Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. https://ars.rtvslo.si/izslo-je/ Izšlo je https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838637/izslo-je-1400x1400_1.jpg Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite. 174902115 RTVSLO – Ars 1811 clean Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite. Thu, 29 Sep 2022 15:45:00 +0000 Ajda Bračič: Leteči ljudje Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite. 174900907 RTVSLO – Ars 1789 clean Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite. Thu, 22 Sep 2022 11:10:00 +0000 Anja Štefan: Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite. 174898840 RTVSLO – Ars 1713 clean Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite. Thu, 15 Sep 2022 15:45:00 +0000 Marta Verginella: Ženske in meje Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. 174897474 RTVSLO – Ars 1889 clean Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Wed, 07 Sep 2022 13:00:00 +0000 Tina Vrščaj: Na Klancu Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite. 174895332 RTVSLO – Ars 1796 clean Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite. Thu, 01 Sep 2022 08:00:00 +0000 Petrarca: Canzoniere Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite. 174894397 RTVSLO – Ars 1720 clean Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite. Thu, 25 Aug 2022 07:00:00 +0000 Avgust Demšar:Tajkun Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. 174893270 RTVSLO – Ars 1759 clean Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. Thu, 18 Aug 2022 11:30:00 +0000 Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. 174888029 RTVSLO – Ars 1651 clean Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. Thu, 11 Aug 2022 15:45:00 +0000 Ana Svetel: Marmor Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174887812 RTVSLO – Ars 1741 clean Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Thu, 04 Aug 2022 15:45:00 +0000 Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava? Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite. 174887581 RTVSLO – Ars 1245 clean Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite. Thu, 28 Jul 2022 15:45:00 +0000 Andrej Morovič: Okoliščine Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite. 174887403 RTVSLO – Ars 1978 clean Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite. Thu, 21 Jul 2022 15:45:00 +0000 Franjo Štiblar: Covid-19 in Slovenci Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba 174886452 RTVSLO – Ars 1734 clean Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba Thu, 14 Jul 2022 15:00:00 +0000 Dijana Matković: Zakaj ne pišem V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174884046 RTVSLO – Ars 1840 clean V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Thu, 07 Jul 2022 15:45:00 +0000 Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174883107 RTVSLO – Ars 1882 clean Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Mon, 27 Jun 2022 10:22:00 +0000 Zdenka Kaplan: Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite. 174881719 RTVSLO – Ars 1697 clean Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite. Mon, 20 Jun 2022 11:55:00 +0000 Andrej E. Skubic: Krasni dnevi Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite. 174880146 RTVSLO – Ars 1773 clean Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite. Mon, 13 Jun 2022 10:32:00 +0000 Roman Rozina: Sto let slepote Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Roman je bil izziv za avtorja in je izziv za bralca</p><p><p>Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174878795 RTVSLO – Ars 1702 clean Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Roman je bil izziv za avtorja in je izziv za bralca</p><p><p>Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 07 Jun 2022 13:40:00 +0000 Davorin Lenko: Triger Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.<p>Pesmi o nasilju nad manjšino</p><p><p>Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.</p></p> 174875649 RTVSLO – Ars 1736 clean Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.<p>Pesmi o nasilju nad manjšino</p><p><p>Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 31 May 2022 08:00:00 +0000 Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.<p>Kratek, a zgoščen in natančen roman</p><p><p>Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> 174875320 RTVSLO – Ars 1780 clean Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.<p>Kratek, a zgoščen in natančen roman</p><p><p>Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 25 May 2022 11:33:00 +0000 Tomo Podstenšek: Površinska napetost Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Zanimiv roman pogumne pisateljice</p><p><p>Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> 174873462 RTVSLO – Ars 1793 clean Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Zanimiv roman pogumne pisateljice</p><p><p>Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 18 May 2022 11:45:00 +0000 Jedrt Maležič: Napol morilke Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji). <p>Pripoved, tekst, roman, ki je pesem</p><p><p>Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).</p></p> 174871592 RTVSLO – Ars 1805 clean Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji). <p>Pripoved, tekst, roman, ki je pesem</p><p><p>Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).</p></p> Wed, 11 May 2022 10:40:00 +0000 Dušan Šarotar: Zvezdna karta Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.<p>Zbirka odličnih nekoliko daljših kratkih zgodb</p><p><p>Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.</p></p> 174869957 RTVSLO – Ars 1929 clean Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.<p>Zbirka odličnih nekoliko daljših kratkih zgodb</p><p><p>Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.</p></p> Thu, 05 May 2022 09:55:00 +0000 Mojca Kumerdej: Gluha soba Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.<p>Ob prazniku dela</p><p><p>Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.</p></p> 174867603 RTVSLO – Ars 1677 clean Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.