Comedy (C) RTVSLO 2017 Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah. https://val202.rtvslo.si/jezikanje/ Jezikanje https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250741/jezikanje-1400x1400_jezikanje-1.jpg Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174918458 RTVSLO – Val 202 431 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 02 Dec 2022 07:00:00 +0000 Antonomazija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike in na splošno carska oseba.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916540 RTVSLO – Val 202 397 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike in na splošno carska oseba.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 25 Nov 2022 07:00:00 +0000 Paronomazija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike in na splošno carska oseba. 174914678 RTVSLO – Val 202 363 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike in na splošno carska oseba. Fri, 18 Nov 2022 07:00:00 +0000 Konotacija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Notranje trpljenje? Ali pa mogoče trpljenje na noter?</p> <footer>mnenje iz ulice</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174912851 RTVSLO – Val 202 410 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Notranje trpljenje? Ali pa mogoče trpljenje na noter?</p> <footer>mnenje iz ulice</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 11 Nov 2022 07:00:00 +0000 Alegorija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike. 174909632 RTVSLO – Val 202 442 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike. Fri, 28 Oct 2022 06:00:00 +0000 Brezvezje? Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem, kako se s tem spopada skozi vse življenje, ameriških skupinah za samopomoč ter nasvetih za vse, ki imajo podobno zgodbo.</p> </body> </html> 174907664 RTVSLO – Val 202 1158 clean Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O tem, kako se s tem spopada skozi vse življenje, ameriških skupinah za samopomoč ter nasvetih za vse, ki imajo podobno zgodbo.</p> </body> </html> Fri, 21 Oct 2022 06:00:00 +0000 Če bi izumili tableto proti jecljanju, je ne bi več vzela Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to? 174905926 RTVSLO – Val 202 313 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to? Fri, 14 Oct 2022 06:00:00 +0000 Prilika? V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj. 174905164 RTVSLO – Val 202 859 clean V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj. Fri, 07 Oct 2022 06:00:00 +0000 Superpoliglot: Simon Ager Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem. Kaj je že to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>- Mene ta beseda spominja na matematiko. Ker tam so zapletene besede.</p> <footer>Mimoidoči na ulici</footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p> </p> <p>Paralelizem ni nič drugega kot jezikovna figura, ki se ji po slovensko reče vzporednost. Pojasnjuje Nina Oražem, študentka slovenščine.</p> </body> </html> 174902586 RTVSLO – Val 202 341 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem. Kaj je že to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>- Mene ta beseda spominja na matematiko. Ker tam so zapletene besede.</p> <footer>Mimoidoči na ulici</footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p> </p> <p>Paralelizem ni nič drugega kot jezikovna figura, ki se ji po slovensko reče vzporednost. Pojasnjuje Nina Oražem, študentka slovenščine.</p> </body> </html> Fri, 30 Sep 2022 06:00:00 +0000 Paralelizem? 70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl">Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša</a> sodeluje.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič</p> <footer>Dr. Kozma Ahačič</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174901091 RTVSLO – Val 202 837 clean 70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl">Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša</a> sodeluje.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič</p> <footer>Dr. Kozma Ahačič</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 23 Sep 2022 06:00:00 +0000 Slovenščini najbolj škodujemo, če se tolažimo, da smo majhni Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovor pozna <strong>Nina Oražem,</strong> študentka slovenistike.</p> </body> </html> 174899487 RTVSLO – Val 202 324 clean Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovor pozna <strong>Nina Oražem,</strong> študentka slovenistike.</p> </body> </html> Fri, 16 Sep 2022 06:00:00 +0000 Pleonazem? Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prvi izmed njih je <strong>Richard Simcott</strong>, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj!</p> <footer>Richard Simcott</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174897901 RTVSLO – Val 202 1095 clean Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prvi izmed njih je <strong>Richard Simcott</strong>, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj!</p> <footer>Richard Simcott</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 09 Sep 2022 06:00:00 +0000 Superpoliglot: Richard Simcott Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<br />Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita?</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Za razlago smo prosili <strong>Klaro Vrtačnik</strong>, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani. </p> </body> </html> 174888254 RTVSLO – Val 202 507 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<br />Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita?</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Za razlago smo prosili <strong>Klaro Vrtačnik</strong>, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani. </p> </body> </html> Fri, 22 Jul 2022 06:00:00 +0000 Evfemizem? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<br />Tokrat je na vrsti gazela. Se vam svita, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>A je to slučajno del poezije?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Neka pesniška oblika? Pa tudi žival, ja.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mislim, da izhaja iz arabskih dežel. Pa Prešeren jo je uporabljal.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovarja Jan Černetič, ki je pravkar končal študij slovenščine in nemščine ter postal profesor.</p> </body> </html> 174886827 RTVSLO – Val 202 322 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<br />Tokrat je na vrsti gazela. Se vam svita, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>A je to slučajno del poezije?</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Neka pesniška oblika? Pa tudi žival, ja.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mislim, da izhaja iz arabskih dežel. Pa Prešeren jo je uporabljal.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovarja Jan Černetič, ki je pravkar končal študij slovenščine in nemščine ter postal profesor.</p> </body> </html> Fri, 15 Jul 2022 06:00:00 +0000 Gazela? Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tokrat je bila na vrsti <strong>basen</strong>. Se še spomnite, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Basen? Zvrst nekega književnega dela. Ne spomnim se točno, kaj je. Vem pa, da sem že slišal.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>To so ene pesmi. Mogoče o domovini, naravi. To je to.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Tip zgodbe, ki ima nek nauk.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Kratka pripoved, v kateri nastopajo živali. In ima običajno na koncu nek nauk.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovor pozna <strong>Nina Oražem</strong>, študentka slovenistike.</p> </body> </html> 174885427 RTVSLO – Val 202 283 clean Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tokrat je bila na vrsti <strong>basen</strong>. Se še spomnite, kaj je to?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Basen? Zvrst nekega književnega dela. Ne spomnim se točno, kaj je. Vem pa, da sem že slišal.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>To so ene pesmi. Mogoče o domovini, naravi. To je to.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Tip zgodbe, ki ima nek nauk.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Kratka pripoved, v kateri nastopajo živali. In ima običajno na koncu nek nauk.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p>Odgovor pozna <strong>Nina Oražem</strong>, študentka slovenistike.</p> </body> </html> Fri, 08 Jul 2022 06:00:00 +0000 Basen? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. 174884019 RTVSLO – Val 202 420 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Fri, 01 Jul 2022 06:00:00 +0000 Roman? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. 174882524 RTVSLO – Val 202 422 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Fri, 24 Jun 2022 06:00:00 +0000 Ep? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <blockquote><p><em>"Romantična pesem. To mi slučajno na glavo pade. Eno leto je že od tega, pa malo pozabiš."</em></p> <p><em>"Je oblika pesnitve. Mislim, da je še oblika drugačna, način, kako se zadeve rimajo?"</em></p> <p><em>"Pesniška oblika, kjer se pove zgodba. Mislim, da nekaj vmes med pripovedništvom, pa pesništvom."</em></p> <p><em>"To je lirika. Zato so verjetno tematike malo drugačane. Balada je tudi krajša kot roman."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> 174879511 RTVSLO – Val 202 421 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <blockquote><p><em>"Romantična pesem. To mi slučajno na glavo pade. Eno leto je že od tega, pa malo pozabiš."</em></p> <p><em>"Je oblika pesnitve. Mislim, da je še oblika drugačna, način, kako se zadeve rimajo?"</em></p> <p><em>"Pesniška oblika, kjer se pove zgodba. Mislim, da nekaj vmes med pripovedništvom, pa pesništvom."</em></p> <p><em>"To je lirika. Zato so verjetno tematike malo drugačane. Balada je tudi krajša kot roman."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 06:00:00 +0000 Balada? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <blockquote><p><em>"Elipsa je elipsa. Kot lik, ne vem pa kako je povezana s pesmijo."</em><br /> <em>"Elipsa je del lune. Je elipsa potem pri slovenščini del besedila? Da je mogoče prvi del pesmi."</em><br /> <em>"Da nekaj 'zaciklaš', zaokrožiš besedilo?"</em><br /> <em>"Verjetno je kaj izpuščeno. Ampak ne vem, kaj."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna študentka slovenistike <strong>Nina Oražem</strong>.</p></p> 174877663 RTVSLO – Val 202 317 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <blockquote><p><em>"Elipsa je elipsa. Kot lik, ne vem pa kako je povezana s pesmijo."</em><br /> <em>"Elipsa je del lune. Je elipsa potem pri slovenščini del besedila? Da je mogoče prvi del pesmi."</em><br /> <em>"Da nekaj 'zaciklaš', zaokrožiš besedilo?"</em><br /> <em>"Verjetno je kaj izpuščeno. Ampak ne vem, kaj."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna študentka slovenistike <strong>Nina Oražem</strong>.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 06:00:00 +0000 Elipsa? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> 174875824 RTVSLO – Val 202 499 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> Fri, 27 May 2022 06:00:00 +0000 Homerska primera? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> </p> 174873985 RTVSLO – Val 202 400 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> </p> Fri, 20 May 2022 06:00:00 +0000 Stopnjevanje? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> 174872122 RTVSLO – Val 202 437 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> Fri, 13 May 2022 06:00:00 +0000 Glosa? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p><strong>Geminacija, geminacija</strong>, kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Ne bi si upal povedati. Ne vem, bolj mi vleče na gramatiko."</em></p> <p><em>"Nimam pojma. Pri slovenščini sem bila res slaba."</em></p> <p><em>"Mislim, da je bila geminacija nekje pri analizah. Ne vem pa, kaj točno je."</em></p> <p><em>"Mogoče nekaj pri literaturi. Kakšna definicija za poezijo?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> 174870189 RTVSLO – Val 202 321 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p><strong>Geminacija, geminacija</strong>, kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Ne bi si upal povedati. Ne vem, bolj mi vleče na gramatiko."</em></p> <p><em>"Nimam pojma. Pri slovenščini sem bila res slaba."</em></p> <p><em>"Mislim, da je bila geminacija nekje pri analizah. Ne vem pa, kaj točno je."</em></p> <p><em>"Mogoče nekaj pri literaturi. Kakšna definicija za poezijo?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> Fri, 06 May 2022 06:00:00 +0000 Geminacija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Rana ura, zlata ura. Danes so na tapeti <strong>rečenice</strong>. Kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Nekaj, kar rečeš. Kakšno narečje. Pri nam pravimo 'ja, reklo se je taku'. Po tem sklepam."</em></p> <p><em>"Ne vem, beseda spominja na reko, ampak najbrž ni nič v zvezi s tem. Mogoče je kakšna jed. Slovenske jedi spominjajo na takšno besedo."</em></p> <p><em>"Pozabil sem. Ne vem, če smo v šoli to sploh imeli. Je to novo? Rečenica ... pečenica bi še vedel."</em></p> <p><em>"Mogoče neka ženska, ki govori pregovore ali reke, mite."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju <strong>Katarina Petač</strong>.</p></p> 174866758 RTVSLO – Val 202 353 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Rana ura, zlata ura. Danes so na tapeti <strong>rečenice</strong>. Kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Nekaj, kar rečeš. Kakšno narečje. Pri nam pravimo 'ja, reklo se je taku'. Po tem sklepam."</em></p> <p><em>"Ne vem, beseda spominja na reko, ampak najbrž ni nič v zvezi s tem. Mogoče je kakšna jed. Slovenske jedi spominjajo na takšno besedo."</em></p> <p><em>"Pozabil sem. Ne vem, če smo v šoli to sploh imeli. Je to novo? Rečenica ... pečenica bi še vedel."</em></p> <p><em>"Mogoče neka ženska, ki govori pregovore ali reke, mite."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju <strong>Katarina Petač</strong>.</p></p> Fri, 22 Apr 2022 06:00:00 +0000 Rečenica? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>V času čudne normalnosti smo se tokrat lotili teme, ki smo se jo v Jezikanju nekoč že šli. Takrat je naša <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/jezikanje-oksimoron/">gostja</a> ugotovila, da je čas, v katerem živimo, sam po sebi oksimoronski čas. No, pa saj to je javna skrivnost. Ampak po vrsti: kaj je sploh <strong>oksimoron</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Oksi ... kakšnen zrak? Spet kakšna zvrst?"</em></p> <p><em>"Nekaj vezano na osem verjetno. Ne vem, res ne vem."</em></p> <p><em>"To sem že slišala, ampak zdaj sploh ne morem sestaviti v glavi, kaj je že to. Ne vem, verjetno je nekakšno nasprotje."</em></p> <p><em>"To je tudi pesniška figura. A je to bistroumni nesmisel?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center <strong>Bergit Vrečko</strong>.</p></p> 174865010 RTVSLO – Val 202 374 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>V času čudne normalnosti smo se tokrat lotili teme, ki smo se jo v Jezikanju nekoč že šli. Takrat je naša <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/jezikanje-oksimoron/">gostja</a> ugotovila, da je čas, v katerem živimo, sam po sebi oksimoronski čas. No, pa saj to je javna skrivnost. Ampak po vrsti: kaj je sploh <strong>oksimoron</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Oksi ... kakšnen zrak? Spet kakšna zvrst?"</em></p> <p><em>"Nekaj vezano na osem verjetno. Ne vem, res ne vem."</em></p> <p><em>"To sem že slišala, ampak zdaj sploh ne morem sestaviti v glavi, kaj je že to. Ne vem, verjetno je nekakšno nasprotje."</em></p> <p><em>"To je tudi pesniška figura. A je to bistroumni nesmisel?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center <strong>Bergit Vrečko</strong>.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 06:00:00 +0000 Oksimoron? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Tokratna oddaja diši po <strong>sinesteziji</strong>. Kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Pojma nimam. Ampak če razmišljam ... anastezija vemo, kaj je, sinestezija pa mogoče kaj sorodnega ali pa nasprotnega."</em></p> <p><em>"Sinteza. To smo pri književnosti obravnavali."</em></p> <p><em>"Mogoče kaj v smislu, kako zvenijo besede. Nekaj s fonetiko. To je moj poskus."</em></p> <p><em>"Pomoje kakšno združevanje besed zaradi sine-."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna študentka slovenistike <strong>Nina Oražem</strong>.</p></p> 174863036 RTVSLO – Val 202 359 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Tokratna oddaja diši po <strong>sinesteziji</strong>. Kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Pojma nimam. Ampak če razmišljam ... anastezija vemo, kaj je, sinestezija pa mogoče kaj sorodnega ali pa nasprotnega."</em></p> <p><em>"Sinteza. To smo pri književnosti obravnavali."</em></p> <p><em>"Mogoče kaj v smislu, kako zvenijo besede. Nekaj s fonetiko. To je moj poskus."</em></p> <p><em>"Pomoje kakšno združevanje besed zaradi sine-."