News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualni pogovori z gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/ Intervju - Radio https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/3633109/intervju1400x1400_px33.jpg Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883574 RTVSLO – Prvi 2498 clean Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 08:51:38 +0000 Marjan Pipenbaher - Slovenec, ki je povezal Hrvaško Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882078 RTVSLO – Prvi 2312 clean Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 08:10:00 +0000 Janez Weiss Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.<p>Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative</p><p><p><a>Ben Grosser</a> je umetnik in profesor na Univerzi v Illinoisu v Združenih državah Amerike. Kot umetnik in raziskovalec se v svojem delu osredotoča na kulturne, družbene in politične učinke programske opreme. Zanima ga, zakaj ima določena programska oprema dramatične učinke na tiste, ki jo uporabljajo, in kako se ideologije tistih, ki jo ustvarjajo, vpisujejo v programsko opremo in prelivajo v uporabnice in uporabnike. V Sloveniji se je mudil v okviru projekta Taktike in prakse št. 12: Novi ekstraktivizem, ki ga je pripravil Zavod za sodobne umetnosti <a>Aksioma</a> v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in Cukrarno. Do 22. junija je v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani na ogled njegov eksperiment, s katerim bi generirali programsko opremo za manj.</p></p> 174880583 RTVSLO – Prvi 2829 clean Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.<p>Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative</p><p><p><a>Ben Grosser</a> je umetnik in profesor na Univerzi v Illinoisu v Združenih državah Amerike. Kot umetnik in raziskovalec se v svojem delu osredotoča na kulturne, družbene in politične učinke programske opreme. Zanima ga, zakaj ima določena programska oprema dramatične učinke na tiste, ki jo uporabljajo, in kako se ideologije tistih, ki jo ustvarjajo, vpisujejo v programsko opremo in prelivajo v uporabnice in uporabnike. V Sloveniji se je mudil v okviru projekta Taktike in prakse št. 12: Novi ekstraktivizem, ki ga je pripravil Zavod za sodobne umetnosti <a>Aksioma</a> v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in Cukrarno. Do 22. junija je v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani na ogled njegov eksperiment, s katerim bi generirali programsko opremo za manj.</p></p> Wed, 15 Jun 2022 08:57:09 +0000 Umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.<p>Mednarodno uveljavljen matematik, dekan Fakultete za elektrotehniko, ki ujame čas tudi za vzdržljivostne preizkušnje </p><p><p>Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan Fakultete za elektrotehniko, ki še naprej poučuje matematiko in statistiko, je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj, član je še vedno. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.</p></p> 174878994 RTVSLO – Prvi 2772 clean Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.<p>Mednarodno uveljavljen matematik, dekan Fakultete za elektrotehniko, ki ujame čas tudi za vzdržljivostne preizkušnje </p><p><p>Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan Fakultete za elektrotehniko, ki še naprej poučuje matematiko in statistiko, je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj, član je še vedno. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 08:56:12 +0000 Novi predsednik Gorskoreševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. <p>Borka za boljšo vodo in čistejši zrak v Srednji soški dolini ter neomajna branilka smaragdne reke, njenih bregov ter ljudi, ki živijo ob njej. </p><p><p>Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 220.000 ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Na vse to s somišljeniki opozarja Mateja Sattler, turistična vodnica, ljubiteljica sprehodov in mama drugošolca.</p></p> 174877129 RTVSLO – Prvi 2558 clean Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. <p>Borka za boljšo vodo in čistejši zrak v Srednji soški dolini ter neomajna branilka smaragdne reke, njenih bregov ter ljudi, ki živijo ob njej. </p><p><p>Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 220.000 ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Na vse to s somišljeniki opozarja Mateja Sattler, turistična vodnica, ljubiteljica sprehodov in mama drugošolca.</p></p> Wed, 01 Jun 2022 08:52:38 +0000 Mateja Sattler iz Društva EKO Anhovo in dolina Soče Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba. <p>Je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost</p><p><p><em>Neubesedljive zvočne igre</em>, <em>od filozofije k antropologiji glasbe</em>; <em>Trate vaše in naše mladosti</em>, <em>Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji</em>; <em>Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja</em>; <em>Glasbeni pojmovnik za mlade</em> … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, <strong>dr. Rajka Muršiča</strong>.</p> <p>Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu.</p> <p>Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost.</p> <p>Dr. Rajko Muršič je gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiju na prizorišču <strong>38. mednarodnega festivala Druga godba</strong>.</p></p> 174875263 RTVSLO – Prvi 2419 clean Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba. <p>Je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost</p><p><p><em>Neubesedljive zvočne igre</em>, <em>od filozofije k antropologiji glasbe</em>; <em>Trate vaše in naše mladosti</em>, <em>Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji</em>; <em>Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja</em>; <em>Glasbeni pojmovnik za mlade</em> … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, <strong>dr. Rajka Muršiča</strong>.</p> <p>Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu.</p> <p>Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost.</p> <p>Dr. Rajko Muršič je gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiju na prizorišču <strong>38. mednarodnega festivala Druga godba</strong>.</p></p> Wed, 25 May 2022 08:50:19 +0000 Dr. Rajko Muršič Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.<p>Gremi za Karen Kamenšek</p><p><p>Metropolitanska opera se je za letošnjega gremija za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo gremijeve akademije je prepričal Glassov Ehnaton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.</p></p> 174873672 RTVSLO – Prvi 947 clean Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.<p>Gremi za Karen Kamenšek</p><p><p>Metropolitanska opera se je za letošnjega gremija za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo gremijeve akademije je prepričal Glassov Ehnaton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.</p></p> Thu, 19 May 2022 10:30:00 +0000 Vztrajnost počasne zvezde - Grammy za Karen Kamenšek Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč. 174873671 RTVSLO – Prvi 947 clean Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč. Thu, 19 May 2022 09:30:00 +0000 Vztrajnost počasne zvezde - Grammy za Karen Kamenšek Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič 174873408 RTVSLO – Prvi 3123 clean Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič Wed, 18 May 2022 09:25:00 +0000 Prof. dr. Janko Božič - pleše s čebelami Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Z enim največjih mednarodnih strokovnjakov za vedenje čebel tudi o tem, kako medena dežela je Slovenija</p><p><p>Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju/plesu čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s <strong>prof. dr. Jankom Božičem</strong>, nekdanjim Fulbrightovim štipendistom in enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. S prof. dr. Jankom Božičem se je pogovarjala Liana Buršič</p></p> 174873407 RTVSLO – Prvi 3121 clean Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Z enim največjih mednarodnih strokovnjakov za vedenje čebel tudi o tem, kako medena dežela je Slovenija</p><p><p>Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju/plesu čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s <strong>prof. dr. Jankom Božičem</strong>, nekdanjim Fulbrightovim štipendistom in enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. S prof. dr. Jankom Božičem se je pogovarjala Liana Buršič</p></p> Wed, 18 May 2022 09:02:01 +0000 Dr. Janko Božič - pleše s čebelami Aprila letos je bil prof. dr. Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, to je Planinske zveze Slovenije. Pohodniški in kolesarski vodnik, inštruktor, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrt v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.<p>Predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je bil že drugič izvoljen na to funkcijo.</p><p><p>Aprila letos je bil Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, Planinske zveze Slovenije. Planinski in turnokolesarski vodnik, markacist, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer upokojeni izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrti v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.</p></p> 174871556 RTVSLO – Prvi 2272 clean Aprila letos je bil prof. dr. Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, to je Planinske zveze Slovenije. Pohodniški in kolesarski vodnik, inštruktor, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrt v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.<p>Predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je bil že drugič izvoljen na to funkcijo.</p><p><p>Aprila letos je bil Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, Planinske zveze Slovenije. Planinski in turnokolesarski vodnik, markacist, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer upokojeni izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrti v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.</p></p> Wed, 11 May 2022 08:47:52 +0000 Prof. dr. Jože Rovan Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostjo, komuniciranju v obdobju pandemije in političnemu komuniciranju. Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.<p>Predavateljica in raziskovalka z Univerze v Stirlingu o komuniciranju v obdobju pandemije, ženskah v odnosih z javnostmi, vprašanju škotske neodvisnosti </p><p><p><strong>Dr. Alenka Jelen</strong> je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostmi, komuniciranju v obdobju pandemije in  političnemu komuniciranju.  Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.</p></p> 174869658 RTVSLO – Prvi 2941 clean Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostjo, komuniciranju v obdobju pandemije in političnemu komuniciranju. Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.<p>Predavateljica in raziskovalka z Univerze v Stirlingu o komuniciranju v obdobju pandemije, ženskah v odnosih z javnostmi, vprašanju škotske neodvisnosti </p><p><p><strong>Dr. Alenka Jelen</strong> je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostmi, komuniciranju v obdobju pandemije in  političnemu komuniciranju.  Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.</p></p> Wed, 04 May 2022 08:59:01 +0000 Dr. Alenka Jelen o komuniciranju in odnosih z javnostmi Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja. <p>Kajuhovo življenje opisano v romanu Prestreljene sanje</p><p><p><span>Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman <i>Prestreljene sanje</i> in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174868109 RTVSLO – Prvi 2867 clean Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja. <p>Kajuhovo življenje opisano v romanu Prestreljene sanje</p><p><p><span>Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman <i>Prestreljene sanje</i> in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja. </span></p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 27 Apr 2022 08:57:47 +0000 Vlado Vrbič o Karlu Destovniku Kajuhu Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tatjana Splichal / iz osebnega arhiva dr. Simona Malmenvalla <p>"O miru trenutno prav nihče ne razmišlja," razmere v Ukrajini dva meseca po ruski invaziji jedrnato povzema rusist, zgodovinar, teolog in izvrsten poznavalec celotnega vzhodnoslovanskega prostora</p><p><p>Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika <strong>Putina</strong>? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja, rusista in teologa, <strong>dr. Simona Malmenvalla</strong>, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.</p></p> 174866214 RTVSLO – Prvi 3352 clean Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tatjana Splichal / iz osebnega arhiva dr. Simona Malmenvalla <p>"O miru trenutno prav nihče ne razmišlja," razmere v Ukrajini dva meseca po ruski invaziji jedrnato povzema rusist, zgodovinar, teolog in izvrsten poznavalec celotnega vzhodnoslovanskega prostora</p><p><p>Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika <strong>Putina</strong>? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja, rusista in teologa, <strong>dr. Simona Malmenvalla</strong>, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 08:10:00 +0000 Simon Malmenvall: O miru v Ukrajini trenutno prav nihče ne razmišlja Dr.Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali kot mu pravijo nekateri regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje s predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki in raziskovalec naravnih procesov, za ohranjanje živosti tal. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva, kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki na dolgi rok ne izčrpava zemlje. <p>Privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva. Opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o regenerativnem kmetijstvu</p><p><p>Dr. Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali, kot mu pravijo nekateri, regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti na Katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi, se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje iz predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki dolgoročno ne izčrpava zemlje.</p></p> 174864437 RTVSLO – Prvi 2559 clean Dr.Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali kot mu pravijo nekateri regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje s predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki in raziskovalec naravnih procesov, za ohranjanje živosti tal. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva, kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki na dolgi rok ne izčrpava zemlje. <p>Privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva. Opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o regenerativnem kmetijstvu</p><p><p>Dr. Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali, kot mu pravijo nekateri, regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti na Katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi, se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje iz predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki dolgoročno ne izčrpava zemlje.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 08:52:39 +0000 Agronom dr. Rok Mihelič: Kmetijstvo bo treba v bodoče obravnavati drugače Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.<p>Alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad</p><p><p>Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, potem je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v spustu – Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih deležnikov v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.</p></p> 174862500 RTVSLO – Prvi 2148 clean Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.<p>Alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad</p><p><p>Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, potem je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v spustu – Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih deležnikov v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.</p></p> Wed, 06 Apr 2022 08:45:48 +0000 Anej Štrucl Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve. <p>Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje</p><p><p>Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve.</p></p> 174860660 RTVSLO – Prvi 2674 clean Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve. <p>Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje</p><p><p>Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve.</p></p> Wed, 30 Mar 2022 08:54:34 +0000 Jože Krmelj, obrtnik leta 2021 Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek. <p>Pobudnica kulinarične tržnice Odprta kuhna Alma Kochavy </p><p><p>Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek. </p></p> 174858728 RTVSLO – Prvi 2972 clean Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek. <p>Pobudnica kulinarične tržnice Odprta kuhna Alma Kochavy </p><p><p>Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek. </p></p> Wed, 23 Mar 2022 09:59:32 +0000 Pobudnica Odprte kuhne Alma Kochavy: »Tržnica je srce vsake kulture. Dobiš globok vpogled v kulturo ne samo s stališča hrane, ampak tudi temperamenta ene družbe.« Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.<p>Pomanjkanje politične volje za realizacijo programa Mira? </p><p><p>Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.</p></p> 174856697 RTVSLO – Prvi 2988 clean Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.<p>Pomanjkanje politične volje za realizacijo programa Mira? </p><p><p>Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 09:59:48 +0000 Jožica Maučec Zakotnik Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je v pogovoru z voditeljico Tito Mayer povedala, kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti. 174854682 RTVSLO – Prvi 2220 clean Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je v pogovoru z voditeljico Tito Mayer povedala, kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti. Wed, 09 Mar 2022 09:47:00 +0000 Brynhildur Heidar og Omarsdottir Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti. <p>"Na Islandiji se otroci v šolah učijo o feminizmu in pomenu enakosti spolov, prizadevamo pa si, da bi izobraževanje uvedli tudi v vrtce"</p><p><p>Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk <strong>Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir</strong>. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo vrsto zakonov s področja enakosti spolov. Sogovornica je poudarila, da so na Islandiji, kot prvi na svetu, uvedli standard enakega plačila za vsa podjetja in ustanove ter uzakonili sankcije za delodajalce v primeru izvajanja plačne diskriminacije. Gostja pa je spregovorila tudi o tem, zakaj se islandski moški v več kot devetdesetih odstotkih odločajo za koriščenje starševeskega dopusta in zakaj se njihovi otroci v šolah učijo o feminizmu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174853108 RTVSLO – Prvi 2122 clean Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti. <p>"Na Islandiji se otroci v šolah učijo o feminizmu in pomenu enakosti spolov, prizadevamo pa si, da bi izobraževanje uvedli tudi v vrtce"</p><p><p>Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk <strong>Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir</strong>. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo vrsto zakonov s področja enakosti spolov. Sogovornica je poudarila, da so na Islandiji, kot prvi na svetu, uvedli standard enakega plačila za vsa podjetja in ustanove ter uzakonili sankcije za delodajalce v primeru izvajanja plačne diskriminacije. Gostja pa je spregovorila tudi o tem, zakaj se islandski moški v več kot devetdesetih odstotkih odločajo za koriščenje starševeskega dopusta in zakaj se njihovi otroci v šolah učijo o feminizmu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 09 Mar 2022 09:10:00 +0000 Brynhildur Heidar Og Omarsdottir Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. <p>Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja</p><p><p>Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.</p></p> 174852698 RTVSLO – Prvi 2431 clean Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. <p>Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja</p><p><p>Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.</p></p> Wed, 02 Mar 2022 09:50:31 +0000 Irena Ilešič Čujovič verjame v socialne vrednote Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.<p>Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni </p><p></p> 174852456 RTVSLO – Prvi 1810 clean Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.<p>Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni </p><p></p> Tue, 01 Mar 2022 13:15:00 +0000 Andrej Stopar: Invazija na Ukrajino je iracionalna poteza Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.<p>Dirigent, aranžer in skladatelj</p><p><p>Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša.</p> <p>Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.</p></p> 174850746 RTVSLO – Prvi 2339 clean Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.<p>Dirigent, aranžer in skladatelj</p><p><p>Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša.</p> <p>Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.</p></p> Wed, 23 Feb 2022 10:15:00 +0000 Lojze Krajnčan Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar. <p>Janez Starman je od maja predsednik Odvetniše zbornice Slovenije, 20 let je samostojni odvetnik </p><p><p>Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod.</p></p> 174848745 RTVSLO – Prvi 2625 clean Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar. <p>Janez Starman je od maja predsednik Odvetniše zbornice Slovenije, 20 let je samostojni odvetnik </p><p><p>Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod.</p></p> Wed, 16 Feb 2022 09:53:45 +0000 Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar. <p>Finančnica in lastnica zavarovalniških in pokojnininskih družb ter domov za starejše </p><p><p>V Intervjuju vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.</p></p> 174846605 RTVSLO – Prvi 2584 clean V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar. <p>Finančnica in lastnica zavarovalniških in pokojnininskih družb ter domov za starejše </p><p><p>V Intervjuju vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.</p></p> Wed, 09 Feb 2022 09:53:04 +0000 Alenka Žnidaršič Krajnc VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo<p>Filmski in televizijski režiser Žiga Virc, prepoznaven po dokudrami 'Houston, imamo problem'.</p><p><p>VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek.</p> <p>*VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo</p></p> 174844720 RTVSLO – Prvi 3109 clean VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo<p>Filmski in televizijski režiser Žiga Virc, prepoznaven po dokudrami 'Houston, imamo problem'.</p><p><p>VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek.</p> <p>*VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo</p></p> Wed, 02 Feb 2022 10:01:49 +0000 Režiser Žiga Virc: Evropa je zamudila svoj Netflix Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.<p>Stanovanjska kriza pri nas je kontinuirana in kronična, rešitve pa se kažejo tudi v primerih preteklih dobrih praks </p><p><p>Dr.<strong> Miloš Kosec </strong>(1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko <strong>Plečnikovo nagrado</strong> ter študentsko <strong>Prešernovo nagrado</strong>, na londonski <strong>Univerzi Birkbeck</strong> pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v <strong>Muzeju za arhitekturo in oblikovanje</strong> (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura–človek–prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem, kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174842676 RTVSLO – Prvi 3118 clean Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.<p>Stanovanjska kriza pri nas je kontinuirana in kronična, rešitve pa se kažejo tudi v primerih preteklih dobrih praks </p><p><p>Dr.<strong> Miloš Kosec </strong>(1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko <strong>Plečnikovo nagrado</strong> ter študentsko <strong>Prešernovo nagrado</strong>, na londonski <strong>Univerzi Birkbeck</strong> pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v <strong>Muzeju za arhitekturo in oblikovanje</strong> (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura–človek–prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem, kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 26 Jan 2022 10:01:58 +0000 Arhitekt dr. Miloš Kosec: "Stanovati v Sloveniji na vzdržen, človeku primeren način, je privilegij, ne samoumevnost." Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru. <p>Za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek je prejela prestižno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021</p><p><p>Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in zaščito življa v njih kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljsko nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth za posebne dosežke na področju trajnostnega razvoja rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bori se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174840746 RTVSLO – Prvi 2764 clean Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru. <p>Za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek je prejela prestižno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021</p><p><p>Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in zaščito življa v njih kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljsko nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth za posebne dosežke na področju trajnostnega razvoja rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bori se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 19 Jan 2022 09:56:04 +0000 Andreja Slameršek Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.<p>Novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije </p><p><p>Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.</p></p> 174838801 RTVSLO – Prvi 2739 clean Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.<p>Novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije </p><p><p>Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.</p></p> Wed, 12 Jan 2022 09:10:00 +0000 Aljoša Rehar Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.<p>"Brez uvida duha je življenje lažje, vendar razumeti življenje samo skozi materialno, je premalo."</p><p><p>Igralca Saša Tabakovića, ki ga širše občinstvo pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski Drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpreta besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19.00 na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene, pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod, svojo ustvarjalno energijo tako zdaj usmerja v oblikovanje gledaliških vlog, vse bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo ga je tudi ustvarjanje verzov … Po televizijski seriji Leninov park bo z vlogo inšpektorja vstopil tudi v serijo Dolina rož. Z njim se je tik pred koncem lanskega leta pogovarjala Magda Tušar.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174836947 RTVSLO – Prvi 2854 clean Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.<p>"Brez uvida duha je življenje lažje, vendar razumeti življenje samo skozi materialno, je premalo."</p><p><p>Igralca Saša Tabakovića, ki ga širše občinstvo pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski Drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpreta besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19.00 na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene, pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod, svojo ustvarjalno energijo tako zdaj usmerja v oblikovanje gledaliških vlog, vse bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo ga je tudi ustvarjanje verzov … Po televizijski seriji Leninov park bo z vlogo inšpektorja vstopil tudi v serijo Dolina rož. Z njim se je tik pred koncem lanskega leta pogovarjala Magda Tušar.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 05 Jan 2022 09:57:34 +0000 Saša Tabaković Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.<p>Kako lahko raziskovanje glasbe pomaga pri izboljševanju sveta?</p><p><p>Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog <strong>red. prof. dr. Svanibor Pettan</strong> je z letošnjim letom prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (<a><strong>ICTM</strong></a>). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.</p></p> 174835217 RTVSLO – Prvi 2647 clean Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.<p>Kako lahko raziskovanje glasbe pomaga pri izboljševanju sveta?</p><p><p>Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog <strong>red. prof. dr. Svanibor Pettan</strong> je z letošnjim letom prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (<a><strong>ICTM</strong></a>). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.</p></p> Wed, 29 Dec 2021 09:54:07 +0000 Red. prof. dr. Svanibor Pettan »Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela? <p>"Zagovarjam strokovna stališča!"</p><p><p>»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja  funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.</p></p> 174833403 RTVSLO – Prvi 3108 clean »Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela? <p>"Zagovarjam strokovna stališča!"</p><p><p>»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja  funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.</p></p> Wed, 22 Dec 2021 10:01:48 +0000 Marko Pokorn: Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti. <p>Ustanovitelj in večinski lastnik podjetja Dewesoft</p><p><p>Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v Intervjuju na Prvem.</p></p> 174831289 RTVSLO – Prvi 2586 clean Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti. <p>Ustanovitelj in večinski lastnik podjetja Dewesoft</p><p><p>Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v Intervjuju na Prvem.</p></p> Wed, 15 Dec 2021 09:53:06 +0000 Jure Knez: Če hočete dobro meriti, je za to samo ena firma na svetu Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben. <p>Dr. Vesna Bergant Rakočevič je nova predsednica Slovenskega sodniškega društva</p><p><p>Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani.</p> <blockquote><p>"Noben sodnik ne pričakuje, da bo z opravljanjem sodniške službe obogatel. Sodniki po večini ne stremimo k materialnim vrednotam. Veliko drugih pravniških poklicev daje neslutene možnosti za zaslužek. Vendar ko se sodnik znajde pred ljudmi, med udeleženci postopka, mora uživati spoštovanje. In to izvira tudi iz nekega dostojnega standarda. Tudi zato je treba urediti plačni položaj sodnikov," opozarja predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič.</p></blockquote></p> 174829205 RTVSLO – Prvi 2521 clean Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben. <p>Dr. Vesna Bergant Rakočevič je nova predsednica Slovenskega sodniškega društva</p><p><p>Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani.</p> <blockquote><p>"Noben sodnik ne pričakuje, da bo z opravljanjem sodniške službe obogatel. Sodniki po večini ne stremimo k materialnim vrednotam. Veliko drugih pravniških poklicev daje neslutene možnosti za zaslužek. Vendar ko se sodnik znajde pred ljudmi, med udeleženci postopka, mora uživati spoštovanje. In to izvira tudi iz nekega dostojnega standarda. Tudi zato je treba urediti plačni položaj sodnikov," opozarja predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič.</p></blockquote></p> Wed, 08 Dec 2021 09:52:01 +0000 Dr. Vesna Bergant Rakočevič Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.<p>Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu</p><p><p><strong>Aleksander Gadžijev</strong>, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih glasbenih poustvarjalcev, o katerih umetnostni glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu odpirajo odmevne uvrstitve na vse bolj prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je zmagal na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem. Svojo izjemnost je nato utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018.<br /> Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je julija letos prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. Kmalu zatem je sledila uvrstitev na slovito mednarodno pianistično tekmovanje v Varšavi, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, to je Frederica Chopina. Na to tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je bil Aleksander Gadžijev. Za prestižno nagrado se je potegoval ob koncu oktobra in osvojil drugo nagrado ter posebno nagrado za izvedbo sonate.<br /> Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, <strong>Tatjani Gregorič,</strong> ki je pripravila ta Intervju.</p></p> 174827139 RTVSLO – Prvi 3030 clean Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.