<p>Ob prazniku dela</p><p><p>Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 11:44:00 +0000 Maja Breznik: Mezdno delo Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Poglobljeno o sodobnem dogajanju v družbi</p><p><p>Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174866634 RTVSLO – Ars 1792 clean Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Poglobljeno o sodobnem dogajanju v družbi</p><p><p>Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 15:29:52 +0000 Dragan Petrovec: Stopinje upora Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.<p>Znanstvena monografija o čustvih</p><p><p>Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.</p></p> 174864196 RTVSLO – Ars 2072 clean Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.<p>Znanstvena monografija o čustvih</p><p><p>Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 12 Apr 2022 11:40:00 +0000 Darja Kobal Grum: Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite. <p>Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti</p><p><p>Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.</p></p> 174862553 RTVSLO – Ars 1849 clean Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite. <p>Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti</p><p><p>Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 06 Apr 2022 11:53:00 +0000 Sramota Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.<p>Povezati preteklost, sedanjost in prihodnost</p><p><p>Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem - nekateri so osrednji liki, drugi spet bolj ko ne statisti - oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, velike in tragične zgodbe.</p> <p>Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek.</p></p> 174860898 RTVSLO – Ars 1466 clean Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.<p>Povezati preteklost, sedanjost in prihodnost</p><p><p>Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem - nekateri so osrednji liki, drugi spet bolj ko ne statisti - oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, velike in tragične zgodbe.</p> <p>Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 15:00:00 +0000 Miriam Drev: Od dneva so in od noči Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.<p>V romanu so bolečina, pogum, izpoved, premislek, kritičnost … eno</p><p><p>Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.</p></p> 174858489 RTVSLO – Ars 1735 clean Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.<p>V romanu so bolečina, pogum, izpoved, premislek, kritičnost … eno</p><p><p>Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 12:53:00 +0000 Dijana Matković: Zakaj ne pišem Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Psihološka kriminalka? Nekoliko. Avtorsko dejanje? Zagotovo.</p><p><p>Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174856124 RTVSLO – Ars 1787 clean Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Psihološka kriminalka? Nekoliko. Avtorsko dejanje? Zagotovo.</p><p><p>Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 13:14:00 +0000 Ana Schnabl: Plima V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite. <p>Pisatelj pripoveduje o svojem četrtem romanu</p><p><p>V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.</p></p> 174854390 RTVSLO – Ars 1908 clean V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite. <p>Pisatelj pripoveduje o svojem četrtem romanu</p><p><p>V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 08 Mar 2022 10:00:00 +0000 Goran Vojnović: Đorđić se vrača Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).<p>Še kako zanimiva monografija o manj znani Plečnikovi mojstrovini</p><p><p>Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja, v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).</p></p> 174852418 RTVSLO – Ars 1812 clean Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).<p>Še kako zanimiva monografija o manj znani Plečnikovi mojstrovini</p><p><p>Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja, v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).</p></p> Tue, 01 Mar 2022 12:33:00 +0000 Franci Lazarini: Plečnikova cerkev za Bežigradom Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Izjemno pripovedno zbirko je poslovenila Varja Balžalorsky Antić</p><p><p>Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174850640 RTVSLO – Ars 1848 clean Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Izjemno pripovedno zbirko je poslovenila Varja Balžalorsky Antić</p><p><p>Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 22 Feb 2022 19:34:00 +0000 Aleksandar Tišma: Šola brezboštva Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Pripovedna zbirka je z eno besedo Prepričljiva, z dvema Kakšna prvenka, s tremi Vredna vaše pozornosti.</p><p><p>Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174848493 RTVSLO – Ars 1740 clean Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Pripovedna zbirka je z eno besedo Prepričljiva, z dvema Kakšna prvenka, s tremi Vredna vaše pozornosti.</p><p><p>Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 15 Feb 2022 13:55:00 +0000 Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava? Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril psihološko pretanjeno študijo, vanjo pa je vpisal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite. <p>Prepričljiv psihološki roman</p><p><p>Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril pretanjeno psihološko študijo, vanjo pa je vtkal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat.<br /> Nikar ne zamudite.</p></p> 174846591 RTVSLO – Ars 1740 clean Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril psihološko pretanjeno študijo, vanjo pa je vpisal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite. <p>Prepričljiv psihološki roman</p><p><p>Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril pretanjeno psihološko študijo, vanjo pa je vtkal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat.<br /> Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 09 Feb 2022 09:55:00 +0000 Marjan Žiberna: Dedič Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>"To poezija je za dva."