Education (C) RTVSLO 2017 Kratka informativna koristna slovenščina https://radioprvi.rtvslo.si/kiks/ KiKs https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251106/logo_3.jpg Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc. 174918627 RTVSLO – Prvi 667 clean Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc. Sat, 03 Dec 2022 06:30:42 +0000 Je otroška govorica odraslih "kiks"? S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar. 174916638 RTVSLO – Prvi 407 clean S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar. Sat, 26 Nov 2022 06:30:53 +0000 »O vrstnem besednem redu tokrat v Kiksu« Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni. 174914186 RTVSLO – Prvi 561 clean Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni. Sat, 19 Nov 2022 06:30:00 +0000 "Pirc Musarjeva je nova predsednica" Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912948 RTVSLO – Prvi 559 clean Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 12 Nov 2022 06:30:47 +0000 Ali je beseda, ki je ni v slovarju, »kiks«? Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini. 174911175 RTVSLO – Prvi 427 clean Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini. Sat, 05 Nov 2022 06:30:37 +0000 Na Ministrstvu za notranje zadeve so pripravili "tiskovko" V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja. 174908891 RTVSLO – Prvi 576 clean V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja. Sat, 29 Oct 2022 05:30:24 +0000 »Pet in dvajset« pravil za zapis števil Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema? 174910633 RTVSLO – Prvi 625 clean Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema? Sat, 22 Oct 2022 05:30:00 +0000 Dilema v uredništvu: Fafángel, Fafangél ali Fafándžel? Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907725 RTVSLO – Prvi 625 clean Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 22 Oct 2022 05:30:00 +0000 Dilema v uredništvu: izgovorjava Fafángǝl, Fafangél ali Fafándžel? »V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174906002 RTVSLO – Prvi 527 clean »V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 15 Oct 2022 05:30:00 +0000 "V kolikor" mi ne verjamete, vprašajte še koga! V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric. 174904506 RTVSLO – Prvi 805 clean V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric. Sat, 08 Oct 2022 05:30:00 +0000 »V slovenskih narečjih je paradajz ali pomidor, nihče mu ne reče paradižnik« V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 174902670 RTVSLO – Prvi 521 clean V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sat, 01 Oct 2022 05:30:00 +0000 »1+1=2?« Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico. 174899553 RTVSLO – Prvi 274 clean Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico. Sat, 17 Sep 2022 05:30:00 +0000 Ženske so se udeležile dogodka brez svojih "možov" Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen. 174897909 RTVSLO – Prvi 542 clean Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen. Sat, 10 Sep 2022 05:30:00 +0000 Prelaz Ljubelj ali Stari Ljubelj? September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs! 174893048 RTVSLO – Prvi 392 clean September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs! Sat, 03 Sep 2022 05:30:00 +0000 Izgubil sem "sup veslo" Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj. 174879347 RTVSLO – Prvi 484 clean Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj. Sat, 25 Jun 2022 05:30:00 +0000 Na izletu je kupil "Piransko" sol Kratka informativna koristna slovenščina 174881141 RTVSLO – Prvi 457 clean Kratka informativna koristna slovenščina Sat, 18 Jun 2022 05:30:00 +0000 Češnje ali črešnje, slive ali češplje Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?<p>Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak</p><p><p>Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?</p> <p><strong>Nataša Gliha Komac</strong>, docentka za slovenski jezik, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sodeluje pri nastajanju elektronskega rastočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Je torej tista, ki oznake besedam v slovarju "na novo" dodaja, morda ohrani ali samo delno spremeni. Vedno pa se opira na gradivo, tradicije rabe, pa tudi na aktualne teorije v jezikoslovju.</p></p> 174879571 RTVSLO – Prvi 470 clean Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?<p>Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak</p><p><p>Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?</p> <p><strong>Nataša Gliha Komac</strong>, docentka za slovenski jezik, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sodeluje pri nastajanju elektronskega rastočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Je torej tista, ki oznake besedam v slovarju "na novo" dodaja, morda ohrani ali samo delno spremeni. Vedno pa se opira na gradivo, tradicije rabe, pa tudi na aktualne teorije v jezikoslovju.</p></p> Sat, 11 Jun 2022 05:30:00 +0000 Dolgoprstnež ali slepar? Evfemistično ali ekspresivno? Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.<p>Jezikovni bonton pri končnem pozdravu in podpisovanju </p><p><p><strong>Irena Potočar Papež</strong> je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.</p> <blockquote><p><em>"Klicaj se v uradni komunikaciji odsvetuje, ker ima izjemno negativno moč. Interpretacija je strogost, žuganje ipd."</em></p></blockquote></p> 174875906 RTVSLO – Prvi 508 clean Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.<p>Jezikovni bonton pri končnem pozdravu in podpisovanju </p><p><p><strong>Irena Potočar Papež</strong> je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.</p> <blockquote><p><em>"Klicaj se v uradni komunikaciji odsvetuje, ker ima izjemno negativno moč. Interpretacija je strogost, žuganje ipd."</em></p></blockquote></p> Sat, 28 May 2022 05:30:00 +0000 LEP POZDRAV! Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.<p>Najpogostejše napake z družabnih omrežij</p><p><p>Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda <em>kdaj</em> zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to pozornejši.</p> <blockquote><p><strong>Andrej Salobir</strong>, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta: "<em>Neuporaba ločil je postala splošna usmeritev na objavah v družbenih medijih."</em></p></blockquote></p> 174874045 RTVSLO – Prvi 501 clean Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.<p>Najpogostejše napake z družabnih omrežij</p><p><p>Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda <em>kdaj</em> zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to pozornejši.</p> <blockquote><p><strong>Andrej Salobir</strong>, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta: "<em>Neuporaba ločil je postala splošna usmeritev na objavah v družbenih medijih."</em></p></blockquote></p> Sat, 21 May 2022 05:30:00 +0000 "Pozdravljeni jas bi uprasav ..." Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".<p>Imajo besede chef, foodie, fine dining in food truck že slovenske ustreznice?</p><p><p>Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da (med drugim) s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. <strong>Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> v KiKs-u razloži, kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".</p></p> 174872293 RTVSLO – Prvi 456 clean Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".<p>Imajo besede chef, foodie, fine dining in food truck že slovenske ustreznice?</p><p><p>Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da (med drugim) s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. <strong>Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> v KiKs-u razloži, kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".</p></p> Sat, 14 May 2022 05:30:00 +0000 "Šef" ga je v kuhinji okrcal pred vsemi Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.<p>Saša Grčman: Napake se pogosto dogajajo zaradi mešanja sklanjatvenih vzorcev za moški in srednji spol</p><p><blockquote><p>Kupila je novo kolo, na katerega je nato pričvrstila še košarico.</p> <p>To je okno, skozi katerega je zrla.</p> <p>Jezero, v katerega so odvrgli smeti, se nahaja v sosednji vasi.</p> <p>Zastavite nam vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti.</p></blockquote> <p>V vsaki od zapisanih povedi se skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka kateri. Zakaj nam slovnični srednji spol pri tvorjenju omenjenega zaimka povzroča težave, v KiKs-u pojasni <strong>Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija</strong>.</p></p> 174870284 RTVSLO – Prvi 234 clean Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.<p>Saša Grčman: Napake se pogosto dogajajo zaradi mešanja sklanjatvenih vzorcev za moški in srednji spol</p><p><blockquote><p>Kupila je novo kolo, na katerega je nato pričvrstila še košarico.</p> <p>To je okno, skozi katerega je zrla.</p> <p>Jezero, v katerega so odvrgli smeti, se nahaja v sosednji vasi.</p> <p>Zastavite nam vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti.</p></blockquote> <p>V vsaki od zapisanih povedi se skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka kateri. Zakaj nam slovnični srednji spol pri tvorjenju omenjenega zaimka povzroča težave, v KiKs-u pojasni <strong>Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija</strong>.</p></p> Sat, 07 May 2022 05:30:00 +0000 Okno, skozi "katerega" je zrla Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov. <p>Zapisovanje barv in barvnih odtenkov </p><p><p>Zadnjo aprilsko <strong>Kratko informativno koristno slovenščino</strong> namenjamo zapisu barv in barvnih odtenkov. Črno-bel, črno bel ali črnobel? Kako bi zapisali naveden primer? Skupaj, narazen, morda z vezajem? <strong>Urška Vranjek Ošlak, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>, je v KiKs-u navodila za zapisovanje barv in barvnih odtenkov združila v nekaj preprostih pravil.