Jezikanje

Zalin bralni klub

Fri, 15 Sep 2023 07:02:57 +0000

Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.

Od podpisa z X do danes: koncept pismenosti se spreminja

Fri, 08 Sep 2023 07:27:10 +0000

Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.

Knjige niso navlaka, temveč naložba

Fri, 01 Sep 2023 07:30:48 +0000

September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?

Zarečenega kruha se največ poje

Wed, 09 Aug 2023 07:07:06 +0000

Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.

Kdor jezika špara, kruha strada

Wed, 09 Aug 2023 06:32:28 +0000

Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."

Kjer osel leži, tam dlako pusti

Wed, 09 Aug 2023 06:32:19 +0000

Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.

Izginiti kot kafra

Tue, 08 Aug 2023 05:56:50 +0000

Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?

Zaradi dreves ne videti gozda

Thu, 27 Jul 2023 06:29:51 +0000

Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.

Tiha voda bregove dere

Thu, 20 Jul 2023 06:13:54 +0000

Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …

Vsak po sebi vatle meri

Fri, 14 Jul 2023 10:59:36 +0000

Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.

Gliha vkup štriha

Fri, 07 Jul 2023 09:01:28 +0000

Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?

Beseda ni konj

Tue, 27 Jun 2023 05:57:08 +0000

Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?

Nehajmo govoriti, da je ljubezen morila

Fri, 09 Jun 2023 06:00:00 +0000

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?

Ob neposredni ogroženosti takoj pokličite 113. Po pomoč se lahko obrnete tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo ali 24 ur na dan na zaupni SOS telefon, številka: 080 11 55.

Pri poročanju je zelo pomembno, da se izogibamo izrazom, kot je ljubezen je morila ali skupaj v smrt, da razumemo nasilje v širokem družbenem kontekstu, ki ima dovoljenje, da se dogaja na tak specifičen način.

Katja Zabukovec Kerin

An ban pet podgan

Fri, 02 Jun 2023 06:00:00 +0000

V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali!

- "Ko se s prijatelji skregam."
- "Kaj pa odrasli, ko se skregajo, se gredo izštevanke?"
- "Ne. Oni se do konca skregajo."
- "Bi jim prišlo prav, da bi povedali izštevanko?"
- "Ja. Pikica in Tonček sta lizala bonbonček …"

Vrtčevski otrok o tem, kdaj uporabi izštevanko

Germanizmi: od bešteka do šravfencigerja

Fri, 26 May 2023 06:00:00 +0000

Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!

Frišna oddaja o germanizmih: od šole do šporheta

Fri, 19 May 2023 06:00:00 +0000

Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?

Zgodnje poučevanje jezikov: kdaj in koliko?

Fri, 12 May 2023 06:00:00 +0000

Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.

Vegapčiči, grahova hrenovka, sojina pleskavica in riževo mleko

Fri, 05 May 2023 06:00:00 +0000

So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.

Dr. Marko Snoj pojasnjuje, da imajo nekatere besede čudovito lastnost: imajo lahko več pomenov! Jezikoslovec komentira tudi mesni sir, pa mesno solato in riževo mleko.

Prepoznate besedilo, ki ga je napisala umetna inteligenca?

Fri, 28 Apr 2023 06:29:10 +0000

Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.

Narečja in glasovi: Wajdušna, Horica, Lublana ...

Fri, 21 Apr 2023 06:00:00 +0000

Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.

"Naslednjič, ko boste slišali nekoga reči Horica, se spomnite, da za govorca drugega narečja to učinkuje enako, ko nekdo reče Lublana. Dejstvo je, da obe značilnosti nista knjižni. Je pa Lublana bolje sprejeta, saj se je v osrednjeslovenski regiji uveljavilo nenapisano pravilo, da enačimo bolj pokrajinski govor s knjižno pogovornim, kar je seveda narobe."

Nina Pahor

Pišemo z malo ali z veliko? Božiček, dedek Mraz in silvestrovo

Fri, 14 Apr 2023 06:00:00 +0000

Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.

Narečna večvrednost: najbolj 'nobel' in najbolj 'kmetavzarsko' narečje

Fri, 07 Apr 2023 06:00:00 +0000

Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!

Učenje govora po možganski kapi

Fri, 31 Mar 2023 06:00:00 +0000

Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.

“Mene je kap oziroma afazija. Gramofon ima 33 in 45 obratov. 33 jih imam jaz, logopedinja pa 45.”

Jernej Sluga

Snaha? Je to od bratove sestra mama?

Fri, 24 Mar 2023 07:00:00 +0000

Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!