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna študentka slovenistike <strong>Nina Oražem</strong>.</p></p> Fri, 08 Apr 2022 06:00:00 +0000 Sinestezija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Johann Wolfgang von Goethe je nekoč v uvodu pisma napisal svojemu prijatelju, da se mu opravičuje, ker je tokrat nekoliko daljši kot običajno, ampak da mu je zmanjkalo časa, da bi pismo napisal na kratko. To je precej nazoren primer tega, kar tokrat obravnavamo v Jezikanju. <strong>Paradoks,</strong> kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Nekaj z ljudmi, nekakšen pojav v družbi?"</em></p> <p><em>"Mogoče je bil kakšen pisatelj, ki se je tako pisal, ali pa kakšen izumitelj."</em></p> <p><em>"Mogoče je to drugačen način sestavljanja oziroma tvorjenja stavkov."</em></p> <p><em>"Paradoks je neko nasprotje. Je nekaj nepričakovano."</em></p> <p><em>"Je koncept, da se nekaj ne ujema z drugim. Lahko bi rekli, da je tudi neke vrste literarna figura."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> 174861169 RTVSLO – Val 202 403 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Johann Wolfgang von Goethe je nekoč v uvodu pisma napisal svojemu prijatelju, da se mu opravičuje, ker je tokrat nekoliko daljši kot običajno, ampak da mu je zmanjkalo časa, da bi pismo napisal na kratko. To je precej nazoren primer tega, kar tokrat obravnavamo v Jezikanju. <strong>Paradoks,</strong> kaj je že to?</p> <blockquote><p><em>"Nekaj z ljudmi, nekakšen pojav v družbi?"</em></p> <p><em>"Mogoče je bil kakšen pisatelj, ki se je tako pisal, ali pa kakšen izumitelj."</em></p> <p><em>"Mogoče je to drugačen način sestavljanja oziroma tvorjenja stavkov."</em></p> <p><em>"Paradoks je neko nasprotje. Je nekaj nepričakovano."</em></p> <p><em>"Je koncept, da se nekaj ne ujema z drugim. Lahko bi rekli, da je tudi neke vrste literarna figura."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 06:00:00 +0000 Paradoks? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Joj! Na pomoč! Tokrat preverjamo, kaj pomeni literarno-teoretski pojem <strong>eksklamacija</strong>!</p> <blockquote><p><em>"Poudarek. Da v govoru poudariš eno stvar."</em></p> <p><em>"Razlaganje. Da nekaj 'explainamo' iz angleščine, da razložimo pomen neke besede."</em></p> <p><em>"Ni to kot 'exclamation point'?"</em></p> <p><em>"Vzklik! Da je klicaj na koncu."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> 174859255 RTVSLO – Val 202 330 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Joj! Na pomoč! Tokrat preverjamo, kaj pomeni literarno-teoretski pojem <strong>eksklamacija</strong>!</p> <blockquote><p><em>"Poudarek. Da v govoru poudariš eno stvar."</em></p> <p><em>"Razlaganje. Da nekaj 'explainamo' iz angleščine, da razložimo pomen neke besede."</em></p> <p><em>"Ni to kot 'exclamation point'?"</em></p> <p><em>"Vzklik! Da je klicaj na koncu."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 07:00:00 +0000 Eksklamacija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Na to čudovito, jezikavo jutro se poskušamo spomniti, kaj je že <strong>epiteton</strong> oziroma <strong>okrasni pridevek</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Okrasni pridevek? Nekakšno darilo, ali kaj takega. Če je okrasek."</em></p> <p><em>"Beseda pred pridevnikom, ki opiše pridevnik. Da je bolj zanimivo, bogato besedilo."</em></p> <p><em>"Beseda, s katero okrasimo stavek."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju <strong>Katarina Petač</strong>.</p></p> 174857265 RTVSLO – Val 202 347 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Na to čudovito, jezikavo jutro se poskušamo spomniti, kaj je že <strong>epiteton</strong> oziroma <strong>okrasni pridevek</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Okrasni pridevek? Nekakšno darilo, ali kaj takega. Če je okrasek."</em></p> <p><em>"Beseda pred pridevnikom, ki opiše pridevnik. Da je bolj zanimivo, bogato besedilo."</em></p> <p><em>"Beseda, s katero okrasimo stavek."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju <strong>Katarina Petač</strong>.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 07:00:00 +0000 Epiteton? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Preden komu stopi slava v glavo, tokrat preverjamo, kaj je to <strong>personifikacija</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Neke informacije o neki osebi. Lahko pogledam na SSKJ?"</em></p> <p><em>"Poosebljanje, poistovetenje z drugo osebo?"</em></p> <p><em>"Da točno določeno osebo nasloviš oziroma opišeš na oseben, personificiran način."</em></p> <p><em>"Poosebitev. Ko ima nek predmet neka čustva, značilnosti, ki bi bile lahko človeške."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> 174855284 RTVSLO – Val 202 330 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Preden komu stopi slava v glavo, tokrat preverjamo, kaj je to <strong>personifikacija</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Neke informacije o neki osebi. Lahko pogledam na SSKJ?"</em></p> <p><em>"Poosebljanje, poistovetenje z drugo osebo?"</em></p> <p><em>"Da točno določeno osebo nasloviš oziroma opišeš na oseben, personificiran način."</em></p> <p><em>"Poosebitev. Ko ima nek predmet neka čustva, značilnosti, ki bi bile lahko človeške."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> Fri, 11 Mar 2022 07:00:00 +0000 Personifikacija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p><em>Ali so jezikovne oddaje na radiu res potrebne?</em> Danes iščemo odgovor na to, kaj je <strong>retorično vprašanje</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Obravnavali smo ga v osnovni in srednji šoli. Pa marsikdo verjetno tudi na faksu. Spada med odprti tip vprašanja."</em></p> <p><em>"Vprašanje, ki ni prav dobesedno mišljeno, malo zaokroženo."</em></p> <p><em>"Retorično vprašanje je vprašanje, na katerega se ne pričakuje odgovor. Vsak ve, da se nanj ne odgovarja."</em></p> <p><em>"To je načeloma butasto vprašanje, ker je tako postavljeno, da veš, kaj je potem odgovor."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center <strong>Bergit Vrečko</strong>.</p></p> 174853285 RTVSLO – Val 202 330 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p><em>Ali so jezikovne oddaje na radiu res potrebne?</em> Danes iščemo odgovor na to, kaj je <strong>retorično vprašanje</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Obravnavali smo ga v osnovni in srednji šoli. Pa marsikdo verjetno tudi na faksu. Spada med odprti tip vprašanja."</em></p> <p><em>"Vprašanje, ki ni prav dobesedno mišljeno, malo zaokroženo."</em></p> <p><em>"Retorično vprašanje je vprašanje, na katerega se ne pričakuje odgovor. Vsak ve, da se nanj ne odgovarja."</em></p> <p><em>"To je načeloma butasto vprašanje, ker je tako postavljeno, da veš, kaj je potem odgovor."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center <strong>Bergit Vrečko</strong>.</p></p> Fri, 04 Mar 2022 07:00:00 +0000 Retorično vprašanje? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> 174851248 RTVSLO – Val 202 332 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> </p> Fri, 25 Feb 2022 07:00:00 +0000 Tavtologija? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Danes se gremo rime oziroma ker predpostavljamo, da vsi vemo, kaj rima je, bomo odgovorili na nekoliko bolj kompleksno vprašanje: Kaj sta <strong>moška in ženska rima</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Ojoj. Mogoče da se po spolih rima. Ženski spol in moški spol. Res, ne vem."</em></p> <p><em>"Kakšna pesniška oblika. Običajno se rime tam uporabljajo. Če moški spesni rimo, bi lahko rekli, da je moška. In če ženska spesni rimo, bi lahko rekli, da je ženska rima."</em></p> <p><em>"To, da sta dve besedi različnega spola in da se rimata."</em></p> <p><em>"Pri ženski rimi uporabiš rimo ženskega spola, moška rima je pa moški spol rime."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina <strong>Bojana Petrin</strong>.</p></p> 174845234 RTVSLO – Val 202 284 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Danes se gremo rime oziroma ker predpostavljamo, da vsi vemo, kaj rima je, bomo odgovorili na nekoliko bolj kompleksno vprašanje: Kaj sta <strong>moška in ženska rima</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Ojoj. Mogoče da se po spolih rima. Ženski spol in moški spol. Res, ne vem."</em></p> <p><em>"Kakšna pesniška oblika. Običajno se rime tam uporabljajo. Če moški spesni rimo, bi lahko rekli, da je moška. In če ženska spesni rimo, bi lahko rekli, da je ženska rima."</em></p> <p><em>"To, da sta dve besedi različnega spola in da se rimata."</em></p> <p><em>"Pri ženski rimi uporabiš rimo ženskega spola, moška rima je pa moški spol rime."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina <strong>Bojana Petrin</strong>.</p></p> Fri, 04 Feb 2022 07:00:00 +0000 Moška in ženska rima? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Ker smo prejšnji teden v našem jezikalno-slovnem petkovem terminu obravnavali stopico, je primerno, da se tokrat lotimo še pojma, ki ga verjetno največkrat povezujemo z njo. To je <strong>jamb</strong>. Kaj za vraga je že to?</p> <blockquote><p><em>"Jamb? Je to kaj za jest? Mogoče nekaj sladkega, kao njami jamb."</em></p> <p><em>"Jaz pa slovenščina nisva ravno najboljši prijateljici. Lahko je kakšna kratica za ovčje meso."</em></p> <p><em>"Nekaj pri slovenščini ... vem, da obstaja štirivrstični jamb."</em></p> <p><em>"Ata me bo ubil. Pozabila sem, kakšne kombinacije poudarjenih pa nepoudarjenih zlogov obstajajo."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> 174843276 RTVSLO – Val 202 373 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Ker smo prejšnji teden v našem jezikalno-slovnem petkovem terminu obravnavali stopico, je primerno, da se tokrat lotimo še pojma, ki ga verjetno največkrat povezujemo z njo. To je <strong>jamb</strong>. Kaj za vraga je že to?</p> <blockquote><p><em>"Jamb? Je to kaj za jest? Mogoče nekaj sladkega, kao njami jamb."</em></p> <p><em>"Jaz pa slovenščina nisva ravno najboljši prijateljici. Lahko je kakšna kratica za ovčje meso."</em></p> <p><em>"Nekaj pri slovenščini ... vem, da obstaja štirivrstični jamb."</em></p> <p><em>"Ata me bo ubil. Pozabila sem, kakšne kombinacije poudarjenih pa nepoudarjenih zlogov obstajajo."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 07:00:00 +0000 Jamb? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>A počasi, korak za korakom. Danes odpiramo poglavje zelo obširne šolske snovi. Se še spomnite, kaj je <strong>stopica</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Stopica? Nisem še slišala. To je nekje pri slovenščini. Kakšna pesniška oblika. Več kot to, ne vem."</em></p> <p><em>"Ena vrstica v pesmi. Mislim, da je to stopica. Ali pa je to verz?"</em></p> <p><em>"Kot so metafore, je stopica ena oblika, ne vem, česa."</em></p> <p><em>"To je tisto, ko se v poeziji razčlenjuje kitico. Metrika, nekaj takega."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> 174841281 RTVSLO – Val 202 307 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>A počasi, korak za korakom. Danes odpiramo poglavje zelo obširne šolske snovi. Se še spomnite, kaj je <strong>stopica</strong>?</p> <blockquote><p><em>"Stopica? Nisem še slišala. To je nekje pri slovenščini. Kakšna pesniška oblika. Več kot to, ne vem."</em></p> <p><em>"Ena vrstica v pesmi. Mislim, da je to stopica. Ali pa je to verz?"</em></p> <p><em>"Kot so metafore, je stopica ena oblika, ne vem, česa."</em></p> <p><em>"To je tisto, ko se v poeziji razčlenjuje kitico. Metrika, nekaj takega."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin <strong>Dolores Fon Bon</strong>.</p></p> Fri, 21 Jan 2022 07:00:00 +0000 Stopica? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Tokrat so na vrsti <strong>tropi </strong>- pojem, ob katerem nam tudi pozimi postane vroče. Se še spomnite, kaj je to?</p> <blockquote><p><em>"Nič v povezavi z geografijo in tropskimi sadeži? Nekaj, kar je povezano z besednimi strukturami."</em></p> <p><em>"Jezik ima veliko aspektov. Ampak vseeno mislim, da je nekaj slovničnega."</em></p> <p><em>"Pesniška oblika? Je to kot jamb ali pa sonet? Ali je to isto kot personifikacija?"</em></p> <p><em>"Vrsta proze. Ker je bolj strnjena kot na primer poezija. Ta je lahko bolj razvlečena. Če samo pomislim na trope živali, ki se premikajo skupaj."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> 174839341 RTVSLO – Val 202 341 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.</p> <p>Tokrat so na vrsti <strong>tropi </strong>- pojem, ob katerem nam tudi pozimi postane vroče. Se še spomnite, kaj je to?</p> <blockquote><p><em>"Nič v povezavi z geografijo in tropskimi sadeži? Nekaj, kar je povezano z besednimi strukturami."</em></p> <p><em>"Jezik ima veliko aspektov. Ampak vseeno mislim, da je nekaj slovničnega."</em></p> <p><em>"Pesniška oblika? Je to kot jamb ali pa sonet? Ali je to isto kot personifikacija?"</em></p> <p><em>"Vrsta proze. Ker je bolj strnjena kot na primer poezija. Ta je lahko bolj razvlečena. Če samo pomislim na trope živali, ki se premikajo skupaj."</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane <strong>Katarina Torkar Papež</strong>.</p></p> Fri, 14 Jan 2022 07:00:00 +0000 Tropi? Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Z<span lang="SL">ačnimo z grozovito napornim pojmom – <strong>onomatopoijo</strong>. Se še spomnite, kaj je to?</span></p> <blockquote><p><em>"To smo se enkrat učili v šoli. Pri glasbi, pri pesništvu."</em></p> <p><em>"Mislim, da sem to slišal pri hčeri, ki študira zdravstvo."</em></p> <p><em>"Nekaj v povezavi z možgani. Ne vem, ker je tako čudna beseda."</em></p> <p><em>"Niso to besede, ki se slišijo kot pojav, ki ga opisujejo?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> 174837474 RTVSLO – Val 202 302 clean Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.<p>Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati</p><p><p>Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.</p> <p>Z<span lang="SL">ačnimo z grozovito napornim pojmom – <strong>onomatopoijo</strong>. Se še spomnite, kaj je to?</span></p> <blockquote><p><em>"To smo se enkrat učili v šoli. Pri glasbi, pri pesništvu."</em></p> <p><em>"Mislim, da sem to slišal pri hčeri, ki študira zdravstvo."</em></p> <p><em>"Nekaj v povezavi z možgani. Ne vem, ker je tako čudna beseda."</em></p> <p><em>"Niso to besede, ki se slišijo kot pojav, ki ga opisujejo?"</em></p></blockquote> <p>Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, <strong>Klara Vrtačnik</strong>.</p></p> Fri, 07 Jan 2022 07:00:00 +0000 Onomatopoija? "Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.<p>"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez </p><p><p><strong>Dr. Primož Vitez</strong> z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom <a href="https://www.delo.si/sobotna-priloga/normalizacija-nesmisla-v-politicnem-diskurzu/">Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu</a>. Pravi, da je raven javnega diskurza <span>po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre. </span></p> <blockquote><p><em><span>"To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja."</span></em></p></blockquote> <p>Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone.</p> <blockquote><p><em><span>"Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to </span></em><em>nekdo </em><em><span>izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."</span></em></p></blockquote></p> 174831917 RTVSLO – Val 202 1108 clean "Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.<p>"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez </p><p><p><strong>Dr. Primož Vitez</strong> z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom <a href="https://www.delo.si/sobotna-priloga/normalizacija-nesmisla-v-politicnem-diskurzu/">Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu</a>. Pravi, da je raven javnega diskurza <span>po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre. </span></p> <blockquote><p><em><span>"To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja."</span></em></p></blockquote> <p>Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone.</p> <blockquote><p><em><span>"Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to </span></em><em>nekdo </em><em><span>izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 17 Dec 2021 07:00:00 +0000 Raven javnega diskurza v Sloveniji S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi<p>S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi</p><p><p><strong>Eva Vučkovič</strong> je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. <span>Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika."</span></em></p></blockquote> <p>Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič.</p> <blockquote><p><em>"Po<span>dobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali."</span></em></p></blockquote> <p>Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174829834 RTVSLO – Val 202 1052 clean S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi<p>S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi</p><p><p><strong>Eva Vučkovič</strong> je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. <span>Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika."</span></em></p></blockquote> <p>Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič.</p> <blockquote><p><em>"Po<span>dobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali."</span></em></p></blockquote> <p>Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 10 Dec 2021 07:00:00 +0000 Korejščina je pri nas vse bolj priljubljena tudi zaradi k-popa V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'<p>V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'</p><p><p><strong>Dr. Tjaša Jakop</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da se je termin govor 'na fanta' <span>med uporabniki precej usidral. <em>"Strokovno bi temu mogoče rekli, da se v govoru posameznika posplošijo moške slovnične oblike oziroma končnice. Slovenščina je namreč spolski jezik, torej pozna slovnično kategorijo spola."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Zanimivo je, da lahko ženske iz okolice Bleda celo za tipične ali izključno ženske lastnosti oziroma dejanja uporabijo moško obliko. Na primer sem rodil, sem dobil menstruacijo, kar je sicer zelo nenavadno."</span></em></p></blockquote> <p>Narečjeslovka poudarja, da se<span> te jezikovne posebnosti, zlasti v neformalnih govornih položajih, ženske ne bi smele sramovati. <em>"V bistvu bi jo morale celo ohranjati kot neko posebnost, neko arhaičnost, nekaj, kar v primerjavi z normo, slovnico ni pravilno, je pa, sploh v določenih okoljih, popolnoma naravno."</em></span></p></p> 174827784 RTVSLO – Val 202 986 clean V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'<p>V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'</p><p><p><strong>Dr. Tjaša Jakop</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da se je termin govor 'na fanta' <span>med uporabniki precej usidral. <em>"Strokovno bi temu mogoče rekli, da se v govoru posameznika posplošijo moške slovnične oblike oziroma končnice. Slovenščina je namreč spolski jezik, torej pozna slovnično kategorijo spola."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Zanimivo je, da lahko ženske iz okolice Bleda celo za tipične ali izključno ženske lastnosti oziroma dejanja uporabijo moško obliko. Na primer sem rodil, sem dobil menstruacijo, kar je sicer zelo nenavadno."</span></em></p></blockquote> <p>Narečjeslovka poudarja, da se<span> te jezikovne posebnosti, zlasti v neformalnih govornih položajih, ženske ne bi smele sramovati. <em>"V bistvu bi jo morale celo ohranjati kot neko posebnost, neko arhaičnost, nekaj, kar v primerjavi z normo, slovnico ni pravilno, je pa, sploh v določenih okoljih, popolnoma naravno."</em></span></p></p> Fri, 03 Dec 2021 07:00:00 +0000 Govorjenje 'na fanta': ko sem rodil Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?<p>Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca? </p><p><p><em><span>"Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno </span>ne živijo v naši družbi ali medijih,"</em> pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik <strong>Marko Radmilovič</strong>.</p> <p><strong>Dr. Marko Stabej</strong> z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi.<em> "Č<span>e skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura."</span></em></p> <p>O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi <strong>Danilo Kiš</strong>, tekst so poobjavili na portalu <a href="https://www.disenz.net/cenzura-samocenzura/">Disenz</a>. <em>"<span>Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."</span></em></p></p> 174825707 RTVSLO – Val 202 998 clean Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?<p>Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca? </p><p><p><em><span>"Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno </span>ne živijo v naši družbi ali medijih,"</em> pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik <strong>Marko Radmilovič</strong>.</p> <p><strong>Dr. Marko Stabej</strong> z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi.<em> "Č<span>e skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura."</span></em></p> <p>O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi <strong>Danilo Kiš</strong>, tekst so poobjavili na portalu <a href="https://www.disenz.net/cenzura-samocenzura/">Disenz</a>. <em>"<span>Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."</span></em></p></p> Fri, 26 Nov 2021 07:00:00 +0000 Cenzura in samocenzura Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."<p>"Vulgarizmi čedalje bolj prodirajo v govor, s tem pa izgubljajo moč in postajajo normalen nivo komunikacije. Tukaj se lahko vprašamo o naši družbi," pravi dr. Saša Babič</p><p><p><strong>Dr. Saša Babič</strong> z <span><a href="https://isn2.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU</a> pravi, da je vulgarizem po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. </span><span>Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je </span><span>glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. </span></p> <blockquote><p><em>"V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim <span>figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti svoje argumente nad argumente drugih.</span><span> Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku 'ti si moja kozica' ali 'ščurkec', to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti 'umakni se, koza', bo to absolutno vulgarno rabljen jezik."</span></em></p></blockquote> <p>Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: <em>"<span>Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."</span></em></p></p> 174823730 RTVSLO – Val 202 956 clean Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."<p>"Vulgarizmi čedalje bolj prodirajo v govor, s tem pa izgubljajo moč in postajajo normalen nivo komunikacije. Tukaj se lahko vprašamo o naši družbi," pravi dr. Saša Babič</p><p><p><strong>Dr. Saša Babič</strong> z <span><a href="https://isn2.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU</a> pravi, da je vulgarizem po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. </span><span>Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je </span><span>glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. </span></p> <blockquote><p><em>"V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim <span>figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti svoje argumente nad argumente drugih.</span><span> Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku 'ti si moja kozica' ali 'ščurkec', to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti 'umakni se, koza', bo to absolutno vulgarno rabljen jezik."</span></em></p></blockquote> <p>Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: <em>"<span>Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."</span></em></p></p> Fri, 19 Nov 2021 07:00:00 +0000 Vulgarizmi: butelj, voluhar, presstitutka, p**** ... Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo<p>Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo</p><p><p><strong>Dr. Matej Meterc </strong>z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so vljudnostna vprašanja in nagovori pravzaprav ustaljeni rituali, obrazci in klišejih v vsakdanji komunikaciji.</p> <blockquote><p><em>"So avtomatizmi, ki jih je v jeziku več, kot si morda predstavljamo. Zanimiv je obrazec, ko rečemo, da koga ni treba posebej<span> predstavljati. Včasih res ostane samo pri tem, pogosto pa prav tej frazi sledi vsaj kratek opis tega, ki ga ni treba posebej predstavljati." </span></em></p></blockquote> <p>Komunikacija na spletu je bolj neposredna, a lahko tudi tam zasledimo vrsto vljudnostnih obrazcev, ki so včasih označeni s ključniki, na primer #sampovem.</p> <blockquote><p><em><span>"Navsezadnje se je že z elektronskimi in SMS-sporočili, verjetno pa še toliko bolj z družabnimi omrežji okrepila raba zveze se beremo</span><span>, ki je nastala po vzorcu 's</span><span>e slišimo'</span><span>, ta pa po vzorcu 'se </span><span>vidimo'</span><span>. Še dlje je šla oblika, ki je v zadnjem času popularna v slengu, in sicer 's</span><span>e ga'</span><span>, ki temelji na posplošitvi, ob kateri ni več pomemben način navezovanja stika (srečanje, klic, branje sporočil), ampak zgolj stik sam."</span></em></p></blockquote></p> 174821688 RTVSLO – Val 202 939 clean Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo<p>Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo</p><p><p><strong>Dr. Matej Meterc </strong>z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so vljudnostna vprašanja in nagovori pravzaprav ustaljeni rituali, obrazci in klišejih v vsakdanji komunikaciji.</p> <blockquote><p><em>"So avtomatizmi, ki jih je v jeziku več, kot si morda predstavljamo. Zanimiv je obrazec, ko rečemo, da koga ni treba posebej<span> predstavljati. Včasih res ostane samo pri tem, pogosto pa prav tej frazi sledi vsaj kratek opis tega, ki ga ni treba posebej predstavljati." </span></em></p></blockquote> <p>Komunikacija na spletu je bolj neposredna, a lahko tudi tam zasledimo vrsto vljudnostnih obrazcev, ki so včasih označeni s ključniki, na primer #sampovem.</p> <blockquote><p><em><span>"Navsezadnje se je že z elektronskimi in SMS-sporočili, verjetno pa še toliko bolj z družabnimi omrežji okrepila raba zveze se beremo</span><span>, ki je nastala po vzorcu 's</span><span>e slišimo'</span><span>, ta pa po vzorcu 'se </span><span>vidimo'</span><span>. Še dlje je šla oblika, ki je v zadnjem času popularna v slengu, in sicer 's</span><span>e ga'</span><span>, ki temelji na posplošitvi, ob kateri ni več pomemben način navezovanja stika (srečanje, klic, branje sporočil), ampak zgolj stik sam."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 12 Nov 2021 07:00:00 +0000 Živjo! Motimo? Imate minutko? Hvala za vaš čas. Pa brez zamere! Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov<p>Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov</p><p><p>Iz madžarščine smo prevzeli besedi čipka in kočija, naši vzhodni sosedje pa od nas besedo za kras in kraško jamo. Številne besede so si podobne, saj so skupnega slovanskega, latinskega ali germanskega izvora, poseben izziv za slovaropisce pa so bili prevodi. <strong>Dr. Iztok Kosem</strong> in <strong>mag. </strong><span><strong>Júlia Bálint Čeh</strong> predstavljata novi <a href="https://viri.cjvt.si/slovensko-madzarski/slv/">Veliki slovensko-madžarski slovar</a>, ki je nastal na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p>Zanimiv je tudi frazeološki del. Če prevedemo frazeme:</p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"Volk dlako menja, nravi pa ne."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Iz psa ne nastane slanina." </em></span></p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"Vse dobre stvari so tri."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Madžarske resnice so tri."</em></span></p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"V sili hudič še muhe žre."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Kjer ni konja, je dober tudi osel."</em></span></p></blockquote></p> 174819641 RTVSLO – Val 202 988 clean Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov<p>Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov</p><p><p>Iz madžarščine smo prevzeli besedi čipka in kočija, naši vzhodni sosedje pa od nas besedo za kras in kraško jamo. Številne besede so si podobne, saj so skupnega slovanskega, latinskega ali germanskega izvora, poseben izziv za slovaropisce pa so bili prevodi. <strong>Dr. Iztok Kosem</strong> in <strong>mag. </strong><span><strong>Júlia Bálint Čeh</strong> predstavljata novi <a href="https://viri.cjvt.si/slovensko-madzarski/slv/">Veliki slovensko-madžarski slovar</a>, ki je nastal na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p>Zanimiv je tudi frazeološki del. Če prevedemo frazeme:</p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"Volk dlako menja, nravi pa ne."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Iz psa ne nastane slanina." </em></span></p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"Vse dobre stvari so tri."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Madžarske resnice so tri."</em></span></p> <p><span><strong>Slovenščina:</strong> <em>"V sili hudič še muhe žre."</em> <strong>Madžarščina:</strong> <em>"Kjer ni konja, je dober tudi osel."</em></span></p></blockquote></p> Fri, 05 Nov 2021 07:00:00 +0000 Veliki slovensko-madžarski slovar Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico<p>Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico</p><p><p><span>"<em>Če rečemo hišica, je to navadno res majhna hiša, lahko pa je tudi ljubkovalnica. Z manjšalnico izkazujemo pozitiven, čustven odnos do poimenovane predmetnosti. Če otrok reče mamica, kar je manjšalnica od mama, ne pove, da je mama majhna, saj je precej verjetno večja od otroka. Manjšalnica ima pa lahko tudi slabšalni pomen, ko rečem: a takle policajček bo mene komandiral</em>," razlaga jezikoslovec <strong>dr. Marko Snoj</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <p>Pogoste so pri pogovoru z otroki, vse bolj priljubljene pa tudi v gostinstvu. Na menijih so posteljice, rižotke, solatke in roladice, a nikakor golažek ali bograček!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174815881 RTVSLO – Val 202 868 clean Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico<p>Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico</p><p><p><span>"<em>Če rečemo hišica, je to navadno res majhna hiša, lahko pa je tudi ljubkovalnica. Z manjšalnico izkazujemo pozitiven, čustven odnos do poimenovane predmetnosti. Če otrok reče mamica, kar je manjšalnica od mama, ne pove, da je mama majhna, saj je precej verjetno večja od otroka. Manjšalnica ima pa lahko tudi slabšalni pomen, ko rečem: a takle policajček bo mene komandiral</em>," razlaga jezikoslovec <strong>dr. Marko Snoj</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <p>Pogoste so pri pogovoru z otroki, vse bolj priljubljene pa tudi v gostinstvu. Na menijih so posteljice, rižotke, solatke in roladice, a nikakor golažek ali bograček!</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 22 Oct 2021 06:00:00 +0000 V novih pergicah na morčka na kavico in tortico Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja. <p>Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja</p><p><p><span>V Jezikanju z logopedinjama<strong> Lariso Zupanič</strong> in<strong> Saro Trošt</strong> govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. </span><span>Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost. </span></p> <blockquote><p><strong>Larisa Zupanič: </strong><em><span>"Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."</span></em></p></blockquote></p> 174813925 RTVSLO – Val 202 1029 clean Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja. <p>Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja</p><p><p><span>V Jezikanju z logopedinjama<strong> Lariso Zupanič</strong> in<strong> Saro Trošt</strong> govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. </span><span>Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost. </span></p> <blockquote><p><strong>Larisa Zupanič: </strong><em><span>"Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 15 Oct 2021 06:00:00 +0000 Razvojno-jezikovna motnja Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!<p>Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje! </p><p><p><strong>Doc. dr. Luka Repanšek</strong> s <a href="https://www.ff.uni-lj.si/">Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</a> poučuje<span> indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v okviru tega tudi indoiranske jezike, med njimi sanskrt. Sanskrt je staroindijski knjižni jezik, ki pozna osem sklonov in polno funkcionalno dvojino. Študenti pa se najprej spoznajo s sandhijem.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Sandhi je pojav, ki ga poznajo praktično vsi jeziki sveta. Tudi slovenščina. Če bi vzeli dve besedi, bi vzglasje druge besede vplivalo na realizacijo izglasja prve besede. Recimo jaz bom rekel: muc ga je pojedel. Ko izgovorimo muc ga je, iz c nastane dz. Mi tega ne zapišemo, to je sandhi. Sanskrt pa sandhi zapisuje, zato se pri sanskrtskih besedilih včasih zdi, da so besede neskončne."</span></em></p></blockquote> <p>Sanskrt je zelo naklonjen tudi zloženkam, tako ni čudno, če v besedilu srečate petdesetčlenske zloženke. Kot pravi predavatelj stare indijščine, se razumevanje in poznavanje jezika bralcu obrestujeta.</p> <blockquote><p><em><span>"Staroindijska književnost je po korpusu največja svetovna književnost. Dela so megalomanska, samo pomislite na epopejo Mahabharata in malo krajšo Ramajano."</span></em></p></blockquote></p> 174811862 RTVSLO – Val 202 942 clean Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!<p>Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje! </p><p><p><strong>Doc. dr. Luka Repanšek</strong> s <a href="https://www.ff.uni-lj.si/">Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</a> poučuje<span> indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v okviru tega tudi indoiranske jezike, med njimi sanskrt. Sanskrt je staroindijski knjižni jezik, ki pozna osem sklonov in polno funkcionalno dvojino. Študenti pa se najprej spoznajo s sandhijem.