Education (C) RTVSLO 2017 Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. https://cist-hudo.rtvslo.si/hudo Hudo! https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/44962476/logo_2.jpg Ravno te dni se odvija najstarejši in bržkone tudi najprestižnejši teniški turnir na svetu – Wimbledon oziroma Odprto prvenstvo Anglije. Zato v tokratnem Hudo!ju gostimo mlade teniške igralce - Lauro Basailović, Doroteo Kitić in Jako Dolinarja ter direktorja Tenis kluba Olimpija Gregorja Matka. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič 174884249 RTVSLO – Prvi 4286 clean Ravno te dni se odvija najstarejši in bržkone tudi najprestižnejši teniški turnir na svetu – Wimbledon oziroma Odprto prvenstvo Anglije. Zato v tokratnem Hudo!ju gostimo mlade teniške igralce - Lauro Basailović, Doroteo Kitić in Jako Dolinarja ter direktorja Tenis kluba Olimpija Gregorja Matka. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič Sat, 02 Jul 2022 09:00:00 +0000 "Igra, niz in tekma!" V tokratnem Hudo!ju se nam bodo pridružili mladi iz kranjske OŠ Staneta Žagarja, edina šola na Gorenjskem, ki na 15 metrov visoki strehi gosti učilnico na prostem in kar 250 kvadratov zelenja, tudi užitnega. Na pragu poletnih počitnic smo si izmenjali vtise o vsebinsko raznolikem programu te zdrave šole, med drugim imajo tudi svoj čebelnjak in himno, pa tudi medgeneracijski projekt Bodiva prijatelja.Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič. 174882760 RTVSLO – Prvi 2621 clean V tokratnem Hudo!ju se nam bodo pridružili mladi iz kranjske OŠ Staneta Žagarja, edina šola na Gorenjskem, ki na 15 metrov visoki strehi gosti učilnico na prostem in kar 250 kvadratov zelenja, tudi užitnega. Na pragu poletnih počitnic smo si izmenjali vtise o vsebinsko raznolikem programu te zdrave šole, med drugim imajo tudi svoj čebelnjak in himno, pa tudi medgeneracijski projekt Bodiva prijatelja.Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič. Sat, 25 Jun 2022 09:40:00 +0000 Hudo! - kako užitna je pa vaša streha? Na natečaju Župančičeva frulica smo dobili najboljše mlade pesnike, deklamatorje in pripovedovalce - nekateri so bili naši gosti v oddaji HUDO! 174881327 RTVSLO – Prvi 3425 clean Na natečaju Župančičeva frulica smo dobili najboljše mlade pesnike, deklamatorje in pripovedovalce - nekateri so bili naši gosti v oddaji HUDO! Sat, 18 Jun 2022 09:06:00 +0000 Pisati pesmi in jih reklamirati je zakon! Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.<p>Program, ki mlade spodbuja k varnemu in aktivnemu vključevanju v promet</p><p><p>Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.</p></p> 174879809 RTVSLO – Prvi 3137 clean Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.<p>Program, ki mlade spodbuja k varnemu in aktivnemu vključevanju v promet</p><p><p>Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.</p></p> Sat, 11 Jun 2022 09:30:00 +0000 Program Varno na kolesu Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival. Z nami so bili: Uma Leona Flisar Manca Eržen Eva Križ Lucija Nemec Križman Amalja Veger Poles mentorica Eva Moškon<p>Festival Pionirskega doma je namenjen mladim, da predstavijo svoje glasbeno izvjanje</p><p><p>Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival.</p> <p>Z nami so bili:</p> <p><strong>Uma Leona Flisar</strong><br /> <strong>Manca Eržen</strong><br /> <strong>Eva Križ</strong><br /> <strong>Lucija Nemec Križman</strong><br /> <strong>Amalja Veger Poles</strong><br /> <strong>mentorica Eva Moškon</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174877990 RTVSLO – Prvi 4019 clean Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival. Z nami so bili: Uma Leona Flisar Manca Eržen Eva Križ Lucija Nemec Križman Amalja Veger Poles mentorica Eva Moškon<p>Festival Pionirskega doma je namenjen mladim, da predstavijo svoje glasbeno izvjanje</p><p><p>Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival.</p> <p>Z nami so bili:</p> <p><strong>Uma Leona Flisar</strong><br /> <strong>Manca Eržen</strong><br /> <strong>Eva Križ</strong><br /> <strong>Lucija Nemec Križman</strong><br /> <strong>Amalja Veger Poles</strong><br /> <strong>mentorica Eva Moškon</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Sat, 04 Jun 2022 07:05:00 +0000 15. glasbeni festival Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije. V oddaji so se nam tako pridružili učenci Ammar Kaltak, Jan Novljan, Tina Družinec, Anja Demšar, Ema Zakotnik, Tinkara Koman ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli Nika Lebar. Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja. KAJ JE STEAM? STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.<p>Mednarodno srečanje učencev in učiteljev iz Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije</p><p><p>Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije.</p> <p>V oddaji so se nam tako pridružili učenci <strong>Ammar Kaltak</strong>, <strong>Jan Novljan</strong>, <strong>Tina Družinec</strong>, <strong>Anja Demšar</strong>, <strong>Ema Zakotnik</strong>, <strong>Tinkara Koman</strong> ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli <strong>Nika Lebar.</strong></p> <p>Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja.</p> <h3>KAJ JE STEAM?</h3> <p>STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.</p> <p> </p></p> 174876129 RTVSLO – Prvi 3256 clean Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije. V oddaji so se nam tako pridružili učenci Ammar Kaltak, Jan Novljan, Tina Družinec, Anja Demšar, Ema Zakotnik, Tinkara Koman ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli Nika Lebar. Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja. KAJ JE STEAM? STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.<p>Mednarodno srečanje učencev in učiteljev iz Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije</p><p><p>Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije.</p> <p>V oddaji so se nam tako pridružili učenci <strong>Ammar Kaltak</strong>, <strong>Jan Novljan</strong>, <strong>Tina Družinec</strong>, <strong>Anja Demšar</strong>, <strong>Ema Zakotnik</strong>, <strong>Tinkara Koman</strong> ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli <strong>Nika Lebar.</strong></p> <p>Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja.</p> <h3>KAJ JE STEAM?</h3> <p>STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.</p> <p> </p></p> Sat, 28 May 2022 07:05:00 +0000 Projekt STEAM – za več znanja in branja V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene devetošolce s kranjske OŠ Matije Čopa, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje,pa tudi vtisih ob zaključku devetletke in vstopu v novo obdobje srednješolskega življenja. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Z mladimi z OŠ Matije Čopa v Kranju prebiramo njihove najljubše knjižne naslove</p><p><p>V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene mlade s kranjske <strong>OŠ Matije Čopa</strong>, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje.</p></p> 174874369 RTVSLO – Prvi 3387 clean V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene devetošolce s kranjske OŠ Matije Čopa, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje,pa tudi vtisih ob zaključku devetletke in vstopu v novo obdobje srednješolskega življenja. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Z mladimi z OŠ Matije Čopa v Kranju prebiramo njihove najljubše knjižne naslove</p><p><p>V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene mlade s kranjske <strong>OŠ Matije Čopa</strong>, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje.</p></p> Sat, 21 May 2022 13:35:00 +0000 Bralski utrip šolskih knjižnic Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.<p>Mladi z OŠ Hinka Smrekarja so v okviru Erasmus+ projekta raziskovali načela trajnostnega turizma in s tem povezanega pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine</p><p><p>Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja bomo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli v soboto po deveti.</p></p> 174872440 RTVSLO – Prvi 3423 clean Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.<p>Mladi z OŠ Hinka Smrekarja so v okviru Erasmus+ projekta raziskovali načela trajnostnega turizma in s tem povezanega pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine</p><p><p>Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja bomo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli v soboto po deveti.</p></p> Sat, 14 May 2022 09:30:00 +0000 Misli zeleno: Trajnostni turizem Naše gostje so bile učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih.<p>OŠ Valentina Vodnika v Erasmus+ projektu YEAH spodbuja zdrav življenjski slog in dobro počutje </p><p><p>Družbo nam delajo učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane (Lena, Ajda, Zoya in Dora) in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih. Kaj vse so doživele na Danskem, kaj bi 'uvozile' v Slovenijo in kako same skrbijo za svoje dobro počutje? O tem in še čem je tekla beseda v oddaji Hudo!</p> <p> </p></p> 174870547 RTVSLO – Prvi 3387 clean Naše gostje so bile učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih.<p>OŠ Valentina Vodnika v Erasmus+ projektu YEAH spodbuja zdrav življenjski slog in dobro počutje </p><p><p>Družbo nam delajo učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane (Lena, Ajda, Zoya in Dora) in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih. Kaj vse so doživele na Danskem, kaj bi 'uvozile' v Slovenijo in kako same skrbijo za svoje dobro počutje? O tem in še čem je tekla beseda v oddaji Hudo!</p> <p> </p></p> Sat, 07 May 2022 09:25:00 +0000 Na izmenjavi na Danskem Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci – ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke.<p>Tema otroškega parlamenta je bila zadnja tri leta moja poklicna prihodnost, mladi pa so že izbrali novo: duševno zdravje mladih </p><p><p>Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci –  ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke. O vse tem v oddaji Hudo z našimi mladimi gosti, to so bili: Vid Žveglič (OŠ Frankolovo), Maša Kovač (OŠ Domžale),  Urban Perko (OŠ Dobrova) in Filip Demšar (OŠ Prule).</p> <p></p> <p></p> <p>Vid</p> <p></p></p> 174868820 RTVSLO – Prvi 3545 clean Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci – ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke.<p>Tema otroškega parlamenta je bila zadnja tri leta moja poklicna prihodnost, mladi pa so že izbrali novo: duševno zdravje mladih </p><p><p>Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci –  ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke. O vse tem v oddaji Hudo z našimi mladimi gosti, to so bili: Vid Žveglič (OŠ Frankolovo), Maša Kovač (OŠ Domžale),  Urban Perko (OŠ Dobrova) in Filip Demšar (OŠ Prule).</p> <p></p> <p></p> <p>Vid</p> <p></p></p> Sat, 30 Apr 2022 08:43:00 +0000 V družbi mladih parlamentarcev Oddaja Hudo je bila na terenu - v ljubljanskem parku Tivoli smo se pridružili tabornicam in tabornikom. Tam je namreč potekal 24. taborniški Feštival, namenjen je bil obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse bodo taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni, da si tabornik? Odgovore smo izvedeli od naših sogovornikov iz terenskega studia. <p>Taborniške vrednote, skrb za okolje in praznovanje 70. obletnice Zveze tabornikov Slovenije</p><p><p>Oddaja Hudo se je v ljubljanskem parku Tivoli pridružila tabornicam in tabornikom na 24. taborniškem Feštivalu. Ta je bil namenjen obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse so taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni biti tabornik? Vse smo izvedeli od naših gostov v terenskem studiu: gozdovnikov Amelie, Yuskeja, Timona, vodnice Pine Maje in predstavnice Zveze tabornikov Slovenije Neže.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> 174867101 RTVSLO – Prvi 3474 clean Oddaja Hudo je bila na terenu - v ljubljanskem parku Tivoli smo se pridružili tabornicam in tabornikom. Tam je namreč potekal 24. taborniški Feštival, namenjen je bil obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse bodo taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni, da si tabornik? Odgovore smo izvedeli od naših sogovornikov iz terenskega studia. <p>Taborniške vrednote, skrb za okolje in praznovanje 70. obletnice Zveze tabornikov Slovenije</p><p><p>Oddaja Hudo se je v ljubljanskem parku Tivoli pridružila tabornicam in tabornikom na 24. taborniškem Feštivalu. Ta je bil namenjen obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse so taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni biti tabornik? Vse smo izvedeli od naših gostov v terenskem studiu: gozdovnikov Amelie, Yuskeja, Timona, vodnice Pine Maje in predstavnice Zveze tabornikov Slovenije Neže.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 23 Apr 2022 09:05:00 +0000 Hudo na taborniškem Feštivalu Otroški festival gledaliških sanj že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov. Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala. Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci. V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije Živa Karer in Jakob Gal Petrič ter člana predstave Dinozavrija Minca Mlinar in Lovro Grilc iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja Staša Prah. Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.<p>Z mladimi o festivalu in magičnem svetu gledališča</p><p><p><em>Otroški festival gledaliških sanj</em> že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov.</p> <p>Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala.</p> <p>Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci.</p> <p>V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije <strong>Živa Karer</strong> in <strong>Jakob Gal Petrič</strong> ter člana predstave Dinozavrija <strong>Minca Mlinar</strong> in <strong>Lovro Grilc</strong> iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja <strong>Staša Prah</strong>.</p> <p>Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.</p> <p> </p></p> 174865342 RTVSLO – Prvi 3165 clean Otroški festival gledaliških sanj že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov. Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala. Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci. V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije Živa Karer in Jakob Gal Petrič ter člana predstave Dinozavrija Minca Mlinar in Lovro Grilc iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja Staša Prah. Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.<p>Z mladimi o festivalu in magičnem svetu gledališča</p><p><p><em>Otroški festival gledaliških sanj</em> že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov.</p> <p>Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala.</p> <p>Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci.</p> <p>V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije <strong>Živa Karer</strong> in <strong>Jakob Gal Petrič</strong> ter člana predstave Dinozavrija <strong>Minca Mlinar</strong> in <strong>Lovro Grilc</strong> iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja <strong>Staša Prah</strong>.</p> <p>Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.</p> <p> </p></p> Sat, 16 Apr 2022 07:05:00 +0000 19. Otroški festival gledaliških sanj Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.<p>Mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber so pred mikrofon povabile zanimive goste</p><p><p>Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem so s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber - Lana, Pia, Monika, Katarina, Špela, Mia, Lori, Nuša in Neja.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174863413 RTVSLO – Prvi 4398 clean Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.<p>Mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber so pred mikrofon povabile zanimive goste</p><p><p>Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem so s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber - Lana, Pia, Monika, Katarina, Špela, Mia, Lori, Nuša in Neja.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 09 Apr 2022 07:05:00 +0000 Živali in OŠ Veliki Gaber Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.<p>Kaj vse lahko odkrijemo in o čem vse govorimo ob branju knjig</p><p><p>Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo  tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam  pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: <strong>Sofia Korolova</strong>, <strong>Izza Peternel Žele</strong>, <strong>Lara Vesel</strong>, <strong>Brina Žmavc Jug</strong> in <strong>Jaša Pignoni Čebron</strong>. V roke so tokrat vzeli knjigo <strong>AVA</strong>, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige <strong>Suzana Tratnik</strong>, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.</p> <p></p> <h3>O ČEM GOVORI KNJIGA</h3> <p>Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sami sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena babica ...</p> <p></p> <h3>ODLOMEK IZ KNJIGE</h3> <p><em>»Mi ne zaupaš?« me je vprašala.</em><br /> <em>Kakšno vprašanje, vendar! Seveda nikomur na zaupam. Pri naši bajti ne zaupamo.</em><br /> <em>»Torej veš, kdo je to napisal?«</em><br /> <em>Gledali sva se strmo v oči. »Zlobna babi,« sem končno izdavila.</em><br /> <em>Ni bila prepričana, kaj naj si misli o tem. Nisem ji še veliko povedala o zlobi v krvnem sorodstvu. To pride pozneje.</em><br /> <em>Za roko sem jo peljala vse do kuhinje. Veselilo me je, ker je Giuseppe že kuhal s polno paro in sem lahko še malo zadržala Vesno pri sebi. Pripravljal je brancina v soli. S tem sem se na veliko bahala v šoli! Imela sva svoje obrede, midva z Giuseppejem, kot sem že rekla. Kosilo izmenično po dnevih: brancin v soli, zelenjavi, rdeči kari, falafli in krompir v pečici ... Vse to je znal pripraviti, z zavezano figo las na vrhu glave in s kuhinjsko krpo čez rame.</em><br /> <em>Vesno sem posedla na fotelj. Še malo, pa bo ponovitev resničnostnega šova prejšnjega dne. Vse to smo gledali. Iskala sem krožnike, kozarce in jih nosila na mizo.</em><br /> <em>»Kaj ga bomo žurali s televizijo?« se je pošalil.</em><br /> <em>Včasih me je zaskrbelo, kaj si bo mislila Vesna o alkoholu in gledanju plehkih televizijskih šovov. Ali o tem, da je moj bestič vedno doma in da fantomska babi piše gnusne plakate, ki pašejo v slasher grozljivko.</em><br /> <em>Čutila pa sem, da je Vesna vse to kar dobro sprejemala. Bila je prijazno bitje, pa tudi radovedno in utrgano. Nenehno je iskala ideje za svoj lastni seznam izrazov iz scenaristike, dramaturgije itn. Temu je rekla teater življenja. Pri nas doma je bilo tega zares obilno. Prišla je na pravo mesto. Očarali smo jo z brancinom v soli, domačo limonado iz mete in limete ter s čudaškimi razvadami in izrazi. Všeč ji je bil tudi Giuseppejev primorski naglas.</em><br /> <em>Potem ko smo pojedli ali pa kak dan samo popili čaj in kavo, je moja najboljša in najpametnejša sošolka šla domov ustvarjat, midva s cimrom pa na popoldanski sprehod. Rada sem mu pravila cimer. To mi je potrdilo, da ob sebi ne potrebujem odraslih, ki bi skrbeli zame. Da sem čisto samozadostna in da se o vsem odločam sama.</em></p> <h3>KDO JE SUZANA TRATNIK</h3> <p>Suzana Tratnik je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V romanu Ava, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020, ničesar ne olepšuje. Brezkompromisno prikaže življenje na socialnem dnu, ustvari pa močno junakinjo, ki ob podpori odprtih in sočutnih ljudi na koncu le lahko zre v svetlejšo prihodnost.</p> <p>Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi, najdete <a>TUKAJ</a>.</p> <p>Na mednarodni dan otroške in mladinske literature pa se bo veliko dogajalo po celotni Sloveniji. Nekaj nasvetov najdete spodaj.</p> <p><a>Bralnospodbujevalna akcija 2022</a></p> <p><a>Mladinski literarni festival - Bralnice pod Slamnikom</a></p> <shortcode></shortcode> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174861508 RTVSLO – Prvi 3433 clean Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.<p>Kaj vse lahko odkrijemo in o čem vse govorimo ob branju knjig</p><p><p>Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo  tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam  pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: <strong>Sofia Korolova</strong>, <strong>Izza Peternel Žele</strong>, <strong>Lara Vesel</strong>, <strong>Brina Žmavc Jug</strong> in <strong>Jaša Pignoni Čebron</strong>. V roke so tokrat vzeli knjigo <strong>AVA</strong>, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige <strong>Suzana Tratnik</strong>, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.</p> <p></p> <h3>O ČEM GOVORI KNJIGA</h3> <p>Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sami sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena babica ...</p> <p></p> <h3>ODLOMEK IZ KNJIGE</h3> <p><em>»Mi ne zaupaš?« me je vprašala.</em><br /> <em>Kakšno vprašanje, vendar! Seveda nikomur na zaupam. Pri naši bajti ne zaupamo.</em><br /> <em>»Torej veš, kdo je to napisal?«</em><br /> <em>Gledali sva se strmo v oči. »Zlobna babi,« sem končno izdavila.</em><br /> <em>Ni bila prepričana, kaj naj si misli o tem. Nisem ji še veliko povedala o zlobi v krvnem sorodstvu. To pride pozneje.</em><br /> <em>Za roko sem jo peljala vse do kuhinje. Veselilo me je, ker je Giuseppe že kuhal s polno paro in sem lahko še malo zadržala Vesno pri sebi. Pripravljal je brancina v soli. S tem sem se na veliko bahala v šoli! Imela sva svoje obrede, midva z Giuseppejem, kot sem že rekla. Kosilo izmenično po dnevih: brancin v soli, zelenjavi, rdeči kari, falafli in krompir v pečici ... Vse to je znal pripraviti, z zavezano figo las na vrhu glave in s kuhinjsko krpo čez rame.</em><br /> <em>Vesno sem posedla na fotelj. Še malo, pa bo ponovitev resničnostnega šova prejšnjega dne. Vse to smo gledali. Iskala sem krožnike, kozarce in jih nosila na mizo.</em><br /> <em>»Kaj ga bomo žurali s televizijo?« se je pošalil.</em><br /> <em>Včasih me je zaskrbelo, kaj si bo mislila Vesna o alkoholu in gledanju plehkih televizijskih šovov. Ali o tem, da je moj bestič vedno doma in da fantomska babi piše gnusne plakate, ki pašejo v slasher grozljivko.</em><br /> <em>Čutila pa sem, da je Vesna vse to kar dobro sprejemala. Bila je prijazno bitje, pa tudi radovedno in utrgano. Nenehno je iskala ideje za svoj lastni seznam izrazov iz scenaristike, dramaturgije itn. Temu je rekla teater življenja. Pri nas doma je bilo tega zares obilno. Prišla je na pravo mesto. Očarali smo jo z brancinom v soli, domačo limonado iz mete in limete ter s čudaškimi razvadami in izrazi. Všeč ji je bil tudi Giuseppejev primorski naglas.</em><br /> <em>Potem ko smo pojedli ali pa kak dan samo popili čaj in kavo, je moja najboljša in najpametnejša sošolka šla domov ustvarjat, midva s cimrom pa na popoldanski sprehod. Rada sem mu pravila cimer. To mi je potrdilo, da ob sebi ne potrebujem odraslih, ki bi skrbeli zame. Da sem čisto samozadostna in da se o vsem odločam sama.</em></p> <h3>KDO JE SUZANA TRATNIK</h3> <p>Suzana Tratnik je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V romanu Ava, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020, ničesar ne olepšuje. Brezkompromisno prikaže življenje na socialnem dnu, ustvari pa močno junakinjo, ki ob podpori odprtih in sočutnih ljudi na koncu le lahko zre v svetlejšo prihodnost.</p> <p>Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi, najdete <a>TUKAJ</a>.