Education (C) RTVSLO 2023 Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki. https://www.rtvslo.si/podcast https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250667/kdosmo1400x1400_pxkdosmo.jpg Arboretum je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina, ki je bila po vojni v precejšnji meri spregledana, čeprav ima v zgodovini pomembno noto slovenstva. V oddaji Kdo smo ponavljamo zvočno pripoved o Arboretumu v Volčjem potoku, ki smo jo posneli v božičnem času, ko so čarobnost pričarale številne raznobarvne lučke, ki so krasile park. 175205012 RTVSLO – Ars 2943 false Arboretum je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina, ki je bila po vojni v precejšnji meri spregledana, čeprav ima v zgodovini pomembno noto slovenstva. V oddaji Kdo smo ponavljamo zvočno pripoved o Arboretumu v Volčjem potoku, ki smo jo posneli v božičnem času, ko so čarobnost pričarale številne raznobarvne lučke, ki so krasile park. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205012 Tue, 10 Mar 2026 11:55:00 +0000 O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda (ponovitev). 175203133 RTVSLO – Ars 2939 false O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203133 Tue, 03 Mar 2026 11:55:00 +0000 Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev) 175201287 RTVSLO – Ars 2882 false Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201287 Tue, 24 Feb 2026 11:55:00 +0000 V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023. 175199391 RTVSLO – Ars 3252 false V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199391 Tue, 17 Feb 2026 11:55:00 +0000 Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)? 175197410 RTVSLO – Ars 2727 false Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197410 Tue, 10 Feb 2026 11:55:00 +0000 Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev). 175195466 RTVSLO – Ars 2571 false Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195466 Tue, 03 Feb 2026 11:55:00 +0000 Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje). 175193640 RTVSLO – Ars 2472 false Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193640 Tue, 27 Jan 2026 11:55:00 +0000 Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev). 175191821 RTVSLO – Ars 3041 false Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191821 Tue, 20 Jan 2026 11:55:00 +0000 Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak. 175189955 RTVSLO – Ars 2099 false Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189955 Tue, 13 Jan 2026 11:55:00 +0000 V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon. 175188217 RTVSLO – Ars 1965 false V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188217 Tue, 06 Jan 2026 11:55:00 +0000 Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990. 175186339 RTVSLO – Ars 3141 false Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186339 Tue, 30 Dec 2025 11:55:00 +0000 Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina. 175184878 RTVSLO – Ars 2915 false Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184878 Tue, 23 Dec 2025 11:55:00 +0000 Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev). 175183218 RTVSLO – Ars 2741 false Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183218 Wed, 17 Dec 2025 13:00:00 +0000 Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev). 175183362 RTVSLO – Ars 2742 false Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183362 Tue, 16 Dec 2025 11:55:00 +0000 Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.) 175181009 RTVSLO – Ars 2775 false Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181009 Tue, 09 Dec 2025 11:55:00 +0000 Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev). 175179239 RTVSLO – Ars 3105 false Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179239 Tue, 02 Dec 2025 11:55:00 +0000 V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti. 175177377 RTVSLO – Ars 2732 false V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177377 Tue, 25 Nov 2025 11:55:00 +0000 Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf. 175175501 RTVSLO – Ars 2909 false Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175501 Tue, 18 Nov 2025 11:55:00 +0000 Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci. 175173706 RTVSLO – Ars 3292 false Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173706 Tue, 11 Nov 2025 11:55:00 +0000 Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020. 175171918 RTVSLO – Ars 2490 false Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171918 Tue, 04 Nov 2025 11:55:00 +0000 Začetki šolstva pri nas segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje pa v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije (ponovitev oddaje). 175170264 RTVSLO – Ars 3328 false Začetki šolstva pri nas segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje pa v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije (ponovitev oddaje). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170264 Tue, 28 Oct 2025 11:55:00 +0000 Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev). 