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Sandhi je pojav, ki ga poznajo praktično vsi jeziki sveta. Tudi slovenščina. Če bi vzeli dve besedi, bi vzglasje druge besede vplivalo na realizacijo izglasja prve besede. Recimo jaz bom rekel: muc ga je pojedel. Ko izgovorimo muc ga je, iz c nastane dz. Mi tega ne zapišemo, to je sandhi. Sanskrt pa sandhi zapisuje, zato se pri sanskrtskih besedilih včasih zdi, da so besede neskončne."</span></em></p></blockquote> <p>Sanskrt je zelo naklonjen tudi zloženkam, tako ni čudno, če v besedilu srečate petdesetčlenske zloženke. Kot pravi predavatelj stare indijščine, se razumevanje in poznavanje jezika bralcu obrestujeta.</p> <blockquote><p><em><span>"Staroindijska književnost je po korpusu največja svetovna književnost. Dela so megalomanska, samo pomislite na epopejo Mahabharata in malo krajšo Ramajano."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 08 Oct 2021 06:00:00 +0000 Sanskrt pozna tudi petdesetčlenske zloženke Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo<p>Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo</p><p><p><span><strong>Sara Bevc Jonan</strong> je pred devetnajstimi leti s starši pobegnila iz Iraka v Slovenijo in živela pod mednarodno zaščito. Danes je tolmačka, prevajalka in predavateljica arabščine. Pravi, da je za tečajnike prvi izziv pisava, potem fonetika, saj so glasovi povsem drugačni. Vsaj 60 ur porabijo za spoznavanje črk in simbolov, nekaj osnovnih besed in seveda izgovarjavo, da znajo aktivirati mišice.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Je treba pokazati, katere mišice aktivirati, kako se premikata ustnica in cela čeljust. Včasih tečajniki kar rečejo: grlo me boli. Ja, verjamem! Ker to je tako kot pri športu, ko aktiviramo mišice, ki jih nismo nikoli prej, in ko začnemo, nas vse boli." </span></em></p></blockquote> <p> </p></p> 174809909 RTVSLO – Val 202 858 clean Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo<p>Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo</p><p><p><span><strong>Sara Bevc Jonan</strong> je pred devetnajstimi leti s starši pobegnila iz Iraka v Slovenijo in živela pod mednarodno zaščito. Danes je tolmačka, prevajalka in predavateljica arabščine. Pravi, da je za tečajnike prvi izziv pisava, potem fonetika, saj so glasovi povsem drugačni. Vsaj 60 ur porabijo za spoznavanje črk in simbolov, nekaj osnovnih besed in seveda izgovarjavo, da znajo aktivirati mišice.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Je treba pokazati, katere mišice aktivirati, kako se premikata ustnica in cela čeljust. Včasih tečajniki kar rečejo: grlo me boli. Ja, verjamem! Ker to je tako kot pri športu, ko aktiviramo mišice, ki jih nismo nikoli prej, in ko začnemo, nas vse boli." </span></em></p></blockquote> <p> </p></p> Fri, 01 Oct 2021 06:00:00 +0000 Zaradi globokih glasov tečajnike arabščine včasih boli grlo Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed<p>Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed</p><p><p>Jezikoslovka <strong>dr. Tanja Mirtič</strong> <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl">z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da so prekrivanke <span>tvorjenke novejšega tipa, ki postajajo vse bolj priljubljene, ne le v leposlovju in oglasnih besedilih. P</span><span>oudarja, da je za razumevanje prekrivanke pomembno, da je pomensko prepoznavna, smiselna in učinkovita. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ena takih je gotovo: kočerja, obrok hrane, ki se jé namesto kosila in večerje. Prekrivanka je nastala iz besede kosilo in večerja. Primer uspešne prekrivanke je gotovo tudi rizvanec, trta oziroma tudi vino iz grozdja te trte. Trta je križanec med rizlingom in silvancem, ki ima tudi izgovorno dvojnico."</span><span> </span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174807933 RTVSLO – Val 202 816 clean Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed<p>Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed</p><p><p>Jezikoslovka <strong>dr. Tanja Mirtič</strong> <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl">z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da so prekrivanke <span>tvorjenke novejšega tipa, ki postajajo vse bolj priljubljene, ne le v leposlovju in oglasnih besedilih. P</span><span>oudarja, da je za razumevanje prekrivanke pomembno, da je pomensko prepoznavna, smiselna in učinkovita. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ena takih je gotovo: kočerja, obrok hrane, ki se jé namesto kosila in večerje. Prekrivanka je nastala iz besede kosilo in večerja. Primer uspešne prekrivanke je gotovo tudi rizvanec, trta oziroma tudi vino iz grozdja te trte. Trta je križanec med rizlingom in silvancem, ki ima tudi izgovorno dvojnico."</span><span> </span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 24 Sep 2021 06:00:00 +0000 Ričota, jogalates, drečka, kočerja, burkini Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. <p>Kako določimo stavčne člene? Povedek, osebek, predmet, prislovno določilo? Osnovnošolsko snov smo ponovili z dolgoletnim učiteljem slovenščine Bogdanom Osolinom </p><p><p>Učitelj slovenščine<strong> Bogdan Osolin</strong> iz <a href="https://www.ostrnovo.si/">Osnovne šole Trnovo</a> že 34 let pri pouku slovenščine poučuje tudi stavčne člene.</p> <blockquote><p><em><span>"Vsak stavčni člen poiščemo z vprašalnico in najpomembnejšim stavčnim členom, povedkom. Vedno jim vbijam v glavo, brez povedka, ki ga morajo najprej najti, ne moreš določiti nobenega stavčnega člena."</span></em></p></blockquote> <p>Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Na primer: <em>"Drek leži na cesti."</em> Najprej se vprašamo po povedku – leži. Potem določimo, kdo ali kaj leži – drek. Drek je osebek, saj je pomembna vprašalnica: kdo ali kaj. Kje leži? – Na cesti. Na cesti je prislovno določilo kraja.</p> <blockquote><p><strong>Določite stavčne člene: </strong></p> <p><em>"Mojca bere knjigo."</em></p> <p><em>"Mojca posodi knjigo Ani."</em></p> <p><em>"Zaradi sneženja je Mojca danes težko prišla do Ane."</em></p></blockquote> </p> 174806087 RTVSLO – Val 202 955 clean Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. <p>Kako določimo stavčne člene? Povedek, osebek, predmet, prislovno določilo? Osnovnošolsko snov smo ponovili z dolgoletnim učiteljem slovenščine Bogdanom Osolinom </p><p><p>Učitelj slovenščine<strong> Bogdan Osolin</strong> iz <a href="https://www.ostrnovo.si/">Osnovne šole Trnovo</a> že 34 let pri pouku slovenščine poučuje tudi stavčne člene.</p> <blockquote><p><em><span>"Vsak stavčni člen poiščemo z vprašalnico in najpomembnejšim stavčnim členom, povedkom. Vedno jim vbijam v glavo, brez povedka, ki ga morajo najprej najti, ne moreš določiti nobenega stavčnega člena."</span></em></p></blockquote> <p>Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Na primer: <em>"Drek leži na cesti."</em> Najprej se vprašamo po povedku – leži. Potem določimo, kdo ali kaj leži – drek. Drek je osebek, saj je pomembna vprašalnica: kdo ali kaj. Kje leži? – Na cesti. Na cesti je prislovno določilo kraja.</p> <blockquote><p><strong>Določite stavčne člene: </strong></p> <p><em>"Mojca bere knjigo."</em></p> <p><em>"Mojca posodi knjigo Ani."</em></p> <p><em>"Zaradi sneženja je Mojca danes težko prišla do Ane."</em></p></blockquote> </p> Fri, 17 Sep 2021 06:00:00 +0000 Vsaka jed ima svoje sestavine, to velja tudi za stavek Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>"Da se ne reče, da si nag, rečeš obleka. Od kod je to, pa ne bi vedel. Iz vere!"</em></p> <p><em>"Golota iz Biblije. Bojda naj bi bil nek figov list v igri ..."</em></p> <p><em>"Bila sta naga, ker niso poznali oblek." </em></p> <p><em>"Figov list čez spolovilo." </em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> 174802241 RTVSLO – Val 202 244 clean Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>"Da se ne reče, da si nag, rečeš obleka. Od kod je to, pa ne bi vedel. Iz vere!"</em></p> <p><em>"Golota iz Biblije. Bojda naj bi bil nek figov list v igri ..."</em></p> <p><em>"Bila sta naga, ker niso poznali oblek." </em></p> <p><em>"Figov list čez spolovilo." </em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> Fri, 03 Sep 2021 06:00:00 +0000 Adamova ali Evina obleka pomeni ... Da si nag! Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter! <p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>"Don Kihot je hotel narediti nekaj dobrega, pa je vse naredil narobe ..."</em></p> <p><em>"Herojsko se boriti, heroj je!"</em></p> <p><em>"Boril se je z mlini na veter. To je sifizofovo delo, brez možnosti uspeha."</em></p> <p><em>"To je pa po tisti knjigi ..."</em></p></blockquote></p> 174800526 RTVSLO – Val 202 240 clean Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter! <p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>"Don Kihot je hotel narediti nekaj dobrega, pa je vse naredil narobe ..."</em></p> <p><em>"Herojsko se boriti, heroj je!"</em></p> <p><em>"Boril se je z mlini na veter. To je sifizofovo delo, brez možnosti uspeha."</em></p> <p><em>"To je pa po tisti knjigi ..."</em></p></blockquote></p> Fri, 27 Aug 2021 06:00:00 +0000 Donkihotski boj je ... Boj brez možnosti uspeha? Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em>"To je sinonim za ... Boga pred zaprtimi vrati? Vem, da je literano delo."</em></p> <p><em>"Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Da pride!"</em></p> <p><em>"Na prvo žogo, da čakaš nekaj, kar ne bo nikoli prišlo."</em></p> <p><em>"Kdo je? Upanje ... Upanje čakamo."</em></p></blockquote></p> 174799098 RTVSLO – Val 202 243 clean Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em>"To je sinonim za ... Boga pred zaprtimi vrati? Vem, da je literano delo."</em></p> <p><em>"Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Da pride!"</em></p> <p><em>"Na prvo žogo, da čakaš nekaj, kar ne bo nikoli prišlo."</em></p> <p><em>"Kdo je? Upanje ... Upanje čakamo."</em></p></blockquote></p> Fri, 20 Aug 2021 06:00:00 +0000 Čakajoč Godota ... Pomeni čakati na upanje? V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>"Ne vem, zakaj?"</span></em></p> <p><em><span>"Vem, da samo vsi objavljajo, da imajo 50 let. Zakaj srečamo Abrahama? To je iz svetega pisma, ampak ne poznam."</span></em></p> <p><em><span>"Ne, niso hodili 50 dni, 40 dni so hodili po puščavi …"</span></em></p></blockquote></p> 174797721 RTVSLO – Val 202 219 clean V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>"Ne vem, zakaj?"</span></em></p> <p><em><span>"Vem, da samo vsi objavljajo, da imajo 50 let. Zakaj srečamo Abrahama? To je iz svetega pisma, ampak ne poznam."</span></em></p> <p><em><span>"Ne, niso hodili 50 dni, 40 dni so hodili po puščavi …"</span></em></p></blockquote></p> Fri, 13 Aug 2021 06:00:00 +0000 Abraham ... Ima sedem sinov! V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadeja in Uršulo zanima, kako daleč je od Poncija do Pilata. Oziroma kdo sta ali pač je Poncij Pilat?</p></p> 174792924 RTVSLO – Val 202 247 clean V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadeja in Uršulo zanima, kako daleč je od Poncija do Pilata. Oziroma kdo sta ali pač je Poncij Pilat?</p></p> Fri, 23 Jul 2021 06:00:00 +0000 Od Poncija do Pilata ... Je zelo daleč! V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Uršula in Tadej <span>imata nov izziv! Iščemo metuzalema. Kdo je to?</span></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>"Ja, dve možnosti: ali en, ki je varoval koga ali nekdo, ki prinaša nesrečo. Prerok ali zgodovinska osebnost iz svetega pisma."</span></em></p> <p><em><span>"Še nisem slišala."</span></em></p> <p><em><span>"Metuzalem? Zelo star človek. Staropisemska oseba, ki je bila stara petsto let. Na pamet govorim, ampak zelo stara oseba."</span></em></p> <p><em><span>"Metuzalem? To ni nek kralj ali nekaj takega?"</span></em></p></blockquote></p> 174791413 RTVSLO – Val 202 175 clean V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Uršula in Tadej <span>imata nov izziv! Iščemo metuzalema. Kdo je to?</span></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>"Ja, dve možnosti: ali en, ki je varoval koga ali nekdo, ki prinaša nesrečo. Prerok ali zgodovinska osebnost iz svetega pisma."</span></em></p> <p><em><span>"Še nisem slišala."</span></em></p> <p><em><span>"Metuzalem? Zelo star človek. Staropisemska oseba, ki je bila stara petsto let. Na pamet govorim, ampak zelo stara oseba."</span></em></p> <p><em><span>"Metuzalem? To ni nek kralj ali nekaj takega?"</span></em></p></blockquote></p> Fri, 16 Jul 2021 06:00:00 +0000 Metuzalem je ... Nekdo, ki prinaša nesrečo? Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu. <p>Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime</p><p><p>Tadej in Uršula opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake.</p></p> 174788985 RTVSLO – Val 202 214 clean Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu. <p>Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime</p><p><p>Tadej in Uršula opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake.</p></p> Fri, 09 Jul 2021 06:00:00 +0000 Matildin poljub je ... telekineza? V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime.</p> </p> 174788981 RTVSLO – Val 202 237 clean V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.<p>V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime.</p> </p> Fri, 02 Jul 2021 06:00:00 +0000 Blažev žegen je ... nekaj z žganjem? "Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann<p>"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann</p><p><p><em><span>"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo </span><span>oživitev. </span></em><span><em>Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo,"</em> razlaga priznani jezikoslovec <strong>dr. Ghil‘ad Zuckermann.</strong> Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili. </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span></em><em><span>Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."</span></em></p></blockquote> <p><span>Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."</em></span></p></blockquote></p> 174782671 RTVSLO – Val 202 1018 clean "Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann<p>"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann</p><p><p><em><span>"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo </span><span>oživitev. </span></em><span><em>Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo,"</em> razlaga priznani jezikoslovec <strong>dr. Ghil‘ad Zuckermann.</strong> Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili. </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span></em><em><span>Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."</span></em></p></blockquote> <p><span>Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."</em></span></p></blockquote></p> Fri, 11 Jun 2021 06:00:00 +0000 Dr. Ghil‘ad Zuckermann: poliglot, ki skuša oživiti jezik aboriginov Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira<p>Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira</p><p><div>Spletni portal <a href="https://www.xn--franek-l2a.si/">Franček</a> so na <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša</a> zasnovali za učence in dijake. Franček odgovarja na enaka vprašanja kot slovarji in drugi priročniki, a s prilagojenimi razlagami in ponazoritvami. <strong>Dr. Kozma Ahačič</strong> pravi, da mladi še nikoli v zgodovini niso toliko pisali in objavljali, a v sproščeni obliki slovenščine. <em>"Vadijo jezik, ki ni knjižni, zato tudi pouk slovenščine potrebuje drugačen pristop. Ne smemo biti obupani, le drugače moramo pristopiti k mladim."</em></div></p> 174780699 RTVSLO – Val 202 817 clean Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira<p>Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira</p><p><div>Spletni portal <a href="https://www.xn--franek-l2a.si/">Franček</a> so na <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša</a> zasnovali za učence in dijake. Franček odgovarja na enaka vprašanja kot slovarji in drugi priročniki, a s prilagojenimi razlagami in ponazoritvami. <strong>Dr. Kozma Ahačič</strong> pravi, da mladi še nikoli v zgodovini niso toliko pisali in objavljali, a v sproščeni obliki slovenščine. <em>"Vadijo jezik, ki ni knjižni, zato tudi pouk slovenščine potrebuje drugačen pristop. Ne smemo biti obupani, le drugače moramo pristopiti k mladim."</em></div></p> Fri, 04 Jun 2021 06:00:00 +0000 Spletni portal Franček Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?<p>Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?</p><p><p><span><em>"Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj. To je moj avto. Njihov nastop je bil prepričljiv. Njen najljubši predmet je slovenščina. V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (svoj) poudarja lastnino osebka. Dam ti svoj denar, narobe je moj denar. Vpišite svoje geslo, ne vaše. Vi vpišite svojega, jaz bom pa svojega,"</em> razlaga lektorica Radia Slovenija <strong>Saša Grčman</strong>. </span></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci na vprašanje, kaj je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali v svoj jezik? </strong></p> <p><span>- "Uuu, filozofsko vprašanje, to me pa zdaj zanima!"