Arts (C) RTVSLO 2017 Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Jezikovni pogovori https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/47471518/jezikovni-pogovori-1400x1400.jpg Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju. 174774818 RTVSLO – Ars 1218 clean Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 11 May 2021 12:00:00 +0000 Otroško tolmačenje Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja. 174773078 RTVSLO – Ars 1119 clean Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 04 May 2021 11:45:00 +0000 Jezikovni razvoj otrok in risanke Zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec je navdihovala svoje študente z raziskovalno vnemo o jezikovnih in družbenih vprašanjih, ki se nadaljujejo še danes. Ob 90-letnici rojstva so ji na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetili monografijo Sociolingvistično iskrenje. V oddaji smo pregledali nekaj tem iz tega dela, med njimi smo osvetlili raziskavo o skladnosti samoocenjevanja z dejansko rabo jezika, ozrli pa smo se tudi na slovensko jezikovno skupnost v Braziliji. Monografijo so uredili Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn. 174770951 RTVSLO – Ars 1217 clean Zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec je navdihovala svoje študente z raziskovalno vnemo o jezikovnih in družbenih vprašanjih, ki se nadaljujejo še danes. Ob 90-letnici rojstva so ji na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetili monografijo Sociolingvistično iskrenje. V oddaji smo pregledali nekaj tem iz tega dela, med njimi smo osvetlili raziskavo o skladnosti samoocenjevanja z dejansko rabo jezika, ozrli pa smo se tudi na slovensko jezikovno skupnost v Braziliji. Monografijo so uredili Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 27 Apr 2021 08:00:00 +0000 Sociolingvistično iskrenje Legendarna profesorica dr. Breda Pogorelec je leta 1963 dokončala doktorat Veznik v slovenščini, ki bi lahko spremenil razvoj slovenskega jezikoslovja, vendar ga je spravila v predal, opombe pa so se izgubile, razlaga dr. Kozma Ahačič. Njeno pionirsko delo s področja raziskovanja sodobnega knjižnega jezika so nepričakovano našli in ga izdali. O pravi drami najdenja in razlogih, zakaj je to delo tako pomembno, se bomo pogovarjali z uredniki te pravkar izdane monografije dr. Alexandrom Rathom, dr. Kozmo Ahačičem in dr. Mojco Smolej. Foto: RTV SLO 174769879 RTVSLO – Ars 1065 clean Legendarna profesorica dr. Breda Pogorelec je leta 1963 dokončala doktorat Veznik v slovenščini, ki bi lahko spremenil razvoj slovenskega jezikoslovja, vendar ga je spravila v predal, opombe pa so se izgubile, razlaga dr. Kozma Ahačič. Njeno pionirsko delo s področja raziskovanja sodobnega knjižnega jezika so nepričakovano našli in ga izdali. O pravi drami najdenja in razlogih, zakaj je to delo tako pomembno, se bomo pogovarjali z uredniki te pravkar izdane monografije dr. Alexandrom Rathom, dr. Kozmo Ahačičem in dr. Mojco Smolej. Foto: RTV SLO https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 20 Apr 2021 09:20:00 +0000 Najdeno pionirsko delo dr. Brede Pogorelec Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje. Foto: Mateja Jordović Potočnik 174768111 RTVSLO – Ars 1199 clean Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje. Foto: Mateja Jordović Potočnik https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 13 Apr 2021 07:00:00 +0000 Slovenka leta 2020 Natalija Spark elika in mala začetnica sta doživeli revolucijo! Osma izdaja Slovenskega pravopisa prinaša poenostavitev pisanja večbesednih krajevnih imen. Vse, razen predlogov, bomo čez leto in pol pisali z veliko začetnico ter šli v Novo Mesto in Črno Vas. Zakaj je to dobro in kakšno je skrito ozadje spreminjanja pravopisa, razkriva vodja pravopisne komisije in pravopisne sekcije na inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc. "Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem ... Ravnamo se po načelu minimalnega posega v pisno prakso. Spoštujemo ustaljeno družbeno konvencijo. S tem pravzaprav pravopisu dajemo opisovalni in ne predpisovalni značaj, a jezik s tem popolnoma nič ne izgubi," pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc 174766433 RTVSLO – Ars 1190 clean elika in mala začetnica sta doživeli revolucijo! Osma izdaja Slovenskega pravopisa prinaša poenostavitev pisanja večbesednih krajevnih imen. Vse, razen predlogov, bomo čez leto in pol pisali z veliko začetnico ter šli v Novo Mesto in Črno Vas. Zakaj je to dobro in kakšno je skrito ozadje spreminjanja pravopisa, razkriva vodja pravopisne komisije in pravopisne sekcije na inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc. "Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem ... Ravnamo se po načelu minimalnega posega v pisno prakso. Spoštujemo ustaljeno družbeno konvencijo. S tem pravzaprav pravopisu dajemo opisovalni in ne predpisovalni značaj, a jezik s tem popolnoma nič ne izgubi," pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 06 Apr 2021 16:00:00 +0000 "Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem." Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V ponovitvi oddaje lahko slišite veliko o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. 174764501 RTVSLO – Ars 1128 clean Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V ponovitvi oddaje lahko slišite veliko o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 30 Mar 2021 16:00:00 +0000 Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajanja 1. 12. 2020. 174762658 RTVSLO – Ars 1215 clean Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajanja 1. 12. 2020. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 22 Mar 2021 17:00:00 +0000 Žvrgolišče, bregomačke, lenišče, cijaz, betežnišče … 17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšna so bila prizadevanja za vpis jezika gluhoslepih v ustavo in kakšen je jezik gluhoslepih, kaj ga zaznamuje in katere so njegove posebnosti? O tem se pogovarjamo z gostjama iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN: strokovno delavko in jezikoslovko Ireno Ipavec Dobrota ter sekretarko Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovna vodja združenja. Oddajo je pripravila Petra Medved. 174760253 RTVSLO – Ars 1129 clean 17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšna so bila prizadevanja za vpis jezika gluhoslepih v ustavo in kakšen je jezik gluhoslepih, kaj ga zaznamuje in katere so njegove posebnosti? O tem se pogovarjamo z gostjama iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN: strokovno delavko in jezikoslovko Ireno Ipavec Dobrota ter sekretarko Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovna vodja združenja. Oddajo je pripravila Petra Medved. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 16 Mar 2021 17:00:00 +0000 Tudi gluhoslepi imajo svoj jezik Ob današnji hitrosti informacij si je kar težko predstavljati, da je četrtina govora namenjena premorom. Z njimi členimo besedilo in ustvarjamo pričakovanje pred pomembnimi besedami. Ko jih je preveč, pa pri poslušalcu vzbudijo nelagodje. Podobno je z besednimi poudarki – govorec lahko z njimi spretno nakaže hierarhijo pomenov v povedanem. Ko pa poudarek postane sredstvo za senzacionalno sporočanje, se poslušalec težje osredotoči na samo vsebino. V kakšni soodvisnosti so tihi premori in poudarki, je raziskoval jezikoslovec dr. Damjan Huber, vodja strokovnih sodelavcev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Prem mikrofon ga je povabil Žiga Bratoš. 174759544 RTVSLO – Ars 1168 clean Ob današnji hitrosti informacij si je kar težko predstavljati, da je četrtina govora namenjena premorom. Z njimi členimo besedilo in ustvarjamo pričakovanje pred pomembnimi besedami. Ko jih je preveč, pa pri poslušalcu vzbudijo nelagodje. Podobno je z besednimi poudarki – govorec lahko z njimi spretno nakaže hierarhijo pomenov v povedanem. Ko pa poudarek postane sredstvo za senzacionalno sporočanje, se poslušalec težje osredotoči na samo vsebino. V kakšni soodvisnosti so tihi premori in poudarki, je raziskoval jezikoslovec dr. Damjan Huber, vodja strokovnih sodelavcev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Prem mikrofon ga je povabil Žiga Bratoš. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 09 Mar 2021 17:15:00 +0000 Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.« 174757472 RTVSLO – Ars 1179 clean YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.« https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 02 Mar 2021 17:00:00 +0000 Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo. V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče. foto: Pranger 174755728 RTVSLO – Ars 1157 clean Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo. V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče. foto: Pranger https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 23 Feb 2021 17:00:00 +0000 Prevodni pranger V registru nesnovne kulturne dediščine je odslej tudi solčavski govor. Gre za najbolj zahodno različico štajerskega narečja. Govor je poseben zaradi arhaičnosti in mnogih vplivov koroške narečne skupine. Pobudo za vpis je dala Občina Solčava z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine, jezikoslovca Petra Weissa, Zavoda Poseben dan in upokojene učiteljice Marte Orešnik. Za ohranjane narečja v Solčavi in Logarski dolini veliko prispevajo v tamkajšnji podružnični šoli. Učitelji in učenci namreč ob različnih priložnostih na proslavah nastopajo v domačem jeziku. Da narečna beseda odmeva tudi širše, izven Solčave z dobrimi 500 prebivalci, pa poskrbijo tamkajšnji ljubiteljski igralci in glasbeniki. foto: Srdjan Zivulovic/Bobo 174753929 RTVSLO – Ars 1158 clean V registru nesnovne kulturne dediščine je odslej tudi solčavski govor. Gre za najbolj zahodno različico štajerskega narečja. Govor je poseben zaradi arhaičnosti in mnogih vplivov koroške narečne skupine. Pobudo za vpis je dala Občina Solčava z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine, jezikoslovca Petra Weissa, Zavoda Poseben dan in upokojene učiteljice Marte Orešnik. Za ohranjane narečja v Solčavi in Logarski dolini veliko prispevajo v tamkajšnji podružnični šoli. Učitelji in učenci namreč ob različnih priložnostih na proslavah nastopajo v domačem jeziku. Da narečna beseda odmeva tudi širše, izven Solčave z dobrimi 500 prebivalci, pa poskrbijo tamkajšnji ljubiteljski igralci in glasbeniki. foto: Srdjan Zivulovic/Bobo https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 16 Feb 2021 17:00:00 +0000 Solčavski govor je najbolj zahodno štajersko narečje Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni in ji na ta način omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, pa tudi ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti Prešernove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom (ponovitev pogovora). 174749849 RTVSLO – Ars 1323 clean Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni in ji na ta način omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, pa tudi ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti Prešernove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom (ponovitev pogovora). https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 08 Feb 2021 17:00:00 +0000 Estetski naboj slovenskega jezika se začenja s Prešernom Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih. V desetih letih se je sicer diagnostika izboljšala, vendar ne toliko, da bi predtem lahko spregledali tako veliko otrok s težavami pri razvoju govora. Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja, opozarja, da se starši za obisk svojega otroka pri logopedu ne odločijo pravočasno. Zanj bi se morali odločiti takoj, ko opazijo večje razlike v primeri z vrstniki. Logopedi jim bodo pomagali z različnimi vajami, med drugim jim lahko »predpišejo« tudi poslušanje pravljic. Monika Rataj je sodelovala pri ustvarjanju 12-ih zvočnih pravljic Lahkonočnic z vajami za 12 najteže izgovorljivih glasov. Povedala nam je, katere pravljice so dobre za razvoj govora otrok, na kaj naj bodo starši pozorni, pa tudi, kakšna je dobra raba zaslonskih medijev. Biti mora predvsem aktivna. Foto: Cicido, cicido! ilustracija Lea Vučko 174749841 RTVSLO – Ars 1223 clean Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih. V desetih letih se je sicer diagnostika izboljšala, vendar ne toliko, da bi predtem lahko spregledali tako veliko otrok s težavami pri razvoju govora. Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja, opozarja, da se starši za obisk svojega otroka pri logopedu ne odločijo pravočasno. Zanj bi se morali odločiti takoj, ko opazijo večje razlike v primeri z vrstniki. Logopedi jim bodo pomagali z različnimi vajami, med drugim jim lahko »predpišejo« tudi poslušanje pravljic. Monika Rataj je sodelovala pri ustvarjanju 12-ih zvočnih pravljic Lahkonočnic z vajami za 12 najteže izgovorljivih glasov. Povedala nam je, katere pravljice so dobre za razvoj govora otrok, na kaj naj bodo starši pozorni, pa tudi, kakšna je dobra raba zaslonskih medijev. Biti mora predvsem aktivna. Foto: Cicido, cicido! ilustracija Lea Vučko https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 01 Feb 2021 17:00:00 +0000 40 odstotkov predšolskih otrok potrebuje pomoč logopeda V oddaji Jezikovni pogovori bo tokrat tekla beseda o samosvojem jezikovnem izrazu in motiviki enega najbolj priznanih grških modernih pesnikov Konstantinu Kavafisu, čigar jezikovni razpon je zelo širok. Jemlje namreč iz stare, helenistične in bizantinske grščine, v pesem pa vtke tudi jezik dimotiki, sprva nekakšen grški pogovorni jezik, ki pa je sčasoma postal standardiziran, ne da bi pesmi pri tem izgubljale melodičnost. Več o pesnikovi izrazno jezikovni mešanici bo povedala dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je njegov celoten literarni opus – pesmi, ki jih je Kavafis izdal za časa svojega življenja in pesmi, pozneje odkrite v njegovem arhivu –, prevedla neposredno iz grščine. 174748936 RTVSLO – Ars 1573 clean V oddaji Jezikovni pogovori bo tokrat tekla beseda o samosvojem jezikovnem izrazu in motiviki enega najbolj priznanih grških modernih pesnikov Konstantinu Kavafisu, čigar jezikovni razpon je zelo širok. Jemlje namreč iz stare, helenistične in bizantinske grščine, v pesem pa vtke tudi jezik dimotiki, sprva nekakšen grški pogovorni jezik, ki pa je sčasoma postal standardiziran, ne da bi pesmi pri tem izgubljale melodičnost. Več o pesnikovi izrazno jezikovni mešanici bo povedala dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je njegov celoten literarni opus – pesmi, ki jih je Kavafis izdal za časa svojega življenja in pesmi, pozneje odkrite v njegovem arhivu –, prevedla neposredno iz grščine. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 26 Jan 2021 17:00:00 +0000 Posebni, unikatni jezikovni izraz Konstantina Kavafisa Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Vir fotografije: Klemen Klinar 174747163 RTVSLO – Ars 1899 clean Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Vir fotografije: Klemen Klinar https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 18 Jan 2021 14:00:00 +0000 Kaj je bilo prej: hišno ime ali priimek? Michael Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … V sproščenem in prijetnem pogovoru je povedal, kako je s Tomažem Šalamunom prevajal njegovo poezijo, kaj bi nam lahko novega odkrilo pozorno branje romana Lojzeta Kovačiča Prišleki in kako bi prepričal ameriškega založnika v izdajo trilogije Mladost pri Svetem Ivanu Vladimirja Bartola. Slovenija je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiva, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Narodna in univerzitetna knjižnica mu je ob začetku leta podelila Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru. 174745745 RTVSLO – Ars 2418 clean Michael Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … V sproščenem in prijetnem pogovoru je povedal, kako je s Tomažem Šalamunom prevajal njegovo poezijo, kaj bi nam lahko novega odkrilo pozorno branje romana Lojzeta Kovačiča Prišleki in kako bi prepričal ameriškega založnika v izdajo trilogije Mladost pri Svetem Ivanu Vladimirja Bartola. Slovenija je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiva, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Narodna in