloge, ki jih res ne znate, pustite za konec; pri daljših sestavkih pa si vzemite vsaj 15 minut za osnutek), na to, da <strong>niste površni</strong> (da pri odgovorih ne manjkajo pike, vejice, merske enote), da <strong>pravilno označite</strong> naloge, ki jih rešujete, ali odgovore, za katere menite, da so pravilni, ter da <strong>pišete čitljivo</strong>.</p> <p>Še enkrat povejmo tudi, katere so novosti letošnjih matur: 10–odstotni bonus na vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja pri pisnih delih izpitov velja tako na splošni kot poklicni maturi. Prav tako je bilo določeno, da bo na ustnih delih izpitov za 15 % manj snovi in vprašanj – katerih vam ne bo treba znati, pa ste izvedeli februarja. Prilagojeni so bili notranji deli izpitov (na primer manjše število obveznih laboratorijskih vaj ali prilagojena strokovna ekskurzija), kjer je bilo le mogoče, je bila sprejeta večja izbirnost nalog ali vprašanj, pri naravoslovnih predmetih bo na poli objavljenih več formul, pri matematiki bo uporaba računala dovoljena pri obeh izpitnih polah.</p> <p><strong>Rezultati</strong> <strong>poklicne mature</strong> bodo znani <strong>7. julija</strong>, 10. julij pa je zadnji rok za oddajo pisne zahteve za po vpogledu v pisno dokumnetacijo na šoli.</p> <p><strong>Rezultati splošne mature</strong> bodo znani nekaj dni pozneje, in sicer <strong>12. julija</strong>. Od takrat pa do 14. julija bo prek uporabniškega računa kandidata na spletnih straneh RIC-a mogoč e-vpogled v izpitno dokumentacijo, ki si jo lahko v teh treh dneh ogledate večkrat. Po vpogledu pa lahko tam oddate tudi ugovor na oceno mature 2021 (33 evrov) ali ugovor na izračun izpitne ocene (6 evrov) pri enem ali več predmetih, k temu pa morate predložiti potrdilo o plačilu stroškov. Ti se vam, če se vam po ponovnem pregledu ocena pri predmetu spremeni, vrnejo. <strong>Zadnji dan za oddajo ugovora ali ugovorov je 15. julij 2021</strong>.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 26 May 2021 19:50:00 +0000 Matura 2021 V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Razstava umetniških del dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - Center</p><p><p>V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti.</p></p> 174776888 RTVSLO – Prvi 3523 clean V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Razstava umetniških del dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - Center</p><p><p>V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti.</p></p> Wed, 19 May 2021 19:25:00 +0000 Praznina Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?<p>To študijsko leto bi večina ocenila z nezadostno oceno. In čeprav se fakultete odpirajo, položaj študentov še nekaj časa ne bo rožnat. </p><p><p>Kakšno leto je za študenti in zakaj, kljub odpiranju fakultet, razmere še zdaleč niso takšne, kot pred epidemijo? Po številkah novookuženih in hostipaliziranih je Slovenija v rumeni fazi, v kateri se popolnoma odpirajo srednje šole in fakultete, a pri študentih ostaja omejitev razdalje 1,5 metra, je danes sklenila vlada. Bo torej po novem vse po starem? Če tega še ne moremo trditi, pa že lahko je rečemo, da je študijsko leto drugačno, nenavadno, posebno, prav nič študentsko. Že od samega začetka so študente fakultete morale razdeliti na manjše skupine, ki so lahko prišle v same prostore fakultet, večina pa je predavanjem sledila po spletu. Kmalu pa je sledilo popolno zaprtje fakultet in tudi študentskih domov – razen za izjeme … Domov so se vrnili tudi tisti, ki niso več zmogli plačevati najemniških stanovanj. Upad dela prek študentskega servisa je marsikomu onemogočil življenje od doma oz. osamosvajanje od staršev, ustavitev javnega in študentskega življenja pa je nekatere mlade pahnila v duševne stiske.</p> <p>Kakšno leto je torej za študenti? O tem smo govorili z našimi  gosti. To so bili: <strong>Vida Jocif</strong>, <strong>Sara Svati Sharan</strong>, <strong>Lenart Kokalj in predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec.</strong> Kakšno oceno bi mu dali - od 1 do 10? In njihove ocene: 7, - 3, 3, 5. Torej tri po študentskih kriterijih negativne ocene, zakaj?</p> <blockquote><p><em>Kolja z oceno 3: "Mislim, da je bilo več stvari slabših kot dobrih. Seveda so bile tudi dobre stvari - to, da smo študenti stopili skupaj, da se je kdo mogoče malo bolj introspektivno pogledal in potem razrešil kakšne težave. Ampak v resnici je bilo kar grozno: vselej sedeti na istem mestu, v isti sobi. Meni je bilo obupno!" </em></p></blockquote> <p>Več izveste v oddaji!</p></p> 174775187 RTVSLO – Prvi 3306 clean Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?<p>To študijsko leto bi večina ocenila z nezadostno oceno. In čeprav se fakultete odpirajo, položaj študentov še nekaj časa ne bo rožnat. </p><p><p>Kakšno leto je za študenti in zakaj, kljub odpiranju fakultet, razmere še zdaleč niso takšne, kot pred epidemijo? Po številkah novookuženih in hostipaliziranih je Slovenija v rumeni fazi, v kateri se popolnoma odpirajo srednje šole in fakultete, a pri študentih ostaja omejitev razdalje 1,5 metra, je danes sklenila vlada. Bo torej po novem vse po starem? Če tega še ne moremo trditi, pa že lahko je rečemo, da je študijsko leto drugačno, nenavadno, posebno, prav nič študentsko. Že od samega začetka so študente fakultete morale razdeliti na manjše skupine, ki so lahko prišle v same prostore fakultet, večina pa je predavanjem sledila po spletu. Kmalu pa je sledilo popolno zaprtje fakultet in tudi študentskih domov – razen za izjeme … Domov so se vrnili tudi tisti, ki niso več zmogli plačevati najemniških stanovanj. Upad dela prek študentskega servisa je marsikomu onemogočil življenje od doma oz. osamosvajanje od staršev, ustavitev javnega in študentskega življenja pa je nekatere mlade pahnila v duševne stiske.</p> <p>Kakšno leto je torej za študenti? O tem smo govorili z našimi  gosti. To so bili: <strong>Vida Jocif</strong>, <strong>Sara Svati Sharan</strong>, <strong>Lenart Kokalj in predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec.</strong> Kakšno oceno bi mu dali - od 1 do 10? In njihove ocene: 7, - 3, 3, 5. Torej tri po študentskih kriterijih negativne ocene, zakaj?</p> <blockquote><p><em>Kolja z oceno 3: "Mislim, da je bilo več stvari slabših kot dobrih. Seveda so bile tudi dobre stvari - to, da smo študenti stopili skupaj, da se je kdo mogoče malo bolj introspektivno pogledal in potem razrešil kakšne težave. Ampak v resnici je bilo kar grozno: vselej sedeti na istem mestu, v isti sobi. Meni je bilo obupno!" </em></p></blockquote> <p>Več izveste v oddaji!