</span></p> <p><span>- "Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal." </span></p> <p><span>- "Ja, kaj pa vem. Po moje, če rečeš ugrizni se v svoj jezik, to smo imeli pri slovenščini, to je svojilni zaimek!"</span><span> </span></p> <p><span>- "V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega."</span></p> <p><span>- "Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?"</span></p> <p><span>- "V svoj, ker je povratni svojilni zaimek, in kadar se nanaša na osebek, uporabimo povratni svojilni zaimek. Smo </span><span>klasiki in imamo latinščino, zato se veliko učimo o tem."</span></p></blockquote></p> 174779036 RTVSLO – Val 202 782 clean Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?<p>Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?</p><p><p><span><em>"Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj. To je moj avto. Njihov nastop je bil prepričljiv. Njen najljubši predmet je slovenščina. V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (svoj) poudarja lastnino osebka. Dam ti svoj denar, narobe je moj denar. Vpišite svoje geslo, ne vaše. Vi vpišite svojega, jaz bom pa svojega,"</em> razlaga lektorica Radia Slovenija <strong>Saša Grčman</strong>. </span></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci na vprašanje, kaj je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali v svoj jezik? </strong></p> <p><span>- "Uuu, filozofsko vprašanje, to me pa zdaj zanima!"</span></p> <p><span>- "Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal." </span></p> <p><span>- "Ja, kaj pa vem. Po moje, če rečeš ugrizni se v svoj jezik, to smo imeli pri slovenščini, to je svojilni zaimek!"</span><span> </span></p> <p><span>- "V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega."</span></p> <p><span>- "Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?"</span></p> <p><span>- "V svoj, ker je povratni svojilni zaimek, in kadar se nanaša na osebek, uporabimo povratni svojilni zaimek. Smo </span><span>klasiki in imamo latinščino, zato se veliko učimo o tem."</span></p></blockquote></p> Fri, 28 May 2021 06:00:00 +0000 Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik? "Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin<p>"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin</p><p> <blockquote> </blockquote> <p><span>Dr. Mateja Jemec Tomazin pravi, da so politiki začeli uporabljati drugo skrajnost. <em>"To je disfemizem, bolj grobo povedano, vulgarno. To je sicer navadno del slenga, pogovornega jezika. </em></span><em><span>Dve skrajnosti sta, evfemizem je nekaj, kar je upovedano na lepši način, disfemizem pa je povedano slabše in negativno, želimo šokirati, pretresti, doseči odziv. Vsakokrat, da bi se sporazumeli, se odločamo za izbiro takšnih in drugačnih jezikovnih sredstev."</span></em></p> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Oddaja <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> bo nezbadljiva, korektna in blagozvočna. Izognili se bomo grobostim in konfliktom z izbranim evfemističnim besediščem.</p> <p>Zjutraj ob 8.00 <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a>! ?? <a href="https://t.co/Dzb8iRfNqe">pic.twitter.com/Dzb8iRfNqe</a></p> <p>— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) <a href="https://twitter.com/UZaletelj/status/1395414570378924040?ref_src=twsrc%5Etfw">May 20, 2021</a></p></blockquote></p> 174777268 RTVSLO – Val 202 870 clean "Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin<p>"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin</p><p> <blockquote> </blockquote> <p><span>Dr. Mateja Jemec Tomazin pravi, da so politiki začeli uporabljati drugo skrajnost. <em>"To je disfemizem, bolj grobo povedano, vulgarno. To je sicer navadno del slenga, pogovornega jezika. </em></span><em><span>Dve skrajnosti sta, evfemizem je nekaj, kar je upovedano na lepši način, disfemizem pa je povedano slabše in negativno, želimo šokirati, pretresti, doseči odziv. Vsakokrat, da bi se sporazumeli, se odločamo za izbiro takšnih in drugačnih jezikovnih sredstev."</span></em></p> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Oddaja <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> bo nezbadljiva, korektna in blagozvočna. Izognili se bomo grobostim in konfliktom z izbranim evfemističnim besediščem.</p> <p>Zjutraj ob 8.00 <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a>! ?? <a href="https://t.co/Dzb8iRfNqe">pic.twitter.com/Dzb8iRfNqe</a></p> <p>— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) <a href="https://twitter.com/UZaletelj/status/1395414570378924040?ref_src=twsrc%5Etfw">May 20, 2021</a></p></blockquote></p> Fri, 21 May 2021 06:00:00 +0000 Evfemizmi: napudrati si nos, imeti kilogramček preveč ali redkejše lase Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...<p>Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...</p><p><p>Kako vemo, da je samostalnik množinski? Kakšna je razlika med samostalnikoma sadje in hlače? Kako sklanjamo imena krajev, na primer Beltinci, Trbovlje ali Vižmarje? Z nami jezika strokovna gostja dr. Nina Ledinek z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>.</p> <blockquote><p><em><span>"Kot uporabniki si morda najlažje pomagamo s tem, da preverimo, katero obliko glagola bi ob samostalniku uporabili </span>na osebkovem mestu. Očala so lepa. Sadje je umito. Torej bi rekli možgani so zanimivi, hlače so prevelike, škarje so ostre, ne pa možgan je, škarje je. V teh primerih gre za množinsko obliko. Na enak način rečemo otroci so razigrani, če je takih otrok več, govorimo v množini, če je sam, rečemo otrok je razigran. To je tako preprosto diagnostično merilo."</em></p></blockquote> <p>Ste vedeli, da je bil samostalnik brokoli nekoč množinski? V SSKJ pa še vedno najdemo tudi edninske iztočnice sanja, terma in volitev.</p></p> 174775501 RTVSLO – Val 202 927 clean Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...<p>Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...</p><p><p>Kako vemo, da je samostalnik množinski? Kakšna je razlika med samostalnikoma sadje in hlače? Kako sklanjamo imena krajev, na primer Beltinci, Trbovlje ali Vižmarje? Z nami jezika strokovna gostja dr. Nina Ledinek z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>.</p> <blockquote><p><em><span>"Kot uporabniki si morda najlažje pomagamo s tem, da preverimo, katero obliko glagola bi ob samostalniku uporabili </span>na osebkovem mestu. Očala so lepa. Sadje je umito. Torej bi rekli možgani so zanimivi, hlače so prevelike, škarje so ostre, ne pa možgan je, škarje je. V teh primerih gre za množinsko obliko. Na enak način rečemo otroci so razigrani, če je takih otrok več, govorimo v množini, če je sam, rečemo otrok je razigran. To je tako preprosto diagnostično merilo."</em></p></blockquote> <p>Ste vedeli, da je bil samostalnik brokoli nekoč množinski? V SSKJ pa še vedno najdemo tudi edninske iztočnice sanja, terma in volitev.</p></p> Fri, 14 May 2021 06:00:00 +0000 S polnimi pljuči ali pljučmi? Možgani so, a ni možgan(ov)? V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern. <p>"Spolno vključujočo rabo prikazuje tudi podčrtaj, ki zajema vse spole. Ni spolno nevtralen, temveč je vključujoč," razlaga dr. Marko Stabej </p><p><p><span>V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. <em>"</em></span><span><em>Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol,"</em> pravi <strong>dr. Boris Kern</strong>. </span></p> <p>V <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/jezikanje-spolno-vkljucujoca-raba-jezika-1-del/">prvem delu</a> smo pojasnili, kako dosledno ogovarjati in nazivati sogovornike v javnem diskurzu. Zakaj naziv gospa Erika ali doktor Logarjeva ni primeren.</p></p> 174773799 RTVSLO – Val 202 846 clean V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern. <p>"Spolno vključujočo rabo prikazuje tudi podčrtaj, ki zajema vse spole. Ni spolno nevtralen, temveč je vključujoč," razlaga dr. Marko Stabej </p><p><p><span>V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. <em>"</em></span><span><em>Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol,"</em> pravi <strong>dr. Boris Kern</strong>. </span></p> <p>V <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/jezikanje-spolno-vkljucujoca-raba-jezika-1-del/">prvem delu</a> smo pojasnili, kako dosledno ogovarjati in nazivati sogovornike v javnem diskurzu. Zakaj naziv gospa Erika ali doktor Logarjeva ni primeren.</p></p> Fri, 07 May 2021 06:00:00 +0000 Jezikalec_ka V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.<p>V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega </p><p><p><span><em>"Obstajajo ženska poimenovanja in seveda je smiselno, da jih uporabljamo. Za neustrezne lahko označimo pogoste zveze, kot je profesor doktor Kovač, ko se to nanaša na žensko. Dandanes pa se izogibamo tudi izpeljavam ženskih priimkov tipa Logarjeva, Kraljeva, čeprav je v medijih to še močno prisotno. Je pa pogostejša raba: Logar je rekla, Logar je odločila, da spol izrazimo z glagolsko obliko,"</em> pravi <strong>dr. Boris Kern</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. Strinja se tudi <strong>dr. Marko Stabej</strong> z <a href="https://www.ff.uni-lj.si/en/node/140">Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.</a> </span></p> <blockquote><p><span>Dr. Marko Stabej:</span><em><span> "Če sta na televiziji gosta moški in ženska, oba doktorja, zdravnika in žensko začnejo nagovarjati z gospa Bojana, njega pa še vedno gospod Fafangel, ta primer sem si izmislil, je </span><span>to podcenjevanje ali pokroviteljski odnos. Ostankov tega je v javnem diskurzu veliko. In tudi če to ni namerno, tako marsikdaj zveni."</span></em></p></blockquote></p> 174767201 RTVSLO – Val 202 951 clean V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.<p>V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega </p><p><p><span><em>"Obstajajo ženska poimenovanja in seveda je smiselno, da jih uporabljamo. Za neustrezne lahko označimo pogoste zveze, kot je profesor doktor Kovač, ko se to nanaša na žensko. Dandanes pa se izogibamo tudi izpeljavam ženskih priimkov tipa Logarjeva, Kraljeva, čeprav je v medijih to še močno prisotno. Je pa pogostejša raba: Logar je rekla, Logar je odločila, da spol izrazimo z glagolsko obliko,"</em> pravi <strong>dr. Boris Kern</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. Strinja se tudi <strong>dr. Marko Stabej</strong> z <a href="https://www.ff.uni-lj.si/en/node/140">Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.</a> </span></p> <blockquote><p><span>Dr. Marko Stabej:</span><em><span> "Če sta na televiziji gosta moški in ženska, oba doktorja, zdravnika in žensko začnejo nagovarjati z gospa Bojana, njega pa še vedno gospod Fafangel, ta primer sem si izmislil, je </span><span>to podcenjevanje ali pokroviteljski odnos. Ostankov tega je v javnem diskurzu veliko. In tudi če to ni namerno, tako marsikdaj zveni."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 09 Apr 2021 06:00:00 +0000 Doktorica Kovačeva, doktor Kovač ali doktorica Kovač? V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec<p>V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec</p><p><p><span>Prevajalka iz angleščine, francoščine in portugalščine <strong>dr. Katja Zakrajšek</strong> ter jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>dr. Matej Meterc</strong> pojasnjujeta, da je</span><span> frazem besedna zveza s prenesenim pomenom in ekspresivnim učinkom v besedilu. Njegova raba je vsaj malo zaznamovana, zato tudi vzbudi in pritegne pozornost. Pri prevajanju pa je zlasti ključna stalnost sestavin in pomena določenega frazema.</span></p> <blockquote><p>Dr. Katja Zakrajšek:<em><span> "Pri frazemih je problem, da njihov pomen ni seštevek posameznih sestavin oziroma pogosto pomen iz njih sploh ni ugotovljiv. In logično sledi, da se jih ne da prevajati po sestavinah, ampak po pomenu celote. In ko vidiš en tak prevod, kot je 'salting the mind' (soliti pamet), je to precej zanimiv fenomen."</span></em></p></blockquote></p> 174765487 RTVSLO – Val 202 975 clean V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec<p>V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec</p><p><p><span>Prevajalka iz angleščine, francoščine in portugalščine <strong>dr. Katja Zakrajšek</strong> ter jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>dr. Matej Meterc</strong> pojasnjujeta, da je</span><span> frazem besedna zveza s prenesenim pomenom in ekspresivnim učinkom v besedilu. Njegova raba je vsaj malo zaznamovana, zato tudi vzbudi in pritegne pozornost. Pri prevajanju pa je zlasti ključna stalnost sestavin in pomena določenega frazema.</span></p> <blockquote><p>Dr. Katja Zakrajšek:<em><span> "Pri frazemih je problem, da njihov pomen ni seštevek posameznih sestavin oziroma pogosto pomen iz njih sploh ni ugotovljiv. In logično sledi, da se jih ne da prevajati po sestavinah, ampak po pomenu celote. In ko vidiš en tak prevod, kot je 'salting the mind' (soliti pamet), je to precej zanimiv fenomen."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 02 Apr 2021 06:00:00 +0000 Frazem ni seštevek posameznih sestavin, saj iz njih pomen pogosto ni razumljiv Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?<p>Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik? </p><p><p><span>Veseli izletniki, tema oddaje Jezikanje je vključevanje lastnih imen v tuja besedila in v slovenščino. Zakaj je papež Frančišek, ne pa Francis ali Francesco? Zakaj prevajamo imena botaničnih vrtov in parkov? In nenazadnje, kako bi tujcu prevedli našo tradicionalno jed potica ali prekmurska gibanica? <strong>Dr. Urška Vranjek Ošlak</strong> je naša turistična vodnica po podomačevanju, prenašanju in prevajanju domačih ter tujih imen.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ime prevedemo po smislu takrat, ko želimo opozoriti na neko zanimivo pomensko značilnost. V primeru Triglava so to trije vrhovi, zato lahko dodamo v oklepaju: Three headed (mountain)."</span></em></p></blockquote></p> 174763809 RTVSLO – Val 202 791 clean Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?<p>Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik? </p><p><p><span>Veseli izletniki, tema oddaje Jezikanje je vključevanje lastnih imen v tuja besedila in v slovenščino. Zakaj je papež Frančišek, ne pa Francis ali Francesco? Zakaj prevajamo imena botaničnih vrtov in parkov? In nenazadnje, kako bi tujcu prevedli našo tradicionalno jed potica ali prekmurska gibanica? <strong>Dr. Urška Vranjek Ošlak</strong> je naša turistična vodnica po podomačevanju, prenašanju in prevajanju domačih ter tujih imen.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ime prevedemo po smislu takrat, ko želimo opozoriti na neko zanimivo pomensko značilnost. V primeru Triglava so to trije vrhovi, zato lahko dodamo v oklepaju: Three headed (mountain)."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 26 Mar 2021 07:00:00 +0000 Je prekmurska gibanica v prevodu Over-Mura Moving Cake? "Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. <p>Spet petek, zato Jezikanje. Tokrat izpuščamo. Ne oddaje, samo kak stavčni člen … Ste vseeno razumeli? Verjetno. Čeprav: jezi, kajne? </p><p><p><span><em>"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko,"</em> pravi <strong>dr. Nataša Jakop</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Posplošeno povedano z izrazom izpust, elipsa označujemo izpuščanje jezikovnih sredstev, ki bi jih skladenjsko pričakovali, a jih vsebinsko ne potrebujemo. Na vprašanje Kje si? odgovorimo z doma ali v službi. Izpustimo glagol biti. </span><span>Take stavke v stroki imenujemo eliptične, izpustne. Pomembno je, da izpuščamo tiste jezikovne prvine, ki so bile v besedilu sobesedilu omenjene ali jih je mogoče razumeti iz sobesedila oziroma konteksta."</span></em></p></blockquote></p> 174761899 RTVSLO – Val 202 743 clean "Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. <p>Spet petek, zato Jezikanje. Tokrat izpuščamo. Ne oddaje, samo kak stavčni člen … Ste vseeno razumeli? Verjetno. Čeprav: jezi, kajne? </p><p><p><span><em>"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko,"</em> pravi <strong>dr. Nataša Jakop</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Posplošeno povedano z izrazom izpust, elipsa označujemo izpuščanje jezikovnih sredstev, ki bi jih skladenjsko pričakovali, a jih vsebinsko ne potrebujemo. Na vprašanje Kje si? odgovorimo z doma ali v službi. Izpustimo glagol biti. </span><span>Take stavke v stroki imenujemo eliptične, izpustne. Pomembno je, da izpuščamo tiste jezikovne prvine, ki so bile v besedilu sobesedilu omenjene ali jih je mogoče razumeti iz sobesedila oziroma konteksta."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 19 Mar 2021 07:00:00 +0000 Ali si lačen? Si lačen? Lačen? Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.<p>Poobjavite našo oddajo, saj smo se z dr. Špelo Arhar Holdt lotili posebnega izziva: podvojenih črk v slovenskih besedah</p><p><p>Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? <strong>Dr. Špela Arhar Holdt</strong> s <a href="https://www.cjvt.si/">Centra za jezikovne vire in tehnologije</a> razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah <span>najpogosteje pojavljajo v </span><span>zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.