KiKs

Razstava pisem Inštitutu za slovenski jezik: delo jezikoslovcev je pod ostrim drobnogledom javnosti

Sat, 11 Apr 2026 05:30:00 +0000

Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.

Kako pa vi izgovorite »rtvslo.si«?

Sat, 04 Apr 2026 05:35:48 +0000

Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Printamo ali tiskamo? Skrolamo ali se premikamo gor in dol po zaslonu?

Sat, 28 Mar 2026 06:40:00 +0000

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.

“Stopijo se sneg, led in natakar.”

Sat, 21 Mar 2026 06:35:00 +0000

Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.

"Ománski" zračni prostor je trenutno zaprt

Sat, 14 Mar 2026 06:30:32 +0000

Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.

Idiot, butelj, bukselj ... Tudi računalnik mora te besede prepoznati kot žaljivke.

Sat, 07 Mar 2026 06:30:00 +0000

Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Prometna nesreča ali nezgoda

Sat, 28 Feb 2026 06:30:00 +0000

Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Imate raje celec ali gnilec?

Sat, 21 Feb 2026 06:30:26 +0000

V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.

Na pepelnično sredo bodo sežgali in pokopali "pust"

Sat, 14 Feb 2026 06:30:20 +0000

Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.

Pomoč pri izgovoru prizorišč zimskih olimpijskih iger

Sat, 07 Feb 2026 06:40:24 +0000

Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.

Beseda smuči izhaja iz besede smeče

Sat, 31 Jan 2026 11:21:45 +0000

Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.

Pravopisne napake in zagate pri pisanju uradnih dopisov

Sat, 24 Jan 2026 06:30:19 +0000

S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.

Slovenski smučarski slovar

Sat, 17 Jan 2026 06:30:00 +0000

Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Z ustvarjalci Slovenskega smučarskega slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter avtorjema nekaterih besedil Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem se je za oddajo Kiks pogovarjala Andreja Gradišar.

Slovar časa: "Jezik ni eksponat, ki se ga ne dotikamo in ga samo občudujemo."

Sat, 03 Jan 2026 06:30:00 +0000

V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

"Božič se skoraj v vseh evropskih jezikih piše z veliko začetnico"

Sat, 13 Dec 2025 06:30:18 +0000

Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.

Gremo na žarnice? Na sijalke? Ali kar na lučke?

Sat, 06 Dec 2025 06:30:00 +0000

V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Slovenščina je vsako leto bogatejša za več kot 100 besed

Sat, 29 Nov 2025 06:30:25 +0000

Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.

Sprotni slovar slovenskega jezika

Sat, 22 Nov 2025 06:30:49 +0000

Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

"Ne gre za napako, pač pa za neprimerno navado"

Sat, 15 Nov 2025 06:30:00 +0000

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.

"Moram povedat", da je bil do mene povsem korekten

Sat, 08 Nov 2025 06:30:58 +0000

Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Besede se rodijo, živijo in umirajo

Sat, 01 Nov 2025 06:30:18 +0000

Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Lahko čustvenčki oziroma emodžiji postanejo univerzalen jezik?

Sat, 25 Oct 2025 06:21:41 +0000

V tokratnem KiKsu pod drobnogled jemljemo čustvenčke oziroma emodžije, ki izvirajo z Japonske. Gre za simbol ali sličico, navadno v podobi obraza, ki v elektronski komunikaciji izraža čustvo, razpoloženje ali zanimanje. Jezikoslovci in semiotiki jih uvrščajo v posebno kategorijo jezikovnih kodov, saj niso ne vizualni, ne verbalni.

Kaj je »cukr«, se bo zdaj lahko naučil tudi računalnik

Sat, 18 Oct 2025 05:30:26 +0000

"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi sistematični popis teh izrazov. V Digitalno slovarsko bazo za slovenščino je tako vključil več kot tisoč nestandardnih leksemov, kot so "štihati, švoh, štenge, parkirplac" … Besede so opisane z vsemi oblikami in izgovori ter bodo dostopne v digitalni obliki.

Po podatkih »s strani« šole so vsi opravili maturo

Sat, 11 Oct 2025 05:30:17 +0000

Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.