</p></p> Wed, 12 May 2021 19:28:00 +0000 Kako je danes biti študent? Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.<p>Avtorici raziskovalne naloge sta na sedemindvajsetem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri prejeli srebrno priznanje</p><p><p>Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.</p></p> 174773351 RTVSLO – Prvi 3519 clean Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.<p>Avtorici raziskovalne naloge sta na sedemindvajsetem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri prejeli srebrno priznanje</p><p><p>Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.</p></p> Wed, 05 May 2021 19:00:00 +0000 Pomagajmo preživeti črnemu močerilu Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.<p>"Na akademiji sem se počutil tuje," pravi gledališki in filmski igralec, ki je dijakinjam dal tudi nasvet o tem, kako se lotiti sprejemnih izpitov za AGRFT</p><p><p>Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.</p></p> 174771371 RTVSLO – Prvi 3341 clean Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.<p>"Na akademiji sem se počutil tuje," pravi gledališki in filmski igralec, ki je dijakinjam dal tudi nasvet o tem, kako se lotiti sprejemnih izpitov za AGRFT</p><p><p>Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.</p></p> Wed, 28 Apr 2021 18:50:00 +0000 Benjamin Krnetić in dijakinje o gledališču in branju V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.<p>Novosti, primerjava glavnih protagonistov in konkretna navodila za pisanje</p><p><p>Kako napisati dober maturitetni esej, kako ga ocenjevalci ocenjujejo, kaj so najpogostejše napake pri pisanju in koliko subjektivnega mnenja lahko vanj vključite? Odgovore izveste v oddaji, v kateri smo opozorili tudi na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in ponovili ključne ideje, motive in like iz obeh obveznih delih (o tem smo že govorili tudi oddajah Studio ob 17h 12. in 19. aprila, vse pa najdete tudi na naših spletnih straneh in v podcastu Prvi na maturi). Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov, kje lahko vlečemo vzporednice med njima, v čem se razlikujeta?</p> <p>Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.</p></p> 174770229 RTVSLO – Prvi 3659 clean V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.<p>Novosti, primerjava glavnih protagonistov in konkretna navodila za pisanje</p><p><p>Kako napisati dober maturitetni esej, kako ga ocenjevalci ocenjujejo, kaj so najpogostejše napake pri pisanju in koliko subjektivnega mnenja lahko vanj vključite? Odgovore izveste v oddaji, v kateri smo opozorili tudi na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in ponovili ključne ideje, motive in like iz obeh obveznih delih (o tem smo že govorili tudi oddajah Studio ob 17h 12. in 19. aprila, vse pa najdete tudi na naših spletnih straneh in v podcastu Prvi na maturi). Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov, kje lahko vlečemo vzporednice med njima, v čem se razlikujeta?</p> <p>Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.</p></p> Wed, 21 Apr 2021 18:00:00 +0000 Maturitetni esej 2021 Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.<p>Kako priljubljen je ta šport med mladimi in kako intenziven je?</p><p><p>Kako priljubljen je med mladimi badminton? Rekreativno zelo, tekmovalno pa manj. Mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19, Maj Poboljšaj, ki tekmuje že v članski kategoriji, včasih pa z Anjo v mešanih dvojicah nastopata tudi skupaj, in trener Matjaž Sketelj, vsi iz Badminton kluba Ljubljana.</p> <blockquote><p><em>Anja Jordan: "A bistvu me je za ta šport navdušila mami, ki je bila tudi badmintonistka, ko je bila stara toliko kot jaz. Potem smo si začeli pred hišo malo podajati žogico, nato pa naju je z bratom vpisala v klub. In nama je bilo zelo všeč. Čez nekaj let potem dobiš tudi družbo in to je še eden od razlogov, da vztrajaš - neka dodatna motivacija. zdi se mi tudi zabaven šport, pri katerem spoznaš tudi samega sebe. Jaz se na igrišču zabavam, ko igram. Mogoče ne ravno na tekmah, ker tam gre za res. Ampak drugače je zabavno, sploh ko igraš dvojice." </em></p></blockquote> <p>Pri tej dinamični in intenzivni igri, ki se jo igra v dvorani na igrišču z mrežo, je mogoče celo nekoliko bolj kot pri drugih športih pomembna prava kombinacija vzdržljivosti in hitrosti, je prepričan Matjaž Sketelj. V svoji igri moraš uporabiti svoje prednosti, na tekmah pa je pomembna tudi psihološka pripravljenost, priznata mlada športnika.</p> <blockquote><p><em>Maj Poboljšaj: "Jaz sem kar visok, zato nisem najbolj hiter, če lahko tako rečemo. Zato svojo igro prilagodim višini: lahko se bolj stegnem do žoge, kakšno lahko prej prestrežem in igram potem na moč. Vsekakor pa je pomembna tudi vzdržljivost, da lahko držiš nek določen tempo in žogice ne "fališ" v aut." </em></p></blockquote> <p></p></p> 174768584 RTVSLO – Prvi 2863 clean Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.<p>Kako priljubljen je ta šport med mladimi in kako intenziven je?</p><p><p>Kako priljubljen je med mladimi badminton? Rekreativno zelo, tekmovalno pa manj. Mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19, Maj Poboljšaj, ki tekmuje že v članski kategoriji, včasih pa z Anjo v mešanih dvojicah nastopata tudi skupaj, in trener Matjaž Sketelj, vsi iz Badminton kluba Ljubljana.</p> <blockquote><p><em>Anja Jordan: "A bistvu me je za ta šport navdušila mami, ki je bila tudi badmintonistka, ko je bila stara toliko kot jaz. Potem smo si začeli pred hišo malo podajati žogico, nato pa naju je z bratom vpisala v klub. In nama je bilo zelo všeč. Čez nekaj let potem dobiš tudi družbo in to je še eden od razlogov, da vztrajaš - neka dodatna motivacija. zdi se mi tudi zabaven šport, pri katerem spoznaš tudi samega sebe. Jaz se na igrišču zabavam, ko igram. Mogoče ne ravno na tekmah, ker tam gre za res. Ampak drugače je zabavno, sploh ko igraš dvojice." </em></p></blockquote> <p>Pri tej dinamični in intenzivni igri, ki se jo igra v dvorani na igrišču z mrežo, je mogoče celo nekoliko bolj kot pri drugih športih pomembna prava kombinacija vzdržljivosti in hitrosti, je prepričan Matjaž Sketelj. V svoji igri moraš uporabiti svoje prednosti, na tekmah pa je pomembna tudi psihološka pripravljenost, priznata mlada športnika.