Če imate mrzlega bratranca, to pomeni, da je sin vaše tete brezčuten, ugiba anketiranec. Kaj pa če je prijazen?

Sick Jezikanje za vse bracote

Fri, 17 Mar 2023 07:00:00 +0000

V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!

Cringe je skremž, backpacker nahrbtnikar

Fri, 10 Mar 2023 07:00:00 +0000

POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.

Uršula in Tadej sta poskrbela za vsaj nekoliko cringy kick off. Ne hejtajte, sploh pa ne ghostajte. Prisluhnite anketirancem in strokovnemu gostu, dr. Janošu Ježovniku.

Morfem?

Fri, 03 Mar 2023 07:00:00 +0000

Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.

Kalk?

Fri, 24 Feb 2023 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Fonem?

Fri, 17 Feb 2023 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Etimologija?

Fri, 03 Feb 2023 07:45:00 +0000

Laura Homs: Kavč poliglotka

Fri, 27 Jan 2023 07:00:00 +0000

Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."

Semiotika?

Fri, 20 Jan 2023 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Sintagma?

Fri, 13 Jan 2023 07:00:00 +0000

Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom sintagma ... Kaj je že to?

Z razlago nam pomaga slovenistka Urša Kosmač.

Semantika?

Fri, 06 Jan 2023 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semantika ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Cezura?

Fri, 23 Dec 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom cezura ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Aluzija?

Fri, 16 Dec 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aluzija ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Aposiopeza?

Fri, 09 Dec 2022 07:00:00 +0000

Antonomazija?

Fri, 02 Dec 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Paronomazija?

Fri, 25 Nov 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Konotacija?

Fri, 18 Nov 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Alegorija?

Fri, 11 Nov 2022 07:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.

Notranje trpljenje? Ali pa mogoče trpljenje na noter?

mnenje iz ulice

Brezvezje?

Fri, 28 Oct 2022 06:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.

Če bi izumili tableto proti jecljanju, je ne bi več vzela

Fri, 21 Oct 2022 06:00:00 +0000

Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja.

O tem, kako se s tem spopada skozi vse življenje, ameriških skupinah za samopomoč ter nasvetih za vse, ki imajo podobno zgodbo.

Prilika?

Fri, 14 Oct 2022 06:00:00 +0000

Superpoliglot: Simon Ager

Fri, 07 Oct 2022 06:00:00 +0000

V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj.

Paralelizem?

Fri, 30 Sep 2022 06:00:00 +0000

Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem. Kaj je že to?

- Mene ta beseda spominja na matematiko. Ker tam so zapletene besede.

Mimoidoči na ulici

Paralelizem ni nič drugega kot jezikovna figura, ki se ji po slovensko reče vzporednost. Pojasnjuje Nina Oražem, študentka slovenščine.

Slovenščini najbolj škodujemo, če se tolažimo, da smo majhni

Fri, 23 Sep 2022 06:00:00 +0000

70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.

V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sodeluje.

Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič

Dr. Kozma Ahačič

Pleonazem?

Fri, 16 Sep 2022 06:00:00 +0000

Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega.

Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to?

Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega.

Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine.

Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke.

Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del.

Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.

Superpoliglot: Richard Simcott

Fri, 09 Sep 2022 06:00:00 +0000

Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov.

Prvi izmed njih je Richard Simcott, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50.

So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj!

Richard Simcott

Evfemizem?

Fri, 22 Jul 2022 06:00:00 +0000

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita?

Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven.

A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava?

Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo.

Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče?

Za razlago smo prosili Klaro Vrtačnik, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani.

Gazela?

Fri, 15 Jul 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Tokrat je na vrsti gazela. Se vam svita, kaj je to?

A je to slučajno del poezije?

Neka pesniška oblika? Pa tudi žival, ja.

Mislim, da izhaja iz arabskih dežel. Pa Prešeren jo je uporabljal.

Odgovarja Jan Černetič, ki je pravkar končal študij slovenščine in nemščine ter postal profesor.

Basen?

Fri, 08 Jul 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.

Tokrat je bila na vrsti basen. Se še spomnite, kaj je to?

Basen? Zvrst nekega književnega dela. Ne spomnim se točno, kaj je. Vem pa, da sem že slišal.

To so ene pesmi. Mogoče o domovini, naravi. To je to.

Tip zgodbe, ki ima nek nauk.

Kratka pripoved, v kateri nastopajo živali. In ima običajno na koncu nek nauk.

Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.

Roman?

Fri, 01 Jul 2022 06:00:00 +0000

Ep?