</span></p> <blockquote><p><em><span>"K</span><span>it, ki tehta pet ton,</span><span> je </span><span>pettonski kit</span><span>. In v tem primeru ima beseda dva t-ja: pettonski. Podobno je </span><span>vrh, ki je visok šest tisoč metrov, šesttisočak</span><span>; </span><span>družina, ki ima več članov, je veččlanska </span><span>družina. Za zložene besede s podvojenimi črkami je zelo značilno, da vsebujejo številko ali kako drugo besedo za količino."</span></em></p></blockquote> <p>Protiigralec ali protigralec? Sedemmetrovka ali sedemetrovka? Prisluhnite oddaji in preizkusite svoje znanje! Kje? <a href="http://slovnica.slovenscina.eu/exercises_in_theme?id=93">Tukaj!</a></p></p> 174760211 RTVSLO – Val 202 905 clean Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.<p>Poobjavite našo oddajo, saj smo se z dr. Špelo Arhar Holdt lotili posebnega izziva: podvojenih črk v slovenskih besedah</p><p><p>Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? <strong>Dr. Špela Arhar Holdt</strong> s <a href="https://www.cjvt.si/">Centra za jezikovne vire in tehnologije</a> razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah <span>najpogosteje pojavljajo v </span><span>zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.</span></p> <blockquote><p><em><span>"K</span><span>it, ki tehta pet ton,</span><span> je </span><span>pettonski kit</span><span>. In v tem primeru ima beseda dva t-ja: pettonski. Podobno je </span><span>vrh, ki je visok šest tisoč metrov, šesttisočak</span><span>; </span><span>družina, ki ima več članov, je veččlanska </span><span>družina. Za zložene besede s podvojenimi črkami je zelo značilno, da vsebujejo številko ali kako drugo besedo za količino."</span></em></p></blockquote> <p>Protiigralec ali protigralec? Sedemmetrovka ali sedemetrovka? Prisluhnite oddaji in preizkusite svoje znanje! Kje? <a href="http://slovnica.slovenscina.eu/exercises_in_theme?id=93">Tukaj!</a></p></p> Fri, 12 Mar 2021 07:00:00 +0000 Podvojene črke: triinpolleten otrok, superračunalnik, bioodpadki Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?<p>Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina? </p><p><p><span><em>"Kadar govorimo o vrsti sladoleda, največkrat to v slovenščini izražamo s pripono -ov, torej jagodov sladoled ali limonov sladoled. Ampak poznamo tudi jagodni, jagodin, jagoden. Jagodin pomeni svojino, na primer jagodin cvet, to je cvet, ki je od jagode. Potem je lahko miza ali obleka jagodne barve, se pravi, ki ni vrsta, ni svojina, ampak je jagodne barve. Jagoden bi bil tak, ki spominja na barvo jagode. Kaj pa bomo naročili v vrsti? Ali jagodni ali jagodov sladoled,"</em> razlaga <strong>dr. Mojca Smolej</strong> z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p><span>Po nedoločni obliki pridevnika se vprašamo z vprašalnico kakšen, po določni obliki pa se vprašamo z vprašalnico kateri. </span></p> <p><span>Kakšen avto? - Nov. </span></p> <p><span>Kateri avto? - Novi. </span></p></blockquote></p> 174758465 RTVSLO – Val 202 948 clean Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?<p>Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina? </p><p><p><span><em>"Kadar govorimo o vrsti sladoleda, največkrat to v slovenščini izražamo s pripono -ov, torej jagodov sladoled ali limonov sladoled. Ampak poznamo tudi jagodni, jagodin, jagoden. Jagodin pomeni svojino, na primer jagodin cvet, to je cvet, ki je od jagode. Potem je lahko miza ali obleka jagodne barve, se pravi, ki ni vrsta, ni svojina, ampak je jagodne barve. Jagoden bi bil tak, ki spominja na barvo jagode. Kaj pa bomo naročili v vrsti? Ali jagodni ali jagodov sladoled,"</em> razlaga <strong>dr. Mojca Smolej</strong> z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.</span></p> <blockquote><p><span>Po nedoločni obliki pridevnika se vprašamo z vprašalnico kakšen, po določni obliki pa se vprašamo z vprašalnico kateri. </span></p> <p><span>Kakšen avto? - Nov. </span></p> <p><span>Kateri avto? - Novi. </span></p></blockquote></p> Fri, 05 Mar 2021 07:00:00 +0000 Bi naročili jagoden, jagodni, jagodin ali jagodov sladoled? Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo<p>Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo</p><p><p>Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji<span> Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."</span></em></p></blockquote> <p>Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K<span>)</span>? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o<a href="https://val202.rtvslo.si/2019/04/jezikanje-stare-merske-enote/"> starih merskih enotah</a>, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ?</p> <p>A: &quot;Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder.&quot; <br />U: &quot;Kaj je potem masa?&quot; <br />A: &quot;Masa majka.&quot; <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> ob 8.00 <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a></p> <p>&mdash; Uršula Zaletelj (@UZaletelj) <a href="https://twitter.com/UZaletelj/status/1365175826006872065?ref_src=twsrc%5Etfw">February 26, 2021</a></p></blockquote> <p></div></p> 174756736 RTVSLO – Val 202 866 clean Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo<p>Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo</p><p><p>Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji<span> Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."</span></em></p></blockquote> <p>Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K<span>)</span>? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o<a href="https://val202.rtvslo.si/2019/04/jezikanje-stare-merske-enote/"> starih merskih enotah</a>, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ?</p> <p>A: &quot;Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder.&quot; <br />U: &quot;Kaj je potem masa?&quot; <br />A: &quot;Masa majka.&quot; <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> ob 8.00 <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a></p> <p>&mdash; Uršula Zaletelj (@UZaletelj) <a href="https://twitter.com/UZaletelj/status/1365175826006872065?ref_src=twsrc%5Etfw">February 26, 2021</a></p></blockquote> <p></div></p> Fri, 26 Feb 2021 07:00:00 +0000 Energijsko vrednost živil merimo v džulih, čeprav poznamo kalorijske bombe Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. <p>Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?</p><p><p>Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka<strong> dr. Alenka Jelovšek</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi <span>skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu."</em></span></p></blockquote> <p><em><span>"Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."</span></em></p></p> 174754994 RTVSLO – Val 202 938 clean Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. <p>Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?</p><p><p>Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka<strong> dr. Alenka Jelovšek</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi <span>skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu."</em></span></p></blockquote> <p><em><span>"Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."</span></em></p></p> Fri, 19 Feb 2021 07:00:00 +0000 Dvojnice: inštrument ali instrument, start ali štart? Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.<p> Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh</p><p><p>Izredni profesor za forenzično psihologijo <strong><span>dr. Igor Areh</span></strong> pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.</p> <blockquote><p><em><span>"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."</span></em></p></blockquote> <p>Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.</p> <blockquote><p><em><span>"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."</span></em></p></blockquote> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ?</p> <p>ANKETIRANCI:<br /> "Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo."</p> <p>"Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti."</p> <p>"Pri CIA to opazujejo."</p> <p>— Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1360103214578888704?ref_src=twsrc%5Etfw">February 12, 2021</a></p></blockquote> <p></p></p> 174753239 RTVSLO – Val 202 804 clean Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.<p> Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh</p><p><p>Izredni profesor za forenzično psihologijo <strong><span>dr. Igor Areh</span></strong> pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.</p> <blockquote><p><em><span>"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."</span></em></p></blockquote> <p>Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.</p> <blockquote><p><em><span>"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."</span></em></p></blockquote> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ?</p> <p>ANKETIRANCI:<br /> "Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo."</p> <p>"Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti."</p> <p>"Pri CIA to opazujejo."</p> <p>— Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1360103214578888704?ref_src=twsrc%5Etfw">February 12, 2021</a></p></blockquote> <p></p></p> Fri, 12 Feb 2021 07:00:00 +0000 Pokrivanje ust, hitro dihanje, dotikanje nosu ... Nam oseba laže? Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."<p>Kaj sporočamo s svojimi kretnjami, mimiko, držo, položajem rok ali rokovanjem? Kako se je spremenila neverbalna komunikacija z maskami in fizično distanco? </p><p><p>Psihologinja <strong>Marina Vodopivec</strong> pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije.</p> <blockquote><p><em><span>"Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."</span></em></p></blockquote> <p>Kako lahko razumemo prekrižane roke? Kakšno je primerno rokovanje? Katere neverbalne znake opazujemo pri sogovorniku?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em>"Opazujem gibe rok, obrazne izraze, kako se spreminja glas in kako stojijo, ali so obrnjeni proti meni z nogami."</em></p> <p><em><span>"Jaz poznam to Stalinovo kretnjo, ki pomeni, da je oseba avtoritarna, diktatorska. Tako imaš prste skupaj. Ali pa, če se praskajo za ušesom, se mi zdi, da so v zadregi." </span></em></p> <p><em><span>"Če greva na kavo, kako sedi. Če je sključen, ima prekrižane roke in noge, je zelo neodprt."</span></em></p> <p><em><span>"Oči, saj so duša. Če ti njega gledaš, on pa stran, pomeni, da noče komunicirati s teboj."</span></em></p></blockquote></p> 174751579 RTVSLO – Val 202 959 clean Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."<p>Kaj sporočamo s svojimi kretnjami, mimiko, držo, položajem rok ali rokovanjem? Kako se je spremenila neverbalna komunikacija z maskami in fizično distanco? </p><p><p>Psihologinja <strong>Marina Vodopivec</strong> pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije.</p> <blockquote><p><em><span>"Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."</span></em></p></blockquote> <p>Kako lahko razumemo prekrižane roke? Kakšno je primerno rokovanje? Katere neverbalne znake opazujemo pri sogovorniku?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em>"Opazujem gibe rok, obrazne izraze, kako se spreminja glas in kako stojijo, ali so obrnjeni proti meni z nogami."</em></p> <p><em><span>"Jaz poznam to Stalinovo kretnjo, ki pomeni, da je oseba avtoritarna, diktatorska. Tako imaš prste skupaj. Ali pa, če se praskajo za ušesom, se mi zdi, da so v zadregi." </span></em></p> <p><em><span>"Če greva na kavo, kako sedi. Če je sključen, ima prekrižane roke in noge, je zelo neodprt."</span></em></p> <p><em><span>"Oči, saj so duša. Če ti njega gledaš, on pa stran, pomeni, da noče komunicirati s teboj."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 05 Feb 2021 07:00:00 +0000 Neverbalna komunikacija: komolčenje, kretnje in z masko pokrita usta ... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata<p>... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata</p><p><blockquote><p><span>Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte</span><b> s terminologom ali s farmacevtom</b><span>.</span></p></blockquote> <p>Jezikoslovka <strong>dr. Mateja Humar</strong> in <span>profesor na Fakulteti za farmacijo <strong>dr. Aleš Obreza</strong> sta dva od avtorjev in urednikov dopolnjenega <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski#v">Farmacevtskega terminološkega slovarja</a>, v katerem je 6451 slovarskih sestavkov. Med drugim so pojasnjena gesla, kot so cepivo, virus, bakterija, Hoffmanove kapljice, španska muha, mineralni kameleon, jelenova sol ali droga.</span></p> <blockquote><p><span>Dr. Aleš Obreza: <em>"Farmacevti lahko na ulici brez težav rečejo: 'V vrečki imam drogo.' Na primer nek čaj. Imamo lepo definicijo beseda droga: surovina rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora za izdelavo ali pripravo zdravil, navadno posušena."</em></span></p></blockquote></p> 174749836 RTVSLO – Val 202 891 clean ... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata<p>... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata</p><p><blockquote><p><span>Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte</span><b> s terminologom ali s farmacevtom</b><span>.</span></p></blockquote> <p>Jezikoslovka <strong>dr. Mateja Humar</strong> in <span>profesor na Fakulteti za farmacijo <strong>dr. Aleš Obreza</strong> sta dva od avtorjev in urednikov dopolnjenega <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski#v">Farmacevtskega terminološkega slovarja</a>, v katerem je 6451 slovarskih sestavkov. Med drugim so pojasnjena gesla, kot so cepivo, virus, bakterija, Hoffmanove kapljice, španska muha, mineralni kameleon, jelenova sol ali droga.</span></p> <blockquote><p><span>Dr. Aleš Obreza: <em>"Farmacevti lahko na ulici brez težav rečejo: 'V vrečki imam drogo.' Na primer nek čaj. Imamo lepo definicijo beseda droga: surovina rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora za izdelavo ali pripravo zdravil, navadno posušena."</em></span></p></blockquote></p> Fri, 29 Jan 2021 07:00:00 +0000 Mineralni kameleon, spazmolitik in droga ... Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?<p>Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?</p><p><p>Študentka slovenistike in anglistike <strong>Ina Poteko</strong> je diplomirala iz Govorno-besedilnega vidika videoposnetkov na YouTubu. Pravi, da se ustvarjalci zavedajo svoje <span>javne podobe, a se jim zdi najpomembneje, da se z jezikom in vsebino približajo gledalcem. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ta jezik je pravzaprav umetno ustvarjena varianta mešanice pogovornih jezikov. Youtuberji se prilagajajo ciljni publiki, ki je največkrat mlajša, zato strogo prisegajo na sleng in na angleške besede. Nekoliko manj na narečja, sploh, če so niso iz osrednjega dela Slovenije. Knjižnemu jeziku pa se le redko približajo, razen na videoposnetkih, na katere se prej pripravijo in kadar so teme resnejše."</span></em></p></blockquote> <p>V postprodukciji je zaradi rezov jezik pogosto nenaraven. <em>"<span>Mislim, da je bilo pri nekaterih youtuberjih v povprečju le dve sekundi in pol nerazrezanega govora in to celo v 15 minutnih posnetkih. Tukaj ne moremo več govoriti o povezanem govoru, če si predstavljate, kako bi bilo, da bi zdaj moj govor razrezali in ga sestavili skupaj besedo po besedo."</span></em></p></p> 174748113 RTVSLO – Val 202 875 clean Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?<p>Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?</p><p><p>Študentka slovenistike in anglistike <strong>Ina Poteko</strong> je diplomirala iz Govorno-besedilnega vidika videoposnetkov na YouTubu. Pravi, da se ustvarjalci zavedajo svoje <span>javne podobe, a se jim zdi najpomembneje, da se z jezikom in vsebino približajo gledalcem. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ta jezik je pravzaprav umetno ustvarjena varianta mešanice pogovornih jezikov. Youtuberji se prilagajajo ciljni publiki, ki je največkrat mlajša, zato strogo prisegajo na sleng in na angleške besede. Nekoliko manj na narečja, sploh, če so niso iz osrednjega dela Slovenije. Knjižnemu jeziku pa se le redko približajo, razen na videoposnetkih, na katere se prej pripravijo in kadar so teme resnejše."</span></em></p></blockquote> <p>V postprodukciji je zaradi rezov jezik pogosto nenaraven. <em>"<span>Mislim, da je bilo pri nekaterih youtuberjih v povprečju le dve sekundi in pol nerazrezanega govora in to celo v 15 minutnih posnetkih. Tukaj ne moremo več govoriti o povezanem govoru, če si predstavljate, kako bi bilo, da bi zdaj moj govor razrezali in ga sestavili skupaj besedo po besedo."</span></em></p></p> Fri, 22 Jan 2021 07:00:00 +0000 Jezik youtuberjev CHALLENGE/IZZIV V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?<p>V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo? </p><p><p><strong>Dr. Dragica Haramija</strong> je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.</p> <blockquote><p><em>"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni <span>človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri <strong>Kajetana Koviča</strong> z ilustracijami <strong>Jelke Reichman</strong>, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."