</p><p><p>Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174844520 RTVSLO – Ars 1848 clean Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>"To poezija je za dva."</p><p><p>Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 01 Feb 2022 13:56:00 +0000 Feri Lainšček: Med nama je angel Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne … (Simona Semenič)</p><p><p>… skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174842697 RTVSLO – Ars 1819 clean Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne … (Simona Semenič)</p><p><p>… skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 26 Jan 2022 11:35:00 +0000 Simona Semenič: tri igre za punce V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri. <p>Pohlep kapitala ni nič človeškega, med drugim pove izjemni pesnik, esejist in pisatelj</p><p><p>V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in pojutrišnjim.</p></p> 174840489 RTVSLO – Ars 1866 clean V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri. <p>Pohlep kapitala ni nič človeškega, med drugim pove izjemni pesnik, esejist in pisatelj</p><p><p>V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in pojutrišnjim.</p></p> Tue, 18 Jan 2022 12:33:00 +0000 Milan Dekleva: Eseji in zgodbe Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>O pisatelju, usodi literarnega kanona in nekoliko tudi o diktatu obletnic, za piko na i pa še priporočilo za branje</p><p><p>Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka  in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin  nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog)  in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174838911 RTVSLO – Ars 1769 clean Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>O pisatelju, usodi literarnega kanona in nekoliko tudi o diktatu obletnic, za piko na i pa še priporočilo za branje</p><p><p>Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka  in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin  nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog)  in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 12 Jan 2022 16:36:00 +0000 Urška Perenič: Josip Jurčič (1844-1881) Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite. <p>Pesnica predstavlja svojo sedmo pesniško zbirko, hvalnico ljubezni.</p><p><p>Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.</p></p> 174836718 RTVSLO – Ars 1768 clean Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite. <p>Pesnica predstavlja svojo sedmo pesniško zbirko, hvalnico ljubezni.</p><p><p>Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 04 Jan 2022 13:50:00 +0000 Nataša Velikonja: Prostor sred križišč Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.<p>Dokaz, da je priljubljeni pisatelj pri dopolnjenih osemdesetih letih in čez v dobri pripovedni formi</p><p><p>Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.</p></p> 174834723 RTVSLO – Ars 2267 clean Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.<p>Dokaz, da je priljubljeni pisatelj pri dopolnjenih osemdesetih letih in čez v dobri pripovedni formi</p><p><p>Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 27 Dec 2021 13:45:00 +0000 Tone Partljič: Ljudje z otoka Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Avtor je med pripravo knjige odkril dvajset do takrat še neznanih izvodov protestantskih knjig.</p><p><p>Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<br /> Nikar ne zamudite.</p></p> 174833201 RTVSLO – Ars 1742 clean Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Avtor je med pripravo knjige odkril dvajset do takrat še neznanih izvodov protestantskih knjig.</p><p><p>Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<br /> Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 21 Dec 2021 15:28:00 +0000 Kozma Ahačič: Stati inu obstati Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Knjiga, ki bi jo morali prebrati pred volitvami</p><p><p>Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174830658 RTVSLO – Ars 1753 clean Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Knjiga, ki bi jo morali prebrati pred volitvami</p><p><p>Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 13 Dec 2021 11:45:00 +0000 Deja Crnović: Politika kot medijski performans V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>"Vse", kar ste želeli vedeti o kartuziji Jurklošter, pa niste vedeli, koga bi vprašali.</p><p><p>V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174828905 RTVSLO – Ars 1764 clean V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>"Vse", kar ste želeli vedeti o kartuziji Jurklošter, pa niste vedeli, koga bi vprašali.</p><p><p>V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 07 Dec 2021 11:50:00 +0000 Mija Oter Gorenčič: Kartuzija Jurklošter Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.) <p>Ta veseli dan kulture se letos začenja že 2. septembra ob 17. uri z oddajo Izšlo je in s simpatičnim pesnikom v glavni vlogi</p><p><p>Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)</p></p> 174827279 RTVSLO – Ars 1830 clean Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.) <p>Ta veseli dan kulture se letos začenja že 2. septembra ob 17. uri z oddajo Izšlo je in s simpatičnim pesnikom v glavni vlogi</p><p><p>Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)</p></p> Wed, 01 Dec 2021 14:36:00 +0000 Milan Jesih: Namreč Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Čeprav zveni naslov romana precej bojevito, je glavna značilnost romana njegov blagi humor.</p><p><p>Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174823245 RTVSLO – Ars 1797 clean Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Čeprav zveni naslov romana precej bojevito, je glavna značilnost romana njegov blagi humor.</p><p><p>Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 17 Nov 2021 15:30:00 +0000 Potopimo Islandijo! Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.<p>O velikem pisatelju razmišljata literarna teoretičarka dr. Alenka Koron in polihistor ddr. Igor Grdina</p><p><p>200. obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je kar nekaj založb zaznamovalo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174821247 RTVSLO – Ars 1778 clean Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.