</p> <p>Na mednarodni dan otroške in mladinske literature pa se bo veliko dogajalo po celotni Sloveniji. Nekaj nasvetov najdete spodaj.</p> <p><a>Bralnospodbujevalna akcija 2022</a></p> <p><a>Mladinski literarni festival - Bralnice pod Slamnikom</a></p> <shortcode></shortcode> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Sat, 02 Apr 2022 07:05:00 +0000 Z mladimi in pisateljico Suzano Tratnik o romanu AVA V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.<p>Kam se najraje odpravimo na izlet po naši lepi deželi ...?</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo se odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske <strong>Osnovne šole Prežihovega Voranca</strong> so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi.</p> <p> </p></p> 174859624 RTVSLO – Prvi 4131 clean V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.<p>Kam se najraje odpravimo na izlet po naši lepi deželi ...?</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo se odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske <strong>Osnovne šole Prežihovega Voranca</strong> so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi.</p> <p> </p></p> Sat, 26 Mar 2022 08:05:00 +0000 Lepote in znamenitosti Slovenije Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica.<p>Diagnoza, ki življenje postavi na glavo</p><p><p>Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica.</p> <p></p> <p></p> <p></p></p> 174857653 RTVSLO – Prvi 3717 clean Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica.<p>Diagnoza, ki življenje postavi na glavo</p><p><p>Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica.</p> <p></p> <p></p> <p></p></p> Sat, 19 Mar 2022 10:37:00 +0000 Tudi otroci lahko zbolijo za rakom V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.<p>Z mladimi o praznovanju gregorjevega, spuščanju gregorčkov in pozdravljanju pomladi</p><p><p>V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: <strong>Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič</strong> in učiteljica <strong>Eva Serpan Sitar</strong>. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni.</p> <h3>KAJ JE TO »VUČ V VODO«?</h3> <p>Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174855659 RTVSLO – Prvi 2650 clean V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.<p>Z mladimi o praznovanju gregorjevega, spuščanju gregorčkov in pozdravljanju pomladi</p><p><p>V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: <strong>Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič</strong> in učiteljica <strong>Eva Serpan Sitar</strong>. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni.</p> <h3>KAJ JE TO »VUČ V VODO«?</h3> <p>Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Sat, 12 Mar 2022 08:05:00 +0000 Gregorjevo in »Vuč v vodo« Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Kako iskreno spregovoriti o duševnem zdravju mladih?</p><p><p>Duševno zdravje je stanje  telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.</p> <p>Ker nihče ni vedno samo  "v redu"  smo tokrat v oddajo na pogovor  o tem, kako o duševnem zdravju iskreno spregovoriti  in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo.</p></p> 174853660 RTVSLO – Prvi 3378 clean Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Kako iskreno spregovoriti o duševnem zdravju mladih?</p><p><p>Duševno zdravje je stanje  telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.</p> <p>Ker nihče ni vedno samo  "v redu"  smo tokrat v oddajo na pogovor  o tem, kako o duševnem zdravju iskreno spregovoriti  in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo.</p></p> Sat, 05 Mar 2022 10:45:00 +0000 "Nihče ni samo v redu" Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane. Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli. Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.<p>Kako in zakaj je pomembno, da v digitalnem svetu še naprej pišemo z roko, in kaj so mladi počeli na Tednu pisanja z roko 2022</p><p><p>Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.</p> <p>Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski <strong>Teden pisanja z roko</strong>, ki ga prireja <em>Društvo Radi pišemo z roko</em>. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.</p> <p>V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: <strong>Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce</strong> ter mentorica <strong>Uršula Bernik</strong>. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.</p> <p>Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko <strong>Marijana Jazbec</strong>, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174851624 RTVSLO – Prvi 2991 clean Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane. Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli. Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.<p>Kako in zakaj je pomembno, da v digitalnem svetu še naprej pišemo z roko, in kaj so mladi počeli na Tednu pisanja z roko 2022</p><p><p>Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.</p> <p>Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski <strong>Teden pisanja z roko</strong>, ki ga prireja <em>Društvo Radi pišemo z roko</em>. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.</p> <p>V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: <strong>Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce</strong> ter mentorica <strong>Uršula Bernik</strong>. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.</p> <p>Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko <strong>Marijana Jazbec</strong>, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Sat, 26 Feb 2022 10:00:00 +0000 Zakaj je pomembno, da pišemo z roko? Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...? O vsem tem bomo z mladimi z Osnovne šole Veliki Gaber govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo!, ko ste tudi vi, mladi poslušalci, vabljeni, da se nam pridružite na številki 01 475 22 22 in poveste, kakšne so po vaše prednosti življenja v mestu ali na podeželju.<p>Kako se razlikuje šolanje, delo, prosti čas mladih glede na okolje, v katerem živijo ...</p><p><p>Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...?</p> <p>O vsem tem smo z mladimi z <strong>Osnovne šole Veliki Gaber</strong> govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo! - z nami so bili Zala, Ema, Nika in Domen ter njihova učiteljica slovenščine, Maja Sušin, slišali pa smo tudi, kako o tem razmišljajo mladi z Osnovne šole Matije Čopa Kranj.</p> <p>Na Facebook in Instagram profilu Programa za mlade vas čaka tudi nagradno vprašanje - in z malo sreče bo vaša ena od lepih knjig, ki ju podarja založba Mladinska knjiga.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> 174849702 RTVSLO – Prvi 3343 clean Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...? O vsem tem bomo z mladimi z Osnovne šole Veliki Gaber govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo!, ko ste tudi vi, mladi poslušalci, vabljeni, da se nam pridružite na številki 01 475 22 22 in poveste, kakšne so po vaše prednosti življenja v mestu ali na podeželju.<p>Kako se razlikuje šolanje, delo, prosti čas mladih glede na okolje, v katerem živijo ...</p><p><p>Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...?</p> <p>O vsem tem smo z mladimi z <strong>Osnovne šole Veliki Gaber</strong> govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo! - z nami so bili Zala, Ema, Nika in Domen ter njihova učiteljica slovenščine, Maja Sušin, slišali pa smo tudi, kako o tem razmišljajo mladi z Osnovne šole Matije Čopa Kranj.</p> <p>Na Facebook in Instagram profilu Programa za mlade vas čaka tudi nagradno vprašanje - in z malo sreče bo vaša ena od lepih knjig, ki ju podarja založba Mladinska knjiga.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 19 Feb 2022 08:05:00 +0000 Življenje v mestu ali na podeželju V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? Ali morajo ob izbiri srednje šole mladi že razmišljati tudi o poklicu, ki ga nekoč želijo opravljati ...? O vsem tem bomo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane in Andrejo Ninković, šolsko svetovalno delavko, zakonsko ter družinsko terapevtko.<p>Kam naprej?</p><p><p>V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej, pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih? Kakšne možnosti imajo mladi? Na podlagi česa se odločajo za izbiro srednje šole? Časa imajo sicer do 4. aprila, do 25. aprila pa lahko svojo prijavo še prenesejo. Komu se to svetuje in ali je treba imeti tudi plan B?</p> <p>O vsem tem smo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane (Itta, Neja, Anže) in <strong>Andrejo Ninković, </strong>šolsko svetovalno delavko z OŠ Cerklje ob Krki, tudi zakonsko ter družinsko terapevtko.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174847613 RTVSLO – Prvi 3312 clean V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? Ali morajo ob izbiri srednje šole mladi že razmišljati tudi o poklicu, ki ga nekoč želijo opravljati ...? O vsem tem bomo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane in Andrejo Ninković, šolsko svetovalno delavko, zakonsko ter družinsko terapevtko.<p>Kam naprej?</p><p><p>V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej, pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih? Kakšne možnosti imajo mladi? Na podlagi česa se odločajo za izbiro srednje šole? Časa imajo sicer do 4. aprila, do 25. aprila pa lahko svojo prijavo še prenesejo. Komu se to svetuje in ali je treba imeti tudi plan B?</p> <p>O vsem tem smo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane (Itta, Neja, Anže) in <strong>Andrejo Ninković, </strong>šolsko svetovalno delavko z OŠ Cerklje ob Krki, tudi zakonsko ter družinsko terapevtko.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 12 Feb 2022 10:10:00 +0000 Informativni dnevi in pomembne odločitve osnovnošolcev Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli v oddaji Hudo.<p>Kako nam dobro poznavanje maternega jezika pomaga pri ustvarjanju</p><p><p>Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli če boste z nami v soboto po deveti.</p></p> 174845631 RTVSLO – Prvi 3149 clean Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli v oddaji Hudo.<p>Kako nam dobro poznavanje maternega jezika pomaga pri ustvarjanju</p><p><p>Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli če boste z nami v soboto po deveti.</p></p> Sat, 05 Feb 2022 11:15:00 +0000 Ali je naš besedni zaklad bogat? Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo. <p>V družbi mladih novinarjev iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka</p><p><p>Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, kjer sicer že imajo učence, ki obvladajo radijsko delo. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo. Vabljeni v našo družbo, ne bo vam dolgčas!!!</p> </p> 174843643 RTVSLO – Prvi 4262 clean Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo. <p>V družbi mladih novinarjev iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka</p><p><p>Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, kjer sicer že imajo učence, ki obvladajo radijsko delo. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo. Vabljeni v našo družbo, ne bo vam dolgčas!!!</p> </p> Sat, 29 Jan 2022 10:53:00 +0000 Kako prosti čas preživljajo mladi iz Škofje Loke Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z učenci z OŠ Rodica se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Debata o velikih izzivih našega časa</p><p><p>Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z <strong>učenci</strong> z <strong>OŠ Rodica</strong> se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Bodite z nami!</p></p> 174841615 RTVSLO – Prvi 5875 clean Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z učenci z OŠ Rodica se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič<p>Debata o velikih izzivih našega časa</p><p><p>Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z <strong>učenci</strong> z <strong>OŠ Rodica</strong> se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Bodite z nami!</p></p> Sat, 22 Jan 2022 10:50:00 +0000 Ekologija, okolje, podnebje - teme, ki zaposlujejo tudi mlade Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.<p>Kaj so to digitalne pravice in kako jih lahko uporabimo v praksi</p><p><p>Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu.</p> <blockquote><p>Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in se izobraževati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč.</p></blockquote> <p>V studiu so se nam tokrat pridružili učenci <em>Osnovne šole Danile Kumar</em>: <strong> Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič</strong> in <strong>Nejc Kiš</strong>. Poleg mladih pa je bila z nami še <strong>Katja K. Ošljak</strong> z <em>Zavoda za digitalno vzgojo Vsak</em>. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil<strong> Marko Puschner</strong> in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu.</p> <blockquote><p>Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite.</p> <p>Sara: Bodite pozorni in spoštljivi.</p> <p>Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.</p></blockquote> <h3>Koristne povezave</h3> <p><a>Zavod za digitalno vzgojo Vsak</a></p> <p><a>Varnost na spletu - Safe.si </a></p> <p><a>Varni na internetu</a></p> </p> 174839722 RTVSLO – Prvi 3118 clean Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.<p>Kaj so to digitalne pravice in kako jih lahko uporabimo v praksi</p><p><p>Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu.</p> <blockquote><p>Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in se izobraževati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč.</p></blockquote> <p>V studiu so se nam tokrat pridružili učenci <em>Osnovne šole Danile Kumar</em>: <strong> Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič</strong> in <strong>Nejc Kiš</strong>. Poleg mladih pa je bila z nami še <strong>Katja K. Ošljak</strong> z <em>Zavoda za digitalno vzgojo Vsak</em>. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil<strong> Marko Puschner</strong> in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu.</p> <blockquote><p>Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite.</p> <p>Sara: Bodite pozorni in spoštljivi.</p> <p>Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.</p></blockquote> <h3>Koristne povezave</h3> <p><a>Zavod za digitalno vzgojo Vsak</a></p> <p><a>Varnost na spletu - Safe.si </a></p> <p><a>Varni na internetu</a></p> </p> Sat, 15 Jan 2022 08:05:00 +0000 Digitalne pravice mladih Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo.<p>Učenci Osnovne šole Trbovlje so ustvarili poučen film, ki povezuje rudarsko zapuščino kraja s sodobnostjo in pogledom v prihodnost</p><p><p>Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo. </p> <p></p></p> 174837825 RTVSLO – Prvi 3262 clean Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo.<p>Učenci Osnovne šole Trbovlje so ustvarili poučen film, ki povezuje rudarsko zapuščino kraja s sodobnostjo in pogledom v prihodnost</p><p><p>Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo. </p> <p></p></p> Sat, 08 Jan 2022 10:40:00 +0000 Film Prometejeva učna pot Prva oddaja v letu 2022 je bila obarvana s pogledom nazaj in naprej. Z nami so bili devetošolci Waldorfske šole Ljubljana in Prežihovega Voranca: Tomaž, Sofia, Andreas, Ajda, Iza, Aurora, Marko, Neža, Zala in Stela. Govorili smo o tem, kako so preživeli praznovanje novega leta, kakšno je bilo zanje leto 2021 in kaj jih čaka v letu 2022. Vsak izmed gostov pa je mladim poslušalcem in poslušalkam posvetil prav posebno novoletno čestitko ter glasbeno željo. Poleg mladih se nam je pridružil tudi igralec Nik Škrlec, s katerim smo se prav tako ozrli nazaj, tudi Nik pa je mladim zaželel (ne)uspešno leto 2022. Nik Škrlec: »Vsem poslušalkam in poslušalcem želim čim več ponesrečenih poskusov, neuspeha in spodletelih ciljev, ker je to najboljši kazalec dobrih zgodb in idej. Kadar nam nekaj spodleti in se vse poruši, imamo odlično možnost, da premislimo, kaj počnemo in gremo naprej. Verjamem, da so največje stvari zgrajene na največ neuspeha in v tem moramo uživat. To je ena sama igra zato vam želim čim več fejlov.« 174835577 RTVSLO – Prvi 2567 clean Prva oddaja v letu 2022 je bila obarvana s pogledom nazaj in naprej. Z nami so bili devetošolci Waldorfske šole Ljubljana in Prežihovega Voranca: Tomaž, Sofia, Andreas, Ajda, Iza, Aurora, Marko, Neža, Zala in Stela. Govorili smo o tem, kako so preživeli praznovanje novega leta, kakšno je bilo zanje leto 2021 in kaj jih čaka v letu 2022. Vsak izmed gostov pa je mladim poslušalcem in poslušalkam posvetil prav posebno novoletno čestitko ter glasbeno željo. Poleg mladih se nam je pridružil tudi igralec Nik Škrlec, s katerim smo se prav tako ozrli nazaj, tudi Nik pa je mladim zaželel (ne)uspešno leto 2022. Nik Škrlec: »Vsem poslušalkam in poslušalcem želim čim več ponesrečenih poskusov, neuspeha in spodletelih ciljev, ker je to najboljši kazalec dobrih zgodb in idej. Kadar nam nekaj spodleti in se vse poruši, imamo odlično možnost, da premislimo, kaj počnemo in gremo naprej. Verjamem, da so največje stvari zgrajene na največ neuspeha in v tem moramo uživat. To je ena sama igra zato vam želim čim več fejlov.« Sat, 01 Jan 2022 08:05:00 +0000 Srečno 2022! V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Dobro kroži tudi z mladimi</p><p><p>V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo:)</p></p> 174834289 RTVSLO – Prvi 2859 clean V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič <p>Dobro kroži tudi z mladimi</p><p><p>V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo:)</p></p> Sat, 25 Dec 2021 09:40:00 +0000 Božič je praznik, ki povezuje Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli v oddaji Hudo.<p>Pomen finančne pismenosti in razumevanja podjetništva med mladimi</p><p><p>Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli s pomočjo nasvetov naših gostov.</p> <p></p> <p></p></p> 174832313 RTVSLO – Prvi 3147 clean Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli v oddaji Hudo.<p>Pomen finančne pismenosti in razumevanja podjetništva med mladimi</p><p><p>Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli s pomočjo nasvetov naših gostov.</p> <p></p> <p></p></p> Sat, 18 Dec 2021 11:20:00 +0000 Kako ravnati z denarjem Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.<p>Kaj mladim novinarkam in novinarjem požene kri po žilah</p><p><p>Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.</p> <p></p></p> 174830227 RTVSLO – Prvi 3115 clean Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.<p>Kaj mladim novinarkam in novinarjem požene kri po žilah</p><p><p>Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.</p> <p></p></p> Sat, 11 Dec 2021 10:25:00 +0000 Trema in javno nastopanje Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Govorili smo o Miklavžu, peki brezglutenskega peciva, o starih decembrskih običajih in navadah nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili nagradno vprašanje ... <p>V družbi mladih novinarjev z OŠ Matije Čopa Kranj</p><p><p>Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Decembrski običaji je bila namreč tema, ki so si jo izbrali in o njej pripravili oddajo. Na šolo so povabili zanimive goste, ki smo jih z našo pomočjo posneli, nato posnetke tudi uredili in se pripravili na današnjo oddajo. V njej smo govorili o Miklavžu in drugih dobrih možeh, peki brezglutenskega peciva, starih decembrskih običajih in navadah (tepežkanju in Sv. Luciji oz. Lučki) nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili tudi nagradno vprašanje. Prepričali smo se lahko, da je na šoli kar nekaj bodočih novinarjev in voditeljev.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174828119 RTVSLO – Prvi 3573 clean Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Govorili smo o Miklavžu, peki brezglutenskega peciva, o starih decembrskih običajih in navadah nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili nagradno vprašanje ... <p>V družbi mladih novinarjev z OŠ Matije Čopa Kranj</p><p><p>Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Decembrski običaji je bila namreč tema, ki so si jo izbrali in o njej pripravili oddajo. Na šolo so povabili zanimive goste, ki smo jih z našo pomočjo posneli, nato posnetke tudi uredili in se pripravili na današnjo oddajo. V njej smo govorili o Miklavžu in drugih dobrih možeh, peki brezglutenskega peciva, starih decembrskih običajih in navadah (tepežkanju in Sv. Luciji oz. Lučki) nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili tudi nagradno vprašanje. Prepričali smo se lahko, da je na šoli kar nekaj bodočih novinarjev in voditeljev.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 04 Dec 2021 10:25:00 +0000 Decembrski običaji nekoč in danes Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo bomo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili bomo tudi številna znanja, ki jih v naravi pridobijo mladi, slišali pa boste tudi recept iz šestih sestavin za odlične sprehod.<p>Mraz, vlaga in blato naj ne bodo ovira</p><p><p>Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo smo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili smo številna znanja, ki jih v naravi pridobite mladi, slišali pa ste tudi recept iz šestih sestavin za super sprehod.</p> </p> 174826097 RTVSLO – Prvi 6871 clean Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo bomo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili bomo tudi številna znanja, ki jih v naravi pridobijo mladi, slišali pa boste tudi recept iz šestih sestavin za odlične sprehod.<p>Mraz, vlaga in blato naj ne bodo ovira</p><p><p>Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo smo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili smo številna znanja, ki jih v naravi pridobite mladi, slišali pa ste tudi recept iz šestih sestavin za super sprehod.</p> </p> Sat, 27 Nov 2021 09:59:31 +0000 V naravo pojdimo tudi, ko je hladno in hitreje temno Nova sezona radijskih novinarskih delavnic Radia Hudo! je pred vrati in tokrat jo bodo odprle dekleta iz Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake. V tem tednu so pred mikrofon povabile zanimive sogovornice in se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled. Slišali boste tudi, v katerem poklicu se ženske po mnenju najmlajših z Izlak najboljše znajdejo in kako trem uspešnim devetošolkam uspeva združevati šolske obveznosti z vsakodnevnimi treningi in vajami.<p>Mlade novinarke z Izlak so se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled.</p><p><p>Nova sezona radijskih novinarskih delavnic Radia Hudo! je tukaj in tokrat jo bodo odprle dekleta iz<strong> Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake</strong>. V tem tednu so pred mikrofon povabile zanimive sogovornice in se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled. Slišali ste lahko tudi, v katerem poklicu se ženske po mnenju najmlajših z Izlak najboljše znajdejo in kako trem uspešnim devetošolkam uspeva združevati šolske obveznosti z vsakodnevnimi treningi in vajami.</p> <p>Če ste oddajo zamudili, ji prisluhnite zgoraj v posnetku - foto utrinke pa najdete tudi na našem Instagram in Facebook profilu Programa za mlade.