Fri, 24 Jun 2022 06:00:00 +0000

Balada?

Fri, 10 Jun 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

"Romantična pesem. To mi slučajno na glavo pade. Eno leto je že od tega, pa malo pozabiš."

"Je oblika pesnitve. Mislim, da je še oblika drugačna, način, kako se zadeve rimajo?"

"Pesniška oblika, kjer se pove zgodba. Mislim, da nekaj vmes med pripovedništvom, pa pesništvom."

"To je lirika. Zato so verjetno tematike malo drugačane. Balada je tudi krajša kot roman."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Elipsa?

Fri, 03 Jun 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

"Elipsa je elipsa. Kot lik, ne vem pa kako je povezana s pesmijo."
"Elipsa je del lune. Je elipsa potem pri slovenščini del besedila? Da je mogoče prvi del pesmi."
"Da nekaj 'zaciklaš', zaokrožiš besedilo?"
"Verjetno je kaj izpuščeno. Ampak ne vem, kaj."

Pravi odgovor pozna študentka slovenistike Nina Oražem.

Homerska primera?

Fri, 27 May 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Stopnjevanje?

Fri, 20 May 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Glosa?

Fri, 13 May 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Geminacija?

Fri, 06 May 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Geminacija, geminacija, kaj je že to?

"Ne bi si upal povedati. Ne vem, bolj mi vleče na gramatiko."

"Nimam pojma. Pri slovenščini sem bila res slaba."

"Mislim, da je bila geminacija nekje pri analizah. Ne vem pa, kaj točno je."

"Mogoče nekaj pri literaturi. Kakšna definicija za poezijo?"

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Rečenica?

Fri, 22 Apr 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Rana ura, zlata ura. Danes so na tapeti rečenice. Kaj je že to?

"Nekaj, kar rečeš. Kakšno narečje. Pri nam pravimo 'ja, reklo se je taku'. Po tem sklepam."

"Ne vem, beseda spominja na reko, ampak najbrž ni nič v zvezi s tem. Mogoče je kakšna jed. Slovenske jedi spominjajo na takšno besedo."

"Pozabil sem. Ne vem, če smo v šoli to sploh imeli. Je to novo? Rečenica ... pečenica bi še vedel."

"Mogoče neka ženska, ki govori pregovore ali reke, mite."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju Katarina Petač.

Oksimoron?

Fri, 15 Apr 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

V času čudne normalnosti smo se tokrat lotili teme, ki smo se jo v Jezikanju nekoč že šli. Takrat je naša gostja ugotovila, da je čas, v katerem živimo, sam po sebi oksimoronski čas. No, pa saj to je javna skrivnost. Ampak po vrsti: kaj je sploh oksimoron?

"Oksi ... kakšnen zrak? Spet kakšna zvrst?"

"Nekaj vezano na osem verjetno. Ne vem, res ne vem."

"To sem že slišala, ampak zdaj sploh ne morem sestaviti v glavi, kaj je že to. Ne vem, verjetno je nekakšno nasprotje."

"To je tudi pesniška figura. A je to bistroumni nesmisel?"

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center Bergit Vrečko.

Sinestezija?

Fri, 08 Apr 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Tokratna oddaja diši po sinesteziji. Kaj je že to?

"Pojma nimam. Ampak če razmišljam ... anastezija vemo, kaj je, sinestezija pa mogoče kaj sorodnega ali pa nasprotnega."

"Sinteza. To smo pri književnosti obravnavali."

"Mogoče kaj v smislu, kako zvenijo besede. Nekaj s fonetiko. To je moj poskus."

"Pomoje kakšno združevanje besed zaradi sine-."

Pravi odgovor pozna študentka slovenistike Nina Oražem.

Paradoks?

Fri, 01 Apr 2022 06:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Johann Wolfgang von Goethe je nekoč v uvodu pisma napisal svojemu prijatelju, da se mu opravičuje, ker je tokrat nekoliko daljši kot običajno, ampak da mu je zmanjkalo časa, da bi pismo napisal na kratko. To je precej nazoren primer tega, kar tokrat obravnavamo v Jezikanju. Paradoks, kaj je že to?

"Nekaj z ljudmi, nekakšen pojav v družbi?"

"Mogoče je bil kakšen pisatelj, ki se je tako pisal, ali pa kakšen izumitelj."

"Mogoče je to drugačen način sestavljanja oziroma tvorjenja stavkov."

"Paradoks je neko nasprotje. Je nekaj nepričakovano."

"Je koncept, da se nekaj ne ujema z drugim. Lahko bi rekli, da je tudi neke vrste literarna figura."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Eksklamacija?