<p>O velikem pisatelju razmišljata literarna teoretičarka dr. Alenka Koron in polihistor ddr. Igor Grdina</p><p><p>200. obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je kar nekaj založb zaznamovalo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.</p> </p> Wed, 10 Nov 2021 18:30:00 +0000 Dostojevski in jaz Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Takole slišal sem vse to,/ kar sta se pogovarjala/ bog Kršna in pa Ardžuna, in čudovito je bilo, da me kar zona je obšla. (Bhagavadgita XVIII.74)</p><p><p>Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174819116 RTVSLO – Ars 1771 clean Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Takole slišal sem vse to,/ kar sta se pogovarjala/ bog Kršna in pa Ardžuna, in čudovito je bilo, da me kar zona je obšla. (Bhagavadgita XVIII.74)</p><p><p>Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 03 Nov 2021 13:54:00 +0000 Nina Petek: Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Zmaj je jezik, kratek ogenj,/ skloni se in pridi podenj./ Zmaj je voda iz nebes. / Zmaj je kača iz peres./ Zmaj podoba stare kače,/ svet vrti povsem drugače.// Damjan J. Ovsec</p><p><p>Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174817229 RTVSLO – Ars 1776 clean Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Zmaj je jezik, kratek ogenj,/ skloni se in pridi podenj./ Zmaj je voda iz nebes. / Zmaj je kača iz peres./ Zmaj podoba stare kače,/ svet vrti povsem drugače.// Damjan J. Ovsec</p><p><p>Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 27 Oct 2021 08:48:00 +0000 Meta Kušar: Zmaj Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>O najnovejšem almanahu (in še čem)</p><p><p>Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174813987 RTVSLO – Ars 1784 clean Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>O najnovejšem almanahu (in še čem)</p><p><p>Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 19 Oct 2021 08:00:00 +0000 Marcel Štefančič, jr.: Filmski almanah ´20 Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>O vsestranskem umetniku, razstavi v Narodni galeriji in spremnem katalogu pripoveduje njegova urednica in soavtorica dr. Alenka Simončič</p><p><p>Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174812983 RTVSLO – Ars 1824 clean Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>O vsestranskem umetniku, razstavi v Narodni galeriji in spremnem katalogu pripoveduje njegova urednica in soavtorica dr. Alenka Simončič</p><p><p>Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> Tue, 12 Oct 2021 09:40:00 +0000 Hinko Smrekar Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Roman o odkrivanju resnice o ukradenih otrocih</p><p><p>Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174810970 RTVSLO – Ars 1763 clean Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Roman o odkrivanju resnice o ukradenih otrocih</p><p><p>Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 05 Oct 2021 10:55:00 +0000 Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite. <p>Nova avtorica žanrske literature se predstavi: suvereno in prepričljivo </p><p><p>V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica <em>noir</em> roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.</p></p> 174809056 RTVSLO – Ars 1763 clean V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite. <p>Nova avtorica žanrske literature se predstavi: suvereno in prepričljivo </p><p><p>V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica <em>noir</em> roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 28 Sep 2021 12:00:00 +0000 Irena Svetek: Rdeča kapica Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne. <p>Avtorica je ponovno dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe </p><p><p>Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174807364 RTVSLO – Ars 1793 clean Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne. <p>Avtorica je ponovno dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe </p><p><p>Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 22 Sep 2021 09:24:00 +0000 Manka Kremenšek Križman: Tujci Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Od naslovne podobe, objavljene poezije in do sklepnega eseja – najmanjšega dvoma ni, čigavo knjigo imamo v rokah </p><p><p>Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174805280 RTVSLO – Ars 1742 clean Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Od naslovne podobe, objavljene poezije in do sklepnega eseja – najmanjšega dvoma ni, čigavo knjigo imamo v rokah </p><p><p>Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 14 Sep 2021 11:48:00 +0000 Janez Ramoveš: Skupinska slika (Folklora) Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite. <p>Pisateljica, glasbenica, publicistka in sociologinja je ponovno dokazala, da je – pesnica</p><p><p>Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.</p></p> 174803496 RTVSLO – Ars 2013 clean Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite. <p>Pisateljica, glasbenica, publicistka in sociologinja je ponovno dokazala, da je – pesnica</p><p><p>Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 07 Sep 2021 11:45:00 +0000 Nina Dragičević: To telo, pokončno Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.<p>Zrel roman zrelega pisatelja</p><p><p>Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledila, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174801443 RTVSLO – Ars 1878 clean Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.<p>Zrel roman zrelega pisatelja</p><p><p>Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledila, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 31 Aug 2021 10:00:00 +0000 Andrej Blatnik: Trg osvoboditve Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>V odličnem prevodu Barbare Šega Čeh</p><p><p>Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174800293 RTVSLO – Ars 1557 clean Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>V odličnem prevodu Barbare Šega Čeh</p><p><p>Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 25 Aug 2021 10:58:00 +0000 Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174800294 RTVSLO – Ars 1557 clean Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Wed, 25 Aug 2021 10:58:00 +0000 Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.