</p></p> 174868346 RTVSLO – Prvi 230 clean Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov. <p>Zapisovanje barv in barvnih odtenkov </p><p><p>Zadnjo aprilsko <strong>Kratko informativno koristno slovenščino</strong> namenjamo zapisu barv in barvnih odtenkov. Črno-bel, črno bel ali črnobel? Kako bi zapisali naveden primer? Skupaj, narazen, morda z vezajem? <strong>Urška Vranjek Ošlak, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>, je v KiKs-u navodila za zapisovanje barv in barvnih odtenkov združila v nekaj preprostih pravil.</p></p> Sat, 30 Apr 2022 05:30:00 +0000 Brezčasni slog "črnobelih" fotografij Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. <p>Kaj so prislovi, kako jih pravilno uporabljamo in stopnjujemo in kako jih ločimo od pridevnikov</p><p><p>Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.</p> <p>Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></p> 174866494 RTVSLO – Prvi 452 clean Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. <p>Kaj so prislovi, kako jih pravilno uporabljamo in stopnjujemo in kako jih ločimo od pridevnikov</p><p><p>Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.</p> <p>Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></p> Sat, 23 Apr 2022 05:30:00 +0000 Kaj so prislovi in kako jih uporabljamo? Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!<p>Kočerja, brunch, jogalates, burkini, drečka, rizvanec, josta, krater, hekaton</p><p><p>"<em>Prekrivanke so besede, ki nastanejo tako, da vzamemo začetni del ene in končni del druge besede. Pri tem se ne oziramo na besedne dele, kot sta koren in pripona. Oba dela potem sestavimo tako, da se struktura zlogov izide,</em>" razloži <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong>Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oziroma kot pravi sogovornik:</p> <blockquote><p><em>"Prekrivanka nastane kot duhovita priložnostna beseda, potem pa jo življenje lahko spodbudi k temu, da zares zaživi, lahko pa zelo hitro zamre."</em></p></blockquote> <p>Nekatere prekrivanke živijo v zgolj določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Več o prekrivankah (s primeri) pa v posnetku!</p></p> 174862911 RTVSLO – Prvi 384 clean Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!<p>Kočerja, brunch, jogalates, burkini, drečka, rizvanec, josta, krater, hekaton</p><p><p>"<em>Prekrivanke so besede, ki nastanejo tako, da vzamemo začetni del ene in končni del druge besede. Pri tem se ne oziramo na besedne dele, kot sta koren in pripona. Oba dela potem sestavimo tako, da se struktura zlogov izide,</em>" razloži <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong>Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oziroma kot pravi sogovornik:</p> <blockquote><p><em>"Prekrivanka nastane kot duhovita priložnostna beseda, potem pa jo življenje lahko spodbudi k temu, da zares zaživi, lahko pa zelo hitro zamre."</em></p></blockquote> <p>Nekatere prekrivanke živijo v zgolj določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Več o prekrivankah (s primeri) pa v posnetku!</p></p> Sat, 16 Apr 2022 05:30:00 +0000 Je "krožišče" prekrivanka? Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.<p>Začetno opismenjevanje in prvi bralni koraki </p><p><p>Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet.</p> <p>Sogovornica: <strong>Ursula Lavrenčič</strong>, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta <a href="https://kobiapp.io/sl/" target="_blank" rel="noopener">Kobi</a>, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.</p></p> 174863110 RTVSLO – Prvi 555 clean Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.<p>Začetno opismenjevanje in prvi bralni koraki </p><p><p>Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet.</p> <p>Sogovornica: <strong>Ursula Lavrenčič</strong>, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta <a href="https://kobiapp.io/sl/" target="_blank" rel="noopener">Kobi</a>, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.</p></p> Sat, 09 Apr 2022 05:30:00 +0000 Črko M izgovarjamo z “Mmm” in ne “M?” Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>O zapisu in izgovarjavi besed: volivec, volilec, volilni</p><p><p>Ste <u>volivec</u>, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste <u>volilec</u>, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo <u>volilno</u> dolžnost ali pa je t. i. <u>volivna</u> dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči <strong>Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p></p> 174861343 RTVSLO – Prvi 273 clean Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>O zapisu in izgovarjavi besed: volivec, volilec, volilni</p><p><p>Ste <u>volivec</u>, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste <u>volilec</u>, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo <u>volilno</u> dolžnost ali pa je t. i. <u>volivna</u> dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči <strong>Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p></p> Sat, 02 Apr 2022 05:30:00 +0000 Zabeležili so 23 prijav kršitev "volivnega" molka Kratka informativna koristna slovenščina<p>Filmski spodrsljaji se ne dogajajo samo nizkoproračunskim produkcijam, najdemo jih tudi v filmskih klasikah, kultnih filmih in najnovejših t.i. »blockbusterjih«. </p><p><p>Filmski navdušenci že čakajo na letošnjo podelitev oskarjev, v Dolby Theatre-u v Hollywoodu jih bodo že 94. podelili v noči z nedelje na ponedeljek. Včasih že ob prvem ogledu prepoznamo filmske spodrsljaje ali napake, ki so se zgodile ekipi filmskih ustvarjalcev. Lahko gre za scenske napake, rekviziterske pomanjkljivosti, scenaristične luknje, zvočne kikse in podobno. V današnjem Kiksu bomo jezikovne spodrsljaje in dileme dali na stran in se pred podeljevanjem pozlačenih kipcev posvetili filmskim kiksom.</p></p> 174859480 RTVSLO – Prvi 617 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Filmski spodrsljaji se ne dogajajo samo nizkoproračunskim produkcijam, najdemo jih tudi v filmskih klasikah, kultnih filmih in najnovejših t.i. »blockbusterjih«. </p><p><p>Filmski navdušenci že čakajo na letošnjo podelitev oskarjev, v Dolby Theatre-u v Hollywoodu jih bodo že 94. podelili v noči z nedelje na ponedeljek. Včasih že ob prvem ogledu prepoznamo filmske spodrsljaje ali napake, ki so se zgodile ekipi filmskih ustvarjalcev. Lahko gre za scenske napake, rekviziterske pomanjkljivosti, scenaristične luknje, zvočne kikse in podobno. V današnjem Kiksu bomo jezikovne spodrsljaje in dileme dali na stran in se pred podeljevanjem pozlačenih kipcev posvetili filmskim kiksom.</p></p> Sat, 26 Mar 2022 06:30:00 +0000 Ali nas filmski kiksi perdvsem zabavajo ali tudi jezijo? Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Kdaj je uporaba glagola odgovarjati ustrezna?</p><p><p>Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki Kiks, v kateri se spoznamo z eno od zagat  v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj vprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: <em>Ta majica mi odgovarja</em>, ali <em>Ta minister je odgovoren za določeno področje</em>. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></p> 174856715 RTVSLO – Prvi 437 clean Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Kdaj je uporaba glagola odgovarjati ustrezna?</p><p><p>Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki Kiks, v kateri se spoznamo z eno od zagat  v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj vprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: <em>Ta majica mi odgovarja</em>, ali <em>Ta minister je odgovoren za določeno področje</em>. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></p> Sat, 19 Mar 2022 06:30:00 +0000 Kdo mi odgovarja? V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs. <p>Osebek zahteva ujemanje povedka</p><p><p>Ko je v osebku samo ena samostalniška beseda, ni težko določiti oblike povedka. Kaj pa, ko je osebek sestavljen iz več delov?</p> <blockquote><p>"Temu strokovno rečemo priredno sestavljeni osebek, kar pomeni, da se v osebku pojavita vsaj dve polnopomenski besedi, med katerima je razmerje enakovredno. Tako enakovrednost na primer izkazuje veznik in. Če navedem nekaj primerov: okolje in prostor, begunke in begunci, elektrika in kurjava, negotovost in tesnoba." – <strong>doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong></p></blockquote> <p>Dilema, s katero smo se ukvarjali tokrat, je torej, kako oblikovati povedek, če je v osebku več samostalniških besed. Več pa v posnetku.</p></p> 174855423 RTVSLO – Prvi 475 clean V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs. <p>Osebek zahteva ujemanje povedka</p><p><p>Ko je v osebku samo ena samostalniška beseda, ni težko določiti oblike povedka. Kaj pa, ko je osebek sestavljen iz več delov?</p> <blockquote><p>"Temu strokovno rečemo priredno sestavljeni osebek, kar pomeni, da se v osebku pojavita vsaj dve polnopomenski besedi, med katerima je razmerje enakovredno. Tako enakovrednost na primer izkazuje veznik in. Če navedem nekaj primerov: okolje in prostor, begunke in begunci, elektrika in kurjava, negotovost in tesnoba." – <strong>doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong></p></blockquote> <p>Dilema, s katero smo se ukvarjali tokrat, je torej, kako oblikovati povedek, če je v osebku več samostalniških besed. Več pa v posnetku.</p></p> Sat, 12 Mar 2022 06:30:00 +0000 Okolje in prostor "je" omejena dobrina Kratka informativna koristna slovenščina<p>Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? </p><p><p>Kratka informativna koristna slovenščina sledi danes aktualnim informativnim tokovom. Vojna v Ukrajini je prva in osrednja tema minulih dni, in verjetno bo tako ostalo še nekaj časa. Zakaj večina govorcev Ukrajino naglašuje na prvem samoglasniku? Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? Je pravilno uporabiti ukrajinsko ali je dopustna tudi ruska oblika ukrajinskega imena, če je pri nas uveljavljena? </p></p> 174853619 RTVSLO – Prvi 405 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? </p><p><p>Kratka informativna koristna slovenščina sledi danes aktualnim informativnim tokovom. Vojna v Ukrajini je prva in osrednja tema minulih dni, in verjetno bo tako ostalo še nekaj časa. Zakaj večina govorcev Ukrajino naglašuje na prvem samoglasniku? Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? Je pravilno uporabiti ukrajinsko ali je dopustna tudi ruska oblika ukrajinskega imena, če je pri nas uveljavljena? </p></p> Sat, 05 Mar 2022 06:30:00 +0000 Od Harkiva do Lvova, od Lviva do Harkova O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.<p>Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?</p><p><p>Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k <strong>prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti."</p></blockquote> <p>Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj:</p> <blockquote><p>"Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."</p></blockquote></p> 174851049 RTVSLO – Prvi 357 clean O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.<p>Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?</p><p><p>Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k <strong>prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti."</p></blockquote> <p>Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj:</p> <blockquote><p>"Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."</p></blockquote></p> Sat, 26 Feb 2022 06:30:00 +0000 Nogo si je zlomila "pred dvemi leti" Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina. <p>Prihodnjik glagola biti izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko</p><p><p>Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom".</p> <blockquote><p>Znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>Domen Krvina</strong>: <em>"Prihodnjiška oblika se s pomožnim glagolom biti tvori z glagolom, potem pa je zraven deležnik na -l (bom delal, bom naredil). Ko ga predvsem otroci v govoru uporabljajo samostojno, imajo zato občutek, da nekaj manjka."</em></p></blockquote></p> 174849099 RTVSLO – Prvi 527 clean Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina. <p>Prihodnjik glagola biti izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko</p><p><p>Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom".</p> <blockquote><p>Znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>Domen Krvina</strong>: <em>"Prihodnjiška oblika se s pomožnim glagolom biti tvori z glagolom, potem pa je zraven deležnik na -l (bom delal, bom naredil). Ko ga predvsem otroci v govoru uporabljajo samostojno, imajo zato občutek, da nekaj manjka."</em></p></blockquote></p> Sat, 19 Feb 2022 06:30:00 +0000 "Ko bom bil jaz velik, bom bil Lovro!" Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.<p>V katerih primerih lahko v slovenskem jeziku uporabljamo trpnik (pasiv)?</p><p><p>Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim (aktivnim) ali trpnim (pasivnim). Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? "<em>Trpnik v slovenščini dobro deluje, če je pravilno uporabljen,</em>" razloži <strong>Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija</strong>.</p> <blockquote><p>"Kruh je pečen. Čeprav, to je stanje po dejanju. Kruh se peče. To bi bila ta trpna oblika. Pa tudi to nič problematično. Pomembno je samo, da načeloma trpnik v slovenščini uporabljamo, kadar je vršilec dejanja neznan ali nepomemben."</p></blockquote> <p>Danes smo tudi slogovno precej bolj liberalni in trpnika ne preganjamo več za vsako ceno.</p> <blockquote><p>"Je bolj liberalno, ampak vseeno določena priporočila še vedno veljajo. Treba je vedeti, kdaj je trpnik upravičen."</p></blockquote></p> 174847324 RTVSLO – Prvi 549 clean Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.<p>V katerih primerih lahko v slovenskem jeziku uporabljamo trpnik (pasiv)?</p><p><p>Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim (aktivnim) ali trpnim (pasivnim). Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? "<em>Trpnik v slovenščini dobro deluje, če je pravilno uporabljen,</em>" razloži <strong>Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija</strong>.</p> <blockquote><p>"Kruh je pečen. Čeprav, to je stanje po dejanju. Kruh se peče. To bi bila ta trpna oblika. Pa tudi to nič problematično. Pomembno je samo, da načeloma trpnik v slovenščini uporabljamo, kadar je vršilec dejanja neznan ali nepomemben."</p></blockquote> <p>Danes smo tudi slogovno precej bolj liberalni in trpnika ne preganjamo več za vsako ceno.</p> <blockquote><p>"Je bolj liberalno, ampak vseeno določena priporočila še vedno veljajo. Treba je vedeti, kdaj je trpnik upravičen."</p></blockquote></p> Sat, 12 Feb 2022 06:30:00 +0000 "Kruh še ni pečen!" S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.<p>Razlikovanje med čim, čem in čimer, čemer</p><p><p>Knjižna norma dopušča samo obliki <em>s čim</em> in <em>s čimer</em>. Prva oblika je šesti sklon zaimka <em>kaj</em>, druga šesti sklon zaimka <em>kar</em>. <strong>Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Osnovna oblika <em>čim</em> je <em>kaj</em>. Osnovna, izhodiščna oblika za vse preostale sklone. <em>S čim</em> predstavlja orodnik, po navadi je to predložni, in pa mestnik, tudi predložni. Na drugi strani pa imamo različico za človeško, to je <em>kdo, </em>in tukaj imamo potem vzporednico temu čim: <em>s kom</em>."</p></blockquote> <p>Pri razmišljanju, kaj je prav, nam lahko pomagajo predlogi.</p> <blockquote><p>"Predlog <em>s</em> napoveduje orodnik, predlog <em>pri</em> napoveduje mestnik. Torej predlog <em>s</em> za orodnik: s čim. In predlog <em>pri</em> za mestnik: pri čem."</p></blockquote> <p>Prehod črke <em>e</em> v <em>i</em> je pogosto hiperkorektura, še doda prof. dr. Andreja Žele.</p></p> 174845344 RTVSLO – Prvi 545 clean S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.<p>Razlikovanje med čim, čem in čimer, čemer</p><p><p>Knjižna norma dopušča samo obliki <em>s čim</em> in <em>s čimer</em>. Prva oblika je šesti sklon zaimka <em>kaj</em>, druga šesti sklon zaimka <em>kar</em>. <strong>Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Osnovna oblika <em>čim</em> je <em>kaj</em>. Osnovna, izhodiščna oblika za vse preostale sklone. <em>S čim</em> predstavlja orodnik, po navadi je to predložni, in pa mestnik, tudi predložni. Na drugi strani pa imamo različico za človeško, to je <em>kdo, </em>in tukaj imamo potem vzporednico temu čim: <em>s kom</em>."</p></blockquote> <p>Pri razmišljanju, kaj je prav, nam lahko pomagajo predlogi.</p> <blockquote><p>"Predlog <em>s</em> napoveduje orodnik, predlog <em>pri</em> napoveduje mestnik. Torej predlog <em>s</em> za orodnik: s čim. In predlog <em>pri</em> za mestnik: pri čem."</p></blockquote> <p>Prehod črke <em>e</em> v <em>i</em> je pogosto hiperkorektura, še doda prof. dr. Andreja Žele.</p></p> Sat, 05 Feb 2022 06:30:00 +0000 S "čem" si začel svojo predstavitev? Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.<p>Tudi v znakovnem jeziku se lahko hitro zmotimo </p><p><p>Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Pri kretnjah za hvala in briga me je razlika točno v tem.</p> <p>Hvala – z dlanjo, obrnjeno k sebi, pritisnemo spredaj na brado ter roko premaknemo v loku naprej in navzdol</p> <p>Briga me – s konicami prstov najprej podrsamo pod brado in nato roko enako premaknemo v loku naprej in navzdol</p> <p>Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga <strong>Roman Demir</strong>, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.</p></p> 174843034 RTVSLO – Prvi 525 clean Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.<p>Tudi v znakovnem jeziku se lahko hitro zmotimo </p><p><p>Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Pri kretnjah za hvala in briga me je razlika točno v tem.</p> <p>Hvala – z dlanjo, obrnjeno k sebi, pritisnemo spredaj na brado ter roko premaknemo v loku naprej in navzdol</p> <p>Briga me – s konicami prstov najprej podrsamo pod brado in nato roko enako premaknemo v loku naprej in navzdol</p> <p>Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga <strong>Roman Demir</strong>, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.</p></p> Sat, 29 Jan 2022 06:30:00 +0000 Hvala ali briga me? V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri. <p>O enakovrednosti in zamenljivosti oblikoslovnih dvojnic </p><p><p><strong>Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija</strong>, razloži, da poznamo pisne, naglasne, besedotvorne in oblikoslovne dvojnice. Med zadnje sodita tudi primera, ki sta spodbudila nastanek tokratne jezikovne rubrike: s teboj, s tabo in z menoj, z mano.</p> <blockquote><p>"Gre za oblikoslovno dvojnico osebnih zaimkov <em>jaz</em> in <em>ti</em> v orodniku, to je v 6. sklonu, ednine. Če smo čisto natančni, besedi nista popolnoma enakovredni in prosto zamenljivi. Iz tega sledi, da je priporočljiveje izbrati prvo možnost, ki jo ponuja slovar, to je z menoj oziroma s teboj."</p></blockquote></p> 174841440 RTVSLO – Prvi 303 clean V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri. <p>O enakovrednosti in zamenljivosti oblikoslovnih dvojnic </p><p><p><strong>Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija</strong>, razloži, da poznamo pisne, naglasne, besedotvorne in oblikoslovne dvojnice. Med zadnje sodita tudi primera, ki sta spodbudila nastanek tokratne jezikovne rubrike: s teboj, s tabo in z menoj, z mano.</p> <blockquote><p>"Gre za oblikoslovno dvojnico osebnih zaimkov <em>jaz</em> in <em>ti</em> v orodniku, to je v 6. sklonu, ednine. Če smo čisto natančni, besedi nista popolnoma enakovredni in prosto zamenljivi. Iz tega sledi, da je priporočljiveje izbrati prvo možnost, ki jo ponuja slovar, to je z menoj oziroma s teboj."</p></blockquote></p> Sat, 22 Jan 2022 06:30:00 +0000 Greš "z mano" na sprehod? Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.