</span></em></p></blockquote> <p>Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. <span>Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."</span></em></p></blockquote></p> 174746515 RTVSLO – Val 202 823 clean V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?<p>V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo? </p><p><p><strong>Dr. Dragica Haramija</strong> je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.</p> <blockquote><p><em>"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni <span>človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri <strong>Kajetana Koviča</strong> z ilustracijami <strong>Jelke Reichman</strong>, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."</span></em></p></blockquote> <p>Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. <span>Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 15 Jan 2021 07:00:00 +0000 V slovenskih pravljicah je medved kralj živali Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. <p>"Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone Partljič</p><p><p><strong>Tone Partljič</strong> in <strong>Rok Kajzer</strong> razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "P<span>ri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. </span>Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel." </em></p></blockquote> <p>Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: <em>"Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš <a href="https://www.vecer.com/slovenija/toti-list-objavljamo-tajne-vladne-sklepe-ki-so-usli-ministru-hojsu-10229234">Toti list</a>, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. <span>Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam."</span></em></p> <blockquote><p><em>"Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."</em></p></blockquote></p> 174738722 RTVSLO – Val 202 872 clean Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. <p>"Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone Partljič</p><p><p><strong>Tone Partljič</strong> in <strong>Rok Kajzer</strong> razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "P<span>ri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. </span>Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel." </em></p></blockquote> <p>Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: <em>"Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš <a href="https://www.vecer.com/slovenija/toti-list-objavljamo-tajne-vladne-sklepe-ki-so-usli-ministru-hojsu-10229234">Toti list</a>, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. <span>Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam."</span></em></p> <blockquote><p><em>"Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."</em></p></blockquote></p> Fri, 11 Dec 2020 07:00:00 +0000 Satira ima kriterije v etiki, estetiki in morali Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.<p>Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustili</p><p><p>Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale!<strong> Dr. Marko Snoj</strong> je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! <span>Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj <strong>Marko Pohlin</strong>. Celo področja spolnosti ni izpustil.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha."</span></em></p></blockquote> <p>Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj.</p> <blockquote><p><em>"Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"</em></p></blockquote></p> 174737129 RTVSLO – Val 202 912 clean Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.<p>Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustili</p><p><p>Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale!<strong> Dr. Marko Snoj</strong> je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! <span>Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj <strong>Marko Pohlin</strong>. Celo področja spolnosti ni izpustil.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha."</span></em></p></blockquote> <p>Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj.</p> <blockquote><p><em>"Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"</em></p></blockquote></p> Fri, 04 Dec 2020 07:00:00 +0000 Bolnišnica bi bila betežnišče, kavč lenišče, kočljive teme pa so ... Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.<p>Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen</p><p><p><strong>Teja Završnik</strong>, lektorica in prevajalka <span>pri prevajalski agenciji <a href="https://www.leemeta.si/">Leemeta</a>, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se</span><span> povsem izključujeta med seboj. Tak primer je <em>molče odgovoriti</em>. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je <em>pošteni politik</em> ali <em>lahek porod</em>. J</span><span>ezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal. </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa </span><span>Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes."</span></em></p></blockquote> <p>Mladinski pisatelj <strong>Žiga X Gombač</strong> pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. <em>"Pri pisanju za otroke<span>, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, </span><span>da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati."</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"</span></em></p></blockquote></p> 174735401 RTVSLO – Val 202 842 clean Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.<p>Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen</p><p><p><strong>Teja Završnik</strong>, lektorica in prevajalka <span>pri prevajalski agenciji <a href="https://www.leemeta.si/">Leemeta</a>, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se</span><span> povsem izključujeta med seboj. Tak primer je <em>molče odgovoriti</em>. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je <em>pošteni politik</em> ali <em>lahek porod</em>. J</span><span>ezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal. </span></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa </span><span>Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes."</span></em></p></blockquote> <p>Mladinski pisatelj <strong>Žiga X Gombač</strong> pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. <em>"Pri pisanju za otroke<span>, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, </span><span>da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati."</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"</span></em></p></blockquote></p> Fri, 27 Nov 2020 07:00:00 +0000 Čas, v katerem živimo, je oksimoron! "Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.<p>Zakaj nekatera zemljepisna imena slovenimo, drugih ne? Dr. Nataša Gliha Komac pravi, da je veliko odvisno od družbenih, zgodovinskih in političnih okoliščin </p><p><p><span>"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. </span><span>Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi <strong>dr. Nataša Gliha Komac</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>.</span></p> <p>Pravi, da moramo biti dosledni pri rabi slovenskih imen: <span>Trst, Gorica, Beljak, Celovec in drugih. Če se bojimo, da se bo ta informativnost izgubila, lahko dodamo tudi zapis v uradnem jeziku države, v kateri je omenjeni kraj. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da se moramo vendarle zavedati, da je del slovenske skupnosti po spletu različnih političnih okoliščin ostal na drugi strani meje. Da je preprosto nespoštljivo in žaljivo za njih za poimenovanje krajev, kjer živijo Slovenci na celo dvojezičnem območju, uporabljati tuje oziroma neslovensko ime."</span></em></p></blockquote></p> 174733677 RTVSLO – Val 202 872 clean "Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.<p>Zakaj nekatera zemljepisna imena slovenimo, drugih ne? Dr. Nataša Gliha Komac pravi, da je veliko odvisno od družbenih, zgodovinskih in političnih okoliščin </p><p><p><span>"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. </span><span>Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi <strong>dr. Nataša Gliha Komac</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a>.</span></p> <p>Pravi, da moramo biti dosledni pri rabi slovenskih imen: <span>Trst, Gorica, Beljak, Celovec in drugih. Če se bojimo, da se bo ta informativnost izgubila, lahko dodamo tudi zapis v uradnem jeziku države, v kateri je omenjeni kraj. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da se moramo vendarle zavedati, da je del slovenske skupnosti po spletu različnih političnih okoliščin ostal na drugi strani meje. Da je preprosto nespoštljivo in žaljivo za njih za poimenovanje krajev, kjer živijo Slovenci na celo dvojezičnem območju, uporabljati tuje oziroma neslovensko ime."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 20 Nov 2020 07:00:00 +0000 Udine/Videm, Salzburg/Solnograd, Chicago/Čikago Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.<p>Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak</p><p><p>Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo <strong>Marko Drobnjak</strong>.</p> <blockquote><p><em>"E<span>na tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. <em>"Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin,"</em> pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."</span></em></p></blockquote> <p>Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.</p> </p> 174732000 RTVSLO – Val 202 831 clean Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.<p>Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak</p><p><p>Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo <strong>Marko Drobnjak</strong>.</p> <blockquote><p><em>"E<span>na tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. <em>"Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin,"</em> pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."</span></em></p></blockquote> <p>Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.</p> </p> Fri, 13 Nov 2020 07:00:00 +0000 Slab govor, slaba sodba? Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka. <p>Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka</p><p><p><strong>Julia Borden</strong> je Kalifornijka, ki se zaradi Luke Dončića in partnerja Slovenca uči slovensko. Učni proces in napredek deli na Twitterju z uporabniškim imenom <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka">@ZivjoLuka</a>. V 280 znakih deli duhovite anekdote in nenavadna odkritja ter povezave angleščine in slovenščine. Želi si, da bi nekoč res lahko spoznala Luko Dončića in se z njim tudi pogovorila v slovenščini. Je doktorska študentka celične in molekularne biologije, govori angleško in špansko in tudi ta dva jezika sta ji skupna z našim košarkarjem. In če bi ga srečala?</p> <blockquote><p><em><span>"Luki bi povedala, da je njegovi sloviti "step back" oziroma met s korakom nazaj čaroben, da me je spreobrnil v košarkarsko navdušenko in da je navdušil vsaj eno Američanko, da se nauči slovensko."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Živjo <a href="https://twitter.com/luka7doncic?ref_src=twsrc%5Etfw">@luka7doncic</a>! Sem Američanka in se učim slovensko, da se lahko pogovorim s teboj! </p> <p>It took me 10 minutes to write that sentence because I had to look up &quot;so that&quot;, &quot;talk&quot;, and the proper conjugation of &quot;with you&quot;, but it&#39;s worth it!<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1305753758601678848?ref_src=twsrc%5Etfw">September 15, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">True story that happened today:</p> <p>Slovenec: Katera je tvoja najljubša barva?</p> <p>Me: Moja najljubša barva je zelenjava!</p> <p>Slovenec: Your favorite color is...vegetable?<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1313333738105790464?ref_src=twsrc%5Etfw">October 6, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">Hands down my favorite Slovene word is &quot;kavbojke&quot; which means &quot;jeans&quot; and is derived from the ancient Slovene word &quot;Cowboys!!&quot;. Yeehaw, or as they say in Slovenia, &quot;Jeehav!&quot; <a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/cowboys?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#cowboys</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1301758145002307584?ref_src=twsrc%5Etfw">September 4, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">Why are there so many verbs that mean &quot;to pour&quot;??<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a> <a href="https://t.co/BELFEaQdyQ">pic.twitter.com/BELFEaQdyQ</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1280368149267800065?ref_src=twsrc%5Etfw">July 7, 2020</a></p></blockquote> <p></div></p> 174730383 RTVSLO – Val 202 927 clean Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka. <p>Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka</p><p><p><strong>Julia Borden</strong> je Kalifornijka, ki se zaradi Luke Dončića in partnerja Slovenca uči slovensko. Učni proces in napredek deli na Twitterju z uporabniškim imenom <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka">@ZivjoLuka</a>. V 280 znakih deli duhovite anekdote in nenavadna odkritja ter povezave angleščine in slovenščine. Želi si, da bi nekoč res lahko spoznala Luko Dončića in se z njim tudi pogovorila v slovenščini. Je doktorska študentka celične in molekularne biologije, govori angleško in špansko in tudi ta dva jezika sta ji skupna z našim košarkarjem. In če bi ga srečala?</p> <blockquote><p><em><span>"Luki bi povedala, da je njegovi sloviti "step back" oziroma met s korakom nazaj čaroben, da me je spreobrnil v košarkarsko navdušenko in da je navdušil vsaj eno Američanko, da se nauči slovensko."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Živjo <a href="https://twitter.com/luka7doncic?ref_src=twsrc%5Etfw">@luka7doncic</a>! Sem Američanka in se učim slovensko, da se lahko pogovorim s teboj! </p> <p>It took me 10 minutes to write that sentence because I had to look up &quot;so that&quot;, &quot;talk&quot;, and the proper conjugation of &quot;with you&quot;, but it&#39;s worth it!<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1305753758601678848?ref_src=twsrc%5Etfw">September 15, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">True story that happened today:</p> <p>Slovenec: Katera je tvoja najljubša barva?</p> <p>Me: Moja najljubša barva je zelenjava!</p> <p>Slovenec: Your favorite color is...vegetable?<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1313333738105790464?ref_src=twsrc%5Etfw">October 6, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">Hands down my favorite Slovene word is &quot;kavbojke&quot; which means &quot;jeans&quot; and is derived from the ancient Slovene word &quot;Cowboys!!&quot;. Yeehaw, or as they say in Slovenia, &quot;Jeehav!&quot; <a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/cowboys?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#cowboys</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1301758145002307584?ref_src=twsrc%5Etfw">September 4, 2020</a></p></blockquote> <p></div> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">Why are there so many verbs that mean &quot;to pour&quot;??<a href="https://twitter.com/hashtag/Slovenia?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Slovenia</a> <a href="https://twitter.com/hashtag/LanguageLearning?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#LanguageLearning</a> <a href="https://t.co/BELFEaQdyQ">pic.twitter.com/BELFEaQdyQ</a></p> <p>&mdash; ZivjoLuka (@ZivjoLuka) <a href="https://twitter.com/ZivjoLuka/status/1280368149267800065?ref_src=twsrc%5Etfw">July 7, 2020</a></p></blockquote> <p></div></p> Fri, 06 Nov 2020 07:00:00 +0000 Američanka bi Luki Dončiću nekoč rada rekla: "Živjo, Luka!" Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?<p>Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?</p><p><p>Lektorica na Radiu Slovenija <strong>Saša Grčman</strong> pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje <span>koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19." </span></em></p></blockquote> <p><span>Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19. </span></p></p> 174727126 RTVSLO – Val 202 998 clean Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?<p>Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?</p><p><p>Lektorica na Radiu Slovenija <strong>Saša Grčman</strong> pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje <span>koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19." </span></em></p></blockquote> <p><span>Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19. </span></p></p> Fri, 23 Oct 2020 06:00:00 +0000 Koronajezikanje Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."<p>V naslovih črne kronike je včasih prevladoval izraz vinjen, danes se pojavlja bolj neposredni izraz: pijan. Kaj so še nekatere značilnosti naslovov? </p><p><p><span><strong>Marko Drobnjak</strong>, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. <em>"Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Naslovi so se začeli podaljševati. S tem podaljševanjem se lahko zakrije senzacionalnost, pomembna je pridobivalna funkcija naslova, ki poteka na različne načine."