<p>V spomin na preminulega pesnika</p><p><p>Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.</p></p> 174798634 RTVSLO – Ars 1888 clean Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.<p>V spomin na preminulega pesnika</p><p><p>Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.</p></p> Tue, 17 Aug 2021 11:30:00 +0000 Josip Osti: Izgon v raj Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiv roman o spremembi</p><p><p>Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske  literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174791425 RTVSLO – Ars 1763 clean Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiv roman o spremembi</p><p><p>Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske  literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 10 Aug 2021 15:00:00 +0000 Janja Vidmar: Niti koraka več Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>… je predzgodba k Medsočju, poudari med drugim pisatelj.</p><p><p>Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V preteklih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> 174789577 RTVSLO – Ars 1817 clean Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>… je predzgodba k Medsočju, poudari med drugim pisatelj.</p><p><p>Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V preteklih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> Tue, 03 Aug 2021 09:00:00 +0000 Mirt Komel: Detektiv Dante … je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Zgodba o spremembi, krizi in novem začetku</p><p><p>… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174787923 RTVSLO – Ars 1814 clean … je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Zgodba o spremembi, krizi in novem začetku</p><p><p>… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 27 Jul 2021 09:00:00 +0000 Samo Rugelj: Na prepihu Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.<p>… je naslov najkrajše zgodbe v zbirki kratkih zgodb (s pogosto presenetljivimi preobrati)</p><p><p>Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kar pet svojih zgodb, kratkih, seveda.</p></p> 174789257 RTVSLO – Ars 1747 clean Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.<p>… je naslov najkrajše zgodbe v zbirki kratkih zgodb (s pogosto presenetljivimi preobrati)</p><p><p>Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kar pet svojih zgodb, kratkih, seveda.</p></p> Tue, 20 Jul 2021 09:00:00 +0000 Arjan Pregl: Dolga zgodba Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. <p>Zgodba iz osemdesetih</p><p><p>Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je  pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> 174789014 RTVSLO – Ars 1947 clean Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. <p>Zgodba iz osemdesetih</p><p><p>Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je  pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 14 Jul 2021 09:00:00 +0000 Jani Virk: Jaka in Vane Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<p>Dokaz, da pisateljica obvlada žanr.</p><p><p>Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174787575 RTVSLO – Ars 1806 clean Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<p>Dokaz, da pisateljica obvlada žanr.</p><p><p>Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 06 Jul 2021 09:00:00 +0000 Mojca Širok: Evidenca Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.<p>Buden je tisti, ki uzre celoto, med drugim zapiše pesnica v svoji četrti pesniški zbirki.</p><p><p>Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.</p></p> 174787515 RTVSLO – Ars 1835 clean Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.<p>Buden je tisti, ki uzre celoto, med drugim zapiše pesnica v svoji četrti pesniški zbirki.</p><p><p>Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 29 Jun 2021 13:55:00 +0000 Alja Adam: Privlačnosti Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<p>Monografija ima podnaslov Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja</p><p><p>Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> 174786155 RTVSLO – Ars 1903 clean Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.<p>Monografija ima podnaslov Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja</p><p><p>Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 10:50:00 +0000 Tomo Virk: Pod Prešernovo glavo Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.<p>Največje presenečenje med letošnjimi nominacijami za kresnika</p><p><p>Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje.  Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174782779 RTVSLO – Ars 1747 clean Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.<p>Največje presenečenje med letošnjimi nominacijami za kresnika</p><p><p>Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje.  Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.</p> </p> Tue, 15 Jun 2021 07:00:00 +0000 Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite. <p>O romanu pripoveduje in razmišlja Alenka Urh, literarna kritičarka in avtorica spremne besede.</p><p><p>Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.</p></p> 174781870 RTVSLO – Ars 1784 clean Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite. <p>O romanu pripoveduje in razmišlja Alenka Urh, literarna kritičarka in avtorica spremne besede.</p><p><p>Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 08 Jun 2021 13:40:00 +0000 Evald Flisar: Moje kraljestvo umira Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Pesnik se predstavi kot pisatelj</p><p><p>Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174780008 RTVSLO – Ars 1732 clean Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Pesnik se predstavi kot pisatelj</p><p><p>Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> Tue, 01 Jun 2021 15:03:00 +0000 Ivo Svetina: Malabar Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. <p>Pesniška zbirka ima tri cikle in toliko je v pogovoru morda tudi zastranitev, na koncu pa sledi še presenečenje.