<p>Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu</p><p><p><strong>Aleksander Gadžijev</strong>, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih glasbenih poustvarjalcev, o katerih umetnostni glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu odpirajo odmevne uvrstitve na vse bolj prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je zmagal na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem. Svojo izjemnost je nato utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018.<br /> Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je julija letos prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. Kmalu zatem je sledila uvrstitev na slovito mednarodno pianistično tekmovanje v Varšavi, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, to je Frederica Chopina. Na to tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je bil Aleksander Gadžijev. Za prestižno nagrado se je potegoval ob koncu oktobra in osvojil drugo nagrado ter posebno nagrado za izvedbo sonate.<br /> Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, <strong>Tatjani Gregorič,</strong> ki je pripravila ta Intervju.</p></p> Wed, 01 Dec 2021 10:00:30 +0000 Aleksander Gadžijev Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik. <p>Epidemija skozi odzive in doživljanja ljudi, tudi zagovornikov teorije zarote</p><p><p>Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30-letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah.  Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.</p></p> 174825123 RTVSLO – Prvi 3040 clean Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik. <p>Epidemija skozi odzive in doživljanja ljudi, tudi zagovornikov teorije zarote</p><p><p>Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30-letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah.  Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.</p></p> Wed, 24 Nov 2021 10:00:40 +0000 Dr. Aleksander Zadel: Povejte otroku, da bomo našli rešitev! V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti. <p>Ivan Fornazarič - najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu</p><p><p>V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem predelu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren?</p> <p><strong>Ivan Fornazarič</strong> že tri desetletja živi v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov in velja za najuspešnejšega slovenskega podjetnika v Zalivu. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Gre za podjetje, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo priključnih vozil in tovornih prikolic. Gre za vozni park, ki je bil nepogrešljiv pri gradnji vseh pomembnejših znamenitostih Dubaja, zaradi katerih je mesto postalo ena izmed največjih in najbolj znanih svetovnih metropol.</p> <p><strong>Z vami se pogovarjamo na sedežu vašega podjetja v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov. Sicer prihajate z Vogrskega v Vipavski dolini. Če se ozremo v preteklost, k začetkom vaše poslovne poti; začeli ste izdelovati priključna vozila za tovornjake. Kako se spominjate tega, minevajo namreč tri desetletja odkar ste začeli s to dejavnostjo. </strong></p> <p>Odkar sem z družino prišel v Dubaj mineva 31 let. V Dubaj smo prišli leta 1990, pred tem smo bili tri leta v Kuvajtu, tako da smo v teh krajih že skoraj 35 let. Seveda se je v teh 30 letih marsikaj spremenilo, tako doma v Sloveniji kot tudi v Dubaju, predvsem je mesto raslo, skupaj z mestom pa je rasel tudi naš posel.</p> <p><strong>Najprej ste torej živeli v Kuvajtu?</strong></p> <p>Tako. V Kuvajt me je poslalo podjetje Vozila Gorica. Leta 1990 so Kuvajt okupirali, zato sem se preselil v Dubaj.</p> <p><strong>Ob vašem prihodu, pred 30 leti, se je mesto ravno razvijalo. Začele so se prve gradnje. Kako se spominjate teh časov? Vsekakor je bilo manj stolpnic in nebotičnikov, kot jih vidimo danes.</strong></p> <p>Stolpnic je bilo takrat veliko manj. Leta 1990 sta bili mogoče samo dve. Ena izmed njih je bil Svetovni trgovinski center, bila sta še dva hotela, to je bilo vse. Dubaj je od osamosvojitve naprej - letos bomo praznovali 50. obletnico osamosvojitve Združenih arabskih emiratov - vedno gojil nekakšno politiko odprtosti. Vedno je bil odprt za tujce, sprejel jih je odprtih rok, da so sem prišli, tukaj živeli. Omogočil jim je, da so investirali v projekte in razvijali svoj posel.</p> <p><strong>Vaše podjetje se je sčasoma zelo razvilo. Izdelujete tovorne prikolice, mešalce za beton, tudi smetarske tovornjake. Ta vozila ste prodali tudi v druge države. Najprej pa je šlo za vozila, ki so na tem območju primanjkovala?</strong></p> <p>Najprej so bila naša vozila namenjena predvsem gradbeništvu. V večjih mestih in državah Združenih arabskih emiratov se je v zadnjih 30 letih veliko gradilo in naša vozila so bila namenjena predvsem temu. Ker pa se vse spreminja, bomo v prihodnje dopolnili naš program z novimi vozili za prevoz hrane. Pa tudi za pobiranje smeti, za prevoz smeti in za recikliranje. Proizvajamo tudi vozila za družbe, ki oskrbujejo naftne vrtine. V tridesetih letih se je marsikaj spremenilo, med drugim tudi ladijski prevoz. Pred 30 leti so sem priplule tudi ladje z Jadrana. Vsaj enkrat na teden smo imeli priložnost videti takšne ladje, danes pa jih več ni. Danes prihajajo po večini velike ladje, ki se vkrcavajo in izkrcavajo samo v večjih lukah. Zaradi tega so ti prevozi iz Evrope postali veliko dražji.</p> <p><strong>Eden izmed vaših projektov je bil tudi prevoz skal in peska, s katerimi so v Dubaju utrjevali umetne otoke?</strong></p> <p>Tako, to se seveda spet nanaša na razvoj Dubaja in na njegovo gradnjo. Gradilo se je veliko novih otokov, utrjevalo obale in zato se pač uporablja kamne, skale, ki pa so dokaj oddaljeni od mesta. Gre za razdalje od 100 do 200 km in za transport je bilo potrebnih kar nekaj prikolic.</p> <p><strong>Ustvarjanje mest in otokov sredi puščave se je v preteklosti zdelo utopija. V današnjem času pa hiše in apartmaji na takšnih otokih dosegajo visoke cene. </strong></p> <p>Ker je Dubaj vedno gojil odprto politiko do tujih investitorjev, so ti vedno radi prihajali. Sama izgradnja tega mesta je nedvomno zgodba o uspehu. Sčasoma pa je v mestu začelo zmanjkovati zemlje. Zaradi tega so na eni strani začeli graditi otoke, na drugi strani pa so hiše začele rasti v višino. Ker je primanjkovalo obale za razvoj turizma, so zgradili otoke in polotoke. Vse to, kar danes lahko vidite, je umetno zgrajeno in še se bo gradilo. Gradnja se je vmes tudi ustavila, govorim recimo o Palmovih otokih, o Palm Jebel Aliju, ki je pač zgrajen, ampak na njem ni nobene infrastrukture. Jo bo pa zagotovo dobil v bližnji prihodnosti. Zanimivo je, da se je na eni strani razvijala obala namenjena turizmu, na drugi strani pa se mesto širi tudi v notranjost.</p> <p><strong>Vsi ti projekti so pritegnili pozornost svetovne javnosti. Kako ste sami dojemali sam način gradnje oziroma nastajanja tako mesta kot teh otokov? Gre za drugačne projekte kot v domači Sloveniji?</strong></p> <p>Ja, gre za drugačne projekte kot v Sloveniji, Evropi in tudi kje drugje. Vizija prejšnjega voditelja Dubaja, pa tudi zdajšnjega, je šokirati svet. Narediti umetno marino v Dubaju, zgraditi otoke, najvišjo stolpnico, zgraditi najboljši hotel na svetu. Se pravi Dubaj si prizadeva, da bi bil vedno privlačen.</p> <p><strong>Vaše podjetje je uspešno nadaljevalo svojo pot.  Ste vmes razmišljali tudi o širitvi projektov na kakšen drug predel sveta ali vam je bil Dubaj dovolj velik izziv?</strong></p> <p>Govorili o gradbeništvu … Ta vizija Dubaja se verjetno gradi že 50 let. Je odprto mesto in želi konkurirati Singapurju, Hongkongu in mogoče še kašnemu drugemu mestu. Najprej želi spodbuditi interes sosednjih držav, ki so bolj zaprte. Ki so sicer večje po številu prebivalstva, ozemlja itd., vendar jim nekako primanjkuje te vizije oziroma proste trgovine. Prvi projekt, ki ga je Dubaj sprožil, je bil, ko je še poglobil to »zajedo« znotraj Dubaja, da so lahko notri priplule prve ladje iz Indije. Pred tem so hodile v vsa sosednja pristanišča. Potem so najprej zgradili pristanišče Port Rashid, pozneje Port Jebel Ali, ki je danes eno največjih pristanišč na svetu. Zgradili so letališče in mesto je počasi prevzelo primat trgovskega središča bližnjega vzhoda.</p> <p><strong>In to vse zaradi posameznikov, ki so imeli namen šokirati, pritegniti javnost?</strong></p> <p>Ena izmed zgodb, ki sem jo slišal pred 30 ali več leti gre takole: Na enem od sestankov voditeljev je naš šejk <em>Mohamed bin Rašid al</em>-Maktoum rekel, da bo Dubaj zgradil kot turistično atrakcijo. Vsi so ga jemali precej neresno. Danes pa vidimo kako je, o Dubaju se govori, v mesto prihajajo turisti z zahoda, vzhoda in iz sosednjih držav.</p> <p><strong>Gorica Group ima podjetja v treh državah oziroma vaša skupina letno ustvari 100.000.000 ameriških dolarjev prihodkov. Zdaj iščete priložnosti tudi v transportu tekočih goriv, tudi v živilski industriji?</strong></p> <p>V tekočinah in gorivih smo že dolgo. Naši standardni trgi zajemajo vse zalivske države. Seveda daleč največjo proizvodnjo imamo v Dubaju in predstavništvo tudi v Abu Dabiju, podjetja v Omanu, Katarju, zdaj tudi v Savdski Arabiji. Vse z namenom podpore prodaje in servisa naših vozil.</p> <p><strong>Zaposlujete okrog 1000 ljudi. O delu, poslovanju in razmerah, s katerim se spopadajo delavci v tem predelu sveta, slišimo veliko zgodb. Dejstvo je, da se dogajajo zlorabe, da delavci umirajo na delovnih mestih. Po drugi strani v zalivskih državah prebivajo ljudje z velikim premoženjem?</strong></p> <p>To je vsekakor res. Seveda obstajajo razlike med zalivskimi državami. Zanimivost te pandemije je ravno v tem, da je cena nepremičnin najprej padla, v zadnjem letu pa je narasla. Narasle so predvsem cene najdražjih nepremičnin. Vzrok je verjetno ta, da so se uspešni ter bogati ljudje iz sosednjih držav odločili za življenje v Dubaju, ker se tu lepše in boljše počutijo. Glede delovne sile, mislim, da v večino zalivskih držav še posebno v Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, prihajajo ljudje predvsem z vzhoda, iz Indije, Šrilanke, Bangladeša itd. Zanimivo je, da imamo, ko govorimo o delovni sili, v Omanu, Savdski Arabiji, tudi počasi v Združenih arabskih emiratih, vse več programov, kjer nekje spodbujajo, stimulirajo in včasih tudi zahtevajo, da zaposlujemo lokalno delovno silo.</p> <p><strong>Smo v nekem novem obdobju, surovine so se podražile, vse se draži. Tudi nafta, kar pa je za zalivske države dobra novica, kot vemo, so bogate z nafto in s tem se bogati tudi proračun vseh teh držav?</strong></p> <p>Ja, načeloma je to dober znak za naš posel. Če govorimo o tem, da se ta pandemija počasi končuje in smo se nanjo že pravzaprav navadili, so velike težave ne samo pri nas, ampak nasploh v svetu s ceno energije, s prevozi, pomanjkanjem materiala, surovin. Tudi mi imamo težave s pridobivanjem dobre pločevine, težko dobimo primerne vezane plošče za naše hladilnike. Težav je veliko in cene vsega tega grejo navzgor. Bojimo se inflacije in hkrati upamo, da se bodo stvari normalizirale.</p> <p><strong>Obdobje epidemije je podobno kot v drugih delih Evrope in celotnega sveta. Kako ste se vi spopadali z epidemijo?</strong></p> <p>Združeni arabski emirati, še posebno Dubaj, so se tega lotili zelo resno, navsezadnje so morali zapreti letališče in odpovedati vse lete. Pozneje, mislim, da se je vsaj Dubaj, Abu Dhabi morda malce drugače, odzval dobro na to krizo. Najprej s tem, da se je v Dubaju možno brez težav testirati, veliko ljudi je cepljenih. Mislim, da je v Emiratih več kot 90 odstotkov ljudi cepljenih z drugim odmerkom. Nekateri tudi s tretjim oziroma s četrtim. Ker so se odločili, da prvo cepivo, ki je bilo iz Kitajske, ni sprejemljivo za nekatere države. Priča smo torej kombinaciji testiranja, cepljenja in nošenja mask. Zaradi teh treh dejstev je Dubaj epidemijo kar dobro prebrodil.</p> <p><strong>Prej sva že malo govorila o razvoju mest in različnih projektov. Tudi sicer se za ta del sveta nenehno govori o megalomanskih projektih. Savdska Arabija načrtuje gradnjo novih mest v puščavi, tudi gradnjo velike ceste − avtoceste, ki naj bi povezovala določena področja. Bo Dubaj kmalu dobil konkurenco v regiji ali vseeno govorimo o unikatnem predelu zaliva?</strong></p> <p>Gotovo večina sosednjih držav zavida uspehu Dubaja in poskuša to mesto v marsičem kopirati. Mislim, da je Dubaj še vedno kar nekaj let pred vsemi. Dubaj išče in bo moral najti neke nove prijeme. Seveda govorimo o megalomanskih projektih, še posebno v Savdski Arabiji, ki je večja država kot Združeni arabski emirati. Ampak mislim, da ni dovolj samo projekt. Je potrebno še kaj zraven. Pomembni so tudi ljudje, prebivalci. Nekateri projekti bodo zagotovo šli naprej. Eden takšnih je tudi železnica znotraj Združenih arabskih emiratov in povezava z drugimi zalivskimi državami. Zagotovo bomo priča tudi razvoju industrije, ki je povezana z nafto.</p> <p><strong>Je opaziti kakšne konkretne vplive sil iz Zahoda, ZDA in hkrati Rusije ali Kitajske, kakšnih drugih velesil?</strong></p> <p>Zalivske države so bile vedno nekako proameriške, ampak verjetno bodo glede na izkušnje iz Iraka in Afganistana zdaj malo bolj pazljive. Bolj se morajo osamosvojiti, na drugi strani pa imamo seveda prihod Kitajske. Mogoče ne toliko v same trge Zalivskih držav, ampak v nekatere afriške trge, ki jih tudi mi poskušamo in jih tudi pokrivamo iz Dubaja. Kjer so neke sankcije zahodnih držav, potem pridejo Kitajci, ponudijo financiranje in vse ostalo.</p> <p><strong>Mislite, da se vse nagiba v to smer?</strong></p> <p>Mislim, da se stvari počasi spreminjajo. Zalivske države so spoznale, da ni edina rešitev v tem, da Kitajska ponudi denar, zgradi projekt, pripelje opremo itd.. Zavedajo se, da postanejo od tega odvisne. Čeprav so kitajski proizvodi cenejši in so jih financirali država ter določene kitajske korporacije, se trg počasi spet obrača v smer zahodnih tehnologij in proizvodov.</p> <p><strong>Zanimivo, ker v javnosti še vedno prevladuje prepričanje, da je Kitajska na pohodu… </strong></p> <p>Mislim, da smo ravno zdaj v določenem svetovnem položaju, ko se neke stvari spreminjajo. Jaz tega ne razumem najbolje, ampak mislim, da ima Kitajska tudi neke interne probleme. Drugo je verjetno neka trgovska vojna. Meni je recimo nerazumljivo, da se je prevoz iz Kitajske v enem letu podražil petkratno. Če smo prej plačevali recimo 1000 ali 2000 dolarjev za en zabojnik, danes plačujemo pet oziroma deset tisoč dolarjev. Lahko se zdaj sklicujemo, da ni zabojnikov in ladij, ampak jaz mislim, da mora biti zadaj še nekaj več.</p> <p><strong>Prej sva govorila o novih mestih, novih gradnjah, s čimer se odpirajo priložnosti za nove akterje na vašem področju. Slovenci, ki se spuščajo v te vode razmišljajo o tem, kako bi uspeli. Številna podjetja želijo uspeti na tujem, a jim ne uspe. Kje je razlog za to?</strong></p> <p>Mislim, da je potrebnega veliko dela in malo sreče kot je običajno pri vsakem poslu in pri vsakem začetku. Velikokrat vidim kakšna evropska in slovenska podjetja, da, ko jim ne uspe doma, potem mislijo, da je pa mogoče uspeti v arabskem svetu, ker mislijo, da je tam dovolj denarja. Mislijo, da bi tam vse dražje prodali, lažje kot doma. Mislim, da je to prva napaka.</p> <p><strong>Neuradna številka Slovencev, ki živijo ali prebivajo v Dubaju se giblje okoli 450. Se vam zdi ta številka velika ali majhna? </strong></p> <p>Dejstvo je, da je bilo Slovencev pred tridesetimi ali dvajsetimi leti veliko manj. Pred dvajsetimi leti smo bili nekaj časa celo edini Slovenci v Dubaju, a ta številka je danes dosti večja. Mislim, da so Slovenci vedno bolj pripravljeni potovati in se preseliti ali pa poiskati priložnosti tudi drugje po svetu. Seveda to še vedno ni primerljivo z drugimi evropskimi narodi. Recimo v Dubaju ter v nekaterih drugih zalivskih državah lahko najdete veliko Angležev, ki se dosti lažje preselijo iz svoje države v ta predel sveta. Verjetno je razlog tudi jezik.</p> <p><strong>Na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju z arabskimi državami?</strong></p> <p>Določene poslovne zakonitosti veljajo povsod po svetu. Seveda so lahko med državami različni ekonomski sistemi, različna administracija, zakonodaja in tako naprej. Tukaj je je mogoče manj kot v Evropi in na zahodu, zato je tu ogromno priložnosti za mlade ljudi. Dubaj je predvsem mesto mladih in ti mladi pač iščejo svoje priložnosti. Veliko mladih ljudi poskuša v tem mestu začeti s »startupom«. Verjetno zato, ker dubajska zakonodaja omogoča ustanovitev firme in relativno enostavno poslovanje. Tudi davčna politika se spreminja. Počasi tudi k nam prihaja davek na dodano vrednost. V Emiratih davka na dobiček še nimamo. V nekaterih sosednjih državah, govorimo o zalivskih državah, ki imajo podobne sisteme, tam davek že imajo. Dubaj sicer obljublja nasprotno, ampak hočem povedati, da se poslovanje v Dubaju tudi draži.</p> <p><strong>Reciva še kakšno besedo o vašem hobiju – golfu. Ste eden izmed organizatorjev dogodka Dubai Desert Classic, na katerem nastopajo najboljši golfisti sveta, kot je na primer Tiger Woods. Kako doživljate ta šport, kako to, da ste ga vzljubili ravno v tem predelu sveta?</strong></p> <p>Drži, pred tem ga nisem igral. Začel sem ga igrati v Dubaju in sem ljubitelj golfa. Igra ga tudi moja žena in kot člani kluba se tam družimo z ljudmi, ki jim je ta igra tudi všeč. Smo člani golf kluba Emirates, za katerega sem bil tudi kapetan v letih 2017 in 2018. Dubai Desert Classic se v našem klubu odvija že skoraj 33 let. Golf klub Emirates je na primer vzpostavil prvo golf igrišče na travi na Bližnjem vzhodu - zgrajeno je bilo leta 1988. Ravno takrat, ko sem bil jaz kapetan, smo praznovali 30. obletnico in imeli večje slavje. Ta zelenica in to igrišče z 18 luknjami na travi sta bila sredi puščave, danes pa so okrog same stolpnice.</p> <p><strong>Na obisku ste imeli najboljše igralce golfa na svetu, kar se ne zgodi vsak dan oziroma si to verjetno želi vsak organizator?</strong></p> <p>Eno je seveda biti član kluba, drugo pa je organizacija. Nekdo mora vse to tudi sponzorirati in navsezadnje plačati. Najboljše igralce je treba včasih plačati, da pridejo sploh igrat. Ne bom omenjal številk, ker mogoče niti niso uradne. Ampak zanimivo, da je to ravno eden izmed glavnih športov, s katerim se promovira mesto Dubaj. Prihodnje leto, na naslednjem turnirju se bo zamenjal sponzor. Posledično bi se višina nagradnega sklada iz približno štirih milijonov dolarjev dvignila nad 12 milijonov. S tem se bo povečala vrednost samega turnirja in s tem bo večji interes boljših igralcev, da pridejo sem igrat. V Dubaju sicer obstajajo tudi drugi športi, med njimi ragbi in nogomet.</p> <p><strong>Smo pa tudi v obdobju največje svetovne razstave Expo 2020, ki poteka prav v teh mesecih v Dubaju. Ste že obiskali svetovno razstavo? Kakšen pomen ima Expo?</strong></p> <p>Dubaj je zelo ponosen, da gosti to razstavo. Za mesto je to pomenilo vnovičen zagon investicij, predvsem pri izgradnji samega razstavišča, infrastrukture in hotelov. Potem se je zgodila pandemija, Expo se je prestavil za eno leto. Razstavo sem že obiskal, slišim, da je vsaj med konci tedna veliko obiska.</p> <p><strong>Pa je po mestu opaziti kakšno spremembo glede na vse dogajanje na obrobju mesta?</strong></p> <p>Ja. Vendar ne samo zaradi Expa, mislim, da se promet počasi povečuje, kar je znak, da se Dubaj po zaprtju počasi vrača v stare tirnice.</p> <p><strong>Prej sva govorila o podjetjih ter o priložnostih, ki jih imajo v Dubaju. Velika priložnost je tudi Expo, saj države predstavljajo svojo kulturo in dediščino, hkrati pa se podjetja mrežijo, iščejo partnerje, nove priložnosti?</strong></p> <p>Vsekakor je to nova priložnost najprej za Dubaj, ki to organizira, pa tudi za vse preostale države, ki so tukaj. Danes se veliko govori o čistih energijah, o okolju in za to si prizadeva veliko ljudi. V to se veliko vlaga in se bo še več. Na tem področju je veliko novih priložnosti.</p> <p><strong>Na domovino ne pozabljate. Za vami je kar nekaj organizacij dogodkov, ki so promovirali našo državo. Se sicer pogosto vračate v Slovenijo? </strong></p> <p>V Slovenijo se vračamo. Pred pandemijo smo šli večkrat, zdaj malo manj. Tudi zaradi pandemije potovanja z letalom niso več tako prijetna, kot so bila prej. Ampak upam, da se bo to popravilo. Zdaj imamo vzpostavljeno direktno letalsko linijo Ljubljana – Dubaj. Vprašanje, kje je tvoj dom, je zame vedno težko. Dubaj je naš drugi dom. Ko smo doma, se počutimo seveda zelo lepo, navsezadnje je to naša domovina, ko pa pridemo v Dubaj, se pa tudi počutimo zelo komfortno, udobno.</p></p> 174823127 RTVSLO – Prvi 1852 clean V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti. <p>Ivan Fornazarič - najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu</p><p><p>V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem predelu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren?</p> <p><strong>Ivan Fornazarič</strong> že tri desetletja živi v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov in velja za najuspešnejšega slovenskega podjetnika v Zalivu. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Gre za podjetje, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo priključnih vozil in tovornih prikolic. Gre za vozni park, ki je bil nepogrešljiv pri gradnji vseh pomembnejših znamenitostih Dubaja, zaradi katerih je mesto postalo ena izmed največjih in najbolj znanih svetovnih metropol.</p> <p><strong>Z vami se pogovarjamo na sedežu vašega podjetja v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov. Sicer prihajate z Vogrskega v Vipavski dolini. Če se ozremo v preteklost, k začetkom vaše poslovne poti; začeli ste izdelovati priključna vozila za tovornjake. Kako se spominjate tega, minevajo namreč tri desetletja odkar ste začeli s to dejavnostjo. </strong></p> <p>Odkar sem z družino prišel v Dubaj mineva 31 let. V Dubaj smo prišli leta 1990, pred tem smo bili tri leta v Kuvajtu, tako da smo v teh krajih že skoraj 35 let. Seveda se je v teh 30 letih marsikaj spremenilo, tako doma v Sloveniji kot tudi v Dubaju, predvsem je mesto raslo, skupaj z mestom pa je rasel tudi naš posel.</p> <p><strong>Najprej ste torej živeli v Kuvajtu?</strong></p> <p>Tako. V Kuvajt me je poslalo podjetje Vozila Gorica. Leta 1990 so Kuvajt okupirali, zato sem se preselil v Dubaj.</p> <p><strong>Ob vašem prihodu, pred 30 leti, se je mesto ravno razvijalo. Začele so se prve gradnje. Kako se spominjate teh časov? Vsekakor je bilo manj stolpnic in nebotičnikov, kot jih vidimo danes.</strong></p> <p>Stolpnic je bilo takrat veliko manj. Leta 1990 sta bili mogoče samo dve. Ena izmed njih je bil Svetovni trgovinski center, bila sta še dva hotela, to je bilo vse. Dubaj je od osamosvojitve naprej - letos bomo praznovali 50. obletnico osamosvojitve Združenih arabskih emiratov - vedno gojil nekakšno politiko odprtosti. Vedno je bil odprt za tujce, sprejel jih je odprtih rok, da so sem prišli, tukaj živeli. Omogočil jim je, da so investirali v projekte in razvijali svoj posel.</p> <p><strong>Vaše podjetje se je sčasoma zelo razvilo. Izdelujete tovorne prikolice, mešalce za beton, tudi smetarske tovornjake. Ta vozila ste prodali tudi v druge države. Najprej pa je šlo za vozila, ki so na tem območju primanjkovala?</strong></p> <p>Najprej so bila naša vozila namenjena predvsem gradbeništvu. V večjih mestih in državah Združenih arabskih emiratov se je v zadnjih 30 letih veliko gradilo in naša vozila so bila namenjena predvsem temu. Ker pa se vse spreminja, bomo v prihodnje dopolnili naš program z novimi vozili za prevoz hrane. Pa tudi za pobiranje smeti, za prevoz smeti in za recikliranje. Proizvajamo tudi vozila za družbe, ki oskrbujejo naftne vrtine. V tridesetih letih se je marsikaj spremenilo, med drugim tudi ladijski prevoz. Pred 30 leti so sem priplule tudi ladje z Jadrana. Vsaj enkrat na teden smo imeli priložnost videti takšne ladje, danes pa jih več ni. Danes prihajajo po večini velike ladje, ki se vkrcavajo in izkrcavajo samo v večjih lukah. Zaradi tega so ti prevozi iz Evrope postali veliko dražji.</p> <p><strong>Eden izmed vaših projektov je bil tudi prevoz skal in peska, s katerimi so v Dubaju utrjevali umetne otoke?</strong></p> <p>Tako, to se seveda spet nanaša na razvoj Dubaja in na njegovo gradnjo. Gradilo se je veliko novih otokov, utrjevalo obale in zato se pač uporablja kamne, skale, ki pa so dokaj oddaljeni od mesta. Gre za razdalje od 100 do 200 km in za transport je bilo potrebnih kar nekaj prikolic.</p> <p><strong>Ustvarjanje mest in otokov sredi puščave se je v preteklosti zdelo utopija. V današnjem času pa hiše in apartmaji na takšnih otokih dosegajo visoke cene. </strong></p> <p>Ker je Dubaj vedno gojil odprto politiko do tujih investitorjev, so ti vedno radi prihajali. Sama izgradnja tega mesta je nedvomno zgodba o uspehu. Sčasoma pa je v mestu začelo zmanjkovati zemlje. Zaradi tega so na eni strani začeli graditi otoke, na drugi strani pa so hiše začele rasti v višino. Ker je primanjkovalo obale za razvoj turizma, so zgradili otoke in polotoke. Vse to, kar danes lahko vidite, je umetno zgrajeno in še se bo gradilo. Gradnja se je vmes tudi ustavila, govorim recimo o Palmovih otokih, o Palm Jebel Aliju, ki je pač zgrajen, ampak na njem ni nobene infrastrukture. Jo bo pa zagotovo dobil v bližnji prihodnosti. Zanimivo je, da se je na eni strani razvijala obala namenjena turizmu, na drugi strani pa se mesto širi tudi v notranjost.</p> <p><strong>Vsi ti projekti so pritegnili pozornost svetovne javnosti. Kako ste sami dojemali sam način gradnje oziroma nastajanja tako mesta kot teh otokov? Gre za drugačne projekte kot v domači Sloveniji?</strong></p> <p>Ja, gre za drugačne projekte kot v Sloveniji, Evropi in tudi kje drugje. Vizija prejšnjega voditelja Dubaja, pa tudi zdajšnjega, je šokirati svet. Narediti umetno marino v Dubaju, zgraditi otoke, najvišjo stolpnico, zgraditi najboljši hotel na svetu. Se pravi Dubaj si prizadeva, da bi bil vedno privlačen.</p> <p><strong>Vaše podjetje je uspešno nadaljevalo svojo pot.  Ste vmes razmišljali tudi o širitvi projektov na kakšen drug predel sveta ali vam je bil Dubaj dovolj velik izziv?</strong></p> <p>Govorili o gradbeništvu … Ta vizija Dubaja se verjetno gradi že 50 let. Je odprto mesto in želi konkurirati Singapurju, Hongkongu in mogoče še kašnemu drugemu mestu. Najprej želi spodbuditi interes sosednjih držav, ki so bolj zaprte. Ki so sicer večje po številu prebivalstva, ozemlja itd., vendar jim nekako primanjkuje te vizije oziroma proste trgovine. Prvi projekt, ki ga je Dubaj sprožil, je bil, ko je še poglobil to »zajedo« znotraj Dubaja, da so lahko notri priplule prve ladje iz Indije. Pred tem so hodile v vsa sosednja pristanišča. Potem so najprej zgradili pristanišče Port Rashid, pozneje Port Jebel Ali, ki je danes eno največjih pristanišč na svetu. Zgradili so letališče in mesto je počasi prevzelo primat trgovskega središča bližnjega vzhoda.</p> <p><strong>In to vse zaradi posameznikov, ki so imeli namen šokirati, pritegniti javnost?</strong></p> <p>Ena izmed zgodb, ki sem jo slišal pred 30 ali več leti gre takole: Na enem od sestankov voditeljev je naš šejk <em>Mohamed bin Rašid al</em>-Maktoum rekel, da bo Dubaj zgradil kot turistično atrakcijo. Vsi so ga jemali precej neresno. Danes pa vidimo kako je, o Dubaju se govori, v mesto prihajajo turisti z zahoda, vzhoda in iz sosednjih držav.</p> <p><strong>Gorica Group ima podjetja v treh državah oziroma vaša skupina letno ustvari 100.000.000 ameriških dolarjev prihodkov. Zdaj iščete priložnosti tudi v transportu tekočih goriv, tudi v živilski industriji?</strong></p> <p>V tekočinah in gorivih smo že dolgo. Naši standardni trgi zajemajo vse zalivske države. Seveda daleč največjo proizvodnjo imamo v Dubaju in predstavništvo tudi v Abu Dabiju, podjetja v Omanu, Katarju, zdaj tudi v Savdski Arabiji. Vse z namenom podpore prodaje in servisa naših vozil.</p> <p><strong>Zaposlujete okrog 1000 ljudi. O delu, poslovanju in razmerah, s katerim se spopadajo delavci v tem predelu sveta, slišimo veliko zgodb. Dejstvo je, da se dogajajo zlorabe, da delavci umirajo na delovnih mestih. Po drugi strani v zalivskih državah prebivajo ljudje z velikim premoženjem?</strong></p> <p>To je vsekakor res. Seveda obstajajo razlike med zalivskimi državami. Zanimivost te pandemije je ravno v tem, da je cena nepremičnin najprej padla, v zadnjem letu pa je narasla. Narasle so predvsem cene najdražjih nepremičnin. Vzrok je verjetno ta, da so se uspešni ter bogati ljudje iz sosednjih držav odločili za življenje v Dubaju, ker se tu lepše in boljše počutijo. Glede delovne sile, mislim, da v večino zalivskih držav še posebno v Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, prihajajo ljudje predvsem z vzhoda, iz Indije, Šrilanke, Bangladeša itd. Zanimivo je, da imamo, ko govorimo o delovni sili, v Omanu, Savdski Arabiji, tudi počasi v Združenih arabskih emiratih, vse več programov, kjer nekje spodbujajo, stimulirajo in včasih tudi zahtevajo, da zaposlujemo lokalno delovno silo.</p> <p><strong>Smo v nekem novem obdobju, surovine so se podražile, vse se draži. Tudi nafta, kar pa je za zalivske države dobra novica, kot vemo, so bogate z nafto in s tem se bogati tudi proračun vseh teh držav?</strong></p> <p>Ja, načeloma je to dober znak za naš posel. Če govorimo o tem, da se ta pandemija počasi končuje in smo se nanjo že pravzaprav navadili, so velike težave ne samo pri nas, ampak nasploh v svetu s ceno energije, s prevozi, pomanjkanjem materiala, surovin. Tudi mi imamo težave s pridobivanjem dobre pločevine, težko dobimo primerne vezane plošče za naše hladilnike. Težav je veliko in cene vsega tega grejo navzgor. Bojimo se inflacije in hkrati upamo, da se bodo stvari normalizirale.</p> <p><strong>Obdobje epidemije je podobno kot v drugih delih Evrope in celotnega sveta. Kako ste se vi spopadali z epidemijo?</strong></p> <p>Združeni arabski emirati, še posebno Dubaj, so se tega lotili zelo resno, navsezadnje so morali zapreti letališče in odpovedati vse lete. Pozneje, mislim, da se je vsaj Dubaj, Abu Dhabi morda malce drugače, odzval dobro na to krizo. Najprej s tem, da se je v Dubaju možno brez težav testirati, veliko ljudi je cepljenih. Mislim, da je v Emiratih več kot 90 odstotkov ljudi cepljenih z drugim odmerkom. Nekateri tudi s tretjim oziroma s četrtim. Ker so se odločili, da prvo cepivo, ki je bilo iz Kitajske, ni sprejemljivo za nekatere države. Priča smo torej kombinaciji testiranja, cepljenja in nošenja mask. Zaradi teh treh dejstev je Dubaj epidemijo kar dobro prebrodil.</p> <p><strong>Prej sva že malo govorila o razvoju mest in različnih projektov. Tudi sicer se za ta del sveta nenehno govori o megalomanskih projektih. Savdska Arabija načrtuje gradnjo novih mest v puščavi, tudi gradnjo velike ceste − avtoceste, ki naj bi povezovala določena področja. Bo Dubaj kmalu dobil konkurenco v regiji ali vseeno govorimo o unikatnem predelu zaliva?</strong></p> <p>Gotovo večina sosednjih držav zavida uspehu Dubaja in poskuša to mesto v marsičem kopirati. Mislim, da je Dubaj še vedno kar nekaj let pred vsemi. Dubaj išče in bo moral najti neke nove prijeme. Seveda govorimo o megalomanskih projektih, še posebno v Savdski Arabiji, ki je večja država kot Združeni arabski emirati. Ampak mislim, da ni dovolj samo projekt. Je potrebno še kaj zraven. Pomembni so tudi ljudje, prebivalci. Nekateri projekti bodo zagotovo šli naprej. Eden takšnih je tudi železnica znotraj Združenih arabskih emiratov in povezava z drugimi zalivskimi državami. Zagotovo bomo priča tudi razvoju industrije, ki je povezana z nafto.</p> <p><strong>Je opaziti kakšne konkretne vplive sil iz Zahoda, ZDA in hkrati Rusije ali Kitajske, kakšnih drugih velesil?</strong></p> <p>Zalivske države so bile vedno nekako proameriške, ampak verjetno bodo glede na izkušnje iz Iraka in Afganistana zdaj malo bolj pazljive. Bolj se morajo osamosvojiti, na drugi strani pa imamo seveda prihod Kitajske. Mogoče ne toliko v same trge Zalivskih držav, ampak v nekatere afriške trge, ki jih tudi mi poskušamo in jih tudi pokrivamo iz Dubaja. Kjer so neke sankcije zahodnih držav, potem pridejo Kitajci, ponudijo financiranje in vse ostalo.</p> <p><strong>Mislite, da se vse nagiba v to smer?</strong></p> <p>Mislim, da se stvari počasi spreminjajo. Zalivske države so spoznale, da ni edina rešitev v tem, da Kitajska ponudi denar, zgradi projekt, pripelje opremo itd.. Zavedajo se, da postanejo od tega odvisne. Čeprav so kitajski proizvodi cenejši in so jih financirali država ter določene kitajske korporacije, se trg počasi spet obrača v smer zahodnih tehnologij in proizvodov.</p> <p><strong>Zanimivo, ker v javnosti še vedno prevladuje prepričanje, da je Kitajska na pohodu… </strong></p> <p>Mislim, da smo ravno zdaj v določenem svetovnem položaju, ko se neke stvari spreminjajo. Jaz tega ne razumem najbolje, ampak mislim, da ima Kitajska tudi neke interne probleme. Drugo je verjetno neka trgovska vojna. Meni je recimo nerazumljivo, da se je prevoz iz Kitajske v enem letu podražil petkratno. Če smo prej plačevali recimo 1000 ali 2000 dolarjev za en zabojnik, danes plačujemo pet oziroma deset tisoč dolarjev. Lahko se zdaj sklicujemo, da ni zabojnikov in ladij, ampak jaz mislim, da mora biti zadaj še nekaj več.