<p>Besana je spletni slovnični pregledovalnik </p><p><p>Povprečen Slovenec naj bi naredil deset slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik <strong>Peter Holozan</strong>, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.</p> <p><a href="https://besana.amebis.si/preverjanje/" target="_blank" rel="noopener">Besana</a> je slovnični pregledovalnik za slovenščino oziroma avtomatska lektorica. Na spletu je vsem na voljo brezplačna različica, ki je v enem preverjanju omejena na dobrih 450 znakov. Program opozarja na zatipkane besede in jih podčrta rdeče ter preverja slovnične napake. Za podrobnejši opis napake moramo miškin kazalec pridržati nad besedo, na katero se napaka navezuje.</p></p> 174839538 RTVSLO – Prvi 479 clean Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.<p>Besana je spletni slovnični pregledovalnik </p><p><p>Povprečen Slovenec naj bi naredil deset slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik <strong>Peter Holozan</strong>, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.</p> <p><a href="https://besana.amebis.si/preverjanje/" target="_blank" rel="noopener">Besana</a> je slovnični pregledovalnik za slovenščino oziroma avtomatska lektorica. Na spletu je vsem na voljo brezplačna različica, ki je v enem preverjanju omejena na dobrih 450 znakov. Program opozarja na zatipkane besede in jih podčrta rdeče ter preverja slovnične napake. Za podrobnejši opis napake moramo miškin kazalec pridržati nad besedo, na katero se napaka navezuje.</p></p> Sat, 15 Jan 2022 06:30:00 +0000 "Vpišemo stavek "Gledam hči." Program bo to takoj popravil." V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.<p>Nekatere besede lahko pišemo skupaj ali narazen, a se ob tem lahko spremeni pomen besede</p><p><p>V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.</p></p> 174837532 RTVSLO – Prvi 360 clean V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.<p>Nekatere besede lahko pišemo skupaj ali narazen, a se ob tem lahko spremeni pomen besede</p><p><p>V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.</p></p> Sat, 08 Jan 2022 06:30:00 +0000 Pisanje skupaj in narazen v konkretnih primerih V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.<p>Pravilno tvorjenje vrstnih pridevnikov</p><p><p>Katero obliko pridevnika bi uporabili v spodnjih primerih?</p> <ol> <li>Naročil sem <strong>malinovo</strong>/malinino tortico.</li> <li>Daj mi, prosim, jagodin/<strong>jagodov</strong> sladoled!</li> <li><strong>Makadamijevo</strong>/makadamijino olje je čudovita zaščita za lase.</li> <li>Lipin/<strong>lipov</strong> čaj pomirja.</li> </ol> <p>Zakaj ti pridevniki povzročajo težave, razloži <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Težava je ta, da se govorcem slovenščine zdi nenavadno, da bi iz samostalnika ženskega spola (torej malina) tvorili pridevnik z obrazilom za moški spol (torej malinov). Vendar to dejansko počnemo, in sicer takrat, ko želimo iz samostalnika ženskega spola tvoriti vrstni pridevnik. Pravila Slovenskega pravopisa 2001 namreč pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola tvorimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje pa tudi z obrazilom -in."</p></blockquote></p> 174829579 RTVSLO – Prvi 308 clean V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.<p>Pravilno tvorjenje vrstnih pridevnikov</p><p><p>Katero obliko pridevnika bi uporabili v spodnjih primerih?</p> <ol> <li>Naročil sem <strong>malinovo</strong>/malinino tortico.</li> <li>Daj mi, prosim, jagodin/<strong>jagodov</strong> sladoled!</li> <li><strong>Makadamijevo</strong>/makadamijino olje je čudovita zaščita za lase.</li> <li>Lipin/<strong>lipov</strong> čaj pomirja.</li> </ol> <p>Zakaj ti pridevniki povzročajo težave, razloži <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>:</p> <blockquote><p>"Težava je ta, da se govorcem slovenščine zdi nenavadno, da bi iz samostalnika ženskega spola (torej malina) tvorili pridevnik z obrazilom za moški spol (torej malinov). Vendar to dejansko počnemo, in sicer takrat, ko želimo iz samostalnika ženskega spola tvoriti vrstni pridevnik. Pravila Slovenskega pravopisa 2001 namreč pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola tvorimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje pa tudi z obrazilom -in."</p></blockquote></p> Sat, 11 Dec 2021 06:30:00 +0000 Naročil sem "malinino" tortico Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc. <p>Razlika med naklonskima glagoloma moči in morati</p><p><p>Ko govorimo o naklonskih glagolih, ob katerih stoji nedoločnik, sicer mislimo na glagole: hoteti, smeti, želeti, moči, morati in druge. Prav pri teh, ki se jima lahko pridruži tudi glagol marati, pa se lahko hitro pojavijo težave pri uporabi. Kakšna je bistvena razlika med njima in kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, razloži <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"Če je obveza, potem je glagol <em>morati</em>. Torej: moram narediti nalogo, moram skuhati kosilo, moram iti ven. Če nam nečesa ni treba, izražamo pa svojo zmožnost, svojo pripravljenost, se pravi, da imamo voljo in čas nekaj narediti, in rečemo: <em>morem</em> nekaj narediti, ostane pa v zraku, ali bom to naredil ali ne. Kadar hočemo sporočiti, da nečesa ne moremo narediti, uporabimo glagol <em>moči</em>."</p></blockquote></p> 174827837 RTVSLO – Prvi 420 clean Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc. <p>Razlika med naklonskima glagoloma moči in morati</p><p><p>Ko govorimo o naklonskih glagolih, ob katerih stoji nedoločnik, sicer mislimo na glagole: hoteti, smeti, želeti, moči, morati in druge. Prav pri teh, ki se jima lahko pridruži tudi glagol marati, pa se lahko hitro pojavijo težave pri uporabi. Kakšna je bistvena razlika med njima in kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, razloži <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"Če je obveza, potem je glagol <em>morati</em>. Torej: moram narediti nalogo, moram skuhati kosilo, moram iti ven. Če nam nečesa ni treba, izražamo pa svojo zmožnost, svojo pripravljenost, se pravi, da imamo voljo in čas nekaj narediti, in rečemo: <em>morem</em> nekaj narediti, ostane pa v zraku, ali bom to naredil ali ne. Kadar hočemo sporočiti, da nečesa ne moremo narediti, uporabimo glagol <em>moči</em>."</p></blockquote></p> Sat, 04 Dec 2021 06:30:00 +0000 "Mogla" sem k zdravniku On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.<p>Prof. dr. Andreja Žele: Za besedi več in sam velja, da se z rabo njuno polje pomensko širi</p><p><p>"<em>Sam in več sta besedi, ki sta izpustljivi, nista pa ravno odvečni,</em>" pove <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU</strong>.</p> <p>Primer: <strong>On SAM je odšel na sprehod. </strong></p> <blockquote><p>"Tukaj SAM ni ravno odvečen, vendar izgublja svojo zaimensko vrednost, ker ima ob sebi ON, ki je konkretnejši. SAM ohranja neke vrste poudarjanje istovetnosti (Prav on.) ali pa količine (On edini.)."</p> <p>"Ni odveč, ampak v bistvu tudi nima več konkretnega pomena. Ravno zato je velikokrat bolj pogovarjalno rabljena zveza <em>on sam</em>."</p></blockquote> <p>Primer: <strong>Še enkrat VEČ je podal žogo.</strong></p> <blockquote><p>"Mislim, da je tukaj VEČ čisto odveč. Torej še enkrat je podal žogo, ne še enkrat VEČ je podal žogo. Vendar ta VEČ še zdaleč ni kar tako. Če imamo primer konteksta, sporočila: <em>Kupil je še enkrat VEČ</em>. V tem primeru ta VEČ opravi svojo pomensko vlogo. Še en tak primer:<em> To je še en razlog VEČ, da ne odlašamo.</em> Tudi tukaj VEČ ni odveč."</p></blockquote> <p>O uporabi besed <em>cel</em>,<em> ves</em> in <em>kot tak </em>pa več v posnetku.</p></p> 174825791 RTVSLO – Prvi 692 clean On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.<p>Prof. dr. Andreja Žele: Za besedi več in sam velja, da se z rabo njuno polje pomensko širi</p><p><p>"<em>Sam in več sta besedi, ki sta izpustljivi, nista pa ravno odvečni,</em>" pove <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU</strong>.</p> <p>Primer: <strong>On SAM je odšel na sprehod. </strong></p> <blockquote><p>"Tukaj SAM ni ravno odvečen, vendar izgublja svojo zaimensko vrednost, ker ima ob sebi ON, ki je konkretnejši. SAM ohranja neke vrste poudarjanje istovetnosti (Prav on.) ali pa količine (On edini.)."</p> <p>"Ni odveč, ampak v bistvu tudi nima več konkretnega pomena. Ravno zato je velikokrat bolj pogovarjalno rabljena zveza <em>on sam</em>."</p></blockquote> <p>Primer: <strong>Še enkrat VEČ je podal žogo.</strong></p> <blockquote><p>"Mislim, da je tukaj VEČ čisto odveč. Torej še enkrat je podal žogo, ne še enkrat VEČ je podal žogo. Vendar ta VEČ še zdaleč ni kar tako. Če imamo primer konteksta, sporočila: <em>Kupil je še enkrat VEČ</em>. V tem primeru ta VEČ opravi svojo pomensko vlogo. Še en tak primer:<em> To je še en razlog VEČ, da ne odlašamo.</em> Tudi tukaj VEČ ni odveč."</p></blockquote> <p>O uporabi besed <em>cel</em>,<em> ves</em> in <em>kot tak </em>pa več v posnetku.</p></p> Sat, 27 Nov 2021 06:30:00 +0000 Še enkrat "več" je podal žogo Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.<p>Prof. dr. Hotimir Tivadar o pravilnem izbiranju spola ali množine</p><p><p>Velikokrat smo v dvomih, kateri spol ali število uporabiti ob navezavi na predhodno besedo. Za razlago smo prosili predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, <strong>p</strong><strong>rofesorja doktorja Hotimirja Tivadarja</strong>. Pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi po večini dopuščal tudi dvojnost.</p> <blockquote><p>"Dvojnost v konkretnem primeru izgine. Če govorimo o klubu Olimpija – to je bila Olimpija. Ne moremo reči 'to je bil Olimpija'. Zaradi linearnosti govora bo to delovalo zelo čudno. Tako moramo potem dodati 'to je bil rokometni klub Olimpija'."</p></blockquote> <p>Zgodi se, da se tudi najboljši poznavalci slovenskega jezika znajdejo v dilemi, tudi javni govorci ali delujoči v javnih medijih. Hotimir Tivadar hkrati poudarja, da se je treba pripraviti na sam govor in vsebino dobro poznati.