</p><p><p>Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše <em>zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja</em>)<em>. </em>Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174778292 RTVSLO – Ars 1803 clean Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. <p>Pesniška zbirka ima tri cikle in toliko je v pogovoru morda tudi zastranitev, na koncu pa sledi še presenečenje.</p><p><p>Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše <em>zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja</em>)<em>. </em>Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.</p> </p> Tue, 25 May 2021 13:05:00 +0000 Barbara Korun: Idioritmija Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite. <p>Na fotografijah demonstracij Toneta Stojka ne boste našli. Toda brez njega ne bi videli pomembnega dela slovenske zgodovine.</p><p><p>Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174776819 RTVSLO – Ars 1746 clean Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite. <p>Na fotografijah demonstracij Toneta Stojka ne boste našli. Toda brez njega ne bi videli pomembnega dela slovenske zgodovine.</p><p><p>Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 19 May 2021 15:44:00 +0000 Tone Stojko: Naša jeza je brezmejna Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Ta roman je bil zame velik eksperiment, med drugim pove avtor.</p><p><p>Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sestavil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174774802 RTVSLO – Ars 1701 clean Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Ta roman je bil zame velik eksperiment, med drugim pove avtor.</p><p><p>Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sestavil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 11 May 2021 11:12:00 +0000 Dušan Merc: Črna maska Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite. <p>Meni je ta čas [epidemije] soočenje same s seboj in soočenje s svojim minulim časom, pove pesnica. </p><p><p>Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Mladinski knjigi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.</p></p> 174773128 RTVSLO – Ars 1896 clean Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite. <p>Meni je ta čas [epidemije] soočenje same s seboj in soočenje s svojim minulim časom, pove pesnica. </p><p><p>Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Mladinski knjigi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 04 May 2021 14:32:00 +0000 Saša Pavček: Zastali čas Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Končno spet monografija o velikem umetniku!</p><p><p>Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor  z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174771781 RTVSLO – Ars 1894 clean Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Končno spet monografija o velikem umetniku!</p><p><p>Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor  z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> Wed, 28 Apr 2021 12:36:00 +0000 Damir Globočnik: Hinko Smrekar Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.<p>Roman z osebnim in avtorskim pečatom </p><p><p>Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> 174769632 RTVSLO – Ars 1992 clean Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.<p>Roman z osebnim in avtorskim pečatom </p><p><p>Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 19 Apr 2021 11:44:00 +0000 Nataša Sukič: Amplituda Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Kako preživeti zgodovino</p><p><p>Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174768417 RTVSLO – Ars 1799 clean Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Kako preživeti zgodovino</p><p><p>Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 14 Apr 2021 10:22:00 +0000 Mirana Likar: Pripovedovalec Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Pripovedna zbirka odličnih zgodb</p><p><p>Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedni prvenec Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zasnovala in izpeljala jo je konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je le nakazano in zamolčano, toda čeprav se dogajajo z umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174766847 RTVSLO – Ars 1664 clean Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Pripovedna zbirka odličnih zgodb</p><p><p>Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedni prvenec Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zasnovala in izpeljala jo je konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je le nakazano in zamolčano, toda čeprav se dogajajo z umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p> </p> Wed, 07 Apr 2021 14:54:00 +0000 Anja Mugerli: Čebelja družina Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Skoraj vse o dolenjski kuhinji, kar ste želeli vedeti, pa niste vedeli, koga bi vprašali </p><p><p>Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174764792 RTVSLO – Ars 1896 clean Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Skoraj vse o dolenjski kuhinji, kar ste želeli vedeti, pa niste vedeli, koga bi vprašali </p><p><p>Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 30 Mar 2021 12:30:00 +0000 Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa je povedal avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Tudi s četrtim primerom inšpektorja Tarasa Birse avtor ne bo razočaral zvestih bralk in bralcev</p><p><p>Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174763670 RTVSLO – Ars 1027 clean Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa je povedal avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Tudi s četrtim primerom inšpektorja Tarasa Birse avtor ne bo razočaral zvestih bralk in bralcev</p><p><p>Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Thu, 25 Mar 2021 16:17:07 +0000 Tadej Golob: Virus Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.<p>Pisateljev drugi roman zagotovo ni škrbina</p><p><p>Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da  je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> 174761417 RTVSLO – Ars 1761 clean Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.