</p> <p><strong>Prej sva govorila o novih mestih, novih gradnjah, s čimer se odpirajo priložnosti za nove akterje na vašem področju. Slovenci, ki se spuščajo v te vode razmišljajo o tem, kako bi uspeli. Številna podjetja želijo uspeti na tujem, a jim ne uspe. Kje je razlog za to?</strong></p> <p>Mislim, da je potrebnega veliko dela in malo sreče kot je običajno pri vsakem poslu in pri vsakem začetku. Velikokrat vidim kakšna evropska in slovenska podjetja, da, ko jim ne uspe doma, potem mislijo, da je pa mogoče uspeti v arabskem svetu, ker mislijo, da je tam dovolj denarja. Mislijo, da bi tam vse dražje prodali, lažje kot doma. Mislim, da je to prva napaka.</p> <p><strong>Neuradna številka Slovencev, ki živijo ali prebivajo v Dubaju se giblje okoli 450. Se vam zdi ta številka velika ali majhna? </strong></p> <p>Dejstvo je, da je bilo Slovencev pred tridesetimi ali dvajsetimi leti veliko manj. Pred dvajsetimi leti smo bili nekaj časa celo edini Slovenci v Dubaju, a ta številka je danes dosti večja. Mislim, da so Slovenci vedno bolj pripravljeni potovati in se preseliti ali pa poiskati priložnosti tudi drugje po svetu. Seveda to še vedno ni primerljivo z drugimi evropskimi narodi. Recimo v Dubaju ter v nekaterih drugih zalivskih državah lahko najdete veliko Angležev, ki se dosti lažje preselijo iz svoje države v ta predel sveta. Verjetno je razlog tudi jezik.</p> <p><strong>Na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju z arabskimi državami?</strong></p> <p>Določene poslovne zakonitosti veljajo povsod po svetu. Seveda so lahko med državami različni ekonomski sistemi, različna administracija, zakonodaja in tako naprej. Tukaj je je mogoče manj kot v Evropi in na zahodu, zato je tu ogromno priložnosti za mlade ljudi. Dubaj je predvsem mesto mladih in ti mladi pač iščejo svoje priložnosti. Veliko mladih ljudi poskuša v tem mestu začeti s »startupom«. Verjetno zato, ker dubajska zakonodaja omogoča ustanovitev firme in relativno enostavno poslovanje. Tudi davčna politika se spreminja. Počasi tudi k nam prihaja davek na dodano vrednost. V Emiratih davka na dobiček še nimamo. V nekaterih sosednjih državah, govorimo o zalivskih državah, ki imajo podobne sisteme, tam davek že imajo. Dubaj sicer obljublja nasprotno, ampak hočem povedati, da se poslovanje v Dubaju tudi draži.</p> <p><strong>Reciva še kakšno besedo o vašem hobiju – golfu. Ste eden izmed organizatorjev dogodka Dubai Desert Classic, na katerem nastopajo najboljši golfisti sveta, kot je na primer Tiger Woods. Kako doživljate ta šport, kako to, da ste ga vzljubili ravno v tem predelu sveta?</strong></p> <p>Drži, pred tem ga nisem igral. Začel sem ga igrati v Dubaju in sem ljubitelj golfa. Igra ga tudi moja žena in kot člani kluba se tam družimo z ljudmi, ki jim je ta igra tudi všeč. Smo člani golf kluba Emirates, za katerega sem bil tudi kapetan v letih 2017 in 2018. Dubai Desert Classic se v našem klubu odvija že skoraj 33 let. Golf klub Emirates je na primer vzpostavil prvo golf igrišče na travi na Bližnjem vzhodu - zgrajeno je bilo leta 1988. Ravno takrat, ko sem bil jaz kapetan, smo praznovali 30. obletnico in imeli večje slavje. Ta zelenica in to igrišče z 18 luknjami na travi sta bila sredi puščave, danes pa so okrog same stolpnice.</p> <p><strong>Na obisku ste imeli najboljše igralce golfa na svetu, kar se ne zgodi vsak dan oziroma si to verjetno želi vsak organizator?</strong></p> <p>Eno je seveda biti član kluba, drugo pa je organizacija. Nekdo mora vse to tudi sponzorirati in navsezadnje plačati. Najboljše igralce je treba včasih plačati, da pridejo sploh igrat. Ne bom omenjal številk, ker mogoče niti niso uradne. Ampak zanimivo, da je to ravno eden izmed glavnih športov, s katerim se promovira mesto Dubaj. Prihodnje leto, na naslednjem turnirju se bo zamenjal sponzor. Posledično bi se višina nagradnega sklada iz približno štirih milijonov dolarjev dvignila nad 12 milijonov. S tem se bo povečala vrednost samega turnirja in s tem bo večji interes boljših igralcev, da pridejo sem igrat. V Dubaju sicer obstajajo tudi drugi športi, med njimi ragbi in nogomet.</p> <p><strong>Smo pa tudi v obdobju največje svetovne razstave Expo 2020, ki poteka prav v teh mesecih v Dubaju. Ste že obiskali svetovno razstavo? Kakšen pomen ima Expo?</strong></p> <p>Dubaj je zelo ponosen, da gosti to razstavo. Za mesto je to pomenilo vnovičen zagon investicij, predvsem pri izgradnji samega razstavišča, infrastrukture in hotelov. Potem se je zgodila pandemija, Expo se je prestavil za eno leto. Razstavo sem že obiskal, slišim, da je vsaj med konci tedna veliko obiska.</p> <p><strong>Pa je po mestu opaziti kakšno spremembo glede na vse dogajanje na obrobju mesta?</strong></p> <p>Ja. Vendar ne samo zaradi Expa, mislim, da se promet počasi povečuje, kar je znak, da se Dubaj po zaprtju počasi vrača v stare tirnice.</p> <p><strong>Prej sva govorila o podjetjih ter o priložnostih, ki jih imajo v Dubaju. Velika priložnost je tudi Expo, saj države predstavljajo svojo kulturo in dediščino, hkrati pa se podjetja mrežijo, iščejo partnerje, nove priložnosti?</strong></p> <p>Vsekakor je to nova priložnost najprej za Dubaj, ki to organizira, pa tudi za vse preostale države, ki so tukaj. Danes se veliko govori o čistih energijah, o okolju in za to si prizadeva veliko ljudi. V to se veliko vlaga in se bo še več. Na tem področju je veliko novih priložnosti.</p> <p><strong>Na domovino ne pozabljate. Za vami je kar nekaj organizacij dogodkov, ki so promovirali našo državo. Se sicer pogosto vračate v Slovenijo? </strong></p> <p>V Slovenijo se vračamo. Pred pandemijo smo šli večkrat, zdaj malo manj. Tudi zaradi pandemije potovanja z letalom niso več tako prijetna, kot so bila prej. Ampak upam, da se bo to popravilo. Zdaj imamo vzpostavljeno direktno letalsko linijo Ljubljana – Dubaj. Vprašanje, kje je tvoj dom, je zame vedno težko. Dubaj je naš drugi dom. Ko smo doma, se počutimo seveda zelo lepo, navsezadnje je to naša domovina, ko pa pridemo v Dubaj, se pa tudi počutimo zelo komfortno, udobno.</p></p> Wed, 17 Nov 2021 09:40:52 +0000 Ivan Fornazarič: Dubaj je bil vedno odprt do tujcev Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo<p>Prvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maski</p><p><p>Stanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem.</p> <p>Glavnega epidemiologa v državi <strong>Maria Fafangla</strong> na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti?</p> <blockquote><p>Po podatkih NIJZ in <a>Covid sledilnika</a> je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj.</p></blockquote> <p>Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem:<br /> <a>Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok</a><br /> <a>Aktualna tema</a><br /> <a>Podkast Druga jutranja kronika</a></p></p> 174821050 RTVSLO – Prvi 2748 clean Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo<p>Prvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maski</p><p><p>Stanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem.</p> <p>Glavnega epidemiologa v državi <strong>Maria Fafangla</strong> na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti?</p> <blockquote><p>Po podatkih NIJZ in <a>Covid sledilnika</a> je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj.</p></blockquote> <p>Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem:<br /> <a>Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok</a><br /> <a>Aktualna tema</a><br /> <a>Podkast Druga jutranja kronika</a></p></p> Wed, 10 Nov 2021 09:55:48 +0000 Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek. <p>Lastnica gostinske verige Kaval Group Dada Jerovšek pravi, da gostinstvo zahteva predanost človeka.</p><p><p>Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarja Tina Lamovšek.</p></p> 174819045 RTVSLO – Prvi 2896 clean Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek. <p>Lastnica gostinske verige Kaval Group Dada Jerovšek pravi, da gostinstvo zahteva predanost človeka.</p><p><p>Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarja Tina Lamovšek.</p></p> Wed, 03 Nov 2021 09:47:00 +0000 Dada Jerovšek: V gostinstvu te morajo voditi srčnost, strast. Brez tega ne gre. Po drugi strani moraš biti pa srčen in kar 'ornk' trčen. Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.<p>"Namesto o slabostih oziroma pomanjkljivostih raje govorim o izzivih."</p><p><p>Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je štiri leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV-zakonu, o tem, zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.</p></p> 174817238 RTVSLO – Prvi 3126 clean Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.<p>"Namesto o slabostih oziroma pomanjkljivostih raje govorim o izzivih."</p><p><p>Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je štiri leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV-zakonu, o tem, zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.</p></p> Wed, 27 Oct 2021 09:02:06 +0000 Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Vsak dan čez Most prijateljstva, da se lahko tudi v Avstriji učijo slovensko</p><p><p>Norma Bale je profesorica slovenščine in nemščine, ki poučuje slovenščino na gimnaziji v avstrijski Radgoni oziroma v Bad Radkersburgu in je pobudnica poučevanja slovenščine na osnovnih in srednjih šolah na avstrijskem južnem Štajerskem. Gornjeradgončanka, ki živi v Radencih, je zelo vpeta tudi v družbeno, politično in kulturno življenje, ki presega okvirje lokalne skupnosti. Kot nekajletna direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni je zapustila več uspešnih in uveljavljenih projektov, kot so upravljanje grajskega kompleksa Negova, mestnega muzeja Špital, Mladinski center, Apolonijino pot, blagovno znamko Gornja Radgona – mesto sejmov in penine ter prireditev Salon traminec. V Radencih je vodila projekt Mačje mesto, prav tako je bila občinska svetnica najprej v Gornji Radgoni nato v Radencih. Kot članica evropskega reda vitezov vina je tudi predsednica Kluba dišeči traminec – Hram vinske kulture. Norma Bale je prva dama Lions kluba Gornja Radgona. Kot literarna ustvarjalka pa se ponaša tako s časopisnimi kolumnami kot romanoma Sekstant in Karamel ter dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon in monodramo Halka. Kmalu bo izšla še njena zbirka kratkih zgodb Ptice dronovke, ki bo prevedena tudi v porabščino.</p></p> 174815287 RTVSLO – Prvi 2411 clean Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Vsak dan čez Most prijateljstva, da se lahko tudi v Avstriji učijo slovensko</p><p><p>Norma Bale je profesorica slovenščine in nemščine, ki poučuje slovenščino na gimnaziji v avstrijski Radgoni oziroma v Bad Radkersburgu in je pobudnica poučevanja slovenščine na osnovnih in srednjih šolah na avstrijskem južnem Štajerskem. Gornjeradgončanka, ki živi v Radencih, je zelo vpeta tudi v družbeno, politično in kulturno življenje, ki presega okvirje lokalne skupnosti. Kot nekajletna direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni je zapustila več uspešnih in uveljavljenih projektov, kot so upravljanje grajskega kompleksa Negova, mestnega muzeja Špital, Mladinski center, Apolonijino pot, blagovno znamko Gornja Radgona – mesto sejmov in penine ter prireditev Salon traminec. V Radencih je vodila projekt Mačje mesto, prav tako je bila občinska svetnica najprej v Gornji Radgoni nato v Radencih. Kot članica evropskega reda vitezov vina je tudi predsednica Kluba dišeči traminec – Hram vinske kulture. Norma Bale je prva dama Lions kluba Gornja Radgona. Kot literarna ustvarjalka pa se ponaša tako s časopisnimi kolumnami kot romanoma Sekstant in Karamel ter dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon in monodramo Halka. Kmalu bo izšla še njena zbirka kratkih zgodb Ptice dronovke, ki bo prevedena tudi v porabščino.</p></p> Wed, 20 Oct 2021 08:50:11 +0000 Norma Bale Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.<p>Alenka Gregorič, programska vodja prenovljene Cukrarne</p><p><p>Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo <strong>Alenko Gregorič</strong>, programsko vodjo Galerije Cukrarna.</p></p> 174813271 RTVSLO – Prvi 2715 clean Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.<p>Alenka Gregorič, programska vodja prenovljene Cukrarne</p><p><p>Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo <strong>Alenko Gregorič</strong>, programsko vodjo Galerije Cukrarna.</p></p> Wed, 13 Oct 2021 08:55:15 +0000 "Upam, da bo Cukrarna postala točka, zaradi katere bo nekdo na Dunaju sedel v avto in se pripeljal v Ljubljano." Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESA<p>Generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher </p><p><p>Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije <strong>Josef Aschbacher</strong>.</p> <blockquote><p>»Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.«</p></blockquote></p> 174811223 RTVSLO – Prvi 1975 clean Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESA<p>Generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher </p><p><p>Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije <strong>Josef Aschbacher</strong>.</p> <blockquote><p>»Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.«</p></blockquote></p> Wed, 06 Oct 2021 09:00:00 +0000 Direktor Evropske vesoljske agencije: "V vesolju se dogajajo tektonski premiki" Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Novi rektor vodenje Univerze v Ljubljani prevzema z novim študijskim letom </p><p><p>Dva dni pred začetkom novega študijskega leta v oddaji Intervju gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Gregorja Majdiča. Ta prvega oktobra prevzema vodenje naše najodličnejše in največje univerze v državi. V pripravo na novo študijsko leto, ki bo ob zdajšnjih epidemičnih razmerah potekalo v predavalnicah ob upoštevanju sistema PCT, je vpet že več kot mesec dni. V okviru tega so v ospredju vprašanja, kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev PCT pri študentih, kdaj bodo študenti morebiti prešli na študij na daljavo ... Govorili bomo tudi o vključenosti univerze v mednarodno okolje in njeni konkurenci.</p> <p>Gregor Majdič je sicer znanstvenik, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim raziskuje razlike v možganih med spoloma, dolgotrajne vplive stresa na možgane in posledično zdravje ter morebitne vplive hormonskih motilcev na zdravje. Je pa tudi pisatelj in popotnik. O vsem tem v oddaji Intervju na Prvem.</p></p> 174809282 RTVSLO – Prvi 2139 clean Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Novi rektor vodenje Univerze v Ljubljani prevzema z novim študijskim letom </p><p><p>Dva dni pred začetkom novega študijskega leta v oddaji Intervju gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Gregorja Majdiča. Ta prvega oktobra prevzema vodenje naše najodličnejše in največje univerze v državi. V pripravo na novo študijsko leto, ki bo ob zdajšnjih epidemičnih razmerah potekalo v predavalnicah ob upoštevanju sistema PCT, je vpet že več kot mesec dni. V okviru tega so v ospredju vprašanja, kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev PCT pri študentih, kdaj bodo študenti morebiti prešli na študij na daljavo ... Govorili bomo tudi o vključenosti univerze v mednarodno okolje in njeni konkurenci.</p> <p>Gregor Majdič je sicer znanstvenik, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim raziskuje razlike v možganih med spoloma, dolgotrajne vplive stresa na možgane in posledično zdravje ter morebitne vplive hormonskih motilcev na zdravje. Je pa tudi pisatelj in popotnik. O vsem tem v oddaji Intervju na Prvem.</p></p> Wed, 29 Sep 2021 08:00:00 +0000 Gregor Majdič Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur. <p>Alijana Šantej: "Upokojitev je največkrat še vedno nenadna prekinitev načina življenja."</p><p><p>Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v tokratnem Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Gospa Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobrobit te Univerze. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> 174807362 RTVSLO – Prvi 2626 clean Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur. <p>Alijana Šantej: "Upokojitev je največkrat še vedno nenadna prekinitev načina življenja."</p><p><p>Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v tokratnem Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Gospa Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobrobit te Univerze. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> Wed, 22 Sep 2021 08:53:46 +0000 Alijana Šantej Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.<p>Največja težava v prihodnosti bo pomanjkanje kadrov</p><p><p>Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pesti pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pogovor je del podkasta Srce bije za posel. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.</p></p> 174805523 RTVSLO – Prvi 2452 clean Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.<p>Največja težava v prihodnosti bo pomanjkanje kadrov</p><p><p>Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pesti pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pogovor je del podkasta Srce bije za posel. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.</p></p> Wed, 15 Sep 2021 08:50:52 +0000 Blaž Miklavčič Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.<p>Izzivom nikoli ne rečem ne</p><p><p>Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji in drugih varnostno zahtevnih dogodkov na Gorenjskem prevzela vodenje policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v času negotovih kovidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti - službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združeni narodov za begunce v Ljubljani - se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.</p></p> 174803729 RTVSLO – Prvi 2883 clean Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.<p>Izzivom nikoli ne rečem ne</p><p><p>Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji in drugih varnostno zahtevnih dogodkov na Gorenjskem prevzela vodenje policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v času negotovih kovidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti - službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združeni narodov za begunce v Ljubljani - se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.</p></p> Wed, 08 Sep 2021 08:58:03 +0000 Melita Močnik Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.<p>"Želela sem postati kozmetičarka, na koncu pa sem znova pristala v šolskih klopeh"</p><p><p>Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili <strong>Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana</strong>. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.</p></p> 174801937 RTVSLO – Prvi 2773 clean Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.<p>"Želela sem postati kozmetičarka, na koncu pa sem znova pristala v šolskih klopeh"</p><p><p>Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili <strong>Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana</strong>. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.</p></p> Wed, 01 Sep 2021 08:56:13 +0000 Fani Al Mansour Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.<p>V učnem procesu je kot temeljna potreba pomembna potreba po povezanosti</p><p><p>Izredna profesorica dr. Katja Košir je psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in  pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških  odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se je s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.</p></p> 174800267 RTVSLO – Prvi 2858 clean Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.<p>V učnem procesu je kot temeljna potreba pomembna potreba po povezanosti</p><p><p>Izredna profesorica dr. Katja Košir je psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in  pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških  odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se je s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.</p></p> Wed, 25 Aug 2021 08:57:38 +0000 Dr. Katja Košir Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov? <p>Po Pogodbi zdaj izšla Evidenca - politični triler - kaj sledi?</p><p><p>Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana  najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla.  Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali se Mojci, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje porajajo pri njenem delu? Kakšno je to, dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v centru moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo iz bruseljskih hodnikov?</p></p> 174798837 RTVSLO – Prvi 2919 clean Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov? <p>Po Pogodbi zdaj izšla Evidenca - politični triler - kaj sledi?</p><p><p>Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana  najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla.  Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali se Mojci, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje porajajo pri njenem delu? Kakšno je to, dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v centru moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo iz bruseljskih hodnikov?</p></p> Wed, 18 Aug 2021 08:58:39 +0000 Mojca Širok V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar. <p>Direktor podjetja Cosylab</p><p><p>V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu <a>podkasta. </a></p></p> 174797437 RTVSLO – Prvi 2665 clean V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar. <p>Direktor podjetja Cosylab</p><p><p>V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu <a>podkasta. </a></p></p> Wed, 11 Aug 2021 08:54:25 +0000 Dr. Mark Pleško Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.<p>Direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations</p><p><p>Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizbežna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistotah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke in o položaju podjetja znotraj nemške skupine.</p> <p>Daljši pogovor je na voljo v podkastu <a>Srce bije za posel</a>.</p></p> 174795795 RTVSLO – Prvi 2420 clean Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.<p>Direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations</p><p><p>Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizbežna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistotah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke in o položaju podjetja znotraj nemške skupine.</p> <p>Daljši pogovor je na voljo v podkastu <a>Srce bije za posel</a>.</p></p> Wed, 04 Aug 2021 08:50:20 +0000 Dr. Aleš Štrancar V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.<p>Vodja programa džeza in glasb sveta v Cankarjevem domu ter programski vodja džezovskega festivala v Ljubljani</p><p><p>V Ljubljani se začenja <a>62. Jazz festival</a>. To je eden najstarejših še delujočih džezovskih festivalov na svetu, ki je v svoji dolgoletni zgodovini gostil številne slovenske in tuje glasbenike. Od leta 1999 za festival skrbi <strong>Bogdan Benigar</strong>.</p> <p>Bogdanu Benigarju bi zlahka nadeli oznako deloholik, saj ga ne srečujemo samo na vseh koncertih v Cankarjevem domu, ampak je tudi reden obiskovalec drugih koncertnih prizorišč. Z glasbo živi in diha skoraj 24 ur na dan, tako da glasba ni več samo njegova služba, ampak način življenja.</p> <p>Svoje izkušnje je najprej nabiral kot sodelavec Radia Študent, nenehno iskanje novega pa ga je nato privedlo tudi do festivalske ekipe <a>Druga godba</a>, s katero še vedno sodeluje. Nenazadnje se je leta 1999, kot programski vodja za džez in drugo glasbo, zaposlil v <a>Cankarjevem domu</a>. Je tudi član mreže <a>Europe Jazz Network,</a> redni član strokovnih komisij za glasbo tako doma kot v tujini ter redni obiskovalec tujih festivalov in strokovnih srečanj ter sejmov za džez in drugo glasbo, kot sta <a>Womex</a> in <a>Jazzahead</a>. Bogdan Benigar je torej eden najpomembnejših soustvarjalcev glasbenega življenja pri nas, hkrati pa tudi eden največjih promotorjev slovenske glasbe v tujini.</p></p> 174794093 RTVSLO – Prvi 1877 clean V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.<p>Vodja programa džeza in glasb sveta v Cankarjevem domu ter programski vodja džezovskega festivala v Ljubljani</p><p><p>V Ljubljani se začenja <a>62. Jazz festival</a>. To je eden najstarejših še delujočih džezovskih festivalov na svetu, ki je v svoji dolgoletni zgodovini gostil številne slovenske in tuje glasbenike. Od leta 1999 za festival skrbi <strong>Bogdan Benigar</strong>.</p> <p>Bogdanu Benigarju bi zlahka nadeli oznako deloholik, saj ga ne srečujemo samo na vseh koncertih v Cankarjevem domu, ampak je tudi reden obiskovalec drugih koncertnih prizorišč. Z glasbo živi in diha skoraj 24 ur na dan, tako da glasba ni več samo njegova služba, ampak način življenja.</p> <p>Svoje izkušnje je najprej nabiral kot sodelavec Radia Študent, nenehno iskanje novega pa ga je nato privedlo tudi do festivalske ekipe <a>Druga godba</a>, s katero še vedno sodeluje. Nenazadnje se je leta 1999, kot programski vodja za džez in drugo glasbo, zaposlil v <a>Cankarjevem domu</a>. Je tudi član mreže <a>Europe Jazz Network,</a> redni član strokovnih komisij za glasbo tako doma kot v tujini ter redni obiskovalec tujih festivalov in strokovnih srečanj ter sejmov za džez in drugo glasbo, kot sta <a>Womex</a> in <a>Jazzahead</a>. Bogdan Benigar je torej eden najpomembnejših soustvarjalcev glasbenega življenja pri nas, hkrati pa tudi eden največjih promotorjev slovenske glasbe v tujini.</p></p> Wed, 28 Jul 2021 08:41:17 +0000 Bogdan Benigar Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.<p>Med dirigentkino roko in pevci se ustvari polje izjemnih energij</p><p><p>Njen pogled seže naravnost iz oči do srca; je iskren, prijazen, v toplini rjave.  Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las - včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo - glasbo.</p> <p>To je dirigentka <strong>Jerica Bukovec</strong>: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je usvojila 3. mesto, na tekmovanju Eric Ericson v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste.</p> <p>V času festivala Europa Cantat v Ljubljani, bo v pogovoru s Simono Moličnik, razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.</p></p> 174792509 RTVSLO – Prvi 3011 clean Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.<p>Med dirigentkino roko in pevci se ustvari polje izjemnih energij</p><p><p>Njen pogled seže naravnost iz oči do srca; je iskren, prijazen, v toplini rjave.  Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las - včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo - glasbo.</p> <p>To je dirigentka <strong>Jerica Bukovec</strong>: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je usvojila 3. mesto, na tekmovanju Eric Ericson v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste.</p> <p>V času festivala Europa Cantat v Ljubljani, bo v pogovoru s Simono Moličnik, razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.</p></p> Wed, 21 Jul 2021 09:00:11 +0000 Jerica Bukovec Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Lijana Dejak, ki je opravila izjemno delo in Tolstojevo epopejo po 90 letih na novo prevedla v prelepo slovenščino, pojasnjuje, zakaj je Vojna in mir še vedno bralska poslastica, da ji ni para</p><p><p><strong><em>Vojna in mir</em></strong> je resen kandidat za največji roman vseh časov. V slovenščini jo sicer lahko beremo že vse od leta 1932, toda v devetih desetletjih se je jezik, v katerem nam je bila <strong>Tolstojeva</strong> monumentalna umetnina doslej na voljo, precej postaral. Zaradi tega so se menda tudi usode Pierra Bezuhova, Nataše Rostove, Andreja Bolkonskega in drugih junakov, ujetih v dvojnem vrtincu burnih zgodovinskih dogodkov na eni in muhavosti človeškega srca na drugi strani, iz leta v leto zdele bolj oddaljene, manj žive, kakor da v njih ne moremo več zares ugledati samih sebe, svojih lastnih eksistencialnih dilem, preizkušenj in negotovosti.</p> <p>No, pred nekaj tedni pa so Tolstojevi junaki ponovno oživeli v vsem sijaju – Mladinska knjiga je namreč na naše knjižne police poslala čisto nov prevod <em>Vojne in miru</em>, za katerega je mojstrsko poskrbela <strong>Lijana Dejak</strong>. Zakaj se dveh sicer lično oblikovanih, a precej debelih zvezkov <em>Vojne in miru</em> ni treba prav nič bati, temveč se velja čim prej potopiti v napeto, med srečo in tragedijo nenehno nihajočo, preobratov polno zgodbo o Rusiji v času napoleonskih vojn, v pogovoru z Lijano Dejak, pred leti tudi že prejemnico Sovretove nagrade za najboljšo prevajalko, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.</p> <blockquote><p>Junaki so zelo živi in nikakor ne črno-beli. Lahko se vživimo vanje, sočustvujemo z njimi, včasih pa se tudi jezimo zaradi njihovih neumnosti.</p></blockquote></p> 174790924 RTVSLO – Prvi 2495 clean Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.<p>Lijana Dejak, ki je opravila izjemno delo in Tolstojevo epopejo po 90 letih na novo prevedla v prelepo slovenščino, pojasnjuje, zakaj je Vojna in mir še vedno bralska poslastica, da ji ni para</p><p><p><strong><em>Vojna in mir</em></strong> je resen kandidat za največji roman vseh časov. V slovenščini jo sicer lahko beremo že vse od leta 1932, toda v devetih desetletjih se je jezik, v katerem nam je bila <strong>Tolstojeva</strong> monumentalna umetnina doslej na voljo, precej postaral. Zaradi tega so se menda tudi usode Pierra Bezuhova, Nataše Rostove, Andreja Bolkonskega in drugih junakov, ujetih v dvojnem vrtincu burnih zgodovinskih dogodkov na eni in muhavosti človeškega srca na drugi strani, iz leta v leto zdele bolj oddaljene, manj žive, kakor da v njih ne moremo več zares ugledati samih sebe, svojih lastnih eksistencialnih dilem, preizkušenj in negotovosti.</p> <p>No, pred nekaj tedni pa so Tolstojevi junaki ponovno oživeli v vsem sijaju – Mladinska knjiga je namreč na naše knjižne police poslala čisto nov prevod <em>Vojne in miru</em>, za katerega je mojstrsko poskrbela <strong>Lijana Dejak</strong>. Zakaj se dveh sicer lično oblikovanih, a precej debelih zvezkov <em>Vojne in miru</em> ni treba prav nič bati, temveč se velja čim prej potopiti v napeto, med srečo in tragedijo nenehno nihajočo, preobratov polno zgodbo o Rusiji v času napoleonskih vojn, v pogovoru z Lijano Dejak, pred leti tudi že prejemnico Sovretove nagrade za najboljšo prevajalko, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.</p> <blockquote><p>Junaki so zelo živi in nikakor ne črno-beli. Lahko se vživimo vanje, sočustvujemo z njimi, včasih pa se tudi jezimo zaradi njihovih neumnosti.</p></blockquote></p> Wed, 14 Jul 2021 08:51:35 +0000 Lijana Dejak Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok. <p>Novi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji</p><p><p>Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani.</p> <p>Mufti mag. Nevzet Porič se je rodil leta 1977 v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.</p></p> 174789273 RTVSLO – Prvi 2999 clean Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok. <p>Novi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji</p><p><p>Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani.</p> <p>Mufti mag. Nevzet Porič se je rodil leta 1977 v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.</p></p> Wed, 07 Jul 2021 08:59:59 +0000 Mag. Nevzet Porić Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič <p>Z legendo slovenske reportažne in umetniške fotografije o moči podob, letu preloma za slovensko državo in človečnosti</p><p><p><strong>Joco Žnidaršič</strong>, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov.</p> <p><strong>Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej</strong>, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem.</p> <p><strong>Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo"</strong>, sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka.</p> <p>Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič</p></p> 174787504 RTVSLO – Prvi 2889 clean Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič <p>Z legendo slovenske reportažne in umetniške fotografije o moči podob, letu preloma za slovensko državo in človečnosti</p><p><p><strong>Joco Žnidaršič</strong>, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov.</p> <p><strong>Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej</strong>, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem.</p> <p><strong>Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo"</strong>, sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka.</p> <p>Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič</p></p> Wed, 30 Jun 2021 08:58:09 +0000 Joco Žnidaršič – humani mojster fotografije Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.