175168443 RTVSLO – Ars 2847 false Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168443 Tue, 21 Oct 2025 10:55:00 +0000 Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev). 175166623 RTVSLO – Ars 2650 false Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166623 Tue, 14 Oct 2025 10:55:00 +0000 Te dni so gobe po obdobju deževja hitro začele rasti ... Vsakdo katero pozna, vsaj jurčka ali lisičko ... Marsikdo jih nabira, števlni pa se jih še vedno bojijo. Le nekateri pa vedo, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo medicinske, in je njihov učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. (Ponovitev.) 175164872 RTVSLO – Ars 2959 false Te dni so gobe po obdobju deževja hitro začele rasti ... Vsakdo katero pozna, vsaj jurčka ali lisičko ... Marsikdo jih nabira, števlni pa se jih še vedno bojijo. Le nekateri pa vedo, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo medicinske, in je njihov učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. (Ponovitev.) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164872 Tue, 07 Oct 2025 10:55:00 +0000 Slovenci smo lahko ponosni na že pokojnega patra Simona Ašiča, ki je bil največji slovenski zeliščar, cenjen doma in tudi v tujini. V stiškem cistercijanskem samostano je pripravljal čaje, čajne mešanice in sadne kise, s katermi je pomagal mnogim, ki so iskali naravno pomoč za svoje tegobe. Nedavno so prenovili tudi stiško zeliščno lekarno, ki nadaljuje tradicijo patra Simona Ašiča. 175163066 RTVSLO – Ars 2637 false Slovenci smo lahko ponosni na že pokojnega patra Simona Ašiča, ki je bil največji slovenski zeliščar, cenjen doma in tudi v tujini. V stiškem cistercijanskem samostano je pripravljal čaje, čajne mešanice in sadne kise, s katermi je pomagal mnogim, ki so iskali naravno pomoč za svoje tegobe. Nedavno so prenovili tudi stiško zeliščno lekarno, ki nadaljuje tradicijo patra Simona Ašiča. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163066 Tue, 30 Sep 2025 10:55:00 +0000 Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo (ponovitev). 175161347 RTVSLO – Ars 2896 false Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161347 Tue, 23 Sep 2025 10:55:00 +0000 Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev). 175159554 RTVSLO – Ars 3016 false Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159554 Tue, 16 Sep 2025 10:55:00 +0000 Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje. 175157921 RTVSLO – Ars 3163 false Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157921 Tue, 09 Sep 2025 10:55:00 +0000 Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev). 175156333 RTVSLO – Ars 2524 false Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156333 Tue, 02 Sep 2025 10:55:00 +0000 O najhujši kugi v Gorici in na Goriškem vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. 175154769 RTVSLO – Ars 2765 false O najhujši kugi v Gorici in na Goriškem vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154769 Tue, 26 Aug 2025 10:55:00 +0000 Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev). 175153341 RTVSLO – Ars 2525 false Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153341 Tue, 19 Aug 2025 10:55:00 +0000 Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. 175152047 RTVSLO – Ars 1524 false Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152047 Tue, 12 Aug 2025 10:55:00 +0000 Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev). 175150616 RTVSLO – Ars 2847 false Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150616 Tue, 05 Aug 2025 10:55:00 +0000 Slovenci na Primorskem so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu in vzdržali raznarodovalen pritisk tudi zato, ker so jih – ob odsotnosti posvetne inteligence – vodili slovenski duhovniki. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali kulturo. Duhovnike je povezovala sprva javna, potem pa tajna organizacija Zbor svečenikov svetega Pavla. Avtor oddaje je Ivan Merljak (ponovitev). 175149295 RTVSLO – Ars 1825 false Slovenci na Primorskem so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu in vzdržali raznarodovalen pritisk tudi zato, ker so jih – ob odsotnosti posvetne inteligence – vodili slovenski duhovniki. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali kulturo. Duhovnike je povezovala sprva javna, potem pa tajna organizacija Zbor svečenikov svetega Pavla. Avtor oddaje je Ivan Merljak (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149295 Tue, 29 Jul 2025 10:55:00 +0000 V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev (ponovitev). 175147908 RTVSLO – Ars 2504 false V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147908 Tue, 22 Jul 2025 10:55:00 +0000 Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.) 