Jezikovni pogovori

Jezikovna orodja Evropske komisije

Tue, 07 Apr 2026 13:15:00 +0000

V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave.

Digital Europe - AI-based Multilingual Services

»Izbrišite besedo pravzaprav!«

Tue, 31 Mar 2026 12:12:48 +0000

Od izbrisa besede pravzaprav do iskanja gesel za križanke, take so želje in zahteve, ki jih prejmejo v dopisih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njih nekateri inštitutu očitajo napake, drugi nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so do njih napadalni. Vsi pa inštitutu pripisujejo velik vpliv. Dopise si je mogoče ogledati v Atriju ZRC v Ljubljani, na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave (Foto: joslex / Pixabay).

Jezik v možganih

Wed, 25 Mar 2026 07:50:00 +0000

Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).

Marko Snoj: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika so nepremišljene

Tue, 17 Mar 2026 13:30:00 +0000

Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika.

Francija napoveduje prepoved pisanja, ki navaja oba spola

Spol in spoštovanje: Strategije kultiviranja razlik

Spolno občutljiva raba jezika

Anuša Kodelja: Zame je bila pomembna tema, kako se izražati, če tvoj primarni jezik ni razumljen

Tue, 10 Mar 2026 17:33:33 +0000

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

Kaj lahko spremeni nacionalni dan branja?

Mon, 02 Mar 2026 15:00:00 +0000

Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

Vprašanje Novo mesto ali Novo Mesto še ni v celoti končano

Tue, 24 Feb 2026 15:00:00 +0000

Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.

Aramejščina, jezik starodavnih imperijev

Tue, 17 Feb 2026 17:00:00 +0000

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (ponovitev).

Dajnarska špraha ali drfaš merlat – soriški narečni govor

Tue, 10 Feb 2026 16:00:00 +0000

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Doživetja slovenskega jezika in knjige

Tue, 03 Feb 2026 11:38:26 +0000

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

S humorjem do pisanja z roko

Tue, 27 Jan 2026 14:00:00 +0000

“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.

Na »slonu« se jih uči slovenščino že 60 tisoč

Tue, 13 Jan 2026 14:00:00 +0000

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Slepi lektor

Tue, 06 Jan 2026 17:00:00 +0000

Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)

Komuniciranje o podnebni krizi

Tue, 30 Dec 2025 19:20:00 +0000

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).

Pri prevodih TV-serij so ji pomagali forenziki

Tue, 23 Dec 2025 17:00:00 +0000

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo (ponovitev).

Poljanski rokopis – skriti biser slovenske baročne dediščine

Wed, 17 Dec 2025 05:50:00 +0000

Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.

Prvi koraki v koptščini

Tue, 09 Dec 2025 16:00:00 +0000

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Koptščina: jezik faraonov, puščavskih očetov in liturgije

Mon, 01 Dec 2025 12:00:00 +0000

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Dolga ljubezen, gvišna bolezen

Tue, 18 Nov 2025 14:00:00 +0000

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).

Kristina M. Pučnik: Ljudje se primejo za usta, ko izvedo, kaj sem po poklicu

Tue, 11 Nov 2025 14:00:00 +0000

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Pametni prevod ali prevara?

Tue, 04 Nov 2025 14:00:00 +0000

Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Narečje standupovskih izvajalcev

Tue, 28 Oct 2025 15:00:00 +0000

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Tue, 21 Oct 2025 16:18:47 +0000

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

Zgodovina brajeve pisave

Tue, 14 Oct 2025 13:00:00 +0000

S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).

Jezikovno-kulturni program Pot v Dramo

Tue, 07 Oct 2025 10:00:00 +0000

Oddajo Jezikovni pogovori namenjamo jezikovno-kulturnemu programu Pot v Dramo, ki ga pripravlja in izvaja SNG Drama Ljubljana. S programom želijo organizatorji podpreti vključevanje v Sloveniji živečih tujcev v slovensko kulturno in družabno življenje ter jim predstaviti slovenski jezik v kulturi in gledališču. Gostji v studiu sta gledališka pedagoginja Špela Šinigoj ter udeleženka programa Elena Avilova. Vabljeni k poslušanju.

UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.

Tue, 30 Sep 2025 13:15:00 +0000

UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jezikovna nejasnost na sodišču

Tue, 23 Sep 2025 12:30:00 +0000

Jezik je eno izmed najboljših orodij pa tudi orožij, ki jih ima človek. To se še posebej kaže v sodni dvorani, kjer lahko jezikovna usposobljenost sodelujočih močno vpliva na razsodbo. Jezikovna usposobljenost je lahko tudi pogoj zakonitosti sojenja. Kaj pa se zgodi, ko se začne jezik zapletati že pri samih zakonih? Ker so nejasni zaradi nedovršnih glagolov in množinskih oblik. Gostji oddaje sta Manja Skočir in Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, soavtorici prispevka Jezik na zatožni klopi: natančnost, razumljivost in izzivi razlage pravnega pomena v kazenskem pravu. Prispevek sta predstavili na konferenci Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti, ki je nedavno potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani (Foto: Pixabay).

Arheologi v Turčiji odkrili kalašemščino

Tue, 09 Sep 2025 13:00:00 +0000

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašemščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je pojasnil to odkritje (Na fotografiji: Hatuša, vir: turško Ministrstvo za kulturo in turizem / Umut Özdemir).

40 let jezikovnih zgodb Radia SI

Tue, 02 Sep 2025 13:45:00 +0000

Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.

Tla, zemlja ali prst? Agronomski terminološki slovar

Tue, 26 Aug 2025 14:00:00 +0000

Ali kmetje obdelujejo tla, zemljo ali prst? Čeprav se zdi vprašanje nepomembno, so se ob nastajanju Agronomskega terminološkega slovarja ob njem odpirali resni premisleki in dileme. Ob nastajanju slovarja, ki je trajalo več kot deset let, so se zgodili tudi zanimivi dogodki, ki so odprli druge premisleke. V Ameriki so kot blagovno znamko zaščitili poimenovanje za žito kamut, zaradi česar so ga morali umakniti iz slovarja. Med nastajanjem slovarja so bila opuščena tudi nekatera orodja, zaradi česar so se vprašali, ali je njihova poimenovanja še smiselno uvrstiti v slovar. S podobnimi in drugimi vprašanji se je ukvarjalo 29 strokovnjakov z 12 agronomskih področij, usklajevale pa so jih urednice Agronomskega terminološkega slovarja Valentina Usenik, Tanja Fajfar in Mateja Jemec Tomazin, ki je gostja oddaje (Foto: OtoZapletal / Pixabay).

Prof. dr. Alan Melby, optimist med prevajalci v dobi umetne inteligence

Tue, 19 Aug 2025 16:00:00 +0000

Številni prevajalci so zaradi razvoja umetne inteligence zaskrbljeni glede prihodnosti svojih poklicev. Nove tehnologije vzbujajo v njih veliko mero pesimizma. Prof. dr. Alan Melby, zaslužni profesor na ameriški Univerzi Brigham Young, ki strojne prevode raziskuje že pet desetletij, pa je optimist. Ne samo, da je takšen po naravi, ampak tudi zaupa v moč človeškega prevoda. Rešitev vidi v označevanju prevodov, ki so jih pregledali strokovno usposobljeni prevajalci in niso v celoti proizvod umetne inteligence. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem sodelovanju na letnem srečanju Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT, ki je na povabilo Združenja SCIT® letos prvič potekalo v Sloveniji (Foto: Jana Petrak Zajc / Združenje SCIT®).