<p>Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade</p><p><p>Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlamentu - Lojze Peterle bo v sredinem Intervjuju razmišljal o tem, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope, zakaj »zeleno transformacijo« vidi kot največjo slovensko razvojno priložnost in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.</p></p> 174785825 RTVSLO – Prvi 3032 clean Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.<p>Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade</p><p><p>Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlamentu - Lojze Peterle bo v sredinem Intervjuju razmišljal o tem, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope, zakaj »zeleno transformacijo« vidi kot največjo slovensko razvojno priložnost in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.</p></p> Wed, 23 Jun 2021 09:00:32 +0000 Lojze Peterle Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?<p>Po 14 letih spet na vrhu Fursa </p><p><p>Ivan Simič je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave od prvega junija. Ena prvih poteza je bila objava elektronskih naslovov vodij po finančnih uradih. Davčna uprava se je v zadnjih letih preveč zaprla, postajala nedostopna:</p> <blockquote><p>"V zadnjih letih se je finančna uprava preveč zaprla. Tudi  sam sem večkrat klical in bil v čakalni vrsti, na primer po 30 minut. Menim, da mora biti finančna uprava odprta, čeprav je res, da ob zaprtih telefonih lahko več narediš. Takoj po mojem prihodu smo odprli elektronske naslove vodij po finančnih uradih, saj so oni tisti, ki prejemajo elektronska sporočila in jih morajo razporediti svojim zaposlenim, da podajo odgovore davčnim zavezancem. Zavezanci imajo včasih veliko vprašanj, včasih so lahko neuki, zato menim, da je elektronska pošta boljša od telefona, saj ostaja pisna sled, da se ve, kaj je bilo vprašanje in kakšen je bil odgovor. In jaz pričakujem, da vsi tisti, ki imajo status vodje na finančni upravi, da so usposobljeni, da imajo dovolj znanja, da odgovorijo, za  težja vprašanja pa je tako in tako na voljo generalni finančni urad."</p></blockquote></p> 174783955 RTVSLO – Prvi 2709 clean Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?<p>Po 14 letih spet na vrhu Fursa </p><p><p>Ivan Simič je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave od prvega junija. Ena prvih poteza je bila objava elektronskih naslovov vodij po finančnih uradih. Davčna uprava se je v zadnjih letih preveč zaprla, postajala nedostopna:</p> <blockquote><p>"V zadnjih letih se je finančna uprava preveč zaprla. Tudi  sam sem večkrat klical in bil v čakalni vrsti, na primer po 30 minut. Menim, da mora biti finančna uprava odprta, čeprav je res, da ob zaprtih telefonih lahko več narediš. Takoj po mojem prihodu smo odprli elektronske naslove vodij po finančnih uradih, saj so oni tisti, ki prejemajo elektronska sporočila in jih morajo razporediti svojim zaposlenim, da podajo odgovore davčnim zavezancem. Zavezanci imajo včasih veliko vprašanj, včasih so lahko neuki, zato menim, da je elektronska pošta boljša od telefona, saj ostaja pisna sled, da se ve, kaj je bilo vprašanje in kakšen je bil odgovor. In jaz pričakujem, da vsi tisti, ki imajo status vodje na finančni upravi, da so usposobljeni, da imajo dovolj znanja, da odgovorijo, za  težja vprašanja pa je tako in tako na voljo generalni finančni urad."</p></blockquote></p> Wed, 16 Jun 2021 08:55:09 +0000 Ivan Simič Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur. <p>Prof dr. Andrej Janež: "Ob stoletnci odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."</p><p><p>Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, takorekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na Medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.</p></p> 174782065 RTVSLO – Prvi 2722 clean Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur. <p>Prof dr. Andrej Janež: "Ob stoletnci odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."</p><p><p>Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, takorekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na Medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.</p></p> Wed, 09 Jun 2021 08:55:22 +0000 "Rad se staram skupaj z bolniki." Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?<p>"Slovenija ni več mlada država!" </p><p><p>Pravnik, diplomat in politik je leta 1992 postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot pet let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. Med letoma 2007 in 2012 je bil predsednik države, prvi predsednik, ki je – zgodilo se je leta 2011 – razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi zdajšnjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države?</p></p> 174780188 RTVSLO – Prvi 2716 clean Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?<p>"Slovenija ni več mlada država!" </p><p><p>Pravnik, diplomat in politik je leta 1992 postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot pet let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. Med letoma 2007 in 2012 je bil predsednik države, prvi predsednik, ki je – zgodilo se je leta 2011 – razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi zdajšnjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države?</p></p> Wed, 02 Jun 2021 08:55:16 +0000 Dr. Danilo Türk »Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.<p>Tibor Šimonka, novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije</p><p><p>"Brez močne ekonomije ni splošne blaginje," je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni menedžer, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno, v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, kako sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz po večini dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.</p> <blockquote><p>Odločno podpira socialno kapico kot del vladnega paketa davčne razbremenitve: "<strong>Če davčno ne razbremenimo široke mase mladih strokovnjakov, ki največ prispevajo k razvoju, k raziskavam pri novih produktih in tehnologijah in s tem k dodani vrednosti, potem se nam kot družbi slabo piše!"</strong></p></blockquote> <p>Šimonka glede zamrznitve socialnega dialoga in izstopa nekaterih sindikalnih central iz partnerstva pravi:« Prizadeval si bom za rešitev nastale situacije. Obžalujem, da so nekateri zapustili skupno igrišče, to je vsekakor slabo, slabo za vse. Upam, da se to kmalu reši, saj nas čakajo pomembni premiki in preobrazbe, ki jih moramo kot družba sprejeti, če želimo v 10-ih letih postati eno izmed najbolj naprednih gospodarstev v Evropski uniji.«</p> <p>&nbsp;</p></p> 174778486 RTVSLO – Prvi 2023 clean »Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.<p>Tibor Šimonka, novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije</p><p><p>"Brez močne ekonomije ni splošne blaginje," je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni menedžer, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno, v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, kako sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz po večini dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.</p> <blockquote><p>Odločno podpira socialno kapico kot del vladnega paketa davčne razbremenitve: "<strong>Če davčno ne razbremenimo široke mase mladih strokovnjakov, ki največ prispevajo k razvoju, k raziskavam pri novih produktih in tehnologijah in s tem k dodani vrednosti, potem se nam kot družbi slabo piše!"</strong></p></blockquote> <p>Šimonka glede zamrznitve socialnega dialoga in izstopa nekaterih sindikalnih central iz partnerstva pravi:« Prizadeval si bom za rešitev nastale situacije. Obžalujem, da so nekateri zapustili skupno igrišče, to je vsekakor slabo, slabo za vse. Upam, da se to kmalu reši, saj nas čakajo pomembni premiki in preobrazbe, ki jih moramo kot družba sprejeti, če želimo v 10-ih letih postati eno izmed najbolj naprednih gospodarstev v Evropski uniji.«</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 26 May 2021 08:43:43 +0000 Tibor Šimonka Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?<p>Na čelu STA, ki se prebija skozi težke čase</p><p><p>Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?</p></p> 174776697 RTVSLO – Prvi 2984 clean Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?<p>Na čelu STA, ki se prebija skozi težke čase</p><p><p>Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?</p></p> Wed, 19 May 2021 08:59:44 +0000 Bojan Veselinovič Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček<p>Resno prilagajanje na podnebne spremembe sega na vsa področja.</p><p><p>Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.</p></p> 174775032 RTVSLO – Prvi 3029 clean Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček<p>Resno prilagajanje na podnebne spremembe sega na vsa področja.</p><p><p>Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.</p></p> Wed, 12 May 2021 10:12:00 +0000 Lučka Kajfež Bogataj Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.<p>Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik o stanju na področju invalidskega varstva v Sloveniji. </p><p><p>Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spoprijemajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja je bil predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic.</p> <blockquote><p>"Ne vem, ali bi kdo zamenjal invalidski voziček za nadomestilo za telesno okvaro, ki znaša od 70 do 100 evrov. S tem se nihče ne okoristi, gre pa za dobrodošel socialni korektiv za marsikaterega invalida."</p></blockquote></p> 174773299 RTVSLO – Prvi 2925 clean Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.<p>Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik o stanju na področju invalidskega varstva v Sloveniji. </p><p><p>Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spoprijemajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja je bil predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic.</p> <blockquote><p>"Ne vem, ali bi kdo zamenjal invalidski voziček za nadomestilo za telesno okvaro, ki znaša od 70 do 100 evrov. S tem se nihče ne okoristi, gre pa za dobrodošel socialni korektiv za marsikaterega invalida."</p></blockquote></p> Wed, 05 May 2021 08:58:45 +0000 Dane Kastelic Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija. <p>Predsednik Notarske zbornice Slovenije</p><p><p>Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.</p></p> 174771709 RTVSLO – Prvi 2689 clean Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija. <p>Predsednik Notarske zbornice Slovenije</p><p><p>Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.</p></p> Wed, 28 Apr 2021 08:54:49 +0000 Bojan Podgoršek Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.<p>O bralnih zmožnostih Slovencev, šolskem eseju in poučevanju književnosti v šolah</p><p><p>Dr. Igorja Saksido odrasli poznamo kot literarnega zgodovinarja, avtorja, predavatelja književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru ter na Fakulteti za humanistične študije Koper. Njegovo raziskovalno področje sta otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti, mladi pa ga poznajo tudi v vlogi predavatelja, ki snov poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvideno pesem. Zato ni čudno, da je do poučevanja književnosti in splošne mature iz slovenščine kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti odraslih v Sloveniji slabe. Kako torej prozo in poezijo približati ljudem? Kako mladim? Kaj o znanju književnosti in literarni ustvarjalnosti maturantov pove šolski esej na splošni maturi? In kakšen je danes, v poplavi hitrih novic in čivkanja, sploh še pomen jezika in književnosti?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174770137 RTVSLO – Prvi 2764 clean Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.<p>O bralnih zmožnostih Slovencev, šolskem eseju in poučevanju književnosti v šolah</p><p><p>Dr. Igorja Saksido odrasli poznamo kot literarnega zgodovinarja, avtorja, predavatelja književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru ter na Fakulteti za humanistične študije Koper. Njegovo raziskovalno področje sta otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti, mladi pa ga poznajo tudi v vlogi predavatelja, ki snov poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvideno pesem. Zato ni čudno, da je do poučevanja književnosti in splošne mature iz slovenščine kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti odraslih v Sloveniji slabe. Kako torej prozo in poezijo približati ljudem? Kako mladim? Kaj o znanju književnosti in literarni ustvarjalnosti maturantov pove šolski esej na splošni maturi? In kakšen je danes, v poplavi hitrih novic in čivkanja, sploh še pomen jezika in književnosti?</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Apr 2021 08:56:04 +0000 Dr. Igor Saksida Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.<p>Nekoč pobudnik Simbioze in predsednik uprave Outfit7, danes svetovalec, podjetnik in še marsikaj </p><p><p>Že kot osnovnošolec in dijak je Žiga Vavpotič sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik.</p> <blockquote><p>"Na Slovenijo smo lahko upravičeno ponosni. To je država izjemnih posameznikov, tudi v kolektivnem športu nam kar gre. Ampak problem se pojavi, ko bi morali stopiti skupaj kot narod, se skupaj zavzeti za določene stvari. Tu začnemo z 'ego problemi' in ne znamo delovati enotno kot družba."</p></blockquote> <p>Svet ga je naučil, kaj je tisto, kar uspešno deluje, pravi Vavpotič. In to je med drugim pristop meritokracije.</p> <blockquote><p>"To pomeni, da najboljši ljudje dobijo najboljše priložnosti in naredijo svoje delo na najboljši možen način. In to v Sloveniji pogrešam."</p></blockquote></p> 174768404 RTVSLO – Prvi 2767 clean Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.<p>Nekoč pobudnik Simbioze in predsednik uprave Outfit7, danes svetovalec, podjetnik in še marsikaj </p><p><p>Že kot osnovnošolec in dijak je Žiga Vavpotič sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik.</p> <blockquote><p>"Na Slovenijo smo lahko upravičeno ponosni. To je država izjemnih posameznikov, tudi v kolektivnem športu nam kar gre. Ampak problem se pojavi, ko bi morali stopiti skupaj kot narod, se skupaj zavzeti za določene stvari. Tu začnemo z 'ego problemi' in ne znamo delovati enotno kot družba."</p></blockquote> <p>Svet ga je naučil, kaj je tisto, kar uspešno deluje, pravi Vavpotič. In to je med drugim pristop meritokracije.</p> <blockquote><p>"To pomeni, da najboljši ljudje dobijo najboljše priložnosti in naredijo svoje delo na najboljši možen način. In to v Sloveniji pogrešam."</p></blockquote></p> Wed, 14 Apr 2021 08:56:07 +0000 Žiga Vavpotič Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.<p>Španska avtorica opozarja, da bomo za izgubo osebnih podatkov v prihodnosti drago plačali</p><p><p>Ko gre za čezmerno rabo interneta, mislimo, da smo zasvojeni z vsebinami in aplikacijami. Ampak, kot pravi španska novinarka in pisateljica Marta Peirano, smo v resnici zasvojeni z napravo, ki posnema doslej najbolj zasvojljiv dizajn – igralni avtomat. S kuratorko in voditeljico festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo" smo se pogovarjali o pametnih telefonih, posledicah pandemične rabe tehnologije in soustvarjanju pravičnejšega sveta.</p></p> 174766687 RTVSLO – Prvi 2430 clean Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.<p>Španska avtorica opozarja, da bomo za izgubo osebnih podatkov v prihodnosti drago plačali</p><p><p>Ko gre za čezmerno rabo interneta, mislimo, da smo zasvojeni z vsebinami in aplikacijami. Ampak, kot pravi španska novinarka in pisateljica Marta Peirano, smo v resnici zasvojeni z napravo, ki posnema doslej najbolj zasvojljiv dizajn – igralni avtomat. S kuratorko in voditeljico festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo" smo se pogovarjali o pametnih telefonih, posledicah pandemične rabe tehnologije in soustvarjanju pravičnejšega sveta.</p></p> Wed, 07 Apr 2021 08:50:30 +0000 Marta Peirano: "Telefon je narejen tako, da ustvari odvisnost." O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.<p>Virologinja in biologinja; ena od najvplivnejših slovenskih znanstvenic</p><p><p>O gostji Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. <strong>Maja Ravnikar</strong>, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode.</p> <blockquote><p>Ljubljanska čistilna naprava pokriva 350.000 ljudi, prisotnost virusa gledamo še v odpadnih vodah v Kopru, Kranju, Celju, Velenju, Mariboru in Domžalah. Trenutno se količina virusa dviguje že ves mesec. Še posebej v vzhodni Sloveniji ... Količina virusa je tako velika, da se vidi, da je virusa ogromno.</p> <p>Že zdaj bi lahko živeli normalno, če bi se držali osnovnih pravil. Da nosimo masko. Da ob vsakem prehladu, ob vsaki spremembi zdravstvenega stanja in glavobolu ostanemo doma. Prav tako, če je prehlajen otrok. In testiranje, testiranje, testiranje ... Brez tega epidemije ne bomo ukrotili. Veliko bo treba poslušanja, pogovarjanja in manj represije. </p></blockquote></p> 174764987 RTVSLO – Prvi 2264 clean O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.<p>Virologinja in biologinja; ena od najvplivnejših slovenskih znanstvenic</p><p><p>O gostji Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. <strong>Maja Ravnikar</strong>, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode.</p> <blockquote><p>Ljubljanska čistilna naprava pokriva 350.000 ljudi, prisotnost virusa gledamo še v odpadnih vodah v Kopru, Kranju, Celju, Velenju, Mariboru in Domžalah. Trenutno se količina virusa dviguje že ves mesec. Še posebej v vzhodni Sloveniji ... Količina virusa je tako velika, da se vidi, da je virusa ogromno.</p> <p>Že zdaj bi lahko živeli normalno, če bi se držali osnovnih pravil. Da nosimo masko. Da ob vsakem prehladu, ob vsaki spremembi zdravstvenega stanja in glavobolu ostanemo doma. Prav tako, če je prehlajen otrok. In testiranje, testiranje, testiranje ... Brez tega epidemije ne bomo ukrotili. Veliko bo treba poslušanja, pogovarjanja in manj represije. </p></blockquote></p> Wed, 31 Mar 2021 08:47:44 +0000 Prof. dr. Maja Ravnikar Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.<p>Neodvisna aktivistka samooskrbe, ki spoštuje znanja naših prednikov </p><p><p>Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica sobivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v več medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.</p> <blockquote><p>"V vsaki večji vasi ali večjem zaselku bi postavili večjo hišo za 8 do 10 ljudi, ki bi bili čim bližje svojemu okolju. Sobivanjske skupnosti lahko združujejo prijatelje, ki imajo skupne konjičke in se med seboj dogovorijo, da bodo živeli v eni hiši, kjer si porazdelijo stroške. Vsak ima svojo zasebnost in skupni prostor za druženje. V več krajih v Sloveniji je že nekaj takšnih praks."</p></blockquote></p> 174763286 RTVSLO – Prvi 2606 clean Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.<p>Neodvisna aktivistka samooskrbe, ki spoštuje znanja naših prednikov </p><p><p>Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica sobivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v več medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.</p> <blockquote><p>"V vsaki večji vasi ali večjem zaselku bi postavili večjo hišo za 8 do 10 ljudi, ki bi bili čim bližje svojemu okolju. Sobivanjske skupnosti lahko združujejo prijatelje, ki imajo skupne konjičke in se med seboj dogovorijo, da bodo živeli v eni hiši, kjer si porazdelijo stroške. Vsak ima svojo zasebnost in skupni prostor za druženje. V več krajih v Sloveniji je že nekaj takšnih praks."</p></blockquote></p> Wed, 24 Mar 2021 09:53:26 +0000 Irena Rotar Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?<p>Novinar, ki je izstopil </p><p><p>Novinar in urednik Dejan Pušenjak je napisal knjigo, v kateri pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima. Knjiga Retrovizor je Pušenjakovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem ugotavlja, ko opisuje usodna dogajanja v medijih, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Pušenjak časovna obdobja ocenjuje po tem, kakšno moč ima v njih beseda.</p> <blockquote><p>''V moji aktivni novinarski karieri je imela beseda večjo moč kot danes, z besedami je bilo mogoče vplivati na politična dogajanja, na sprejemanje odločitev, na besede so se odzivali z besedami. Danes se na razumno besedo z drugega zornega kota odgovarja s psovkami in žalitvami.''</p></blockquote> <p><span> ''Kjer je oblast, tam je upor,'' pravi Dejan Pušenjak, ki je svojo novinarsko pot začel v uporniški mariborski Katedri, nato začel sodelovati z Večerom, kjer so ga zaposlili, z Večera je odšel na Delo, tam ostal petnajst let, se uvrstil med najboljša novinarska peresa, potem pa se je spet vrnil na Večer, ki ga je zapustil leta 2016. Teh burnih let in ozadij medijskih dogajanj se Pušenjak spominja v svoji knjigi, ki je izšla pred kratkim, v njej pojasni tudi, zakaj je izstopil, zakaj je zapustil službo, ki jo je imel neizmerno rad.</span></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>S kom pa bi si mojster besede Dejan Pušenjak ta hip želel narediti intervju? Pravi, da s predsednikom vlade, ker bi ga rad vprašal, kar ga nihče ne vpraša.</p> <p>Ob koncu pogovora mu še predlagam, naj si zadnje vprašanje v najinem intervjuju zastavi sam. Pušenjak se pobara (v smehu): "Kakšni so vaši načrti za prihodnost?" In (si) odgovori: ''Najraje bi napisal še eno knjigo.''</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174761372 RTVSLO – Prvi 2929 clean Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?<p>Novinar, ki je izstopil </p><p><p>Novinar in urednik Dejan Pušenjak je napisal knjigo, v kateri pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima. Knjiga Retrovizor je Pušenjakovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem ugotavlja, ko opisuje usodna dogajanja v medijih, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Pušenjak časovna obdobja ocenjuje po tem, kakšno moč ima v njih beseda.</p> <blockquote><p>''V moji aktivni novinarski karieri je imela beseda večjo moč kot danes, z besedami je bilo mogoče vplivati na politična dogajanja, na sprejemanje odločitev, na besede so se odzivali z besedami. Danes se na razumno besedo z drugega zornega kota odgovarja s psovkami in žalitvami.''</p></blockquote> <p><span> ''Kjer je oblast, tam je upor,'' pravi Dejan Pušenjak, ki je svojo novinarsko pot začel v uporniški mariborski Katedri, nato začel sodelovati z Večerom, kjer so ga zaposlili, z Večera je odšel na Delo, tam ostal petnajst let, se uvrstil med najboljša novinarska peresa, potem pa se je spet vrnil na Večer, ki ga je zapustil leta 2016. Teh burnih let in ozadij medijskih dogajanj se Pušenjak spominja v svoji knjigi, ki je izšla pred kratkim, v njej pojasni tudi, zakaj je izstopil, zakaj je zapustil službo, ki jo je imel neizmerno rad.</span></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>S kom pa bi si mojster besede Dejan Pušenjak ta hip želel narediti intervju? Pravi, da s predsednikom vlade, ker bi ga rad vprašal, kar ga nihče ne vpraša.</p> <p>Ob koncu pogovora mu še predlagam, naj si zadnje vprašanje v najinem intervjuju zastavi sam. Pušenjak se pobara (v smehu): "Kakšni so vaši načrti za prihodnost?" In (si) odgovori: ''Najraje bi napisal še eno knjigo.''</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 17 Mar 2021 09:58:49 +0000 Dejan Pušenjak Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer. 174759707 RTVSLO – Prvi 2727 clean Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer. Wed, 10 Mar 2021 09:55:27 +0000 Vesna Leskošek Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj. <p>"Opažam napredek v vse bolj avtoritarno in represivno smer"</p><p><p><strong>Red. prof. dr. Vesna Leskošek</strong> s Fakultete za socialno delo v Ljubljani v tokratnem Intervjuju pravi, da se družbena toleranca do vsakovrstnega nasilja v družbi, na žalost, veča in da so poleg žensk velike žrtve otroci, med katerimi so številni z zaprtjem šol izgubili edino varno zatočišče. Opozarja pa tudi na težnjo aktualne oblasti po avtoritarnosti in discipliniranju ljudi.</p> <blockquote><p>Izgubili smo demokratične standarde. Policijska ura. Združevanje do deset ljudi, vendar brez transparentov. Vi lahko stojite v vrsti za kavo in se tam gužvate, ne smete pa z varnostno razdaljo stati na Trgu republike in imeti v roki transparent.</p></blockquote> <p>Zdajšnja politika ne potrebuje ljudi, ki bi reflektirali in povedali, kaj se ta hip dogaja, še več, rada bi, da bi govorili manj, poudarja sogovornica.</p> <blockquote><p>Ljudi iz znanstvene in akademske sfere, ki se ne strinjajo z vlado, označujejo za lažnivce. Intelektualk in intelektualcev, ki imajo znanje in izkušnje, oblast noče poslušati. Refleksija je nepriljubljena. O vsem, kar je neprijetno, je treba biti tiho, da se vzdržujejo neki ideali, celo dogme.</p></blockquote> <p>Na vprašanje, ali po nenehnem opozarjanju kritične javnosti vendarle opaža kakšen napredek, odgovarja:</p> <blockquote><p>Ja, opažam, "napredek" v vse bolj avtoritarno in represivno smer.</p></blockquote> <p>Poudarja pa tudi sovražen odnos do žensk v javni sferi ter napade na novinarke, ki so, kot je znano v primeru napada predsednika vlade na novinarko Politica, segli celo onkraj naših meja.</p> <blockquote><p>Ena stvar je, da si predsednik vlade upa to narediti, s tem pokaže svoje junaštvo, češ – poglejte me, čeprav me tisti (EU) obsojajo, si jaz upam. Zakaj si upa? Ker misli, da ima pravico, in ker misli, da ima prav. Ker so ženske lahko kanta za smeti, ker verjame, da se lahko ženske ustrahuje, da so šibkejše, da se bodo uklonile (čeprav mu ves čas dokazujejo nasprotno), in ker s tem sporoča drugim novinarkam, kaj jih čaka, če bodo o tem in tem govorile. Seveda pa to kaže na zelo vulgaren značaj. V temelju so to zelo vulgarne stvari, ki tudi iz človeka, ki jih izgovarja, delajo slabega človeka. Da to sploh izustiš, je znak tega, kaj si in kdo si.</p></blockquote></p> 174759458 RTVSLO – Prvi 2721 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj. <p>"Opažam napredek v vse bolj avtoritarno in represivno smer"</p><p><p><strong>Red. prof. dr. Vesna Leskošek</strong> s Fakultete za socialno delo v Ljubljani v tokratnem Intervjuju pravi, da se družbena toleranca do vsakovrstnega nasilja v družbi, na žalost, veča in da so poleg žensk velike žrtve otroci, med katerimi so številni z zaprtjem šol izgubili edino varno zatočišče. Opozarja pa tudi na težnjo aktualne oblasti po avtoritarnosti in discipliniranju ljudi.</p> <blockquote><p>Izgubili smo demokratične standarde. Policijska ura. Združevanje do deset ljudi, vendar brez transparentov. Vi lahko stojite v vrsti za kavo in se tam gužvate, ne smete pa z varnostno razdaljo stati na Trgu republike in imeti v roki transparent.</p></blockquote> <p>Zdajšnja politika ne potrebuje ljudi, ki bi reflektirali in povedali, kaj se ta hip dogaja, še več, rada bi, da bi govorili manj, poudarja sogovornica.</p> <blockquote><p>Ljudi iz znanstvene in akademske sfere, ki se ne strinjajo z vlado, označujejo za lažnivce. Intelektualk in intelektualcev, ki imajo znanje in izkušnje, oblast noče poslušati. Refleksija je nepriljubljena. O vsem, kar je neprijetno, je treba biti tiho, da se vzdržujejo neki ideali, celo dogme.</p></blockquote> <p>Na vprašanje, ali po nenehnem opozarjanju kritične javnosti vendarle opaža kakšen napredek, odgovarja:</p> <blockquote><p>Ja, opažam, "napredek" v vse bolj avtoritarno in represivno smer.</p></blockquote> <p>Poudarja pa tudi sovražen odnos do žensk v javni sferi ter napade na novinarke, ki so, kot je znano v primeru napada predsednika vlade na novinarko Politica, segli celo onkraj naših meja.</p> <blockquote><p>Ena stvar je, da si predsednik vlade upa to narediti, s tem pokaže svoje junaštvo, češ – poglejte me, čeprav me tisti (EU) obsojajo, si jaz upam. Zakaj si upa? Ker misli, da ima pravico, in ker misli, da ima prav. Ker so ženske lahko kanta za smeti, ker verjame, da se lahko ženske ustrahuje, da so šibkejše, da se bodo uklonile (čeprav mu ves čas dokazujejo nasprotno), in ker s tem sporoča drugim novinarkam, kaj jih čaka, če bodo o tem in tem govorile. Seveda pa to kaže na zelo vulgaren značaj. V temelju so to zelo vulgarne stvari, ki tudi iz človeka, ki jih izgovarja, delajo slabega človeka. Da to sploh izustiš, je znak tega, kaj si in kdo si.</p></blockquote></p> Wed, 10 Mar 2021 09:10:00 +0000 Red. prof. dr. Vesna Leskošek Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.<p>Predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije ARGOS o turizmu kot načinu življenja, digitalizaciji turističnega vodenja, prilagodljivosti...</p><p><p>Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja, vendar bo za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti tako vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek. </p></p> 174757973 RTVSLO – Prvi 3095 clean Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.<p>Predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije ARGOS o turizmu kot načinu življenja, digitalizaciji turističnega vodenja, prilagodljivosti...</p><p><p>Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja, vendar bo za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti tako vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek. </p></p> Wed, 03 Mar 2021 10:01:35 +0000 Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije »Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.<p>Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah</p><p><p><em>"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi."</em> Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.</p> <p>Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.</p> <blockquote><p>"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."</p></blockquote> <p>Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:</p> <blockquote><p>"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."</p></blockquote> <p>Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.</p> <blockquote><p>"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."</p></blockquote> <p>Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.</p> <blockquote><p>"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174756239 RTVSLO – Prvi 2986 clean »Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.<p>Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah</p><p><p><em>"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi."</em> Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.</p> <p>Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.</p> <blockquote><p>"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."</p></blockquote> <p>Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:</p> <blockquote><p>"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."</p></blockquote> <p>Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.</p> <blockquote><p>"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."</p></blockquote> <p>Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.</p> <blockquote><p>"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 24 Feb 2021 09:59:46 +0000 dr. Renata Salecl "Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih? <p>Predsednica komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov </p><p><p>"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi.</p> <blockquote><p>»Zdi se mi, da smo sodniki ene take zelo čudne živali in da nas javnost zelo slabo razume. In s tem, ko sprejemamo določena priporočila in usmeritve, s tem morda pomagamo ali pa vsaj prispevamo k temu, da nas javnost bolje razume. To je, se mi zdi, zelo pomembna naloga etične komisije.«</p></blockquote></p> 174754472 RTVSLO – Prvi 2706 clean "Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih? <p>Predsednica komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov </p><p><p>"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi.</p> <blockquote><p>»Zdi se mi, da smo sodniki ene take zelo čudne živali in da nas javnost zelo slabo razume. In s tem, ko sprejemamo določena priporočila in usmeritve, s tem morda pomagamo ali pa vsaj prispevamo k temu, da nas javnost bolje razume. To je, se mi zdi, zelo pomembna naloga etične komisije.«</p></blockquote></p> Wed, 17 Feb 2021 09:55:06 +0000 Nina Betetto Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture. <p>Z arhitektom Matijo Bevkom o predlogu novega gradbenega zakona, projektu NUK 2, relevantnosti javnih natečajev ter viziji mest</p><p><p><strong>Matija Bevk</strong> iz biroja <strong>Bevk Perović arhitekti</strong> je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagrada za arhitekturo na svetu.</p> <p>Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT,  projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc.</p> <p>V Intervjuju se bosta z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne  oziroma zelene arhitekture.