</p> <blockquote><p><em>Maj Poboljšaj: "Jaz sem kar visok, zato nisem najbolj hiter, če lahko tako rečemo. Zato svojo igro prilagodim višini: lahko se bolj stegnem do žoge, kakšno lahko prej prestrežem in igram potem na moč. Vsekakor pa je pomembna tudi vzdržljivost, da lahko držiš nek določen tempo in žogice ne "fališ" v aut." </em></p></blockquote> <p></p></p> Wed, 14 Apr 2021 19:15:00 +0000 V družbi mladih igralcev badmintona V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.<p>Avtor je odgovarjal na vprašanja maturantov </p><p><p>V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem <strong>Goranom Vojnovićem</strong> pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek, saj vključuje teme, ki nagovarjajo maturante: iskanje identitete in doma, iskanje ravnovesja med ljubeznijo in svobodo, vprašanje resnice, bežanje pred odgovornostjo in življenjem samim, teža razočaranja ...</p> <blockquote><p><em>Goran Vojnović: "Še vedno se zdrznem ob frazi obvezno čtivo. Verjamem, da branje ne bi smelo biti obvezno. Knjig je ogromno in mislim, da bi vsak moral najti knjigo, ki mu je blizu - ali kar zadeva temo ali načina pripovedi. Se pa zavedam, da mora obstajati maturitetni esej in nekaj, čemur se reče obvezno čtivo. In ko sem slišal, da je Figa izbrana na maturo, sem imel mešane občutke. Po eni strani je to velik kompliment za moj roman. Dobiš 7 tisoč bralcev, na obiskih na šolah pa dragocen vpogled v to, kako mladi berejo tvojo knjigo, česar sicer na literarnih dogodkih ne dobiš. Po drugi strani pa veš, da boš del osebnih zgodb in da ne bodo vse srečne. Da del dijakov tega eseja ne bo opravil tako, kot si ga želi, in boš ostal v njihovem spominu kot ena travma. Ki bo sčasoma sicer zbledela, kot zbledijo vse te srednješolske travme, a vseeno imaš še vedno občutek, da te bodo lahko na ulici kakšne oči malo bolj grdo pogledale."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210257.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441226'> Goran Vojnović</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210244.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441225'> Dan Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_2103150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441227'> Gitica Jakopin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210325.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441228'> Pia Džakulin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210426-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441229'> V studiu Radia Slovenija ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_211018-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174766865 RTVSLO – Prvi 3308 clean V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.<p>Avtor je odgovarjal na vprašanja maturantov </p><p><p>V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem <strong>Goranom Vojnovićem</strong> pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek, saj vključuje teme, ki nagovarjajo maturante: iskanje identitete in doma, iskanje ravnovesja med ljubeznijo in svobodo, vprašanje resnice, bežanje pred odgovornostjo in življenjem samim, teža razočaranja ...</p> <blockquote><p><em>Goran Vojnović: "Še vedno se zdrznem ob frazi obvezno čtivo. Verjamem, da branje ne bi smelo biti obvezno. Knjig je ogromno in mislim, da bi vsak moral najti knjigo, ki mu je blizu - ali kar zadeva temo ali načina pripovedi. Se pa zavedam, da mora obstajati maturitetni esej in nekaj, čemur se reče obvezno čtivo. In ko sem slišal, da je Figa izbrana na maturo, sem imel mešane občutke. Po eni strani je to velik kompliment za moj roman. Dobiš 7 tisoč bralcev, na obiskih na šolah pa dragocen vpogled v to, kako mladi berejo tvojo knjigo, česar sicer na literarnih dogodkih ne dobiš. Po drugi strani pa veš, da boš del osebnih zgodb in da ne bodo vse srečne. Da del dijakov tega eseja ne bo opravil tako, kot si ga želi, in boš ostal v njihovem spominu kot ena travma. Ki bo sčasoma sicer zbledela, kot zbledijo vse te srednješolske travme, a vseeno imaš še vedno občutek, da te bodo lahko na ulici kakšne oči malo bolj grdo pogledale."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210257.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441226'> Goran Vojnović</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210244.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441225'> Dan Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_2103150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441227'> Gitica Jakopin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210325.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441228'> Pia Džakulin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_210426-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-441229'> V studiu Radia Slovenija ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/20210407_211018-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 07 Apr 2021 19:30:00 +0000 Z Goranom Vojnovićem o Figi in pisanju S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.<p>Kako je v jami biti tudi do en teden in katere so slovenske najzanimivejše</p><p><p>S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.</p></p> 174765155 RTVSLO – Prvi 3138 clean S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.<p>Kako je v jami biti tudi do en teden in katere so slovenske najzanimivejše</p><p><p>S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.</p></p> Wed, 31 Mar 2021 19:43:00 +0000 Jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.<p>Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje in treninge na daljavo in kako vse skupaj poteka zdaj?</p><p><p>Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...?</p> <p>O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki - tekačema na smučeh, Lucijo Medja in Matevžem Marinkom, telovadko Zalo Trtnik in športnim trenerjem Tomažem Uršičem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00006-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00005-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00008-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00007-scaled.jpeg'></a> </div></figure> </div></p> 174763061 RTVSLO – Prvi 3593 clean Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.<p>Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje in treninge na daljavo in kako vse skupaj poteka zdaj?</p><p><p>Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...?</p> <p>O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki - tekačema na smučeh, Lucijo Medja in Matevžem Marinkom, telovadko Zalo Trtnik in športnim trenerjem Tomažem Uršičem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00006-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00005-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00008-scaled.