</p> <blockquote><p>"Potem je teh dilem zelo malo, predvsem tisti, ki ste in so profesionalni govorci na nacionalnem radiu. Mislim, da premalo poudarjamo pomembno vlogo naših slovenistov na Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija."</p></blockquote></p> 174823543 RTVSLO – Prvi 283 clean Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.<p>Prof. dr. Hotimir Tivadar o pravilnem izbiranju spola ali množine</p><p><p>Velikokrat smo v dvomih, kateri spol ali število uporabiti ob navezavi na predhodno besedo. Za razlago smo prosili predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, <strong>p</strong><strong>rofesorja doktorja Hotimirja Tivadarja</strong>. Pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi po večini dopuščal tudi dvojnost.</p> <blockquote><p>"Dvojnost v konkretnem primeru izgine. Če govorimo o klubu Olimpija – to je bila Olimpija. Ne moremo reči 'to je bil Olimpija'. Zaradi linearnosti govora bo to delovalo zelo čudno. Tako moramo potem dodati 'to je bil rokometni klub Olimpija'."</p></blockquote> <p>Zgodi se, da se tudi najboljši poznavalci slovenskega jezika znajdejo v dilemi, tudi javni govorci ali delujoči v javnih medijih. Hotimir Tivadar hkrati poudarja, da se je treba pripraviti na sam govor in vsebino dobro poznati.</p> <blockquote><p>"Potem je teh dilem zelo malo, predvsem tisti, ki ste in so profesionalni govorci na nacionalnem radiu. Mislim, da premalo poudarjamo pomembno vlogo naših slovenistov na Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija."</p></blockquote></p> Sat, 20 Nov 2021 06:30:00 +0000 "To je bil Olimpija" "Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.<p>S Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija, o napačni rabi predlogov</p><p><p><strong>Primer 1: Čestitam NA zmagi!</strong></p> <blockquote><p>"V tem primeru bi bilo seveda ustrezneje uporabiti predlog ZA. Se pravi, čestitam ZA zmago. Še malce pomensko širši predlog je OB. Čestitam OB zmagi."</p></blockquote> <p>V primeru, ki smo ga navedli, je torej raba predloga NA napačna. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da se glagol ZMAGATI in predlog NA nikoli ne smeta srečati.</p> <blockquote><p>"Na primer: igrati na srečo, zmagati na volitvah, na še veliko zmag. V teh primerih pa je predlog NA, ko ga povezujemo s samostalnikom ZMAGA, čisto ustrezen, korekten, tudi nezaznamovan."</p></blockquote> <p><strong>Primer 2: Vidiva se ZA pol ure.</strong></p> <p>Pri tem primeru je pomembno, kaj želimo s tem poudariti, razmišlja lektorica Saša Grčman:</p> <blockquote><p>"Če bi želeli poudariti, da se dobimo ČEZ 30 minut, potem je ustreznejši predlog ČEZ. V kakšnem drugačnem pomenu, na primer za izražanje mere (za nekaj sto evrov, hoje za dobro uro), je pa ZA čisto ustrezen."</p></blockquote> <p><strong>Primer 3: IZ Anjo je odšel na sprehod.</strong></p> <p>Vzroke za to napako sogovornica poišče v naravi spontanega govora in narečjih: <em>"V narečjih ta posebnost deluje, v knjižnem jeziku pa je to seveda napačna raba."</em></p></p> 174821476 RTVSLO – Prvi 439 clean "Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.<p>S Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija, o napačni rabi predlogov</p><p><p><strong>Primer 1: Čestitam NA zmagi!</strong></p> <blockquote><p>"V tem primeru bi bilo seveda ustrezneje uporabiti predlog ZA. Se pravi, čestitam ZA zmago. Še malce pomensko širši predlog je OB. Čestitam OB zmagi."</p></blockquote> <p>V primeru, ki smo ga navedli, je torej raba predloga NA napačna. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da se glagol ZMAGATI in predlog NA nikoli ne smeta srečati.</p> <blockquote><p>"Na primer: igrati na srečo, zmagati na volitvah, na še veliko zmag. V teh primerih pa je predlog NA, ko ga povezujemo s samostalnikom ZMAGA, čisto ustrezen, korekten, tudi nezaznamovan."</p></blockquote> <p><strong>Primer 2: Vidiva se ZA pol ure.</strong></p> <p>Pri tem primeru je pomembno, kaj želimo s tem poudariti, razmišlja lektorica Saša Grčman:</p> <blockquote><p>"Če bi želeli poudariti, da se dobimo ČEZ 30 minut, potem je ustreznejši predlog ČEZ. V kakšnem drugačnem pomenu, na primer za izražanje mere (za nekaj sto evrov, hoje za dobro uro), je pa ZA čisto ustrezen."</p></blockquote> <p><strong>Primer 3: IZ Anjo je odšel na sprehod.</strong></p> <p>Vzroke za to napako sogovornica poišče v naravi spontanega govora in narečjih: <em>"V narečjih ta posebnost deluje, v knjižnem jeziku pa je to seveda napačna raba."</em></p></p> Sat, 13 Nov 2021 06:30:00 +0000 Čestitam "na" zmagi! Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih. <p>Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev </p><p><p><a href="https://orodja.cjvt.si/vejice/" target="_blank" rel="noopener">Vejice 1.0</a> je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v <em>Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani</em>. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela <strong>Martina Božiča</strong> na <em>Fakulteti za računalništvo in informatiko</em>, pod mentorstvom prof. dr. <strong>Marka Robnika Šikonje</strong>, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem.</p> <blockquote><p><em>"Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več."</em></p></blockquote> <p>Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi <strong>Andrej Salobir</strong> iz prevajalske agencije Leemeta.</p> <blockquote><p><em>"Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento." </em></p></blockquote></p> 174819667 RTVSLO – Prvi 443 clean Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih. <p>Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev </p><p><p><a href="https://orodja.cjvt.si/vejice/" target="_blank" rel="noopener">Vejice 1.0</a> je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v <em>Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani</em>. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela <strong>Martina Božiča</strong> na <em>Fakulteti za računalništvo in informatiko</em>, pod mentorstvom prof. dr. <strong>Marka Robnika Šikonje</strong>, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem.</p> <blockquote><p><em>"Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več."</em></p></blockquote> <p>Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi <strong>Andrej Salobir</strong> iz prevajalske agencije Leemeta.</p> <blockquote><p><em>"Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento." </em></p></blockquote></p> Sat, 06 Nov 2021 06:30:00 +0000 Globoke nevronske mreže, na pomoč! V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.<p>Kdaj pišemo predloge skupaj z besedo in kdaj narazen?</p><p><p>V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z <strong>doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.</p></p> 174818136 RTVSLO – Prvi 410 clean V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.<p>Kdaj pišemo predloge skupaj z besedo in kdaj narazen?</p><p><p>V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z <strong>doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.</p></p> Sat, 30 Oct 2021 05:30:00 +0000 Jaz sem "vredu", pa ti? Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.<p>O določnih in nedoločnih pridevnikih</p><p><p><strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>, opaža, da omenjene pridevnike pogosto tvorimo po posluhu, čeprav ima slovenščina kar nekaj pravil o rabi določnih in nedoločnih pridevnikov.</p> <blockquote><p>"Poznamo vsaj tisto razliko, da imajo eni neki -i na koncu, ki ga drugi nimajo. Ampak pri praktični oz. pravilni uporabi določnih in nedoločnih pridevnikov se pa včasih malce zaplete."</p></blockquote> <p>Osnovno pravilo oz. pojasnilo, kako se vprašamo po obeh oblikah:</p> <blockquote><p>"Nedoločna oblika je osnovna oblika pridevnika, recimo <em>nov avto</em>. Prvo pravilo tu je, da se vprašamo <em>kakšen. </em>Torej se vprašamo po neki lastnosti. Potem imamo določno obliko pridevnika, ki pa je tista z -i-jem na koncu. Torej, <em>novi avto</em>. Pravilo tu pa je, da se vprašamo <em>kateri</em>, torej po vrsti."</p></blockquote></p> 174815957 RTVSLO – Prvi 303 clean Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.<p>O določnih in nedoločnih pridevnikih</p><p><p><strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>, opaža, da omenjene pridevnike pogosto tvorimo po posluhu, čeprav ima slovenščina kar nekaj pravil o rabi določnih in nedoločnih pridevnikov.</p> <blockquote><p>"Poznamo vsaj tisto razliko, da imajo eni neki -i na koncu, ki ga drugi nimajo. Ampak pri praktični oz. pravilni uporabi določnih in nedoločnih pridevnikov se pa včasih malce zaplete."</p></blockquote> <p>Osnovno pravilo oz. pojasnilo, kako se vprašamo po obeh oblikah:</p> <blockquote><p>"Nedoločna oblika je osnovna oblika pridevnika, recimo <em>nov avto</em>. Prvo pravilo tu je, da se vprašamo <em>kakšen. </em>Torej se vprašamo po neki lastnosti. Potem imamo določno obliko pridevnika, ki pa je tista z -i-jem na koncu. Torej, <em>novi avto</em>. Pravilo tu pa je, da se vprašamo <em>kateri</em>, torej po vrsti."</p></blockquote></p> Sat, 23 Oct 2021 05:30:00 +0000 Sosed je kupil "novi" avto V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc. 174813266 RTVSLO – Prvi 465 clean V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc. Wed, 13 Oct 2021 09:04:30 +0000 "Osvojimo" blizuizraznice, 2. del Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc. <p>O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo </p><p><p>Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti. </p> <p><strong>Opravičiti - upravičiti </strong></p> <p>Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol <em>opravičiti</em> uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol <em>upravičiti</em> pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa. </p> <p><strong>Osvojiti - usvojiti </strong></p> <p>Glagol <em>osvojiti</em> uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol <strong>usvojiti</strong>. </p> <p><strong>Strmeti - stremeti</strong></p> <p>Glagol <em>strmeti</em> pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol <em>stremeti</em> pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom <em>k</em>. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen. </p> <p>Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno <strong>o</strong>pravičiti in <strong>u</strong>pravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj? </p> <blockquote><p>“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik. </p></blockquote></p> 174811509 RTVSLO – Prvi 466 clean Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc. <p>O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo </p><p><p>Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti. </p> <p><strong>Opravičiti - upravičiti </strong></p> <p>Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol <em>opravičiti</em> uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol <em>upravičiti</em> pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa. </p> <p><strong>Osvojiti - usvojiti </strong></p> <p>Glagol <em>osvojiti</em> uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol <strong>usvojiti</strong>. </p> <p><strong>Strmeti - stremeti</strong></p> <p>Glagol <em>strmeti</em> pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol <em>stremeti</em> pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom <em>k</em>. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen. </p> <p>Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno <strong>o</strong>pravičiti in <strong>u</strong>pravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj? </p> <blockquote><p>“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik. </p></blockquote></p> Sat, 09 Oct 2021 05:30:00 +0000 "Osvojimo" blizuizraznice, 1. del Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.<p>Slovenske ustreznice tujih poimenovanj bodo "preživele", če bodo blizu govorcem.</p><p><p>Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje »družbena omrežja«, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. In če gremo naprej, kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni, ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? To je eno izmed vprašanj današnje rubrike Kiks, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.</p></p> 174810193 RTVSLO – Prvi 548 clean Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.<p>Slovenske ustreznice tujih poimenovanj bodo "preživele", če bodo blizu govorcem.</p><p><p>Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje »družbena omrežja«, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. In če gremo naprej, kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni, ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? To je eno izmed vprašanj današnje rubrike Kiks, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.</p></p> Sat, 02 Oct 2021 05:30:00 +0000 "Všečkal sem tvoj čivk, ključnik mi gre pa težko z jezika" "Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.<p>Andrej Salobir: K hiperkorekciji težimo, ko se hočemo izražati čim pravilneje in potem posežemo po daljših zaimkih</p><p><p>"<em>Pri delu pogosto opazim, da predvsem v pisanih besedilih in javnih nastopih težimo k temu, da bi namesto zaimka ki uporabili kateri. Predvsem zato, ker se želimo izražati pravilneje in potem pride do t. i. hiperkorekcije,</em>" razlago začne <strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>.</p> <blockquote><p>"Naj poudarim, da sta zaimka <em>ki</em> in <em>kateri</em> oba pridevniška vrstna oziralna zaimka. Torej gre za en zaimek v dveh različicah. Prvo splošno pravilo pa je, da če je le mogoče, uporabimo krajšo različico, torej <em>ki</em>."</p></blockquote> <p>Obliko <em>kateri</em> uporabljamo v določenih primerih, in sicer:</p> <ul> <li>če uporabimo predlog (Pot, po kateri sem hodil, je bila naporna.),</li> <li>če izražamo svojino oz. pripadnost (Slovenija, katere glavno mesto je Ljubljana.),</li> <li>v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka (Kateri avto ti je všeč?),</li> <li>za preprečitev dvoumja (Sestra mojega fanta, katera trenira odbojko.).</li> </ul></p> 174807708 RTVSLO – Prvi 272 clean "Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.<p>Andrej Salobir: K hiperkorekciji težimo, ko se hočemo izražati čim pravilneje in potem posežemo po daljših zaimkih</p><p><p>"<em>Pri delu pogosto opazim, da predvsem v pisanih besedilih in javnih nastopih težimo k temu, da bi namesto zaimka ki uporabili kateri. Predvsem zato, ker se želimo izražati pravilneje in potem pride do t. i. hiperkorekcije,</em>" razlago začne <strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>.</p> <blockquote><p>"Naj poudarim, da sta zaimka <em>ki</em> in <em>kateri</em> oba pridevniška vrstna oziralna zaimka. Torej gre za en zaimek v dveh različicah. Prvo splošno pravilo pa je, da če je le mogoče, uporabimo krajšo različico, torej <em>ki</em>."</p></blockquote> <p>Obliko <em>kateri</em> uporabljamo v določenih primerih, in sicer:</p> <ul> <li>če uporabimo predlog (Pot, po kateri sem hodil, je bila naporna.),</li> <li>če izražamo svojino oz. pripadnost (Slovenija, katere glavno mesto je Ljubljana.),</li> <li>v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka (Kateri avto ti je všeč?),</li> <li>za preprečitev dvoumja (Sestra mojega fanta, katera trenira odbojko.).</li> </ul></p> Sat, 25 Sep 2021 05:30:00 +0000 Zaimek, "kateri" povzroča toliko težav Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.<p>Sklanjanje zvez dveh samostalnikov, ki skupaj tvorita imena</p><p><p>Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, pri čemer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni rodilnik, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.</p> <blockquote><p>Višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU <strong>Helena Dobrovoljc</strong>:<em> "Mislim, da to izvira iz kontinuitete z imenom RTV Ljubljana, torej iz časov Jugoslavije, ko so se vsi RTV-centri imenovali po glavnih mestih (RTV Skopje, RTV Titograd ...)." </em></p></blockquote></p> 174806166 RTVSLO – Prvi 433 clean Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.<p>Sklanjanje zvez dveh samostalnikov, ki skupaj tvorita imena</p><p><p>Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, pri čemer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni rodilnik, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.</p> <blockquote><p>Višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU <strong>Helena Dobrovoljc</strong>:<em> "Mislim, da to izvira iz kontinuitete z imenom RTV Ljubljana, torej iz časov Jugoslavije, ko so se vsi RTV-centri imenovali po glavnih mestih (RTV Skopje, RTV Titograd ...)." </em></p></blockquote></p> Sat, 18 Sep 2021 05:30:00 +0000 Poslušate "Radio Slovenije" Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman. <p>Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom</p><p><p>Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na <em>potencialnih</em> jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci <em>dejansko</em> srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.<br /> Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke. </p> <p>Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje. </p> <blockquote><p>Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal. </p></blockquote> <p>Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva <strong>doc. dr. Tadeja Rozman</strong>, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.</p> <p>Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti. </p> <p>Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil. </p></p> 174804263 RTVSLO – Prvi 583 clean Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman. <p>Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom</p><p><p>Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na <em>potencialnih</em> jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci <em>dejansko</em> srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.<br /> Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke. </p> <p>Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje. </p> <blockquote><p>Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal. </p></blockquote> <p>Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva <strong>doc. dr. Tadeja Rozman</strong>, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.</p> <p>Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti. </p> <p>Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil. </p></p> Sat, 11 Sep 2021 05:30:00 +0000 Korpus Šolar Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc. <p>Tako angleščina kot nemščina poznata glagol rabiti poleg glagola potrebovati</p><p><p>Prek elektronske pošte se nam je oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni "kiks". Takole je zapisal:</p> <blockquote><p>"Opažam, da se v zadnjemu obdobju pogosto pojavlja besedna zveza <em>tega ne rabite početi. P</em>o mojemu laičnemu mnenju gre za germanizem in me tako izražanje zelo moti. Morda bi to lahko bila tema za eno od naslednjih oddaj."</p></blockquote> <p>Se strinjamo in smo preverili! Pri tem nam je pomagal <strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>:</p> <blockquote><p>"To je vpliv nemščine in angleščine. Oba jezika namreč poznata podobno stavčno strukturo, ki izraža zanikanje, da nečesa ni treba. Angleščina ima recimo: <em>You do not need to</em>. Nemščina pa: <em>Sie brauchen das nichts zu machen</em>. To se je potem najbrž pogovorno preneslo v slovenščino z <em>ne rabiš oz. ne potrebuješ tega</em>. To je pogovorna raba in slovnično ni pravilna."