</p></p> 174752690 RTVSLO – Prvi 2618 clean Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture. <p>Z arhitektom Matijo Bevkom o predlogu novega gradbenega zakona, projektu NUK 2, relevantnosti javnih natečajev ter viziji mest</p><p><p><strong>Matija Bevk</strong> iz biroja <strong>Bevk Perović arhitekti</strong> je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagrada za arhitekturo na svetu.</p> <p>Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT,  projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc.</p> <p>V Intervjuju se bosta z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne  oziroma zelene arhitekture.</p></p> Wed, 10 Feb 2021 09:53:38 +0000 Matija Bevk Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.<p>O (ne)delovanju protikoronskih ukrepov, izkoriščanju pandemije za politične cilje, morali in etiki v politiki s prvim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom.</p><p><p>Vse življenje je bil v politiki. Bil je zadnji predsednik slovenske Zveze Komunistov, jo reformiral in z njo sestopil z oblasti. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen za predsednika predsedstva in imel eno ključnih vlog v osamosvojitvenih procesih. Po sprejetju nove ustave je dvakrat gladko zmagal na volitvah za predsednika države. Pred kratkim je praznoval visok življenjski jubilej in čeprav je že skoraj dve desetletji upokojenec, mu nekateri pripisujejo velik vpliv na politično dogajanje, sam pa pravi, da ima le toliko vpliva, kolikor tehta njegova beseda. Dodaja še, da nima veliko stikov z aktualnimi politiki, nedavno tega pa je prenehal delovati tudi Forum 21, katerega pobudnik in ustanovitelj je bil, vendar ohranja vlogo aktivnega državljana. To pomeni spremljanje in kritično vrednotenje dogajanj in političnih procesov, tako doma kot v tujini.</p> <p>Gost Intervjuja na Prvem je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.</p></p> 174751004 RTVSLO – Prvi 2928 clean Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.<p>O (ne)delovanju protikoronskih ukrepov, izkoriščanju pandemije za politične cilje, morali in etiki v politiki s prvim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom.</p><p><p>Vse življenje je bil v politiki. Bil je zadnji predsednik slovenske Zveze Komunistov, jo reformiral in z njo sestopil z oblasti. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen za predsednika predsedstva in imel eno ključnih vlog v osamosvojitvenih procesih. Po sprejetju nove ustave je dvakrat gladko zmagal na volitvah za predsednika države. Pred kratkim je praznoval visok življenjski jubilej in čeprav je že skoraj dve desetletji upokojenec, mu nekateri pripisujejo velik vpliv na politično dogajanje, sam pa pravi, da ima le toliko vpliva, kolikor tehta njegova beseda. Dodaja še, da nima veliko stikov z aktualnimi politiki, nedavno tega pa je prenehal delovati tudi Forum 21, katerega pobudnik in ustanovitelj je bil, vendar ohranja vlogo aktivnega državljana. To pomeni spremljanje in kritično vrednotenje dogajanj in političnih procesov, tako doma kot v tujini.</p> <p>Gost Intervjuja na Prvem je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.</p></p> Wed, 03 Feb 2021 09:58:48 +0000 Milan Kučan Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.<p>Kdo bo odgovarjal za številne nepotrebne smrti starejših? </p><p><p>Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje s sistemskimi spremembami, prižgan prav v tem času.</p> <blockquote><p>Treba je narediti prvi korak - spremeniti kadrovske normative, da bodo zaposleni imeli boljše pogoje za delo, da bodo z oskrbovanci lahko v miru spregovorili nekaj besed. Povprečna starost v Domovih je 83 let. Skoraj vsi oskrbovanci imajo kakšno od kroničnih bolezni, zato potrebujejo toliko več socialne in zdravstvene oskrbe. Ta mora biti zagotovljena.</p></blockquote> <p>Zaposleni morajo takoj dobiti dodatke za čas epidemije, pravi Biserka Marolt Meden, odločevalci pa bi morali tako ali drugače poskrbeti, da zaposleni ne bi zapuščali teh delovnih mest. Kadrovsko stanje v obdobju covida, v katerem  znotraj domov delujejo sive in rdeče cone z okuženimi, je botrovalo tudi tragičnim zgodbam.</p> <blockquote><p>Če morata dva človeka ponoči skrbeti za 150 judi, je nemogoče, da nadzorujeta vse okužene, potencialno okužene in vse ostale. Stalne zdravniške pomoči pogosto ni. Strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da se zdravstveno stanje zaradi covida lahko nenadoma poslabša.</p></blockquote> <p>Srebrna nit, združenje, ki se zavzema za dostojno starost, črpa informacije od oskrbovancev in svojcev oskrbovancev - ti so pogosto poročali o osamitvi njihovih svojcev oziroma pomanjkanju stikov. Mnogim se je bolezen, na primer demenca, zelo poslabšala. Poleg tragičnih pa dobimo tudi lepa sporočila, pravi Biserka Marolt Meden. Prejela je klic gospe iz enega od domov.</p> <blockquote><p>Vesela novica, je rekla. <span>Po nekaj mesecih sem danes lahko prvič odšla na sprehod izven doma!</span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> </p> 174749310 RTVSLO – Prvi 3014 clean Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.<p>Kdo bo odgovarjal za številne nepotrebne smrti starejših? </p><p><p>Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje s sistemskimi spremembami, prižgan prav v tem času.</p> <blockquote><p>Treba je narediti prvi korak - spremeniti kadrovske normative, da bodo zaposleni imeli boljše pogoje za delo, da bodo z oskrbovanci lahko v miru spregovorili nekaj besed. Povprečna starost v Domovih je 83 let. Skoraj vsi oskrbovanci imajo kakšno od kroničnih bolezni, zato potrebujejo toliko več socialne in zdravstvene oskrbe. Ta mora biti zagotovljena.</p></blockquote> <p>Zaposleni morajo takoj dobiti dodatke za čas epidemije, pravi Biserka Marolt Meden, odločevalci pa bi morali tako ali drugače poskrbeti, da zaposleni ne bi zapuščali teh delovnih mest. Kadrovsko stanje v obdobju covida, v katerem  znotraj domov delujejo sive in rdeče cone z okuženimi, je botrovalo tudi tragičnim zgodbam.</p> <blockquote><p>Če morata dva človeka ponoči skrbeti za 150 judi, je nemogoče, da nadzorujeta vse okužene, potencialno okužene in vse ostale. Stalne zdravniške pomoči pogosto ni. Strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da se zdravstveno stanje zaradi covida lahko nenadoma poslabša.</p></blockquote> <p>Srebrna nit, združenje, ki se zavzema za dostojno starost, črpa informacije od oskrbovancev in svojcev oskrbovancev - ti so pogosto poročali o osamitvi njihovih svojcev oziroma pomanjkanju stikov. Mnogim se je bolezen, na primer demenca, zelo poslabšala. Poleg tragičnih pa dobimo tudi lepa sporočila, pravi Biserka Marolt Meden. Prejela je klic gospe iz enega od domov.</p> <blockquote><p>Vesela novica, je rekla. <span>Po nekaj mesecih sem danes lahko prvič odšla na sprehod izven doma!</span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 27 Jan 2021 10:00:14 +0000 Biserka Marolt Meden Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?<p>Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim</p><p><p>Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.</p> <blockquote><p><em>"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."</em></p></blockquote> <p>Gost tokratnega Intervjuja na Prvem <strong>izr. prof. dr. Gregor Starc</strong> <strong>z ljubljanske Fakultete za šport,</strong> ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?</p> <p>Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.</p> <blockquote><p><em>"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174747600 RTVSLO – Prvi 2943 clean Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?<p>Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim</p><p><p>Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.</p> <blockquote><p><em>"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."</em></p></blockquote> <p>Gost tokratnega Intervjuja na Prvem <strong>izr. prof. dr. Gregor Starc</strong> <strong>z ljubljanske Fakultete za šport,</strong> ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?</p> <p>Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.</p> <blockquote><p><em>"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 20 Jan 2021 09:59:03 +0000 dr. Gregor Starc V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.<p>Dario Varga v najnovejši kriminalni nadaljevanki upodoblja kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka</p><p><p>Filmski in gledališki igralec Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla <a>Slovenskega mladinskega gledališča</a>. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki <a>Primeri inšpektorja Vrenka</a>. Igrani program Televizije Slovenija se je namreč po uspešni televizijski nadaljevanki Jezero odločil za ekranizacijo prvih treh romanov pisatelja Avgusta Demšarja, in sicer Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led.</p> <p>V liku inšpektorja Vrenka je Dario Varga "živel" 48 snemalnih dni.</p> <blockquote><p>"Vrenko se v profesionalnem življenju ukvarja z lažjo in ta profesionalni del se mu preseli tudi v privatno življenje. To je večni problem nas igralcev in tudi drugih. To je večni problem, ko svojo profesionalnost preseliš domov in potem dnevno sobo preseliš v službo. Vrenko pa ima še en drug problem oziroma je na boljšem, ker doma nima nikogar. Se mu pa zgodi to, da ostaja in je preračunljiv, ne verjame, je zadržan, ampak kljub temu to ni človek, ki bi imel kakšno pomanjkanje empatije."</p></blockquote> <p>Dario Varga je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in humoristična nanizanka Naša mala klinika. Po tej je številnim gledalcem ostal v spominu po vlogi pacienta Srečka Debevca. Sam pravi, da gre za vlogo, ki je pomembno zaznamovala profesionalno pot. Pri tej vlogi je zanimivo, da je v vlogi Debevca upodobil svojega očeta Jožefa Vargo.</p> <blockquote><p>"Moj oče je imel tak odnos do življenja in do medicine. On je rekel: 'Kaj bom jaz delal pri zdravniku za diabetes. On ga nima, jaz ga imam. Jaz bom več vedel, kaj je sladkorna.' Moj oče je imel tak odnos do življenja in do avtoritet."</p></blockquote> <p></p></p> 174746026 RTVSLO – Prvi 2147 clean V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.<p>Dario Varga v najnovejši kriminalni nadaljevanki upodoblja kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka</p><p><p>Filmski in gledališki igralec Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla <a>Slovenskega mladinskega gledališča</a>. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki <a>Primeri inšpektorja Vrenka</a>. Igrani program Televizije Slovenija se je namreč po uspešni televizijski nadaljevanki Jezero odločil za ekranizacijo prvih treh romanov pisatelja Avgusta Demšarja, in sicer Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led.</p> <p>V liku inšpektorja Vrenka je Dario Varga "živel" 48 snemalnih dni.</p> <blockquote><p>"Vrenko se v profesionalnem življenju ukvarja z lažjo in ta profesionalni del se mu preseli tudi v privatno življenje. To je večni problem nas igralcev in tudi drugih. To je večni problem, ko svojo profesionalnost preseliš domov in potem dnevno sobo preseliš v službo. Vrenko pa ima še en drug problem oziroma je na boljšem, ker doma nima nikogar. Se mu pa zgodi to, da ostaja in je preračunljiv, ne verjame, je zadržan, ampak kljub temu to ni človek, ki bi imel kakšno pomanjkanje empatije."</p></blockquote> <p>Dario Varga je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in humoristična nanizanka Naša mala klinika. Po tej je številnim gledalcem ostal v spominu po vlogi pacienta Srečka Debevca. Sam pravi, da gre za vlogo, ki je pomembno zaznamovala profesionalno pot. Pri tej vlogi je zanimivo, da je v vlogi Debevca upodobil svojega očeta Jožefa Vargo.</p> <blockquote><p>"Moj oče je imel tak odnos do življenja in do medicine. On je rekel: 'Kaj bom jaz delal pri zdravniku za diabetes. On ga nima, jaz ga imam. Jaz bom več vedel, kaj je sladkorna.' Moj oče je imel tak odnos do življenja in do avtoritet."</p></blockquote> <p></p></p> Wed, 13 Jan 2021 09:45:47 +0000 Dario Varga V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.<p>Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel </p><p><p>V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledili so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ... Nazadnje pa je luč posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi.</p> <p>O očitku, da nima mnenja KPK o opravljanju funkcije na Svetovni nogometni zvezi FIFA, ki je registrirana kot športno društvo:</p> <blockquote><p><em>"Obrnil sem se na Komisijo za preprečevanje korupcije in pridobil mnenje. Zakaj ga Komisija ne hrani, moram reči, da mi je zelo, zelo zanimivo. Ne želim podleči nobeni teoriji zarote, ker se mi zdi škoda časa in energije. Pomembno pa je naslednje dejstvo, ki se pozablja. Vsak funkcionar je dolžan ob vsaki spremembi premoženja nad deset tisoč evrov to vsako leto poročati. To sem vedno počel s pripisom, da sem sredstva prejel od Fife. To je Komisija jasno imela v vsakem trenutku in lahko bi vedno sprejela postopke, še enkrat preverila postopke. Poglejte, kakšno naključje, da pride ravno takrat, ko računsko sodišče ravno izdaja poročilo, ki bi lahko koga vznemirilo. Pa tudi to ni zelo pomembno. Okoliščina je, da sem vedno prijavljal spremembe premoženja."</em></p></blockquote> <p>O osnutku pred končnim revizijskim poročilom o nabavah zaščitne in medicinske opreme: "<em>Mislim, da bo vendarle zanimivo branje in se bo marsikaj razčistilo."</em></p></p> 174744436 RTVSLO – Prvi 2635 clean V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.<p>Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel </p><p><p>V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledili so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ... Nazadnje pa je luč posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi.</p> <p>O očitku, da nima mnenja KPK o opravljanju funkcije na Svetovni nogometni zvezi FIFA, ki je registrirana kot športno društvo:</p> <blockquote><p><em>"Obrnil sem se na Komisijo za preprečevanje korupcije in pridobil mnenje. Zakaj ga Komisija ne hrani, moram reči, da mi je zelo, zelo zanimivo. Ne želim podleči nobeni teoriji zarote, ker se mi zdi škoda časa in energije. Pomembno pa je naslednje dejstvo, ki se pozablja. Vsak funkcionar je dolžan ob vsaki spremembi premoženja nad deset tisoč evrov to vsako leto poročati. To sem vedno počel s pripisom, da sem sredstva prejel od Fife. To je Komisija jasno imela v vsakem trenutku in lahko bi vedno sprejela postopke, še enkrat preverila postopke. Poglejte, kakšno naključje, da pride ravno takrat, ko računsko sodišče ravno izdaja poročilo, ki bi lahko koga vznemirilo. Pa tudi to ni zelo pomembno. Okoliščina je, da sem vedno prijavljal spremembe premoženja."</em></p></blockquote> <p>O osnutku pred končnim revizijskim poročilom o nabavah zaščitne in medicinske opreme: "<em>Mislim, da bo vendarle zanimivo branje in se bo marsikaj razčistilo."</em></p></p> Wed, 06 Jan 2021 09:53:55 +0000 Tomaž Vesel Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur. <p>O čem so razmišljali nekateri gostje v tem nenavadnem letu?</p><p><p>Humanitarka in zdravnica <a>Ninna Kozorog</a>, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in šport  pri UKC Ljubljana  <a>prof. dr. Metoda Dodič Fikfak,</a> psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani <a>dr. Mojca Zvezdana Dernovšek</a>, vodja svetovalne skupine za Covid-19 pri Ministrstvu za zdravje <a>prof. dr. Bojana Beović</a>, dr. med.,  generalni direktor RTV Slovenija <a>Igor Kadunc</a>, zdravnica in ustanoviteljica slovenskega društva Hospic <a>Metka Klevišar</a>, RTV dopisnik iz Italije <a>Janko Petrovec</a>, pisateljica <a>Veronika Simoniti</a>, predsednik UEFE <a>Aleksander Čeferin</a>, košarkar <a>Matjaž Smodiš</a>, enolog <a>Alojz Filipič</a>, direktor Radia Slovenija <a>Mirko Štul</a><a>ar</a>. Kako so doživeli leto 2020?</p></p> 174743109 RTVSLO – Prvi 3088 clean Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur. <p>O čem so razmišljali nekateri gostje v tem nenavadnem letu?</p><p><p>Humanitarka in zdravnica <a>Ninna Kozorog</a>, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in šport  pri UKC Ljubljana  <a>prof. dr. Metoda Dodič Fikfak,</a> psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani <a>dr. Mojca Zvezdana Dernovšek</a>, vodja svetovalne skupine za Covid-19 pri Ministrstvu za zdravje <a>prof. dr. Bojana Beović</a>, dr. med.,  generalni direktor RTV Slovenija <a>Igor Kadunc</a>, zdravnica in ustanoviteljica slovenskega društva Hospic <a>Metka Klevišar</a>, RTV dopisnik iz Italije <a>Janko Petrovec</a>, pisateljica <a>Veronika Simoniti</a>, predsednik UEFE <a>Aleksander Čeferin</a>, košarkar <a>Matjaž Smodiš</a>, enolog <a>Alojz Filipič</a>, direktor Radia Slovenija <a>Mirko Štul</a><a>ar</a>. Kako so doživeli leto 2020?</p></p> Wed, 30 Dec 2020 10:01:28 +0000 Izbor leta 2020 Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.<p>Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov?</p><p><p>Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> 174741739 RTVSLO – Prvi 2984 clean Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.<p>Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov?</p><p><p>Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> Wed, 23 Dec 2020 09:59:44 +0000 Dr. Spomenka Hribar Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.<p>Avtor knjige leta 2020</p><p><p>Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu - vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom soočanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo. </p> <blockquote><p>"Vsi večji konflikti največjega časa potekajo tam, kjer je najbolj suho in vroče, torej tam, kjer so tudi posledice podnebne krize najbolj izrazite," </p></blockquote> <p>poudarja Videmšek, ki se je v knjigi lotil naslavljanja možnih rešitev podnebne krize.<br /> Časa za ukrepanje namreč ni veliko. </p></p> 174740023 RTVSLO – Prvi 2550 clean Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.<p>Avtor knjige leta 2020</p><p><p>Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu - vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom soočanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo. </p> <blockquote><p>"Vsi večji konflikti največjega časa potekajo tam, kjer je najbolj suho in vroče, torej tam, kjer so tudi posledice podnebne krize najbolj izrazite," </p></blockquote> <p>poudarja Videmšek, ki se je v knjigi lotil naslavljanja možnih rešitev podnebne krize.<br /> Časa za ukrepanje namreč ni veliko. </p></p> Wed, 16 Dec 2020 09:52:30 +0000 Boštjan Videmšek Ob svetovnem dnevu človekovih pravic bomo govorili o diskriminaciji – dogaja se tudi pri nas, na vseh področjih družbenega življenja, in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V nasprotju s pristojnostmi varuha človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Kateri so najpogostejši primeri prijave diskriminacije, kako lahko zagovornik ukrepa, pa tudi, kakšne so njegove ugotovitve glede dostopnosti bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance v domovih za starejše v obdobju covida, v intervjuju.<p>Ali čas covida-19 povzroča več primerov diskriminacije?</p><p><p>Ob svetovnem dnevu človekovih pravic govorimo o diskriminaciji – dogaja se na vseh področjih družbenega življenja in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava Zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V primerjavi z varuhom človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja.</p> <blockquote><p>Po podatkih prve raziskave o diskriminaciji pri nas je približno 20 odstotkov ljudi že doživelo diskriminacijo. To je velik odstotek. Skrb vzbujajoče pa je, da je le petina od teh sprožila ustrezen postopek oziroma se temu uprla.</p></blockquote> <p>V oktobru so po prijavi začeli postopek ugotavljanja morebitne diskriminacije nekaterih starostnikov, ki so covid-19 preboleli v Domovih za starejše in ne v bolnišnicah.</p> <blockquote><p>Postopek še ni končan. Še vedno zbiramo podatke, pravi Miha Lobnik</p></blockquote> <p>Pri Zagovorniku načela enakosti v tem času obravnavajo številne primere, med drugim tudi izplačevanje božičnic v podjetjih.</p> <blockquote><p>Tudi upravno sodišče je potrdilo naše ugotovitve v nekaterih podjetjih, da je bilo lansko izplačevanje božičnice za tiste, ki so bili na porodniškem ali bolniški odsotnosti, diskriminatorno. Vsem pripada enak znesek. Tudi letos obravnavamo nekaj podjetij, ki kršijo to načelo, poudarja Lobnik.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174738241 RTVSLO – Prvi 2816 clean Ob svetovnem dnevu človekovih pravic bomo govorili o diskriminaciji – dogaja se tudi pri nas, na vseh področjih družbenega življenja, in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V nasprotju s pristojnostmi varuha človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Kateri so najpogostejši primeri prijave diskriminacije, kako lahko zagovornik ukrepa, pa tudi, kakšne so njegove ugotovitve glede dostopnosti bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance v domovih za starejše v obdobju covida, v intervjuju.<p>Ali čas covida-19 povzroča več primerov diskriminacije?</p><p><p>Ob svetovnem dnevu človekovih pravic govorimo o diskriminaciji – dogaja se na vseh področjih družbenega življenja in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava Zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V primerjavi z varuhom človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja.</p> <blockquote><p>Po podatkih prve raziskave o diskriminaciji pri nas je približno 20 odstotkov ljudi že doživelo diskriminacijo. To je velik odstotek. Skrb vzbujajoče pa je, da je le petina od teh sprožila ustrezen postopek oziroma se temu uprla.</p></blockquote> <p>V oktobru so po prijavi začeli postopek ugotavljanja morebitne diskriminacije nekaterih starostnikov, ki so covid-19 preboleli v Domovih za starejše in ne v bolnišnicah.</p> <blockquote><p>Postopek še ni končan. Še vedno zbiramo podatke, pravi Miha Lobnik</p></blockquote> <p>Pri Zagovorniku načela enakosti v tem času obravnavajo številne primere, med drugim tudi izplačevanje božičnic v podjetjih.</p> <blockquote><p>Tudi upravno sodišče je potrdilo naše ugotovitve v nekaterih podjetjih, da je bilo lansko izplačevanje božičnice za tiste, ki so bili na porodniškem ali bolniški odsotnosti, diskriminatorno. Vsem pripada enak znesek. Tudi letos obravnavamo nekaj podjetij, ki kršijo to načelo, poudarja Lobnik.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 09 Dec 2020 09:56:56 +0000 Miha Lobnik Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan Michael Goldfarb, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo različne teme – od vojn v Bosni in Iraku prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je najbrž največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje preteklega s sedanjim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem gospodarskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? Odgovor smo iskali v oddaji Intervju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.<p>Priznani ameriški novinar Michael Goldfarb razmišlja o razlogih, ki so Združene države pripeljali v težko ekonomsko, socialno in politično krizo</p><p><p>Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan <strong>Michael Goldfarb</strong>, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo raznolike teme – od vojn v Bosni in Iraku, prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado Sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je nemara največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje minulega z aktualnim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem ekonomskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? - Odgovor iščemo v sredinem Intervjuju na Prvem.</p></p> 174736590 RTVSLO – Prvi 2561 clean Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan Michael Goldfarb, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo različne teme – od vojn v Bosni in Iraku prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je najbrž največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje preteklega s sedanjim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem gospodarskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? Odgovor smo iskali v oddaji Intervju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.<p>Priznani ameriški novinar Michael Goldfarb razmišlja o razlogih, ki so Združene države pripeljali v težko ekonomsko, socialno in politično krizo</p><p><p>Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan <strong>Michael Goldfarb</strong>, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo raznolike teme – od vojn v Bosni in Iraku, prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado Sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je nemara največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje minulega z aktualnim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem ekonomskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? - Odgovor iščemo v sredinem Intervjuju na Prvem.</p></p> Wed, 02 Dec 2020 09:52:41 +0000 "Amerika je na ravni javne retorike že nekaj časa v državljanski vojni." Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.<p>Slikar, grafik, risar in profesor Črtomir Frelih najraje večkrat ponovi misel Friedricha Nietzscheja, da umetnost potrebujemo, ker brez nje ne bi prenesli resnice</p><p><p>Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je likovni umetnik <strong>Črtomir Frelih</strong>, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo<em> nobene ideološke uporabnosti</em>, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom <strong>Črtomir Frelih</strong>: <strong>Lisice, knjiga umetnika.</strong></p> <p>Slikar in grafik in redni profesor za grafiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Črtomir Frelih se, kot pravi, s smešno platjo risanja ukvarja že dolgo časa, vsaj od srednje šole, sčasoma je za humoren način izražanja pridobil tudi teoretski interes. Zadnje čase se je širšemu občinstvu priljubil, kot pravi, "<em>z odmikom od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh".</em> Kot pravi, je za humor bistveno, da človek zna vsakdanje reči pogledati z drugega zornega kota, tako kot drugi še niso poskušali, najti reči, ki se ne ujemajo, razlike v predstavah, kar prinese humoren učinek. Trudi se, da bi bil njegov "<em>lisičji"</em> humor, ki izhaja iz bohinjsko pogojenega <em>genius locija</em> komunikativen, razumljiv tudi za likovno slabše izobražene ljudi in da v likovni krajini, ki se je v 21. stoletju naravnih in generiranih likovnih impulzov zelo pomnožila in zgostila, nikogar ne bi užalil:</p> <blockquote><p>To je tisto, kar si ljudje od umetnosti želijo nasploh. Umetnost bi radi razumeli in te risbe so take, da imajo kar spodaj razlago napisano.</p></blockquote> <p>Frelihov humor, ki ima več različnih virov, kot otrok je namreč sam videl lisice in poslušal, kaj so o njih pripovedovali starejši ljudje, tudi vaške modrece, ki so znali pripovedovati in se šaliti na nekonvencionalen način, v jezikovni podobi odraža krajinske, narečne značilnosti Bohinja. Frelih pravi, da reče oz. zapiše tako, kot bi to storil doma v neformalnem položaju, saj to prinese s sabo posebno barvo.<br /> Vsak dober humor, ki se loteva tudi vsakdanjih, družbenih in političnih razmer, ljudem pridrži ogledalo:</p> <blockquote><p>Nekje sem že zapisal, da bi na tem mestu, kjer stojijo lisice, pravzaprav morali stati ljudje, če to ne bi bilo nespodobno, nemoralno ali celo prepovedano /…/.  Jaz imam občutek, da se je v Sloveniji v zadnjem času razvila kultura javnega dialoga, ki na razmišljanje sploh ne da več kaj dosti, ampak samo še na grobo silo in imamo skoraj raje spopade …</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Sicer pa Frelih meni, da v svetu najrazličnejših kriz, ki prizadenejo tako naravo kot živali in ljudi, <em>"antropocentrizem ne bo tako hitro popustil</em>", ker bi bili ljudje radi vodilni tudi pri tem, ko za seboj popravljajo škodo, poleg tega pa je človek v veri napredka moral ohranjati iluzijo, da je krona stvarstva in da je odgovoren za ves svet. Lisice pa se pač s človeškimi rečmi ne bodo preveč obremenjevale.</p> </p> 174734898 RTVSLO – Prvi 2606 clean Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.<p>Slikar, grafik, risar in profesor Črtomir Frelih najraje večkrat ponovi misel Friedricha Nietzscheja, da umetnost potrebujemo, ker brez nje ne bi prenesli resnice</p><p><p>Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je likovni umetnik <strong>Črtomir Frelih</strong>, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo<em> nobene ideološke uporabnosti</em>, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom <strong>Črtomir Frelih</strong>: <strong>Lisice, knjiga umetnika.</strong></p> <p>Slikar in grafik in redni profesor za grafiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Črtomir Frelih se, kot pravi, s smešno platjo risanja ukvarja že dolgo časa, vsaj od srednje šole, sčasoma je za humoren način izražanja pridobil tudi teoretski interes. Zadnje čase se je širšemu občinstvu priljubil, kot pravi, "<em>z odmikom od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh".</em> Kot pravi, je za humor bistveno, da človek zna vsakdanje reči pogledati z drugega zornega kota, tako kot drugi še niso poskušali, najti reči, ki se ne ujemajo, razlike v predstavah, kar prinese humoren učinek. Trudi se, da bi bil njegov "<em>lisičji"</em> humor, ki izhaja iz bohinjsko pogojenega <em>genius locija</em> komunikativen, razumljiv tudi za likovno slabše izobražene ljudi in da v likovni krajini, ki se je v 21. stoletju naravnih in generiranih likovnih impulzov zelo pomnožila in zgostila, nikogar ne bi užalil:</p> <blockquote><p>To je tisto, kar si ljudje od umetnosti želijo nasploh. Umetnost bi radi razumeli in te risbe so take, da imajo kar spodaj razlago napisano.</p></blockquote> <p>Frelihov humor, ki ima več različnih virov, kot otrok je namreč sam videl lisice in poslušal, kaj so o njih pripovedovali starejši ljudje, tudi vaške modrece, ki so znali pripovedovati in se šaliti na nekonvencionalen način, v jezikovni podobi odraža krajinske, narečne značilnosti Bohinja. Frelih pravi, da reče oz. zapiše tako, kot bi to storil doma v neformalnem položaju, saj to prinese s sabo posebno barvo.<br /> Vsak dober humor, ki se loteva tudi vsakdanjih, družbenih in političnih razmer, ljudem pridrži ogledalo:</p> <blockquote><p>Nekje sem že zapisal, da bi na tem mestu, kjer stojijo lisice, pravzaprav morali stati ljudje, če to ne bi bilo nespodobno, nemoralno ali celo prepovedano /…/.  Jaz imam občutek, da se je v Sloveniji v zadnjem času razvila kultura javnega dialoga, ki na razmišljanje sploh ne da več kaj dosti, ampak samo še na grobo silo in imamo skoraj raje spopade …</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Sicer pa Frelih meni, da v svetu najrazličnejših kriz, ki prizadenejo tako naravo kot živali in ljudi, <em>"antropocentrizem ne bo tako hitro popustil</em>", ker bi bili ljudje radi vodilni tudi pri tem, ko za seboj popravljajo škodo, poleg tega pa je človek v veri napredka moral ohranjati iluzijo, da je krona stvarstva in da je odgovoren za ves svet. Lisice pa se pač s človeškimi rečmi ne bodo preveč obremenjevale.</p> </p> Wed, 25 Nov 2020 09:05:00 +0000 Črtomir Frelih Drugi val epidemije je vnovična preizkušnja tudi za številne varstveno-delovne centre in centre za usposabljanje, delo in varstvo. Ti povezujejo 3 tisoč 300 uporabnikov. Varstveno-delovni centri opravljajo zgolj nujno varstvo, uporabniki so doma, pogrešajo delo in vsakodnevno druženje. Večina bivalnih enot zdaj nima stikov z zunanjim okoljem. Koronavirus je spremenil življenje posameznikov s telesnimi in duševnimi motnjami, nekateri ne zmorejo razumeti novih pravil, pomembnih za zajezitev širjenja virusa. O premagovanju stisk, skrbi za uporabnike, strahu pred novimi vdori virusa, nenehnem prilagajanju in srčnosti zaposlenih v Intervjuju s predsednico Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, Mirjano Česen. <p>Mirjana Česen, predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije</p><p><p>Virus je zelo spremenil vsakodnevno življenje varovancev, stanovalcev, zaposlenih in staršev v 33 zavodih, pravi Mirjana Česen, predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije:</p> <blockquote><p>"V vseh zavodih smo v nenehnih skrbeh pred novimi okužbami in v skrbeh, kako je z uporabniki, ki so namesto v dnevnem varstvu spet doma. Povsod smo vzpostavili sive in rdeče cone, največji problem je ločevanje čistih in nečistih poti, predvsem zaradi različnih prostorskih pogojev."</p></blockquote> <p>Večina uporabnikov vseh ukrepov ne zmore razumeti. Higiena je velik problem, nošenje mask tudi. Številni uporabniki imajo senzorne, gibalne ovire. Zanje je zelo pomembna obrazna mimika, tudi neverbalno sporazumevanje. Maske zelo težko sprejemajo. Tudi maske na obrazih zaposlenih, saj pogosto berejo z ustnic. Navajanje na fizično razdaljo je velika težava. Zaradi ohranjanja občutka varnosti uporabniki zdaj še bolj potrebujejo dotik, objem, stisk roke. Tudi zaposleni, ki jih želijo umiriti, potolažiti, so v primežu odločitev. Zato se fizičnim dotikom ne izogibajo, seveda pa je še potrebnejša dosledna higiena rok.