univerzitetna knjižnica mu je ob začetku leta podelila Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 12 Jan 2021 08:30:00 +0000 Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini Dr. Zdravko Zupančič je "pisatelj po duši, pesnik po srcu in predavatelj v Šoli retorike po službeni dolžnosti". Veščine nastopanja in javnega govora raziskuje in poučuje že več kot trideset let. Dr. Zupančič zase pravi, da "govorce za javnost tako opogumi in usposobi, da spregovorijo tudi takrat, ko jagenjčki obmolknejo". Ker je bil, tako kot večina drugih, med pandemijo vržen v ocean spletne komunikacije, je spoznanja zbral v priročniku Mali vedež spletne retorike. "Človek je še vedno najmočnejši medij in človek je govorjenje! Po tem se razlikujemo od drugih vrst. Tudi druge vrste se sporazumevajo, ampak ljudje govorimo ... Nisem privrženec velikega števila vizualnih dodatkov in slikovnega gradiva. Tudi med pandemijo, torej v komunikaciji na spletu, je človek, ki govori, skupek tega, kaj pove in kako to pove. Če je to dvoje dobro, potem tudi med korono zadostuje samo obraz govorca." Kdo bi si spomladi leta 2020 mislil, da bo življenje težje za vodje spletnih sestankov, udeležence spletnih srečanj, izvajalce seminarjev in gostitelje dogodkov? Stara veščina, ki so jo čislali od Azije do Aten, se je znašla v povsem novih okoliščinah, te pa zahtevajo od nas, da se prilagodimo. Zakaj in kako? 174744181 RTVSLO – Ars 1137 clean Dr. Zdravko Zupančič je "pisatelj po duši, pesnik po srcu in predavatelj v Šoli retorike po službeni dolžnosti". Veščine nastopanja in javnega govora raziskuje in poučuje že več kot trideset let. Dr. Zupančič zase pravi, da "govorce za javnost tako opogumi in usposobi, da spregovorijo tudi takrat, ko jagenjčki obmolknejo". Ker je bil, tako kot večina drugih, med pandemijo vržen v ocean spletne komunikacije, je spoznanja zbral v priročniku Mali vedež spletne retorike. "Človek je še vedno najmočnejši medij in človek je govorjenje! Po tem se razlikujemo od drugih vrst. Tudi druge vrste se sporazumevajo, ampak ljudje govorimo ... Nisem privrženec velikega števila vizualnih dodatkov in slikovnega gradiva. Tudi med pandemijo, torej v komunikaciji na spletu, je človek, ki govori, skupek tega, kaj pove in kako to pove. Če je to dvoje dobro, potem tudi med korono zadostuje samo obraz govorca." Kdo bi si spomladi leta 2020 mislil, da bo življenje težje za vodje spletnih sestankov, udeležence spletnih srečanj, izvajalce seminarjev in gostitelje dogodkov? Stara veščina, ki so jo čislali od Azije do Aten, se je znašla v povsem novih okoliščinah, te pa zahtevajo od nas, da se prilagodimo. Zakaj in kako? https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 05 Jan 2021 17:00:00 +0000 "A si ti tud ven padu?" Počivavčer je zanimiva in zabavna nova tvorjenka iz priimka Počivavšek, vavčerja in počitka. Beseda se sicer ni uvrstila med 11 finalistk za besedo leta 2020, kaže pa na to, kako zabavno je ustvarjati nove besede. Na to opozarja tudi neologizem leta 2020 wuhobran in drugi predlogi. Skupaj s tujimi besedami leta smo jih pregledali z dr. Simon Klemenčič, članico komisije in pobudnico akcije Beseda leta. V njej sodeluje Znanstvenoraziskovalni center SAZU, spletni portal RTV Slovenija in časopisna hiša Delo. Foto: BoBo. 174741571 RTVSLO – Ars 1174 clean Počivavčer je zanimiva in zabavna nova tvorjenka iz priimka Počivavšek, vavčerja in počitka. Beseda se sicer ni uvrstila med 11 finalistk za besedo leta 2020, kaže pa na to, kako zabavno je ustvarjati nove besede. Na to opozarja tudi neologizem leta 2020 wuhobran in drugi predlogi. Skupaj s tujimi besedami leta smo jih pregledali z dr. Simon Klemenčič, članico komisije in pobudnico akcije Beseda leta. V njej sodeluje Znanstvenoraziskovalni center SAZU, spletni portal RTV Slovenija in časopisna hiša Delo. Foto: BoBo. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 28 Dec 2020 17:00:00 +0000 Počivalšek + vavčer + počitek = počivavčer YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay. 174740644 RTVSLO – Ars 1180 clean YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 21 Dec 2020 17:00:00 +0000 Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben Jezikovne možnosti, ki vplivajo na učinek sporočila. 174740001 RTVSLO – Ars 1221 clean Jezikovne možnosti, ki vplivajo na učinek sporočila. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 15 Dec 2020 17:00:00 +0000 Vesna Mikolič: Izrazi moči slovenskega jezika Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščina 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler. 174737983 RTVSLO – Ars 1742 clean Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščina 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 08 Dec 2020 17:00:00 +0000 Adam Bohorič je bil del evropske intelektualne elite časa Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić 174735502 RTVSLO – Ars 1408 clean Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 30 Nov 2020 17:00:00 +0000 Žvrgolišče, bregomačke, lenišče, cijaz, betežnišče … Poimenovanje za taščo v italijanskem knjižnem jeziku je suocera, govorci italijanskega istrskobeneškega narečja pa ji rečejo madona. To je le eden izmed zanimivih primerov istrobeneščine, ki jo je v 12. stoletju vpeljala Beneška republika in je bila do konca druge svetovne vojne osrednji istrski sporazumevalni jezik. O dediščini in zanimivih primerih istroveneta, kot se istrskobeneško narečje imenuje po italijansko, v pogovoru z izr. prof. dr. Suzano Todorović, avtorico Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre. Na fotografiji: Suzana Todorović. 174734300 RTVSLO – Ars 1129 clean Poimenovanje za taščo v italijanskem knjižnem jeziku je suocera, govorci italijanskega istrskobeneškega narečja pa ji rečejo madona. To je le eden izmed zanimivih primerov istrobeneščine, ki jo je v 12. stoletju vpeljala Beneška republika in je bila do konca druge svetovne vojne osrednji istrski sporazumevalni jezik. O dediščini in zanimivih primerih istroveneta, kot se istrskobeneško narečje imenuje po italijansko, v pogovoru z izr. prof. dr. Suzano Todorović, avtorico Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre. Na fotografiji: Suzana Todorović. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 23 Nov 2020 11:00:00 +0000 V Istri je tašča madona Si predstavljate čarobno orodje, ki bi lahko napovedalo gibanje delnic in tečajev? Si lahko zamislite orodje, ki bi politikom ponujalo odgovor, kakšna je realna temperatura različnih strasti med ljudstvom? V tujini je področje analize sentimenta v novicah z globokimi nevronskimi mrežami zelo napredovalo in ga velike borzne hiše, banke in finančniki uporabljajo za predvidevanje dogodkov na finančnih trgih. Slovenski jezik je v tem smislu v manjšem zaostanku, a to se spreminja. Asistent na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in doktorski študent na Inštitutu Jožef Štefan Andraž Pelicon je s sodelavci v okviru raziskave zasnoval arhitekturo na osnovi nevronskih mrež, ki se (s človeško pomočjo) uči prepoznavati čustva in splošno razpoloženje v korpusih novic v slovenskih medijih. "Modeli, ki uporabljajo omenjeno arhitekturo, dosegajo primerljive rezultate z že obstoječimi modeli in so sposobni učinkovitega učenja," pojasnjuje Andraž Pelicon. Nekoč bomo prispeli do točke, ko bo umetna inteligenca morda vedela o nas več, kot vemo sami. 174732934 RTVSLO – Ars 912 clean Si predstavljate čarobno orodje, ki bi lahko napovedalo gibanje delnic in tečajev? Si lahko zamislite orodje, ki bi politikom ponujalo odgovor, kakšna je realna temperatura različnih strasti med ljudstvom? V tujini je področje analize sentimenta v novicah z globokimi nevronskimi mrežami zelo napredovalo in ga velike borzne hiše, banke in finančniki uporabljajo za predvidevanje dogodkov na finančnih trgih. Slovenski jezik je v tem smislu v manjšem zaostanku, a to se spreminja. Asistent na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in doktorski študent na Inštitutu Jožef Štefan Andraž Pelicon je s sodelavci v okviru raziskave zasnoval arhitekturo na osnovi nevronskih mrež, ki se (s človeško pomočjo) uči prepoznavati čustva in splošno razpoloženje v korpusih novic v slovenskih medijih. "Modeli, ki uporabljajo omenjeno arhitekturo, dosegajo primerljive rezultate z že obstoječimi modeli in so sposobni učinkovitega učenja," pojasnjuje Andraž Pelicon. Nekoč bomo prispeli do točke, ko bo umetna inteligenca morda vedela o nas več, kot vemo sami. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 17 Nov 2020 17:00:00 +0000 Umetna inteligenca proučuje naša čustva z branjem novic Potem ko so prevajalci v skupini Prevajalci, na pomoč! na Facebooku objavljali sporočila o minimalni tarifi za svoje delo, jih je Agencija za varstvo konkurence opozorila, da s tovrstnimi objavami omejujejo svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, to pa je z zakonom prepovedano. Med prevajalci je završalo, saj so dobili občutek, da se je agencija spravila na najšibkejši člen v prevajalski verigi samo zato, ker so se neformalno pogovarjali o dostojnem plačilu za svoje delo. Kako naj si prevajalci razlagajo opozorilo Agencije za varstvo konkurence? Vir fotografije: Pixabay. 174731304 RTVSLO – Ars 2522 clean Potem ko so prevajalci v skupini Prevajalci, na pomoč! na Facebooku objavljali sporočila o minimalni tarifi za svoje delo, jih je Agencija za varstvo konkurence opozorila, da s tovrstnimi objavami omejujejo svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, to pa je z zakonom prepovedano. Med prevajalci je završalo, saj so dobili občutek, da se je agencija spravila na najšibkejši člen v prevajalski verigi samo zato, ker so se neformalno pogovarjali o dostojnem plačilu za svoje delo. Kako naj si prevajalci razlagajo opozorilo Agencije za varstvo konkurence? Vir fotografije: Pixabay. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 10 Nov 2020 13:11:00 +0000 Kaj so naredili narobe prevajalci? Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji jih poznamo vsaj štiri: prekmursko romščino, dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti in romščino, ki jo uporabljajo priseljeni Romi z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini. Prekmurski Romi pa štejejo do 10 v celoti v romščini. V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih v večji meri nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znaki njegovega izumiranja. Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ki je na 5. november, smo ponovili oddajo v kateri je bila gostja Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kluba. 174729387 RTVSLO – Ars 1211 clean Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji jih poznamo vsaj štiri: prekmursko romščino, dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti in romščino, ki jo uporabljajo priseljeni Romi z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini. Prekmurski Romi pa štejejo do 10 v celoti v romščini. V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih v večji meri nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znaki njegovega izumiranja. Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ki je na 5. november, smo ponovili oddajo v kateri je bila gostja Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kluba. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 02 Nov 2020 11:00:00 +0000 Prekmurski Romi štejejo drugače kot dolenjski. Preko podnapisov preberemo za nekaj knjig besedila na leto, podnapisi vplivajo na znanje maternega jezika in nas spodbujajo k učenju tujih jezikov. Pa vendarle njihova kakovost upada. Naročniki skušajo nižati tarife z možnostjo uporabe strojnih prevajalnikov, ki pa vendarle ne morejo nadomestiti ustvarjalni proces prevajanja. V nekaterih državah je prevajalcem podnapisov prepovedano, da bi se organizirali v sindikate, ker naj bi to pomenilo kartelno združevanje. Veliko vprašanje ostajajo tudi avtorske pravice. V oddaji bomo opozorili na izzive s katerimi se soočajo prevajalci avdiovizualnih vsebin in na najnovejša priporočila na tem področju. Gostja je predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerca Kos. Priporočila društva so predstavili prejšnji teden na mednarodni konferenci Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnostjo, ob podpori Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji. 174728142 RTVSLO – Ars 1076 clean Preko podnapisov preberemo za nekaj knjig besedila na leto, podnapisi vplivajo na znanje maternega jezika in nas spodbujajo k učenju tujih jezikov. Pa vendarle njihova kakovost upada. Naročniki skušajo nižati tarife z možnostjo uporabe strojnih prevajalnikov, ki pa vendarle ne morejo nadomestiti ustvarjalni proces prevajanja. V nekaterih državah je prevajalcem podnapisov prepovedano, da bi se organizirali v sindikate, ker naj bi to pomenilo kartelno združevanje. Veliko vprašanje ostajajo tudi avtorske pravice. V oddaji bomo opozorili na izzive s katerimi se soočajo prevajalci avdiovizualnih vsebin in na najnovejša priporočila na tem področju. Gostja je predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerca Kos. Priporočila društva so predstavili prejšnji teden na mednarodni konferenci Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnostjo, ob podpori Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 27 Oct 2020 15:35:00 +0000 Najboljši podnapisi so tisti, ki jih ne opazimo. To pa ne bi smelo veljati za njihove avtorje. Rokopisi niso le predhodniki tiskanih knjig, saj so dolgo časa sobivali s knjigami. V baročnih bratovščinah je z njimi prepevalo in molilo več deset tisoč Slovencev, zato je tudi jezikovni vpliv teh rokopisov velik. Monografija Slovensko slovstveno izročilo nekatere predstavlja prvič, njen avtor Matija Ogrin nam je ob njihovi zgodovinski vlogi predstavil tudi zanimive zapiske izposojevalcev, ki pričajo o njihovi širši rabi. 174726518 RTVSLO – Ars 1302 clean Rokopisi niso le predhodniki tiskanih knjig, saj so dolgo časa sobivali s knjigami. V baročnih bratovščinah je z njimi prepevalo in molilo več deset tisoč Slovencev, zato je tudi jezikovni vpliv teh rokopisov velik. Monografija Slovensko slovstveno izročilo nekatere predstavlja prvič, njen avtor Matija Ogrin nam je ob njihovi zgodovinski vlogi predstavil tudi zanimive zapiske izposojevalcev, ki pričajo o njihovi širši rabi. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Wed, 21 Oct 2020 04:45:00 +0000 »Franca inu Mina, tu imata te bukve, pa pazita, da jih ne izgubita.« Slovensko društvo za jezikovne tehnologije je pripravilo mednarodno virtualno konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Z dr. Darjo Fišer smo preleteli nekaj tem iz tega hitro razvijajočega se področja: kako razvito je samodejno prepoznavanje sovražnega govora na spletu, v kakšni formi so korpusi slovenskega jezika in kakšne raziskave je spodbudil virus COVID19 zaradi povečane uporabe spleta. 174724525 RTVSLO – Ars 1086 clean Slovensko društvo za jezikovne tehnologije je pripravilo mednarodno virtualno konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Z dr. Darjo Fišer smo preleteli nekaj tem iz tega hitro razvijajočega se področja: kako razvito je samodejno prepoznavanje sovražnega govora na spletu, v kakšni formi so korpusi slovenskega jezika in kakšne raziskave je spodbudil virus COVID19 zaradi povečane uporabe spleta. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 12 Oct 2020 19:00:00 +0000 Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika Dolgo smo živeli v utvari, da bomo lahko ustvarili skupni, malo bolj sproščeni knjižni pogovorni jezik. Vmesno stopnjo med najvišjo obliko govorjenega jezika in narečji, ki bi bila za sproščeno rabo v medijih idealna. Pa se je izkazalo, da bo takšnih pogovornih knjižnih jezikov na Slovenskem vse več. Še tako izobražen Mariborčan bo v javnosti vedno govoril malo drugače kot enako izobražen Koprčan, Tržačan, Celovčan, Novomeščan, Celjan ali Ljubljančan. Sodobni čas zahteva radijski in televizijski govor, ki se zvrstno vsakič znova prilagaja tako vsebini kot tudi namenu oddaje, je na posvetu Mediji in govorjena slovenščina povedal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Kako postavljati ideale pri tem prilagajanju in kakšno vlogo ima pri tem javni zavod RTV Slovenija, smo se po posvetu pogovarjali z dr. Ahačičem. 