Na Berkeleyu so odkrili, da umetna inteligenca mogoče razume jezik

Tue, 12 Aug 2025 16:00:00 +0000

Ali umetna inteligenca razume ali samo posnema jezik, je eno osrednjih vprašanj, še posebno od leta 2022, ki zaznamuje začetek širše rabe generativne umetne inteligence. S tem vprašanjem so povezana tudi varnostna tveganja glede rabe umetne inteligence. Novo odkritje raziskovalcev kalifornijske univerzi Berkeley nakazuje, da je umetna inteligenca zmožna rekurzije v jeziku, metajezikovnega sklepanja in zato tudi nekakšnega razumevanja jezika. Gost oddaje je dr. Gašper Beguš, docent na kalifornijski univerzi Berkeley, ki nam bo pojasnil to odkritje (Foto: Gerd Altmann / Pixabay) .

Vikanje je lahko tudi žalitev

Tue, 05 Aug 2025 10:00:00 +0000

Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).

Raje kot na morje so se šli učit slovenščino v Ljubljano

Tue, 29 Jul 2025 15:20:43 +0000

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so tudi letos posamezniki spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije.

Narod jezika in kolesarstva

Wed, 23 Jul 2025 14:05:56 +0000

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vse več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na neki način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, boste slišali v ponovitvi oddaje Jezikovni pogovori. Gostja je Urška Vranjek Ošlak, avtorica monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Če kdo govori rusko, to še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti

Tue, 15 Jul 2025 12:00:00 +0000

V preteklosti je bila odločitev za jezik na vzhodnoslovanskem območju pogosto bolj praktične kot pa identitetne narave. Če kdo govori rusko, to torej še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti, poudarja dr. Domen Krvina, rusist in polonist, ki sodeluje pri nastajanju novih izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. Z vojno v Ukrajini pa tudi ukrajinščina postaja v večji meri narodni označevalec. Ukrajinci postajajo občutljivejši in so se (tudi tisti na vzhodu) ukrajinščine bolj pripravljeni učiti. Oddajo namenjamo jezikovnim vprašanjem in dilemam, ki jih vojna v Ukrajini odpira tudi v Sloveniji, spremembe pa bodo vplivale tudi na pravila za prevzemanje lastnih imen iz današnje Ukrajine in Belorusije. Neuveljavljena ukrajinska in beloruska zemljepisna ter osebna lastna imena se bodo v prihodnje manj prevzemala v slovenščino prek ruščine, uveljavljena pa naj bi ostala nespremenjena.

Začel se je 61. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture

Tue, 08 Jul 2025 07:00:00 +0000

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo dvotedenski prireditvi z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki prav zdaj poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter seveda kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. V studiu se nam bo pridružila predsednica 61. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Urška Perenič.

Pri prevodih TV-serij so ji pomagali forenziki

Tue, 01 Jul 2025 13:00:00 +0000

Jezikoslovca Bruno Guyon in Božo Radovič

Tue, 24 Jun 2025 15:00:00 +0000

Na predvečer dneva državnosti se bomo spomnili dveh manj poznanih jezikoslovcev, ki sta prispevala k dialogu med slovensko in italijansko kulturo. Brunu Guyon je leta 1914 postal prvi univerzitetni učitelj slovenščine v Italiji na Univerzi Orientale v Neaplju. Božo Radovič pa je bil nosilec Katedre za slovansko filologijo na Univerzi v Padovi in avtor spregledane razprave o slovenskih grafičnih sistemih v 16. stoletju. Njegova študija je po več kot šestdesetih letih še vedno aktualna. Gost je prof. dr. Matej Šekli.

Martina Orožen - naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika

Tue, 17 Jun 2025 15:00:00 +0000

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

Murkov izhod iz besediščne in pravopisne zmede 19. stoletja

Tue, 10 Jun 2025 14:00:00 +0000

V prvi polovici 19. stoletja je zaradi črkopisne reforme kazalo, da bomo Slovenci dobili tri knjižne jezike. Anton Murko je v tej pravopisni in besediščni zmedi videl izhod v poenotenem knjižnem jeziku, ki bi temeljil na bohoričici. S slovnico in dvema slovarjema je ustvaril izjemna dela, ki so odločilno vplivala na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. V spomin na delo tega jezikoslovca in duhovnika so v Hočah pretekli petek odkrili njegovo reliefno podobo. Življenje in delo dr. Antona Murka je predstavil jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek (Foto: Kreativna baza).

Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

Tue, 03 Jun 2025 16:00:00 +0000

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).

Občinstvo pričakuje od RTV SLO visoke jezikovne standarde

Tue, 27 May 2025 12:00:00 +0000

Partizanska tiskarna ni delovala nezakonito, ampak podtalno. Beseda atentat izhaja iz francoske attentat, ta pa iz latinskega attentare, tj. poizkusiti. Zapis poskus atentata je zato napačen. To sta le dva primera, ki kažeta, kako jezikovno občutljivo je občinstvo vsebin RTV Slovenija. Nekaj pripomb in odzivov bomo pregledali z Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marico Uršič Zupan (Foto: Aleksander Čobec).

Aramejščina, jezik starodavnih imperijev

Tue, 20 May 2025 11:00:00 +0000

S Tilko za večjo motivacijo pri pouku jezika in književnosti

Tue, 13 May 2025 12:00:00 +0000

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).

Kozma Ahačič: Korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba

Tue, 06 May 2025 16:20:00 +0000

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).

Ja, tudi beton lahko krvavi

Tue, 29 Apr 2025 13:00:00 +0000

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Neznosna lahkost uvajanja umetne inteligence v pravna okolja

Wed, 23 Apr 2025 12:10:40 +0000

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.

Novi sošolci - film o vključevanju albanskih otrok

Tue, 15 Apr 2025 08:00:00 +0000

Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta postala tako velika izziva, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek, ki je posnel dokumentarni film Novi sošolci. Film obravnava poučevanje slovenščine albanskih otrok s Kosova in njihovo vključevanje v šole skozi konkretne zgodbe otrok, staršev in učiteljev. Režiral ga je Toni Cahunek, ki je napisal scenarij skupaj s sestro Lejo Cahunek, socialno pedagoginjo, ki deluje v osnovnih šolah v Kranju. Film ima v teh dneh turnejo po Sloveniji.

Slovenska krajevna imena pred poknjiženjem

Tue, 08 Apr 2025 13:00:00 +0000

Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Torkarjem, avtorjem monografije.

Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju

Tue, 01 Apr 2025 15:00:00 +0000

V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja.

Komuniciranje o podnebni krizi

Tue, 25 Mar 2025 13:30:00 +0000

Zakaj obstajajo davčna nebesa?

Tue, 18 Mar 2025 16:00:00 +0000

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo (ponovitev).

Bistroumnost grškega jezika

Tue, 11 Mar 2025 17:00:00 +0000

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine (ponovitev).

Habsburški Babilon

Tue, 04 Mar 2025 14:00:00 +0000

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in številne izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja služinčadi in kuharic, prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru.

Študijski program Oblike govora na AGRFT

Tue, 25 Feb 2025 16:00:00 +0000

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji je program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Dober dan in hvala ne obstajata v melanezijskih jezikih

Tue, 18 Feb 2025 17:00:00 +0000

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno terja znanje lokalnih jezikov. To je zagotovo t. i. tok pisin, lingua franca Papue Nove Gvineja, ter v Telbanovem primeru karawarijski jezik, jezik skupnosti, katere član je postal pred več kot štirimi desetletji, ko je prvič prišel v vas Abonwari v provinci južni Sepik. Nekaj značilnosti teh izrazito drugačne jezikovne pokrajine smo osvetlili v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Senzorialni jezik senzorialnega gledališča

Tue, 11 Feb 2025 11:00:00 +0000

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya). .

Jezikovni mozaik EPK Nova Gorica–Gorica

Tue, 04 Feb 2025 14:15:00 +0000

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

Virtualni dvojniki že realno sestankujejo

Tue, 28 Jan 2025 11:00:00 +0000

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Akademik Bratko je bil tudi gost prejšnje oddaje, ki smo jo namenili vprašanju, kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco (foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco?

Tue, 21 Jan 2025 14:35:00 +0000

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Globaleščina na RTV Slovenija

Tue, 14 Jan 2025 12:00:00 +0000

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevzemanje bogatenje, v katerih pa siromašenje slovenščine? Gosta sta lektorja Rok Dovjak in Petra Jordan.