</p> <p><strong>Snemanje na šoli</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Oddaja v živo</strong></p> </p> 174824106 RTVSLO – Prvi 6963 clean Nova sezona radijskih novinarskih delavnic Radia Hudo! je pred vrati in tokrat jo bodo odprle dekleta iz Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake. V tem tednu so pred mikrofon povabile zanimive sogovornice in se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled. Slišali boste tudi, v katerem poklicu se ženske po mnenju najmlajših z Izlak najboljše znajdejo in kako trem uspešnim devetošolkam uspeva združevati šolske obveznosti z vsakodnevnimi treningi in vajami.<p>Mlade novinarke z Izlak so se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled.</p><p><p>Nova sezona radijskih novinarskih delavnic Radia Hudo! je tukaj in tokrat jo bodo odprle dekleta iz<strong> Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake</strong>. V tem tednu so pred mikrofon povabile zanimive sogovornice in se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled. Slišali ste lahko tudi, v katerem poklicu se ženske po mnenju najmlajših z Izlak najboljše znajdejo in kako trem uspešnim devetošolkam uspeva združevati šolske obveznosti z vsakodnevnimi treningi in vajami.</p> <p>Če ste oddajo zamudili, ji prisluhnite zgoraj v posnetku - foto utrinke pa najdete tudi na našem Instagram in Facebook profilu Programa za mlade.</p> <p><strong>Snemanje na šoli</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Oddaja v živo</strong></p> </p> Sat, 20 Nov 2021 10:01:03 +0000 Ženske, ki so nam lahko za vzor Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Z mladimi o natečaju v okviru Vseslovenskega dneva habitata 2021 in o tem, kako mislimo arhitekturo</p><p><p>V okviru Vseslovenskega dne habitata, v Centru arhitekture Slovenije vsako leto organizirajo natečaj za osnovne šole ter vrtce. Osnovnošolce in vrtčevske otroke ter njihove učitelje, vzgojitelje in mentorje povabijo, da v prvem tednu oktobra (letos je to bilo 4. – 8.10) del šolskih dejavnosti posvetijo tematiki razpisani z natečajem. Tokrat je bila tematika "Jaz, podnebje in arhitektura". Letos so na natečaj prejeli 39 izdelkov iz 8 vrtcev in 16 osnovnih šol iz vse Slovenije. Izdelki so bili razporejeni in ocenjevani v štirih starostnih skupinah: vrtci, 1. triada, 2. triada, 3.triada. Izmed vseh prijavljenih je komisija izbrala tri izdelke, ki so se uvrstili v ožji izbor, nato pa izmed teh treh izbrala nagrajenca.</p> <p>In nagrajenci, 6 učencev z mentorico z <strong>OŠ Franja Goloba Prevalje</strong>, pa tudi učenka in dijak, z Gorenjske bodo z nami v oddaji - za debato o prepletenosti arhitekture s podnebjem in tem, zakaj ravno arhitekturo, ki je edina umetnost, ki se ji ne moremo ogniti, jemljemo tako samoumevno in je ne znamo niti dobro misliti.</p></p> 174822072 RTVSLO – Prvi 6854 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Z mladimi o natečaju v okviru Vseslovenskega dneva habitata 2021 in o tem, kako mislimo arhitekturo</p><p><p>V okviru Vseslovenskega dne habitata, v Centru arhitekture Slovenije vsako leto organizirajo natečaj za osnovne šole ter vrtce. Osnovnošolce in vrtčevske otroke ter njihove učitelje, vzgojitelje in mentorje povabijo, da v prvem tednu oktobra (letos je to bilo 4. – 8.10) del šolskih dejavnosti posvetijo tematiki razpisani z natečajem. Tokrat je bila tematika "Jaz, podnebje in arhitektura". Letos so na natečaj prejeli 39 izdelkov iz 8 vrtcev in 16 osnovnih šol iz vse Slovenije. Izdelki so bili razporejeni in ocenjevani v štirih starostnih skupinah: vrtci, 1. triada, 2. triada, 3.triada. Izmed vseh prijavljenih je komisija izbrala tri izdelke, ki so se uvrstili v ožji izbor, nato pa izmed teh treh izbrala nagrajenca.</p> <p>In nagrajenci, 6 učencev z mentorico z <strong>OŠ Franja Goloba Prevalje</strong>, pa tudi učenka in dijak, z Gorenjske bodo z nami v oddaji - za debato o prepletenosti arhitekture s podnebjem in tem, zakaj ravno arhitekturo, ki je edina umetnost, ki se ji ne moremo ogniti, jemljemo tako samoumevno in je ne znamo niti dobro misliti.</p></p> Sat, 13 Nov 2021 09:59:14 +0000 Jaz, podnebje in arhitektura V tokratni oddaji Hudo se nam bodo v studiu pridružile učenke Naja Kapun, Izza Petrnel Žele, Ronja Štrukelj Kreč in učenec Jaša Pignoni Čebron. Govorili bomo o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, in kaj počnejo v prostem času, ko lahko pozabijo na šolo. 174820049 RTVSLO – Prvi 5750 clean V tokratni oddaji Hudo se nam bodo v studiu pridružile učenke Naja Kapun, Izza Petrnel Žele, Ronja Štrukelj Kreč in učenec Jaša Pignoni Čebron. Govorili bomo o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, in kaj počnejo v prostem času, ko lahko pozabijo na šolo. Sat, 06 Nov 2021 10:00:18 +0000 Kako se učiti in naučiti? V počitniški soboti  bomo z mladimi kuharji govorili o jesenskih jedeh, o tem, kako si šolarji lahko sami pripravijo kaj dobrega za pod zob ali s kosilom presenetijo starše. Izvedeli bomo tudi, katere so glavne osnove v kuhinji, ki jih moramo poznati, preden se lotimo kuhanja ali peke in kako pravilno načrtovati jedilnik, da nam pri pripravi ostane čim manj odpadkov. Svoje kuharske izkušnje in kuharsko znanje lahko na 01 475 22 22 delite z nami tudi vsi mladi poslušalci – po 9-ih bomo veseli vaših klicev.<p>Pripravljamo jesenske jedi in se učimo osnov v kuhinji</p><p><p>V počitniški soboti  smo z mladimi kuharji govorili o jesenskih jedeh, o tem, kako si šolarji lahko sami pripravijo kaj dobrega za pod zob ali s kosilom presenetijo starše.</p> <p>Naši gosti v studiu so bili mladi nadobudni kuharji - <strong>Mark Jenko Kovačič, Žan Kern in Janez Zibelnik.</strong></p> <p>Izvedeli smo tudi, katere so glavne osnove v kuhinji, ki jih moramo poznati, preden se lotimo kuhanja ali peke - o vsem je več povedala vodja <a>sobotnih kulinaričnih delavnic</a> na Bic-u, <strong>Neli Selan,</strong> in kako pravilno načrtovati naš jedilnik, da nam pri pripravi ostane čim manj odpadkov.</p> <p>Po telefonu smo poklicali mojstra kuhanja,<strong> g. Luko Jezerška</strong>, ki je povedal, kaj najbolje pripravi sam in katera opravila v kuhinji so mu najmanj ljuba.</p> <p>Svoje kuharske izkušnje in kuharsko znanje pa sta na 01 475 22 22 z nami delila Klara in Marko.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174818182 RTVSLO – Prvi 6905 clean V počitniški soboti  bomo z mladimi kuharji govorili o jesenskih jedeh, o tem, kako si šolarji lahko sami pripravijo kaj dobrega za pod zob ali s kosilom presenetijo starše. Izvedeli bomo tudi, katere so glavne osnove v kuhinji, ki jih moramo poznati, preden se lotimo kuhanja ali peke in kako pravilno načrtovati jedilnik, da nam pri pripravi ostane čim manj odpadkov. Svoje kuharske izkušnje in kuharsko znanje lahko na 01 475 22 22 delite z nami tudi vsi mladi poslušalci – po 9-ih bomo veseli vaših klicev.<p>Pripravljamo jesenske jedi in se učimo osnov v kuhinji</p><p><p>V počitniški soboti  smo z mladimi kuharji govorili o jesenskih jedeh, o tem, kako si šolarji lahko sami pripravijo kaj dobrega za pod zob ali s kosilom presenetijo starše.</p> <p>Naši gosti v studiu so bili mladi nadobudni kuharji - <strong>Mark Jenko Kovačič, Žan Kern in Janez Zibelnik.</strong></p> <p>Izvedeli smo tudi, katere so glavne osnove v kuhinji, ki jih moramo poznati, preden se lotimo kuhanja ali peke - o vsem je več povedala vodja <a>sobotnih kulinaričnih delavnic</a> na Bic-u, <strong>Neli Selan,</strong> in kako pravilno načrtovati naš jedilnik, da nam pri pripravi ostane čim manj odpadkov.</p> <p>Po telefonu smo poklicali mojstra kuhanja,<strong> g. Luko Jezerška</strong>, ki je povedal, kaj najbolje pripravi sam in katera opravila v kuhinji so mu najmanj ljuba.</p> <p>Svoje kuharske izkušnje in kuharsko znanje pa sta na 01 475 22 22 z nami delila Klara in Marko.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 30 Oct 2021 09:00:05 +0000 Kuhamo z mladimi Kulturno društvo Josipine Turnograjske je letos razpisalo že 10. natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji za leto 2021. Namen natečaja je predvsem motivacija mladih, da svoje literarne umetnine predstavijo javnosti ter da obujajo spomin na prvo slovensko pesnico, pisateljico, skladateljico in pravljičarko Josipino Urbančič Turnograjsko. Tema tokratnega natečaja pa je ljubezen do miru. Prispelo je 152 pisem, med katerimi so zbrali tri osnovnošolske ter tri srednješolske zmagovalce. V tokratni oddaji bomo gostili učence, ki so se uvrstili med deset najboljših pisem v državi. Z nami bodo Jernej Volčjak, Matej Selko, Naja Kapun in Eria Skrt. Skupaj se bomo posvetili njihovim pismom, kako so nastala in kakšno sporočilo nosijo, vprašali pa se bomo tudi, kako nagovoriti mir, kaj bi ga želeli prositi in kakšen bi bil svet, če bi ostali brez miru? Po telefonu se nam bo pridružila tudi ustanoviteljica natečaja, Mira Delavec Touhami, ki nam bo natančneje razložila, kako je natečaj nastal in kdo je bila Josipina Urbančič Turnograjska. 174816219 RTVSLO – Prvi 5722 clean Kulturno društvo Josipine Turnograjske je letos razpisalo že 10. natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji za leto 2021. Namen natečaja je predvsem motivacija mladih, da svoje literarne umetnine predstavijo javnosti ter da obujajo spomin na prvo slovensko pesnico, pisateljico, skladateljico in pravljičarko Josipino Urbančič Turnograjsko. Tema tokratnega natečaja pa je ljubezen do miru. Prispelo je 152 pisem, med katerimi so zbrali tri osnovnošolske ter tri srednješolske zmagovalce. V tokratni oddaji bomo gostili učence, ki so se uvrstili med deset najboljših pisem v državi. Z nami bodo Jernej Volčjak, Matej Selko, Naja Kapun in Eria Skrt. Skupaj se bomo posvetili njihovim pismom, kako so nastala in kakšno sporočilo nosijo, vprašali pa se bomo tudi, kako nagovoriti mir, kaj bi ga želeli prositi in kakšen bi bil svet, če bi ostali brez miru? Po telefonu se nam bo pridružila tudi ustanoviteljica natečaja, Mira Delavec Touhami, ki nam bo natančneje razložila, kako je natečaj nastal in kdo je bila Josipina Urbančič Turnograjska. Sat, 23 Oct 2021 09:08:46 +0000 10. natečaj za najboljše ljubezensko pismo V tokratni oddaji Hudo! se nam bodo v studiu pridružile učenke osnovne šole Franja Malgaja Šentjur Ula Urška Dobnik, Sara Mastnak in Laura Ivanc-Barić. Pogovarjali se bomo o prijateljstvu in si zastavili vprašanja, kdo je lahko najboljši prijatelj, kako ohranjati prijateljske vezi, kaj storiti, ko prijateljstvo preraste v ljubezen, kako spoznavati nove ljudi in še veliko več. Po telefonu se nam bosta oglasili tudi učiteljica slovenščine na osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur Bojana Potočnik, ki ji bodo mlade gostje zastavile svoja vprašanja in se preizkusile v vlogi novinark, ter psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu. 174814268 RTVSLO – Prvi 5776 clean V tokratni oddaji Hudo! se nam bodo v studiu pridružile učenke osnovne šole Franja Malgaja Šentjur Ula Urška Dobnik, Sara Mastnak in Laura Ivanc-Barić. Pogovarjali se bomo o prijateljstvu in si zastavili vprašanja, kdo je lahko najboljši prijatelj, kako ohranjati prijateljske vezi, kaj storiti, ko prijateljstvo preraste v ljubezen, kako spoznavati nove ljudi in še veliko več. Po telefonu se nam bosta oglasili tudi učiteljica slovenščine na osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur Bojana Potočnik, ki ji bodo mlade gostje zastavile svoja vprašanja in se preizkusile v vlogi novinark, ter psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu. Sat, 16 Oct 2021 08:59:46 +0000 Kdo je pravi prijatelj Po telefonu se nam je oglasila tudi psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu. 174814124 RTVSLO – Prvi 557 clean Po telefonu se nam je oglasila tudi psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu. Fri, 15 Oct 2021 16:21:00 +0000 Dr. Karin Sernec o prijateljstvu Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Ciklus prečutih noči v bežigrajski knjižnici za mlade</p><p><p>Ko so predlani v bežigrajski knjižnici začeli z nočjo v knjižnici, so ji ob letu Leonarda da Vincija dodali podnaslov - Noč v knjižnici: Bedimo z Leonardom. Za maskoto so si izbrali čuka Leonarda (kot nočno ptico, simbol modrosti – ter jo poimenovali po da Vinciju). Takrat je bil njihova rdeča nit Leonardo – vse dejavnosti so povezali z njim (kot umetnikom, izumiteljem, inženirjem, arhitektom, etc.). Poimenovanje je ostalo, spremenili pa so dejavnosti. Rdeča nit tokratnega oktobrskega vikenda za otroke, ki so ga preživeli oziroma prebedeli v knjižnici, je bila približati naravoslovje in tehniko mladim. Zato so v sam program vključili goste različnih ved (kemija, fizika, matematika) in poskrbeli, da so lahko mladi eksperimentirali in ustvarjali tudi sami. Vključili pa so tudi nekaj literarnega (zgodbe na Navju, ki jih je interpretirala igralka). Mladi, ki so prejšnji oktobrski vikend prebedeli v bežigrajski knjižnici, se nam bodo polni vtisov to soboto pridružili v radijskem studiu in s poslušalci delili svoje izkušnje.</p></p> 174812273 RTVSLO – Prvi 6911 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Ciklus prečutih noči v bežigrajski knjižnici za mlade</p><p><p>Ko so predlani v bežigrajski knjižnici začeli z nočjo v knjižnici, so ji ob letu Leonarda da Vincija dodali podnaslov - Noč v knjižnici: Bedimo z Leonardom. Za maskoto so si izbrali čuka Leonarda (kot nočno ptico, simbol modrosti – ter jo poimenovali po da Vinciju). Takrat je bil njihova rdeča nit Leonardo – vse dejavnosti so povezali z njim (kot umetnikom, izumiteljem, inženirjem, arhitektom, etc.). Poimenovanje je ostalo, spremenili pa so dejavnosti. Rdeča nit tokratnega oktobrskega vikenda za otroke, ki so ga preživeli oziroma prebedeli v knjižnici, je bila približati naravoslovje in tehniko mladim. Zato so v sam program vključili goste različnih ved (kemija, fizika, matematika) in poskrbeli, da so lahko mladi eksperimentirali in ustvarjali tudi sami. Vključili pa so tudi nekaj literarnega (zgodbe na Navju, ki jih je interpretirala igralka). Mladi, ki so prejšnji oktobrski vikend prebedeli v bežigrajski knjižnici, se nam bodo polni vtisov to soboto pridružili v radijskem studiu in s poslušalci delili svoje izkušnje.</p></p> Sat, 09 Oct 2021 09:00:11 +0000 Tokrat so mladi bedeli z Leonardom (da Vincijem) in naravoslovjem V oddaji Hudo se bomo odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki seže na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili vam bodo, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.<p>Učenci in učitelji OŠ Sostro so ustvarili pot, ki vas bo popeljala čez 33 vrhov</p><p><p>V oddaji Hudo smo se odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v Mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki seže na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili so vam, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.</p> <p><strong>Seznam vrhov Merjaščeve poti:</strong></p> <p>1. Dobrunjski hrib, 430 m<br /> 2. Zadvorski hrib, 387 m<br /> 3. Marenček, 415 m<br /> 4. Molnik, 582 m<br /> 5. Povšnik, 538 m<br /> 6. Pugled, 615 m<br /> 7. Žernovec, 559 m<br /> 8. Mali Boršt, 548 m<br /> 9. Treščak, 566 m<br /> 10. Jazbine, 563 m<br /> 11. Vodice, 605 m<br /> 12. Cirje, 512 m<br /> 13. Vrh za Apnišem, 583 m<br /> 14. Teličnica, 651 m<br /> 15. Kogelj, 578 m<br /> 16. Javorski vrh, 641 m<br /> 17. Grmada, 618 m<br /> 18. Žagarski vrh, 627 m<br /> 19. Babna gora, 544 m<br /> 20. Debni vrh, 530 m<br /> 21. Stari grad, 451 m<br /> 22. Grmadnik, 559 m<br /> 23. Vrhovčev hrib, 632 m<br /> 24. Tičenca, 684 m<br /> 25. Zavrh, 718 m<br /> 26. Janški hrib, 794 m<br /> 27. Vrh zidu (Mancin vrh), 747 m<br /> 28. Brezovo brdo, 686 m<br /> 29. Lanišče, 681 m<br /> 30. Prežganjski hrib, 658 m<br /> 31. Gabrke, 604 m<br /> 32. Strmica, 608 m<br /> 33. Kržareja, 707 m</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174810250 RTVSLO – Prvi 6857 clean V oddaji Hudo se bomo odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki seže na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili vam bodo, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.<p>Učenci in učitelji OŠ Sostro so ustvarili pot, ki vas bo popeljala čez 33 vrhov</p><p><p>V oddaji Hudo smo se odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v Mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki seže na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili so vam, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.</p> <p><strong>Seznam vrhov Merjaščeve poti:</strong></p> <p>1. Dobrunjski hrib, 430 m<br /> 2. Zadvorski hrib, 387 m<br /> 3. Marenček, 415 m<br /> 4. Molnik, 582 m<br /> 5. Povšnik, 538 m<br /> 6. Pugled, 615 m<br /> 7. Žernovec, 559 m<br /> 8. Mali Boršt, 548 m<br /> 9. Treščak, 566 m<br /> 10. Jazbine, 563 m<br /> 11. Vodice, 605 m<br /> 12. Cirje, 512 m<br /> 13. Vrh za Apnišem, 583 m<br /> 14. Teličnica, 651 m<br /> 15. Kogelj, 578 m<br /> 16. Javorski vrh, 641 m<br /> 17. Grmada, 618 m<br /> 18. Žagarski vrh, 627 m<br /> 19. Babna gora, 544 m<br /> 20. Debni vrh, 530 m<br /> 21. Stari grad, 451 m<br /> 22. Grmadnik, 559 m<br /> 23. Vrhovčev hrib, 632 m<br /> 24. Tičenca, 684 m<br /> 25. Zavrh, 718 m<br /> 26. Janški hrib, 794 m<br /> 27. Vrh zidu (Mancin vrh), 747 m<br /> 28. Brezovo brdo, 686 m<br /> 29. Lanišče, 681 m<br /> 30. Prežganjski hrib, 658 m<br /> 31. Gabrke, 604 m<br /> 32. Strmica, 608 m<br /> 33. Kržareja, 707 m</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Sat, 02 Oct 2021 06:55:30 +0000 Merjaščeva pot Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Ko je ADHD izziv in blagoslov</p><p><p>Tokrat se bomo v Hudo!ju družili z najstniškimi Mavričnimi bojevniki (zavod, ki pomaga mladim z motnjo ADHD in združuje različne strokovnjake s področja dela z mladimi, šolstva in izobraževanja, psihoterapije ter ostalih vladnih in nevladnih organizacij). Kakšni so izzivi in blagoslovi mladih z motnjo ADHD (motnjo pozornosti in hiperaktivnosti), boste slišali v iskreni debati z mladimi. Z nami bodo mavrični bojevniki Matic Novak, Gaja Suhadolnik, Tjaša Kolarič, Timotej Šenk, Jaka Ivačič.</p></p> 174808288 RTVSLO – Prvi 6941 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Ko je ADHD izziv in blagoslov</p><p><p>Tokrat se bomo v Hudo!ju družili z najstniškimi Mavričnimi bojevniki (zavod, ki pomaga mladim z motnjo ADHD in združuje različne strokovnjake s področja dela z mladimi, šolstva in izobraževanja, psihoterapije ter ostalih vladnih in nevladnih organizacij). Kakšni so izzivi in blagoslovi mladih z motnjo ADHD (motnjo pozornosti in hiperaktivnosti), boste slišali v iskreni debati z mladimi. Z nami bodo mavrični bojevniki Matic Novak, Gaja Suhadolnik, Tjaša Kolarič, Timotej Šenk, Jaka Ivačič.</p></p> Sat, 25 Sep 2021 06:55:30 +0000 Spoznajte nas, mavrične bojevnike Pred tednom športa, ki ga bomo praznovali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.<p>Nogometaši selekcije U13 Nogometnega kluba Olimpija</p><p><p>Pred tednom športa, ki ga bomo obeleževali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.</p></p> 174806425 RTVSLO – Prvi 6967 clean Pred tednom športa, ki ga bomo praznovali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.<p>Nogometaši selekcije U13 Nogometnega kluba Olimpija</p><p><p>Pred tednom športa, ki ga bomo obeleževali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.</p></p> Sat, 18 Sep 2021 09:01:07 +0000 Nogometaši selekcije U13 NK Olimpija FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček. Nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo veliko možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov. Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta. Ekipa Black&White s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! jih gostimo v našem studiu. Pogledali pa bomo tudi, kaj vse se dogaja v Tehnoparku v Celju.<p>Ekipa Black&White je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav z vsega sveta</p><p><p>FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček, in nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo obilico možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov.</p> <p></p> <p>Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta.</p> <p><a>Ekipa Black&amp;White</a> s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! smo jih gostili v našem studiu.</p> <p>Z nagrajenci z Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake smo obiskali Tehnopark Celje, ki v teh dneh praznuje 1. rojstni dan.</p> </p> 174804532 RTVSLO – Prvi 6746 clean FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček. Nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo veliko možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov. Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta. Ekipa Black&White s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! jih gostimo v našem studiu. Pogledali pa bomo tudi, kaj vse se dogaja v Tehnoparku v Celju.<p>Ekipa Black&White je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav z vsega sveta</p><p><p>FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček, in nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo obilico možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov.</p> <p></p> <p>Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta.</p> <p><a>Ekipa Black&amp;White</a> s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! smo jih gostili v našem studiu.</p> <p>Z nagrajenci z Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake smo obiskali Tehnopark Celje, ki v teh dneh praznuje 1. rojstni dan.</p> </p> Sat, 11 Sep 2021 08:57:26 +0000 First lego league Novo šolsko leto je tu! V oddaji bomo pred mikrofon povabili dijakinjo in učence različnih osnovnih šol po Sloveniji ter poklepetali o tem, kako so pričakali novo šolsko leto. So se veselili pouka ali bi raje imeli podaljšane počitnice? Govorili bomo tudi o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, česa se najboj veselijo in česa najmanj. 174802760 RTVSLO – Prvi 5559 clean Novo šolsko leto je tu! V oddaji bomo pred mikrofon povabili dijakinjo in učence različnih osnovnih šol po Sloveniji ter poklepetali o tem, kako so pričakali novo šolsko leto. So se veselili pouka ali bi raje imeli podaljšane počitnice? Govorili bomo tudi o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, česa se najboj veselijo in česa najmanj. Sat, 04 Sep 2021 09:00:09 +0000 Novo šolsko leto je tu Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred Planinskega doma na Kumu in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili Zoja, Svit, Andraž in Larisa, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.<p>Z mladimi smo odkrivali, kako nastanejo potopisi, kaj vse je literatura z gorsko tematiko, se poslovili od poletnih počitnic in pozdravili prihajajoče šolsko leto</p><p><p>Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred <em>Planinskega doma na Kumu</em> in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili <strong>Zoja</strong>, <strong>Svit</strong>, <strong>Andraž</strong> in <strong>Larisa</strong>, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.</p> <p>Po telefonu se nam je oglasil tudi <strong>Jakob J. Kenda</strong>, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih <em>Apalaška pot</em> in <em>Transverzala</em>. Svetoval nam je, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa.</p> <p>&nbsp;</p> <shortcode></shortcode> <p>&nbsp;</p> <p>Naša druga gostja pa je bila <strong>Darja Lavrenčič Vrabec</strong>, vodja <em>Pionirske knjižnice</em>, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic.</p> <shortcode></shortcode> <h4></h4> <h4>Nasveti Darje Lavrenčič Vrabec:</h4> <p><a>Tadej Golob:<em> Zlati zob</em></a><em> </em></p> <p><a>Ida Mlakar Črnič: <em>Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib</em></a></p> <p><a>Séverine Gauthier:<em> Človek gora</em></a></p> <p><a>Polonca Kovač: <em>Gorski vrt, za vse odprt</em></a></p> <p>&nbsp;</p> </p> 174801005 RTVSLO – Prvi 2727 clean Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred Planinskega doma na Kumu in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili Zoja, Svit, Andraž in Larisa, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.<p>Z mladimi smo odkrivali, kako nastanejo potopisi, kaj vse je literatura z gorsko tematiko, se poslovili od poletnih počitnic in pozdravili prihajajoče šolsko leto</p><p><p>Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred <em>Planinskega doma na Kumu</em> in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili <strong>Zoja</strong>, <strong>Svit</strong>, <strong>Andraž</strong> in <strong>Larisa</strong>, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.</p> <p>Po telefonu se nam je oglasil tudi <strong>Jakob J. Kenda</strong>, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih <em>Apalaška pot</em> in <em>Transverzala</em>. Svetoval nam je, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa.</p> <p>&nbsp;</p> <shortcode></shortcode> <p>&nbsp;</p> <p>Naša druga gostja pa je bila <strong>Darja Lavrenčič Vrabec</strong>, vodja <em>Pionirske knjižnice</em>, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic.</p> <shortcode></shortcode> <h4></h4> <h4>Nasveti Darje Lavrenčič Vrabec:</h4> <p><a>Tadej Golob:<em> Zlati zob</em></a><em> </em></p> <p><a>Ida Mlakar Črnič: <em>Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib</em></a></p> <p><a>Séverine Gauthier:<em> Človek gora</em></a></p> <p><a>Polonca Kovač: <em>Gorski vrt, za vse odprt</em></a></p> <p>&nbsp;</p> </p> Sat, 28 Aug 2021 07:05:00 +0000 Potopisi in druga literatura z gorsko tematiko Naša druga gostja je Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic. 174800307 RTVSLO – Prvi 318 clean Naša druga gostja je Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic. Wed, 25 Aug 2021 11:31:00 +0000 Darja Lavrenčič Vrabec o mladinski literaturi z gorsko tematiko Na Mariborski koči se nam bodo pridružili mladi sogovorniki, ki radi hodijo v hribe. Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo. O vsem tem to soboto med 9 h in 10 h, ko se nam na številki 01 475 22 22 lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci. <p>Koliko mladi med potjo opazujejo naravo in katere živali jim pot včasih tudi prekrižajo</p><p><p>V oddaji HUDO! so se nam pridružili mladi sogovorniki iz <a><strong>Planinskega društva Maribor Matica</strong></a>, ki radi hodijo v hribe.</p> <p>Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot  ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo? Vse to so povedali <strong>Julija Skok</strong> iz OŠ Franc Rozman Stane, <strong>Žiga Obal, David Sivec, Miha Majer</strong> - vsi iz OŠ Ludvik Pliberšek in srednješolka <strong>Jara Gostenčnik</strong>, pred mikrofonom pa sta se nam pridružila tudi načelnik izletniškega odseka PD Maribor Matica,<strong> Zoran Lorber</strong> in gorska varuhinja in dolgoletna članica <strong>Tihana Simič</strong>.</p> <p>Slišali smo tudi veterinarja Marjana Kastelica, ki nam je razložil, na kaj paziti, ko v gore vzamemo psa, in kako se obnašati v bližini krav ali drugih gozdnih živali, ki jih lahko srečamo, ko se odpravimo na planinski pohod.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174799480 RTVSLO – Prvi 3890 clean Na Mariborski koči se nam bodo pridružili mladi sogovorniki, ki radi hodijo v hribe. Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo. O vsem tem to soboto med 9 h in 10 h, ko se nam na številki 01 475 22 22 lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci. <p>Koliko mladi med potjo opazujejo naravo in katere živali jim pot včasih tudi prekrižajo</p><p><p>V oddaji HUDO! so se nam pridružili mladi sogovorniki iz <a><strong>Planinskega društva Maribor Matica</strong></a>, ki radi hodijo v hribe.</p> <p>Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot  ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo? Vse to so povedali <strong>Julija Skok</strong> iz OŠ Franc Rozman Stane, <strong>Žiga Obal, David Sivec, Miha Majer</strong> - vsi iz OŠ Ludvik Pliberšek in srednješolka <strong>Jara Gostenčnik</strong>, pred mikrofonom pa sta se nam pridružila tudi načelnik izletniškega odseka PD Maribor Matica,<strong> Zoran Lorber</strong> in gorska varuhinja in dolgoletna članica <strong>Tihana Simič</strong>.</p> <p>Slišali smo tudi veterinarja Marjana Kastelica, ki nam je razložil, na kaj paziti, ko v gore vzamemo psa, in kako se obnašati v bližini krav ali drugih gozdnih živali, ki jih lahko srečamo, ko se odpravimo na planinski pohod.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 21 Aug 2021 08:25:00 +0000 Za mlade hribolazce so vzponi v hribe odličen izziv Po telefonu se nem je oglasil tudi Jakob J. Kenda, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih Apalaška pot in Transverzala. Svetoval nam je o tem, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa. 174799050 RTVSLO – Prvi 394 clean Po telefonu se nem je oglasil tudi Jakob J. Kenda, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih Apalaška pot in Transverzala. Svetoval nam je o tem, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa. Thu, 19 Aug 2021 09:36:00 +0000 Jakob J. Kenda o potopisih Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji zdaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste - Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru. V sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo. Se slišimo!<p>Radijske novinarske delavnice in spoznavanje medijev ter dela novinarja</p><p><p>Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo  v vlogi novinarjev in voditeljev.</p> <p>Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso.</p> <p>Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru.</p> <p>V  sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.</p> <p>Se slišimo!</p></p> 174798089 RTVSLO – Prvi 3915 clean Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji zdaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste - Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru. V sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo. Se slišimo!<p>Radijske novinarske delavnice in spoznavanje medijev ter dela novinarja</p><p><p>Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo  v vlogi novinarjev in voditeljev.</p> <p>Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso.</p> <p>Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru.</p> <p>V  sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.</p> <p>Se slišimo!</p></p> Sat, 14 Aug 2021 08:10:15 +0000 Radijske novinarske delavnice in spoznavanje medijev ter dela novinarja Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila iz Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna dejavnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad.<p>Družili se bomo z mladinskim odsekom Planinskega društva Gornji Grad</p><p><p>Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila z Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad. </p></p> 174796609 RTVSLO – Prvi 6898 clean Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila iz Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna dejavnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad.<p>Družili se bomo z mladinskim odsekom Planinskega društva Gornji Grad</p><p><p>Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila z Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad. </p></p> Sat, 07 Aug 2021 08:59:58 +0000 Varno na planinskih poteh Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Gostimo mlado plezalsko-trenersko ekipo iz Alpinističnega odseka Kranj</p><p><p><strong>Janja Garnbret in Mia Krampl </strong>imata edinstveno priložnost v svoji karieri, da lahko sodelujeta na olimpijskih igrah – v Tokiu je namreč športno plezanje prvič v zgodovini iger vključeno med olimpijske športe. In že takoj prvo leto je Janja Garnbret tista, ki naj bi krojila vrh tega športa, saj je prva favoritinja za zmago in zlato medaljo. V tokratnem Hudo!ju bomo z mladima in uspešnima plezalcema iz Kranja - <strong>Tjašo Kalan</strong> in <strong>Galom Rihtaršičem</strong>,  navijali na daljavo in se hkrati seznanili z lepoto in zanimivostmi ter izzivi tega športa. Bodite z nami!</p></p> 174794877 RTVSLO – Prvi 3468 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Gostimo mlado plezalsko-trenersko ekipo iz Alpinističnega odseka Kranj</p><p><p><strong>Janja Garnbret in Mia Krampl </strong>imata edinstveno priložnost v svoji karieri, da lahko sodelujeta na olimpijskih igrah – v Tokiu je namreč športno plezanje prvič v zgodovini iger vključeno med olimpijske športe. In že takoj prvo leto je Janja Garnbret tista, ki naj bi krojila vrh tega športa, saj je prva favoritinja za zmago in zlato medaljo. V tokratnem Hudo!ju bomo z mladima in uspešnima plezalcema iz Kranja - <strong>Tjašo Kalan</strong> in <strong>Galom Rihtaršičem</strong>,  navijali na daljavo in se hkrati seznanili z lepoto in zanimivostmi ter izzivi tega športa. Bodite z nami!</p></p> Sat, 31 Jul 2021 08:02:48 +0000 Športno plezanje – olimpijski novinec, ki bo pritegnil največ zanimanja med Slovenci Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Gostimo člane slovenskega društva za morske sesalce Morigenos </p><p><p><strong>Morigenos</strong>, kar v starem keltskem jeziku pomeni "rojen v morju", je slovensko društvo za morske sesalce, ki v našem morju tudi raziskuje, nadzira in skrbi za varnost delfinov. V tokratnem Hudo!ju se nam bosta v studiu pridružila ustanovitelj društva in biolog, magister znanosti o morskih sesalcih <strong>Tilen Genov</strong> ter projektna sodelavka društva , biopsihologinja, magistra psihologije <strong>Natalija Žlavs</strong>. Vabljeni pa tudi mladi poslušalci, da se nam v etru pridružite z vprašanji za njiju. Čaka vas še morska nagradna igra. Se slišimo!</p></p> 174793182 RTVSLO – Prvi 3477 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Gostimo člane slovenskega društva za morske sesalce Morigenos </p><p><p><strong>Morigenos</strong>, kar v starem keltskem jeziku pomeni "rojen v morju", je slovensko društvo za morske sesalce, ki v našem morju tudi raziskuje, nadzira in skrbi za varnost delfinov. V tokratnem Hudo!ju se nam bosta v studiu pridružila ustanovitelj društva in biolog, magister znanosti o morskih sesalcih <strong>Tilen Genov</strong> ter projektna sodelavka društva , biopsihologinja, magistra psihologije <strong>Natalija Žlavs</strong>. Vabljeni pa tudi mladi poslušalci, da se nam v etru pridružite z vprašanji za njiju. Čaka vas še morska nagradna igra. Se slišimo!</p></p> Sat, 24 Jul 2021 08:02:57 +0000 "Rojen v morju" Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.<p>Katere knjige morajo nujno biti na vašem poletnem bralnem seznamu</p><p><p>Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.</p></p> 174791702 RTVSLO – Prvi 4128 clean Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.<p>Katere knjige morajo nujno biti na vašem poletnem bralnem seznamu</p><p><p>Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.</p></p> Sat, 17 Jul 2021 11:00:00 +0000 Poletni bralni projekt Poletavci V Portorožu se nam bodo v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali jih bomo v oddaji Hudo!<p>Šolska glasbena skupina z OŠ Antona Ukmarja Koper</p><p><p>V Portorožu so se nam v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali smo jih v oddaji Hudo!</p></p> 174790043 RTVSLO – Prvi 3347 clean V Portorožu se nam bodo v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali jih bomo v oddaji Hudo!<p>Šolska glasbena skupina z OŠ Antona Ukmarja Koper</p><p><p>V Portorožu so se nam v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali smo jih v oddaji Hudo!</p></p> Sat, 10 Jul 2021 08:00:47 +0000 V družbi članov Liquid gasoline Dobrodelni koncert Podarim ti pesem že dvajseto leto zapored pripravlja osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Ker razmere v tem šolskem letu niso dopuščale izvedbe koncerta v živo, so nastopajoče posneli v najimenitnejših stavbah občine Cerklje. Tako so poleg glasbe poslušalcem in gledalcem podarili tudi del bogate kulturne dediščine. V oddaji Hudo! bomo z mladimi gosti poslušalcem podarili utrinke z letošnjega dogodka. V studiu se nam bodo pridružili Andreja Petrič, Izak Kokalj, Anže Demšar in Mina Globočnik ter mentorica in soustarjalka koncerta Irma Močnik. Skupaj bomo govorili o nastanku koncerta, o tem, kako je potekal letos, kako je bilo posneti skladbe in sodelovati s profesionalno snemalno ekipo in poslušali skladbe naših gostov. 174788394 RTVSLO – Prvi 3036 clean Dobrodelni koncert Podarim ti pesem že dvajseto leto zapored pripravlja osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Ker razmere v tem šolskem letu niso dopuščale izvedbe koncerta v živo, so nastopajoče posneli v najimenitnejših stavbah občine Cerklje. Tako so poleg glasbe poslušalcem in gledalcem podarili tudi del bogate kulturne dediščine. V oddaji Hudo! bomo z mladimi gosti poslušalcem podarili utrinke z letošnjega dogodka. V studiu se nam bodo pridružili Andreja Petrič, Izak Kokalj, Anže Demšar in Mina Globočnik ter mentorica in soustarjalka koncerta Irma Močnik. Skupaj bomo govorili o nastanku koncerta, o tem, kako je potekal letos, kako je bilo posneti skladbe in sodelovati s profesionalno snemalno ekipo in poslušali skladbe naših gostov. Sat, 03 Jul 2021 08:10:34 +0000 20. dobrodelni koncert Podarim ti pesem Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Z nadarjenimi učenci o izzivih šolskega sistema</p><p><p>Mentorji <strong>Modre delavnice</strong>, ki deluje v okviru <strong>Zavoda Simetris</strong> so zaznali velik problem na področju dela z nadarjenimi učenci. Ti so prevečkrat prezrti, saj izobraževalne institucije ne ponujajo specifičnih izobraževanj na njihovih močnih področjih in tako zaradi nezadostnega razvijanja talenta ostanejo v povprečju. Zato so v Modri delavnici uvedli program za nadarjene učence, kjer lahko nadarjeni posamezniki in skupine spoznajo podjetništvo in delo z modernimi tehnologijami ter lahko razvijajo svoje ideje do realizacije. Pridružili se nam bodo tudi v tokratnem Hudoju!</p></p> 174786568 RTVSLO – Prvi 6865 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Z nadarjenimi učenci o izzivih šolskega sistema</p><p><p>Mentorji <strong>Modre delavnice</strong>, ki deluje v okviru <strong>Zavoda Simetris</strong> so zaznali velik problem na področju dela z nadarjenimi učenci. Ti so prevečkrat prezrti, saj izobraževalne institucije ne ponujajo specifičnih izobraževanj na njihovih močnih področjih in tako zaradi nezadostnega razvijanja talenta ostanejo v povprečju. Zato so v Modri delavnici uvedli program za nadarjene učence, kjer lahko nadarjeni posamezniki in skupine spoznajo podjetništvo in delo z modernimi tehnologijami ter lahko razvijajo svoje ideje do realizacije. Pridružili se nam bodo tudi v tokratnem Hudoju!</p></p> Sat, 26 Jun 2021 08:59:25 +0000 Zakaj je nadarjenost spregledana? V studiu bomo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu. Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več slišite v soboto po 9h na Prvem.<p>Nagradni izlet za najboljše mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke</p><p><p>V studiu smo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu.</p> <p>Nekaj vtisov ste v radijskem etru lahko slišali že v četrtek:</p> <shortcode></shortcode> <p>Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več ste lahko slišali v oddaji in lahko slišite v posnetku - tukaj pa še nekaj pisnih vtisov.</p> <p>V sredo smo okoli 8. ure šli izpred šole na Krvavec. V avtobusu smo se veliko pogovarjali in se pri tem zelo zabavali. Ni nam bilo dolgčas! Potem smo se z gondolo odpeljali do vrha in nato odšli v adrenalinski park. Bilo je zelooo zabavno, ampak na trenutke tudi zelooo strašljivo. Bili smo od 6 do 8 metrov nad tlemi, s tem da smo hodili po zelo zapletenih progah. Če bi lahko, bi šla še enkrat. Potem smo šli v hotel, kjer smo dobili sobe. Soba je bila zelo lepa in prijetna. Po dobrem kosilu smo šli do radijskega oddajnika, ki je visok kar 100 metrov. Zaposleni so tukaj 5 dni, cel dan in celo noč. Zaposleni je povedal, da je delo precej odgovorno in da v prostem času rad bere. Na poti nazaj nas je ujel dež in smo se potem skrili pod neko hiško. Tam smo se malo načvekali, potem pa stekli do hotela. Zvečer smo bili na trampolinih in ob ognju pekli penice in hrenovke. Vzdušje je bilo odlično! Ker so se moje nogavice na trampolinu zmočile, sem nad ognjem sušila nogavice, kar je izpadlo zelo smešno in veliko smo se nasmejali. Spat smo šli pozno … Zjutraj smo poslušale glasbo, potem pa smo šli na spust s tubami. Bilo je zabavno in upam, da še kdaj pridem sem.<br /> <strong>Neža Igličar</strong></p> <p>Nagradni izlet na Krvavcu je bil super. Ena od najboljših stvari je bila ta, da urnik ni bil preveč natrpan kot v šoli v naravi. Prvi dan smo šli v adrenalinski park. Pri eni od prog je bil zadnji zipline uničen. Na srečo so bili animatorji pripravljeni napeti vrv na zadnji platformi pred ziplineom in nas potem spustili dol, da smo lahko poskusili tudi tisto progo. Najtežjo progo, na kateri smo imeli malo težav pa smo tudi uspešno premagali in končali s trapezom. Imeli smo se res super in smo uživali.<br /> <strong>Jaka Perme</strong></p> <p>Večer bi lahko zaznamoval stavek po dežju vedno posije sonce. Čeprav smo nazaj v hotel prišli premraženi, je bilo prav zabavno. Večerno dogodivščino smo po večerji izpeljali pred Hotelom Krvavec. Sedeli smo okrog ognja, ki me je prav prijetno presenetil. Cel večer me je namreč zeblo, ogenj pa je oddajal prijetno toploto. Pekli smo penice in hrenovke ter se pogovarjali. Večer je hitro minil, poleg tega pa je bil zelo zabaven. Mislim, da si ga bom še za dolgo zapomnila, če ne drugače zaradi vonja oblačil. Dim me je čisto zadimil in se vpil v moja oblačila. Pa vendar smo se vseeno zelo zabavali.<br /> <strong>Tara Oblak</strong></p> <p>V sredo po kosilu smo sli na radijski oddajnik. Ogledali smo si naprave in kontrolno sobo. Vreme je bilo ves čas nestanovitno. Ko smo zapustili stolp je nastopila nevihta, zato smo se skrili pod nikakršno leseno lopa, kateri je puščala streha. Ko nam je le uspelo priti do hotela, je dež prenehal, mi smo pa bili kljub temu mokri.<br /> <strong>Hana Tušek</strong></p> <p>Z radiem Hudo smo šli na nagradni izlet na Krvavec. Bilo je veliko bolj sproščeno kot v šolah v naravi, a smo počeli veliko zanimivih stvari. Bili smo v adrenalinskem parku, si ogledali radijski oddajnik in se spuščali s tubami. Večino prostega časa sem preživela v apartmaju, ki je bil res lep, ali pa zunaj na trampolinih. Naučili smo se kar nekaj zanimivih stvari. Res mi je bilo všeč, ker je bilo rekreativno. Zelo sem se zabavala in sem vesela, da sem se izleta lahko udeležila.<br /> <strong>Teja Jezeršek</strong></p> <p><strong>FOTO utrinki s Krvavca</strong></p> <p><strong>FOTO utrinki z oddaje Hudo!</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> 174784868 RTVSLO – Prvi 6946 clean V studiu bomo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu. Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več slišite v soboto po 9h na Prvem.<p>Nagradni izlet za najboljše mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke</p><p><p>V studiu smo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu.</p> <p>Nekaj vtisov ste v radijskem etru lahko slišali že v četrtek:</p> <shortcode></shortcode> <p>Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več ste lahko slišali v oddaji in lahko slišite v posnetku - tukaj pa še nekaj pisnih vtisov.</p> <p>V sredo smo okoli 8. ure šli izpred šole na Krvavec. V avtobusu smo se veliko pogovarjali in se pri tem zelo zabavali. Ni nam bilo dolgčas! Potem smo se z gondolo odpeljali do vrha in nato odšli v adrenalinski park. Bilo je zelooo zabavno, ampak na trenutke tudi zelooo strašljivo. Bili smo od 6 do 8 metrov nad tlemi, s tem da smo hodili po zelo zapletenih progah. Če bi lahko, bi šla še enkrat. Potem smo šli v hotel, kjer smo dobili sobe. Soba je bila zelo lepa in prijetna. Po dobrem kosilu smo šli do radijskega oddajnika, ki je visok kar 100 metrov. Zaposleni so tukaj 5 dni, cel dan in celo noč. Zaposleni je povedal, da je delo precej odgovorno in da v prostem času rad bere. Na poti nazaj nas je ujel dež in smo se potem skrili pod neko hiško. Tam smo se malo načvekali, potem pa stekli do hotela. Zvečer smo bili na trampolinih in ob ognju pekli penice in hrenovke. Vzdušje je bilo odlično! Ker so se moje nogavice na trampolinu zmočile, sem nad ognjem sušila nogavice, kar je izpadlo zelo smešno in veliko smo se nasmejali. Spat smo šli pozno … Zjutraj smo poslušale glasbo, potem pa smo šli na spust s tubami. Bilo je zabavno in upam, da še kdaj pridem sem.<br /> <strong>Neža Igličar</strong></p> <p>Nagradni izlet na Krvavcu je bil super. Ena od najboljših stvari je bila ta, da urnik ni bil preveč natrpan kot v šoli v naravi. Prvi dan smo šli v adrenalinski park. Pri eni od prog je bil zadnji zipline uničen. Na srečo so bili animatorji pripravljeni napeti vrv na zadnji platformi pred ziplineom in nas potem spustili dol, da smo lahko poskusili tudi tisto progo. Najtežjo progo, na kateri smo imeli malo težav pa smo tudi uspešno premagali in končali s trapezom. Imeli smo se res super in smo uživali.<br /> <strong>Jaka Perme</strong></p> <p>Večer bi lahko zaznamoval stavek po dežju vedno posije sonce. Čeprav smo nazaj v hotel prišli premraženi, je bilo prav zabavno. Večerno dogodivščino smo po večerji izpeljali pred Hotelom Krvavec. Sedeli smo okrog ognja, ki me je prav prijetno presenetil. Cel večer me je namreč zeblo, ogenj pa je oddajal prijetno toploto. Pekli smo penice in hrenovke ter se pogovarjali. Večer je hitro minil, poleg tega pa je bil zelo zabaven. Mislim, da si ga bom še za dolgo zapomnila, če ne drugače zaradi vonja oblačil. Dim me je čisto zadimil in se vpil v moja oblačila. Pa vendar smo se vseeno zelo zabavali.<br /> <strong>Tara Oblak</strong></p> <p>V sredo po kosilu smo sli na radijski oddajnik. Ogledali smo si naprave in kontrolno sobo. Vreme je bilo ves čas nestanovitno. Ko smo zapustili stolp je nastopila nevihta, zato smo se skrili pod nikakršno leseno lopa, kateri je puščala streha. Ko nam je le uspelo priti do hotela, je dež prenehal, mi smo pa bili kljub temu mokri.<br /> <strong>Hana Tušek</strong></p> <p>Z radiem Hudo smo šli na nagradni izlet na Krvavec. Bilo je veliko bolj sproščeno kot v šolah v naravi, a smo počeli veliko zanimivih stvari. Bili smo v adrenalinskem parku, si ogledali radijski oddajnik in se spuščali s tubami. Večino prostega časa sem preživela v apartmaju, ki je bil res lep, ali pa zunaj na trampolinih. Naučili smo se kar nekaj zanimivih stvari. Res mi je bilo všeč, ker je bilo rekreativno. Zelo sem se zabavala in sem vesela, da sem se izleta lahko udeležila.<br /> <strong>Teja Jezeršek</strong></p> <p><strong>FOTO utrinki s Krvavca</strong></p> <p><strong>FOTO utrinki z oddaje Hudo!</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 19 Jun 2021 09:00:46 +0000 Najboljši mladi novinarji na Krvavcu Pogovor s Krvavca. 174784629 RTVSLO – Prvi 487 clean Pogovor s Krvavca. Fri, 18 Jun 2021 12:03:00 +0000 Nagradni izlet Krvavec - Radio Hudo! Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji. Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko: Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti. Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij. Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva. Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram. Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek. Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba. 174783005 RTVSLO – Prvi 5374 clean Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji. Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko: Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti. Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij. Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva. Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram. Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek. Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba. Sat, 12 Jun 2021 09:00:41 +0000 Ritmična gimnastika Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.<p>Kaj vse moramo vedeti za varno udeležbo v cestnem prometu</p><p><p>Oddaja Hudo je bila kolesarsko obarvana, konec maja se je namreč končala letošnja izvedba programa Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Združil je več kot 10.000 učenk in učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Mladi kolesarji in kolesarke so se prek tematskih in zabavnih nalog spoznavali s cestnoprometnimi predpisi, se s pomočjo kolesarskih aktivnosti pripravljali na varno vključitev v promet in se ob tem potegovali za nagrade. Program so sestavljali trije tekmovalni sklopi, in sicer razpis A, ki je bil namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarske izpite, razpis B, namenjen učencem od 1. do 9. razreda, in tretji del, ki je združeval oba omenjena. Z nami v studiu je bil del učencev in učenk z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so zmagali v združenem delu.</p> <p></p></p> 174781024 RTVSLO – Prvi 6900 clean Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.<p>Kaj vse moramo vedeti za varno udeležbo v cestnem prometu</p><p><p>Oddaja Hudo je bila kolesarsko obarvana, konec maja se je namreč končala letošnja izvedba programa Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Združil je več kot 10.000 učenk in učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Mladi kolesarji in kolesarke so se prek tematskih in zabavnih nalog spoznavali s cestnoprometnimi predpisi, se s pomočjo kolesarskih aktivnosti pripravljali na varno vključitev v promet in se ob tem potegovali za nagrade. Program so sestavljali trije tekmovalni sklopi, in sicer razpis A, ki je bil namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarske izpite, razpis B, namenjen učencem od 1. do 9. razreda, in tretji del, ki je združeval oba omenjena. Z nami v studiu je bil del učencev in učenk z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so zmagali v združenem delu.</p> <p></p></p> Sat, 05 Jun 2021 09:00:00 +0000 Varno na kolesu Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Muzeji kot prostori prijetnega druženja in znanj o svetu, pa tudi o nas samih</p><p><p>Muzejske razstave niso le prostori izobraževanja in navdiha, ampak tudi prizorišča prijetnega druženja, zabave in domiselnih iger. To iz izkušnje dobro vedo tokratni gostje - mladi muzealci in kustosinja pedagoginja iz Gorenjskega muzeja, pa tudi njihova maskota - simpatična Muzejčica.</p></p> 174779320 RTVSLO – Prvi 6928 clean Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!<p>Muzeji kot prostori prijetnega druženja in znanj o svetu, pa tudi o nas samih</p><p><p>Muzejske razstave niso le prostori izobraževanja in navdiha, ampak tudi prizorišča prijetnega druženja, zabave in domiselnih iger. To iz izkušnje dobro vedo tokratni gostje - mladi muzealci in kustosinja pedagoginja iz Gorenjskega muzeja, pa tudi njihova maskota - simpatična Muzejčica.</p></p> Sat, 29 May 2021 09:00:28 +0000 Muzejčica – zvedava maskota, ki otroke vabi v Gorenjski muzej V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.<p>Mladi iz treh držav bodo v okviru projekta raziskovali onesnaženost voda</p><p><p>V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike pod okriljem mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami so bili mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, med oddajo ste lahko slišali tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. </p></p> 174777568 RTVSLO – Prvi 6940 clean V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.<p>Mladi iz treh držav bodo v okviru projekta raziskovali onesnaženost voda</p><p><p>V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike pod okriljem mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami so bili mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, med oddajo ste lahko slišali tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. </p></p> Sat, 22 May 2021 09:00:40 +0000 Pirati plastike - dajmo Evropa! zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge. O njih več v tokratni oddaji Hudo!.<p>Kako svojo poklicno prihodnost danes vidijo mladi - pogovor v studiu z mladimi parlamentarci - Rokom, Majo, Jakobom in Žano</p><p><p>Mladi parlamentarci so pred kratkim na 31. zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge.</p> <ul> <li>V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.</li> <li>Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.</li> <li>Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.</li> <li>Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.</li> <li>Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.</li> <li>Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.</li> <li>Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.</li> <li>Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.</li> <li>Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.</li> <li>Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.</li> <li>Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.</li> </ul></p> 174775817 RTVSLO – Prvi 6922 clean zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge. O njih več v tokratni oddaji Hudo!.<p>Kako svojo poklicno prihodnost danes vidijo mladi - pogovor v studiu z mladimi parlamentarci - Rokom, Majo, Jakobom in Žano</p><p><p>Mladi parlamentarci so pred kratkim na 31. zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge.</p> <ul> <li>V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.</li> <li>Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.</li> <li>Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.</li> <li>Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.</li> <li>Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.</li> <li>Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.</li> <li>Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.</li> <li>Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.</li> <li>Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.</li> <li>Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.</li> <li>Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.</li> </ul></p> Sat, 15 May 2021 09:00:22 +0000 Kaj me veseli? Katere veščine imam? Kje se vidim čez 10 let?, Kako svojo poklicno prihodnost danes vidijo mladi V oddaji Hudo! so voditeljsko mesto tokrat zasedli zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Jara Sofija Ostan, Miriam Sofhia Kärcher, Jasna Krek in Maj Levstik Radin. Med prvomajskimi prazniki so v roke vzeli pravkar izdano knjigo z naslovom Modri otok. Ob branju pa se jim je zbudilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Irena Androjna, ki je mladim odgovarjala na razna vprašanja. Skupaj smo tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami. Po telefonu pa se nam je pridružila tudi Alenka Veler, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. ODLOMEK IZ KNJIGE »To je bil otok in ni bil samo otok. Vsakogar, ki je stopil nanj, se je prej ali slej polastil s svojimi skrivnostnimi zvoki, omamnim vonjem po zeliščih in nenavadnimi pticami. Črne, srebrne in bele so se spreletavale med krošnjami, se spuščale proti zemlji, proti morju, in se spet dvigale nazaj v nebo. Tako ali drugače se je Modri otok dotaknil vsakega obiskovalca, ga prevzel in mu spremenil življenje, povsem nepredvidljivo in za vedno.« (Androjna 5) O ČEM GOVORI KNJIGA Ko Adrijan, Ernest in Lena prispejo na Modri otok, se jim še sanja ne, kako bo štirinajst dni, kolikor jih bodo preživeli na njem, za zmeraj zaznamovalo njihova življenja. Kot udeleženci raziskovalnega tabora naj bi se poglobili v navade prebivalcev otoka, se zabavali in počeli reči, ki jih pač počneš na morju, a že prvi dan se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke zlovešči svetilničar Stibor ... KDO JE IRENA ANDROJNA Avtorica številnih radijskih iger za otroke je svoj drugi roman za mladino postavila na namišljen otok nekje na Jadranu. V napeto pustolovsko zgodbo je spretno vtkala fantazijske elemente, ki nas popeljejo v skrivnostno Kraljestvo neskončne zarje. 174774137 RTVSLO – Prvi 5668 clean V oddaji Hudo! so voditeljsko mesto tokrat zasedli zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Jara Sofija Ostan, Miriam Sofhia Kärcher, Jasna Krek in Maj Levstik Radin. Med prvomajskimi prazniki so v roke vzeli pravkar izdano knjigo z naslovom Modri otok. Ob branju pa se jim je zbudilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Irena Androjna, ki je mladim odgovarjala na razna vprašanja. Skupaj smo tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami. Po telefonu pa se nam je pridružila tudi Alenka Veler, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. ODLOMEK IZ KNJIGE »To je bil otok in ni bil samo otok. Vsakogar, ki je stopil nanj, se je prej ali slej polastil s svojimi skrivnostnimi zvoki, omamnim vonjem po zeliščih in nenavadnimi pticami. Črne, srebrne in bele so se spreletavale med krošnjami, se spuščale proti zemlji, proti morju, in se spet dvigale nazaj v nebo. Tako ali drugače se je Modri otok dotaknil vsakega obiskovalca, ga prevzel in mu spremenil življenje, povsem nepredvidljivo in za vedno.« (Androjna 5) O ČEM GOVORI KNJIGA Ko Adrijan, Ernest in Lena prispejo na Modri otok, se jim še sanja ne, kako bo štirinajst dni, kolikor jih bodo preživeli na njem, za zmeraj zaznamovalo njihova življenja. Kot udeleženci raziskovalnega tabora naj bi se poglobili v navade prebivalcev otoka, se zabavali in počeli reči, ki jih pač počneš na morju, a že prvi dan se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke zlovešči svetilničar Stibor ... KDO JE IRENA ANDROJNA Avtorica številnih radijskih iger za otroke je svoj drugi roman za mladino postavila na namišljen otok nekje na Jadranu. V napeto pustolovsko zgodbo je spretno vtkala fantazijske elemente, ki nas popeljejo v skrivnostno Kraljestvo neskončne zarje. Sat, 08 May 2021 09:00:07 +0000 Z osnovnošolci in pisateljico Ireno Androjna o romanu Modri otok V oddaji Hudo!, se nam je po telefonu pridružila tudi urednice knjige Modri otok, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. 174774019 RTVSLO – Prvi 335 clean V oddaji Hudo!, se nam je po telefonu pridružila tudi urednice knjige Modri otok, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. Fri, 07 May 2021 16:11:00 +0000 Pogovor z Alenko Veler o poklicu urednice Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju. Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.<p>Z mladimi tabornicami iz Kranja o srčiki taborništva</p><p><p>Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju.  Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Bodite z nami tudi vi.</p></p> 174772445 RTVSLO – Prvi 6999 clean Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju. Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.<p>Z mladimi tabornicami iz Kranja o srčiki taborništva</p><p><p>Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju.  Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Bodite z nami tudi vi.</p></p> Sat, 01 May 2021 09:01:39 +0000 Rod Stražnih ognjev V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. Živo bo zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke pa imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja. Pridružite se nam lahko tudi vsi mladi poslušali s svojim vprašanjem na 01 475 22 22. Tokrat nas boste lahko tudi videli, ne le slišali - na Facebooku Prvega in na spletni strani Prvega bo namreč poteka tudi video prenos živo. Bodite z nami - v soboto po 9h!<p>Slovenski pevec, glasbenik, pesmopisec in producent je v živo zapel in odigral v oddaji Hudo!, mlade novinarke pa so mu zastavljale zanimiva vprašanja</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. V živo je zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke Ajda, Tara, Živa in Iva pa so imele  zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja.</p> <p>Med drugim je Žan podal tale nasvet vsem mladim glasbenikom:</p> <blockquote><p>BODITE VZTRAJNI. Tudi, če ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili, tudi, če boste vmes obupavali, ne predajte se temu občutku. Le z vztrajnostjo vam bo uspelo.</p></blockquote> <p>Če ste oddajo zamudili, prisluhnite avido posnetku ali si poglejte video posnetek oddaje.</p> <p></p> <p></p> <p></p></p> 174770965 RTVSLO – Prvi 6943 clean V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. Živo bo zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke pa imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja. Pridružite se nam lahko tudi vsi mladi poslušali s svojim vprašanjem na 01 475 22 22. Tokrat nas boste lahko tudi videli, ne le slišali - na Facebooku Prvega in na spletni strani Prvega bo namreč poteka tudi video prenos živo. Bodite z nami - v soboto po 9h!<p>Slovenski pevec, glasbenik, pesmopisec in producent je v živo zapel in odigral v oddaji Hudo!, mlade novinarke pa so mu zastavljale zanimiva vprašanja</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. V živo je zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke Ajda, Tara, Živa in Iva pa so imele  zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja.</p> <p>Med drugim je Žan podal tale nasvet vsem mladim glasbenikom:</p> <blockquote><p>BODITE VZTRAJNI. Tudi, če ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili, tudi, če boste vmes obupavali, ne predajte se temu občutku. Le z vztrajnostjo vam bo uspelo.</p></blockquote> <p>Če ste oddajo zamudili, prisluhnite avido posnetku ali si poglejte video posnetek oddaje.</p> <p></p> <p></p> <p></p></p> Sat, 24 Apr 2021 09:00:43 +0000 Žan Serčič v zvoku in sliki Tokratno oddajo Hudo smo namenili zelo priljubljenemu zimskemu športu, katerega sezona se s prihodom pomladi počasi končuje. Govorili smo namreč o alpskem smučanju, v studiu pa so se nam pridružili mladi smučarji in njihov trener. Pogovarjali smo se o tem, kako so potekali treningi in tekmovanja med epidemijo in kako se bodo poleti pripravljali na prihajajočo smučarsko sezono. Po telefonu se nam bo oglasil tudi alpski smučar Štefan Hadalin, ki bo s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam bo, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi." 174769241 RTVSLO – Prvi 5557 clean Tokratno oddajo Hudo smo namenili zelo priljubljenemu zimskemu športu, katerega sezona se s prihodom pomladi počasi končuje. Govorili smo namreč o alpskem smučanju, v studiu pa so se nam pridružili mladi smučarji in njihov trener. Pogovarjali smo se o tem, kako so potekali treningi in tekmovanja med epidemijo in kako se bodo poleti pripravljali na prihajajočo smučarsko sezono. Po telefonu se nam bo oglasil tudi alpski smučar Štefan Hadalin, ki bo s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam bo, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi." Sat, 17 Apr 2021 09:46:00 +0000 Alpsko smučanje Po telefonu se nam je v oddajo Hudo! oglasil alpski smučar Štefan Hadalin, ki je s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam je, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi." 174768743 RTVSLO – Prvi 1384 clean Po telefonu se nam je v oddajo Hudo! oglasil alpski smučar Štefan Hadalin, ki je s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam je, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi." Thu, 15 Apr 2021 11:28:00 +0000 Pogovor s Štefanom Hadalinom V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.<p>Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji</p><p><p>V studiu so se nam pridružili mladi šahisti <strong>Rudi Olenik Čampa</strong>, <strong>Lana Sefić</strong>, <strong>Taja Guid</strong>, <strong>Matic Nareks</strong> ter <strong>Anton Praznik</strong>, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.</p> <h5>Nekaj nasvetov mladih:</h5> <blockquote><p>Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"</p> <p>Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."</p> <p>Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."</p> <p>Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."</p></blockquote> <h3>Kratka zgodovina šaha</h3> <p>Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo <em>kitajski šah</em>, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.</p> <p>Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom <em>čaturanga</em> so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.</p> <p>V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj <em>Alfonz X.</em>, leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.<br /> Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.</p> <p>Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič <em>Francesco di Castellvi</em> odigral proti španskemu državniku <em>Narcisu Vinyolesu</em>. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.</p> <p>Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna <em>Café de la Regence</em>, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so <em>Diderot</em>, <em>Voltaire</em>, <em>Rousseau</em>, <em>Napoleon</em>... Ta kavarna stoji še danes.</p> <p>Prvi svetovni šahovski prvak je bil <em>Wilhelm Steintz</em>, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.</p> <p>V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa <a>Šahovska zveza Slovenije</a> skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.</p> </p> 174768245 RTVSLO – Prvi 5517 clean V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.<p>Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji</p><p><p>V studiu so se nam pridružili mladi šahisti <strong>Rudi Olenik Čampa</strong>, <strong>Lana Sefić</strong>, <strong>Taja Guid</strong>, <strong>Matic Nareks</strong> ter <strong>Anton Praznik</strong>, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.</p> <h5>Nekaj nasvetov mladih:</h5> <blockquote><p>Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"</p> <p>Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."</p> <p>Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."</p> <p>Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."</p></blockquote> <h3>Kratka zgodovina šaha</h3> <p>Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo <em>kitajski šah</em>, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.</p> <p>Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom <em>čaturanga</em> so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.</p> <p>V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj <em>Alfonz X.</em>, leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.<br /> Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.</p> <p>Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič <em>Francesco di Castellvi</em> odigral proti španskemu državniku <em>Narcisu Vinyolesu</em>. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.</p> <p>Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna <em>Café de la Regence</em>, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so <em>Diderot</em>, <em>Voltaire</em>, <em>Rousseau</em>, <em>Napoleon</em>... Ta kavarna stoji še danes.</p> <p>Prvi svetovni šahovski prvak je bil <em>Wilhelm Steintz</em>, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.</p> <p>V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa <a>Šahovska zveza Slovenije</a> skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.</p> </p> Tue, 13 Apr 2021 15:57:00 +0000 Šah med mladimi Z nami bodo pevke in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili bodo svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali vam bodo, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, boste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru, in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.<p>Petje v našem zboru je zelo zabavno, a delo je resno</p><p><p>Z nami so bile pevke in zborovodja in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali smo vam tudi, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, ste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.</p></p> 174767523 RTVSLO – Prvi 6858 clean Z nami bodo pevke in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili bodo svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali vam bodo, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, boste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru, in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.<p>Petje v našem zboru je zelo zabavno, a delo je resno</p><p><p>Z nami so bile pevke in zborovodja in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali smo vam tudi, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, ste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.</p></p> Sat, 10 Apr 2021 08:59:18 +0000 Mladinski pevski zbor RTV SLO S prvim aprilom se bo šolanje spet preselilo na splet, otroci pa bodo enajst dni ostali doma. V studiu se nam bodo tako pridružili osnovnošolci Ajda Lučovnik, Ula Beltram, Iva Goter Košir in Lev Krištof Novak, ki bodo poslušalcem dali nasvete o tem, katero knjigo prebrati, kateri film je vreden ogleda in kako se še lahko zamotimo doma. Poslušali pa bomo tudi knjižne nasvete, ki nam jih bo v oddaji zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Po telefonu pa se nam bo oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo, ki bo poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami. 174765960 RTVSLO – Prvi 5614 clean S prvim aprilom se bo šolanje spet preselilo na splet, otroci pa bodo enajst dni ostali doma. V studiu se nam bodo tako pridružili osnovnošolci Ajda Lučovnik, Ula Beltram, Iva Goter Košir in Lev Krištof Novak, ki bodo poslušalcem dali nasvete o tem, katero knjigo prebrati, kateri film je vreden ogleda in kako se še lahko zamotimo doma. Poslušali pa bomo tudi knjižne nasvete, ki nam jih bo v oddaji zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Po telefonu pa se nam bo oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo, ki bo poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami. Sat, 03 Apr 2021 09:00:22 +0000 Kako preživeti prosti čas v svoji sobi? V oddaji Hudo smo prisluhnili tudi knjižnim nasvetom, ki nam jih je zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. 174765816 RTVSLO – Prvi 577 clean V oddaji Hudo smo prisluhnili tudi knjižnim nasvetom, ki nam jih je zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Fri, 02 Apr 2021 15:46:00 +0000 Nasveti Darje Lavrenčič Vrabec V oddaji Hudo se nam je po telefonu oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo in poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami. 174765813 RTVSLO – Prvi 298 clean V oddaji Hudo se nam je po telefonu oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo in poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami. Fri, 02 Apr 2021 15:41:00 +0000 Nasveti Matjaža Peklaja Z nami bodo mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili vam bomo, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa bomo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.