174722644 RTVSLO – Ars 1045 clean Dolgo smo živeli v utvari, da bomo lahko ustvarili skupni, malo bolj sproščeni knjižni pogovorni jezik. Vmesno stopnjo med najvišjo obliko govorjenega jezika in narečji, ki bi bila za sproščeno rabo v medijih idealna. Pa se je izkazalo, da bo takšnih pogovornih knjižnih jezikov na Slovenskem vse več. Še tako izobražen Mariborčan bo v javnosti vedno govoril malo drugače kot enako izobražen Koprčan, Tržačan, Celovčan, Novomeščan, Celjan ali Ljubljančan. Sodobni čas zahteva radijski in televizijski govor, ki se zvrstno vsakič znova prilagaja tako vsebini kot tudi namenu oddaje, je na posvetu Mediji in govorjena slovenščina povedal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Kako postavljati ideale pri tem prilagajanju in kakšno vlogo ima pri tem javni zavod RTV Slovenija, smo se po posvetu pogovarjali z dr. Ahačičem. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 05 Oct 2020 06:10:00 +0000 Mediji in govorjena slovenščina Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji. 174721310 RTVSLO – Ars 1164 clean Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 29 Sep 2020 09:15:00 +0000 Na nekaterih osnovnih šolah govorijo več kot 14 jezikov Jezikovno občutljivo poučevanje pomeni, da vsi udeleženci učnega procesa prepoznajo jezikovno in kulturno ozadje učencev pri pouku in drugih šolskih dejavnostih. To pomeni, da jih pri rabi jezikov, kot pomembnih virov za učenje različnih vsebin in pridobivanje metajezikovnih zmožnosti, spodbujajo. Če otrok, ki se je ravno preselil v Slovenijo, besedilo pri uri geografije prebere tudi v svojem prvem jeziku, je lahko to zanj dobra spodbuda. "Ko priseljenemu otroku dovolimo in ga spodbujamo, da ob učenju slovenskega jezika, zadrži in nadaljuje opismenjevanju v svojem jeziku, pridobimo tudi dvojezične govorce," pojasnjuje izredna profesorica za področje angleščine v izobraževanju in Prodekanica za prvostopenjske študijske programe in mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Karmen Pižorn. Jezikovno občutljivo poučevanje torej ne preganja jezikov iz razreda, ampak jih obravnava kot zelo pomemben vir za učenje, igro in boljše odnose. foto: Pixabay/steveriot1 174719709 RTVSLO – Ars 1237 clean Jezikovno občutljivo poučevanje pomeni, da vsi udeleženci učnega procesa prepoznajo jezikovno in kulturno ozadje učencev pri pouku in drugih šolskih dejavnostih. To pomeni, da jih pri rabi jezikov, kot pomembnih virov za učenje različnih vsebin in pridobivanje metajezikovnih zmožnosti, spodbujajo. Če otrok, ki se je ravno preselil v Slovenijo, besedilo pri uri geografije prebere tudi v svojem prvem jeziku, je lahko to zanj dobra spodbuda. "Ko priseljenemu otroku dovolimo in ga spodbujamo, da ob učenju slovenskega jezika, zadrži in nadaljuje opismenjevanju v svojem jeziku, pridobimo tudi dvojezične govorce," pojasnjuje izredna profesorica za področje angleščine v izobraževanju in Prodekanica za prvostopenjske študijske programe in mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Karmen Pižorn. Jezikovno občutljivo poučevanje torej ne preganja jezikov iz razreda, ampak jih obravnava kot zelo pomemben vir za učenje, igro in boljše odnose. foto: Pixabay/steveriot1 https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 22 Sep 2020 16:05:00 +0000 Jezikov ne preganjamo iz razreda Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Gostja je dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki je je pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine. V oddajo smo jo povabili v nacionalnem mesecu skupnega branja. 174718131 RTVSLO – Ars 1396 clean Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Gostja je dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki je je pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine. V oddajo smo jo povabili v nacionalnem mesecu skupnega branja. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 15 Sep 2020 12:10:00 +0000 Branje temelji na možganski funkciji za prepoznavanja obrazov, zato spodbuja k empatiji Knjižni blogi v popolavi informacij postajajo vse bolj relevanten vir priporočil za dobro literaturo. Ob dnevu bralne pismenosti se sprašujemo, komu so knjižni blogi sploh še namenjeni namenjeni, če vemo, da bere vse manj ljudi? Kakšno vlogo pri promociji branja sploh še imajo tradicionalni mediji? Izkušnje bodo delile Gospodična knjiga - Nina Prešern, Booknjiga - Urška Bračko in blogarka Literarna lekarna Alenka Štrukelj. 174716591 RTVSLO – Ars 1682 clean Knjižni blogi v popolavi informacij postajajo vse bolj relevanten vir priporočil za dobro literaturo. Ob dnevu bralne pismenosti se sprašujemo, komu so knjižni blogi sploh še namenjeni namenjeni, če vemo, da bere vse manj ljudi? Kakšno vlogo pri promociji branja sploh še imajo tradicionalni mediji? Izkušnje bodo delile Gospodična knjiga - Nina Prešern, Booknjiga - Urška Bračko in blogarka Literarna lekarna Alenka Štrukelj. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 08 Sep 2020 16:00:00 +0000 Knjižni blogi tlakujejo pot do bralcev »Poznam primer študenta med Slovenci v Italiji, ki odlično uporablja slovenščino na knjižni ravni, na neformalni pogovorni ravni pa je v zadregi, saj se z njo ne znajde najbolje«, je povedala dr. Maja Melinc Mlekuž na uvodni razpravi v 55. študijske dneve Draga. Okrogla miza je bila napovedana z besedami, da imamo pri poslušanju govorne različice slovenskega jezika v Italiji ali tudi pri branju posegov na spletnih omrežjih večkrat občutek, da se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo oddaljuje od standardne slovenščine. Razprava pa naj bi ponudila iztočnice za razmišljanje, v kolikšni meri je ta odmik sprejemljiv ali pa že skrb zbujajoč. Po končani razpravi pa se je pokazalo, da je še bolj skrb zbujajoč odmik od rabe pogovorne slovenščine, kot pa od standardne. Ali se med Slovenci v Italiji odvija proces, po katerem so zagotovljene možnosti za rabo slovenščine na knjižni ravni, umanjka pa raba slovenščine v neformalnih situacijah? 174715114 RTVSLO – Ars 1103 clean »Poznam primer študenta med Slovenci v Italiji, ki odlično uporablja slovenščino na knjižni ravni, na neformalni pogovorni ravni pa je v zadregi, saj se z njo ne znajde najbolje«, je povedala dr. Maja Melinc Mlekuž na uvodni razpravi v 55. študijske dneve Draga. Okrogla miza je bila napovedana z besedami, da imamo pri poslušanju govorne različice slovenskega jezika v Italiji ali tudi pri branju posegov na spletnih omrežjih večkrat občutek, da se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo oddaljuje od standardne slovenščine. Razprava pa naj bi ponudila iztočnice za razmišljanje, v kolikšni meri je ta odmik sprejemljiv ali pa že skrb zbujajoč. Po končani razpravi pa se je pokazalo, da je še bolj skrb zbujajoč odmik od rabe pogovorne slovenščine, kot pa od standardne. Ali se med Slovenci v Italiji odvija proces, po katerem so zagotovljene možnosti za rabo slovenščine na knjižni ravni, umanjka pa raba slovenščine v neformalnih situacijah? https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 01 Sep 2020 11:33:00 +0000 Jeziki ne izumirajo zaradi lepotnih napak, ampak zaradi neuporabe Pozoren pregled slovenske medijske krajine razkrije, da geografskim in družbenim govoricam nenehno pripisujemo družbene pomene, ki ne temeljijo na objektivnih presojah. Štajerski govori se denimo pogosto uporabljajo za karakterizacijo komičnih, zabavnih ali celo omejenih likov, primorski se povezujejo z mediteransko ležernostjo, govorica priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik se uporablja za karakterizacijo komičnih likov, ki navadno opravljajo najslabše vrednotena dela. Slovenski govorni mediji sicer tovrstne stereotipne podobe uporabljajo zlasti v zabavnih vsebinah in oglasih, a ne nujno le tam. Na mestu je vprašanje, kje so oziroma bi morale biti meje tega početja. Odgovore nam bo pomagala poiskati doc. dr. Tina Lengar Verovnik, jezikoslovka, ki deluje na Fakulteti za družbene vede UL in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V članku Stereotipne podobe geografskih in družbenih govoric v medijih, ki je izšel v zborniku Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, je