V brajici je mogoče zapisati tudi note

Tue, 07 Jan 2025 15:00:00 +0000

Kombinacija šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je osnovna celica brajice. Ta izum pomeni zgodovinski mejnik za slepe in slabovidne, saj jim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno življenje. Ob svetovnem dnevu brajice, ki smo ga zaznamovali 4. januarja, o značilnostih te pisave in izzivih sporazumevanja slepih in slabovidnih. Gosta pogovora sta Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in Janez Mlačnik, avtor priročnika za učenje brajice Makovka (foto: Pixabay).

Zgodbe besede leta

Tue, 31 Dec 2024 13:00:00 +0000

Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet? Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je izbrala nominiranke. Eno besedo je dodala časopisna hiša Delo. Akcijo organizira ZRC SAZU v sodelovanju z našo spletno stranjo, Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

Govorica miru

Tue, 24 Dec 2024 16:00:00 +0000

Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se jo je potrebno naučiti, ali le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).

Na Češkem bi sodne tolmače nadomestili s tehničnimi napravami

Tue, 17 Dec 2024 14:40:00 +0000

Pri Mednarodni zvezi prevajalcev FIT pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača. Gostja oddaje je predsednica Mednarodne zveze prevajalcev FIT Alison Rodriguez, ki se je srečala s predstavniki češke oblasti. Kot je poudarila, je češki primer izjemno pomemben, saj bi mu lahko sledili tudi po drugih državah. Alison Rodriguez je obiskala Slovenijo na povabilo Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT® v luči priprav na zasedanje Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT (FIT Council) v Ljubljani v marcu 2025, ki ga bo Združenje SCIT® pospremilo z organizacijo mednarodnega foruma o spremembah in prihodnosti prevajalske in tolmaške stroke.

Slovenščini grozi digitalno izumrtje med Slovenci v Italiji

Tue, 10 Dec 2024 13:00:00 +0000

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci in govorke »prisiljeni« uporabljati manjšinski (oz. na splošno) ciljni jezik, saj te potrebe »v realnem življenju« mogoče ne bo več, ugotavljata Matejka Grgič in Zarja Zver v članku Načrtovanje rabe jezika za opolnomočenje manjšinskih skupnosti v umetnointeligenčni dobi, ki je objavljen v zborniku Slovenščina v Italiji. Monografija je izšla ob 50-letnici Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Z dr. Matejko Grgič smo se pogovarjali o spletni rabi slovenščine v slovenski skupnosti v Italiji in aktualnosti poimenovanj zamejstvo, rojaki, matica, skupni slovenski prostor.

Slikanje z besedami

Tue, 03 Dec 2024 14:00:00 +0000

Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Foto: Pixabay

Janša je svetniški priimek, Erjavec pa je priimek iz tabuja

Tue, 26 Nov 2024 12:00:00 +0000

Janša je svetniški priimek, saj je nastal iz svetniškega imena Janez. Erjavec pa je priimek tabuja. Iz strahu in vraževerja pred medvedom so v preteklosti tej živali rekli rjavec, ker je niso hoteli priklicati, in tako je nastal priimek Erjavec. Tako izvore in pomene priimkov v knjigi Priimki razlaga Tino Mamić. Drugi del je namenil gorenjskim priimkom. Nekaj jih bomo preleteli. Med njimi tudi priimek Logar, saj izhaja iz Gorenjske (foto: Alexa / Pixabay).

Besedomat

Tue, 19 Nov 2024 13:00:00 +0000

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).

Ali bo Elizabeta prijezdila na belem konju?

Tue, 12 Nov 2024 11:00:00 +0000

Kdor ne dela, naj vsaj jé, Elizabeta prijezdi na belem konju, Od jeze rit raste, to je nekaj primerov pregovorov in antipregovorov, ki širši javnosti niso znani. Z avtorjem Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023 Matejem Metercem jih bomo spoznali in osvetlili njihov nastanek, tako kot tudi ostalih slovenskih pregovorov.