<p>Kaj vse morajo znati mladi gasilke in gasilci</p><p><p>Z nami so bili mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana-Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili so vam, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa smo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.</p></p> 174764103 RTVSLO – Prvi 6895 clean Z nami bodo mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili vam bomo, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa bomo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.<p>Kaj vse morajo znati mladi gasilke in gasilci</p><p><p>Z nami so bili mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana-Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili so vam, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa smo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.</p></p> Sat, 27 Mar 2021 09:59:55 +0000 Virtualni državni kviz gasilske mladine Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci Ana Lina Telič, Tisa Kolenc in Lev Krištof Novak, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, Željko Božič. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv? Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila Svit Šturbej in Larisa Kodrič, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije. Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega." Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja." Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega." Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"<p>Kako potekajo treningi in tekmovanja med epidemijo</p><p><p>Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci <strong>Ana Lina Telič</strong>, <strong>Tisa Kolenc</strong> in <strong>Lev Krištof Novak</strong>, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, <strong>Željko Božič</strong>. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv?</p> <p>Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila <strong>Svit Šturbej</strong> in <strong>Larisa Kodrič</strong>, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije.</p> <blockquote><p>Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega."</p> <p>Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja."</p> <p>Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega."</p> <p>Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"</p></blockquote> </p> 174765945 RTVSLO – Prvi 6029 clean Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci Ana Lina Telič, Tisa Kolenc in Lev Krištof Novak, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, Željko Božič. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv? Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila Svit Šturbej in Larisa Kodrič, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije. Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega." Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja." Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega." Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"<p>Kako potekajo treningi in tekmovanja med epidemijo</p><p><p>Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci <strong>Ana Lina Telič</strong>, <strong>Tisa Kolenc</strong> in <strong>Lev Krištof Novak</strong>, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, <strong>Željko Božič</strong>. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv?</p> <p>Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila <strong>Svit Šturbej</strong> in <strong>Larisa Kodrič</strong>, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije.</p> <blockquote><p>Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega."</p> <p>Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja."</p> <p>Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega."</p> <p>Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"</p></blockquote> </p> Sat, 13 Mar 2021 08:05:00 +0000 Ples na internetu V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg. Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.<p>Od ideje do izvedbe</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu  so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: <strong>Tias Pajić</strong>, <strong>Filip Žagar</strong> in <strong>Martin Rjazancev</strong>, ki so se udeležili stripovskih delavnic <em>Striparnice Stripolis</em>. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator <strong>Izar Lunaček</strong>, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni <strong>Mark K. Štemberger</strong>, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na <em>Stripburgerjevem</em> natečaju Ž<em>ivel strip! Živela animacija!</em> in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom <a>Popotnikov Pobeg</a>.</p> <p>Po telefonu se nam je oglasila <strong>Katerina Mirović</strong>, kuratorica in članica uredništva revije <em>Stripburger</em>, ki nam je predstavila natečaj <a><em>Živel Strip! Živela Animacija</em></a>, projekt <a><em>StripCore</em></a> in Stripburgerjeve <a>stripovske delavnice</a>.</p> <h3>Kratka zgodovina stripa</h3> <p>V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja <em>Yellow Kid (Rumeni Deček)</em> avtorja <em>Richarda Outcoulta</em>, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu <em>World</em>. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so <em>Garfield, Peanuts, Dilbert</em> ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so <em>Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix</em> in seveda <em>Miki Miška</em> ter <em>Racman Jaka</em>. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.</p> <p>Za začetnika slovenskega stripa velja <em>Milko Bambič</em>, ki je ustvaril strip <em>Bu-Ci-Bu</em>, ta je izhajal v tržaškem časopisu <em>Edinost</em> leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je <em>Miki Muster</em>, ki je ustvaril junake: l<em>isjaka Zvitorepca, volka Lakotnika</em> in <em>želvaka Trdonjo</em>.<br /> Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala <em>Zvitorepec</em> (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik <a><em>Stripburger.</em></a> Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.</p> <h4>Kje lahko dobim strip</h4> <p>Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici <a>Stripolis</a>, v <a>Strip.art.nici Buch</a> ali na spletni strani <a>Stripburgerja</a>.</p> <h4>Natečaj: Živel strip! Živela Animacija!</h4> <p>Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: <a>Rezultati 2020</a>.</p> <p>Več na naslednji povezavi: <a>Živel strip! Živela Animacija!</a></p> <p>&nbsp;</p> </p> 174759463 RTVSLO – Prvi 5330 clean V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg. Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.<p>Od ideje do izvedbe</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu  so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: <strong>Tias Pajić</strong>, <strong>Filip Žagar</strong> in <strong>Martin Rjazancev</strong>, ki so se udeležili stripovskih delavnic <em>Striparnice Stripolis</em>. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator <strong>Izar Lunaček</strong>, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni <strong>Mark K. Štemberger</strong>, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na <em>Stripburgerjevem</em> natečaju Ž<em>ivel strip! Živela animacija!</em> in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom <a>Popotnikov Pobeg</a>.</p> <p>Po telefonu se nam je oglasila <strong>Katerina Mirović</strong>, kuratorica in članica uredništva revije <em>Stripburger</em>, ki nam je predstavila natečaj <a><em>Živel Strip! Živela Animacija</em></a>, projekt <a><em>StripCore</em></a> in Stripburgerjeve <a>stripovske delavnice</a>.</p> <h3>Kratka zgodovina stripa</h3> <p>V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja <em>Yellow Kid (Rumeni Deček)</em> avtorja <em>Richarda Outcoulta</em>, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu <em>World</em>. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so <em>Garfield, Peanuts, Dilbert</em> ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so <em>Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix</em> in seveda <em>Miki Miška</em> ter <em>Racman Jaka</em>. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.</p> <p>Za začetnika slovenskega stripa velja <em>Milko Bambič</em>, ki je ustvaril strip <em>Bu-Ci-Bu</em>, ta je izhajal v tržaškem časopisu <em>Edinost</em> leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je <em>Miki Muster</em>, ki je ustvaril junake: l<em>isjaka Zvitorepca, volka Lakotnika</em> in <em>želvaka Trdonjo</em>.<br /> Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala <em>Zvitorepec</em> (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik <a><em>Stripburger.</em></a> Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.</p> <h4>Kje lahko dobim strip</h4> <p>Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici <a>Stripolis</a>, v <a>Strip.art.nici Buch</a> ali na spletni strani <a>Stripburgerja</a>.</p> <h4>Natečaj: Živel strip! Živela Animacija!</h4> <p>Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: <a>Rezultati 2020</a>.</p> <p>Več na naslednji povezavi: <a>Živel strip! Živela Animacija!</a></p> <p>&nbsp;</p> </p> Tue, 09 Mar 2021 11:44:00 +0000 Kako nastane strip? Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.<p>Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.</p><p><p>Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz <strong>Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko</strong> so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in  vodjo zavetišča Mačji Dol.</p> <shortcode></shortcode> <p>Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.</p> <p><strong>ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH</strong><br /> Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)<br /> Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)<br /> Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)<br /> Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)<br /> Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)<br /> Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)<br /> Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.<br /> Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.<br /> Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.<br /> Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.<br /> V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.<br /> V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.<br /> Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)<br /> Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)<br /> Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)</p> <p>In še vtisi deklet po končani izkušnji - <a>novinarskih delavnicah</a>.</p></p> 174758786 RTVSLO – Prvi 6942 clean Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.<p>Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.</p><p><p>Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz <strong>Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko</strong> so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in  vodjo zavetišča Mačji Dol.</p> <shortcode></shortcode> <p>Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.</p> <p><strong>ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH</strong><br /> Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)<br /> Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)<br /> Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)<br /> Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)<br /> Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)<br /> Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)<br /> Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.<br /> Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.<br /> Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.<br /> Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.<br /> V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.<br /> V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.<br /> Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)<br /> Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)<br /> Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)</p> <p>In še vtisi deklet po končani izkušnji - <a>novinarskih delavnicah</a>.</p></p> Sat, 06 Mar 2021 10:00:42 +0000 Katera žival je primerna za nas? Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. 174758544 RTVSLO – Prvi 964 clean Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Fri, 05 Mar 2021 12:04:00 +0000 Monika_Koprivnikar_daljši pogovor Vsi športni navdušenci zagotovo vedo, da je te dni v Obersdorfu svetovno prvenstvo v nordijskih športnih. Naši športniki in športnice nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja. In prav smučarskim skokom bomo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega boste slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarsko skakalko Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu pa bodo mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija. <p>Z mladimi skakalci in skakalko o tem zanimivem športu</p><p><p>Vsi športni navdušenci zagotovo veste, da v teh dneh v Obersdorfu poteka svetovno prvenstvo v nordijskih športih. Naši športniki nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja, prav tako odlično so se dekleta odrezala tudi na ekipni tekmi, kjer so postala svetovne podprvakinje. In prav smučarskim skokom smo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega ste lahko slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarskima skakalkama, svetovno prvakinjo Emo Klinec in Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu so bili mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.</p></p> 174757048 RTVSLO – Prvi 6641 clean Vsi športni navdušenci zagotovo vedo, da je te dni v Obersdorfu svetovno prvenstvo v nordijskih športnih. Naši športniki in športnice nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja. In prav smučarskim skokom bomo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega boste slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarsko skakalko Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu pa bodo mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija. <p>Z mladimi skakalci in skakalko o tem zanimivem športu</p><p><p>Vsi športni navdušenci zagotovo veste, da v teh dneh v Obersdorfu poteka svetovno prvenstvo v nordijskih športih. Naši športniki nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja, prav tako odlično so se dekleta odrezala tudi na ekipni tekmi, kjer so postala svetovne podprvakinje. In prav smučarskim skokom smo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega ste lahko slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarskima skakalkama, svetovno prvakinjo Emo Klinec in Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu so bili mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.</p></p> Sat, 27 Feb 2021 09:55:41 +0000 Smučarski skoki V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili tri fante, Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski bend AR'n'BI. Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v soboto po 9.00, ko bodo fantje tudi živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade jih boste lahko tudi videli, za vas pa pripravljajo še nagradne izzive. Bodite z nami!<p>Kaj ustvarjajo fantje v glasbeni skupini, kako poteka snemanje pesmi in kako se lotijo snemanja videospota</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo v studiu gostili tri fante – Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski band <strong>AR'n'BI</strong>.</p> <p>Vsi trije obožujejo glasbo, jo radi delijo z drugimi in zelo radi nastopajo. Igrajo priredbe znanih slovenskih in tujih izvajalcev, ustvarjajo pa tudi svoje avtorske pesmi. Igrajo Pop/Rock glasbo, pomešano z ritmi R&amp;Bja, jazza in funka.</p> <blockquote><p><strong>"Martin: Glasba me spremlja že od malega. Veselje do glasbe sta name prenesla predvsem ati in dedi, saj se je v naši hiši vedno veliko igralo in pelo. V glasbeni šoli sem se najprej učil igranja na klavir, vendar sem kmalu ugotovil, da je kitara tisti inštrument, ob igranju katere se zares sprostim in uživam. Peti in nastopati sem začel že zelo zgodaj. Poleg šolskih predstav sem nastopal tudi v domačem gostinskem lokalu, kjer sem z atijem in dedijem zabaval zaključene skupine gostov."</strong></p></blockquote> <p>Bend obstaja dobri dve leti, prav pod imenom AR'n'BI pa dobro leto.</p> <blockquote><p><strong>"Bendu smo želeli dati hitro zapomnljivo ime. Ker se Gal in Martin piševa Arbi (sva bratranca), smo v priimek vrinili črko n, ter tako dobili fonetično v angleščini - R&amp;B-glasbeno zvrst, ki nam je tudi zelo všeč."</strong></p></blockquote> <p>Za njimi je že nekaj uspešnih nastopov. Nastopali so na festivalu osnovnih in srednjih šol  v Festivalni dvorani,  na Gospodarskem  razstavišču, na šolskih prireditvah, na občinskem prazniku  Zagorska noč, rojstnodnevnih zabavah ...</p> <p>Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v posnetku oddaje, v katerem so fantje tudi v živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade pa lahko vidite tudi video posnetke nastopov.</p> </p> 174755336 RTVSLO – Prvi 5761 clean V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili tri fante, Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski bend AR'n'BI. Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v soboto po 9.00, ko bodo fantje tudi živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade jih boste lahko tudi videli, za vas pa pripravljajo še nagradne izzive. Bodite z nami!<p>Kaj ustvarjajo fantje v glasbeni skupini, kako poteka snemanje pesmi in kako se lotijo snemanja videospota</p><p><p>V tokratni oddaji Hudo! smo v studiu gostili tri fante – Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski band <strong>AR'n'BI</strong>.</p> <p>Vsi trije obožujejo glasbo, jo radi delijo z drugimi in zelo radi nastopajo. Igrajo priredbe znanih slovenskih in tujih izvajalcev, ustvarjajo pa tudi svoje avtorske pesmi. Igrajo Pop/Rock glasbo, pomešano z ritmi R&amp;Bja, jazza in funka.</p> <blockquote><p><strong>"Martin: Glasba me spremlja že od malega. Veselje do glasbe sta name prenesla predvsem ati in dedi, saj se je v naši hiši vedno veliko igralo in pelo. V glasbeni šoli sem se najprej učil igranja na klavir, vendar sem kmalu ugotovil, da je kitara tisti inštrument, ob igranju katere se zares sprostim in uživam. Peti in nastopati sem začel že zelo zgodaj. Poleg šolskih predstav sem nastopal tudi v domačem gostinskem lokalu, kjer sem z atijem in dedijem zabaval zaključene skupine gostov."</strong></p></blockquote> <p>Bend obstaja dobri dve leti, prav pod imenom AR'n'BI pa dobro leto.</p> <blockquote><p><strong>"Bendu smo želeli dati hitro zapomnljivo ime. Ker se Gal in Martin piševa Arbi (sva bratranca), smo v priimek vrinili črko n, ter tako dobili fonetično v angleščini - R&amp;B-glasbeno zvrst, ki nam je tudi zelo všeč."</strong></p></blockquote> <p>Za njimi je že nekaj uspešnih nastopov. Nastopali so na festivalu osnovnih in srednjih šol  v Festivalni dvorani,  na Gospodarskem  razstavišču, na šolskih prireditvah, na občinskem prazniku  Zagorska noč, rojstnodnevnih zabavah ...</p> <p>Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v posnetku oddaje, v katerem so fantje tudi v živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade pa lahko vidite tudi video posnetke nastopov.</p> </p> Sat, 20 Feb 2021 09:59:15 +0000 AR'n'BI bend 2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali po spletu ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! – ne preslišite! Z nami v studiu bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.<p>Koga naj poslušajo devetošolci, ki se morajo odločiti za nadaljevanje šolanja in katero šolo naj izberejo</p><p><p>2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali online ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem smo govorili z mladimi gostjami - Aisho iz Osnovne šole Kungota, Nežo in Ulo iz Osnovne šole Petrovče in Ajdo iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana. Z nami v studiu je bila tudi klinična psihologinja <strong>dr. Mateja Hudoklin</strong>, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki je podala številne dobre nasvete.</p> <blockquote><p>"Še je čas, da se zbere informacije, mislim da je ključno, da se pozanima, da se pogovarja. Ne glede na to, da je šola na daljavo, zbiranje informacij ni onemogočeno. To je prva stvar, druga stvar pa je: da se ustavijo pri sebi, da sami sebe poslušajo, da razmišljajo o tem, kaj si res ne želijo v življenju početi, kaj jim je res težko in odveč in se potem usmerijo na to, kaj jim je blizu, v čem so dobri in potem iz tega izhajajo, ko se odločajo za šolo."</p></blockquote> <p>Tudi dekleta so delile svoje misli ob koncu oddaje.</p> <p><strong>Ajda: Moj nasvet je, da se res pozanimate o vseh informacijah, o vseh različnih srednjih šolah in da se ne odločite takoj za eno in da v njej ne vztrajate, če je mogoče kje kakšna boljša.</strong></p> <p><strong>Aisha: Sledite svojim sanjam in pojdite, kamor vas vabi vaše srce in ne izberite si gimnazije samo zato, ker gredo tja vaši prijatelji.</strong></p> <p><strong>Neža: Vedno sta dve rešitvi, če greš na gimnazijo, ki ti ni všeč: lahko še malo počakaš, kot je rekla gospa Hudoklin, ali pa se prepišeš.</strong></p> <p><strong>Ula:  Kaj pravijo drugi, je malo pomembno, ampak na koncu se moraš odločiti, kot si sam želiš.</strong></p> </p> 174753561 RTVSLO – Prvi 5678 clean 2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali po spletu ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! – ne preslišite! Z nami v studiu bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.<p>Koga naj poslušajo devetošolci, ki se morajo odločiti za nadaljevanje šolanja in katero šolo naj izberejo</p><p><p>2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali online ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem smo govorili z mladimi gostjami - Aisho iz Osnovne šole Kungota, Nežo in Ulo iz Osnovne šole Petrovče in Ajdo iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana. Z nami v studiu je bila tudi klinična psihologinja <strong>dr. Mateja Hudoklin</strong>, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki je podala številne dobre nasvete.</p> <blockquote><p>"Še je čas, da se zbere informacije, mislim da je ključno, da se pozanima, da se pogovarja. Ne glede na to, da je šola na daljavo, zbiranje informacij ni onemogočeno. To je prva stvar, druga stvar pa je: da se ustavijo pri sebi, da sami sebe poslušajo, da razmišljajo o tem, kaj si res ne želijo v življenju početi, kaj jim je res težko in odveč in se potem usmerijo na to, kaj jim je blizu, v čem so dobri in potem iz tega izhajajo, ko se odločajo za šolo."</p></blockquote> <p>Tudi dekleta so delile svoje misli ob koncu oddaje.</p> <p><strong>Ajda: Moj nasvet je, da se res pozanimate o vseh informacijah, o vseh različnih srednjih šolah in da se ne odločite takoj za eno in da v njej ne vztrajate, če je mogoče kje kakšna boljša.</strong></p> <p><strong>Aisha: Sledite svojim sanjam in pojdite, kamor vas vabi vaše srce in ne izberite si gimnazije samo zato, ker gredo tja vaši prijatelji.</strong></p> <p><strong>Neža: Vedno sta dve rešitvi, če greš na gimnazijo, ki ti ni všeč: lahko še malo počakaš, kot je rekla gospa Hudoklin, ali pa se prepišeš.