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/image00007-scaled.jpeg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 24 Mar 2021 19:00:00 +0000 Mladi vrhunski športniki Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.<p>Nina Pangeršič je slovenska najuspešnejša mlada tekmovalka v preskakovanju ovir, za katero je vrhunska sezona</p><p><p>Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.</p></p> 174761561 RTVSLO – Prvi 3084 clean Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.<p>Nina Pangeršič je slovenska najuspešnejša mlada tekmovalka v preskakovanju ovir, za katero je vrhunska sezona</p><p><p>Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.</p></p> Wed, 17 Mar 2021 20:22:00 +0000 Najuspešnejša slovenska mlada jahačica v preskakovanju ovir Nina Pangeršič Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju. <p>Začnemo s postavljanjem na drsalke, nato preidemo na led in k premikanju ter drsalnemu koraku</p><p><p>Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na Gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.</p> <p>Kakšni naj bodo začetki, nam je povedal dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport Univerze v Ljubljni, ki je bil nekoč profesionalni hokejist. Otroci ali mladi naj se z drsalkami spoznajo že prej - naj jih torej obujejo že doma ali preden stopijo na ledeno površino in poskusijo vstati, da dobijo občutek ravnotežja.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da je čevelj dobro pripet ali zavezan na nogo, noga mora namreč varno stati v drsalki. Ni dobro, da je čevelj prevelik, gleženj mora biti oprijet, ne pa fiksiran. Po tem, ko otrok dobi občutek ravnotežje, sledi prehod iz suhe na ledeno površino, kar je natežje." </em></p></blockquote> <p>Začnemo z drsanjem naprej, rahlin prestavljanjem drsalk, da spreminjamo smer, potem sledi ustavljanje. Ko to obvladamo, se lahko učimo drsanja nazaj. Prav tako ne smemo pozabiti na padanje in vstajanje. Pri vstajanju se je treba naučiti korakov, ki nam pomagajo, da vedno znova ne zdrsnemo nazaj na led:</p> <blockquote><p><em>"Roke damo pred sabo, gremo na kolena, potem damo na led eno drsalko in se počasi dvignemo in zravnamo."</em></p></blockquote> <p>V drugi fazi učenja drsanja pa že prihaja do razlik. Odločite ne namreč moramo, ali bomo drsali kot umetnostni drsalci ali kot hokejisti. Elementi, ki jih potem usvajamo, so namreč različni, prav tako drsalke. Obstaja pa še tretja vrsta drsanja - hitrostno drsanje, kjer so dralke najdaljše, pri nas pa ta šport ni razvit (kot na primer na Nizozemskem). Več pa v oddaji!</p></p> 174760306 RTVSLO – Prvi 733 clean Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju. <p>Začnemo s postavljanjem na drsalke, nato preidemo na led in k premikanju ter drsalnemu koraku</p><p><p>Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na Gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.</p> <p>Kakšni naj bodo začetki, nam je povedal dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport Univerze v Ljubljni, ki je bil nekoč profesionalni hokejist. Otroci ali mladi naj se z drsalkami spoznajo že prej - naj jih torej obujejo že doma ali preden stopijo na ledeno površino in poskusijo vstati, da dobijo občutek ravnotežja.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da je čevelj dobro pripet ali zavezan na nogo, noga mora namreč varno stati v drsalki. Ni dobro, da je čevelj prevelik, gleženj mora biti oprijet, ne pa fiksiran. Po tem, ko otrok dobi občutek ravnotežje, sledi prehod iz suhe na ledeno površino, kar je natežje." </em></p></blockquote> <p>Začnemo z drsanjem naprej, rahlin prestavljanjem drsalk, da spreminjamo smer, potem sledi ustavljanje. Ko to obvladamo, se lahko učimo drsanja nazaj. Prav tako ne smemo pozabiti na padanje in vstajanje. Pri vstajanju se je treba naučiti korakov, ki nam pomagajo, da vedno znova ne zdrsnemo nazaj na led:</p> <blockquote><p><em>"Roke damo pred sabo, gremo na kolena, potem damo na led eno drsalko in se počasi dvignemo in zravnamo."</em></p></blockquote> <p>V drugi fazi učenja drsanja pa že prihaja do razlik. Odločite ne namreč moramo, ali bomo drsali kot umetnostni drsalci ali kot hokejisti. Elementi, ki jih potem usvajamo, so namreč različni, prav tako drsalke. Obstaja pa še tretja vrsta drsanja - hitrostno drsanje, kjer so dralke najdaljše, pri nas pa ta šport ni razvit (kot na primer na Nizozemskem). Več pa v oddaji!</p></p> Sat, 13 Mar 2021 09:25:00 +0000 Drsanje Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč. <p>Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o vrstah duševnih motenj in o tem, kdaj poiskati pomoč</p><p><p>Kakšno je življenje z depresijo, občutki tesnobe in paničnimi napadi? Kako se z duševnimi stiskami in motnjami spopadata dva dijaka, ki sta si upala govoriti o svojih občutjih in izkušnjah, in kaj o duševnih stiskah mladih pravi psihologinja <strong>Ajda Erjavec</strong> iz Društva šolskih svetovalnih delavcev?</p> <p><em>"Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim. Veliko ljudi bi znalo to videti kot šibkost ali pa se ne bi počutili lagodno. Zato bi rekel, da se je nelagodno tako izpostaviti, ne le na radiu, ampak tudi v zasebnem življenju, tudi pred prijatelji. Verjetno se je vse skupaj začelo pred kakšnim letom, na začetku lanske karantene, ko smo zapustili šolo in bili doma. Ker sem zelo socialen človek, imam rad družbo in mi družba zelo pomaga, mi je to predstavljalo velik manko. Zato se mi zdi, da sem takrat začel počasi, a vse bolj padati,"</em> pravi <strong>Jan</strong>, ki mu je iz najhujšega pomagal predvsem pogovor s prijateljico in pozneje z vrstniki in s šolsko svetovalno služno, strokovne pomoči pa ni poiskal.