Romske otroke lahko vključimo v šole prek romskega jezika

Tue, 05 Nov 2024 14:00:00 +0000

Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej izvajajo projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPPE vključuje šole iz treh držav članic Sveta Evrope: Grčije, Slovaške in Slovenije.

46 let romunščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Tue, 29 Oct 2024 09:00:00 +0000

Romunščina je uradni jezik Romunije in Moldavije. Spada v skupino romanskih jezikov, po nekaterih ocenah pa jo govori od 24 do 28 milijonov ljudi. V Sloveniji ima romunski jezik že dolgo zgodovino, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ga poučujejo že 46 let. Ta zanimiv romanski jezik nam bosta v oddaji osvetlili lektorica romunščine, dr. Ioana-Carmen Jieanu in ena izmed nekdanjih študentk romunskega jezika, Klara Rus.

Jaz te imam rad - prvi slovenski dialog v ameriškem filmu iz leta 1954

Tue, 22 Oct 2024 10:00:00 +0000

Ali ste vedeli, da je bil prvi slovenski dialog v ameriškem filmu posnet za celovečerni film Naboj za Joeja iz leta 1954? V ljubezenskem prizoru v tem filmu moški izpove ženski ljubezen v več jezikih in eden izmed njih je tudi slovenščina. To nam je povedal naš gost Joe Valenčič, ameriški Slovenec, ki se je z ameriško igralko slovenskega rodu Audrey Totter pogovarjal o prvem slovenskem dialogu v ameriškem filmu. Naš gost nam je predstavil še nekaj drugih primerov prvih slovenskih besed na ameriškem radiu in v filmu. Beseda pa je sicer tekla o slovenščini med ameriškimi Slovenci (foto:Wikipedia).

Uspešnica, imenovana Fran

Tue, 15 Oct 2024 12:15:00 +0000

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.

Ne znajo vsi vozniki dobro angleško

Tue, 08 Oct 2024 13:00:00 +0000

Novejši avtomobili, ki se z voznikom ne sporazumevajo v slovenščini, so lahko v nekaterih okoliščinah nevarni za vožnjo. Lahko se zgodi, da voznik ne razume vseh naprednih funkcij, ki mu sporočajo, da z avtomobilom nekaj ni v redu, če ga na to ne opozori v slovenščini. Čeprav voznik meni, da na osnovni ravni dobro razume angleški jezik, to še ne pomeni, da bo razumel vse, kar mu sporočajo napredni sistemi avtomobila. V kolikšni meri imajo sodobni avtomobili možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila? Kako se na pobudo “slovenščina v avtomobilih”, ki sta jo sprožili Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, odzivajo avtomobilski zastopniki in uvozniki? Gost pogovora bo Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije (foto: Pixabay).

Končno Apple v slovenščini!

Tue, 01 Oct 2024 13:00:00 +0000

Po več kot šestih letih prizadevanj je slovenščina končno na voljo v Applovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. Ključne so bile spremembe zakona, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je sicer pred šestimi leti prva opozorila slovenske oblasti, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov. Opozorila so postopno začela dobivati zagon v strokovni javnosti, civilnih gibanjih in medijih, potem pa se je odzvala tudi politika. V slovenščini pa še ne delujejo Applov glasovni pomočnik ali pomočnica Siri, ki je v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, ter naprave, ki ne omogočajo novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. A kljub vsemu je narejen prvi korak. O tem, česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Slišali boste ponovitev pogovora, ki smo ga posneli julija po uveljavitvi sprememb Zakona o javni rabi slovenščine.

Živost jezika dokazuje tudi besedotvorje

Tue, 17 Sep 2024 10:00:00 +0000

Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).