175146474 RTVSLO – Ars 2595 false Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146474 Tue, 15 Jul 2025 10:55:00 +0000 Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar. 175144966 RTVSLO – Ars 2644 false Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144966 Tue, 08 Jul 2025 10:55:00 +0000 Oddaja Kdo smo je tokrat namenjena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti. 175143471 RTVSLO – Ars 2975 false Oddaja Kdo smo je tokrat namenjena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143471 Tue, 01 Jul 2025 10:55:00 +0000 Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes. 175141878 RTVSLO – Ars 3041 false Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141878 Tue, 24 Jun 2025 10:55:00 +0000 Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev). 175140180 RTVSLO – Ars 3354 false Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140180 Tue, 17 Jun 2025 10:55:00 +0000 V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev) 175138509 RTVSLO – Ars 2845 false V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138509 Tue, 10 Jun 2025 10:55:00 +0000 Epidemije so zaznamovale vso človeško zgodovino in zaradi nepoučenosti so jih ljudje pogosto imenovali - kuga. Mnoge so tudi bile dejansko epidemije kuge, četudi različnega izvora, različnega bolezenskega poteka in smrtnosti. Epidemije so pokosile več kot tretjino prebivalstva; najhujša kuga, imenovana črna smrt, pa je konec srednjega veka pomorila celo do 60 odstotkov prebivalstva Evrope. Na Goriškem je bila najhujša kuga pozneje, leta 1682. O njej vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. Avtor oddaje je Ivan Merljak. 175136724 RTVSLO – Ars 2767 false Epidemije so zaznamovale vso človeško zgodovino in zaradi nepoučenosti so jih ljudje pogosto imenovali - kuga. Mnoge so tudi bile dejansko epidemije kuge, četudi različnega izvora, različnega bolezenskega poteka in smrtnosti. Epidemije so pokosile več kot tretjino prebivalstva; najhujša kuga, imenovana črna smrt, pa je konec srednjega veka pomorila celo do 60 odstotkov prebivalstva Evrope. Na Goriškem je bila najhujša kuga pozneje, leta 1682. O njej vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. Avtor oddaje je Ivan Merljak. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136724 Tue, 03 Jun 2025 10:55:00 +0000 Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo iz antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka znanstveniki lahko razberejo določene modele nastanka kuge (ponovitev). 175135048 RTVSLO – Ars 3200 false Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo iz antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka znanstveniki lahko razberejo določene modele nastanka kuge (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135048 Tue, 27 May 2025 10:55:00 +0000 Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev). 175133239 RTVSLO – Ars 2903 false Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133239 Tue, 20 May 2025 10:55:00 +0000 Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev). 175131398 RTVSLO – Ars 2904 false Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131398 Tue, 13 May 2025 10:55:00 +0000 Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo. 175129631 RTVSLO – Ars 2938 false Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129631 Tue, 06 May 2025 10:55:00 +0000 Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca. Kakšen vtis je območje pustilo na avtorja oddaje Ivana Merljaka, lahko izveste v tokratni oddaji Kdo smo. Premierno smo jo predvajali lani. 175128222 RTVSLO – Ars 2471 false Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca. Kakšen vtis je območje pustilo na avtorja oddaje Ivana Merljaka, lahko izveste v tokratni oddaji Kdo smo. Premierno smo jo predvajali lani. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128222 Tue, 29 Apr 2025 10:55:00 +0000 Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših. 175126393 RTVSLO – Ars 3164 false Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126393 Tue, 22 Apr 2025 10:55:00 +0000 Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev). 175124765 RTVSLO – Ars 2545 false Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124765 Tue, 15 Apr 2025 10:55:00 +0000 Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu. 175123007 RTVSLO – Ars 3071 false Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123007 Tue, 08 Apr 2025 10:55:00 +0000 Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod. 175121256 RTVSLO – Ars 2847 false Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121256 Tue, 01 Apr 2025 10:55:00 +0000 Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. 175119449 RTVSLO – Ars 1502 false Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119449 Tue, 25 Mar 2025 11:55:00 +0000 Reka Ljubljanica je zanimiva z več vidikov - od geološko geografskih, saj je tako rekoč sestavljena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji. Leto nastanka: 2023. 175117646 RTVSLO – Ars 3152 false Reka Ljubljanica je zanimiva z več vidikov - od geološko geografskih, saj je tako rekoč sestavljena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji. Leto nastanka: 2023. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117646 Tue, 18 Mar 2025 11:55:00 +0000 Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvladajo po starih postopkih, in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov iz njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu (ponovitev). 175115711 RTVSLO – Ars 2909 false Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvladajo po starih postopkih, in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov iz njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115711 Tue, 11 Mar 2025 11:55:00 +0000 V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev. 175114034 RTVSLO – Ars 2471 false V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114034 Tue, 04 Mar 2025 11:55:00 +0000 Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. 175112064 RTVSLO – Ars 2795 false Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112064 Tue, 25 Feb 2025 11:55:00 +0000 Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev). 175110288 RTVSLO – Ars 2524 false Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110288 Tue, 18 Feb 2025 11:55:00 +0000 V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja. 175108438 RTVSLO – Ars 1912 false V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108438 Tue, 11 Feb 2025 11:55:00 +0000 Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev). 175106681 RTVSLO – Ars 2560 false Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106681 Tue, 04 Feb 2025 11:55:00 +0000 Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak. 175104840 RTVSLO – Ars 2650 false Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104840 Tue, 28 Jan 2025 11:55:00 +0000 Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah. 175103042 RTVSLO – Ars 2153 false Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103042 Tue, 21 Jan 2025 11:55:00 +0000 Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev). 175101297 RTVSLO – Ars 2051 false Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101297 Tue, 14 Jan 2025 11:55:00 +0000 Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice. 175099550 RTVSLO – Ars 3157 false Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099550 Tue, 07 Jan 2025 11:55:00 +0000 Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev). 175098226 RTVSLO – Ars 3116 false Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098226 Tue, 31 Dec 2024 11:55:00 +0000 V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precej plemičev. A o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v času socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa le zelo skromno in povsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci imeli svoje plemstvo ali samo plemstvo na naših tleh? 175094883 RTVSLO – Ars 2563 false V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precej plemičev. A o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v času socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa le zelo skromno in povsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci imeli svoje plemstvo ali samo plemstvo na naših tleh? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094883 Tue, 17 Dec 2024 11:55:00 +0000 Je mesec december čas obdarovanja, ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? 175093062 RTVSLO – Ars 2776 false Je mesec december čas obdarovanja, ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093062 Tue, 10 Dec 2024 11:55:00 +0000 Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev). 175091285 RTVSLO – Ars 3133 false Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091285 Tue, 03 Dec 2024 11:55:00 +0000 Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu. 175087775 RTVSLO – Ars 2944 false Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087775 Tue, 19 Nov 2024 11:55:00 +0000 Naši kraji so bogati s sadjem, zato se je v kotlih jeseni znašlo fermentirano sadje in potrpežljivi izdelovalci žganja so iz njega pridobivali bistro tekočino z navdušujočo aromo ostrega okusa. 175086031 RTVSLO – Ars 3252 false Naši kraji so bogati s sadjem, zato se je v kotlih jeseni znašlo fermentirano sadje in potrpežljivi izdelovalci žganja so iz njega pridobivali bistro tekočino z navdušujočo aromo ostrega okusa. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086031 Tue, 12 Nov 2024 11:55:00 +0000 Od idiličnosti do pomanjkanja O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda. 175084285 RTVSLO – Ars 2939 false Od idiličnosti do pomanjkanja O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084285 Tue, 05 Nov 2024 11:55:00 +0000 Vsi jih nabiramo, a o njih bolj malo vemo Pri nas vsakdo pozna kakšno gobo, vsaj jurčka ali lisičko... Mnogi jih nabirajo, mnogi se jih še vedno bojijo. Le malokdo pa ve, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo – medicinske gobe in je njihov dejanski učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. Gosta oddaje o gobah, ki jo je pripravil Ivan Merljak, sta Andrej Piltaver in Primož Turnšek. 