Fri, 25 Mar 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Joj! Na pomoč! Tokrat preverjamo, kaj pomeni literarno-teoretski pojem eksklamacija!

"Poudarek. Da v govoru poudariš eno stvar."

"Razlaganje. Da nekaj 'explainamo' iz angleščine, da razložimo pomen neke besede."

"Ni to kot 'exclamation point'?"

"Vzklik! Da je klicaj na koncu."

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

Epiteton?

Fri, 18 Mar 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Na to čudovito, jezikavo jutro se poskušamo spomniti, kaj je že epiteton oziroma okrasni pridevek.

"Okrasni pridevek? Nekakšno darilo, ali kaj takega. Če je okrasek."

"Beseda pred pridevnikom, ki opiše pridevnik. Da je bolj zanimivo, bogato besedilo."

"Beseda, s katero okrasimo stavek."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju Katarina Petač.

Personifikacija?

Fri, 11 Mar 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Preden komu stopi slava v glavo, tokrat preverjamo, kaj je to personifikacija.

"Neke informacije o neki osebi. Lahko pogledam na SSKJ?"

"Poosebljanje, poistovetenje z drugo osebo?"

"Da točno določeno osebo nasloviš oziroma opišeš na oseben, personificiran način."

"Poosebitev. Ko ima nek predmet neka čustva, značilnosti, ki bi bile lahko človeške."

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Retorično vprašanje?

Fri, 04 Mar 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Ali so jezikovne oddaje na radiu res potrebne? Danes iščemo odgovor na to, kaj je retorično vprašanje.

"Obravnavali smo ga v osnovni in srednji šoli. Pa marsikdo verjetno tudi na faksu. Spada med odprti tip vprašanja."

"Vprašanje, ki ni prav dobesedno mišljeno, malo zaokroženo."

"Retorično vprašanje je vprašanje, na katerega se ne pričakuje odgovor. Vsak ve, da se nanj ne odgovarja."

"To je načeloma butasto vprašanje, ker je tako postavljeno, da veš, kaj je potem odgovor."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center Bergit Vrečko.

Tavtologija?

Fri, 25 Feb 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Moška in ženska rima?

Fri, 04 Feb 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Danes se gremo rime oziroma ker predpostavljamo, da vsi vemo, kaj rima je, bomo odgovorili na nekoliko bolj kompleksno vprašanje: Kaj sta moška in ženska rima?

"Ojoj. Mogoče da se po spolih rima. Ženski spol in moški spol. Res, ne vem."

"Kakšna pesniška oblika. Običajno se rime tam uporabljajo. Če moški spesni rimo, bi lahko rekli, da je moška. In če ženska spesni rimo, bi lahko rekli, da je ženska rima."

"To, da sta dve besedi različnega spola in da se rimata."

"Pri ženski rimi uporabiš rimo ženskega spola, moška rima je pa moški spol rime."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina Bojana Petrin.

Jamb?

Fri, 28 Jan 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Ker smo prejšnji teden v našem jezikalno-slovnem petkovem terminu obravnavali stopico, je primerno, da se tokrat lotimo še pojma, ki ga verjetno največkrat povezujemo z njo. To je jamb. Kaj za vraga je že to?

"Jamb? Je to kaj za jest? Mogoče nekaj sladkega, kao njami jamb."

"Jaz pa slovenščina nisva ravno najboljši prijateljici. Lahko je kakšna kratica za ovčje meso."

"Nekaj pri slovenščini ... vem, da obstaja štirivrstični jamb."

"Ata me bo ubil. Pozabila sem, kakšne kombinacije poudarjenih pa nepoudarjenih zlogov obstajajo."

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

Stopica?

Fri, 21 Jan 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

A počasi, korak za korakom. Danes odpiramo poglavje zelo obširne šolske snovi. Se še spomnite, kaj je stopica?

"Stopica? Nisem še slišala. To je nekje pri slovenščini. Kakšna pesniška oblika. Več kot to, ne vem."

"Ena vrstica v pesmi. Mislim, da je to stopica. Ali pa je to verz?"

"Kot so metafore, je stopica ena oblika, ne vem, česa."

"To je tisto, ko se v poeziji razčlenjuje kitico. Metrika, nekaj takega."

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Tropi?

Fri, 14 Jan 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Vas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Tokrat so na vrsti tropi - pojem, ob katerem nam tudi pozimi postane vroče. Se še spomnite, kaj je to?