Prihodnjik poznamo šele od srednjega veka

Sat, 04 Oct 2025 05:30:00 +0000

V slovenščini danes poznamo štiri glagolske čase - sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Slednji je med vsemi glagolskimi časi najmlajši, saj ga poznamo šele od srednjega veka dalje. V stari cerkveni slovanščini, denimo, prihodnjika še niso uporabljali, je bil pa sicer ta prvi dokumentirani jezik Slovanov bogatejši za nekaj sklanjatev. O jeziku, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod, smo v tokratnem Kiksu govorili s prof. dr. Matejem Šeklijem z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Gremo »v« Kitajsko, »v« Tajvan in »v« Šrilanko

Sat, 27 Sep 2025 05:30:57 +0000

V današnjem Kiksu nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli že pretekli teden. Govorili smo o rabi predlogov »v« in »na«. Tako smo izvedeli, da večinoma rečemo, da smo nekaj slišali na radiu, predlog »v« pa uporabimo le, če govorimo o tem, da smo denimo vstopili v stavbo, v kateri se nahaja radio. Tudi danes bomo predstavili par primerov uporabe obeh omenjenih predlogov, ki bodo povezani predvsem z geografskimi enotami in območji. Za razlago bo poskrbela doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kiks ste slišali »v« radiu

Sat, 20 Sep 2025 05:30:29 +0000

Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nekateri od predlogov, ki jih poznamo. Pod drobnogled v oddaji Kiks pa bomo tokrat vzeli predloga »na« in »v«. Oddajo je skupaj s sogovornico doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravila Andreja Gradišar.

Agronomski terminološki slovar – od biodinamičnega preparata do traktorja

Sat, 13 Sep 2025 05:30:00 +0000

Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Rečnjava zveni lirično, prdopovšter pobalinsko

Sat, 06 Sep 2025 05:30:17 +0000

Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izraza. Novotvorjenke zapolnjujejo poimenovalno praznino, nekatere živijo samo znotraj prevodnega dela, drugim uspe preboj v širšo rabo. Kakšne strategije in mehanizmi obstajajo za tvorjenje novih besed pri prevajanju leposlovnih del, je eno izmed vprašanj tokratne epizode Kratke informativne koristne slovenščine. Bojan Leskovec se je pogovarjal s prevajalcem in pisateljem Boštjanom Gorencem Pižamo.

"Bi šli na počitnice v Burmo ali Svazi?"

Sat, 21 Jun 2025 06:15:51 +0000

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

"Reci riba, raca, rak!"

Sat, 14 Jun 2025 05:30:43 +0000

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.

Slay, rizz, delulu - da bomo lažje razumeli mlade

Sat, 07 Jun 2025 05:30:00 +0000

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.

Ali je golob na strehi enako kot goska v postelji?

Sat, 31 May 2025 05:30:33 +0000

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.

Ali "imaste" svoje ključe v torbici?

Sat, 24 May 2025 05:30:10 +0000

Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo govor danes v Kratki informativni koristni slovenščini. V tej skupini se na primer nahajajo glagoli: iti, dati, vedeti, jesti, imeti, biti ... Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Portal Govorjena slovenščina – Zapiši z glasom svojo sled

Sat, 17 May 2025 05:30:00 +0000

Kratka informativna koristna slovenščina

Poklicali ste nas ravno ob pravem času, saj iščemo ljudi, ki bi hoteli sodelovati pri projektu. Tako se je začel pogovor Nataše Rašl s sogovornico v tokratnem KiKsu. V njem bosta govorili o portalu Govorjena slovenščina, ki je namenjen zbiranju avdioposnetkov vsakdanje slovenščine. Ti bodo uporabljeni za raziskave govorjenega jezika in razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino. Sogovornica: dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Kardinali so že na četrtkovih "konklavah" izvolili papeža

Sat, 10 May 2025 05:30:32 +0000

Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.

Terminološke zadrege na področju invalidnosti

Sun, 04 May 2025 05:35:14 +0000

Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?

Nimam »cajta« za »študelj«

Sat, 26 Apr 2025 05:30:31 +0000

Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.

Slovenščino obvladajo tudi stroji

Sat, 19 Apr 2025 05:30:00 +0000

Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.

"Želim ti uspešno reševanje!"

Sat, 12 Apr 2025 05:30:00 +0000

Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem. V tem konkretnem primeru gre za učenje pravopisa in slovnice pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu osnovne šole. Sogovornica: dr. Lara Godec Soršak, docentka za slovenski jezik s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Link: https://videoslovenscina.si/

"Pêta" pesem je "péta"

Sat, 05 Apr 2025 05:30:17 +0000

»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.

Kam gremo po nakupih? V "Hoferja"?

Sat, 29 Mar 2025 06:30:04 +0000

V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.

Cvetka, Besedolov in Vezalka oziroma (po)igrajmo se z besedami!

Sat, 22 Mar 2025 06:34:56 +0000

Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utrjevanje in izboljševanje znanja slovenskega jezika, obenem pa s pomočjo podatkov, ki jih pri igranju dobijo od igralcev, izboljšati jezikovne vire za slovenščino.