175082970 RTVSLO – Ars 2986 false Vsi jih nabiramo, a o njih bolj malo vemo Pri nas vsakdo pozna kakšno gobo, vsaj jurčka ali lisičko... Mnogi jih nabirajo, mnogi se jih še vedno bojijo. Le malokdo pa ve, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo – medicinske gobe in je njihov dejanski učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. Gosta oddaje o gobah, ki jo je pripravil Ivan Merljak, sta Andrej Piltaver in Primož Turnšek. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082970 Tue, 29 Oct 2024 11:55:00 +0000 Te dni veliko prahu dvigujejo razprave ZA graditev nove jedrske elektrarne, ki bi zagotovila nove preprotrebne megavate električne energije, in PROTI njej. Njena poraba je v nenehnem porastu in širitev uporabe električnih avtomobilov jo bo še drastično povečala. Toda, vemo, kako smo Slovenci dobili elektriko? Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev). 175081222 RTVSLO – Ars 2732 false Te dni veliko prahu dvigujejo razprave ZA graditev nove jedrske elektrarne, ki bi zagotovila nove preprotrebne megavate električne energije, in PROTI njej. Njena poraba je v nenehnem porastu in širitev uporabe električnih avtomobilov jo bo še drastično povečala. Toda, vemo, kako smo Slovenci dobili elektriko? Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081222 Tue, 22 Oct 2024 10:55:00 +0000 Koroški plebiscit je bil leta 1920 za avstrijsko stran zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva (ponovitev). 175079569 RTVSLO – Ars 2577 false Koroški plebiscit je bil leta 1920 za avstrijsko stran zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079569 Tue, 15 Oct 2024 10:55:00 +0000 Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev). 175077791 RTVSLO – Ars 2153 false Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077791 Tue, 08 Oct 2024 10:55:00 +0000 Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino?! Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine, poudarja avtor današnje ponovitve oddaje Ivan Merljak. 175076112 RTVSLO – Ars 2500 false Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino?! Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine, poudarja avtor današnje ponovitve oddaje Ivan Merljak. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076112 Tue, 01 Oct 2024 10:55:00 +0000 V nekdanjih prostorih kartuzijanskega samostana Bistra je danes Tehniški muzej Slovenije. V svoji več kot 500-letni zgodovini delovanja je samostan doživel vzpone in padce, ukinjen pa je bil z dekretom cesarja Jožefa drugega oziroma med jožefinskimi reformami. 175074402 RTVSLO – Ars 3315 false V nekdanjih prostorih kartuzijanskega samostana Bistra je danes Tehniški muzej Slovenije. V svoji več kot 500-letni zgodovini delovanja je samostan doživel vzpone in padce, ukinjen pa je bil z dekretom cesarja Jožefa drugega oziroma med jožefinskimi reformami. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074402 Tue, 24 Sep 2024 10:55:00 +0000 Nova slovenska svila je ime projektu obnavljanja gojenja sviloprejk in pridobivanja svile, ki sodi v okvir mednarodnega mutidisciplinarnega projekta Nova evropska svila. Projekt vodi dr. Rebeka Lucijana Berčič z Veterinarske fakultete v Ljubljani, diplomirana strojna inženirka Alenka Rupnik iz Idrije pa ima že prve poskusne izdelke iz te svile. 175072774 RTVSLO – Ars 3378 false Nova slovenska svila je ime projektu obnavljanja gojenja sviloprejk in pridobivanja svile, ki sodi v okvir mednarodnega mutidisciplinarnega projekta Nova evropska svila. Projekt vodi dr. Rebeka Lucijana Berčič z Veterinarske fakultete v Ljubljani, diplomirana strojna inženirka Alenka Rupnik iz Idrije pa ima že prve poskusne izdelke iz te svile. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072774 Tue, 17 Sep 2024 10:55:00 +0000 Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev). 175071173 RTVSLO – Ars 3311 false Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071173 Tue, 10 Sep 2024 10:55:00 +0000 Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes (ponovitev). 175069602 RTVSLO – Ars 2547 false Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069602 Tue, 03 Sep 2024 10:55:00 +0000 Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misijonar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki (ponovitev). 175068147 RTVSLO – Ars 2733 false Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misijonar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068147 Tue, 27 Aug 2024 10:55:00 +0000 Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala. 175066776 RTVSLO – Ars 3006 false Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066776 Tue, 20 Aug 2024 10:55:00 +0000 Pred praznikom Marijinega vnebovzetja prisluhnite ponovitvi oddaje o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in političnih zapletih za vrnitev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. 