</p> <blockquote><p>"Dosledno upoštevanje ukrepov in skoraj zaprti VDC-ji so zdaj v nasprotju z našimi prizadevanji. Uporabniki naj bi bili dejavni v socialni mreži, druženje jim veliko pomeni, vsakdanje delo, ki ga zmorejo, tudi. Naši uporabniki se starajo, tudi njihovi starši so ostareli. Ves dan svojemu odraslemu otroku ponujajo pomoč, kar je naporno. V domačih okoljih se pojavljajo stiske, vsi skupaj so hudo utrujeni. Strokovni delavci ponujajo psihosocialno pomoč, klici staršev in uporabnikov so pogosti. Včasih gre samo za ohranjanje občutka povezanosti. Stiske se poglabljajo, včasih so povezane tudi z odklanjanjem hrane. Epidemija in trenutne razmere se, žal, kažejo tudi na naših uporabnikih."</p></blockquote> <p>Zavodi medsebojno sodelujejo, izmenjujejo izkušnje, se spodbujajo in prilagajajo, vsi potrebujejo nasvete. V koronačasu tudi bodrijo drug drugega.</p> <blockquote><p>"Vsi se zavedamo, da se ob morebitnem vdoru virus v naših ustanovah lahko razširi kot požar."</p></blockquote></p> 174733173 RTVSLO – Prvi 3107 clean Drugi val epidemije je vnovična preizkušnja tudi za številne varstveno-delovne centre in centre za usposabljanje, delo in varstvo. Ti povezujejo 3 tisoč 300 uporabnikov. Varstveno-delovni centri opravljajo zgolj nujno varstvo, uporabniki so doma, pogrešajo delo in vsakodnevno druženje. Večina bivalnih enot zdaj nima stikov z zunanjim okoljem. Koronavirus je spremenil življenje posameznikov s telesnimi in duševnimi motnjami, nekateri ne zmorejo razumeti novih pravil, pomembnih za zajezitev širjenja virusa. O premagovanju stisk, skrbi za uporabnike, strahu pred novimi vdori virusa, nenehnem prilagajanju in srčnosti zaposlenih v Intervjuju s predsednico Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, Mirjano Česen. <p>Mirjana Česen, predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije</p><p><p>Virus je zelo spremenil vsakodnevno življenje varovancev, stanovalcev, zaposlenih in staršev v 33 zavodih, pravi Mirjana Česen, predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije:</p> <blockquote><p>"V vseh zavodih smo v nenehnih skrbeh pred novimi okužbami in v skrbeh, kako je z uporabniki, ki so namesto v dnevnem varstvu spet doma. Povsod smo vzpostavili sive in rdeče cone, največji problem je ločevanje čistih in nečistih poti, predvsem zaradi različnih prostorskih pogojev."</p></blockquote> <p>Večina uporabnikov vseh ukrepov ne zmore razumeti. Higiena je velik problem, nošenje mask tudi. Številni uporabniki imajo senzorne, gibalne ovire. Zanje je zelo pomembna obrazna mimika, tudi neverbalno sporazumevanje. Maske zelo težko sprejemajo. Tudi maske na obrazih zaposlenih, saj pogosto berejo z ustnic. Navajanje na fizično razdaljo je velika težava. Zaradi ohranjanja občutka varnosti uporabniki zdaj še bolj potrebujejo dotik, objem, stisk roke. Tudi zaposleni, ki jih želijo umiriti, potolažiti, so v primežu odločitev. Zato se fizičnim dotikom ne izogibajo, seveda pa je še potrebnejša dosledna higiena rok.</p> <blockquote><p>"Dosledno upoštevanje ukrepov in skoraj zaprti VDC-ji so zdaj v nasprotju z našimi prizadevanji. Uporabniki naj bi bili dejavni v socialni mreži, druženje jim veliko pomeni, vsakdanje delo, ki ga zmorejo, tudi. Naši uporabniki se starajo, tudi njihovi starši so ostareli. Ves dan svojemu odraslemu otroku ponujajo pomoč, kar je naporno. V domačih okoljih se pojavljajo stiske, vsi skupaj so hudo utrujeni. Strokovni delavci ponujajo psihosocialno pomoč, klici staršev in uporabnikov so pogosti. Včasih gre samo za ohranjanje občutka povezanosti. Stiske se poglabljajo, včasih so povezane tudi z odklanjanjem hrane. Epidemija in trenutne razmere se, žal, kažejo tudi na naših uporabnikih."</p></blockquote> <p>Zavodi medsebojno sodelujejo, izmenjujejo izkušnje, se spodbujajo in prilagajajo, vsi potrebujejo nasvete. V koronačasu tudi bodrijo drug drugega.</p> <blockquote><p>"Vsi se zavedamo, da se ob morebitnem vdoru virus v naših ustanovah lahko razširi kot požar."</p></blockquote></p> Wed, 18 Nov 2020 10:01:47 +0000 Mirjana Česen Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe. <p>Filozof prof. dr. Igor Pribac</p><p><p><strong>Prof. dr. Igor Pribac</strong> je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.</p> <blockquote><p>V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.</p></blockquote> <p>Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.</p> <blockquote><p>Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.</p></blockquote> <p>Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.</p> <blockquote><p>Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.</p></blockquote> <p>Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.</p> <blockquote><p>Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.</p></blockquote> <p>Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.</p> <blockquote><p>Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.</p></blockquote> <p>Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.</p> <blockquote><p>To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.</p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> 174731413 RTVSLO – Prvi 3015 clean Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe. <p>Filozof prof. dr. Igor Pribac</p><p><p><strong>Prof. dr. Igor Pribac</strong> je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.</p> <blockquote><p>V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.</p></blockquote> <p>Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.</p> <blockquote><p>Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.</p></blockquote> <p>Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.</p> <blockquote><p>Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.</p></blockquote> <p>Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.</p> <blockquote><p>Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.</p></blockquote> <p>Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.</p> <blockquote><p>Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.</p></blockquote> <p>Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.</p> <blockquote><p>To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.</p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> Wed, 11 Nov 2020 09:10:00 +0000 Prof. dr. Igor Pribac Monika Ažman je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in zelo dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi koronavirusa znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce in veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester. Potrpežljivosti in predanosti medicinskega osebja se gotovo pridružuje tudi strah in človečnost, ki kdaj tudi bremeni. Bomo iz te izkušnje odšli močnejši, z večjim zavedanjem, da plačna podcenjenost hromi zdravstveni sistem?<p>Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege</p><p><p>"Če kdaj, morajo odločevalci zdaj ugotoviti, kako pomembno je, da imamo javni zdravstveni sistem in poskrbeti za dostojno plačilo vsega zdravstvenega osebja, ki dela v tem sistemu, " pravi Monika Ažman, ki  je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, saj dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi covida-19 znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce ter veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester.</p> <blockquote><p>"Pozivamo študente zdravstvenih smeri in tudi medicine k sodelovanju. Veliko je odziva. Sestavljamo ekipe in jih pošiljamo tja, kjer potrebujejo pomoč: v domove za  starejše, Centre za delovno usposabljanje...S tem delom dobijo neprecenljive konkretne izkušnje, ki jim bodo zelo pomagale pri njihovem nadaljnjem delu. Gre tudi za med-poklicno sodelovanje, za učenje timskega dela.  Prizadevamo si, da bi bilo to delo tudi upoštevano pri njihovem izobraževanju".</p></blockquote> <p>S kadrovskim pomanjkanjem se soočajo tudi drugod po Evropi. Raziskava na Irskem je pokazala, da namerava po epidemiji iz  zdravstvenega sistema oditi 60% medicinskih sester in drugih poklicev. Delo v sedanjih razmerah je izjemno zahtevno in odgovorno.</p> <blockquote><p>"Danes delati na covid oddelku pomeni, da morajo biti vsa ravnanja skrbno domišljena. Kako ravnati,  da se bo treba najmanjkrat preobleči, kdaj boš šel na stranišče, kdaj boš popil dovolj količine  - pod zaščitnimi oblekami je vroče in se človek močo poti. Treba je hitro odreagirati, biti pozoren ves čas. Minute štejejo. Potrebno je imeti ne le dovolj osebja,  ampak tudi uigrano osebje. "</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174729890 RTVSLO – Prvi 2913 clean Monika Ažman je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in zelo dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi koronavirusa znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce in veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester. Potrpežljivosti in predanosti medicinskega osebja se gotovo pridružuje tudi strah in človečnost, ki kdaj tudi bremeni. Bomo iz te izkušnje odšli močnejši, z večjim zavedanjem, da plačna podcenjenost hromi zdravstveni sistem?<p>Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege</p><p><p>"Če kdaj, morajo odločevalci zdaj ugotoviti, kako pomembno je, da imamo javni zdravstveni sistem in poskrbeti za dostojno plačilo vsega zdravstvenega osebja, ki dela v tem sistemu, " pravi Monika Ažman, ki  je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, saj dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi covida-19 znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce ter veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester.</p> <blockquote><p>"Pozivamo študente zdravstvenih smeri in tudi medicine k sodelovanju. Veliko je odziva. Sestavljamo ekipe in jih pošiljamo tja, kjer potrebujejo pomoč: v domove za  starejše, Centre za delovno usposabljanje...S tem delom dobijo neprecenljive konkretne izkušnje, ki jim bodo zelo pomagale pri njihovem nadaljnjem delu. Gre tudi za med-poklicno sodelovanje, za učenje timskega dela.  Prizadevamo si, da bi bilo to delo tudi upoštevano pri njihovem izobraževanju".</p></blockquote> <p>S kadrovskim pomanjkanjem se soočajo tudi drugod po Evropi. Raziskava na Irskem je pokazala, da namerava po epidemiji iz  zdravstvenega sistema oditi 60% medicinskih sester in drugih poklicev. Delo v sedanjih razmerah je izjemno zahtevno in odgovorno.</p> <blockquote><p>"Danes delati na covid oddelku pomeni, da morajo biti vsa ravnanja skrbno domišljena. Kako ravnati,  da se bo treba najmanjkrat preobleči, kdaj boš šel na stranišče, kdaj boš popil dovolj količine  - pod zaščitnimi oblekami je vroče in se človek močo poti. Treba je hitro odreagirati, biti pozoren ves čas. Minute štejejo. Potrebno je imeti ne le dovolj osebja,  ampak tudi uigrano osebje. "</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 04 Nov 2020 09:58:33 +0000 Monika Ažman Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.<p>Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami je bil na 92. rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.</p><p><p>Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena.  Radio Slovenija je pridobil nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Nasprotno nekateri za razvoj pandemije, za naraščanje okuženih in obolelih obtožujejo medije, ki dajejo prostor in čas dvomljivcem in skeptikom glede nevarnosti covida-19.</p> <blockquote><p>Če je to resno razmišljanje naše vlade, da so mediji odgovorni za pandemijo, potem nas mora biti pandemije še bolj strah kot sicer.</p></blockquote> <p>V razgibani in mestoma zelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi.</p> <blockquote><p>Radio Slovenija se v primerjavi z drugi javnimi servisi, po podatkih EBU, uvršča malo nad zlato sredino, je pa tudi drugod opaziti trend, da se je v času korona krize zaupanje v javne medije bistveno povečalo.</p></blockquote></p> 174728318 RTVSLO – Prvi 3069 clean Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.<p>Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami je bil na 92. rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.</p><p><p>Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena.  Radio Slovenija je pridobil nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Nasprotno nekateri za razvoj pandemije, za naraščanje okuženih in obolelih obtožujejo medije, ki dajejo prostor in čas dvomljivcem in skeptikom glede nevarnosti covida-19.</p> <blockquote><p>Če je to resno razmišljanje naše vlade, da so mediji odgovorni za pandemijo, potem nas mora biti pandemije še bolj strah kot sicer.</p></blockquote> <p>V razgibani in mestoma zelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi.</p> <blockquote><p>Radio Slovenija se v primerjavi z drugi javnimi servisi, po podatkih EBU, uvršča malo nad zlato sredino, je pa tudi drugod opaziti trend, da se je v času korona krize zaupanje v javne medije bistveno povečalo.</p></blockquote></p> Wed, 28 Oct 2020 10:01:09 +0000 Mirko Štular Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok in tudi zato bomo v oddaji Intervju gostili uglednega slovenskega enologa, vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, ki je pred dobrimi štirimi desetletji v našem jeziku ponovno uveljavil besedo penina. Danes upokojeni strokovnjak, ki ga poleg žlahtne kapljice navdušuje šport in še veliko vsega, je od predlani nosilec najvišjega priznanja – zlatega grba občine Gornja Radgona, svojo poklicno pot pa je preživel po večini v Radgonskih goricah, kjer je med drugim uvedel tudi tehnologijo hitrega bistrenja mladega vina. Z zanimivim in iskrivim Alojzom Filipičem se pogovarja Lidija Kosi. <p>Vinski vitez, ki je v slovenskem jeziku obudil izraz penina</p><p><p><strong>Alojz Filipič</strong> je priznani enolog, ki ga pozna tako strokovna javnost kot mnogi ljubitelji žlahtne kapljice. Je eden od samo dveh članov šampanjskega viteškega reda v Sloveniji, seveda pa tudi vinski vitez. Svojo karierno pot je prehodil v glavnem v Radgonskih goricah, kjer že okoli 170 let pridelujejo penino. Prav današnji sogovornik v oddaji Intervju Alojz Filipič pa je zaslužen, da se je pred dobrimi 4. desetletji beseda penina ponovno uveljavila v slovenskem jeziku. Prav občutek za jezik je ena od izstopajočih lastnosti zdaj že upokojenega poznavalca vina, ki pa se še vedno ukvarja tudi s športom, za vpetost v družbeno dogajanje pa ga je občina Gornja Radgona predlani nagradila še z zlatim grbom. Alojza Filipiča je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.</p></p> 174726575 RTVSLO – Prvi 2423 clean Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok in tudi zato bomo v oddaji Intervju gostili uglednega slovenskega enologa, vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, ki je pred dobrimi štirimi desetletji v našem jeziku ponovno uveljavil besedo penina. Danes upokojeni strokovnjak, ki ga poleg žlahtne kapljice navdušuje šport in še veliko vsega, je od predlani nosilec najvišjega priznanja – zlatega grba občine Gornja Radgona, svojo poklicno pot pa je preživel po večini v Radgonskih goricah, kjer je med drugim uvedel tudi tehnologijo hitrega bistrenja mladega vina. Z zanimivim in iskrivim Alojzom Filipičem se pogovarja Lidija Kosi. <p>Vinski vitez, ki je v slovenskem jeziku obudil izraz penina</p><p><p><strong>Alojz Filipič</strong> je priznani enolog, ki ga pozna tako strokovna javnost kot mnogi ljubitelji žlahtne kapljice. Je eden od samo dveh članov šampanjskega viteškega reda v Sloveniji, seveda pa tudi vinski vitez. Svojo karierno pot je prehodil v glavnem v Radgonskih goricah, kjer že okoli 170 let pridelujejo penino. Prav današnji sogovornik v oddaji Intervju Alojz Filipič pa je zaslužen, da se je pred dobrimi 4. desetletji beseda penina ponovno uveljavila v slovenskem jeziku. Prav občutek za jezik je ena od izstopajočih lastnosti zdaj že upokojenega poznavalca vina, ki pa se še vedno ukvarja tudi s športom, za vpetost v družbeno dogajanje pa ga je občina Gornja Radgona predlani nagradila še z zlatim grbom. Alojza Filipiča je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.</p></p> Wed, 21 Oct 2020 08:50:23 +0000 Alojz Filipič Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Inštituta Jožef Stefan, ki ga vodi zadnjih 15 let. V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo takšno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije ter obenem uspešno obranil naš največji raziskovalni inštitut, da bi zaradi močno zmanjšanega financiranja izgubljal na kvaliteti. Zgradbe so resda iz povojnega časa in prostori premajhni, a mladi talenti, ki tam raziskujejo, so še vedno vrhunski. Kaj se torej lahko naučimo iz izkušenj preteklosti? Kaj Sloveniji in svetu prinaša današnji hitri tehnološki razvoj? Pa tudi o sorodnosti med znanostjo in umetnostjo ter o svojih slikarskih načrtih za čas, ko bo direktorske skrbi predal nasledniku. To so nekatera vprašanja iz tokratnega Radijskega intervjuja. Foto: Nina Slaček<p>Z dolgoletnim direktorjem Instituta "Jožef Stefan" Jadranom Lenarčičem o vlogi znanosti, pomanjkanju slovenskih razvojnih ambicij in o načrtih za naprej</p><p><p>Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Instituta "Jožef Stefan", ki ga vodi zadnjih 15 let. S koncem leta se bo s tega položaja poslovil.</p> <h3>»Brez znanosti in tehnološkega razvoja, brez razumnikov in ustvarjalnosti ne bomo obstali«</h3> <p>V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo tovrstno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije. Meni, da gre za globoko pomanjkanje razumevanja za pomen, ki ga ima znanost za dolgoročno blaginjo države.</p> <blockquote><p>»Po osamosvojitvi Slovenije nikoli ni prišlo do tega, da bi se politika, znanstveniki in drugi usedli in pripravili dolgoročno vizijo, koncept, kako vidimo razvoj slovenske znanosti. Do tega premisleka nikoli ni prišlo.«</p></blockquote> <p>Izpostavlja, da močna znanost in njena tesna povezanost z gospodarstvom, ki je Slovenijo odlikovala v času Jugoslavije, tudi ni bila posledica kakega globokega razumevanja vloge znanosti, ampak nuje.</p> <blockquote><p>»Uvoz je bil takrat skoraj nemogoč, še posebej uvoz tehnologij. Tranzistorja nisi mogel pripeljati čez mejo. Zato smo morali delati praktično vse. Ko smo delali prve robote in so me novinarji o tem spraševali, smo vsi ponavljali tisto frazo, da gre za plod domačega znanja. Vseeno takrat nismo bili ravno na prvem mestu, ker smo bili bolj izolirana družba.«</p></blockquote> <p>Na Institut "Jožef Stefan" je ponosen. Kljub globokim rezom na področju  domačega financiranja, so se uspeli vključiti v številne evropske raziskovalne projekte, vse več je v zadnjem času tudi najprestižnejših projektov Evropskega raziskovalnega sveta. Kar do 25 odstotkov sredstev inštituta tako danes prihaja iz evropskih virov. Čeprav je mednarodna vpetost in sodelovanje za vrhunsko znanost danes nujno, pa je to lahko le nadgradnja lastnih raziskav.</p> <blockquote><p>»To je približno tako, kot če bi v nogometu igral samo tekme, ne bi pa treniral,« pravi prof. Lenarčič o pomenu domačih, z lastnimi sredstvi financiranih raziskav.</p></blockquote> <h3>Ali tudi Evropa pozablja na svojo razvojno vizijo?</h3> <p>V prihodnje utegnejo biti razmere še mnogo bolj zaostrene. Zaradi vpliva pandemije je tudi Evropska unija za prihodnje sedemletno finančno obdobje znanosti namenila mnogo manj finančnih sredstev, kot bi bilo potrebno, če bi želeli držati korak s konkurenco oziroma zmanjševati zaostanek za Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Po ocenah bi za ohranjanje razvojne prednosti morali v znanost investirati 160 milijard evrov, trenutno kaže, da jih bomo le 80.</p> <blockquote><p>»Pri velikih projektih, kot so denimo superračunalniki, nas Kitajci dobesedno zbrišejo s terena. To je za Evropo lahko zelo slabo. Superračunalniki bodo imeli v prihodnosti ključno vlogo zaradi obdelave vse večje količine podatkov. Če Evropa ne bom imela tu lastne tehnologije in se bo naslanjala recimo na Kitajsko, bomo začeli zaostajati. Kitajci nam bodo dali tehnologijo, ki bo že v drugem planu in zaostanek bo vedno večji.«</p></blockquote> <h3>Med ustvarjanjem v umetnosti in znanosti je veliko skupnih točk</h3> <p>Kljub zelo uspešni karieri v znanosti, je Jadran Lenarčič sam mnenja, da ta izbira kljub vsemu ni bila povsem optimalna zanj. Ko se je odločal za študij, je imel v mislih tudi matematiko, sociologijo, filozofijo in likovno ustvarjanje. Na koncu se je odločil v sekundi in po intuiciji - za elektrotehniko.</p> <blockquote><p>»Morda nisem povsem zadel svojega poklica, ker sem verjetno bolj umetnik kot znanstvenik. A verjetno bi kot umetnik imel take in drugačne težave, ker v umetnosti je težko funkcionirati, razen če ti zelo uspe. Znanost je vendar bolj strukturirana. Ko si enkrat v tem procesu in imaš talent in smisel, se verjetno tu lažje znajdeš kot v umetnosti. Tako da mislim, da to, kar sem počel v življenju, je zelo blizu mojega optimuma, ne pa optimum. Optimum bi bil, če bi šel v umetnost, ampak sem vseeno zadovoljen.«</p></blockquote></p> 174724903 RTVSLO – Prvi 2903 clean Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Inštituta Jožef Stefan, ki ga vodi zadnjih 15 let. V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo takšno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije ter obenem uspešno obranil naš največji raziskovalni inštitut, da bi zaradi močno zmanjšanega financiranja izgubljal na kvaliteti. Zgradbe so resda iz povojnega časa in prostori premajhni, a mladi talenti, ki tam raziskujejo, so še vedno vrhunski. Kaj se torej lahko naučimo iz izkušenj preteklosti? Kaj Sloveniji in svetu prinaša današnji hitri tehnološki razvoj? Pa tudi o sorodnosti med znanostjo in umetnostjo ter o svojih slikarskih načrtih za čas, ko bo direktorske skrbi predal nasledniku. To so nekatera vprašanja iz tokratnega Radijskega intervjuja. Foto: Nina Slaček<p>Z dolgoletnim direktorjem Instituta "Jožef Stefan" Jadranom Lenarčičem o vlogi znanosti, pomanjkanju slovenskih razvojnih ambicij in o načrtih za naprej</p><p><p>Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Instituta "Jožef Stefan", ki ga vodi zadnjih 15 let. S koncem leta se bo s tega položaja poslovil.</p> <h3>»Brez znanosti in tehnološkega razvoja, brez razumnikov in ustvarjalnosti ne bomo obstali«</h3> <p>V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo tovrstno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije. Meni, da gre za globoko pomanjkanje razumevanja za pomen, ki ga ima znanost za dolgoročno blaginjo države.</p> <blockquote><p>»Po osamosvojitvi Slovenije nikoli ni prišlo do tega, da bi se politika, znanstveniki in drugi usedli in pripravili dolgoročno vizijo, koncept, kako vidimo razvoj slovenske znanosti. Do tega premisleka nikoli ni prišlo.«</p></blockquote> <p>Izpostavlja, da močna znanost in njena tesna povezanost z gospodarstvom, ki je Slovenijo odlikovala v času Jugoslavije, tudi ni bila posledica kakega globokega razumevanja vloge znanosti, ampak nuje.</p> <blockquote><p>»Uvoz je bil takrat skoraj nemogoč, še posebej uvoz tehnologij. Tranzistorja nisi mogel pripeljati čez mejo. Zato smo morali delati praktično vse. Ko smo delali prve robote in so me novinarji o tem spraševali, smo vsi ponavljali tisto frazo, da gre za plod domačega znanja. Vseeno takrat nismo bili ravno na prvem mestu, ker smo bili bolj izolirana družba.«</p></blockquote> <p>Na Institut "Jožef Stefan" je ponosen. Kljub globokim rezom na področju  domačega financiranja, so se uspeli vključiti v številne evropske raziskovalne projekte, vse več je v zadnjem času tudi najprestižnejših projektov Evropskega raziskovalnega sveta. Kar do 25 odstotkov sredstev inštituta tako danes prihaja iz evropskih virov. Čeprav je mednarodna vpetost in sodelovanje za vrhunsko znanost danes nujno, pa je to lahko le nadgradnja lastnih raziskav.</p> <blockquote><p>»To je približno tako, kot če bi v nogometu igral samo tekme, ne bi pa treniral,« pravi prof. Lenarčič o pomenu domačih, z lastnimi sredstvi financiranih raziskav.</p></blockquote> <h3>Ali tudi Evropa pozablja na svojo razvojno vizijo?</h3> <p>V prihodnje utegnejo biti razmere še mnogo bolj zaostrene. Zaradi vpliva pandemije je tudi Evropska unija za prihodnje sedemletno finančno obdobje znanosti namenila mnogo manj finančnih sredstev, kot bi bilo potrebno, če bi želeli držati korak s konkurenco oziroma zmanjševati zaostanek za Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Po ocenah bi za ohranjanje razvojne prednosti morali v znanost investirati 160 milijard evrov, trenutno kaže, da jih bomo le 80.</p> <blockquote><p>»Pri velikih projektih, kot so denimo superračunalniki, nas Kitajci dobesedno zbrišejo s terena. To je za Evropo lahko zelo slabo. Superračunalniki bodo imeli v prihodnosti ključno vlogo zaradi obdelave vse večje količine podatkov. Če Evropa ne bom imela tu lastne tehnologije in se bo naslanjala recimo na Kitajsko, bomo začeli zaostajati. Kitajci nam bodo dali tehnologijo, ki bo že v drugem planu in zaostanek bo vedno večji.«</p></blockquote> <h3>Med ustvarjanjem v umetnosti in znanosti je veliko skupnih točk</h3> <p>Kljub zelo uspešni karieri v znanosti, je Jadran Lenarčič sam mnenja, da ta izbira kljub vsemu ni bila povsem optimalna zanj. Ko se je odločal za študij, je imel v mislih tudi matematiko, sociologijo, filozofijo in likovno ustvarjanje. Na koncu se je odločil v sekundi in po intuiciji - za elektrotehniko.</p> <blockquote><p>»Morda nisem povsem zadel svojega poklica, ker sem verjetno bolj umetnik kot znanstvenik. A verjetno bi kot umetnik imel take in drugačne težave, ker v umetnosti je težko funkcionirati, razen če ti zelo uspe. Znanost je vendar bolj strukturirana. Ko si enkrat v tem procesu in imaš talent in smisel, se verjetno tu lažje znajdeš kot v umetnosti. Tako da mislim, da to, kar sem počel v življenju, je zelo blizu mojega optimuma, ne pa optimum. Optimum bi bil, če bi šel v umetnost, ampak sem vseeno zadovoljen.«</p></blockquote></p> Wed, 14 Oct 2020 09:08:00 +0000 Jadran Lenarčič: »Manjka premislek, ki bi presegal eno vlado« Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.<p>Biodinamična kmetija Černelič prejela evropsko nagrado kot primer dobre prakse za blaženje podnebnih sprememb</p><p><p>Zvone Černelič iz Dečnega Sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela <strong>nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards</strong>, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.</p> <blockquote><p>»Da ne bi z ekološkim načinom kmetovanja prehranili sveta, s tem se jaz ne strinjam! Absolutno trdim, da je hrane preveč, preveč se je zmeče proč, predvsem v razvitem svetu, v nerazvitem svetu je pa manjka. V nerazvitem svetu manjka tudi znanja. Če bi znanje, ki ga ima razviti svet, preusmerili tja in pomagali tudi finančno, bi se stanje v nerazvitem svetu bistveno popravilo. Predvsem bi bilo treba zmanjšati industrijsko živinorejo. Hkrati bi jo morali bolj potisniti v hribe, da se ta območja ne zarastejo. Masovna živinoreja s hlevi na gnojevko ni sprejemljiva, to je preveč obremenjujoče, živali imajo premalo naravnega življenjskega prostora. Namesto živinoreje bi pridelovali več zelenjave, žita in sadja.  Na enem hektaru  na leto lahko zredimo 200 kg mesa, na enem hektaru pa bi lahko bistveno več pridelli zelenjave, žit in sadja ter nahranili več ljudi na enem hektaru. Hkrati moramo tudi zmanjšati odpadno hrano. To so rešitve pri katerih absolutno ne bi mogli biti lačni. »</p></blockquote></p> 174723224 RTVSLO – Prvi 2946 clean Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.<p>Biodinamična kmetija Černelič prejela evropsko nagrado kot primer dobre prakse za blaženje podnebnih sprememb</p><p><p>Zvone Černelič iz Dečnega Sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela <strong>nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards</strong>, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.</p> <blockquote><p>»Da ne bi z ekološkim načinom kmetovanja prehranili sveta, s tem se jaz ne strinjam! Absolutno trdim, da je hrane preveč, preveč se je zmeče proč, predvsem v razvitem svetu, v nerazvitem svetu je pa manjka. V nerazvitem svetu manjka tudi znanja. Če bi znanje, ki ga ima razviti svet, preusmerili tja in pomagali tudi finančno, bi se stanje v nerazvitem svetu bistveno popravilo. Predvsem bi bilo treba zmanjšati industrijsko živinorejo. Hkrati bi jo morali bolj potisniti v hribe, da se ta območja ne zarastejo. Masovna živinoreja s hlevi na gnojevko ni sprejemljiva, to je preveč obremenjujoče, živali imajo premalo naravnega življenjskega prostora. Namesto živinoreje bi pridelovali več zelenjave, žita in sadja.  Na enem hektaru  na leto lahko zredimo 200 kg mesa, na enem hektaru pa bi lahko bistveno več pridelli zelenjave, žit in sadja ter nahranili več ljudi na enem hektaru. Hkrati moramo tudi zmanjšati odpadno hrano. To so rešitve pri katerih absolutno ne bi mogli biti lačni. »</p></blockquote></p> Wed, 07 Oct 2020 08:59:06 +0000 Zvone Černelič:»Hrana pridelana po biodinamični metodi ima večjo vitalnost« Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik, eden najmlajših, in dobro leto tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere – pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A samo akademska kariera mu ni bila dovolj. Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru. <p>Vrhovni sodnik in predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan </p><p><p>Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik  - eden najmlajših - in  dobro leto dni tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere –  pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A zgolj akademska kariera mu ni bila dovolj.  Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru.</p> <blockquote><p>»Sodnik ne more in ne sme odločati po lastnem političnem prepričanju mimo ustave in zakona, po motivih, ki bi bili sicer zavržni, zaradi nepotizmov ali česa drugega.»</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174721597 RTVSLO – Prvi 2494 clean Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik, eden najmlajših, in dobro leto tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere – pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A samo akademska kariera mu ni bila dovolj. Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru. <p>Vrhovni sodnik in predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan </p><p><p>Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik  - eden najmlajših - in  dobro leto dni tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere –  pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A zgolj akademska kariera mu ni bila dovolj.  Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru.</p> <blockquote><p>»Sodnik ne more in ne sme odločati po lastnem političnem prepričanju mimo ustave in zakona, po motivih, ki bi bili sicer zavržni, zaradi nepotizmov ali česa drugega.»</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 30 Sep 2020 08:51:34 +0000 Dr. Erik Kerševan Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti. <p>Matjaž Smodiš, nekdanji slovenski profesionalni košarkar, ki je zdaj aktivni kolesar in uspešen podjetnik </p><p><p>Na praznik slovenskega športa je bil v Novem mestu gost Matjaž Smodiš:</p> <blockquote><p>"Praznik športa predstavlja začetek nove zgodbe. Vrhunski rezutati kažejo na to, da bi državni praznik lahko postal dela prost dan."</p></blockquote> <p>Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka, in tudi po povratku iz tujine je leta 2013 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik ter aktiven v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti.</p> <blockquote><p>"Želja vsakega športnika je, da nastopi na najvišji sceni športa, s katerim se ukvarja. Oba - Roglič in Pogačar - sta želela postati zmagovalca dirke po Franciji. Tako je tudi v košarki. Če si tega ne želiš, se ne ukvarjaš s pravim športom. Moj NBA je bil CSKA."</p></blockquote></p> 174719951 RTVSLO – Prvi 2268 clean Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti. <p>Matjaž Smodiš, nekdanji slovenski profesionalni košarkar, ki je zdaj aktivni kolesar in uspešen podjetnik </p><p><p>Na praznik slovenskega športa je bil v Novem mestu gost Matjaž Smodiš:</p> <blockquote><p>"Praznik športa predstavlja začetek nove zgodbe. Vrhunski rezutati kažejo na to, da bi državni praznik lahko postal dela prost dan."</p></blockquote> <p>Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka, in tudi po povratku iz tujine je leta 2013 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik ter aktiven v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti.</p> <blockquote><p>"Želja vsakega športnika je, da nastopi na najvišji sceni športa, s katerim se ukvarja. Oba - Roglič in Pogačar - sta želela postati zmagovalca dirke po Franciji. Tako je tudi v košarki. Če si tega ne želiš, se ne ukvarjaš s pravim športom. Moj NBA je bil CSKA."