"Nič v povezavi z geografijo in tropskimi sadeži? Nekaj, kar je povezano z besednimi strukturami."

"Jezik ima veliko aspektov. Ampak vseeno mislim, da je nekaj slovničnega."

"Pesniška oblika? Je to kot jamb ali pa sonet? Ali je to isto kot personifikacija?"

"Vrsta proze. Ker je bolj strnjena kot na primer poezija. Ta je lahko bolj razvlečena. Če samo pomislim na trope živali, ki se premikajo skupaj."

Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Onomatopoija?

Fri, 07 Jan 2022 07:00:00 +0000

Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznati

Začnimo z grozovito napornim pojmom – onomatopoijo. Se še spomnite, kaj je to?

"To smo se enkrat učili v šoli. Pri glasbi, pri pesništvu."

"Mislim, da sem to slišal pri hčeri, ki študira zdravstvo."

"Nekaj v povezavi z možgani. Ne vem, ker je tako čudna beseda."

"Niso to besede, ki se slišijo kot pojav, ki ga opisujejo?"

Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

Raven javnega diskurza v Sloveniji

Fri, 17 Dec 2021 07:00:00 +0000

"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.

Dr. Primož Vitez z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu. Pravi, da je raven javnega diskurza po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre.

"To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja."

Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone.

"Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to nekdo izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."

Korejščina je pri nas vse bolj priljubljena tudi zaradi k-popa

Fri, 10 Dec 2021 07:00:00 +0000

S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi

Eva Vučkovič je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni.

"Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika."

Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič.

"Podobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali."

Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.

Govorjenje 'na fanta': ko sem rodil

Fri, 03 Dec 2021 07:00:00 +0000

V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'

Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da se je termin govor 'na fanta' med uporabniki precej usidral. "Strokovno bi temu mogoče rekli, da se v govoru posameznika posplošijo moške slovnične oblike oziroma končnice. Slovenščina je namreč spolski jezik, torej pozna slovnično kategorijo spola."

"Zanimivo je, da lahko ženske iz okolice Bleda celo za tipične ali izključno ženske lastnosti oziroma dejanja uporabijo moško obliko. Na primer sem rodil, sem dobil menstruacijo, kar je sicer zelo nenavadno."

Narečjeslovka poudarja, da se te jezikovne posebnosti, zlasti v neformalnih govornih položajih, ženske ne bi smele sramovati. "V bistvu bi jo morale celo ohranjati kot neko posebnost, neko arhaičnost, nekaj, kar v primerjavi z normo, slovnico ni pravilno, je pa, sploh v določenih okoljih, popolnoma naravno."

Cenzura in samocenzura

Fri, 26 Nov 2021 07:00:00 +0000

Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?

"Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno ne živijo v naši družbi ali medijih," pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik Marko Radmilovič.

Dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi. "Če skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura."

O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi Danilo Kiš, tekst so poobjavili na portalu Disenz. "Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."

Vulgarizmi: butelj, voluhar, presstitutka, p**** ...

Fri, 19 Nov 2021 07:00:00 +0000

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."

"Vulgarizmi čedalje bolj prodirajo v govor, s tem pa izgubljajo moč in postajajo normalen nivo komunikacije. Tukaj se lahko vprašamo o naši družbi," pravi dr. Saša Babič

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU pravi, da je vulgarizem po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika.

"V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti svoje argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku 'ti si moja kozica' ali 'ščurkec', to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti 'umakni se, koza', bo to absolutno vulgarno rabljen jezik."

Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."

Živjo! Motimo? Imate minutko? Hvala za vaš čas. Pa brez zamere!

Fri, 12 Nov 2021 07:00:00 +0000

Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo

Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so vljudnostna vprašanja in nagovori pravzaprav ustaljeni rituali, obrazci in klišejih v vsakdanji komunikaciji.

"So avtomatizmi, ki jih je v jeziku več, kot si morda predstavljamo. Zanimiv je obrazec, ko rečemo, da koga ni treba posebej predstavljati. Včasih res ostane samo pri tem, pogosto pa prav tej frazi sledi vsaj kratek opis tega, ki ga ni treba posebej predstavljati."

Komunikacija na spletu je bolj neposredna, a lahko tudi tam zasledimo vrsto vljudnostnih obrazcev, ki so včasih označeni s ključniki, na primer #sampovem.

"Navsezadnje se je že z elektronskimi in SMS-sporočili, verjetno pa še toliko bolj z družabnimi omrežji okrepila raba zveze se beremo, ki je nastala po vzorcu 'se slišimo', ta pa po vzorcu 'se vidimo'. Še dlje je šla oblika, ki je v zadnjem času popularna v slengu, in sicer 'se ga', ki temelji na posplošitvi, ob kateri ni več pomemben način navezovanja stika (srečanje, klic, branje sporočil), ampak zgolj stik sam."