</strong></p> <p><strong>Ula:  Kaj pravijo drugi, je malo pomembno, ampak na koncu se moraš odločiti, kot si sam želiš.</strong></p> </p> Sat, 13 Feb 2021 10:00:03 +0000 Kam naprej? Ena izmed stvari, ki pomeni velik korak na poti proti vaši samostojnosti, je, da se naučite kuhati. A kako začeti svojo kulinarično pot? O urejenosti delovnega prostora, receptih in nasvetih za pripravo še tako zahtevnih jedi bomo govorili z udeleženci in mentoricama otroških kuharskih delavnic Mami, oči, v soboto kuham jaz, ki jih izvaja Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. Predpasnike si bomo nadeli v soboto malo po deveti.<p>Ideje in nasveti za začetek ustvarjanja v kuhinji</p><p><p>Ena izmed stvari, ki pomeni velik korak na poti proti vaši samostojnosti, je, da se naučite kuhati. A kako začeti svojo kulinarično pot? O urejenosti delovnega prostora, receptih in nasvetih za pripravo še tako zahtevnih jedi smo govorili z udeležencema otroških kuharskih delavnic Mami, oči, v soboto kuham jaz, <strong>Anjo Lebar</strong> in <strong>Aljažem Juntesom</strong>, za strokovni del pojasnil pa sta poskrbeli mentorici na delavnicah <strong>Neli Selan</strong> in <strong>Lea Sterle</strong> z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.</p> <blockquote><p>Aljaž: »Moji vstopni koraki v svet kuhanja niso bili težki. Veliko kuham za družino, velikokrat kuham tudi pri stricu v gostilni, včasih pa tudi pri dedku. Če pomislim na prvo jed, ki sem jo pripravil, so bila to verjetno ocvrta jajca. Kuhanje mi danes predstavlja zabavo.«</p> <p>Anja: »Jaz sem mami pri kuhanju pomagala že kot majhna punčka, pri pripravi nedeljskega kosila sem na primer pomagala mešati, ali počela še kakšne druge stvari. S tem sem se učila in stopnjevala znanje kuhanja. Kuhati sem začela s povsem enostavnimi jedmi, to, kar nam je mami pripravila za kosilo. Jaz sem si takrat h kuhinjskemu pultu dala stol in pomagala. Da zdaj že znam kuhati, je dobra popotnica za življenje, saj vem, da si lahko grem nekaj skuhat in tako ne bom lačna.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Med oddajo smo vam obljubili tudi nekaj receptov. Izbrali smo za pripravo enostavne jedi in želimo vam dober tek!</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>SLANE PALAČINKE ZA ZAJTRK</strong></p> <p><strong>Sestavine za 4 osebe: </strong></p> <p> 6 slanih palačink iz polnozrnate moke (ali katere koli druge moke)  100 g pečenega pršuta ali šunke  1 zavitek mozzarele  100 g naribanega sira Gauda  50 g mlade čebule/rukole  sveža bazilika  suhi origano  30 g masla</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p>1. Palačinke predhodno spečemo, ali pa imamo srečo, če so nam ostale od prejšnjega dneva.<br /> 2. Mozzarelo narežemo na tanke rezine.<br /> 3. Mlado čebulo operemo in očistimo, ter narežemo na zelo tanke kolobarje.<br /> 4. V ponev damo 1 palačinko (vendar kuhalne površine še ne prižgemo), na palačinko damo malo naribane Gaude, natrgane šunke, rezine mozzarele, mlado čebulo, origano in svežo baziliko.<br /> 5. Na zmes položimo drugi del palačinke in prižgemo kuhalno površino na nizko temperaturo ter dodamo košček masla.<br /> 6. Palačinko pokrijemo s pokrovko, da se bo sir lepše stopil.<br /> 7. Ko se spodnji del lepo zapeče palačinko obrnemo. Če nam ne gre prosimo naše starše ali starejšo osebo, da nam pomaga.<br /> 8. Zapečemo še drugi del palačinke.<br /> 9. Ko je palačinka lepo zapečena, jo damo na leseno desko in narežemo na trikotnike.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>MINI KROGLJICE Z NUTELINIM NADEVOM</strong></p> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <p>Biskvit:  1 CUP mandljeve moke  2 JŽ sladkorja v prahu  1 ČŽ pecilnega praška  2 jajci  1 ČŽ burbonske vanilije  2 JŽ kokosove maščobe  1/3 CUP mandljevega napitka  ščepec soli Nutelina omaka:  1 CUP mletih lešnikov  2 JŽ kokosove maščobe  1/3 CUP sladkorja v prahu  2 JŽ kakava v prahu</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p><strong>Biskvit:</strong></p> <p>1. V posodo damo mandljev napitek, jajci, burbonsko vanilijo, kokosovo maščobo, ščepec soli in dobro s pomočjo mešalnika zmešamo.<br /> 2. Moko presejemo in ji dodamo pecilni prašek, sladkor v prahu in mandljevo moko.<br /> 3. V tekočo zmes počasi ročno vmešamo še suhe sestavine.<br /> 4. V pekač z okroglimi jamicami namastimo in vlijemo maso za palačinke, nato pa s pomočjo jedilne žličke dodamo še malo nuteline omake.<br /> 5. Pečemo v pečici na 180 ℃, 20 minut.</p> <p><strong>Nutelina omaka:</strong></p> <p>1. Vse sestavine damo v blender in dobro zmešamo.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>PAD THAI Z GAMBERI</strong></p> <p><strong>Sestavine za 4 osebe:</strong></p> <p><strong>Omaka:</strong></p> <p> 24 g česna<br />  24 g čebule<br />  12 g sladkorja<br />  20 g ribje omaka<br />  400 ml paradižnikovih pelatov iz pločevinke<br />  110 ml soka od tamarinda</p> <p><strong>Rezanci:</strong></p> <p> 360 g riževih rezancev (namakamo jih v vodi čez noč)<br />  240 g očiščenih repkov gamberov<br />  50 g sojinih kalčkov<br />  160 g mix korenja (rumeno, oranžno, vijolično)<br />  40 g mlade čebule<br />  40 g tofuja<br />  200 g jajc<br />  20 g arašidov</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p><strong>Omaka:</strong></p> <p>1. Čebulo in česen olupimo in vsako posebej nasekljamo. V ponvi narahlo prepražimo nasekljano čebulo in česen, ter dodamo vse ostale sestavine in kuhamo 15 minut.</p> <p><strong>Rezanci:</strong></p> <p>1. Korenje olupimo in očistimo ter narežemo na julienne.<br /> 2. Mlado čebulo umijemo in narežemo na kolobarje.<br /> 3. V zelo vroč vok damo malo olja. Nato dodamo ražvrkljano jajce in repke gamberov. Pražimo približno 20 sekund.<br /> 4. Zmesi nato dodam riževe rezance, katere smo namakali v vodi čez noč. In jih na hitro prepražimo.<br /> 5. Dodamo na kocke narezan tofu in nasekljane arašide, nato dodamo še omako.<br /> 6. Zmesi dodamo še na julienne narezano korenje, mlado čebulo in sojine kalčke.<br /> 7. Dobro premešamo in serviramo.</p></p> 174750143 RTVSLO – Prvi 6913 clean Ena izmed stvari, ki pomeni velik korak na poti proti vaši samostojnosti, je, da se naučite kuhati. A kako začeti svojo kulinarično pot? O urejenosti delovnega prostora, receptih in nasvetih za pripravo še tako zahtevnih jedi bomo govorili z udeleženci in mentoricama otroških kuharskih delavnic Mami, oči, v soboto kuham jaz, ki jih izvaja Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. Predpasnike si bomo nadeli v soboto malo po deveti.<p>Ideje in nasveti za začetek ustvarjanja v kuhinji</p><p><p>Ena izmed stvari, ki pomeni velik korak na poti proti vaši samostojnosti, je, da se naučite kuhati. A kako začeti svojo kulinarično pot? O urejenosti delovnega prostora, receptih in nasvetih za pripravo še tako zahtevnih jedi smo govorili z udeležencema otroških kuharskih delavnic Mami, oči, v soboto kuham jaz, <strong>Anjo Lebar</strong> in <strong>Aljažem Juntesom</strong>, za strokovni del pojasnil pa sta poskrbeli mentorici na delavnicah <strong>Neli Selan</strong> in <strong>Lea Sterle</strong> z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.</p> <blockquote><p>Aljaž: »Moji vstopni koraki v svet kuhanja niso bili težki. Veliko kuham za družino, velikokrat kuham tudi pri stricu v gostilni, včasih pa tudi pri dedku. Če pomislim na prvo jed, ki sem jo pripravil, so bila to verjetno ocvrta jajca. Kuhanje mi danes predstavlja zabavo.«</p> <p>Anja: »Jaz sem mami pri kuhanju pomagala že kot majhna punčka, pri pripravi nedeljskega kosila sem na primer pomagala mešati, ali počela še kakšne druge stvari. S tem sem se učila in stopnjevala znanje kuhanja. Kuhati sem začela s povsem enostavnimi jedmi, to, kar nam je mami pripravila za kosilo. Jaz sem si takrat h kuhinjskemu pultu dala stol in pomagala. Da zdaj že znam kuhati, je dobra popotnica za življenje, saj vem, da si lahko grem nekaj skuhat in tako ne bom lačna.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Med oddajo smo vam obljubili tudi nekaj receptov. Izbrali smo za pripravo enostavne jedi in želimo vam dober tek!</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>SLANE PALAČINKE ZA ZAJTRK</strong></p> <p><strong>Sestavine za 4 osebe: </strong></p> <p> 6 slanih palačink iz polnozrnate moke (ali katere koli druge moke)  100 g pečenega pršuta ali šunke  1 zavitek mozzarele  100 g naribanega sira Gauda  50 g mlade čebule/rukole  sveža bazilika  suhi origano  30 g masla</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p>1. Palačinke predhodno spečemo, ali pa imamo srečo, če so nam ostale od prejšnjega dneva.<br /> 2. Mozzarelo narežemo na tanke rezine.<br /> 3. Mlado čebulo operemo in očistimo, ter narežemo na zelo tanke kolobarje.<br /> 4. V ponev damo 1 palačinko (vendar kuhalne površine še ne prižgemo), na palačinko damo malo naribane Gaude, natrgane šunke, rezine mozzarele, mlado čebulo, origano in svežo baziliko.<br /> 5. Na zmes položimo drugi del palačinke in prižgemo kuhalno površino na nizko temperaturo ter dodamo košček masla.<br /> 6. Palačinko pokrijemo s pokrovko, da se bo sir lepše stopil.<br /> 7. Ko se spodnji del lepo zapeče palačinko obrnemo. Če nam ne gre prosimo naše starše ali starejšo osebo, da nam pomaga.<br /> 8. Zapečemo še drugi del palačinke.<br /> 9. Ko je palačinka lepo zapečena, jo damo na leseno desko in narežemo na trikotnike.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>MINI KROGLJICE Z NUTELINIM NADEVOM</strong></p> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <p>Biskvit:  1 CUP mandljeve moke  2 JŽ sladkorja v prahu  1 ČŽ pecilnega praška  2 jajci  1 ČŽ burbonske vanilije  2 JŽ kokosove maščobe  1/3 CUP mandljevega napitka  ščepec soli Nutelina omaka:  1 CUP mletih lešnikov  2 JŽ kokosove maščobe  1/3 CUP sladkorja v prahu  2 JŽ kakava v prahu</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p><strong>Biskvit:</strong></p> <p>1. V posodo damo mandljev napitek, jajci, burbonsko vanilijo, kokosovo maščobo, ščepec soli in dobro s pomočjo mešalnika zmešamo.<br /> 2. Moko presejemo in ji dodamo pecilni prašek, sladkor v prahu in mandljevo moko.<br /> 3. V tekočo zmes počasi ročno vmešamo še suhe sestavine.<br /> 4. V pekač z okroglimi jamicami namastimo in vlijemo maso za palačinke, nato pa s pomočjo jedilne žličke dodamo še malo nuteline omake.<br /> 5. Pečemo v pečici na 180 ℃, 20 minut.</p> <p><strong>Nutelina omaka:</strong></p> <p>1. Vse sestavine damo v blender in dobro zmešamo.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>PAD THAI Z GAMBERI</strong></p> <p><strong>Sestavine za 4 osebe:</strong></p> <p><strong>Omaka:</strong></p> <p> 24 g česna<br />  24 g čebule<br />  12 g sladkorja<br />  20 g ribje omaka<br />  400 ml paradižnikovih pelatov iz pločevinke<br />  110 ml soka od tamarinda</p> <p><strong>Rezanci:</strong></p> <p> 360 g riževih rezancev (namakamo jih v vodi čez noč)<br />  240 g očiščenih repkov gamberov<br />  50 g sojinih kalčkov<br />  160 g mix korenja (rumeno, oranžno, vijolično)<br />  40 g mlade čebule<br />  40 g tofuja<br />  200 g jajc<br />  20 g arašidov</p> <p><strong>Postopek priprave:</strong></p> <p><strong>Omaka:</strong></p> <p>1. Čebulo in česen olupimo in vsako posebej nasekljamo. V ponvi narahlo prepražimo nasekljano čebulo in česen, ter dodamo vse ostale sestavine in kuhamo 15 minut.</p> <p><strong>Rezanci:</strong></p> <p>1. Korenje olupimo in očistimo ter narežemo na julienne.<br /> 2. Mlado čebulo umijemo in narežemo na kolobarje.<br /> 3. V zelo vroč vok damo malo olja. Nato dodamo ražvrkljano jajce in repke gamberov. Pražimo približno 20 sekund.<br /> 4. Zmesi nato dodam riževe rezance, katere smo namakali v vodi čez noč. In jih na hitro prepražimo.<br /> 5. Dodamo na kocke narezan tofu in nasekljane arašide, nato dodamo še omako.<br /> 6. Zmesi dodamo še na julienne narezano korenje, mlado čebulo in sojine kalčke.<br /> 7. Dobro premešamo in serviramo.</p></p> Sat, 30 Jan 2021 10:00:13 +0000 Mami, oči, v soboto kuham jaz! Na ozemlju današnje Slovenije so v preteklosti stale rimske utrdbe, kolišča, gradovi... Vse to se danes skriva pod zemljo, naloga arheologov pa je, da razkrijejo zgodovino v tleh. A vse arheološke najdbe širši javnosti niso vidne. V studiu sta se nam pridružila David Ruben Fister in Ivo Vitez (učenca OŠ Prežihovega Voranca). Skupaj z mentorico in učiteljico latinščine Julijo Hoda sta nam predstavila najnovejše izkopanine in nam povedala, v katerih slovenskih ustanovah lahko pridemo do informacij o preteklem življenju na slovenskem. Učenca sta namreč v preteklem šolskem letu ustvarila raziskovalno nalogo z naslovom Skrita dediščina antike na območju današnje Slovenije, z njo pa osvojila bronasto priznanje na tekmovanju Mladih raziskovalcev, ki ga pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. V oddaji smo spoznali poklic arheologov, ki nam ga je predstavila dr. Bernarda Županek, kustosinja za rimsko obdobje v Mestnem muzeju Ljubljana, mag. Katarina Kracina Toman, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana pa nam je predstavila delo konservatorjev. V živo po telefonski zvezi se nam je oglasila umetnostna zgodovinarka Neža Lukančič, David Ruben in Ivo pa sta ji zastavila veliko zanimivih vprašanj.<p>Spoznali bomo poklic arheologov, konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev</p><p><p>Na ozemlju današnje Slovenije so v preteklosti stale rimske utrdbe, kolišča, gradovi... Vse to se danes skriva pod zemljo, naloga arheologov pa je, da razkrijejo zgodovino v tleh. A vse arheološke najdbe širši javnosti niso vidne. V studiu sta se nam pridružila <strong>David Ruben Fister</strong> in <strong>Ivo Vitez</strong> (učenca OŠ Prežihovega Voranca). Skupaj z mentorico in učiteljico latinščine <strong>Julijo Hoda</strong> sta nam predstavila najnovejše izkopanine in nam povedala, v katerih slovenskih ustanovah lahko pridemo do informacij o preteklem življenju na slovenskem. Učenca sta namreč v preteklem šolskem letu ustvarila raziskovalno nalogo z naslovom <em>Skrita dediščina antike na območju današnje Slovenije</em>, z njo pa osvojila bronasto priznanje na tekmovanju Mladih raziskovalcev, ki ga pripravlja <em>Zveza za tehnično kulturo Slovenije</em>.</p> <p>V oddaji smo spoznali poklic arheologov, ki nam ga je predstavila <em>dr. Bernarda Županek</em>, kustosinja za rimsko obdobje v Mestnem muzeju Ljubljana, <em>mag. Katarina Kracina Toman</em>, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana pa nam je predstavila delo konservatorjev. V živo po telefonski zvezi se nam je oglasila umetnostna zgodovinarka <em>Neža Lukančič</em>, David Ruben in Ivo pa sta ji zastavila veliko zanimivih vprašanj.</p> </p> 174749560 RTVSLO – Prvi 5317 clean Na ozemlju današnje Slovenije so v preteklosti stale rimske utrdbe, kolišča, gradovi... Vse to se danes skriva pod zemljo, naloga arheologov pa je, da razkrijejo zgodovino v tleh. A vse arheološke najdbe širši javnosti niso vidne. V studiu sta se nam pridružila David Ruben Fister in Ivo Vitez (učenca OŠ Prežihovega Voranca). Skupaj z mentorico in učiteljico latinščine Julijo Hoda sta nam predstavila najnovejše izkopanine in nam povedala, v katerih slovenskih ustanovah lahko pridemo do informacij o preteklem življenju na slovenskem. Učenca sta namreč v preteklem šolskem letu ustvarila raziskovalno nalogo z naslovom Skrita dediščina antike na območju današnje Slovenije, z njo pa osvojila bronasto priznanje na tekmovanju Mladih raziskovalcev, ki ga pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. V oddaji smo spoznali poklic arheologov, ki nam ga je predstavila dr. Bernarda Županek, kustosinja za rimsko obdobje v Mestnem muzeju Ljubljana, mag. Katarina Kracina Toman, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana pa nam je predstavila delo konservatorjev. V živo po telefonski zvezi se nam je oglasila umetnostna zgodovinarka Neža Lukančič, David Ruben in Ivo pa sta ji zastavila veliko zanimivih vprašanj.<p>Spoznali bomo poklic arheologov, konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev</p><p><p>Na ozemlju današnje Slovenije so v preteklosti stale rimske utrdbe, kolišča, gradovi... Vse to se danes skriva pod zemljo, naloga arheologov pa je, da razkrijejo zgodovino v tleh. A vse arheološke najdbe širši javnosti niso vidne. V studiu sta se nam pridružila <strong>David Ruben Fister</strong> in <strong>Ivo Vitez</strong> (učenca OŠ Prežihovega Voranca). Skupaj z mentorico in učiteljico latinščine <strong>Julijo Hoda</strong> sta nam predstavila najnovejše izkopanine in nam povedala, v katerih slovenskih ustanovah lahko pridemo do informacij o preteklem življenju na slovenskem. Učenca sta namreč v preteklem šolskem letu ustvarila raziskovalno nalogo z naslovom <em>Skrita dediščina antike na območju današnje Slovenije</em>, z njo pa osvojila bronasto priznanje na tekmovanju Mladih raziskovalcev, ki ga pripravlja <em>Zveza za tehnično kulturo Slovenije</em>.</p> <p>V oddaji smo spoznali poklic arheologov, ki nam ga je predstavila <em>dr. Bernarda Županek</em>, kustosinja za rimsko obdobje v Mestnem muzeju Ljubljana, <em>mag. Katarina Kracina Toman</em>, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana pa nam je predstavila delo konservatorjev. V živo po telefonski zvezi se nam je oglasila umetnostna zgodovinarka <em>Neža Lukančič</em>, David Ruben in Ivo pa sta ji zastavila veliko zanimivih vprašanj.</p> </p> Thu, 28 Jan 2021 09:42:00 +0000 Skrita dediščina Antike Z nami bo družina Pavec, ki je v okviru tekmovanja iz Lego robotike First Lego league ustvarila projekt Zmigaj sošolce. Z njim želijo osnovnošolce in srednješolce spodbuditi h gibanju, in sicer tako, da bi sami prevzeli pobudo za vsakodnevno športno dejavnost in jo tudi beležili. Poleg tega projekt spodbuja ekipni duh v razredih in šolah, za katerega pa veste, da ga v tem času primanjkuje. Kako v projekt vključite sebe oziroma svojo šolo, boste izvedeli v soboto malo po deveti.<p>Družinski projekt, ki mlade spodbuja h gibanju</p><p><p>Z nami je bila družina Pavec, ki je v okviru tekmovanja iz Lego robotike First Lego league ustvarila projekt <a>Zmigaj sošolce</a>. Z njim želijo osnovnošolce in srednješolce spodbuditi h gibanju, in sicer tako, da bi sami prevzeli pobudo za vsakodnevno športno dejavnost in jo tudi beležili. Poleg tega projekt spodbuja ekipni duh v razredih in šolah, za katerega pa veste, da ga v tem času primanjkuje. Kako v projekt vključite sebe oziroma svojo šolo, ste izvedeli v soboto malo po deveti.</p> <p>V oddaji ste lahko poleg družine Pavec slišali tudi pogovor z učeteljem športa na Osnovni šoli Mengeš Tomažem Sokličem, ki je za projetk posnel zanimivo video pripoved o svojih športnih aktivnostih in odnosu do športa.</p> <p></p></p> 174748419 RTVSLO – Prvi 6650 clean Z nami bo družina Pavec, ki je v okviru tekmovanja iz Lego robotike First Lego league ustvarila projekt Zmigaj sošolce. Z njim želijo osnovnošolce in srednješolce spodbuditi h gibanju, in sicer tako, da bi sami prevzeli pobudo za vsakodnevno športno dejavnost in jo tudi beležili. Poleg tega projekt spodbuja ekipni duh v razredih in šolah, za katerega pa veste, da ga v tem času primanjkuje. Kako v projekt vključite sebe oziroma svojo šolo, boste izvedeli v soboto malo po deveti.<p>Družinski projekt, ki mlade spodbuja h gibanju</p><p><p>Z nami je bila družina Pavec, ki je v okviru tekmovanja iz Lego robotike First Lego league ustvarila projekt <a>Zmigaj sošolce</a>. Z njim želijo osnovnošolce in srednješolce spodbuditi h gibanju, in sicer tako, da bi sami prevzeli pobudo za vsakodnevno športno dejavnost in jo tudi beležili. Poleg tega projekt spodbuja ekipni duh v razredih in šolah, za katerega pa veste, da ga v tem času primanjkuje. Kako v projekt vključite sebe oziroma svojo šolo, ste izvedeli v soboto malo po deveti.</p> <p>V oddaji ste lahko poleg družine Pavec slišali tudi pogovor z učeteljem športa na Osnovni šoli Mengeš Tomažem Sokličem, ki je za projetk posnel zanimivo video pripoved o svojih športnih aktivnostih in odnosu do športa.</p> <p></p></p> Sat, 23 Jan 2021 09:55:50 +0000 Zmigaj sošolce Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodnozabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi. To soboto bo svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo! Mladi gosti imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja – po telefonskeištevilki 01 475 22 22 pa se nam s svojim vprašanjem lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci – z malo poguma pa celo zarepate z njim!<p>Raper Nipke in mladi v studiu</p><p><p>Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga sicer spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodno zabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi.</p> <p>To soboto je svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo!, mladi gosti - v studiu so bili Nika, Karlo, Lejla in Lina so zanj pripravili številna zanimiva vprašanja – prisluhnite posnetku oddaje!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174746789 RTVSLO – Prvi 5322 clean Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodnozabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi. To soboto bo svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo! Mladi gosti imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja – po telefonskeištevilki 01 475 22 22 pa se nam s svojim vprašanjem lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci – z malo poguma pa celo zarepate z njim!<p>Raper Nipke in mladi v studiu</p><p><p>Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga sicer spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodno zabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi.</p> <p>To soboto je svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo!, mladi gosti - v studiu so bili Nika, Karlo, Lejla in Lina so zanj pripravili številna zanimiva vprašanja – prisluhnite posnetku oddaje!</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 16 Jan 2021 10:00:32 +0000 Zarepajmo z Nipkejem V prvi oddaji novega leta se bomo z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so blizu mladim, ozrli v osebne (pre)izkušnje intenzivnega in posebnega leta 2020 in se navdihnili z ustvarjalnimi voščili za leto 2021. Bodite z nami in s svežimi vsebinami v rubrikah Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.<p>Ošvrk v leto turbulenc in preizkusov z znanimi Slovenkami/Slovenci ter njihova voščila mladim</p><p><p>V prvi oddaji novega leta se bomo z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so blizu mladim, ozrli v osebne (pre)izkušnje intenzivnega in posebnega leta 2020 in se navdihnili z ustvarjalnimi voščili za leto 2021. Bodite z nami in s svežimi vsebinami v rubrikh Hudo športni, Kulturomat in Huda muska.</p></p> 174743640 RTVSLO – Prvi 6505 clean V prvi oddaji novega leta se bomo z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so blizu mladim, ozrli v osebne (pre)izkušnje intenzivnega in posebnega leta 2020 in se navdihnili z ustvarjalnimi voščili za leto 2021. Bodite z nami in s svežimi vsebinami v rubrikah Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.<p>Ošvrk v leto turbulenc in preizkusov z znanimi Slovenkami/Slovenci ter njihova voščila mladim</p><p><p>V prvi oddaji novega leta se bomo z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so blizu mladim, ozrli v osebne (pre)izkušnje intenzivnega in posebnega leta 2020 in se navdihnili z ustvarjalnimi voščili za leto 2021. Bodite z nami in s svežimi vsebinami v rubrikh Hudo športni, Kulturomat in Huda muska.