<p>Pisateljev drugi roman zagotovo ni škrbina</p><p><p>Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da  je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 17 Mar 2021 11:55:00 +0000 Gašper Kralj: Škrbine Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite. <p>O antologiji najkrajše slovenske pripovedi</p><p><p>Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih pripovedi in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.</p></p> 174759726 RTVSLO – Ars 1905 clean Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite. <p>O antologiji najkrajše slovenske pripovedi</p><p><p>Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih pripovedi in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 10 Mar 2021 11:22:00 +0000 Alojzija Zupan Sosič o antologiji Na balkon visoke hiše Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite. <p>Ko sta podoba in razpoloženje eno</p><p><p>Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.</p></p> 174757792 RTVSLO – Ars 1743 clean Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite. <p>Ko sta podoba in razpoloženje eno</p><p><p>Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 02 Mar 2021 14:31:00 +0000 Vita Žerjal Pavlin: Obrazi Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.<p>Roman, ki bralki in bralcu zleze pod kožo</p><p><p>Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.</p></p> 174756273 RTVSLO – Ars 1920 clean Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.<p>Roman, ki bralki in bralcu zleze pod kožo</p><p><p>Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 24 Feb 2021 12:25:00 +0000 Feri Lainšček: Kurji pastir Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Besedni velemojster bo najprej predstavil svoj literarni eksperiment, nato pa še prevod Apollinaira</p><p><p>Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja njegovega kova, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> 174753962 RTVSLO – Ars 1769 clean Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Besedni velemojster bo najprej predstavil svoj literarni eksperiment, nato pa še prevod Apollinaira</p><p><p>Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja njegovega kova, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 15 Feb 2021 12:12:00 +0000 Aleš Berger: Breze Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiv in zrel roman</p><p><p>Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko  zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174752708 RTVSLO – Ars 1721 clean Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiv in zrel roman</p><p><p>Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko  zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 09 Feb 2021 11:00:00 +0000 Suzana Tratnik: Pontonski most Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiva in še kako tehtna monografija o filmu noir</p><p><p>Marcel Štefančič je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega (in našega) življenja. Mednje zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov; med drugim je korpus filma noir analiziral tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, psihološko in psihoanalitsko, nato pa je podkrepil uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174750997 RTVSLO – Ars 1730 clean Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Berljiva in še kako tehtna monografija o filmu noir</p><p><p>Marcel Štefančič je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega (in našega) življenja. Mednje zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov; med drugim je korpus filma noir analiziral tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, psihološko in psihoanalitsko, nato pa je podkrepil uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 03 Feb 2021 09:35:00 +0000 Marcel Štefančič, jr.: Če umrem, preden se zbudim Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.<p>O njih eruditsko in zanimivo pripoveduje urednik knjige Brane Senegačnik</p><p><p>Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.</p></p> 174749483 RTVSLO – Ars 1882 clean Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.<p>O njih eruditsko in zanimivo pripoveduje urednik knjige Brane Senegačnik</p><p><p>Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.</p></p> Wed, 27 Jan 2021 21:36:00 +0000 Homerske himne Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Ali veste, kdo je Janis Ritsos? Odgovor na vprašanje vam ponuja prevajalka Jelena Isak Kres</p><p><p>Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jelena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174747435 RTVSLO – Ars 1706 clean Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Ali veste, kdo je Janis Ritsos? Odgovor na vprašanje vam ponuja prevajalka Jelena Isak Kres</p><p><p>Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jelena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 19 Jan 2021 14:28:00 +0000 Janis Ritsos: Korenine sveta Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Študija ima podnaslov Brskanje po marksizmu.</p><p><p>Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo Franček Drenovec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174745888 RTVSLO – Ars 1691 clean Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. <p>Študija ima podnaslov Brskanje po marksizmu.</p><p><p>Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo Franček Drenovec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 12 Jan 2021 17:50:00 +0000 Franček Drenovec: V skritem kraju kapitalizma Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.<p>Zbirka sicer vsebuje vrsto besedil, ki jih je avtor napisal tudi kot odziv na marsikatero potezo oblasti, skratka, je aktivistična, hkrati pa s svojo zgoščenostjo, tehtnostjo in informativnostjo aktivizem presega.</p><p><p>Knjiga Zapisi ustavnika v karanteni dr. Andraža Terška je izšla v zbirki Dokumenta pri založbi Sanje. Z zbranimi besedili, v katerih so esejistična navdahnjenost, poznavanje prava in intelektualna doslednost eno, je dr. Teršek ponovno dokazal, da ima empatičen odnos do slehernika in da je hkrati zelo kritičen do potez in odločitev oblasti, od najvišje pa do vrhov posameznih institucij. Več o knjigi je povedal v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> 174744310 RTVSLO – Prvi 2006 clean Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.