Veliki slovensko-madžarski slovar

Fri, 05 Nov 2021 07:00:00 +0000

Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov

Iz madžarščine smo prevzeli besedi čipka in kočija, naši vzhodni sosedje pa od nas besedo za kras in kraško jamo. Številne besede so si podobne, saj so skupnega slovanskega, latinskega ali germanskega izvora, poseben izziv za slovaropisce pa so bili prevodi. Dr. Iztok Kosem in mag. Júlia Bálint Čeh predstavljata novi Veliki slovensko-madžarski slovar, ki je nastal na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Zanimiv je tudi frazeološki del. Če prevedemo frazeme:

Slovenščina: "Volk dlako menja, nravi pa ne." Madžarščina: "Iz psa ne nastane slanina."

Slovenščina: "Vse dobre stvari so tri." Madžarščina: "Madžarske resnice so tri."

Slovenščina: "V sili hudič še muhe žre." Madžarščina: "Kjer ni konja, je dober tudi osel."

V novih pergicah na morčka na kavico in tortico

Fri, 22 Oct 2021 06:00:00 +0000

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico

"Če rečemo hišica, je to navadno res majhna hiša, lahko pa je tudi ljubkovalnica. Z manjšalnico izkazujemo pozitiven, čustven odnos do poimenovane predmetnosti. Če otrok reče mamica, kar je manjšalnica od mama, ne pove, da je mama majhna, saj je precej verjetno večja od otroka. Manjšalnica ima pa lahko tudi slabšalni pomen, ko rečem: a takle policajček bo mene komandiral," razlaga jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Pogoste so pri pogovoru z otroki, vse bolj priljubljene pa tudi v gostinstvu. Na menijih so posteljice, rižotke, solatke in roladice, a nikakor golažek ali bograček!

Razvojno-jezikovna motnja

Fri, 15 Oct 2021 06:00:00 +0000

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja

V Jezikanju z logopedinjama Lariso Zupanič in Saro Trošt govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost.

Larisa Zupanič: "Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."

Sanskrt pozna tudi petdesetčlenske zloženke

Fri, 08 Oct 2021 06:00:00 +0000

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!

Doc. dr. Luka Repanšek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v okviru tega tudi indoiranske jezike, med njimi sanskrt. Sanskrt je staroindijski knjižni jezik, ki pozna osem sklonov in polno funkcionalno dvojino. Študenti pa se najprej spoznajo s sandhijem.

"Sandhi je pojav, ki ga poznajo praktično vsi jeziki sveta. Tudi slovenščina. Če bi vzeli dve besedi, bi vzglasje druge besede vplivalo na realizacijo izglasja prve besede. Recimo jaz bom rekel: muc ga je pojedel. Ko izgovorimo muc ga je, iz c nastane dz. Mi tega ne zapišemo, to je sandhi. Sanskrt pa sandhi zapisuje, zato se pri sanskrtskih besedilih včasih zdi, da so besede neskončne."

Sanskrt je zelo naklonjen tudi zloženkam, tako ni čudno, če v besedilu srečate petdesetčlenske zloženke. Kot pravi predavatelj stare indijščine, se razumevanje in poznavanje jezika bralcu obrestujeta.

"Staroindijska književnost je po korpusu največja svetovna književnost. Dela so megalomanska, samo pomislite na epopejo Mahabharata in malo krajšo Ramajano."

Zaradi globokih glasov tečajnike arabščine včasih boli grlo

Fri, 01 Oct 2021 06:00:00 +0000

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo

Sara Bevc Jonan je pred devetnajstimi leti s starši pobegnila iz Iraka v Slovenijo in živela pod mednarodno zaščito. Danes je tolmačka, prevajalka in predavateljica arabščine. Pravi, da je za tečajnike prvi izziv pisava, potem fonetika, saj so glasovi povsem drugačni. Vsaj 60 ur porabijo za spoznavanje črk in simbolov, nekaj osnovnih besed in seveda izgovarjavo, da znajo aktivirati mišice.

"Je treba pokazati, katere mišice aktivirati, kako se premikata ustnica in cela čeljust. Včasih tečajniki kar rečejo: grlo me boli. Ja, verjamem! Ker to je tako kot pri športu, ko aktiviramo mišice, ki jih nismo nikoli prej, in ko začnemo, nas vse boli."