</span></em></p></blockquote> <blockquote> <p dir="ltr" lang="sl">Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite! ??</p> <p>Mladi raziskovalec Marko Drobnjak je analiziral naslovje črne kronike. Naslovi so se v dobrem desetletju podaljšali (glej graf), postali so tudi bolj podrobni. <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> ob 8.00! ? <a href="https://t.co/qzjwNQTpMj">pic.twitter.com/qzjwNQTpMj</a></p> <p>— Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1316976286066159617?ref_src=twsrc%5Etfw">October 16, 2020</a></p></blockquote> <p></p> </p> 174725418 RTVSLO – Val 202 867 clean Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."<p>V naslovih črne kronike je včasih prevladoval izraz vinjen, danes se pojavlja bolj neposredni izraz: pijan. Kaj so še nekatere značilnosti naslovov? </p><p><p><span><strong>Marko Drobnjak</strong>, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. <em>"Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Naslovi so se začeli podaljševati. S tem podaljševanjem se lahko zakrije senzacionalnost, pomembna je pridobivalna funkcija naslova, ki poteka na različne načine."</span></em></p></blockquote> <blockquote> <p dir="ltr" lang="sl">Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite! ??</p> <p>Mladi raziskovalec Marko Drobnjak je analiziral naslovje črne kronike. Naslovi so se v dobrem desetletju podaljšali (glej graf), postali so tudi bolj podrobni. <a href="https://twitter.com/hashtag/Jezikanje?src=hash&amp;ref_src=twsrc%5Etfw">#Jezikanje</a> ob 8.00! ? <a href="https://t.co/qzjwNQTpMj">pic.twitter.com/qzjwNQTpMj</a></p> <p>— Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1316976286066159617?ref_src=twsrc%5Etfw">October 16, 2020</a></p></blockquote> <p></p> </p> Fri, 16 Oct 2020 06:00:00 +0000 Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite: Analiza naslovja črne kronike Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?<p>Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija? </p><p><p><strong>Dr. Silvo Torkar</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da je motivacija za <span>poobčnoimenjenje včasih znana, drugič lahko o njej le sklepamo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Apelativizacija ali poobčnoimenjenje pomeni, da iz lastnih imen, na primer osebnih imen, priimkov, vzdevkov, krajevnih, zemljepisnih ali stvarnih imen, nastanejo poimenovanja, ki so občna, ki torej ne poimenujejo le enega izdelka, temveč celo vrsto podobnih." </span></em></p> <p><strong>Primeri: </strong></p> <p>- Štajerka (prebivalka Štajerske) ali štajerka (kokoš)</p> <p>- Ančka (žensko ime) ali ančka (napihljiva lutka)</p> <p>- Turek (prebivalec Turčije) ali turek (goba)</p> <p>- Štefan (moško ime) ali štefan (dvolitrska steklenica za vino)</p></blockquote></p> 174722092 RTVSLO – Val 202 870 clean Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?<p>Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija? </p><p><p><strong>Dr. Silvo Torkar</strong> z <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/#v">Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša</a> pravi, da je motivacija za <span>poobčnoimenjenje včasih znana, drugič lahko o njej le sklepamo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Apelativizacija ali poobčnoimenjenje pomeni, da iz lastnih imen, na primer osebnih imen, priimkov, vzdevkov, krajevnih, zemljepisnih ali stvarnih imen, nastanejo poimenovanja, ki so občna, ki torej ne poimenujejo le enega izdelka, temveč celo vrsto podobnih." </span></em></p> <p><strong>Primeri: </strong></p> <p>- Štajerka (prebivalka Štajerske) ali štajerka (kokoš)</p> <p>- Ančka (žensko ime) ali ančka (napihljiva lutka)</p> <p>- Turek (prebivalec Turčije) ali turek (goba)</p> <p>- Štefan (moško ime) ali štefan (dvolitrska steklenica za vino)</p></blockquote></p> Fri, 02 Oct 2020 06:00:00 +0000 Ančka ali ančka, Jurček in jurček, McAdam ali makadam V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."<p>"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak</p><p><p><span>Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša <strong>Urška Vranjek Ošlak </strong>pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."</span></em></p></blockquote> <p><span>V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: <em>"Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."</em></span></p> <p>Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. <span><strong>Miloš Brkić</strong>, vodja administratorjev na portalu <a href="https://www.rtvslo.si/">rtvslo.si</a> pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi. </span></p></p> 174720514 RTVSLO – Val 202 884 clean V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."<p>"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak</p><p><p><span>Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša <strong>Urška Vranjek Ošlak </strong>pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."</span></em></p></blockquote> <p><span>V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: <em>"Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."</em></span></p> <p>Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. <span><strong>Miloš Brkić</strong>, vodja administratorjev na portalu <a href="https://www.rtvslo.si/">rtvslo.si</a> pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi. </span></p></p> Fri, 25 Sep 2020 06:00:00 +0000 Žaljivi in sovražni govor v spletnih komentarjih Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.<p>"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani </p><p><p><span>V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec <strong>Nejc Slukan</strong> pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."</span></em></p></blockquote> <p><span>Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv.<em>"Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." </em>Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. <em>"</em></span><em><span>Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."</span></em></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202. <br />- Kar je seveda trolanje.<br />Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna <a href="https://twitter.com/UZaletelj?ref_src=twsrc%5Etfw">@UZaletelj</a> in Tadej sta pripravljena! <br />- To pa ni trolanje. <a href="https://t.co/kVnv2qZHr8">pic.twitter.com/kVnv2qZHr8</a></p> <p>&mdash; Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1306654257781903363?ref_src=twsrc%5Etfw">September 17, 2020</a></p></blockquote> <p></div></p> 174718851 RTVSLO – Val 202 935 clean Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.<p>"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani </p><p><p><span>V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec <strong>Nejc Slukan</strong> pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."</span></em></p></blockquote> <p><span>Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv.<em>"Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." </em>Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. <em>"</em></span><em><span>Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."</span></em></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202. <br />- Kar je seveda trolanje.<br />Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna <a href="https://twitter.com/UZaletelj?ref_src=twsrc%5Etfw">@UZaletelj</a> in Tadej sta pripravljena! <br />- To pa ni trolanje. <a href="https://t.co/kVnv2qZHr8">pic.twitter.com/kVnv2qZHr8</a></p> <p>&mdash; Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1306654257781903363?ref_src=twsrc%5Etfw">September 17, 2020</a></p></blockquote> <p></div></p> Fri, 18 Sep 2020 06:00:00 +0000 Trol izziva s pretiravanjem in ekstremnimi stališči Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Elijev ogenj?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><span>- "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."</span></p> <p>- "Nekaj vročega, strastnega, dobrega."</p> <p>- "<span>Ne vem, predstavljam si ga kot nekaj 'ful ekstra', nekaj posebnega."</span></p></blockquote></p> 174717279 RTVSLO – Val 202 225 clean Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Elijev ogenj?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><span>- "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."</span></p> <p>- "Nekaj vročega, strastnega, dobrega."</p> <p>- "<span>Ne vem, predstavljam si ga kot nekaj 'ful ekstra', nekaj posebnega."</span></p></blockquote></p> Fri, 11 Sep 2020 05:50:00 +0000 Elijev ogenj je ... nekaj vročega in strastnega? Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj <strong>Marie-Henri Beyle</strong>, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno. Tako je zapisal v knjigi Neapelj in Firence: potovanje iz Milana v Reggio: <em>"Bil sem v nekakšni ekstazi, od ideje, da sem v Firencah, blizu velikih mož, katerih grobnice sem videl ... Potopljen v razmišljanje o vzvišeni lepoti ... Doživel sem izkušnjo nebes ..."</em></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em><span>- "Lahko bi bil priimek znanstvenika, ki ga je odkril."</span></em></p> <p><em><span>- "Nekaj na telesu."</span></em></p> <p><em><span>- "Mislim, da je bil Stendhal en 'fuzbaler'. Ampak verjetno ne ta. Ne vem, če to izvira iz biologije, verjetno bolj iz psihologije." </span></em></p></blockquote></p> 174715741 RTVSLO – Val 202 268 clean Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj <strong>Marie-Henri Beyle</strong>, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno. Tako je zapisal v knjigi Neapelj in Firence: potovanje iz Milana v Reggio: <em>"Bil sem v nekakšni ekstazi, od ideje, da sem v Firencah, blizu velikih mož, katerih grobnice sem videl ... Potopljen v razmišljanje o vzvišeni lepoti ... Doživel sem izkušnjo nebes ..."</em></p> <blockquote><p><strong>Anketiranci:</strong></p> <p><em><span>- "Lahko bi bil priimek znanstvenika, ki ga je odkril."</span></em></p> <p><em><span>- "Nekaj na telesu."</span></em></p> <p><em><span>- "Mislim, da je bil Stendhal en 'fuzbaler'. Ampak verjetno ne ta. Ne vem, če to izvira iz biologije, verjetno bolj iz psihologije." </span></em></p></blockquote></p> Fri, 04 Sep 2020 05:42:00 +0000 Stendhalov sindrom Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tomaž je bil eden od dvanajstih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Svetopisemska zgodba, ki jo je napisal evangelist Janez, pa pojasni, od kod fraza nejeverni Tomaž.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "Iz Bibilije. Tomaž ni veroval, da bo Jezus vstal." </em></p> <p><em>- "Verjetno je bil nek Tomaž, ki ni nečesa verjel." </em></p> <p><em>- "Nejeverni Tomaž. To je pa en gospod, ki ni veren. A je?" </em></p></blockquote></p> 174714290 RTVSLO – Val 202 203 clean Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tomaž je bil eden od dvanajstih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Svetopisemska zgodba, ki jo je napisal evangelist Janez, pa pojasni, od kod fraza nejeverni Tomaž.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "Iz Bibilije. Tomaž ni veroval, da bo Jezus vstal." </em></p> <p><em>- "Verjetno je bil nek Tomaž, ki ni nečesa verjel." </em></p> <p><em>- "Nejeverni Tomaž. To je pa en gospod, ki ni veren. A je?" </em></p></blockquote></p> Fri, 28 Aug 2020 06:00:00 +0000 Nejeverni Tomaž je ... en gospod, ki ni veren? Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p><strong>Viljem iz Ockhama</strong> je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>- "To mora biti nekaj z onega sveta, z Japonske ali s Kitajske."</span></em></p> <p><em><span>- "Ta Ockham je verjetno nekaj izumil ali bril. Mogoče živali ali ljudi." </span></em></p> <p><em><span>- "Stil britja brade pri moških? Ockham je kakšen kralj ali car, ki je imel značilno brado za tisto obdobje."</span></em></p></blockquote></p> 174712986 RTVSLO – Val 202 253 clean Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p><strong>Viljem iz Ockhama</strong> je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em><span>- "To mora biti nekaj z onega sveta, z Japonske ali s Kitajske."</span></em></p> <p><em><span>- "Ta Ockham je verjetno nekaj izumil ali bril. Mogoče živali ali ljudi." </span></em></p> <p><em><span>- "Stil britja brade pri moških? Ockham je kakšen kralj ali car, ki je imel značilno brado za tisto obdobje."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 21 Aug 2020 05:46:00 +0000 Ockhamova britev je ... stil britja brade? Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p><strong>Grigorij Aleksandrovič Potemkin</strong> je bil ruski vojskovodja, državnik, knez in ljubimec, po nekaterih podatkih celo mož Katarine Velike. Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "V Rusiji, Potemkin je bil neki zdravilec, filozof in tako naprej."</em></p> <p><em>- "U, to pa vem! Da vidiš samo fasado. Za tem je cela zgodba ..."</em></p> <p><em>- "Nimam pojma. Nekje v Sloveniji verjetno. Bolj ozko pa ne bi vedel."</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> 174711711 RTVSLO – Val 202 262 clean Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p><strong>Grigorij Aleksandrovič Potemkin</strong> je bil ruski vojskovodja, državnik, knez in ljubimec, po nekaterih podatkih celo mož Katarine Velike. Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "V Rusiji, Potemkin je bil neki zdravilec, filozof in tako naprej."</em></p> <p><em>- "U, to pa vem! Da vidiš samo fasado. Za tem je cela zgodba ..."</em></p> <p><em>- "Nimam pojma. Nekje v Sloveniji verjetno. Bolj ozko pa ne bi vedel."</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> Fri, 14 Aug 2020 06:00:00 +0000 Potemkinova vas je ... nekje v Sloveniji? Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …</p> <blockquote><p>Anketiranka: <em>"<span>To bi lahko bil neki poseben vozel. Verjetno. A ga mogoče gasilci uporabljajo?"</span></em></p></blockquote></p> 174710313 RTVSLO – Val 202 161 clean Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …</p> <blockquote><p>Anketiranka: <em>"<span>To bi lahko bil neki poseben vozel. Verjetno. A ga mogoče gasilci uporabljajo?"</span></em></p></blockquote></p> Fri, 07 Aug 2020 05:45:00 +0000 Gordijski vozel Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.</p></p> 174709258 RTVSLO – Val 202 214 clean Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.</p></p> Fri, 31 Jul 2020 06:00:00 +0000 Avgijev hlev Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.</p></p> 174708062 RTVSLO – Val 202 237 clean Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.</p></p> Fri, 24 Jul 2020 06:00:00 +0000 Pandorina skrinjica Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.</p></p> 174706786 RTVSLO – Val 202 228 clean Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.</p></p> Fri, 17 Jul 2020 06:00:00 +0000 Proustove magdalenice Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan? <p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174705435 RTVSLO – Val 202 216 clean Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan? <p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 10 Jul 2020 06:00:00 +0000 Usmiljeni Samarijan Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "To je meč, ki barabe seka."</em></p> <p><em>- "Je grožnja, stalna nevarnost. Če se tega zavedamo, je dobro, če se ne, pa slabo." </em></p> <p><em>- "To je meč od enega grškega boga ... Ali nekaj takega. Meč je moč, oblast nad nekom."</em></p></blockquote></p> 174704117 RTVSLO – Val 202 178 clean Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranci: </strong></p> <p><em>- "To je meč, ki barabe seka."</em></p> <p><em>- "Je grožnja, stalna nevarnost. Če se tega zavedamo, je dobro, če se ne, pa slabo." </em></p> <p><em>- "To je meč od enega grškega boga ... Ali nekaj takega. Meč je moč, oblast nad nekom."</em></p></blockquote></p> Fri, 03 Jul 2020 06:00:00 +0000 Damoklejev meč ... Seka barabe? Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranec:</strong> <em>"Kaj je imel Kolumb z jajci? Ja, jih je imel! Tudi, da je šel do Amerike, je moral biti pogumen."</em></p> <p><strong>Anketiranka:</strong> <em>"Morda jih je zbiral na ladji ... Gotovo je odkril kako jajce, ki je bilo nekaj posebnega!"</em></p></blockquote></p> 174702769 RTVSLO – Val 202 213 clean Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?<p>Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah</p><p><p>Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?</p> <blockquote><p><strong>Anketiranec:</strong> <em>"Kaj je imel Kolumb z jajci? Ja, jih je imel! Tudi, da je šel do Amerike, je moral biti pogumen."</em></p> <p><strong>Anketiranka:</strong> <em>"Morda jih je zbiral na ladji ... Gotovo je odkril kako jajce, ki je bilo nekaj posebnega!"</em></p></blockquote></p> Fri, 26 Jun 2020 06:00:00 +0000 Kolumbovo jajce je ... Novo rojstvo? RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah. Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah. sl Fri, 02 Dec 2022 07:00:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/jezikanje/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 02 Dec 2022 07:00:00 +0000 Jezikanje