175065600 RTVSLO – Ars 1531 false Pred praznikom Marijinega vnebovzetja prisluhnite ponovitvi oddaje o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in političnih zapletih za vrnitev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065600 Tue, 13 Aug 2024 10:55:00 +0000 Na sporedu je oddaja Kdo smo, posvečena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tam ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred sto leti. (Ponovitev.) 175064234 RTVSLO – Ars 2998 false Na sporedu je oddaja Kdo smo, posvečena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tam ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred sto leti. (Ponovitev.) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064234 Tue, 06 Aug 2024 10:55:00 +0000 Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta (ponovitev). 175062746 RTVSLO – Ars 3064 false Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062746 Tue, 30 Jul 2024 10:55:00 +0000 V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu. 175061290 RTVSLO – Ars 3009 false V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061290 Tue, 23 Jul 2024 10:55:00 +0000 Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev). 175059991 RTVSLO – Ars 3122 false Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059991 Tue, 16 Jul 2024 10:55:00 +0000 Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko industrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo tovarno, iz katere pripeljejo avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec prejšnjega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali (ponovitev oddaje). 175058654 RTVSLO – Ars 2862 false Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko industrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo tovarno, iz katere pripeljejo avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec prejšnjega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali (ponovitev oddaje). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058654 Tue, 09 Jul 2024 10:55:00 +0000 Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije ... (ponovitev). 175057124 RTVSLO – Ars 2472 false Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije ... (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057124 Tue, 02 Jul 2024 10:55:00 +0000 Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misionar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki. Avtor oddaje je Ivan Merljak. 175055614 RTVSLO – Ars 2733 false Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misionar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki. Avtor oddaje je Ivan Merljak. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055614 Tue, 25 Jun 2024 10:55:00 +0000 Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta. 175053984 RTVSLO – Ars 3071 false Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053984 Tue, 18 Jun 2024 10:55:00 +0000 Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč. 175052321 RTVSLO – Ars 3084 false Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052321 Tue, 11 Jun 2024 10:55:00 +0000 Na sporedu je oddaja Kdo smo o Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti. 175050643 RTVSLO – Ars 3003 false Na sporedu je oddaja Kdo smo o Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050643 Tue, 04 Jun 2024 10:55:00 +0000 V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu. 175049009 RTVSLO – Ars 3036 false V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049009 Tue, 28 May 2024 10:55:00 +0000 Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali. 175045649 RTVSLO – Ars 2864 false Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045649 Tue, 14 May 2024 10:55:00 +0000 Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev). 175043990 RTVSLO – Ars 2454 false Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043990 Tue, 07 May 2024 10:55:00 +0000 Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.) 175042574 RTVSLO – Ars 3107 false Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.) https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042574 Tue, 30 Apr 2024 10:55:00 +0000 Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev). 175039783 RTVSLO – Ars 2868 false Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039783 Tue, 23 Apr 2024 10:55:00 +0000 V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore. 175038006 RTVSLO – Ars 2665 false V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038006 Tue, 16 Apr 2024 10:55:00 +0000 Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev). 175036283 RTVSLO – Ars 2295 false Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036283 Tue, 09 Apr 2024 10:55:00 +0000 Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev). 175034559 RTVSLO – Ars 2732 false Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175034559 Tue, 02 Apr 2024 10:55:00 +0000 RTVSLO – Ars false RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki. Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki. sl Tue, 10 Mar 2026 11:55:00 +0000 https://www.rtvslo.si/podcast mmc@rtvslo.si Tue, 10 Mar 2026 11:55:00 +0000