Ričota, jogalates, drečka, kočerja, burkini

Fri, 24 Sep 2021 06:00:00 +0000

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed

Jezikoslovka dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so prekrivanke tvorjenke novejšega tipa, ki postajajo vse bolj priljubljene, ne le v leposlovju in oglasnih besedilih. Poudarja, da je za razumevanje prekrivanke pomembno, da je pomensko prepoznavna, smiselna in učinkovita.

"Ena takih je gotovo: kočerja, obrok hrane, ki se jé namesto kosila in večerje. Prekrivanka je nastala iz besede kosilo in večerja. Primer uspešne prekrivanke je gotovo tudi rizvanec, trta oziroma tudi vino iz grozdja te trte. Trta je križanec med rizlingom in silvancem, ki ima tudi izgovorno dvojnico."

Vsaka jed ima svoje sestavine, to velja tudi za stavek

Fri, 17 Sep 2021 06:00:00 +0000

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.

Kako določimo stavčne člene? Povedek, osebek, predmet, prislovno določilo? Osnovnošolsko snov smo ponovili z dolgoletnim učiteljem slovenščine Bogdanom Osolinom

Učitelj slovenščine Bogdan Osolin iz Osnovne šole Trnovo že 34 let pri pouku slovenščine poučuje tudi stavčne člene.

"Vsak stavčni člen poiščemo z vprašalnico in najpomembnejšim stavčnim členom, povedkom. Vedno jim vbijam v glavo, brez povedka, ki ga morajo najprej najti, ne moreš določiti nobenega stavčnega člena."

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Na primer: "Drek leži na cesti." Najprej se vprašamo po povedku – leži. Potem določimo, kdo ali kaj leži – drek. Drek je osebek, saj je pomembna vprašalnica: kdo ali kaj. Kje leži? – Na cesti. Na cesti je prislovno določilo kraja.

Določite stavčne člene:

"Mojca bere knjigo."

"Mojca posodi knjigo Ani."

"Zaradi sneženja je Mojca danes težko prišla do Ane."

Adamova ali Evina obleka pomeni ... Da si nag!

Fri, 03 Sep 2021 06:00:00 +0000

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!

Anketiranci:

"Da se ne reče, da si nag, rečeš obleka. Od kod je to, pa ne bi vedel. Iz vere!"

"Golota iz Biblije. Bojda naj bi bil nek figov list v igri ..."

"Bila sta naga, ker niso poznali oblek."

"Figov list čez spolovilo."

Donkihotski boj je ... Boj brez možnosti uspeha?

Fri, 27 Aug 2021 06:00:00 +0000

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!

Anketiranci:

"Don Kihot je hotel narediti nekaj dobrega, pa je vse naredil narobe ..."

"Herojsko se boriti, heroj je!"

"Boril se je z mlini na veter. To je sifizofovo delo, brez možnosti uspeha."

"To je pa po tisti knjigi ..."

Čakajoč Godota ... Pomeni čakati na upanje?

Fri, 20 Aug 2021 06:00:00 +0000

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!

Anketiranci:

"To je sinonim za ... Boga pred zaprtimi vrati? Vem, da je literano delo."

"Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Da pride!"

"Na prvo žogo, da čakaš nekaj, kar ne bo nikoli prišlo."

"Kdo je? Upanje ... Upanje čakamo."

Abraham ... Ima sedem sinov!

Fri, 13 Aug 2021 06:00:00 +0000

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...

Anketiranci:

"Ne vem, zakaj?"

"Vem, da samo vsi objavljajo, da imajo 50 let. Zakaj srečamo Abrahama? To je iz svetega pisma, ampak ne poznam."

"Ne, niso hodili 50 dni, 40 dni so hodili po puščavi …"

Od Poncija do Pilata ... Je zelo daleč!

Fri, 23 Jul 2021 06:00:00 +0000

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadeja in Uršulo zanima, kako daleč je od Poncija do Pilata. Oziroma kdo sta ali pač je Poncij Pilat?

Metuzalem je ... Nekdo, ki prinaša nesrečo?

Fri, 16 Jul 2021 06:00:00 +0000

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Uršula in Tadej imata nov izziv! Iščemo metuzalema. Kdo je to?

Anketiranci:

"Ja, dve možnosti: ali en, ki je varoval koga ali nekdo, ki prinaša nesrečo. Prerok ali zgodovinska osebnost iz svetega pisma."

"Še nisem slišala."

"Metuzalem? Zelo star človek. Staropisemska oseba, ki je bila stara petsto let. Na pamet govorim, ampak zelo stara oseba."