</p> <p><strong>Inja Ajda</strong> se z depresijo, anksiozno motnjo in paničnimi napadi spopada že dalj časa, že pet let je v obravnavi, kot pravi, torej prejema pomoč pedopsihiatrinje. Vse skupaj se je začelo, ko je bila v 6. razredu in so jo vrstniki izločili iz svoje skupine. Zelo so ji stali ob strani starši, ki so zaradi njenih hudih napadov panike poiskali tudi strokovno pomoč. A do srednje šole sploh nihče od prijateljev ni vedel za njene težave, šele tam je bilo okolje zanjo bolj spodbudno:</p> <blockquote><p><em>"Če ljudje ne iščejo, ne opazijo. Jaz sem vse skupaj zelo dobro skrivala, še vedno znam. Ampak se zdaj trudim ne delati tega, ker je še slabše, če tlačiš take stvari. Tako da ni bila ravno težava skrivati, bila sem pač tiha in zadržana." </em></p></blockquote> <p>V najtežjem obdobju se v posamezniku mešajo strah, žalost, osamljenost, nemoč, težko je določiti, kaj točno je tisto, zaradi česa trpiš, pravi Inja in dodaja:</p> <blockquote><p><em>"Najtežji je na trenutke občutek nemoči oz. ko ta slaba obdobja prevladajo, te prevzamejo in ne vidiš poti iz tega ozkega tunela. A če zdaj pogledam nazaj, se mi zdi najtežje to, da se nekomu odpreš." </em></p></blockquote> <p>A prav to je izredno pomembno, je prepričan tudi Jan:</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da to nekomu poveš. </em><em>Na začetku sploh ni treba, da ti kdo pomaga, pomembno je, da daš to ven, da poveš nekomu za svojo stisko. Že to ti da občutek, da nisi čisto sam in da je nekdo na tem svetu, ki ve za tvojo stisko, te mogoče tudi razume – mogoče, ne nujno – in ki ti bo mogoče lahko pomagal."</em></p></blockquote> <p>Je takih občutij med mladimi veliko? Da. In zadnje leto je te težave še poglobilo. Od 10 do 25 odstotkov mladih naj bi na primer pri nas imelo vsaj eno duševno motnjo, po navadi pa gre za več motenj hkrati, nam je povedala psihiatrinja <strong>Melita Bokalič</strong>, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z oddelka Službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki nam je pomagala pri definicijah in vrstah duševnih motenj ter povedala tudi, kdaj moramo poiskati pomoč: ko stiska traja predolgo in jo občutimo tako globoko, tako da hromi naše življenje in ne moremo več normalno delovati in opravljati vsakodnevnih zadolžitev in nalog.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174759869 RTVSLO – Prvi 3558 clean Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč. <p>Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o vrstah duševnih motenj in o tem, kdaj poiskati pomoč</p><p><p>Kakšno je življenje z depresijo, občutki tesnobe in paničnimi napadi? Kako se z duševnimi stiskami in motnjami spopadata dva dijaka, ki sta si upala govoriti o svojih občutjih in izkušnjah, in kaj o duševnih stiskah mladih pravi psihologinja <strong>Ajda Erjavec</strong> iz Društva šolskih svetovalnih delavcev?</p> <p><em>"Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim. Veliko ljudi bi znalo to videti kot šibkost ali pa se ne bi počutili lagodno. Zato bi rekel, da se je nelagodno tako izpostaviti, ne le na radiu, ampak tudi v zasebnem življenju, tudi pred prijatelji. Verjetno se je vse skupaj začelo pred kakšnim letom, na začetku lanske karantene, ko smo zapustili šolo in bili doma. Ker sem zelo socialen človek, imam rad družbo in mi družba zelo pomaga, mi je to predstavljalo velik manko. Zato se mi zdi, da sem takrat začel počasi, a vse bolj padati,"</em> pravi <strong>Jan</strong>, ki mu je iz najhujšega pomagal predvsem pogovor s prijateljico in pozneje z vrstniki in s šolsko svetovalno služno, strokovne pomoči pa ni poiskal.</p> <p><strong>Inja Ajda</strong> se z depresijo, anksiozno motnjo in paničnimi napadi spopada že dalj časa, že pet let je v obravnavi, kot pravi, torej prejema pomoč pedopsihiatrinje. Vse skupaj se je začelo, ko je bila v 6. razredu in so jo vrstniki izločili iz svoje skupine. Zelo so ji stali ob strani starši, ki so zaradi njenih hudih napadov panike poiskali tudi strokovno pomoč. A do srednje šole sploh nihče od prijateljev ni vedel za njene težave, šele tam je bilo okolje zanjo bolj spodbudno:</p> <blockquote><p><em>"Če ljudje ne iščejo, ne opazijo. Jaz sem vse skupaj zelo dobro skrivala, še vedno znam. Ampak se zdaj trudim ne delati tega, ker je še slabše, če tlačiš take stvari. Tako da ni bila ravno težava skrivati, bila sem pač tiha in zadržana." </em></p></blockquote> <p>V najtežjem obdobju se v posamezniku mešajo strah, žalost, osamljenost, nemoč, težko je določiti, kaj točno je tisto, zaradi česa trpiš, pravi Inja in dodaja:</p> <blockquote><p><em>"Najtežji je na trenutke občutek nemoči oz. ko ta slaba obdobja prevladajo, te prevzamejo in ne vidiš poti iz tega ozkega tunela. A če zdaj pogledam nazaj, se mi zdi najtežje to, da se nekomu odpreš." </em></p></blockquote> <p>A prav to je izredno pomembno, je prepričan tudi Jan:</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je, da to nekomu poveš. </em><em>Na začetku sploh ni treba, da ti kdo pomaga, pomembno je, da daš to ven, da poveš nekomu za svojo stisko. Že to ti da občutek, da nisi čisto sam in da je nekdo na tem svetu, ki ve za tvojo stisko, te mogoče tudi razume – mogoče, ne nujno – in ki ti bo mogoče lahko pomagal."</em></p></blockquote> <p>Je takih občutij med mladimi veliko? Da. In zadnje leto je te težave še poglobilo. Od 10 do 25 odstotkov mladih naj bi na primer pri nas imelo vsaj eno duševno motnjo, po navadi pa gre za več motenj hkrati, nam je povedala psihiatrinja <strong>Melita Bokalič</strong>, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z oddelka Službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki nam je pomagala pri definicijah in vrstah duševnih motenj ter povedala tudi, kdaj moramo poiskati pomoč: ko stiska traja predolgo in jo občutimo tako globoko, tako da hromi naše življenje in ne moremo več normalno delovati in opravljati vsakodnevnih zadolžitev in nalog.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 10 Mar 2021 20:00:00 +0000 Mladi o svojih duševnih stiskah Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.<p>Predstavili smo tudi edini slovenski film na festivalu, avtorica Manca Filak, ki je bila z nami v studiu, ga je naslovila Tobačni spomini</p><p><p>Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.</p></p> 174758136 RTVSLO – Prvi 3563 clean Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.<p>Predstavili smo tudi edini slovenski film na festivalu, avtorica Manca Filak, ki je bila z nami v studiu, ga je naslovila Tobačni spomini</p><p><p>Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.</p></p> Wed, 03 Mar 2021 20:40:00 +0000 Festival Dnevi etnografskega filma Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.<p>Kako improvizacijsko gledališče za dijake deluje v času epidemije, ko ni stika med igralci in publiko in vaje potekalo prek zooma?</p><p><p>Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? ŠILA vseeno ni zamrla, povedo naši gosti: <strong>Pija Klemenčič</strong> (Gimnazija Bežigrad), <strong>Alma Kristina Tadel</strong> (Gimnazija Poljane) in <strong>Svit Podgornik</strong> (Gimnazija Vič) in <strong>Mistral Majer</strong> (koordinatorka in vodja programov pri Društvu IMPRO, mentorica Šile na Gimnaziji Bežigrad).</p> <p></p></p> 174755180 RTVSLO – Prvi 3173 clean Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.