"Ojoj, je že konec ure?" – Uspeh za dobrega pripovedovalca pred razredom

Sat, 15 Mar 2025 06:30:00 +0000

Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.

Se pes oglaša »hov hov« ali »vuf vuf«?

Sat, 08 Mar 2025 06:30:00 +0000

Da so onomatopeje besede, s katerimi s človeškimi glasovi posnemamo neke druge glasove in zvoke, smo povedali že pretekli teden v oddaji Kiks. Danes pa se bomo osredotočili na njihov pomen pri razvoju človeškega govora. To so namreč pogosto prvi zvoki, s katerimi se dojenček sporazumeva z okoljem. Z nami bo jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med drugim bo pojasnil izvor onomatopej kaka in lulu, povedal bo, kako iz »am« nastane beseda mama ter kako se psi oglašajo v različnih jezikih.

Onomatopeje so divjaki

Sat, 01 Mar 2025 06:30:10 +0000

Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med katere spadajo te besede.

Odločamo se med dvema "možnostima"

Sat, 22 Feb 2025 06:30:26 +0000

Druga ženska sklanjatev bo v ospredju današnjega KiKsa. Se še spomnite, katere samostalnike sklanjamo po omenjeni sklanjatvi? Samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i. Na primer: možnost – možnosti. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišlja, zakaj prihaja pri besedi »možnost« do napačnega vrivanja črke -i. In »možnostma« včasih postane »možnostima«.

Santorin ali Santorini? Lefkada ali Lefkas? Mikonos ali Mykonos?

Sat, 15 Feb 2025 06:35:36 +0000

Nastanek tokratnega jezikovnega KiKsa je spodbudilo dogajanje na enem od znamenitih grških otokov, kjer so v samo 14-ih dneh zabeležili več kot 4.000 potresov. V medijih se pojavljata dve različici poimenovanja otoka, in sicer Santorin ter Santorini. Izbrskali smo še nekaj podobnih primerov in odgovore na ezikovne dileme poiskali pri geografski stroki.

"Vsak Prešeren potrebuje svojega Čopa"

Sat, 08 Feb 2025 06:35:00 +0000

Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.

GaMS potrebuje 40 milijard besed

Sat, 01 Feb 2025 06:30:10 +0000

V Kiksu smo že govorili o tem, kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT – jezikovni model umetne inteligence, ki se je naučil tudi slovensko. V bližnji prihodnosti pa bi se lahko ob jezikovnih zagatah obrnili na slovenski jezikovni model. V Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani namreč deluje raziskovalna enota, ki trenutno zbira besedila, na podlagi katerih bo deloval jezikovni model, imenovan GaMS.

Govorni nastop v OŠ: »Doma povadi, potem pa to v šoli suvereno povej!«

Sat, 25 Jan 2025 06:30:00 +0000

Osnovna šola, pouk slovenščine, govorno nastopanje, retorika. To so ključne besede tokratne oddaje KiKs, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je z avtoricama članka v slovenistični reviji Jezik in slovstvo, v kateri obravnavata predlog za poučevanje govornega nastopanja v osnovni šoli. Gre za klasično retoriko in hkrati pomembno vseživljenjsko veščino, ki je tudi v sodobni družbi še kako aktualna.

Ali kakšna "izmed" omenjenih metod deluje?

Sat, 18 Jan 2025 06:30:12 +0000

Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Besedomat: bi prepoznali izmišljene besede?

Sat, 11 Jan 2025 06:30:00 +0000

Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?

Zažen' Roziko!

Sat, 04 Jan 2025 06:30:00 +0000

Požari so ena največjih groženj in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino. Tudi pri nas ima gasilstvo dolgo tradicijo, prvič pa se bo zgodilo, da bomo tudi na tem področju dobili poenoteno strokovno izrazoslovje. Kakšna je razlika med intervencijo in posredovanjem ali kaj gasilstvu pomenita izraza »rozika« ali »podgana«? Vse to prinaša novi Gasilski terminološki slovar, ki bo izšel v začetku februarja.

"Odprl sem PC, se povezal na Wi-Fi, se vpisal v Gmail in poskeniral kodo QR"

Sat, 07 Dec 2024 06:30:00 +0000

V naslednjih minutah se bomo v jezikovni oddaji KiKs posvetili izgovoru kratic, ki nastanejo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. UV za ultravijoličen. Poleg tega pa bomo spoznali tudi nekaj pravil za prevzemanje tujih imen, in se vprašali – moramo uporabiti izraz wi-fi ali vaj-faj?

Kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT?

Sat, 30 Nov 2024 06:30:58 +0000

Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.

˝Odgovôri v celem stavku˝

Sat, 23 Nov 2024 06:30:00 +0000

Tokrat se bomo postavili v učilnico razrednega pouka in si predstavljali, kako poteka pogovor med učiteljem in učenci. Zanimala nas bosta torej dialog, ki se pri tem vzpostavi, in predvsem tisti del, ko učitelj od učenca, ki je že odgovoril pravilno, zahteva, naj še enkrat izreče odgovor, vendar tokrat v skladenjsko popolni povedi. Z drugimi besedami, učencu reče: »Odgovôri v celem stavku!« Je takšno vztrajanje med pogovorom, ki se razvije v razredu, smiselno? Sogovornica: Marja Bešter Turk, jezikoslovka in didaktičarka, ki je poučevala na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Je Eva še vedno bol(a)na? Ja, ostaja na bolniškem dopustu.

Sat, 16 Nov 2024 06:30:00 +0000

V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tole bomo opravili z lahkoto, saj je »kos torte«

Sat, 09 Nov 2024 06:30:00 +0000

Prejšnjo soboto smo se v Kiksu lotili precej obsežne teme prevzemanja frazemov iz tujih jezikov. Frazeologija kot jezikoslovna disciplina že desetletja ponuja na stotine primerjalnih študij, ki kažejo na posebnosti in skupna presečišča mnogih jezikov na ravni frazemov. V nadaljevanju bomo med drugim izvedeli, da so dobesedni prevodi, brez razmisleka, pogosto obsojeni na neuspeh. Preverili bomo, kakšni frazemi se pojavljajo pri komuniciranju na družbenih omrežjih ter vam predstavil nekaj svežih, aktualnih in tudi zabavnih primerov frazemov prevzetih v slovenski jezik.

Zelena luč za trojanskega konja

Sat, 02 Nov 2024 06:30:00 +0000

Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?

Dekle je "opazovala" sončni vzhod

Sat, 26 Oct 2024 05:30:15 +0000

Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.

Šolski spis: jedro je pomensko zaokroženo, kje pa je zaključek?

Sat, 19 Oct 2024 05:30:00 +0000

V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.

Tudi umetna inteligenca pozna kolokacije

Sat, 12 Oct 2024 05:29:57 +0000

Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project

"Mladizem" (še) ni protipomenka starizma

Sat, 05 Oct 2024 05:30:25 +0000

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.

"Marsikdo misli, da lahko z orodji umetne inteligence postane kompetenten prevajalec"

Sat, 28 Sep 2024 05:35:38 +0000

Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.

Poznate "finte" za urjenje jezikovne spretnosti?

Sat, 14 Sep 2024 05:30:00 +0000

Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.

Bliže ali bližje, tiše ali tišje?

Sat, 31 Aug 2024 05:30:00 +0000

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

"Kava za po peš"

Sat, 13 Jul 2024 05:30:00 +0000

“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Išče se kuhar/-ica, kuhar(-ica), kuhar(ica) ali kuhar_ica!

Sat, 22 Jun 2024 05:30:00 +0000

Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.

Je severni Slovenec prišel v Jugovzhodno Slovenijo?

Sat, 15 Jun 2024 05:30:00 +0000

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Grem "povedati", da ga jutri ne bo

Sat, 01 Jun 2024 05:30:29 +0000

Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.

Kaj niste ponovili ali česa niste ponovili pred maturo?

Sat, 25 May 2024 05:30:00 +0000

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.

O dogajanju je poročal "zadarski" radio

Sat, 18 May 2024 05:30:01 +0000

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Ö, ä in ü ali kako izgovorimo “pikice” nad samoglasniki?

Sat, 11 May 2024 05:30:00 +0000

V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.

Je še "doktorant" ali je že doktoriral?

Sat, 04 May 2024 05:30:45 +0000

Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Obiskali smo “Institut Jožefa Štefana in Institut za slovenski jezik Fran Ramovš”

Sat, 27 Apr 2024 05:30:00 +0000

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.

"V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti"

Sat, 20 Apr 2024 05:30:40 +0000

»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.

Prevaro je opazil "gluhonem" moški

Sat, 13 Apr 2024 05:30:39 +0000

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

"Tisti jabuk ali tista jabka? Tisto jabolko, seveda!"

Fri, 05 Apr 2024 07:15:09 +0000

V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.

»Sestanek je ob 9.00, ob 9. uri, ob 9h«

Sat, 30 Mar 2024 06:30:00 +0000

Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.