"Metuzalem? To ni nek kralj ali nekaj takega?"

Matildin poljub je ... telekineza?

Fri, 09 Jul 2021 06:00:00 +0000

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime

Tadej in Uršula opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake.

Blažev žegen je ... nekaj z žganjem?

Fri, 02 Jul 2021 06:00:00 +0000

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime.

Dr. Ghil‘ad Zuckermann: poliglot, ki skuša oživiti jezik aboriginov

Fri, 11 Jun 2021 06:00:00 +0000

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann

"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo oživitev. Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo," razlaga priznani jezikoslovec dr. Ghil‘ad Zuckermann. Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili.

"Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."

Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.

"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."

Spletni portal Franček

Fri, 04 Jun 2021 06:00:00 +0000

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira

Spletni portal Franček so na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša zasnovali za učence in dijake. Franček odgovarja na enaka vprašanja kot slovarji in drugi priročniki, a s prilagojenimi razlagami in ponazoritvami. Dr. Kozma Ahačič pravi, da mladi še nikoli v zgodovini niso toliko pisali in objavljali, a v sproščeni obliki slovenščine. "Vadijo jezik, ki ni knjižni, zato tudi pouk slovenščine potrebuje drugačen pristop. Ne smemo biti obupani, le drugače moramo pristopiti k mladim."

Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik?

Fri, 28 May 2021 06:00:00 +0000

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?

"Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj. To je moj avto. Njihov nastop je bil prepričljiv. Njen najljubši predmet je slovenščina. V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (svoj) poudarja lastnino osebka. Dam ti svoj denar, narobe je moj denar. Vpišite svoje geslo, ne vaše. Vi vpišite svojega, jaz bom pa svojega," razlaga lektorica Radia Slovenija Saša Grčman.

Anketiranci na vprašanje, kaj je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali v svoj jezik?

- "Uuu, filozofsko vprašanje, to me pa zdaj zanima!"

- "Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal."

- "Ja, kaj pa vem. Po moje, če rečeš ugrizni se v svoj jezik, to smo imeli pri slovenščini, to je svojilni zaimek!"

- "V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega."

- "Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?"

- "V svoj, ker je povratni svojilni zaimek, in kadar se nanaša na osebek, uporabimo povratni svojilni zaimek. Smo klasiki in imamo latinščino, zato se veliko učimo o tem."

Evfemizmi: napudrati si nos, imeti kilogramček preveč ali redkejše lase

Fri, 21 May 2021 06:00:00 +0000

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin

Dr. Mateja Jemec Tomazin pravi, da so politiki začeli uporabljati drugo skrajnost. "To je disfemizem, bolj grobo povedano, vulgarno. To je sicer navadno del slenga, pogovornega jezika. Dve skrajnosti sta, evfemizem je nekaj, kar je upovedano na lepši način, disfemizem pa je povedano slabše in negativno, želimo šokirati, pretresti, doseči odziv. Vsakokrat, da bi se sporazumeli, se odločamo za izbiro takšnih in drugačnih jezikovnih sredstev."

Oddaja #Jezikanje bo nezbadljiva, korektna in blagozvočna. Izognili se bomo grobostim in konfliktom z izbranim evfemističnim besediščem.

Zjutraj ob 8.00 @Val202! ?? pic.twitter.com/Dzb8iRfNqe

— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) May 20, 2021

S polnimi pljuči ali pljučmi? Možgani so, a ni možgan(ov)?

Fri, 14 May 2021 06:00:00 +0000

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...

Kako vemo, da je samostalnik množinski? Kakšna je razlika med samostalnikoma sadje in hlače? Kako sklanjamo imena krajev, na primer Beltinci, Trbovlje ali Vižmarje? Z nami jezika strokovna gostja dr. Nina Ledinek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

"Kot uporabniki si morda najlažje pomagamo s tem, da preverimo, katero obliko glagola bi ob samostalniku uporabili na osebkovem mestu. Očala so lepa. Sadje je umito. Torej bi rekli možgani so zanimivi, hlače so prevelike, škarje so ostre, ne pa možgan je, škarje je. V teh primerih gre za množinsko obliko. Na enak način rečemo otroci so razigrani, če je takih otrok več, govorimo v množini, če je sam, rečemo otrok je razigran. To je tako preprosto diagnostično merilo."

Ste vedeli, da je bil samostalnik brokoli nekoč množinski? V SSKJ pa še vedno najdemo tudi edninske iztočnice sanja, terma in volitev.