<p>Kako improvizacijsko gledališče za dijake deluje v času epidemije, ko ni stika med igralci in publiko in vaje potekalo prek zooma?</p><p><p>Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? ŠILA vseeno ni zamrla, povedo naši gosti: <strong>Pija Klemenčič</strong> (Gimnazija Bežigrad), <strong>Alma Kristina Tadel</strong> (Gimnazija Poljane) in <strong>Svit Podgornik</strong> (Gimnazija Vič) in <strong>Mistral Majer</strong> (koordinatorka in vodja programov pri Društvu IMPRO, mentorica Šile na Gimnaziji Bežigrad).</p> <p></p></p> Wed, 24 Feb 2021 19:50:00 +0000 Šilarji se kljub epidemiji ne dajo! V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.<p>Četverica dijakov je raziskovala belokranjski endemit, ki živi na ozkem območju treh kvadratnih kilometrov</p><p><p>V oddaji Gymnasium se bomo družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.</p></p> 174754520 RTVSLO – Prvi 3509 clean V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.<p>Četverica dijakov je raziskovala belokranjski endemit, ki živi na ozkem območju treh kvadratnih kilometrov</p><p><p>V oddaji Gymnasium se bomo družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.</p></p> Wed, 17 Feb 2021 20:00:00 +0000 Pomagajmo preživeti črnemu močerilu Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t<p>Tokrat o ustvarjalnosti in velikih/malih temah v času korone - s prijatelji in člani srednješolske glasbene skupine Masaž</p><p><p>Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Gostili smo dijaški četvorec iz glasbene skupine <strong>Masaž</strong>, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Tudi o njihovi uvrstitvi v polfinale letošnje <strong>Špil lige</strong> - prve lige dijaških bendov, ki je natečaj <strong>Kina Šiška</strong> in v sklopu katerega se odvije serija koncertnih nastopov. <strong> Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Maks Rozman in Timotej Poznič</strong> s svojimi avtorskimi skladbami potihoma upajo tudi na uvrstitev v finale in na zmago. To je mladi ustvarjalni četvorec, ki živi in diha z glasbo in za glasbo.</p> <p><strong>Masaž</strong> so na posnetku na ogled in v posluh od ure in 30 minut naprej:</p> </p> 174752904 RTVSLO – Prvi 3594 clean Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t<p>Tokrat o ustvarjalnosti in velikih/malih temah v času korone - s prijatelji in člani srednješolske glasbene skupine Masaž</p><p><p>Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Gostili smo dijaški četvorec iz glasbene skupine <strong>Masaž</strong>, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Tudi o njihovi uvrstitvi v polfinale letošnje <strong>Špil lige</strong> - prve lige dijaških bendov, ki je natečaj <strong>Kina Šiška</strong> in v sklopu katerega se odvije serija koncertnih nastopov. <strong> Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Maks Rozman in Timotej Poznič</strong> s svojimi avtorskimi skladbami potihoma upajo tudi na uvrstitev v finale in na zmago. To je mladi ustvarjalni četvorec, ki živi in diha z glasbo in za glasbo.</p> <p><strong>Masaž</strong> so na posnetku na ogled in v posluh od ure in 30 minut naprej:</p> </p> Wed, 10 Feb 2021 20:30:00 +0000 Dijaški četvorec Masaž Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.<p>Dijaki podpisujejo peticije, objavljajo javna pisma, snemajo pesmi in za 9. februar napovedujejo "štrajk"</p><p><p>Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Na različne pogoje dela doma, na manko šolske infrastrukture, primernih prostorov in pogojev za vadbo pa opozarjajo tudi dijaki umetniških smeri. Peticije, javna pisma, umetniški izdelki, pesmi objavljene na You tubu, in še marsikaj drugega jasno govori o tem, da mladi niso zadovoljni z izobraževanjem na daljavo in da želijo nazaj v šole.</p> <p>Nekaj časa nazaj so dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, nesli do ministrstva javno pismo, v katerem so opozarili, kako razmere v epidemiji in vladni ukrepi vplivajo na vas – na njihovo šolanje in življenje na sploh … V njem so zapisali, da »učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo«, da njihova »izobrazba in razvoj stagnirata«, da nimajo »časa, da bi čakali na umiritev okužb«, ker jim »svet v obdobju, ki bo sledilo, ne bo prizanašal«. Hkrati so zahtevali sestanek z ministrico - do tega ni in ne bo prišlo, je povedala Aiko Zakrajšek, dijakinja Gimnazije Poljane. Na ministrtvu so njihov sestanek, ki bi moral biti danes, prestavili na 9. februar, za takrat pa mladi napovedujejo "štrajk."</p> <p>Kaj jih najbolj skrbi, kako potekata izobraževanje in praksa na daljavo, kaj "zamerijo" odločevalcem, kako si predstavljajo varno vrnitev v šole, so nam v oddaji povedali: <strong>Aiko Zakrajšek</strong>, Gimnazija Poljane, <strong>Dan Grabnar</strong>, Gimnazija Poljane, <strong>Nace Korošec</strong>, SVŠGUGL, <strong>Marko Majetič</strong>, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, in <strong>Pika Drstvenšek</strong> iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor …</p></p> 174751203 RTVSLO – Prvi 3346 clean Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.<p>Dijaki podpisujejo peticije, objavljajo javna pisma, snemajo pesmi in za 9. februar napovedujejo "štrajk"</p><p><p>Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Na različne pogoje dela doma, na manko šolske infrastrukture, primernih prostorov in pogojev za vadbo pa opozarjajo tudi dijaki umetniških smeri. Peticije, javna pisma, umetniški izdelki, pesmi objavljene na You tubu, in še marsikaj drugega jasno govori o tem, da mladi niso zadovoljni z izobraževanjem na daljavo in da želijo nazaj v šole.</p> <p>Nekaj časa nazaj so dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, nesli do ministrstva javno pismo, v katerem so opozarili, kako razmere v epidemiji in vladni ukrepi vplivajo na vas – na njihovo šolanje in življenje na sploh … V njem so zapisali, da »učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo«, da njihova »izobrazba in razvoj stagnirata«, da nimajo »časa, da bi čakali na umiritev okužb«, ker jim »svet v obdobju, ki bo sledilo, ne bo prizanašal«. Hkrati so zahtevali sestanek z ministrico - do tega ni in ne bo prišlo, je povedala Aiko Zakrajšek, dijakinja Gimnazije Poljane. Na ministrtvu so njihov sestanek, ki bi moral biti danes, prestavili na 9. februar, za takrat pa mladi napovedujejo "štrajk."