<p>Zbirka sicer vsebuje vrsto besedil, ki jih je avtor napisal tudi kot odziv na marsikatero potezo oblasti, skratka, je aktivistična, hkrati pa s svojo zgoščenostjo, tehtnostjo in informativnostjo aktivizem presega.</p><p><p>Knjiga Zapisi ustavnika v karanteni dr. Andraža Terška je izšla v zbirki Dokumenta pri založbi Sanje. Z zbranimi besedili, v katerih so esejistična navdahnjenost, poznavanje prava in intelektualna doslednost eno, je dr. Teršek ponovno dokazal, da ima empatičen odnos do slehernika in da je hkrati zelo kritičen do potez in odločitev oblasti, od najvišje pa do vrhov posameznih institucij. Več o knjigi je povedal v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> Tue, 05 Jan 2021 18:12:00 +0000 Andraž Teršek Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.<p>Skoraj vse, kar bi morali vedeti o Butalcih danes, pa niste vedeli, kam pogledati in koga vprašati …</p><p><p>Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.</p></p> 174742686 RTVSLO – Ars 2036 clean Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.<p>Skoraj vse, kar bi morali vedeti o Butalcih danes, pa niste vedeli, kam pogledati in koga vprašati …</p><p><p>Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 28 Dec 2020 13:40:00 +0000 Vinko Möderndorfer: Nova butalska čitanka Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.<p>Kako pisati o neizrekljivem? Na to vprašanje odgovori pesnik v ustvarjalnem dialogu z apofatiko</p><p><p>Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.</p></p> 174741852 RTVSLO – Ars 1762 clean Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.<p>Kako pisati o neizrekljivem? Na to vprašanje odgovori pesnik v ustvarjalnem dialogu z apofatiko</p><p><p>Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 23 Dec 2020 17:50:00 +0000 Dejan Kos: Zahvalni spevi Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Pesnica pripoveduje o svoji najnovejši zbirki in iz nje prebere pesem, dve, tri ...</p><p><p>Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174739556 RTVSLO – Ars 1652 clean Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Pesnica pripoveduje o svoji najnovejši zbirki in iz nje prebere pesem, dve, tri ...</p><p><p>Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 14 Dec 2020 17:02:00 +0000 Maja Vidmar: Pojavi Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Pisateljica in esejistka se prvič predstavi kot avtorica kratkih zgodb: izvirno, odlično in berljivo</p><p><p>Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> 174738091 RTVSLO – Ars 1733 clean Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.<p>Pisateljica in esejistka se prvič predstavi kot avtorica kratkih zgodb: izvirno, odlično in berljivo</p><p><p>Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 08 Dec 2020 16:50:00 +0000 Brina Svit: Nove definicije ljubezni Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite. <p>Pesnik pripoveduje o svoji najnovejši zbirki, Prešernu, pesniških prijateljih in odnosu do slovenstva, seveda pa tudi prebere pesem, dve …</p><p><p>Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, bo pesnik povedal kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.</p></p> 174736612 RTVSLO – Ars 1645 clean Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite. <p>Pesnik pripoveduje o svoji najnovejši zbirki, Prešernu, pesniških prijateljih in odnosu do slovenstva, seveda pa tudi prebere pesem, dve …</p><p><p>Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, bo pesnik povedal kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 02 Dec 2020 11:35:00 +0000 Boris A Novak: Lunin koledar Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.<p>O odlični knjigi pripoveduje njena prevajalka Mita Gustinčič Pahor.</p><p><p>Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.</p> </p> 174734779 RTVSLO – Ars 1674 clean Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.<p>O odlični knjigi pripoveduje njena prevajalka Mita Gustinčič Pahor.</p><p><p>Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.</p> </p> Tue, 24 Nov 2020 19:05:00 +0000 Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Letošnji Rožančev nagrajenec, avtor najboljše esejistične knjige, je pesnik: to se razbere v njegovih esejih in sliši v njegovih odgovorih</p><p><p>Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174732962 RTVSLO – Ars 1533 clean Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Letošnji Rožančev nagrajenec, avtor najboljše esejistične knjige, je pesnik: to se razbere v njegovih esejih in sliši v njegovih odgovorih</p><p><p>Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 17 Nov 2020 13:45:00 +0000 Esad Babačič: Veš, mašina, svoj dolg V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>To, kar sva želela narediti v tej knjigi, je, da sva se najprej napojila z izbranimi umetniškimi deli, nato pa sva poskušala videti nevidne stvari, med drugim pojasni eden izmed soavtorjev.</p><p><p>V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174731307 RTVSLO – Ars 1770 clean V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>To, kar sva želela narediti v tej knjigi, je, da sva se najprej napojila z izbranimi umetniškimi deli, nato pa sva poskušala videti nevidne stvari, med drugim pojasni eden izmed soavtorjev.</p><p><p>V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Tue, 10 Nov 2020 13:25:00 +0000 Jožef Muhovič in Vid Snoj: Diafanije Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Filozof o soočenju s pandemijo</p><p><p>Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174729888 RTVSLO – Ars 1732 clean Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Filozof o soočenju s pandemijo</p><p><p>Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Wed, 04 Nov 2020 10:00:00 +0000 Tomaž Grušovnik: Karantenozofija RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. sl Thu, 29 Sep 2022 15:45:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/izslo-je/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 29 Sep 2022 15:45:00 +0000 Izšlo je