Bralno pismenost je mogoče dvigniti, dokazujejo z Našo malo knjižnico

Tue, 10 Sep 2024 08:00:00 +0000

Glede na rezultate mednarodne raziskave PISA iz leta 2022 je raven bralne pismenosti med slovenskimi petnajstletniki pod povprečjem držav članic OECD. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov je za 26 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in je najnižji dosežek, odkar se je Slovenija vključila v raziskavo. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja smo izpostavili ambiciozni projekt Naša mala knjižnica, pri katerem si prizadevajo dvigniti bralno pismenost. Izvaja ga KUD Sodobnost. Lani je pri njem sodelovalo 34.000 otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev. Letos bo potekal tudi na Hrvaškem, v Italiji, Estoniji, Severni Makedoniji, v Grčiji in na Poljskem. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo Evropske komisije je projektu dodelil naziv Zgodba o uspehu. Vprašali smo se tudi, zakaj se projekti, ki jih namenjamo temu področju, ne odražajo v mednarodnih raziskavah. Gostje: dr. Klavdija Šterman Ivančič, raziskovalka s Pedagoškega inštituta; projekt Naša mala knjižnica pa sta predstavili Katja Kac in Alenka Urh.

Simon Krek: Slovenščina ni suverena, če o njej odločajo pri podjetju OpenAI

Tue, 03 Sep 2024 13:10:00 +0000

Začela se je akcija zbiranja besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence, slovenskega ChatGPT-ja. V nacionalnem projektu PoVeJmO želijo prispevati k razvojni neodvisnosti in napredku jezikovnih tehnologij v slovenščini. Za to pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini, zbrati bo treba 40 milijard besed. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od podjetja OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. O nastajanju velikega jezikovnega modela v slovenščini z vodjo projekta Simonom Krekom s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Dešifrirali so eksotične jezike in osvojili odličja

Tue, 27 Aug 2024 13:00:00 +0000

Na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji so bili slovenski predstavniki izjemno uspešni. Brest Lenarčič s Šolskega centra Rogaška Slatina je osvojil zlato medaljo. Patricia Király z Gimnazije Bežigrad si je priborila srebrno medaljo, na ekipni tekmi pa celotna ekipa bron. Udeleženci mednarodne lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Letos je bila prva naloga sestavljena iz korjaščine, ki spada v čukotsko-kamčatsko jezikovno skupino in jo govori približno 1665 ljudi na skrajnem vzhodu Sibirije. Brest Lenarčič je kot edini na svetu v celoti rešil nalogo. O nenavadnih nalogah, predvsem pa o genialnosti naših tekmovalcev v pogovoru z Brestom Lenarčičem, Brunom Žižmundom z Gimnazije Želimlje in dr. Simono Klemenčič, vodjo ekipe in članico komisije Mednarodne lingvistične olimpijade. Del ekipe je bila tudi Nives Gošnjak z Gimnazije Velenje.

Gašper Tonin pronicljivo povezuje medicino in jezikoslovje

Tue, 20 Aug 2024 16:00:44 +0000

Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.

Sporazumevanje gasilcev

Tue, 13 Aug 2024 16:00:00 +0000

Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori, so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vpliva narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu, vir fotografije: STA/Daniel Novakovič (ponovitev).

Ful so nam dali Hrvati

Tue, 06 Aug 2024 10:00:00 +0000

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je beseda ful, ki izvira iz angleščine, vendar smo jo dobili po ovinku, iz hrvaščine. Tako Hrvati kot Slovenci jo uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru (vir fotografije: Pixabay).

Yuchen Wang: Odločal sem se med slovenščino in latinščino

Tue, 30 Jul 2024 08:28:44 +0000

Kitajec Yuchen Wang, ki si je nadel slovensko ime Nejc, je bil na pekinški univerzi pred dilemo, ali naj se uči slovensko ali latinsko. Za slovenščino se je odločil, ker bo lažje dobil zaposlitev. Anglež z albanskimi koreninami Yll Buzoku je v Londonu spoznal Slovenko, ki ga je s knjigami in glasbo navdušila za slovenščino. Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji. Osvald Errath iz Kanalske doline želi poglobiti znanje slovenščine, podobno tudi Maria Alejandra Sraka iz Argentine. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči in zanimivi. Posneli smo jih na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo (vir fotografije: Center za slovenščino).