</p></blockquote></p> 174786239 RTVSLO – Prvi 270 clean Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc. <p>Tako angleščina kot nemščina poznata glagol rabiti poleg glagola potrebovati</p><p><p>Prek elektronske pošte se nam je oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni "kiks". Takole je zapisal:</p> <blockquote><p>"Opažam, da se v zadnjemu obdobju pogosto pojavlja besedna zveza <em>tega ne rabite početi. P</em>o mojemu laičnemu mnenju gre za germanizem in me tako izražanje zelo moti. Morda bi to lahko bila tema za eno od naslednjih oddaj."</p></blockquote> <p>Se strinjamo in smo preverili! Pri tem nam je pomagal <strong>Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta</strong>:</p> <blockquote><p>"To je vpliv nemščine in angleščine. Oba jezika namreč poznata podobno stavčno strukturo, ki izraža zanikanje, da nečesa ni treba. Angleščina ima recimo: <em>You do not need to</em>. Nemščina pa: <em>Sie brauchen das nichts zu machen</em>. To se je potem najbrž pogovorno preneslo v slovenščino z <em>ne rabiš oz. ne potrebuješ tega</em>. To je pogovorna raba in slovnično ni pravilna."</p></blockquote></p> Sat, 26 Jun 2021 05:30:00 +0000 "Tega ne rabite početi!" Kratka informativna koristna slovenščina<p>Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.</p><p><p>Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?</p> <p>Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, <strong>Miha Zor</strong>, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?</p> <blockquote><p>Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.</p></blockquote></p> 174784601 RTVSLO – Prvi 508 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.</p><p><p>Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?</p> <p>Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, <strong>Miha Zor</strong>, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?</p> <blockquote><p>Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.</p></blockquote></p> Sat, 19 Jun 2021 05:30:00 +0000 Greva na pizzo ali na pico? Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Jezik nogometa </p><p><p>Jezik nogometa ni samo izrazje, ki poimenuje predmetnost in pojavnost v okviru tega športa, na primer kazenski prostor, vratnica, kopačke ali rdeči karton, temveč vse tiste raznovrstne jezikovne različice, ki jih v različnih komunikacijskih položajih in besedilih oblikujejo in razvijajo različni uporabniki – od nogometnih strokovnjakov do vseh drugih.</p> <p>Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove <strong>Duša Race</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p><em>"S terminološkega vidika je recimo pomembno razlikovanje med nadomestitvijo časa in podaljškom.</em></p></blockquote> <p>Če bi strogo upoštevali strokovna besedila in besedila nogometnih pravil, sodnik v vsakem polčasu lahko "nadomesti čas", "podaljša" pa samo tekme, pri katerih moramo dobiti zmagovalca, in sicer dvakrat po 15 minut.</p></p> 174780746 RTVSLO – Prvi 467 clean Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Jezik nogometa </p><p><p>Jezik nogometa ni samo izrazje, ki poimenuje predmetnost in pojavnost v okviru tega športa, na primer kazenski prostor, vratnica, kopačke ali rdeči karton, temveč vse tiste raznovrstne jezikovne različice, ki jih v različnih komunikacijskih položajih in besedilih oblikujejo in razvijajo različni uporabniki – od nogometnih strokovnjakov do vseh drugih.</p> <p>Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove <strong>Duša Race</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p><em>"S terminološkega vidika je recimo pomembno razlikovanje med nadomestitvijo časa in podaljškom.</em></p></blockquote> <p>Če bi strogo upoštevali strokovna besedila in besedila nogometnih pravil, sodnik v vsakem polčasu lahko "nadomesti čas", "podaljša" pa samo tekme, pri katerih moramo dobiti zmagovalca, in sicer dvakrat po 15 minut.</p></p> Sat, 12 Jun 2021 05:30:00 +0000 Bomba! Raketa! Topovski strel! Projektil! "Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Raziskujemo primere: vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je</p><p><p>Kako bi lahko poimenovali naštete primere? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta vprašanji, na kateri je v oddaji odgovorila <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"<em>Lagala se ji je</em>, to bi bilo čisto v redu. Če rečemo <em>lagala me je,</em> torej ta <em>se</em> se nadomesti z <em>me</em>, <em>mene,</em> pa ta zveza ni pravilna. Tu lahko čutimo vplive drugih jezikov v soseščini."</p></blockquote> <p>Nič nenavadnega ni, če ste omenjene oblike opazili na družbenih omrežjih ali jih slišali v pogovoru med mlajšimi uporabniki slovenščine. "<em>Mladina namreč pravo narečje izgublja. Zlasti na skladenjski ravni,</em>" pojasni prof. dr. Andreja Žele.</p></p> 174780759 RTVSLO – Prvi 583 clean "Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Raziskujemo primere: vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je</p><p><p>Kako bi lahko poimenovali naštete primere? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta vprašanji, na kateri je v oddaji odgovorila <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"<em>Lagala se ji je</em>, to bi bilo čisto v redu. Če rečemo <em>lagala me je,</em> torej ta <em>se</em> se nadomesti z <em>me</em>, <em>mene,</em> pa ta zveza ni pravilna. Tu lahko čutimo vplive drugih jezikov v soseščini."</p></blockquote> <p>Nič nenavadnega ni, če ste omenjene oblike opazili na družbenih omrežjih ali jih slišali v pogovoru med mlajšimi uporabniki slovenščine. "<em>Mladina namreč pravo narečje izgublja. Zlasti na skladenjski ravni,</em>" pojasni prof. dr. Andreja Žele.</p></p> Sat, 05 Jun 2021 05:30:00 +0000 "Zmagal sem te!" Kratka informativna koristna slovenščina<p>V slovenski čebelarski terminologiji je zelo malo prevzetih besed.</p><p><p>O tem, da imajo čebele in čebelarstvo pri nas poseben pomen, ki presega gospodarske učinke te dejavnosti, smo veliko govorili tudi v preteklih dneh, okoli Svetovnega dneva čebel. V današnji rubriki Kiks se ne bomo ukvarjali z napakami, ki jih delamo pri rabi slovenskega jezika, pač pa bomo spoznali bogastvo čebelarskega terminološkega slovarja. Kot pojasnjuje doktor Simon Atelšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU slovar, ki je izšel leta 2008 med drugim vsebuje veliko izrazov, ki po eni strani določajo odnose med ljudmi, hkrati pa se rabijo tudi v biologiji čebel.</p> <blockquote><p>Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata sinonimija. Množica izrazov za določen čebelarski pojav izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze.</p></blockquote></p> 174779185 RTVSLO – Prvi 599 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>V slovenski čebelarski terminologiji je zelo malo prevzetih besed.</p><p><p>O tem, da imajo čebele in čebelarstvo pri nas poseben pomen, ki presega gospodarske učinke te dejavnosti, smo veliko govorili tudi v preteklih dneh, okoli Svetovnega dneva čebel. V današnji rubriki Kiks se ne bomo ukvarjali z napakami, ki jih delamo pri rabi slovenskega jezika, pač pa bomo spoznali bogastvo čebelarskega terminološkega slovarja. Kot pojasnjuje doktor Simon Atelšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU slovar, ki je izšel leta 2008 med drugim vsebuje veliko izrazov, ki po eni strani določajo odnose med ljudmi, hkrati pa se rabijo tudi v biologiji čebel.</p> <blockquote><p>Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata sinonimija. Množica izrazov za določen čebelarski pojav izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze.</p></blockquote></p> Sat, 29 May 2021 05:30:00 +0000 Čebelarski terminološki slovar Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Slovenščina je polna t. i. srbohrvatizmov oz. iz hrvaščine ali srbščine prevzetih besed</p><p><p>Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. <strong>Simona Klemenčič</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p><em>"Včasih lahko namreč točno ugotovimo, kateri je tisti jezik, iz katerega smo nekaj vzeli. Kava je takšen tipičen primer. Gotovo smo jo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa." </em></p></blockquote> <p>Ves čas obstoja knjižne slovenščine so se obdobja zmernega zanimanja za slovanske jezike izmenjevala z obdobji okrepljenega navdušenja, ki se je nato kazalo kot povečano prevzemanje besed.</p></p> 174777327 RTVSLO – Prvi 506 clean Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Slovenščina je polna t. i. srbohrvatizmov oz. iz hrvaščine ali srbščine prevzetih besed</p><p><p>Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. <strong>Simona Klemenčič</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p><em>"Včasih lahko namreč točno ugotovimo, kateri je tisti jezik, iz katerega smo nekaj vzeli. Kava je takšen tipičen primer. Gotovo smo jo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa." </em></p></blockquote> <p>Ves čas obstoja knjižne slovenščine so se obdobja zmernega zanimanja za slovanske jezike izmenjevala z obdobji okrepljenega navdušenja, ki se je nato kazalo kot povečano prevzemanje besed.</p></p> Sat, 22 May 2021 05:30:00 +0000 Besedo kava smo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa. Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk. <p>Bilijon in milijarda v različnih jezikovnih okoljih pomenita različno število</p><p><p>V evropskih celinskih državah se način navajanja števil <em>milijarda</em> in <em>bilijon</em> razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih. "<em>Pazljivi moramo biti torej predvsem pri prevajanju,</em>" razloži <strong>Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija</strong>.</p> <blockquote><p>"V slovenščini ima milijarda devet ničel, medtem ko ima v anglosaškem okolju devet ničel bilijon. Potem je pa tu še naš bilijon, ki ima dvanajst ničel."</p></blockquote> <p>V posnetku lahko slišite tudi osnovna pravila za zapisovanje števil.