</p></blockquote></p> Wed, 23 Sep 2020 08:47:48 +0000 Matjaž Smodiš V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman.<p>»Nogomet je bil vedno odraz družbe in je tudi zdaj,« poudarja predsednik evropske nogometne organizacije Uefa Aleksander Čeferin</p><p><p>V tokratnem intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa, Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem aktiven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov nemalokrat na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot trenutno ves svet, tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo tudi njegova stališča glede aktualnega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti.</p> <p></p> <p><em>Celoten intervju si lahko preberete spodaj.</em></p> <p><strong>Po dvanajstih letih vas spet gostimo v oddaji Intervju. Tokrat v drugačni vlogi, če bodo poslušalci iz radovednosti pobrskali po arhivu na spletni strani multimedijskega portala MMC. Takrat ste bili uvrščeni na lestvico desetih najvplivnejših pravnikov v državi. <a>V intervjuju z Lucijo Fatur</a> ste takrat dejali, da je kralj športa nogomet, in, zanimivo, vaš najljubši šport, vaš hobi vam zdaj kroji sedanjost. Ste odvetnik in športni funkcionar. Bi lahko rekli, da je nogomet strast ali velik posel?</strong></p> <p>Oboje. Nogomet je velika strast več milijard ljudi, hkrati pa je postal tudi velik posel. Odkar sem na tem položaju, je zame oboje, pred tem pa mi je bil samo strast.</p> <p><strong>Mineva leto in pol, odkar ste dobili še drugi mandat predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa, najmočnejše organizacije v športu, ki ima po svetu tri milijarde in pol privržencev. Pri vodenju stremite k dialogu, enakosti spolov, solidarnosti, vključevanju, preglednosti, učinkovitosti, avtonomiji, zaščiti igre, vzdržljivosti, družbeni odgovornosti ter participaciji vseh deležnikov, takšen je bil vsaj vaš program ob kandidaturi za predsedniško funkcijo. Najbolj pa vztrajate pri tem, da je najpomembnejši nogomet. Še vedno vztrajate pri tem ali se je že kaj spremenilo?</strong></p> <p>Nič se ni spremenilo. Pravzaprav vsi vemo, da so to najpomembnejše stvari. Stvar je v uresničitvi, stvar je v tem, da se družba spreminja, da v tem hipu mogoče družba postaja rahlo bolj nestrpna, da je treba več narediti v boju proti takim nestrpnostim. Nogomet je bil vedno odraz družbe in je tudi zdaj. Zato se moramo prilagajati, moramo prilagajati načine delovanja glede na hipne razmere. Smo močna industrijska ali gospodarska panoga, hkrati pa nismo neodvisni od družbenih dogajanj, tako kot nihče drug, in zato mislim, da imamo v teh časih v Evropi in svetu na področju enakosti več izzivov, kot smo jih imeli prej. Zdaj, ko je prišel še ta nepričakovani napadalec, imenovan covid, so izzivi še toliko resnejši.</p> <p><strong>Koliko vam pomagajo izkušnje iz prava pri zdajšnjem delu? Občutek za pravičnost. Hitro ugotovite oziroma ocenite ljudi in pri samih pogajanjih, usklajevanjih kot spoznavanjih samih ljudi?</strong></p> <p>Mislim, da imam to lastnost, da ljudi dosti hitro ocenim, kar mi zelo veliko pomaga. Pomaga mi tudi odvetniška praksa. Po drugi strani pa pravo in pravičnost še vedno nista popolnoma pokrita, se ne pokrivata. Dejstvo je, da je bilo v nogometnem svetu zelo pomembno, da se vzpostavi red, da se vzpostavi spoštovanje predpisov nekih osnovnih načel. Mislim, da nam je to kar dobro uspelo. Po velikih aferah v nogometu v letu 2015 zdaj vsaj Uefa nima nikakršne afere ali kazenskih postopkov ali česa podobnega in je glede tega relativno vzorna organizacija.</p> <p><strong>Član izvršilnega odbora Uefe je lani dejal, da vam je natanko jasno, kaj želite doseči. Podpirate člane te organizacije. Z vsemi se posvetujete, tako izveste, kaj članice želijo doseči, in nato ukrepate. Organizacija ima 600 zaposlenih, finančno je trikrat večja od Fife. Morda si je kdo Fifo predstavljal za večjo organizacijo, ampak ste močnejši.</strong></p> <p>Veliko ljudi ne ve, niti jaz nisem vedel na začetku, da Uefa ni članica Fife. V nogometu ni takšen sistem kot v veliki večini drugih športov, pri katerih je svetovna športna organizacija na vrhu, celinske organizacije pa so ji podrejene. Uefa je posebna organizacija, ločena od Fife, seveda smo nekako tudi povezani. Na nek način nam to olajša delo, ker smo pri svojem delu popolnoma neodvisni.</p> <p><strong>Če ste pred tem spoznavali po večini državljane Slovenije, danes spoznavate ljudi z vsega sveta. Pri vašem predsednikovanju so neizogibna tudi srečanja z voditelji, javnimi osebnostmi, politiki, gospodarstveniki tako na tekmah kot tudi sicer. </strong></p> <p>Gre za popolnoma nov svet. Nogometni svet je en ogromen spremljevalni svet, v katerem spoznaš izjemno veliko zanimivih ljudi. Ker je tukaj prisotna tudi velika količina denarja, so zagotovo prisotni tudi ljudje, ki nimajo najboljših namenov. Zato je najpomembnejše, da ohraniš svojo neodvisnost. Najpomembnejše je, da se nikomur ne prodaš. Da imaš svoje principe, od katerih ne odstopaš, svoja načela in za zdaj mislim, da mi to kar uspeva.</p> <p><strong>Govorite o lobijih, o ljudeh s slabimi nameni v smislu …</strong></p> <p>V vsaki gospodarski panogi, v kateri je veliko denarja, ob tem pa še strast ljudi, to pomeni kombinacija tega dvojega, je ena izjemno velika moč, hkrati pa se v našo organizacijo ne da priti z nakupom vstopnice. Ljudje, ki so multimilijarderji, si zelo želijo priti v sistem Uefe, pa pač tega ne morejo narediti, ker je treba iti po določenem sistemu, treba je biti izvoljen v svoji nacionalni zvezi. Moram reči, da sem spoznal zelo veliko zanimivih ljudi. Zelo veliko ljudi, ki so izjemno uspešni v svetu in ki so hkrati tudi odlični ljudje, ki si samo želijo normalnosti, hkrati pa sem prepričan, da obstajajo tudi lobiji, ki nimajo tako zelo dobrih namenov. Jaz jih nisem spoznal. Postavil sem si ščit okrog sebe in mislim, da je vsem jasno, da s kakšnimi čudnimi nameni nima smisla prihajati k meni.</p> <p><strong>Iz tega lahko sklepamo, da ima nogomet vpliv na dogajanje v družbi, morda je večji od lokalne politike v določeni državi? </strong></p> <p>Zagotovo ima velik vpliv. Sami ste povedali, da dokazano več kot tri milijarde ljudi na svetu spremlja nogomet, polovica sveta vsaj. To je določena moč, določen vpliv. Je pa treba previdno ravnati s tem vplivom, ker strast je lahko nekaj zelo pozitivnega, lahko pa se spremeni tudi v močno rušilno in negativno silo.</p> <p><strong>Lani ste govorili o nogometni organizaciji, ki naj bi v letošnjem letu imela proračun v vrednosti skoraj šest milijard evrov. Govorimo o največjem proračunu katere koli športne organizacije v zgodovini. Je epidemija marsikaj obrnila na glavo in konkretno spremenila številke?</strong></p> <p>Ja, epidemija je spremenila številke do neke mere. Hkrati pa zaradi našega  pravočasnega odziva z odpovedjo evropskega prvenstva 2020 in zaradi naših drugih ukrepov, ki so bili pravočasni, finančni udarec ne bo tako hud, da bi kakor koli ogrozil Uefo ali njene članice.</p> <p><strong>Sami pravite, da najbolje delujete, ko gre za izredne razmere, ko je stresno. Je bilo tako tudi med epidemijo? Svet je obstal, tudi nogometni. Niste se mogli odpraviti na delovno mesto v Švico, ampak ste čakali na prvi možni let doma. Vseeno vam je uspelo, da ste kot prva športna organizacija začeli dejavnosti, treninge in tudi tekme. Kakšna izkušnja je za vami? </strong></p> <p>Izjemno nenavadna izkušnja. Včeraj smo se ravno pogovarjali, da če bi nam kdo rekel, kaj se bo zgodilo letos, bi mislili, da je to scenarij filma in ne resnica. Sem še vedno optimist. Vidim, da se stvari popravljajo, spreminjajo in bodo postale normalne. Čutili smo izjemen stres že glede preložitve evropskega prvenstva, ker takrat se ni vedelo, ali bo to trajalo en mesec ali več. Hkrati pa smo izgubili krepko več kot sto milijonov evrov samo s preložitvijo EP. Verjetno sem imel več sto videokonferenc med sklepnim turnirjem osmerice v ligi prvakov in evropski ligi, potoval sem med Portugalsko in Nemčijo in imel celonočne pogovore z vladami. Pojavi se ti na primer voznik ene ekipe, ki je pozitiven, igralec druge ekipe in tukaj moram reči, da sta bili Portugalska in Nemška vlada izjemno pozitivni in sta  znanstveno obravnavali vsak primer. Posamično smo mi edina športna organizacija na svetu, pravzaprav smo edina organizacija na svetu, ki je uspešno organizirala štiri mednarodne turnirje v štirih državah ob istem času med pandemijo. Takoj potem smo imeli tekme nacionalnih reprezentanc, ki so se na našo veliko srečo končale uspešno, odigrane pa so bile popolnoma vse tekme.</p> <p><strong>Če ostanemo še za hip pri evropskem prvenstvu.</strong><strong> Ž</strong><strong>elja Uefe je torej še vedno, da med 11. junijem in 11. julijem prihodnje leto v celoti in po programu izpelje EP, ki je v počastitev 60. obletnice od prvega evropskega prvenstva predviden v 12 mestih. Še ena izredna odločitev. Hkrati govorimo o projektu med epidemijo. Dvanajst držav z različnimi ukrepi, mišljenjem, ukrepanjem glede koronakrize. Dodatno velik izziv …</strong></p> <p>Odločitev, da bo EP potekal v 12 državah, je bila sprejeta preden mojim prihodom. Sama odločitev je malce nenavadna, na neki način je v počastitev 60. obletnice evropskega prvenstva, v počastitev vseevropskega prvenstva in se zelo lepo sliši. Je pa problematično že z organizacijskega vidika. Ker imamo različne valute, imamo Evropsko unijo in države, ki niso iz Evropske unije. Ob teh dodatnih razmerah z virusom je položaj še bolj zapleten, ampak vseeno računam na to, da bomo do takrat že dobili cepivo in da se bodo stvari normalizirale. Še vedno mislim in sem prepričan, da se svet ne more kar »ad infinitum« ustaviti zaradi tega virusa.</p> <p><strong>Saj v bistvu se je, do neke mere …</strong></p> <p>Do neke mere, ampak vse bolj se odpira, popolnih zapor, tako kot so bile marca in aprila, ni več. Kolikor sem govoril z epidemiologi na Portugalskem in v Nemčiji, pravijo, da je veliko več asimptomatičnih primerov. Verjetno strokovnjaki veliko več vedo o tem virusu. Vedo, kako pristopati k temu problemu, kako zaščititi ogrožene skupine in tako naprej. Mi, in pod mi mislim državljani sveta, smo bili presenečeni, šokirani in pravzaprav nismo vedeli, kako ravnati. Svet se je vedno prilagajal tako epidemijam in vojnam kot vsem drugim katastrofam.</p> <p><strong>Konec aktualne sezone lige prvakov je hkrati tudi začetek nove. Zdelo se mi je neverjetno pogumno in optimistično, da ste kot organizacija začeli novo sezono ter izpeljali sklepna tekmovanja. Glede na to, da so prihajali že pred časom očitki, da se je javnost in gledalce prepozno umikalo s stadionov. Da so bili to eni izmed možnih razlogov za širjenje koronavirusa …</strong></p> <p>Ti očitki so prihajali na lokalnih ravneh ali pa na eni lokalni ravni, v Sloveniji pa še to od enega politika. Tisti, ki približno pozna delovanje nogometa in tudi države, ve, da je to, ali so navijači na stadionu ali ne, navsezadnje odločitev vsake vlade in ne odločitev nogometne organizacije, ampak če hočeš v populistične namene uporabiti še en argument ali pa neargument, si lahko izmisliš, kar hočeš. Lahko bi tako rekli, da je nogomet kriv tudi za drugo svetovno vojno. Saj veste, beseda vse prenese, papir vse prenese in tudi tvit vse prenese.</p> <p><strong>Sklepni turnir je bil dobro sprejet. In bil je neka novost, prevetritev. Kako so se na vse to odzvali udeleženci tega turnirja? Kakšno je bilo razpoloženje med nogometnimi zvezdniki, glede na to, da so imeli določen čas odmor, hkrati pa je bil ponekod še vedno prisoten strah?</strong></p> <p>Nad tem novim sistemom so bili klubi, igralci, vodstva in trenerji izjemno navdušeni. Bilo je zelo zanimivo tekmovanje. Ves svet je to spremljal in takšne gledanosti še nismo imeli. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da šport, v tem primeru nogomet, vrača ljudem upanje. Upanje v normalnost, upanje v to, da se lahko tudi kaj lepega zgodi in da ni treba samo gledati zaskrbljenih obrazov na televiziji, ki te svarijo pred koncem sveta. Vsaj enako pomembno je za nogomet kot tudi za družbo nasploh, da se je to začelo, ker smo pokazali, da lahko. Pokazali smo, da ljudje lahko vsaj doma spremljajo šport in da se počasi stvari premikajo na bolje. Mislim, da je naloga krovnih športnih organizacij tudi to. Vedeti pa seveda morate, da je bila stvar zelo tvegana, morali smo pokazati veliko poguma. Popolnoma jasno mi je bilo, da bi se marsikdo oglasil, če nam to ne bi uspelo, da bi nas obtoževali in tako naprej. Ampak v življenju ali pa v svetu se nikoli ne bi nič premaknilo v pozitivno smer, če ne bi določeni ljudje kdaj pokazali kaj poguma in se ne samo skrivali in obtoževali druge in čakali na njihovo napako. Zavedali smo se, da obstaja tudi določeno tveganje, da nam to ne bo uspelo, ampak smo to izpeljali odlično. Ključne odločitve so bile moje, ampak vsa izvedba je bila na strani ekipe Uefe, ki je po moji presoji odlično opravila svoje delo.</p> <p><strong>Ljudje so torej doma spremljali nogomet, za marsikoga nenavadne tekme brez navijačev. Smo tako priče tekmam, na katerih res prevladata kakovost nogometašev in ekip in ne toliko pritisk gledalcev?</strong></p> <p>Do neke mere imate prav<strong>. </strong>Pri teh visoko profesionalnih klubih jaz vidim, da pritisk ne vpliva več veliko na igralce. V Srbiji sem govoril z igralcem Manchester Uniteda Nemanjem Matićem in ga vprašal: »Kako se počutite igralci na igrišču?« Odgovoril mi je: »Jaz se počutim popolnoma enako. Vidim igrišče, hočem zmagati, vidim soigralce in sem osredotočen na to. Drugo me ne zanima.« Glede navijačev je druga težava. Za mene nogomet sestavljajo nogometaši in navijači. Vsi preostali smo spremljevalni orkester in tukaj je polovica tega manjkala. Ampak če to ne gre, je še vedno bolje spremljati nogomet na televiziji kot pa ga sploh ne spremljati. Spoštovati je treba tudi tiste navijače, ki čutijo veliko strast do nogometa, ki ga obožujejo, ampak ga ne gledajo na stadionih, ker si tega ne morejo privoščit ali ker tega ne želijo, ampak ga gledajo doma. Mislim, da jim je veliko pomenilo to, kar se je zdaj zgodilo.</p> <p><strong>Je še prezgodaj reči, da koronska kriza spreminja nogomet?</strong></p> <p>Prepričan sem, da koronakriza trajno nogometa ne bo spremenila. Ni ga spremenila ne prva ne druga svetovna vojna, ne španska gripa in ga tudi korona ne bo spremenila. Niti ne bo spremenila trajno človeštva. Mislim, da bomo iz te krize prišli vsaj tisti, ki bomo dovolj pametni, močnejši, pametnejši. Nekaterih napak verjetno ne bomo več delali, da bi se pa nogomet in življenje nasploh in človeštvo spremenili zaradi tega virusa, pa ne verjamem.</p> <p><strong>Dotaknil bi se tudi nogometne tržnice, ki vsake toliko pritegne pozornost zaradi finančnih vložkov, predvsem govorimo o prestopih nogometašev v druge klube. Aktualna zgodba je okoli za številne najboljšega nogometaša na svetu. Vodstvo Barcelone Lionela Messija ne želi izpustiti iz svojih vrst, razen če bi bil</strong> <strong>kakšen klub pripravljen odšteti astronomsko odškodnino. Govorimo o 700 milijonih evrov. Tu gre za klavzulo v pogodbi, po govoricah se je pojavljal klub, ki je bil pripravljen plačati ta znesek. Kot kaže, zdaj ne bo nič iz tega. Vseeno, kje so meje oziroma ali sploh še obstajajo, kar zadeva trgovanje, ali sklenemo, da cene narekuje trg?</strong></p> <p>Na vsak način cene oblikuje trg. Velikokrat dobim vprašanje od vaših kolegov novinarjev po svetu, ali je preveč denarja v nogometu. Jaz pravim, da ga ni. Namreč Uefa 86 odstotkov vseh sredstev razdeli nazaj nacionalnim zvezam in klubom. To pomeni, da od 55 vsaj 50, če ne kar vseh 55 držav ne bi moglo delovati nogometno, če ne bi bilo Uefe. Mi razvijamo nogomet, z našimi sredstvi so se postavila nešteta igrišča po svetu. Tudi slovenska infrastruktura ima tako rekoč vsa sredstva Uefe. Če bi še države delovale podobno ali pa Evropska unija, potem bi bil svet lepši v Evropi. Trg pač odloča tako kot povsod drugod. Dokler se denar iz nogometa uporabi za razvoj nogometa, za razvoj nogometa najmlajših, ženskega nogometa in podobnega, do takrat je za mene samo dobro, da je čim več sredstev v nogometu.</p> <p><strong>Znano je, da stremite k finančnemu fair playu, katerega cilj je obrzdati naraščajoče dolgove v evropskem nogometu. Klubi torej porabijo približno toliko kot zaslužijo, če tega ne spoštujejo, je na voljo veliko takšnih in drugačnih sankcij, kazni. Med drugim tudi prepoved nastopa v evropskih tekmovanjih. Nenehno smo priče opozoril o prepovedi igranja klubom, nismo pa še bili priče kakšnemu konkretnemu dejanju. To pomeni, da se  nepravilnosti odpravi tik pred zdajci oziroma se upošteva meje zapravljanja?</strong></p> <p>Ne, bilo je kar nekaj zelo strogih kazni v preteklosti. Vedeti morate, kaj je finančni fair play in kaj je »competitive balance«, neko ravnotežje. Težava je, da so naše pristojnosti omejene. Klubom lahko rečemo, da morajo predložiti vso dokumentacijo in oni jo morajo predložiti. Če česa ne predložijo, pa mi nimamo organov, ki bi šli k njim ter naredili hišno preiskavo in pregledali njihove papirje. Finančni fair play je bil zelo uspešen, to pa zato, ker od uvedbe finančnega fair playa pa do danes izgub v evropskem nogometu, gledano v celoti, ni več. Prej so bile milijardne izgube. Tako v principu to deluje. O čem pa moramo razmišljati in tukaj bomo začeli spreminjati pravila. O tem, da naredimo nekaj za ravnotežje na to, da tisti ki porabi preveč bi moral plačati nekaj kar bi šlo v razvoj tistih, ki nimajo tisti, ki si ne morejo in tisti, ki spoštujejo pravila finančnega fair playa. Tukaj smo v pogovorih, vse skupaj se je malo ustavilo zaradi koronakrize, kjer smo se dan in noč pogovarjali samo o izvedbi tekmovanja, o tem, kako je treba narediti medicinski protokol. Zdaj septembra pa se začnemo naprej pogovarjati o tem, da bi uvedli morda neki, pogojno rečeno, davek na luksuz. To pomeni, da če je dovoljeno uporabiti recimo 300 milijonov, ti pa porabiš 400, moraš na tistih 100 milijonov plačat še en zelo velik znesek, ki gre direktno drugim zato, da se obdrži ravnotežje. Hkrati pa je pri ravnotežju treba vedeti, da imajo velike države večji trg in da male države pač tega verjetno ne bodo mogle nikoli dohiteti. Tudi v drugih industrijah tovarna športne opreme v Sloveniji ali pa na Hrvaškem ne bo nikoli mogla konkurirati Adidasu.</p> <p><strong>Lahko poenostavimo, da manjšate razliko med majhnimi in velikimi klubi? </strong></p> <p>Poskušamo manjšati ali pa vsaj ustaviti večanje.</p> <p><strong>Prej sem omenjal 700 milijonov. Ljudje so bili šokirani, številni niso vedeli ne za ta del pogodbe ne za to klavzulo. Ljudje so bili vzhičeni. Številni izgubijo upanje v svoj klub, v domači klub, ki nikakor ne more konkurirati z vlagatelji, lastniki naftnih ploščadi itd. </strong></p> <p>Znesek je bil zato tako visoko postavljen, da on pač ne bi mogel iti. V klubu so postavili tak znesek, ki ga nihče ni pripravljen plačati, zato, da bi ga na vsak način zadržali. Mislim oziroma prepričan sem, da ni bilo kluba, ki bi bil pripravljen plačati takšen znesek. Ker nisem videl pogodbe, ne želim govoriti, kakšno je moje stališče, ker ga nimam izdelanega. Precej diletantsko bi bilo, če bi govoril o pogodbi, ki je nisem videl. Šlo je predvsem za to, ali on lahko zapusti klub brez odškodnine ali ne. Številka je bila tako visoko postavljena zato, da bi si klub absolutno zagotovil, da ga ne bi zapustil.</p> <p><strong>V bistvu ste že na začetku nekako namignili, da je izziv spoprijemati se s pritiski na tem področju, kar zadeva trkanje kapitala na vrata takšne organizacije. </strong></p> <p>Samo še v Sloveniji zaznam, da je trkanje kapitala na vrata težava. Pozitivno je, če kapital čim bolj trka na vrata in jaz bom vesel, če bo trkal na vrata tudi v Sloveniji čim več. Ni videti, da bo, glede na precej kaotične razmere. Prav je, kar zadeva šport in nogomet, da tekmovanje ohranimo in ga ne prodamo pod nobenimi pogoji. Če pa nekdo želi vlagati v nogomet in, če ponovim, da potem mi 86 odstotkov vsega denarja namenimo grosupeljskemu ali domžalskemu klubu, je to samo dobro, ker bi bilo nogometa brez sistema, kot ga ima Uefa, konec.</p> <p><strong>Zaznamujemo stoto obletnico Nogometne zveze Slovenije, dejstvo je, da ste pustili pečat v nogometni zvezi. Med drugim je pod vašim vodstvom na Brdu pri Kranju zrastel moderen nacionalni nogometni center. Skoraj v celoti financiran z denarjem evropske in svetovne nogometne organizacije. Morda kakšna beseda ob tej jubilejni obletnici oziroma je v Sloveniji nogomet na prvem mestu v zadnjih letih?</strong></p> <p>Ja. V Sloveniji je nogomet gotovo na prvem mestu. To je častitljiv jubilej. Glede na velikost države imamo tudi izjemno velike uspehe. Številni so presenečeni, ko jim povem, kakšen je bil proračun NK Maribor, ko je vstopil v ligo prvakov. To je veliko manj kot klubi, ki so z njim tekmovali. Številni so presenečeni, da smo se dvakrat uvrstili na svetovno prvenstvo in enkrat na evropsko prvenstvo. Ne smemo pa po mojem mnenju niti biti pesimisti ob vsakem porazu, hkrati pa se ne tudi zanašati na te stare uspehe, ampak moramo zelo temeljito delati, ker brez temeljitega in sistematičnega dela napredka v slovenskem nogometu ne bo. To tarnanje »mi smo majhni, mi smo majhni« demantira Islandija, ki je prišla na evropsko, na svetovno prvenstvo, ki je v skupini A lige narodov in ima 350 tisoč prebivalcev, približno toliko kot Ljubljana. Sistemsko delo, ki potrebuje čas in potrpljenje. Mi smo malo razvajeni glede športa. Še iz nekdanje države pa tudi v Sloveniji, ker so bili veliki uspehi, smo zelo hitro nezadovoljni. Tako mislim, da s pravim delom in pravim pristopom lahko dosežemo velike uspehe tudi v prihodnosti in nogometna zveza tukaj po moji oceni, in jaz imam kar dober vpogled v to, dela zelo dobro.</p> <p><strong>Mladi perspektivni nogometaši zelo kmalu odidejo v tujino. Pustijo določen pečat v domači ligi in jih tuji klubi zelo hitro prepoznajo, prepoznajo njihov talent.</strong></p> <p>Mislim, da je to Bosmanovo pravilo, po katerem igralec z državljanstvom Evropske unije ni tujec v klubu, ki je v Evropski uniji, prineslo nekaj dobrih stvari, pa tudi nekaj slabih. Zagotovo ne najboljših za majhne države. Meni se zdi velika napaka staršev, če se že otroci sami ne odločajo, da pustijo16-letne, 17-letne fante takoj v tujino, da imajo seveda občutek, da so podpisali za velik klub. To je še daleč od resne pogodbe. Veliki klubi kupujejo igralce na zalogo. Predsednik enega največjih klubov v Evropi mi je povedal, da imajo 186 igralcev s pogodbo. To pomeni, da če si ti 170. igralec, ne pričakuj resne kariere. Mislim, da bi bilo za mlade fante dobro, da čim dalj ostanejo v slovenski ligi, da se pokažejo mogoče na evropskem poligonu, kjer jih gleda ves svet, in od tam potem počasi napredujejo v tujino. Pred dnevi mi je nogometni znanec rekel, da se igralci, ki igrajo v slovenski ligi, številnim strokovnjakom ne zdijo dovolj dobri za reprezentanco. V trenutku, ko podpišejo za drug klub mesec pozneje, so že dobri za reprezentanco. To tudi ni neka podpora slovenski ligi, ki je kakovostno solidna liga. Z enim od velikih nogometnih trenerjev smo skupaj gledali tekmo med boljšima ekipama slovenske lige. Rekel je,  da če bi na tribuni videl 40 tisoč gledalcev, bi bila to zanj zelo resna tekma, ker pa je videl na eni strani tribune, na drugi pa bloke, mu je že to malo pokvarilo vtis. Sama igra pa ni bila slaba. Imamo nadarjene fante in dekleta v vseh športih. Velikokrat nam manjka samozavesti in ponosa, da bi rekli, da naša liga ni slaba. Tisti, ki igra v Sloveniji, ni avtomatično slab. In ni avtomatično tisti, ki podpiše za kateri koli tuji klub, že igralec, ki ga moramo favorizirati.</p> <p><strong>Eden izmed njih prihaja tudi iz Slovenije. Jan Oblak je poleg svetovnih zvezdnikov na nogometnem piedestalu. V tem času je poleg Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Neymarja in drugih na plakatih, posterjih v otroških sobah oziroma v sobah mladih nogometašev. Je nekakšen idol. Smo že potrdili, da ima nogomet v modernem času pomemben vpliv in da lahko že gol na določeni tekmi spremeni marsikaj.</strong></p> <p>Seveda. Če se vrnemo k Janu Oblaku, on je fenomen. On je zagotovo eden najboljših vratarjev na svetu. Smo pa mi svojevrsten fenomen, se vidi malo naša individualistična narava, da imamo med najboljšimi desetimi vratarji na svetu dva slovenska. Samirja Handanovića in Jana Oblaka. To pomeni, da se da, da je mogoče, da moramo pokazati samozavest, da moramo promovirati naše igralce. Jaz to vidim pri naših sosedih Hrvatih. Ko oni opazijo nadarjenega 16- ali 17-letnega fanta, so časopisi polni naslovov »naš supertalent«, »spet bo mega zvezda«, takoj ga vpokličejo v reprezentanco, takoj mu namenijo veliko pozornosti in to mu dviguje ugled, ceno in samozavest. Pri nas pa je praviloma tako, da ne verjamemo v mlade ljudi pravočasno. Mislim, da bi morali to spremeniti. Mi smo v športu absolutni fenomen na svetu. To si moramo priznati. Vsi, od Jana Oblaka, Samirja Handanovića, Josipa Iličića do Kevina Kampla, so na najvišji ravni. Če pogledate Luko Dončića, pa včasih premalo pozornosti dobi, se mi zdi, Goran Dragić, ki je absolutno genij svetovne košarke. Imamo dva vrhunska kolesarja, ki sta pravzaprav prvi imeni Toura. Bolje, da neham naštevati, ker bom koga izpustil. Če mi nimamo razloga za samozavest, potem je nihče nima.</p> <p><strong>Velik pomen za Uefo, če ne največji, imajo tudi televizijske pravice. Morda se ob tem dotakneva samega pomen javnega medija. Kakšen pomen ima po vašem javni medij v letu 2020? Vsekakor ostaja interes prenašanja tekem reprezentanc, kar pa bo v prihodnosti vse večji izziv </strong><strong>tudi zaradi vse večjega zanimanja na trgu, spreminjanja številk in tako naprej.</strong></p> <p>Ne morem posegati v to, da bi zdaj govoril o tem, kdo bo prenašal tekme reprezentanc ali klubov, ker zato ostaja razpisni postopek. Dejstvo pa je, in tega ne govorim, ker imam intervju na vašem Radiu, da sta nacionalna televizija in nacionalni radio ključnega pomena za neodvisno poročanje v vsaki državi. Imata podoben pomen kot javno zdravstvo, javno šolstvo in bi pomenilo, po mojem mnenju, popolno katastrofo, če bi ti javni servisi za državljane izginili ali pa če bi delovali kot orodje katere koli politike.</p> <p><strong>Med epidemijo koronavirusne bolezni 19 ste vzbudili kar nekaj pozornosti</strong> <strong>oziroma je Slovenija z vašo pomočjo dobila donacijo zaščitne opreme, pozneje je celo izbruhnila afera z maskami. Kako ste gledali na vse to dogajanje? Zdi se, da ste se v tistem trenutku tudi malce umaknili od vsega dogajanja. Če obudimo tisto obdobje, bilo je izredno napeto, bil je prisoten strah …</strong></p> <p>Mene so tokrat prosili za pomoč, ker pač mask ni bilo. Dobivali smo klice zdravnikov, klice iz vseh strani. Jaz sem pač poklical nekaj prijateljev in sem uredil to donacijo. To ni bilo vsem všeč, ker vsi niso mogli urediti donacije.  Potem so me spraševali, ali bi še pomagal, da kupijo. Poskrbel sem za kontakt, potem iz tega ni bilo nič. Ne bi želel zdaj obnavljati vseh zgodb, zakaj in kako, ker niti ne vem podrobno. Ostaja pa, po mojem mnenju in po mnenju ljudi, ki jih jaz poznam, grenak priokus<strong>, </strong>da je spet iz vsega skupaj nastal problem. Spet se je začelo obtoževanje naši–vaši. Eni in isti ljudje, ki to delajo že 30 let, poskušajo Slovence deliti in to nasilno, jih žaliti, zmerjati tiste, ki ne mislijo enako kot oni, prikazujejo jih kot državne sovražnike, kar je pravzaprav zelo žalostno. Ne bo dolgo trajalo, ker ljudje tudi nismo neumni, da bi nasedali tem stvarem. Mi je pa hudo, ker zdaj iz neke distance, iz tujine pogosto vidim, kako smo Slovenci sprti, kako pravzaprav vse bolj vidim zdaj, kako smo željni neke pozitivne besede, neke lepe besede, nekaj prijaznosti, nekega upanja v prihodnost, ne pa samo obtoževanja, zmerjanja, žaljenja in poniževanja.</p> <p><strong>To govorite v primerjavi z drugimi narodi ali gre le za vaše opazovanje od daleč?</strong></p> <p>Gre bolj za opazovanje od daleč. Zagotovo imajo tudi v kakšnih drugih državah kakšne podobne primere, ampak te zaboli, da neka bolestna sla po položaju nekaterim da možnost, da jim nič več ni sveto. In da noben argument več ni pomemben. Pomembno je, da se prikazuje državo kot problematično, da se prikazuje družbo kot problematično, da se prikazuje neke imaginarne duhove iz ozadja, ki vodijo stvari. To je škodljivo in to me spominja na neke čase iz zgodovine, ki pa so na srečo minili. In tudi ti časi, ki se zdaj dogajajo, bodo minili.</p> <p><strong>V medijih zadnje mesece opažamo in tudi pogosteje beremo vaše citate, komentarje na različno dogajanje v družbi, hkrati zanikate, da bi vas kakor koli zanimalo vstopiti v politiko. Če preberem enega izmed citatov: </strong><strong><em>»Slovenska politika me ne zanima. Imam izjemno zanimivo službo in zelo uživam v tem, kar delam. Ne želim se spuščati na raven naših lokalnih oblastnikov, vendar mi ni všeč, da se ponavljajo isti vzorci.« </em></strong><strong>Kako so vas presenetili odzivi javnosti. Ste le javno povedali svoje mnenje kot državljan o aktualnem stanju?</strong></p> <p>Predvsem to, da me politično udejstvovanje ne zanima in da ne bom kandidiral na nobenih volitvah, mi daje še večjo kredibilnost, da lahko povem, kar si mislim, ker nimam prav nobenega osebnega interesa. Glede odziva javnosti vam lahko povem, da sem dobil več sto pisem. Ljudje me ustavljajo na cesti in se zahvaljujejo za pozitivne besede. Ljudje čakajo pozitivne besede, hočejo upanje, lepo življenje, ne želijo, da jih negativci polnijo s strahom in tega v nedogled zagotovo ne bodo odobravali. Sem prepričan. Vse drugo je dnevno politično dogajanje, s katerim se ne mislim ukvarjati. Besed vsakega šaljivca tudi ne bom komentiral. Nedavno sem bral kolumno odličnega slovenskega novinarja, v kateri je citiral odlično misel Dostojevskega: »Če se boš ustavil in metal kamne v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikoli prišel do cilja.« Mislim, da je treba tako tudi gledati.</p> <p><strong>Vaša pozitivnost je zanimiva, takšne danes primanjkuje. Tudi glede komunikacije države z državljani, ko govorimo o predstaviti podatkov glede širjenja koronavirusa kot tudi samega prejudiciranja, kaj nas še čaka. Bi vi to naredili drugače, bolj pozitivno, umirjeno? </strong></p> <p>Ne želim govoriti, kaj bi jaz naredil, lahko pa povem, kaj bi si jaz želel slišati in kaj bi si želela slišati večina ljudi. Položaj je resen, spoštujte ukrepe, samo če boste spoštovali ukrepe, bo stvar boljša. Ne bojte se prihodnosti, prišli bomo iz teh težav, kar je tudi vse res. Če pa se reče: »Razmere so grozne, pričakujte drugi val, tretji val, četrti val, odpovejte dopuste, verjetno boste tudi vsi izgubili službo, ker bo ekonomija propadla, pa to ne daje ljudem kakšnega posebnega upanja. To je pač moje mnenje, mnenje državljana Slovenije. Imam rad to domovino in mene ne bodo utišali, povedal bom tisto, kar hočem in kar mislim, da je prav.</p> <p><strong>Se redno vračate z delovnega mesta v Slovenijo? Kako odklopite vse dogajanje v teh zadnjih mesecih? Verjetno kakšen predsednik pred vami ni imel takšnih izzivov? Nekaj smo že govorili o preživljanju časa med epidemijo in karanteno. Kako ste si oziroma kako si krajšate čas?</strong></p> <p>Nihče od predsednikov Uefe še ni imel takega izziva. Izziv, pritisk in stres so bili velikanski. Na telefonu sem bil tako rekoč dan in noč. To je težko čisto odklopiti. Prve mesece, ko sem bil doma, ko je bil svet popolnoma ustavljen, mi je bilo na neki način super, ker sem bil lahko s svojo družino, ker smo se več družili, ker smo hodili v naravo. Po drugi strani pa te ta negotovost teži. Ne veš, ali bo to trajalo en teden, en mesec, eno leto. Zaskrbljen si, če imaš družino. Jaz, ki sem dobro plačan, sem zaskrbljen, zdaj pa si zamislite, kako je ljudem, ki imajo tri otroke, nizko plačo in ne vedo, ali bodo po koncu te epidemije še imeli službo. To povzroča izjemne psihološke stiske, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. To je hud, hud izziv za človeštvo in tudi na to bi morali misliti vsi, ki imajo ta privilegij, da komunicirajo z javnostjo, da zelo prestrašeni ljudje morda prvi hip bolj spoštujejo navodila, dolgoročno pa so v stiski in dolgoročno so njihovi odzivi lahko zelo nepredvidljivi. Če ne bomo začeli prinašati virusa pozitivne energije, bodo posledice teh razmer zelo hude.</p> <p><strong>Torej se ne motim, če predvidevam, da optimistično zrete v prihodnost? Ker vsega slabega je tudi enkrat konec?</strong></p> <p>Absolutno, na vseh področjih, ne govorim samo o tem virusu, ampak o vsem slabem, kar se dogaja v Sloveniji ali v svetu, vsega bo enkrat konec. Vse slabo povzroči škodo, hkrati pa nam vse slabo prej ali slej da misliti, da je slabo in da si tega ne želimo več.</p></p> 174718354 RTVSLO – Prvi 2451 clean V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman.<p>»Nogomet je bil vedno odraz družbe in je tudi zdaj,« poudarja predsednik evropske nogometne organizacije Uefa Aleksander Čeferin</p><p><p>V tokratnem intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa, Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem aktiven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov nemalokrat na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot trenutno ves svet, tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo tudi njegova stališča glede aktualnega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti.</p> <p></p> <p><em>Celoten intervju si lahko preberete spodaj.</em></p> <p><strong>Po dvanajstih letih vas spet gostimo v oddaji Intervju. Tokrat v drugačni vlogi, če bodo poslušalci iz radovednosti pobrskali po arhivu na spletni strani multimedijskega portala MMC. Takrat ste bili uvrščeni na lestvico desetih najvplivnejših pravnikov v državi. <a>V intervjuju z Lucijo Fatur</a> ste takrat dejali, da je kralj športa nogomet, in, zanimivo, vaš najljubši šport, vaš hobi vam zdaj kroji sedanjost. Ste odvetnik in športni funkcionar. Bi lahko rekli, da je nogomet strast ali velik posel?</strong></p> <p>Oboje. Nogomet je velika strast več milijard ljudi, hkrati pa je postal tudi velik posel. Odkar sem na tem položaju, je zame oboje, pred tem pa mi je bil samo strast.</p> <p><strong>Mineva leto in pol, odkar ste dobili še drugi mandat predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa, najmočnejše organizacije v športu, ki ima po svetu tri milijarde in pol privržencev. Pri vodenju stremite k dialogu, enakosti spolov, solidarnosti, vključevanju, preglednosti, učinkovitosti, avtonomiji, zaščiti igre, vzdržljivosti, družbeni odgovornosti ter participaciji vseh deležnikov, takšen je bil vsaj vaš program ob kandidaturi za predsedniško funkcijo. Najbolj pa vztrajate pri tem, da je najpomembnejši nogomet. Še vedno vztrajate pri tem ali se je že kaj spremenilo?</strong></p> <p>Nič se ni spremenilo. Pravzaprav vsi vemo, da so to najpomembnejše stvari. Stvar je v uresničitvi, stvar je v tem, da se družba spreminja, da v tem hipu mogoče družba postaja rahlo bolj nestrpna, da je treba več narediti v boju proti takim nestrpnostim. Nogomet je bil vedno odraz družbe in je tudi zdaj. Zato se moramo prilagajati, moramo prilagajati načine delovanja glede na hipne razmere. Smo močna industrijska ali gospodarska panoga, hkrati pa nismo neodvisni od družbenih dogajanj, tako kot nihče drug, in zato mislim, da imamo v teh časih v Evropi in svetu na področju enakosti več izzivov, kot smo jih imeli prej. Zdaj, ko je prišel še ta nepričakovani napadalec, imenovan covid, so izzivi še toliko resnejši.</p> <p><strong>Koliko vam pomagajo izkušnje iz prava pri zdajšnjem delu? Občutek za pravičnost. Hitro ugotovite oziroma ocenite ljudi in pri samih pogajanjih, usklajevanjih kot spoznavanjih samih ljudi?</strong></p> <p>Mislim, da imam to lastnost, da ljudi dosti hitro ocenim, kar mi zelo veliko pomaga. Pomaga mi tudi odvetniška praksa. Po drugi strani pa pravo in pravičnost še vedno nista popolnoma pokrita, se ne pokrivata. Dejstvo je, da je bilo v nogometnem svetu zelo pomembno, da se vzpostavi red, da se vzpostavi spoštovanje predpisov nekih osnovnih načel. Mislim, da nam je to kar dobro uspelo. Po velikih aferah v nogometu v letu 2015 zdaj vsaj Uefa nima nikakršne afere ali kazenskih postopkov ali česa podobnega in je glede tega relativno vzorna organizacija.</p> <p><strong>Član izvršilnega odbora Uefe je lani dejal, da vam je natanko jasno, kaj želite doseči. Podpirate člane te organizacije. Z vsemi se posvetujete, tako izveste, kaj članice želijo doseči, in nato ukrepate. Organizacija ima 600 zaposlenih, finančno je trikrat večja od Fife. Morda si je kdo Fifo predstavljal za večjo organizacijo, ampak ste močnejši.</strong></p> <p>Veliko ljudi ne ve, niti jaz nisem vedel na začetku, da Uefa ni članica Fife. V nogometu ni takšen sistem kot v veliki večini drugih športov, pri katerih je svetovna športna organizacija na vrhu, celinske organizacije pa so ji podrejene. Uefa je posebna organizacija, ločena od Fife, seveda smo nekako tudi povezani. Na nek način nam to olajša delo, ker smo pri svojem delu popolnoma neodvisni.</p> <p><strong>Če ste pred tem spoznavali po večini državljane Slovenije, danes spoznavate ljudi z vsega sveta. Pri vašem predsednikovanju so neizogibna tudi srečanja z voditelji, javnimi osebnostmi, politiki, gospodarstveniki tako na tekmah kot tudi sicer. </strong></p> <p>Gre za popolnoma nov svet. Nogometni svet je en ogromen spremljevalni svet, v katerem spoznaš izjemno veliko zanimivih ljudi. Ker je tukaj prisotna tudi velika količina denarja, so zagotovo prisotni tudi ljudje, ki nimajo najboljših namenov. Zato je najpomembnejše, da ohraniš svojo neodvisnost. Najpomembnejše je, da se nikomur ne prodaš. Da imaš svoje principe, od katerih ne odstopaš, svoja načela in za zdaj mislim, da mi to kar uspeva.</p> <p><strong>Govorite o lobijih, o ljudeh s slabimi nameni v smislu …</strong></p> <p>V vsaki gospodarski panogi, v kateri je veliko denarja, ob tem pa še strast ljudi, to pomeni kombinacija tega dvojega, je ena izjemno velika moč, hkrati pa se v našo organizacijo ne da priti z nakupom vstopnice. Ljudje, ki so multimilijarderji, si zelo želijo priti v sistem Uefe, pa pač tega ne morejo narediti, ker je treba iti po določenem sistemu, treba je biti izvoljen v svoji nacionalni zvezi. Moram reči, da sem spoznal zelo veliko zanimivih ljudi. Zelo veliko ljudi, ki so izjemno uspešni v svetu in ki so hkrati tudi odlični ljudje, ki si samo želijo normalnosti, hkrati pa sem prepričan, da obstajajo tudi lobiji, ki nimajo tako zelo dobrih namenov. Jaz jih nisem spoznal. Postavil sem si ščit okrog sebe in mislim, da je vsem jasno, da s kakšnimi čudnimi nameni nima smisla prihajati k meni.</p> <p><strong>Iz tega lahko sklepamo, da ima nogomet vpliv na dogajanje v družbi, morda je večji od lokalne politike v določeni državi? </strong></p> <p>Zagotovo ima velik vpliv. Sami ste povedali, da dokazano več kot tri milijarde ljudi na svetu spremlja nogomet, polovica sveta vsaj. To je določena moč, določen vpliv. Je pa treba previdno ravnati s tem vplivom, ker strast je lahko nekaj zelo pozitivnega, lahko pa se spremeni tudi v močno rušilno in negativno silo.</p> <p><strong>Lani ste govorili o nogometni organizaciji, ki naj bi v letošnjem letu imela proračun v vrednosti skoraj šest milijard evrov. Govorimo o največjem proračunu katere koli športne organizacije v zgodovini. Je epidemija marsikaj obrnila na glavo in konkretno spremenila številke?</strong></p> <p>Ja, epidemija je spremenila številke do neke mere. Hkrati pa zaradi našega  pravočasnega odziva z odpovedjo evropskega prvenstva 2020 in zaradi naših drugih ukrepov, ki so bili pravočasni, finančni udarec ne bo tako hud, da bi kakor koli ogrozil Uefo ali njene članice.</p> <p><strong>Sami pravite, da najbolje delujete, ko gre za izredne razmere, ko je stresno. Je bilo tako tudi med epidemijo? Svet je obstal, tudi nogometni. Niste se mogli odpraviti na delovno mesto v Švico, ampak ste čakali na prvi možni let doma. Vseeno vam je uspelo, da ste kot prva športna organizacija začeli dejavnosti, treninge in tudi tekme. Kakšna izkušnja je za vami? </strong></p> <p>Izjemno nenavadna izkušnja. Včeraj smo se ravno pogovarjali, da če bi nam kdo rekel, kaj se bo zgodilo letos, bi mislili, da je to scenarij filma in ne resnica. Sem še vedno optimist. Vidim, da se stvari popravljajo, spreminjajo in bodo postale normalne. Čutili smo izjemen stres že glede preložitve evropskega prvenstva, ker takrat se ni vedelo, ali bo to trajalo en mesec ali več. Hkrati pa smo izgubili krepko več kot sto milijonov evrov samo s preložitvijo EP. Verjetno sem imel več sto videokonferenc med sklepnim turnirjem osmerice v ligi prvakov in evropski ligi, potoval sem med Portugalsko in Nemčijo in imel celonočne pogovore z vladami. Pojavi se ti na primer voznik ene ekipe, ki je pozitiven, igralec druge ekipe in tukaj moram reči, da sta bili Portugalska in Nemška vlada izjemno pozitivni in sta  znanstveno obravnavali vsak primer. Posamično smo mi edina športna organizacija na svetu, pravzaprav smo edina organizacija na svetu, ki je uspešno organizirala štiri mednarodne turnirje v štirih državah ob istem času med pandemijo. Takoj potem smo imeli tekme nacionalnih reprezentanc, ki so se na našo veliko srečo končale uspešno, odigrane pa so bile popolnoma vse tekme.</p> <p><strong>Če ostanemo še za hip pri evropskem prvenstvu.</strong><strong> Ž</strong><strong>elja Uefe je torej še vedno, da med 11. junijem in 11. julijem prihodnje leto v celoti in po programu izpelje EP, ki je v počastitev 60. obletnice od prvega evropskega prvenstva predviden v 12 mestih. Še ena izredna odločitev. Hkrati govorimo o projektu med epidemijo. Dvanajst držav z različnimi ukrepi, mišljenjem, ukrepanjem glede koronakrize. Dodatno velik izziv …</strong></p> <p>Odločitev, da bo EP potekal v 12 državah, je bila sprejeta preden mojim prihodom. Sama odločitev je malce nenavadna, na neki način je v počastitev 60. obletnice evropskega prvenstva, v počastitev vseevropskega prvenstva in se zelo lepo sliši. Je pa problematično že z organizacijskega vidika. Ker imamo različne valute, imamo Evropsko unijo in države, ki niso iz Evropske unije. Ob teh dodatnih razmerah z virusom je položaj še bolj zapleten, ampak vseeno računam na to, da bomo do takrat že dobili cepivo in da se bodo stvari normalizirale. Še vedno mislim in sem prepričan, da se svet ne more kar »ad infinitum« ustaviti zaradi tega virusa.</p> <p><strong>Saj v bistvu se je, do neke mere …</strong></p> <p>Do neke mere, ampak vse bolj se odpira, popolnih zapor, tako kot so bile marca in aprila, ni več. Kolikor sem govoril z epidemiologi na Portugalskem in v Nemčiji, pravijo, da je veliko več asimptomatičnih primerov. Verjetno strokovnjaki veliko več vedo o tem virusu. Vedo, kako pristopati k temu problemu, kako zaščititi ogrožene skupine in tako naprej. Mi, in pod mi mislim državljani sveta, smo bili presenečeni, šokirani in pravzaprav nismo vedeli, kako ravnati. Svet se je vedno prilagajal tako epidemijam in vojnam kot vsem drugim katastrofam.</p> <p><strong>Konec aktualne sezone lige prvakov je hkrati tudi začetek nove. Zdelo se mi je neverjetno pogumno in optimistično, da ste kot organizacija začeli novo sezono ter izpeljali sklepna tekmovanja. Glede na to, da so prihajali že pred časom očitki, da se je javnost in gledalce prepozno umikalo s stadionov. Da so bili to eni izmed možnih razlogov za širjenje koronavirusa …</strong></p> <p>Ti očitki so prihajali na lokalnih ravneh ali pa na eni lokalni ravni, v Sloveniji pa še to od enega politika. Tisti, ki približno pozna delovanje nogometa in tudi države, ve, da je to, ali so navijači na stadionu ali ne, navsezadnje odločitev vsake vlade in ne odločitev nogometne organizacije, ampak če hočeš v populistične namene uporabiti še en argument ali pa neargument, si lahko izmisliš, kar hočeš. Lahko bi tako rekli, da je nogomet kriv tudi za drugo svetovno vojno. Saj veste, beseda vse prenese, papir vse prenese in tudi tvit vse prenese.</p> <p><strong>Sklepni turnir je bil dobro sprejet. In bil je neka novost, prevetritev. Kako so se na vse to odzvali udeleženci tega turnirja? Kakšno je bilo razpoloženje med nogometnimi zvezdniki, glede na to, da so imeli določen čas odmor, hkrati pa je bil ponekod še vedno prisoten strah?</strong></p> <p>Nad tem novim sistemom so bili klubi, igralci, vodstva in trenerji izjemno navdušeni. Bilo je zelo zanimivo tekmovanje. Ves svet je to spremljal in takšne gledanosti še nismo imeli. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da šport, v tem primeru nogomet, vrača ljudem upanje. Upanje v normalnost, upanje v to, da se lahko tudi kaj lepega zgodi in da ni treba samo gledati zaskrbljenih obrazov na televiziji, ki te svarijo pred koncem sveta. Vsaj enako pomembno je za nogomet kot tudi za družbo nasploh, da se je to začelo, ker smo pokazali, da lahko. Pokazali smo, da ljudje lahko vsaj doma spremljajo šport in da se počasi stvari premikajo na bolje. Mislim, da je naloga krovnih športnih organizacij tudi to. Vedeti pa seveda morate, da je bila stvar zelo tvegana, morali smo pokazati veliko poguma. Popolnoma jasno mi je bilo, da bi se marsikdo oglasil, če nam to ne bi uspelo, da bi nas obtoževali in tako naprej. Ampak v življenju ali pa v svetu se nikoli ne bi nič premaknilo v pozitivno smer, če ne bi določeni ljudje kdaj pokazali kaj poguma in se ne samo skrivali in obtoževali druge in čakali na njihovo napako. Zavedali smo se, da obstaja tudi določeno tveganje, da nam to ne bo uspelo, ampak smo to izpeljali odlično. Ključne odločitve so bile moje, ampak vsa izvedba je bila na strani ekipe Uefe, ki je po moji presoji odlično opravila svoje delo.</p> <p><strong>Ljudje so torej doma spremljali nogomet, za marsikoga nenavadne tekme brez navijačev. Smo tako priče tekmam, na katerih res prevladata kakovost nogometašev in ekip in ne toliko pritisk gledalcev?</strong></p> <p>Do neke mere imate prav<strong>. </strong>Pri teh visoko profesionalnih klubih jaz vidim, da pritisk ne vpliva več veliko na igralce. V Srbiji sem govoril z igralcem Manchester Uniteda Nemanjem Matićem in ga vprašal: »Kako se počutite igralci na igrišču?« Odgovoril mi je: »Jaz se počutim popolnoma enako. Vidim igrišče, hočem zmagati, vidim soigralce in sem osredotočen na to. Drugo me ne zanima.« Glede navijačev je druga težava. Za mene nogomet sestavljajo nogometaši in navijači. Vsi preostali smo spremljevalni orkester in tukaj je polovica tega manjkala. Ampak če to ne gre, je še vedno bolje spremljati nogomet na televiziji kot pa ga sploh ne spremljati. Spoštovati je treba tudi tiste navijače, ki čutijo veliko strast do nogometa, ki ga obožujejo, ampak ga ne gledajo na stadionih, ker si tega ne morejo privoščit ali ker tega ne želijo, ampak ga gledajo doma. Mislim, da jim je veliko pomenilo to, kar se je zdaj zgodilo.</p> <p><strong>Je še prezgodaj reči, da koronska kriza spreminja nogomet?</strong></p> <p>Prepričan sem, da koronakriza trajno nogometa ne bo spremenila. Ni ga spremenila ne prva ne druga svetovna vojna, ne španska gripa in ga tudi korona ne bo spremenila. Niti ne bo spremenila trajno človeštva. Mislim, da bomo iz te krize prišli vsaj tisti, ki bomo dovolj pametni, močnejši, pametnejši. Nekaterih napak verjetno ne bomo več delali, da bi se pa nogomet in življenje nasploh in človeštvo spremenili zaradi tega virusa, pa ne verjamem.</p> <p><strong>Dotaknil bi se tudi nogometne tržnice, ki vsake toliko pritegne pozornost zaradi finančnih vložkov, predvsem govorimo o prestopih nogometašev v druge klube. Aktualna zgodba je okoli za številne najboljšega nogometaša na svetu. Vodstvo Barcelone Lionela Messija ne želi izpustiti iz svojih vrst, razen če bi bil</strong> <strong>kakšen klub pripravljen odšteti astronomsko odškodnino. Govorimo o 700 milijonih evrov. Tu gre za klavzulo v pogodbi, po govoricah se je pojavljal klub, ki je bil pripravljen plačati ta znesek. Kot kaže, zdaj ne bo nič iz tega. Vseeno, kje so meje oziroma ali sploh še obstajajo, kar zadeva trgovanje, ali sklenemo, da cene narekuje trg?</strong></p> <p>Na vsak način cene oblikuje trg. Velikokrat dobim vprašanje od vaših kolegov novinarjev po svetu, ali je preveč denarja v nogometu. Jaz pravim, da ga ni. Namreč Uefa 86 odstotkov vseh sredstev razdeli nazaj nacionalnim zvezam in klubom. To pomeni, da od 55 vsaj 50, če ne kar vseh 55 držav ne bi moglo delovati nogometno, če ne bi bilo Uefe. Mi razvijamo nogomet, z našimi sredstvi so se postavila nešteta igrišča po svetu. Tudi slovenska infrastruktura ima tako rekoč vsa sredstva Uefe. Če bi še države delovale podobno ali pa Evropska unija, potem bi bil svet lepši v Evropi. Trg pač odloča tako kot povsod drugod. Dokler se denar iz nogometa uporabi za razvoj nogometa, za razvoj nogometa najmlajših, ženskega nogometa in podobnega, do takrat je za mene samo dobro, da je čim več sredstev v nogometu.</p> <p><strong>Znano je, da stremite k finančnemu fair playu, katerega cilj je obrzdati naraščajoče dolgove v evropskem nogometu. Klubi torej porabijo približno toliko kot zaslužijo, če tega ne spoštujejo, je na voljo veliko takšnih in drugačnih sankcij, kazni. Med drugim tudi prepoved nastopa v evropskih tekmovanjih. Nenehno smo priče opozoril o prepovedi igranja klubom, nismo pa še bili priče kakšnemu konkretnemu dejanju. To pomeni, da se  nepravilnosti odpravi tik pred zdajci oziroma se upošteva meje zapravljanja?</strong></p> <p>Ne, bilo je kar nekaj zelo strogih kazni v preteklosti. Vedeti morate, kaj je finančni fair play in kaj je »competitive balance«, neko ravnotežje. Težava je, da so naše pristojnosti omejene. Klubom lahko rečemo, da morajo predložiti vso dokumentacijo in oni jo morajo predložiti. Če česa ne predložijo, pa mi nimamo organov, ki bi šli k njim ter naredili hišno preiskavo in pregledali njihove papirje. Finančni fair play je bil zelo uspešen, to pa zato, ker od uvedbe finančnega fair playa pa do danes izgub v evropskem nogometu, gledano v celoti, ni več. Prej so bile milijardne izgube. Tako v principu to deluje. O čem pa moramo razmišljati in tukaj bomo začeli spreminjati pravila. O tem, da naredimo nekaj za ravnotežje na to, da tisti ki porabi preveč bi moral plačati nekaj kar bi šlo v razvoj tistih, ki nimajo tisti, ki si ne morejo in tisti, ki spoštujejo pravila finančnega fair playa. Tukaj smo v pogovorih, vse skupaj se je malo ustavilo zaradi koronakrize, kjer smo se dan in noč pogovarjali samo o izvedbi tekmovanja, o tem, kako je treba narediti medicinski protokol. Zdaj septembra pa se začnemo naprej pogovarjati o tem, da bi uvedli morda neki, pogojno rečeno, davek na luksuz. To pomeni, da če je dovoljeno uporabiti recimo 300 milijonov, ti pa porabiš 400, moraš na tistih 100 milijonov plačat še en zelo velik znesek, ki gre direktno drugim zato, da se obdrži ravnotežje. Hkrati pa je pri ravnotežju treba vedeti, da imajo velike države večji trg in da male države pač tega verjetno ne bodo mogle nikoli dohiteti. Tudi v drugih industrijah tovarna športne opreme v Sloveniji ali pa na Hrvaškem ne bo nikoli mogla konkurirati Adidasu.</p> <p><strong>Lahko poenostavimo, da manjšate razliko med majhnimi in velikimi klubi? </strong></p> <p>Poskušamo manjšati ali pa vsaj ustaviti večanje.</p> <p><strong>Prej sem omenjal 700 milijonov. Ljudje so bili šokirani, številni niso vedeli ne za ta del pogodbe ne za to klavzulo. Ljudje so bili vzhičeni. Številni izgubijo upanje v svoj klub, v domači klub, ki nikakor ne more konkurirati z vlagatelji, lastniki naftnih ploščadi itd. </strong></p> <p>Znesek je bil zato tako visoko postavljen, da on pač ne bi mogel iti. V klubu so postavili tak znesek, ki ga nihče ni pripravljen plačati, zato, da bi ga na vsak način zadržali. Mislim oziroma prepričan sem, da ni bilo kluba, ki bi bil pripravljen plačati takšen znesek. Ker nisem videl pogodbe, ne želim govoriti, kakšno je moje stališče, ker ga nimam izdelanega. Precej diletantsko bi bilo, če bi govoril o pogodbi, ki je nisem videl. Šlo je predvsem za to, ali on lahko zapusti klub brez odškodnine ali ne. Številka je bila tako visoko postavljena zato, da bi si klub absolutno zagotovil, da ga ne bi zapustil.</p> <p><strong>V bistvu ste že na začetku nekako namignili, da je izziv spoprijemati se s pritiski na tem področju, kar zadeva trkanje kapitala na vrata takšne organizacije. </strong></p> <p>Samo še v Sloveniji zaznam, da je trkanje kapitala na vrata težava. Pozitivno je, če kapital čim bolj trka na vrata in jaz bom vesel, če bo trkal na vrata tudi v Sloveniji čim več. Ni videti, da bo, glede na precej kaotične razmere. Prav je, kar zadeva šport in nogomet, da tekmovanje ohranimo in ga ne prodamo pod nobenimi pogoji. Če pa nekdo želi vlagati v nogomet in, če ponovim, da potem mi 86 odstotkov vsega denarja namenimo grosupeljskemu ali domžalskemu klubu, je to samo dobro, ker bi bilo nogometa brez sistema, kot ga ima Uefa, konec.</p> <p><strong>Zaznamujemo stoto obletnico Nogometne zveze Slovenije, dejstvo je, da ste pustili pečat v nogometni zvezi. Med drugim je pod vašim vodstvom na Brdu pri Kranju zrastel moderen nacionalni nogometni center. Skoraj v celoti financiran z denarjem evropske in svetovne nogometne organizacije. Morda kakšna beseda ob tej jubilejni obletnici oziroma je v Sloveniji nogomet na prvem mestu v zadnjih letih?</strong></p> <p>Ja. V Sloveniji je nogomet gotovo na prvem mestu. To je častitljiv jubilej. Glede na velikost države imamo tudi izjemno velike uspehe. Številni so presenečeni, ko jim povem, kakšen je bil proračun NK Maribor, ko je vstopil v ligo prvakov. To je veliko manj kot klubi, ki so z njim tekmovali. Številni so presenečeni, da smo se dvakrat uvrstili na svetovno prvenstvo in enkrat na evropsko prvenstvo. Ne smemo pa po mojem mnenju niti biti pesimisti ob vsakem porazu, hkrati pa se ne tudi zanašati na te stare uspehe, ampak moramo zelo temeljito delati, ker brez temeljitega in sistematičnega dela napredka v slovenskem nogometu ne bo. To tarnanje »mi smo majhni, mi smo majhni« demantira Islandija, ki je prišla na evropsko, na svetovno prvenstvo, ki je v skupini A lige narodov in ima 350 tisoč prebivalcev, približno toliko kot Ljubljana. Sistemsko delo, ki potrebuje čas in potrpljenje. Mi smo malo razvajeni glede športa. Še iz nekdanje države pa tudi v Sloveniji, ker so bili veliki uspehi, smo zelo hitro nezadovoljni. Tako mislim, da s pravim delom in pravim pristopom lahko dosežemo velike uspehe tudi v prihodnosti in nogometna zveza tukaj po moji oceni, in jaz imam kar dober vpogled v to, dela zelo dobro.</p> <p><strong>Mladi perspektivni nogometaši zelo kmalu odidejo v tujino. Pustijo določen pečat v domači ligi in jih tuji klubi zelo hitro prepoznajo, prepoznajo njihov talent.</strong></p> <p>Mislim, da je to Bosmanovo pravilo, po katerem igralec z državljanstvom Evropske unije ni tujec v klubu, ki je v Evropski uniji, prineslo nekaj dobrih stvari, pa tudi nekaj slabih. Zagotovo ne najboljših za majhne države. Meni se zdi velika napaka staršev, če se že otroci sami ne odločajo, da pustijo16-letne, 17-letne fante takoj v tujino, da imajo seveda občutek, da so podpisali za velik klub. To je še daleč od resne pogodbe. Veliki klubi kupujejo igralce na zalogo. Predsednik enega največjih klubov v Evropi mi je povedal, da imajo 186 igralcev s pogodbo. To pomeni, da če si ti 170. igralec, ne pričakuj resne kariere. Mislim, da bi bilo za mlade fante dobro, da čim dalj ostanejo v slovenski ligi, da se pokažejo mogoče na evropskem poligonu, kjer jih gleda ves svet, in od tam potem počasi napredujejo v tujino. Pred dnevi mi je nogometni znanec rekel, da se igralci, ki igrajo v slovenski ligi, številnim strokovnjakom ne zdijo dovolj dobri za reprezentanco. V trenutku, ko podpišejo za drug klub mesec pozneje, so že dobri za reprezentanco. To tudi ni neka podpora slovenski ligi, ki je kakovostno solidna liga. Z enim od velikih nogometnih trenerjev smo skupaj gledali tekmo med boljšima ekipama slovenske lige. Rekel je,  da če bi na tribuni videl 40 tisoč gledalcev, bi bila to zanj zelo resna tekma, ker pa je videl na eni strani tribune, na drugi pa bloke, mu je že to malo pokvarilo vtis. Sama igra pa ni bila slaba. Imamo nadarjene fante in dekleta v vseh športih. Velikokrat nam manjka samozavesti in ponosa, da bi rekli, da naša liga ni slaba. Tisti, ki igra v Sloveniji, ni avtomatično slab. In ni avtomatično tisti, ki podpiše za kateri koli tuji klub, že igralec, ki ga moramo favorizirati.</p> <p><strong>Eden izmed njih prihaja tudi iz Slovenije. Jan Oblak je poleg svetovnih zvezdnikov na nogometnem piedestalu. V tem času je poleg Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Neymarja in drugih na plakatih, posterjih v otroških sobah oziroma v sobah mladih nogometašev. Je nekakšen idol. Smo že potrdili, da ima nogomet v modernem času pomemben vpliv in da lahko že gol na določeni tekmi spremeni marsikaj.</strong></p> <p>Seveda. Če se vrnemo k Janu Oblaku, on je fenomen. On je zagotovo eden najboljših vratarjev na svetu. Smo pa mi svojevrsten fenomen, se vidi malo naša individualistična narava, da imamo med najboljšimi desetimi vratarji na svetu dva slovenska. Samirja Handanovića in Jana Oblaka. To pomeni, da se da, da je mogoče, da moramo pokazati samozavest, da moramo promovirati naše igralce. Jaz to vidim pri naših sosedih Hrvatih. Ko oni opazijo nadarjenega 16- ali 17-letnega fanta, so časopisi polni naslovov »naš supertalent«, »spet bo mega zvezda«, takoj ga vpokličejo v reprezentanco, takoj mu namenijo veliko pozornosti in to mu dviguje ugled, ceno in samozavest. Pri nas pa je praviloma tako, da ne verjamemo v mlade ljudi pravočasno. Mislim, da bi morali to spremeniti. Mi smo v športu absolutni fenomen na svetu. To si moramo priznati. Vsi, od Jana Oblaka, Samirja Handanovića, Josipa Iličića do Kevina Kampla, so na najvišji ravni. Če pogledate Luko Dončića, pa včasih premalo pozornosti dobi, se mi zdi, Goran Dragić, ki je absolutno genij svetovne košarke. Imamo dva vrhunska kolesarja, ki sta pravzaprav prvi imeni Toura. Bolje, da neham naštevati, ker bom koga izpustil. Če mi nimamo razloga za samozavest, potem je nihče nima.</p> <p><strong>Velik pomen za Uefo, če ne največji, imajo tudi televizijske pravice. Morda se ob tem dotakneva samega pomen javnega medija. Kakšen pomen ima po vašem javni medij v letu 2020? Vsekakor ostaja interes prenašanja tekem reprezentanc, kar pa bo v prihodnosti vse večji izziv </strong><strong>tudi zaradi vse večjega zanimanja na trgu, spreminjanja številk in tako naprej.</strong></p> <p>Ne morem posegati v to, da bi zdaj govoril o tem, kdo bo prenašal tekme reprezentanc ali klubov, ker zato ostaja razpisni postopek. Dejstvo pa je, in tega ne govorim, ker imam intervju na vašem Radiu, da sta nacionalna televizija in nacionalni radio ključnega pomena za neodvisno poročanje v vsaki državi. Imata podoben pomen kot javno zdravstvo, javno šolstvo in bi pomenilo, po mojem mnenju, popolno katastrofo, če bi ti javni servisi za državljane izginili ali pa če bi delovali kot orodje katere koli politike.</p> <p><strong>Med epidemijo koronavirusne bolezni 19 ste vzbudili kar nekaj pozornosti</strong> <strong>oziroma je Slovenija z vašo pomočjo dobila donacijo zaščitne opreme, pozneje je celo izbruhnila afera z maskami. Kako ste gledali na vse to dogajanje? Zdi se, da ste se v tistem trenutku tudi malce umaknili od vsega dogajanja. Če obudimo tisto obdobje, bilo je izredno napeto, bil je prisoten strah …</strong></p> <p>Mene so tokrat prosili za pomoč, ker pač mask ni bilo. Dobivali smo klice zdravnikov, klice iz vseh strani. Jaz sem pač poklical nekaj prijateljev in sem uredil to donacijo. To ni bilo vsem všeč, ker vsi niso mogli urediti donacije.  Potem so me spraševali, ali bi še pomagal, da kupijo. Poskrbel sem za kontakt, potem iz tega ni bilo nič. Ne bi želel zdaj obnavljati vseh zgodb, zakaj in kako, ker niti ne vem podrobno. Ostaja pa, po mojem mnenju in po mnenju ljudi, ki jih jaz poznam, grenak priokus<strong>, </strong>da je spet iz vsega skupaj nastal problem. Spet se je začelo obtoževanje naši–vaši. Eni in isti ljudje, ki to delajo že 30 let, poskušajo Slovence deliti in to nasilno, jih žaliti, zmerjati tiste, ki ne mislijo enako kot oni, prikazujejo jih kot državne sovražnike, kar je pravzaprav zelo žalostno. Ne bo dolgo trajalo, ker ljudje tudi nismo neumni, da bi nasedali tem stvarem. Mi je pa hudo, ker zdaj iz neke distance, iz tujine pogosto vidim, kako smo Slovenci sprti, kako pravzaprav vse bolj vidim zdaj, kako smo željni neke pozitivne besede, neke lepe besede, nekaj prijaznosti, nekega upanja v prihodnost, ne pa samo obtoževanja, zmerjanja, žaljenja in poniževanja.</p> <p><strong>To govorite v primerjavi z drugimi narodi ali gre le za vaše opazovanje od daleč?</strong></p> <p>Gre bolj za opazovanje od daleč. Zagotovo imajo tudi v kakšnih drugih državah kakšne podobne primere, ampak te zaboli, da neka bolestna sla po položaju nekaterim da možnost, da jim nič več ni sveto. In da noben argument več ni pomemben. Pomembno je, da se prikazuje državo kot problematično, da se prikazuje družbo kot problematično, da se prikazuje neke imaginarne duhove iz ozadja, ki vodijo stvari. To je škodljivo in to me spominja na neke čase iz zgodovine, ki pa so na srečo minili. In tudi ti časi, ki se zdaj dogajajo, bodo minili.</p> <p><strong>V medijih zadnje mesece opažamo in tudi pogosteje beremo vaše citate, komentarje na različno dogajanje v družbi, hkrati zanikate, da bi vas kakor koli zanimalo vstopiti v politiko. Če preberem enega izmed citatov: </strong><strong><em>»Slovenska politika me ne zanima. Imam izjemno zanimivo službo in zelo uživam v tem, kar delam. Ne želim se spuščati na raven naših lokalnih oblastnikov, vendar mi ni všeč, da se ponavljajo isti vzorci.« </em></strong><strong>Kako so vas presenetili odzivi javnosti. Ste le javno povedali svoje mnenje kot državljan o aktualnem stanju?</strong></p> <p>Predvsem to, da me politično udejstvovanje ne zanima in da ne bom kandidiral na nobenih volitvah, mi daje še večjo kredibilnost, da lahko povem, kar si mislim, ker nimam prav nobenega osebnega interesa. Glede odziva javnosti vam lahko povem, da sem dobil več sto pisem. Ljudje me ustavljajo na cesti in se zahvaljujejo za pozitivne besede. Ljudje čakajo pozitivne besede, hočejo upanje, lepo življenje, ne želijo, da jih negativci polnijo s strahom in tega v nedogled zagotovo ne bodo odobravali. Sem prepričan. Vse drugo je dnevno politično dogajanje, s katerim se ne mislim ukvarjati. Besed vsakega šaljivca tudi ne bom komentiral. Nedavno sem bral kolumno odličnega slovenskega novinarja, v kateri je citiral odlično misel Dostojevskega: »Če se boš ustavil in metal kamne v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikoli prišel do cilja.« Mislim, da je treba tako tudi gledati.</p> <p><strong>Vaša pozitivnost je zanimiva, takšne danes primanjkuje. Tudi glede komunikacije države z državljani, ko govorimo o predstaviti podatkov glede širjenja koronavirusa kot tudi samega prejudiciranja, kaj nas še čaka. Bi vi to naredili drugače, bolj pozitivno, umirjeno? </strong></p> <p>Ne želim govoriti, kaj bi jaz naredil, lahko pa povem, kaj bi si jaz želel slišati in kaj bi si želela slišati večina ljudi. Položaj je resen, spoštujte ukrepe, samo če boste spoštovali ukrepe, bo stvar boljša. Ne bojte se prihodnosti, prišli bomo iz teh težav, kar je tudi vse res. Če pa se reče: »Razmere so grozne, pričakujte drugi val, tretji val, četrti val, odpovejte dopuste, verjetno boste tudi vsi izgubili službo, ker bo ekonomija propadla, pa to ne daje ljudem kakšnega posebnega upanja. To je pač moje mnenje, mnenje državljana Slovenije. Imam rad to domovino in mene ne bodo utišali, povedal bom tisto, kar hočem in kar mislim, da je prav.</p> <p><strong>Se redno vračate z delovnega mesta v Slovenijo? Kako odklopite vse dogajanje v teh zadnjih mesecih? Verjetno kakšen predsednik pred vami ni imel takšnih izzivov? Nekaj smo že govorili o preživljanju časa med epidemijo in karanteno. Kako ste si oziroma kako si krajšate čas?</strong></p> <p>Nihče od predsednikov Uefe še ni imel takega izziva. Izziv, pritisk in stres so bili velikanski. Na telefonu sem bil tako rekoč dan in noč. To je težko čisto odklopiti. Prve mesece, ko sem bil doma, ko je bil svet popolnoma ustavljen, mi je bilo na neki način super, ker sem bil lahko s svojo družino, ker smo se več družili, ker smo hodili v naravo. Po drugi strani pa te ta negotovost teži. Ne veš, ali bo to trajalo en teden, en mesec, eno leto. Zaskrbljen si, če imaš družino. Jaz, ki sem dobro plačan, sem zaskrbljen, zdaj pa si zamislite, kako je ljudem, ki imajo tri otroke, nizko plačo in ne vedo, ali bodo po koncu te epidemije še imeli službo. To povzroča izjemne psihološke stiske, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. To je hud, hud izziv za človeštvo in tudi na to bi morali misliti vsi, ki imajo ta privilegij, da komunicirajo z javnostjo, da zelo prestrašeni ljudje morda prvi hip bolj spoštujejo navodila, dolgoročno pa so v stiski in dolgoročno so njihovi odzivi lahko zelo nepredvidljivi. Če ne bomo začeli prinašati virusa pozitivne energije, bodo posledice teh razmer zelo hude.</p> <p><strong>Torej se ne motim, če predvidevam, da optimistično zrete v prihodnost? Ker vsega slabega je tudi enkrat konec?</strong></p> <p>Absolutno, na vseh področjih, ne govorim samo o tem virusu, ampak o vsem slabem, kar se dogaja v Sloveniji ali v svetu, vsega bo enkrat konec. Vse slabo povzroči škodo, hkrati pa nam vse slabo prej ali slej da misliti, da je slabo in da si tega ne želimo več.</p></p> Wed, 16 Sep 2020 08:50:51 +0000 Koronavirusna kriza nogometa ne bo spremenila RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualni pogovori z gosti. Aktualni pogovori z gosti. sl Wed, 29 Jun 2022 08:51:38 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 29 Jun 2022 08:51:38 +0000 Intervju - Radio