</p> <p>Kaj jih najbolj skrbi, kako potekata izobraževanje in praksa na daljavo, kaj "zamerijo" odločevalcem, kako si predstavljajo varno vrnitev v šole, so nam v oddaji povedali: <strong>Aiko Zakrajšek</strong>, Gimnazija Poljane, <strong>Dan Grabnar</strong>, Gimnazija Poljane, <strong>Nace Korošec</strong>, SVŠGUGL, <strong>Marko Majetič</strong>, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, in <strong>Pika Drstvenšek</strong> iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor …</p></p> Wed, 03 Feb 2021 20:22:00 +0000 Dijaki hočejo nazaj v šolo! Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.<p>Dijaki s projektom Dan ZaMe oziroma Dan za mentalno zdravje </p><p><p>Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174749567 RTVSLO – Prvi 3094 clean Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.<p>Dijaki s projektom Dan ZaMe oziroma Dan za mentalno zdravje </p><p><p>Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 27 Jan 2021 19:00:00 +0000 Duševno zdravje mladih NE sme biti stigmatizirano Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost. <p>Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih </p><p><p>Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo na to, da se mladi v času zaprtja šol in športnih objektov ter ustavitve vsakršnih dejavnosti v športnih klubih in drugih prostočasnih dejavnostih premalo gibajo, da njihova telesna pripravljenost pada, da pada tudi motivacija za gibanje … Najbrž tega ne opažajo le strokovnjaki, temveč tudi profesorji na šolah, starši in mladi sami. <a href="https://www.ses-mb.si/"><strong>Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor</strong></a> sta dva dijaka prišla na idejo, da naredita aplikacijo, ki bo mlade spodbujala h gibanju. To so dijakinja prvega letnika smeri ekonomski tehnik <strong>Nika Hödl </strong>in dijak 2. letnika iste smeri <strong>Adrijan Islamaj, </strong>v studio pa smo povabili tudi eno od njunih mentoric profesorico športne vzgoje <strong>Tanjo Raj</strong>. Šola je torej njuno idejo podprla, znanja in opreme pa je na šoli dovolj, da se je Adrijan lotil izdelave svoje prve mobilne aplikacije. Videe s športnimi izzivi sta z Niko snemala decembra, aplikacijo pa sta si zamislila kot šolsko tekmovanje, ki bo dijake spodbujala, da se tedensko lotijo športnih izzivov in tekmujejo za najbolj športnega dijaka tedna, meseca. Zaenkrat jo lahko uporabljajo le dijaki njihove šole, a nikoli se ne ve!</p> <p>Pogovarjali smo se tudi z Vito Renko, dijakinjo 1. letnika Gimnazije Renko, ki sama skrbi za svojo telesno pripravljenost, in maturantko z Gimnazije Šentvid Piko Miškulin, ki snema svojo vadbo in posnetke objavlja na Youtube.</p> <p></p></p> 174747820 RTVSLO – Prvi 3213 clean Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost. <p>Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih </p><p><p>Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo na to, da se mladi v času zaprtja šol in športnih objektov ter ustavitve vsakršnih dejavnosti v športnih klubih in drugih prostočasnih dejavnostih premalo gibajo, da njihova telesna pripravljenost pada, da pada tudi motivacija za gibanje … Najbrž tega ne opažajo le strokovnjaki, temveč tudi profesorji na šolah, starši in mladi sami. <a href="https://www.ses-mb.si/"><strong>Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor</strong></a> sta dva dijaka prišla na idejo, da naredita aplikacijo, ki bo mlade spodbujala h gibanju. To so dijakinja prvega letnika smeri ekonomski tehnik <strong>Nika Hödl </strong>in dijak 2. letnika iste smeri <strong>Adrijan Islamaj, </strong>v studio pa smo povabili tudi eno od njunih mentoric profesorico športne vzgoje <strong>Tanjo Raj</strong>. Šola je torej njuno idejo podprla, znanja in opreme pa je na šoli dovolj, da se je Adrijan lotil izdelave svoje prve mobilne aplikacije. Videe s športnimi izzivi sta z Niko snemala decembra, aplikacijo pa sta si zamislila kot šolsko tekmovanje, ki bo dijake spodbujala, da se tedensko lotijo športnih izzivov in tekmujejo za najbolj športnega dijaka tedna, meseca. Zaenkrat jo lahko uporabljajo le dijaki njihove šole, a nikoli se ne ve!</p> <p>Pogovarjali smo se tudi z Vito Renko, dijakinjo 1. letnika Gimnazije Renko, ki sama skrbi za svojo telesno pripravljenost, in maturantko z Gimnazije Šentvid Piko Miškulin, ki snema svojo vadbo in posnetke objavlja na Youtube.</p> <p></p></p> Thu, 21 Jan 2021 08:05:00 +0000 Dijaki razvili aplikacijo s športnimi izzivi V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.<p>Slovenske predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji</p><p><p>V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem <a href="https://www.zotks.si/">Zveze za tehnično kulturo Slovenije</a> pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.</p></p> 174746110 RTVSLO – Prvi 3556 clean V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.<p>Slovenske predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji</p><p><p>V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem <a href="https://www.zotks.si/">Zveze za tehnično kulturo Slovenije</a> pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.</p></p> Wed, 13 Jan 2021 19:00:00 +0000 Tekmovanje mladih znanstvenikov družboslovnih smeri Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas? <p>Priredba skladbe White Christmas za vse učitelje in profesorje, ki poučujejo na daljavo</p><p><p>Študentje drugega letnika glasbene pedagogike Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so konec lanskega leta izdali priredbo skladbe White Christmas. Posneli so jo v podporo vsem učiteljem in profesorjem po Sloveniji, ki poučujejo na daljavo. Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasbene umetnosti ali kakšnega glasbila. Kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas, kako poteka njihov študij na daljavo in kaj je zanje dober glasbeni pedagog so nam v oddaji povedali Ivana Aleksić, Maša Prah in Blaž Tepuš.</p> <p>Prek telefonske zveze pa smo se pogovarjali tudi z Manco Novljan in Evo Majdič, ki že več let hodita v glasbeno šolo, da izvemo, kako poteka glasbena šola na daljavo, in z Najo Lipičnik, pevko skupine Before Time, sicer pa dijakinjo 2. letnika Gimnazije Rudolfa Maistra kamnik in 1. letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.</p></p> 174744619 RTVSLO – Prvi 3301 clean Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas? <p>Priredba skladbe White Christmas za vse učitelje in profesorje, ki poučujejo na daljavo</p><p><p>Študentje drugega letnika glasbene pedagogike Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so konec lanskega leta izdali priredbo skladbe White Christmas. Posneli so jo v podporo vsem učiteljem in profesorjem po Sloveniji, ki poučujejo na daljavo. Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasbene umetnosti ali kakšnega glasbila. Kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas, kako poteka njihov študij na daljavo in kaj je zanje dober glasbeni pedagog so nam v oddaji povedali Ivana Aleksić, Maša Prah in Blaž Tepuš.</p> <p>Prek telefonske zveze pa smo se pogovarjali tudi z Manco Novljan in Evo Majdič, ki že več let hodita v glasbeno šolo, da izvemo, kako poteka glasbena šola na daljavo, in z Najo Lipičnik, pevko skupine Before Time, sicer pa dijakinjo 2. letnika Gimnazije Rudolfa Maistra kamnik in 1. letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.</p></p> Wed, 06 Jan 2021 20:30:00 +0000 Glasbeni pedagogi s priredbo pesmi v podporo učiteljem Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.<p>Z dijakinjami in dijakom smo pretresli dogodke, ki so v letu 2020 krojili njihova življenja</p><p><p>Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.</p></p> 174742325 RTVSLO – Prvi 3568 clean Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.<p>Z dijakinjami in dijakom smo pretresli dogodke, ki so v letu 2020 krojili njihova življenja</p><p><p>Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.</p></p> Wed, 30 Dec 2020 19:00:00 +0000 Z dijaki letu 2020 v zobe Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka. 174739738 RTVSLO – Prvi 3202 clean Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka. Wed, 16 Dec 2020 19:00:00 +0000 Festival mlade literature Urška 2020 Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič 174738262 RTVSLO – Prvi 3049 clean Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič Wed, 09 Dec 2020 19:00:00 +0000 Animateka 2020 Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!<p>Z bodočimi veterinarskimi tehniki o njihovem šolanju in praktičnem usposabljanju ter o posvajanju in nakupu ter skbi za živali</p><p><p>Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru.</p> <p>Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila.</p> <p>Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!</p></p> 174736572 RTVSLO – Prvi 3153 clean Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!<p>Z bodočimi veterinarskimi tehniki o njihovem šolanju in praktičnem usposabljanju ter o posvajanju in nakupu ter skbi za živali</p><p><p>Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru.</p> <p>Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila.</p> <p>Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!</p></p> Wed, 02 Dec 2020 19:00:00 +0000 Mladi bodoči veterinarski tehniki z BIC-a Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Društvo, ki že 9 let daje glas ustvarjalnosti mladim</p><p><p><strong>Društvo Novi dijak</strong> je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti.  Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami.</p></p> 174733240 RTVSLO – Prvi 2934 clean Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Društvo, ki že 9 let daje glas ustvarjalnosti mladim</p><p><p><strong>Društvo Novi dijak</strong> je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti.  Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami.</p></p> Wed, 18 Nov 2020 19:00:00 +0000 Novi dijak - kulturna in družbenokritična platforma mladih Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec. <p>Učna pomoč osnovnošolcem na daljavo in kako bodo dijaki postali učitelji</p><p><p>Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.</p></p> 174731621 RTVSLO – Prvi 2840 clean Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec. <p>Učna pomoč osnovnošolcem na daljavo in kako bodo dijaki postali učitelji</p><p><p>Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.</p></p> Wed, 11 Nov 2020 20:00:00 +0000 Dijaki za osnovnošolce ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča. <p>Ko mladi dobijo priložnost zacveteti na gledališkem odru </p><p><p>ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča. To sta <strong>Zala Mojca Jerman Kuželički </strong>in<strong> Tanja Srednik, </strong>od katerih bomo izvedeli tudi, kako je koronavirus vplival na izvedbo lanske in letošnje sozone ŠtudenTeatra.</p> <p></p></p> 174729958 RTVSLO – Prvi 3012 clean ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča. <p>Ko mladi dobijo priložnost zacveteti na gledališkem odru </p><p><p>ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča. To sta <strong>Zala Mojca Jerman Kuželički </strong>in<strong> Tanja Srednik, </strong>od katerih bomo izvedeli tudi, kako je koronavirus vplival na izvedbo lanske in letošnje sozone ŠtudenTeatra.</p> <p></p></p> Wed, 04 Nov 2020 20:00:00 +0000 ŠtudenTeater Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Gostimo igralsko zasedbo gledališke predstave Rumena luna - balada o Lejli in Leeju, ki je nekakšen sodoben najstniški Bonnie & Clyde</p><p><p>Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo <em>Rumena luna</em>, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.</p> <p><strong><em>Rumena luna</em></strong>, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati.</p> <blockquote><p>Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.</p></blockquote> <p>V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - <strong>Nežo Dvorščak</strong>, <strong>Maksa Mihajlovića</strong>, <strong>Tiborja Anželja</strong> in <strong>Alenko Tetičković.</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> 174726778 RTVSLO – Prvi 3131 clean Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Gostimo igralsko zasedbo gledališke predstave Rumena luna - balada o Lejli in Leeju, ki je nekakšen sodoben najstniški Bonnie & Clyde</p><p><p>Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo <em>Rumena luna</em>, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.</p> <p><strong><em>Rumena luna</em></strong>, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati.</p> <blockquote><p>Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.</p></blockquote> <p>V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - <strong>Nežo Dvorščak</strong>, <strong>Maksa Mihajlovića</strong>, <strong>Tiborja Anželja</strong> in <strong>Alenko Tetičković.</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Oct 2020 19:45:00 +0000 "Moj oče je kralj Glasgowa in to je njegova graščina" RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake. V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake. sl Wed, 07 Dec 2022 20:32:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 07 Dec 2022 20:32:00 +0000 Gymnasium