Ponovno se bodo kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov"

Tue, 23 Jul 2024 11:15:00 +0000

Tudi letos se bodo kot kaže kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov". V javni razpravi je predlog Zakona o visokem šolstvu, ki dopušča predavanja v tujem jeziku, če je vanje vpisano "večje število tujih študentov". Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poudarjajo, da je praksa pokazala, da se kot "večje število tujih študentov" pojmujejo že trije neslovenski, zaradi katerih je moralo potem 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini. Na drugi strani zakon podpira rektorska konferenca in poudarja, da je plod široke razprave vseh deležnikov. Gosta oddaje sta predsednica Rektorske konference in rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar ter akademik prof. dr. Marko Jesenšek (vir fotografije Pixabay).

Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Tue, 16 Jul 2024 10:00:00 +0000

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil (ponovitev). Vir fotografije: Pixabay.

Kaj se lahko naučimo na primeru Apple?

Tue, 09 Jul 2024 13:10:27 +0000

Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).

Izšla je prva celostna predstavitev korejskega jezika

Tue, 02 Jul 2024 10:00:00 +0000

81 milijonov ljudi na svetu govori korejsko. Korejščina je uradni jezik v Severni in Južni Koreji, je tudi eden izmed dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Zanimanje za korejski jezik in kulturo tudi v Sloveniji narašča, zato se je pojavila potreba po bolj sistematičnem uvodu v korejščino v obliki učbenika. Za to so poskrbeli pri Znanstveni založbi filozofske fakultete v Ljubljani, pri kateri je lani izšla monografija z naslovom Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje. Avtorji so Maša Žbogar, Eva Vučkovič, Kang Byoung Yoong in Andrej Bekeš, soustanovitelj oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki bo v oddaji Jezikovni pogovori podrobneje predstavil korejski jezik in omenjeno monografijo (fotografija: Pixabay).

Valter Mavrič: Če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 jezikih EU, potem ne deluje, 2. del

Tue, 25 Jun 2024 10:22:30 +0000

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Valter Mavrič, vodja prevajalske službe Evropskega parlamenta, 1. del

Tue, 18 Jun 2024 10:00:00 +0000

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Izzivi tolmačenja za begunce

Tue, 11 Jun 2024 13:30:00 +0000

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

Slovenisti nasprotujejo prilagajanju mature tistim, ki »je ne bi zmogli«

Tue, 04 Jun 2024 10:00:00 +0000

Cilj dveh ravni na splošni maturi pri predmetu slovenščine je prilagajanje mature tistim, ki »je ne bi zmogli«. Torej nižanje ravni znanja, opozarjajo slovenisti, če bo sprejet osnutek novega Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. V delovni skupini za pripravo tega programa zanikajo očitke. Nasprotno, poudarjajo celo, da bi se raven znanja lahko povišala. Argumente sta soočila vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja Janez Vogrinc in predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino Matej Šekli (fotografija: Pixabay).

Narod jezika in kolesarstva

Tue, 28 May 2024 10:00:00 +0000

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vedno več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na nek način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, smo vprašali Urško Vranjek Ošlak, avtorico monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (fotografija: BoBo/Žiga Živulovič jr.).

Na novo odkriti Škrabčevi rokopisi

Tue, 21 May 2024 13:00:00 +0000

Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti so prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gosta oddaje sta prof. dr. Hotimir Tivadar in asist. mag. br. Jan Dominik Bogataj.

Jezikovne premene in prevzemanje

Tue, 14 May 2024 16:00:00 +0000

Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Pravica gluhoslepih do tolmača

Tue, 07 May 2024 15:00:00 +0000

Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).

Iz reportaže na Reki: Šport kot glavni razlog za učenje slovenščine

Tue, 30 Apr 2024 10:00:00 +0000

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.

Na Hrvaškem raste zanimanje za slovenščino

Tue, 23 Apr 2024 12:00:00 +0000

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).

Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

Tue, 16 Apr 2024 11:10:00 +0000

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.