</p></p> Sat, 02 Jan 2021 09:53:25 +0000 Zbogom 2020 in dobrodošlo 2021 Za vas smo ob koncu leta pripravili super nagradne igre in še bolj super nagrade. Če nas boste v soboto po deveti poklicali na našo telefonsko številko 01 475 22 22, bodo z malo truda in nekaj znanja vaše. Obljubimo, da vprašanja ne bodo pretežka. Slišali pa boste tudi, kaj so o iztekajočem se letu povedali vaši sovrstniki.<p>Za vas smo pripravili cel kup super nagrad</p><p><p>Za vas smo ob koncu leta pripravili super nagradne igre in še bolj super nagrade. Če nas boste v soboto po deveti poklicali na našo telefonsko številko 01 475 22 22, bodo z malo truda in nekaj znanja vaše. Obljubimo, da vprašanja ne bodo pretežka. Slišali pa boste tudi, kaj so o iztekajočem se letu povedali vaši sovrstniki.</p></p> 174742348 RTVSLO – Prvi 6825 clean Za vas smo ob koncu leta pripravili super nagradne igre in še bolj super nagrade. Če nas boste v soboto po deveti poklicali na našo telefonsko številko 01 475 22 22, bodo z malo truda in nekaj znanja vaše. Obljubimo, da vprašanja ne bodo pretežka. Slišali pa boste tudi, kaj so o iztekajočem se letu povedali vaši sovrstniki.<p>Za vas smo pripravili cel kup super nagrad</p><p><p>Za vas smo ob koncu leta pripravili super nagradne igre in še bolj super nagrade. Če nas boste v soboto po deveti poklicali na našo telefonsko številko 01 475 22 22, bodo z malo truda in nekaj znanja vaše. Obljubimo, da vprašanja ne bodo pretežka. Slišali pa boste tudi, kaj so o iztekajočem se letu povedali vaši sovrstniki.</p></p> Sat, 26 Dec 2020 09:58:45 +0000 Prednovoletni kviz Božično-novoletne počitnice in prazniki trkajo na vrata. A letos bodo precej drugačni kot so bili vsa leta do zdaj. Kaj prinašajo, česa se med njimi najbolj veselijo šolarji, ali imajo že okrašene domove, kako je s peko peciva in kakšni so načrti za zadnje dni v letu …? O vsem tem v tokratni oddaji, ko bomo slišali tudi priporočila knjižničarjev, s katerimi dobrimi in zanimivimi knjigami se lahko kratkočasite in opozorila računalničarjev, na kaj morate biti v teh dneh še posebej pozorni na spletu. 01 475 22 22 pa prava telefonska številka za vse mlade, ki boste z nami – tokrat vas namreč čakajo tudi nagradna vprašanja in lepe nagrade. Se slišimo v soboto po 9h!<p>Česa se veselijo šolarji, kakšno pecivo pečejo in kako so okrasili domove </p><p><p>Božično-novoletne počitnice in prazniki trkajo na vrata. A letos bodo precej drugačni kot so bili vsa leta do sedaj. Kaj prinašajo, česa se med njimi najbolj veselijo šolarji, ali imajo že okrašene domove, kako je s peko peciva in kakšni so načrti za zadnje dni v letu …? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Hudo!, v kateri so se nam pridružile Ula in Neža iz Petrovč (Osnovna šola Petrovče), Lina iz Svečine (Osnovna šola Zgornja Kungota) in Lejla iz Kranja (Osnovna šola Šenčur).</p> <p>Slišali smo tudi priporočila knjižničarke, vodje Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, Darje Lavrenčič Vrabec, s katerimi dobrimi in zanimivimi knjigami se lahko kratkočasite in opozorila Ajde Jerman, raziskovalke na Centru za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede, na kaj morate biti v teh dneh še posebej pozorni na spletu.</p> <p>Na telefonski zvezi so se nam pridružili tudi Matic iz Braslovč, Blažka iz Petrovč in Urša z Iga.</p> <p>Prisluhnite posnetku oddaje, v katerem slišite tudi lepe želje gostij vsem mladim poslušalcem ob prihajajočih praznikih.</p> </p> 174740860 RTVSLO – Prvi 4880 clean Božično-novoletne počitnice in prazniki trkajo na vrata. A letos bodo precej drugačni kot so bili vsa leta do zdaj. Kaj prinašajo, česa se med njimi najbolj veselijo šolarji, ali imajo že okrašene domove, kako je s peko peciva in kakšni so načrti za zadnje dni v letu …? O vsem tem v tokratni oddaji, ko bomo slišali tudi priporočila knjižničarjev, s katerimi dobrimi in zanimivimi knjigami se lahko kratkočasite in opozorila računalničarjev, na kaj morate biti v teh dneh še posebej pozorni na spletu. 01 475 22 22 pa prava telefonska številka za vse mlade, ki boste z nami – tokrat vas namreč čakajo tudi nagradna vprašanja in lepe nagrade. Se slišimo v soboto po 9h!<p>Česa se veselijo šolarji, kakšno pecivo pečejo in kako so okrasili domove </p><p><p>Božično-novoletne počitnice in prazniki trkajo na vrata. A letos bodo precej drugačni kot so bili vsa leta do sedaj. Kaj prinašajo, česa se med njimi najbolj veselijo šolarji, ali imajo že okrašene domove, kako je s peko peciva in kakšni so načrti za zadnje dni v letu …? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Hudo!, v kateri so se nam pridružile Ula in Neža iz Petrovč (Osnovna šola Petrovče), Lina iz Svečine (Osnovna šola Zgornja Kungota) in Lejla iz Kranja (Osnovna šola Šenčur).</p> <p>Slišali smo tudi priporočila knjižničarke, vodje Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, Darje Lavrenčič Vrabec, s katerimi dobrimi in zanimivimi knjigami se lahko kratkočasite in opozorila Ajde Jerman, raziskovalke na Centru za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede, na kaj morate biti v teh dneh še posebej pozorni na spletu.</p> <p>Na telefonski zvezi so se nam pridružili tudi Matic iz Braslovč, Blažka iz Petrovč in Urša z Iga.</p> <p>Prisluhnite posnetku oddaje, v katerem slišite tudi lepe želje gostij vsem mladim poslušalcem ob prihajajočih praznikih.</p> </p> Sat, 19 Dec 2020 09:57:51 +0000 V pričakovanju počitnic in praznikov To soboto se nam bodo v studiu oddaje Hudo! po 9.00 pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci. Poklicali bomo Roka iz skupine Rok"n Band in Ferryja Stepišnika. Bodite z nami tudi to soboto med 9.00 in 11.00 na Prvem.<p>Mladi iz Vodic so tokrat razmišljali o različnih poklicih</p><p><p>To soboto so se nam v studiu oddaje Hudo! pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Zgodovinarka, frizerka in kozmetičarka so poklici, ki zanimajo Nušo Dunjo, Niko in Petro, Rok pa se o izbiri poklica še odloča. Najpomembnejše je zanimanje za neko področje, torej, da delaš tisto, kar te veseli. A mladi stojijo trdno na realnih tleh in se dobro zavedajo tudi, da bomo morali, ko bodo odrasli, plačevati položnice. Zato razmišljajo tudi o tem, kako perspektiven je poklic, ki jih zanima.</p> <p>Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci - poklicali smo Roka iz skupine Rok'n'Band in Ferrya Stepančiča. Rok Ferengja, pevec skupine Rok'n'Band, je v prvem razredu osnovne šole želel postati policist, a kmalu so se njegova zanimanja spremenila, njegov hobi - glasba - pa je kmalu postal tudi njegov poklic.</p> <blockquote><p><em>"Proti koncu osnovne šole me je že začela zanimati glasba. Predvsem ko sem prvič videl film Upornik brez razloga s to glasbo, sem si rekel, ja, mogoče bi bil pa pevec."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174739075 RTVSLO – Prvi 4775 clean To soboto se nam bodo v studiu oddaje Hudo! po 9.00 pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci. Poklicali bomo Roka iz skupine Rok"n Band in Ferryja Stepišnika. Bodite z nami tudi to soboto med 9.00 in 11.00 na Prvem.<p>Mladi iz Vodic so tokrat razmišljali o različnih poklicih</p><p><p>To soboto so se nam v studiu oddaje Hudo! pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Zgodovinarka, frizerka in kozmetičarka so poklici, ki zanimajo Nušo Dunjo, Niko in Petro, Rok pa se o izbiri poklica še odloča. Najpomembnejše je zanimanje za neko področje, torej, da delaš tisto, kar te veseli. A mladi stojijo trdno na realnih tleh in se dobro zavedajo tudi, da bomo morali, ko bodo odrasli, plačevati položnice. Zato razmišljajo tudi o tem, kako perspektiven je poklic, ki jih zanima.</p> <p>Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci - poklicali smo Roka iz skupine Rok'n'Band in Ferrya Stepančiča. Rok Ferengja, pevec skupine Rok'n'Band, je v prvem razredu osnovne šole želel postati policist, a kmalu so se njegova zanimanja spremenila, njegov hobi - glasba - pa je kmalu postal tudi njegov poklic.</p> <blockquote><p><em>"Proti koncu osnovne šole me je že začela zanimati glasba. Predvsem ko sem prvič videl film Upornik brez razloga s to glasbo, sem si rekel, ja, mogoče bi bil pa pevec."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 12 Dec 2020 10:00:09 +0000 Koliko in kako bo virus vplival na izbiro poklicev pri šolarjih? Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na družinske člane, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je zelo veliko. Gre namreč tudi za umetnost, resnega konjička, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo in kako dobri so v njih.<p>Preživljanje prostega časa: igranje računalniških iger, branje knjig ali družabne igre?</p><p><p>Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na člane družine, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je ogromno. Gre namreč tudi za umetnost, resen konjiček, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger Matjažem Peklajem iz trgovine TOjeTO, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo, kako dobri so v njih in ali imajo mogoče raje računalniške igre? Izvedeli bomo tudi, kdaj so že igrali družabne igre, katera je danes najbolj priljubljena in kakšne spretnosti vse nam lahko igranje družabnih iger pomaga razviti.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174737399 RTVSLO – Prvi 5432 clean Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na družinske člane, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je zelo veliko. Gre namreč tudi za umetnost, resnega konjička, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo in kako dobri so v njih.<p>Preživljanje prostega časa: igranje računalniških iger, branje knjig ali družabne igre?</p><p><p>Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na člane družine, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je ogromno. Gre namreč tudi za umetnost, resen konjiček, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger Matjažem Peklajem iz trgovine TOjeTO, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo, kako dobri so v njih in ali imajo mogoče raje računalniške igre? Izvedeli bomo tudi, kdaj so že igrali družabne igre, katera je danes najbolj priljubljena in kakšne spretnosti vse nam lahko igranje družabnih iger pomaga razviti.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 05 Dec 2020 09:58:43 +0000 Igrajmo se družabne igre! Potopili se bomo v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato boste v soboto po deveti dobili mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.<p>Na ustvarjalnost ne smemo pozabiti niti med časom epidemije</p><p><p>Potopili smo se v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato sta vam naša gosta maketarja lahko podala mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.</p> <p>Za pomoč pri izvedbi oddaje se zahvaljujemo <a>Zvezi za tehnično kulturo Slovenije</a>, znotraj katere ustvarjata tudi maketarja, ki ste ju spoznali v naši oddaji.</p></p> 174735728 RTVSLO – Prvi 4345 clean Potopili se bomo v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato boste v soboto po deveti dobili mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.<p>Na ustvarjalnost ne smemo pozabiti niti med časom epidemije</p><p><p>Potopili smo se v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato sta vam naša gosta maketarja lahko podala mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.</p> <p>Za pomoč pri izvedbi oddaje se zahvaljujemo <a>Zvezi za tehnično kulturo Slovenije</a>, znotraj katere ustvarjata tudi maketarja, ki ste ju spoznali v naši oddaji.</p></p> Sat, 28 Nov 2020 09:59:22 +0000 Kako sestaviti svojo prvo maketo V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje. Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.<p>Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.</p><p><p>V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke <strong>Ela, Sara </strong>in<strong> Zala</strong> ter njihova mentorica <strong>Andreja Bečan</strong> iz <strong>Osnovne šole Vodice</strong>. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi <em>nasilje</em>. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi <strong>Jerneja Šibilja</strong> z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in <strong>Denis Porčič – CHORCHYP </strong>in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.</p> <blockquote><p>"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."</p></blockquote> <p>Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.</p> <p><strong>Kako reagirati ob nasilju?</strong></p> <p>Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...</p> <p>Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.</p> <p>Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od  nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:</p> <ul> <li>boji se prihajati v šolo ali iz nje,</li> <li>neopravičeno izostaja,</li> <li>je poškodovan/poškodovana</li> <li>zapre se vase, jeclja</li> <li>ima slabo samopodobo</li> <li>daje vtis vznemirjenosti, nervoze</li> <li>preneha jesti</li> <li>razmišlja o samomoru</li> <li>izmišljuje si zgodbe</li> <li>odklanja pogovor</li> <li>začne biti nasilen/nasilna</li> </ul> <p>Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali <a>TOM telefonu</a>.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174733978 RTVSLO – Prvi 4659 clean V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje. Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.<p>Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.</p><p><p>V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke <strong>Ela, Sara </strong>in<strong> Zala</strong> ter njihova mentorica <strong>Andreja Bečan</strong> iz <strong>Osnovne šole Vodice</strong>. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi <em>nasilje</em>. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi <strong>Jerneja Šibilja</strong> z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in <strong>Denis Porčič – CHORCHYP </strong>in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.</p> <blockquote><p>"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."</p></blockquote> <p>Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.</p> <p><strong>Kako reagirati ob nasilju?</strong></p> <p>Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...</p> <p>Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.</p> <p>Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od  nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:</p> <ul> <li>boji se prihajati v šolo ali iz nje,</li> <li>neopravičeno izostaja,</li> <li>je poškodovan/poškodovana</li> <li>zapre se vase, jeclja</li> <li>ima slabo samopodobo</li> <li>daje vtis vznemirjenosti, nervoze</li> <li>preneha jesti</li> <li>razmišlja o samomoru</li> <li>izmišljuje si zgodbe</li> <li>odklanja pogovor</li> <li>začne biti nasilen/nasilna</li> </ul> <p>Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali <a>TOM telefonu</a>.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 21 Nov 2020 10:00:19 +0000 Recimo nasilju STOP! Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživjo na telefonu in računalniku? Z nami bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin. S svojimi vprašanji in dilemami se nam lahko na številki 01 475 22 22 pridružite tudi vsi mladi poslušalci.<p>Kako so si najstniki organizirali delo od doma, ali najdejo čas za zabavo in rekreacijo in kaj jih skrbi</p><p><p>Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživijo na telefonu in računalniku?</p> <p>Z nami v studiu so bile osnovnošolki Iva in Ajda, srednješolki Alina in Nika in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174732275 RTVSLO – Prvi 4534 clean Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživjo na telefonu in računalniku? Z nami bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin. S svojimi vprašanji in dilemami se nam lahko na številki 01 475 22 22 pridružite tudi vsi mladi poslušalci.<p>Kako so si najstniki organizirali delo od doma, ali najdejo čas za zabavo in rekreacijo in kaj jih skrbi</p><p><p>Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživijo na telefonu in računalniku?</p> <p>Z nami v studiu so bile osnovnošolki Iva in Ajda, srednješolki Alina in Nika in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 14 Nov 2020 09:58:00 +0000 Šolanje na daljavo, prosti čas in skrbi mladih V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije se bomo tudi v oddaji Hudo! ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo v teh turbulentnih časih številnih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade. Z nami bo Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika Nikola in Teodora Nesterović, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo, pokličite nas na 01 475 22 22.<p>"Dnevno se soočam s starši, ki enostavno ne zmorejo poskrbeti za svoje odraščajoče otroke"</p><p><p>V <strong>Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije</strong>, se bomo tudi v Hudo!ju ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo - v teh turbulentnih časih mnogih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade.  Z nami bo <strong>Anita Ogulin</strong> iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika <strong>Nikola in Teodora Nesterović</strong>, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo. Pokličite nas na <strong>01 475 22 22.</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> 174730673 RTVSLO – Prvi 4623 clean V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije se bomo tudi v oddaji Hudo! ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo v teh turbulentnih časih številnih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade. Z nami bo Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika Nikola in Teodora Nesterović, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo, pokličite nas na 01 475 22 22.<p>"Dnevno se soočam s starši, ki enostavno ne zmorejo poskrbeti za svoje odraščajoče otroke"</p><p><p>V <strong>Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije</strong>, se bomo tudi v Hudo!ju ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo - v teh turbulentnih časih mnogih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade.  Z nami bo <strong>Anita Ogulin</strong> iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika <strong>Nikola in Teodora Nesterović</strong>, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo. Pokličite nas na <strong>01 475 22 22.</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 07 Nov 2020 09:58:03 +0000 Solidarnost in dobrodelnost, kje sta? V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do zdaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? Boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic? 01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci. 174729065 RTVSLO – Prvi 3283 clean V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do zdaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? Boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic? 01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci. Sat, 31 Oct 2020 08:59:43 +0000 Kaj pa ti počneš v teh dneh? V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?<p>O počitnicah, učenju in šolanju na daljavo, noči čarovnic in športnih aktivnostih v času, ko smo doma.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?</p> <p>01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci.</p></p> 174729055 RTVSLO – Prvi 3267 clean V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?<p>O počitnicah, učenju in šolanju na daljavo, noči čarovnic in športnih aktivnostih v času, ko smo doma.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?</p> <p>01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci.</p></p> Sat, 31 Oct 2020 08:05:00 +0000 Počitnice, šolanje na daljavo in čarovniške buče Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.<p>Izobraževalni projekt, ki ga zagotovo poznate skoraj vsi, praznuje 50 let delovanja</p><p><p>Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.</p></p> 174727466 RTVSLO – Prvi 4463 clean Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.<p>Izobraževalni projekt, ki ga zagotovo poznate skoraj vsi, praznuje 50 let delovanja</p><p><p>Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.</p></p> Sat, 24 Oct 2020 08:56:51 +0000 50 let delovanja Vesele šole Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina. Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine segajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu. Učenci s šole in njihova mentorica bodo gosti v našem studiu to soboto po 9h - po 10 h pa ne zamudite novih rubrik Kulturomat, Hudo športni in Huda muzka!<p>Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je Naj kulturna šola Slovenije leta 2020</p><p><p>Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela <strong>Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina</strong>.</p> <p>Mentorica <strong>Tina Vižintin </strong>in učenci <strong>Zoja Mura Artač, Ariana Vižintin, Elena Gaberšček </strong>ter <strong>Nejc Vrčon</strong> so predstavili delo na šoli.</p> <p>Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti, kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine posegajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo Kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu.</p> <p>Prek telefona so se nam pridružili tudi <strong>LINA MIHAJLOVIČ </strong>iz<strong> Osnovne šole KUNGOTA, Ula Beltram</strong> iz  <strong>Osnovne šole PETROVČE </strong>in <strong>Leonard Kolarič</strong> iz <strong>Osnovne šole Središče ob Dravi</strong> - vse omenjene šole so bile nareč prav tako nagrajene v različnih kategorijah za naj kulturno šolo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174725723 RTVSLO – Prvi 4485 clean Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina. Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine segajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu. Učenci s šole in njihova mentorica bodo gosti v našem studiu to soboto po 9h - po 10 h pa ne zamudite novih rubrik Kulturomat, Hudo športni in Huda muzka!<p>Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je Naj kulturna šola Slovenije leta 2020</p><p><p>Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela <strong>Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina</strong>.</p> <p>Mentorica <strong>Tina Vižintin </strong>in učenci <strong>Zoja Mura Artač, Ariana Vižintin, Elena Gaberšček </strong>ter <strong>Nejc Vrčon</strong> so predstavili delo na šoli.</p> <p>Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti, kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine posegajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo Kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu.</p> <p>Prek telefona so se nam pridružili tudi <strong>LINA MIHAJLOVIČ </strong>iz<strong> Osnovne šole KUNGOTA, Ula Beltram</strong> iz  <strong>Osnovne šole PETROVČE </strong>in <strong>Leonard Kolarič</strong> iz <strong>Osnovne šole Središče ob Dravi</strong> - vse omenjene šole so bile nareč prav tako nagrajene v različnih kategorijah za naj kulturno šolo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 17 Oct 2020 08:59:59 +0000 V Ajdovščini je kultura doma! RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. sl Sat, 02 Jul 2022 09:00:00 +0000 https://cist-hudo.rtvslo.si/hudo webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 02 Jul 2022 09:00:00 +0000 Hudo!