denimo zapisala: Zgovoren je primer, opisan v Kalin Golob (2015: 36): študent novinarstva z Jesenic, ki je v (mamini) želji, da bi se otresel kakršnekoli sociolektalne zaznamovanosti, razvil geografsko nezaznamovan idiolekt, na komercialnem radiu ni bil izbran, ker govori »preveč pravilno«, oni pa so hoteli nekoga s primorskim govorom. Zakaj ravno s primorskim in ne npr. s štajerskim? Ker je, kot kaže hiter vpogled v korpus Gigafida, štajerščina preveč »komercializirana v zabavljaške in marketinške namene«, ker je v sinhroniziranih animiranih filmih stereotipno »namenjena preprostim likom, ostali pa pridno klobasajo v ljubljanščini« ipd.? Foto: Disney Pixar 174713719 RTVSLO – Ars 1279 clean Pozoren pregled slovenske medijske krajine razkrije, da geografskim in družbenim govoricam nenehno pripisujemo družbene pomene, ki ne temeljijo na objektivnih presojah. Štajerski govori se denimo pogosto uporabljajo za karakterizacijo komičnih, zabavnih ali celo omejenih likov, primorski se povezujejo z mediteransko ležernostjo, govorica priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik se uporablja za karakterizacijo komičnih likov, ki navadno opravljajo najslabše vrednotena dela. Slovenski govorni mediji sicer tovrstne stereotipne podobe uporabljajo zlasti v zabavnih vsebinah in oglasih, a ne nujno le tam. Na mestu je vprašanje, kje so oziroma bi morale biti meje tega početja. Odgovore nam bo pomagala poiskati doc. dr. Tina Lengar Verovnik, jezikoslovka, ki deluje na Fakulteti za družbene vede UL in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V članku Stereotipne podobe geografskih in družbenih govoric v medijih, ki je izšel v zborniku Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, je denimo zapisala: Zgovoren je primer, opisan v Kalin Golob (2015: 36): študent novinarstva z Jesenic, ki je v (mamini) želji, da bi se otresel kakršnekoli sociolektalne zaznamovanosti, razvil geografsko nezaznamovan idiolekt, na komercialnem radiu ni bil izbran, ker govori »preveč pravilno«, oni pa so hoteli nekoga s primorskim govorom. Zakaj ravno s primorskim in ne npr. s štajerskim? Ker je, kot kaže hiter vpogled v korpus Gigafida, štajerščina preveč »komercializirana v zabavljaške in marketinške namene«, ker je v sinhroniziranih animiranih filmih stereotipno »namenjena preprostim likom, ostali pa pridno klobasajo v ljubljanščini« ipd.? Foto: Disney Pixar https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 25 Aug 2020 12:00:00 +0000 "Štajerščina je v risankah za preproste like, ostali pa pridno klobasajo v ljubljanščini" Triglav se kot eden izmed največjih slovenskih simbolov kaže tudi v jeziku. Obrisi njegovega poimenovanja segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v ponovitvi pogovora z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev. 174712377 RTVSLO – Ars 1065 clean Triglav se kot eden izmed največjih slovenskih simbolov kaže tudi v jeziku. Obrisi njegovega poimenovanja segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v ponovitvi pogovora z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 18 Aug 2020 06:30:00 +0000 Triglav, jezikovni fenomen Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? – v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov s Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, bomo osvetlili ta zanimiv govor z območja zgornjega dela Selške doline. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec. 174711020 RTVSLO – Ars 1187 clean Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? – v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov s Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, bomo osvetlili ta zanimiv govor z območja zgornjega dela Selške doline. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 11 Aug 2020 17:00:00 +0000 Dajnarska špraha ali drfaš merlat Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj priljubljenimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalijo. Pri oblikovanju si je pomagal z latinščino, vendar naj bi bila raba lažja. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, v kateri smo osvetlili značilnosti evlalije in to, kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič. 174709926 RTVSLO – Ars 1142 clean Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj priljubljenimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalijo. Pri oblikovanju si je pomagal z latinščino, vendar naj bi bila raba lažja. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, v kateri smo osvetlili značilnosti evlalije in to, kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 04 Aug 2020 07:45:00 +0000 Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani Rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v Škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja z Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn in vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu RS Lucijo Planinc. 174708571 RTVSLO – Ars 1196 clean Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani Rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v Škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja z Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn in vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu RS Lucijo Planinc. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 27 Jul 2020 14:00:00 +0000 Rokopis iz Škofič je izjemna najdba Zvonjenje je globoko zakoreninjeno v slovensko kulturno krajino. Jezikovno ga ponazarjamo z besedami bim, bam, bom, kar počnejo tudi v drugih jezikih. Slovenci imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel, a prav tako zanimivi so številni posvetni in verski napisi na zvonovih, ki dokumentirajo zgodovino naroda. Kakšni napisi se skrivajo v zvonikih in kaj o njih ugotavlja zvonoslovje, preverjamo v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal. Foto: BoBo 174706209 RTVSLO – Ars 933 clean Zvonjenje je globoko zakoreninjeno v slovensko kulturno krajino. Jezikovno ga ponazarjamo z besedami bim, bam, bom, kar počnejo tudi v drugih jezikih. Slovenci imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel, a prav tako zanimivi so številni posvetni in verski napisi na zvonovih, ki dokumentirajo zgodovino naroda. Kakšni napisi se skrivajo v zvonikih in kaj o njih ugotavlja zvonoslovje, preverjamo v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 14 Jul 2020 14:00:00 +0000 Kakšni napisi se skrivajo v zvonikih? Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič. 174704917 RTVSLO – Ars 1199 clean Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 07 Jul 2020 17:00:00 +0000 Fonolaboratorij za boljše slovensko jezikoslovje Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos 174703502 RTVSLO – Ars 1100 clean Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 30 Jun 2020 16:00:00 +0000 Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal. 174701953 RTVSLO – Ars 1190 clean Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 22 Jun 2020 09:40:00 +0000 Jezikovni poklici v Sloveniji Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook 174699095 RTVSLO – Ars 1210 clean Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 09 Jun 2020 12:30:00 +0000 Kaj pa načelo večjezičnosti in solidarnosti v EU? Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. 174697667 RTVSLO – Ars 1185 clean Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Wed, 03 Jun 2020 09:00:00 +0000 Prvi Šarec je verjetno imel veliko materino znamenje Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak). 174697456 RTVSLO – Ars 1170 clean Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak). https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 02 Jun 2020 13:30:00 +0000 Ali način govora vpliva na odločanje sodišč? Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost. 174694556 RTVSLO – Ars 1175 clean Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Thu, 21 May 2020 10:00:00 +0000 Miran Hladnik, Pretnarjev nagrajenec Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori. 174694018 RTVSLO – Ars 988 clean Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 19 May 2020 16:05:00 +0000 Enciklopedija slovanskih jezikov Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/Trumpkotzgleddobregaretorika4753098.mp3 RTVSLO – Ars 1162 clean Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 12 May 2020 12:10:00 +0000 Trump na študijskem programu retorike Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/KakniretorikismoSlovenci4739976.mp3 RTVSLO – Ars 1359 clean Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 05 May 2020 11:30:00 +0000 Kakšni retoriki smo Slovenci? Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/Kjepavasjezikuli4726879.mp3 RTVSLO – Ars 841 clean Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 28 Apr 2020 16:30:00 +0000 Kje pa vas jezik žuli? Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/Pandemijaintolmaenjevslovenskiznakovnijezik4718551.mp3 RTVSLO – Ars 1170 clean Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 21 Apr 2020 18:00:00 +0000 Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/14/TudiFranimakoronavirus4711753.mp3 RTVSLO – Ars 1173 clean Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 14 Apr 2020 14:30:00 +0000 Tudi Fran ima koronavirus Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/07/Videtiglasinposluatiobraz4701778.mp3 RTVSLO – Ars 1527 clean Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 07 Apr 2020 11:00:00 +0000 Videti glas in poslušati obraz Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/31/Jezikovnividikiepidemije4694226.mp3 RTVSLO – Ars 1002 clean Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 31 Mar 2020 13:45:00 +0000 Jezikovni vidiki epidemije Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/24/Eksperimentalnojezikoslovjeizdomaeganaslonjaa4685367.mp3 RTVSLO – Ars 1259 clean Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 24 Mar 2020 08:35:00 +0000 Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev). videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/Druinskobranje4677400.mp3 RTVSLO – Ars 803 clean V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev). https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 16 Mar 2020 22:00:00 +0000 Družinsko branje Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/10/ZIgrobeseddoboljihslovarjev4668716.mp3 RTVSLO – Ars 1090 clean Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 10 Mar 2020 12:25:00 +0000 Z Igro besed do boljših slovarjev Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/Sloveninaniogroenjezik.Drugovpraanjepajealijezanemarjen.4651998.mp3 RTVSLO – Ars 1491 clean Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Wed, 26 Feb 2020 12:10:00 +0000 Slovenščina ni ogrožen jezik. Drugo vprašanje pa je, ali je zanemarjen. Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/Aligovorimopravilno4641387.mp3 RTVSLO – Ars 1203 clean Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 18 Feb 2020 10:00:00 +0000 Ali govorimo pravilno? Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/04/BenekaSlovenijainjezik4624691.mp3 RTVSLO – Ars 1201 clean Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 04 Feb 2020 17:10:00 +0000 Beneška Slovenija in jezik Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori. Pripravil jo je Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/22/Lutkeimajovelikoizraznomo4608178.mp3 RTVSLO – Ars 971 clean Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori. Pripravil jo je Blaž Mazi. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Wed, 22 Jan 2020 08:00:00 +0000 Lutke imajo veliko izrazno moč Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/14/Tikanjevikanjeonikanjeskozias4598062.mp3 RTVSLO – Ars 1133 clean Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 14 Jan 2020 17:00:00 +0000 Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/07/Blejskagrmadaalisomligaluska4589122.mp3 RTVSLO – Ars 998 clean Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 07 Jan 2020 13:15:00 +0000 Blejska grmada ali somlói galuska Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/SuzanaimanProsenc4571369.mp3 RTVSLO – Ars 1167 clean Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Fri, 20 Dec 2019 09:00:00 +0000 Suzana Čižman Prosenc Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je  prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/19/Besedaleta20194570563.mp3 RTVSLO – Ars 1097 clean Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je  prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Thu, 19 Dec 2019 14:55:00 +0000 Beseda leta 2019 Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU. Vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/Polzavestnarabaprostihdelcevvjeziku4564148.mp3 RTVSLO – Ars 1163 clean Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU. Vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 16 Dec 2019 11:00:00 +0000 Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge.  Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/10/Pravopisisokotsnahekitaamnikdarneugajajo4556610.mp3 RTVSLO – Ars 1247 clean Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge.  Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.Vir fotografije: Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 10 Dec 2019 12:30:00 +0000 Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Vir fotografije: Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/03/Prvidihslovenskeuniverze4547293.mp3 RTVSLO – Ars 1066 clean »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Vir fotografije: Pixabay. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 03 Dec 2019 06:40:00 +0000 Prvi dih slovenske univerze Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Na eni strani imamo mnenje, da bi bilo bolje, če bi sklep preklicali, saj ni dobro, da se take smernice krepijo institucionalizirano; na drugi pa mnenje, da gre za koristen eksperiment, ki pa ga moramo spremljati. V Jezikovnih pogovorih smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/19/Spolinspotovanjestrategijekultiviranjarazlik4528875.mp3 RTVSLO – Ars 1159 clean Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Na eni strani imamo mnenje, da bi bilo bolje, če bi sklep preklicali, saj ni dobro, da se take smernice krepijo institucionalizirano; na drugi pa mnenje, da gre za koristen eksperiment, ki pa ga moramo spremljati. V Jezikovnih pogovorih smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 19 Nov 2019 12:40:00 +0000 Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, bomo osvetlili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/12/Slovnicaslovenskegaznakovnegajezikajepionirskodelo4516382.mp3 RTVSLO – Ars 1060 clean Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, bomo osvetlili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 12 Nov 2019 11:05:00 +0000 Slovnica slovenskega znakovnega jezika je pionirsko delo Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade. Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/05/Kristalnimikrofon20194505308.mp3 RTVSLO – Ars 1208 clean Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade. Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 05 Nov 2019 11:45:00 +0000 Kristalni mikrofon 2019 Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/Prekmurinamedevangeliani4494369.mp3 RTVSLO – Ars 3019 clean Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 28 Oct 2019 13:00:00 +0000 Prekmurščina med evangeličani Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Vir fotografije: ndcs.org.uk videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Sporazumevalnisvetgluhoslepih4480866.mp3 RTVSLO – Ars 1214 clean Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Vir fotografije: ndcs.org.uk https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 21 Oct 2019 13:30:00 +0000 Sporazumevalni svet gluhoslepih Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/11/AlijeteranlahkoleWein4465859.mp3 RTVSLO – Ars 1372 clean Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Fri, 11 Oct 2019 13:40:00 +0000 Ali je teran lahko le Wein? Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/Tikanjevikanjeonikanjeskozias4453990.mp3 RTVSLO – Ars 1131 clean Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Fri, 04 Oct 2019 08:00:00 +0000 Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, je v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo smo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/01/Ovstopuotrokavjezik4447166.mp3 RTVSLO – Ars 1376 clean Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, je v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo smo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Vir fotografije: Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 01 Oct 2019 08:25:00 +0000 O vstopu otroka v jezik Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/24/Jezikovniizzivibaronihpridigarjev4436334.mp3 RTVSLO – Ars 1194 clean Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 24 Sep 2019 15:00:00 +0000 Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in Mladinskega festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/17/Alimladiresneberejo4425962.mp3 RTVSLO – Ars 1110 clean V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in Mladinskega festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 17 Sep 2019 07:10:00 +0000 Ali mladi res ne berejo? Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na zavodu Familylab Slovenija. Med oddajo bomo predstavili dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/10/Kateregaspolasoknjinimolji4416846.mp3 RTVSLO – Ars 1281 clean Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na zavodu Familylab Slovenija. Med oddajo bomo predstavili dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 10 Sep 2019 14:15:00 +0000 Katerega spola so knjižni molji? Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/03/Gordijskivozelprenovepoukasloveninevosnovnioli4407971.mp3 RTVSLO – Ars 3210 clean Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 03 Sep 2019 13:05:00 +0000 Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/27/Lezdrugimismo4397295.mp3 RTVSLO – Ars 1048 clean Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 27 Aug 2019 11:00:00 +0000 Le z drugimi smo! Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/ZlatonalingvistiniolimpijadivJuniKoreji4388834.mp3 RTVSLO – Ars 1452 clean Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 19 Aug 2019 12:10:00 +0000 Zlato na lingvistični olimpijadi v Južni Koreji Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pogovor smo v krajši obliki objavili tudi na 1. programu Radia Slovenija. Vir fotografije: osebni arhiv Marca Greenberga videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/12/MarcL.Greenbergamerikiprofesorkijedoktoriralizprekmurine4382235.mp3 RTVSLO – Ars 3303 clean Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pogovor smo v krajši obliki objavili tudi na 1. programu Radia Slovenija. Vir fotografije: osebni arhiv Marca Greenberga https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 12 Aug 2019 11:52:11 +0000 Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine. Vir fotografije: Facebook stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/06/Navduenkenadslovenino4376243.mp3 RTVSLO – Ars 1095 clean Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine. Vir fotografije: Facebook stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 06 Aug 2019 12:00:00 +0000 Navdušenke nad slovenščino Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Vir fotografije: CSTRSK/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/29/Slikanjezbesedami4369576.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Vir fotografije: CSTRSK/Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 29 Jul 2019 10:00:00 +0000 Slikanje z besedami Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest –obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija. Vir fotografije: Borut Zivulovic/Bobo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/22/Kakojemogoe4364222.mp3 RTVSLO – Ars 1244 clean Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest –obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija. Vir fotografije: Borut Zivulovic/Bobo https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 22 Jul 2019 14:00:00 +0000 Kako je mogoče? Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine. Vir fotografije: osebni Facebook profil Jelene Konicka. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/15/JelenaKonickajaRusinjakijevLitviustanovilalektoratzaslovenino4356926.mp3 RTVSLO – Ars 1093 clean Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine. Vir fotografije: osebni Facebook profil Jelene Konicka. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 15 Jul 2019 13:00:00 +0000 Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/05/Teptanjejezikovnihpravic4347715.mp3 RTVSLO – Ars 1856 clean Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 08 Jul 2019 17:00:00 +0000 Teptanje jezikovnih pravic Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, se bomo o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/01/Hieronimovprevajalskicredo4343379.mp3 RTVSLO – Ars 1237 clean Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, se bomo o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Mon, 01 Jul 2019 18:00:00 +0000 Hieronimov prevajalski credo "Govorite za nami teh malo besed" je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. "Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način," razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in "nedvomne sledi slovenščine". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bayerische StaatsBibliothek, München videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/Glagoliteponazredkazloueza.4328096.mp3 RTVSLO – Ars 1196 clean "Govorite za nami teh malo besed" je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. "Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način," razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in "nedvomne sledi slovenščine". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bayerische StaatsBibliothek, München https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Thu, 20 Jun 2019 11:00:00 +0000 “Glagolite po naz redka zloueza.” Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.Vir fotografije: Jonas Hasselqvist, Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/Bitisodnitolma4320362.mp3 RTVSLO – Ars 1158 clean Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.Vir fotografije: Jonas Hasselqvist, Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 18 Jun 2019 18:00:00 +0000 Biti sodni tolmač »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/Ob100.letihljubljanskeslovenistike4317751.mp3 RTVSLO – Ars 1302 clean »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 11 Jun 2019 16:05:00 +0000 Ob 100-letnici ljubljanske slovenistike Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle poseben, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: Knjižnica Litija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/04/DavorinHostniktkalecslovensko-ruskegaprijateljstva4301328.mp3 RTVSLO – Ars 1125 clean Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle poseben, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: Knjižnica Litija https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 04 Jun 2019 18:00:00 +0000 Davorin Hostnik, tkalec slovensko-ruskega prijateljstva Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, se bomo pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/28/Jezikovnetehnologijenevronskostrojnoprevajanje4292923.mp3 RTVSLO – Ars 1352 clean Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, se bomo pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 28 May 2019 18:00:00 +0000 Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega. Foto: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/Sardina-najstarejahilatinine4274094.mp3 RTVSLO – Ars 1172 clean Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega. Foto: Pixabay https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ Tue, 21 May 2019 17:05:00 +0000 Sardščina - najstarejša hči latinščine RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. sl Tue, 11 May 2021 12:00:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 11 May 2021 12:00:00 +0000 Jezikovni pogovori