“Čao, ej, sorči za to!”

Sat, 23 Mar 2024 06:35:00 +0000

To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.

Ali solato postrežemo na mizi ali jo pobiramo na vrtu?

Sat, 16 Mar 2024 06:30:00 +0000

Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Potrebujem dve vilici ali dvoje vilic?

Sat, 09 Mar 2024 06:30:00 +0000

Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?

Zakaj nekateri samoglasniki pri pregibanju besed spremenijo kakovost, drugi pa ne?

Sat, 02 Mar 2024 06:35:00 +0000

V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.

Bliže ali bližje, tiše ali tišje?

Sat, 24 Feb 2024 06:30:00 +0000

Skrčflacija vpliva na denarnico, skimpflacija na zdravje potrošnika

Sat, 17 Feb 2024 06:30:10 +0000

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

"Oziralni zaimki, čigar uporabo pogosto zamenjujemo"

Sat, 03 Feb 2024 06:30:00 +0000

V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.

»Halo, sem dobila Pristavo?« »Ne, tukaj Pristava.«

Sat, 27 Jan 2024 06:30:00 +0000

V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 naselij z imenom Pristava. Zakaj je to z gledišča zakonodaje in smernic sporno?

Tega "ne rabim" delati

Sat, 20 Jan 2024 06:30:45 +0000

Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Medtem, ko poslušam Kiks, se učim o vejici v slovenščini.”

Sat, 13 Jan 2024 06:35:00 +0000

Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damjan Popič s Filozofske fakultete ljubljana.

Napaka se je zgodila "v začetku" odstavka

Sat, 06 Jan 2024 06:30:08 +0000

Ste si nove cilje zadali ob začetku leta ali na začetku leta? Vas je pritegnil podatek na ali v začetku oddaje? Se je škandal zgodil na začetku ali v začetku mandata? To so primeri dileme, kjer ni izključne pravilnosti ali nepravilnosti. So pa preference oz. ustreznejše rabe. Darja Pograjc se je o tem pogovarjala z dr. Polono Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Pozdravljeni. Pozdravljeni, Pozdravljeni!

Sat, 09 Dec 2023 06:30:00 +0000

Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.

Naslavljanje nebinarnih oseb

Sat, 02 Dec 2023 06:30:00 +0000

Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?

Tone "se" drsa na bližnjem jezeru

Sat, 25 Nov 2023 06:30:17 +0000

Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

Zakaj imamo slovarje in jezikovne priročnike?

Sat, 18 Nov 2023 06:30:00 +0000

V današnji rubriki Kiks bomo pogledali v jezikovne slovarje in nekatere ostale priročnike. Malo za šalo – ljudje prav radi v priročnike sicer ne gledamo, saj jih ne maramo prav preveč, zato, ker nas omejujejo. Pa vendar – danes zelo veliko informacij najdemo na spletu in četudi te informacije s spleta so zapisane v kakšnih priročnikih, pogosto ne prepoznamo, v katerih so. Zato je res pomembno, da vemo, kje smo informacijo našli in da jo znamo povezati z vsebino tega priročnika. Več o tem dr. Mateja Jemec Tomazin - pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.

Martín ali Mártin?

Sat, 11 Nov 2023 06:30:00 +0000

Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?

"Eno kavo za po peš, prosim!"

Sat, 04 Nov 2023 06:30:00 +0000

Kadar nimamo dovolj časa, da bi kavo spili v kavarni, jo lahko vzamemo za na pot, za s sabo, za s seboj ali za po poti. To so štiri prevodne ustreznice angleškega izraza “coffee to go”, ki so tudi slovnično pravilne. Kot nam v tokratnem KiKsu pove dr. Urška Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v pogovornem jeziku slišimo tudi neustrezna poimenovanja, kot sta na primer kava za sabo ali kava za po peš.

Zaradi prehlada težko diha "čez" nos

Sat, 28 Oct 2023 05:30:29 +0000

Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

"Pljunila bom v roke in si pri telovadbi razgibala obe roki."

Sat, 21 Oct 2023 05:30:00 +0000

V današnji oddaji Kiks se bomo ukvarjali s posebnostmi dvojine in množine, ko govorimo o delih telesa in delih oblačil. Dvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna kategorija ohranila le v redkih slovanskih jezikih: poleg slovenščine še v gornji in dolnji lužiški srbščini in kašubščini. Vendar pa dvojinske oblike niso izginjale vse naenkrat. Več o tem Tadeja Bizilj in njena sogovornica, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Na »tehnični« šoli učijo »tehniško« risanje

Sat, 14 Oct 2023 05:30:33 +0000

Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.