</p></p> 174775567 RTVSLO – Prvi 424 clean Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk. <p>Bilijon in milijarda v različnih jezikovnih okoljih pomenita različno število</p><p><p>V evropskih celinskih državah se način navajanja števil <em>milijarda</em> in <em>bilijon</em> razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih. "<em>Pazljivi moramo biti torej predvsem pri prevajanju,</em>" razloži <strong>Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija</strong>.</p> <blockquote><p>"V slovenščini ima milijarda devet ničel, medtem ko ima v anglosaškem okolju devet ničel bilijon. Potem je pa tu še naš bilijon, ki ima dvanajst ničel."</p></blockquote> <p>V posnetku lahko slišite tudi osnovna pravila za zapisovanje števil.</p></p> Sat, 15 May 2021 05:30:00 +0000 Slovenska milijarda je angleški bilijon Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj. <p>Postavljanje ločil pri citiranju in premem govoru </p><p><p>Po besedah lektorice <strong>Teje Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.</p> <blockquote><p>Najlažji primer je, ko imamo na začetku spremni stavek in potem dobesedni navedek. <em>Mama je rekla: "Pridi in pojej!"</em> V tem primeru za spremnim stavkom stoji dvopičje, ločilo v navedku pa pred narekovajem in ne za njim. Dobesedni navedek je lahko umeščen tudi med dva dela spremnega stavka. <em>Mama je vprašala: "In kod si hodil cel večer?" čeprav ni bila videti zaskrbljena.</em></p></blockquote> <p>Poved, ki je zapisana v naslovu tega prispevka, bi torej morali zapisati drugače:</p> <blockquote><p><em>"Boš prišel in pojedel?" je vprašala mama. </em></p></blockquote></p> 174773792 RTVSLO – Prvi 483 clean Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj. <p>Postavljanje ločil pri citiranju in premem govoru </p><p><p>Po besedah lektorice <strong>Teje Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.</p> <blockquote><p>Najlažji primer je, ko imamo na začetku spremni stavek in potem dobesedni navedek. <em>Mama je rekla: "Pridi in pojej!"</em> V tem primeru za spremnim stavkom stoji dvopičje, ločilo v navedku pa pred narekovajem in ne za njim. Dobesedni navedek je lahko umeščen tudi med dva dela spremnega stavka. <em>Mama je vprašala: "In kod si hodil cel večer?" čeprav ni bila videti zaskrbljena.</em></p></blockquote> <p>Poved, ki je zapisana v naslovu tega prispevka, bi torej morali zapisati drugače:</p> <blockquote><p><em>"Boš prišel in pojedel?" je vprašala mama. </em></p></blockquote></p> Sat, 08 May 2021 05:30:00 +0000 "Boš prišel in pojedel"? je vprašala mama. Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«. <p>Delaven ali deloven? Prekaren ali prekeren?</p><p><p>Kaj rečete po navadi? Da ste <em>delovni </em>ali <em>delavni</em>? <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>, pove, da je glavna razlika med pridevnikoma pomenska:</p> <blockquote><p>"Delaven je tisti, ki rad dela ali pa ki veliko dela. Deloven pa se nanaša na delo."</p></blockquote> <p>Pri besedah <em>prekaren</em> in <em>prekeren</em> je razlika izvorna.</p> <blockquote><p>"Pridevnik prekaren izhaja iz latinščine, prevzeli pa smo ga po pisni podobi. Na drugi strani pa je pridevnik prekeren, ki smo ga prevzeli pod vplivom izgovora, in sicer v germanskih in romanskih jezikih."</p></blockquote> <p>Za formalno rabo je sicer primernejša oblika z -a, torej prekaren. Če vas zanima, ali je bolj prav "Živel 1. in 2. maj!" ali "Živela 1. in 2. maj!", pa prisluhnite posnetku.</p></p> 174772277 RTVSLO – Prvi 349 clean Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«. <p>Delaven ali deloven? Prekaren ali prekeren?</p><p><p>Kaj rečete po navadi? Da ste <em>delovni </em>ali <em>delavni</em>? <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>, pove, da je glavna razlika med pridevnikoma pomenska:</p> <blockquote><p>"Delaven je tisti, ki rad dela ali pa ki veliko dela. Deloven pa se nanaša na delo."</p></blockquote> <p>Pri besedah <em>prekaren</em> in <em>prekeren</em> je razlika izvorna.</p> <blockquote><p>"Pridevnik prekaren izhaja iz latinščine, prevzeli pa smo ga po pisni podobi. Na drugi strani pa je pridevnik prekeren, ki smo ga prevzeli pod vplivom izgovora, in sicer v germanskih in romanskih jezikih."</p></blockquote> <p>Za formalno rabo je sicer primernejša oblika z -a, torej prekaren. Če vas zanima, ali je bolj prav "Živel 1. in 2. maj!" ali "Živela 1. in 2. maj!", pa prisluhnite posnetku.</p></p> Sat, 01 May 2021 05:30:00 +0000 "Živel" 1. in 2. maj! V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih. <p>Neustrezno zvezo "brez da bi" lahko v knjižnem jeziku nadomestimo na dva načina </p><p><p>Besedna zveza <em>brez da bi</em> je v sproščenih, neformalnih govornih položajih pogosta, v knjižnem jeziku pa neustrezna. Predlogi namreč stojijo pred samostalnikom (npr. brez pomišljanja), medtem ko odvisni stavek, s katerim pojasnimo, katero dejanje ni bilo izvršeno, v knjižnem jeziku lahko uvedemo z zvezo <em>ne da bi</em> (npr. Ne da bi pomišljal, je preklopil na Radio Prvi). </p> <blockquote><p>“Pri zvezi <em>ne da bi</em> gre za podredno vezniško zvezo, ki po SSKJ izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka. V sami zvezi <em>ne da bi</em> torej vejice ni, vedno pa stoji pred njo, npr. Zaloputnil je z vrati, ne da bi rekel besedo,” pojasnjuje <strong>dr. Nataša Gliha Komac</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. </p></blockquote> <p>Pregled korpusov oz. zbirk besedil, pokaže, da je v rabi (kljub izrecnemu prepovedovanju in opozarjanju v različnih slovarskih kodifikacijskih priročnikih) tudi v besedilih, v katerih se sicer predvideva knjižni jezik, zveza <em>brez da bi</em> vendarle pogosta. Do tega odstopanja oz. napake pa bi morda lahko prišlo pod vplivom nemškega skladenjskega vzorca “ohne das” z glagolom na koncu, ki se pojavlja v podredno zloženi povedi in opisuje odsotnost pričakovanega dejanja.</p> <blockquote><p>“V vsakdanjem sporazumevanju, v pogovornem jeziku zveza <em>brez da bi</em> močno živi. In s tem ni nič narobe. To kaže na večplastnost oz. socialno zvrstnost in različnost, tudi izrazne možnosti slovenskega jezika. Je pa res, da je treba pravo zvezo uporabiti na pravem mestu, v pravi vlogi, v pravem trenutku in s pravim sogovornikom.” </p></blockquote></p> 174770681 RTVSLO – Prvi 359 clean V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih. <p>Neustrezno zvezo "brez da bi" lahko v knjižnem jeziku nadomestimo na dva načina </p><p><p>Besedna zveza <em>brez da bi</em> je v sproščenih, neformalnih govornih položajih pogosta, v knjižnem jeziku pa neustrezna. Predlogi namreč stojijo pred samostalnikom (npr. brez pomišljanja), medtem ko odvisni stavek, s katerim pojasnimo, katero dejanje ni bilo izvršeno, v knjižnem jeziku lahko uvedemo z zvezo <em>ne da bi</em> (npr. Ne da bi pomišljal, je preklopil na Radio Prvi). </p> <blockquote><p>“Pri zvezi <em>ne da bi</em> gre za podredno vezniško zvezo, ki po SSKJ izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka. V sami zvezi <em>ne da bi</em> torej vejice ni, vedno pa stoji pred njo, npr. Zaloputnil je z vrati, ne da bi rekel besedo,” pojasnjuje <strong>dr. Nataša Gliha Komac</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. </p></blockquote> <p>Pregled korpusov oz. zbirk besedil, pokaže, da je v rabi (kljub izrecnemu prepovedovanju in opozarjanju v različnih slovarskih kodifikacijskih priročnikih) tudi v besedilih, v katerih se sicer predvideva knjižni jezik, zveza <em>brez da bi</em> vendarle pogosta. Do tega odstopanja oz. napake pa bi morda lahko prišlo pod vplivom nemškega skladenjskega vzorca “ohne das” z glagolom na koncu, ki se pojavlja v podredno zloženi povedi in opisuje odsotnost pričakovanega dejanja.</p> <blockquote><p>“V vsakdanjem sporazumevanju, v pogovornem jeziku zveza <em>brez da bi</em> močno živi. In s tem ni nič narobe. To kaže na večplastnost oz. socialno zvrstnost in različnost, tudi izrazne možnosti slovenskega jezika. Je pa res, da je treba pravo zvezo uporabiti na pravem mestu, v pravi vlogi, v pravem trenutku in s pravim sogovornikom.” </p></blockquote></p> Sat, 24 Apr 2021 05:30:00 +0000 “Brez da bi” pomišljal, je preklopil na Radio Prvi Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja! <p>Premik naglasnega mesta v levo se zgodi samo pri deležnikih na -l v moškem spolu ednine</p><p><p>Poklical nas je poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za opisovanje močnega vetra in burje uporabljamo isti glagol, ki pa ga naglasimo drugače.</p> <blockquote><p>Primer: "Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla."</p></blockquote> <p>Tako naglaševanje je pravilno. Do premika naglasnega mesta za en zlog v levo pride samo pri deležnikih na -l v moškem spolu ednine. <strong>Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija</strong>, v oddaji opredeli nekaj skupin glagolov, pri katerih se zgodi premik.</p></p> 174769222 RTVSLO – Prvi 483 clean Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja! <p>Premik naglasnega mesta v levo se zgodi samo pri deležnikih na -l v moškem spolu ednine</p><p><p>Poklical nas je poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za opisovanje močnega vetra in burje uporabljamo isti glagol, ki pa ga naglasimo drugače.</p> <blockquote><p>Primer: "Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla."</p></blockquote> <p>Tako naglaševanje je pravilno. Do premika naglasnega mesta za en zlog v levo pride samo pri deležnikih na -l v moškem spolu ednine. <strong>Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija</strong>, v oddaji opredeli nekaj skupin glagolov, pri katerih se zgodi premik.</p></p> Sat, 17 Apr 2021 05:30:00 +0000 Imaš občutek, da se je veter "okrepíl"? Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.<p>Z evfemizmi se izognemo neprijetnemu, včasih neprimernemu izrazu</p><p><p>Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. <strong>Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.</p> <blockquote><p><em>"Načeloma ljudje ob olepševalnih izrazih niso prizadeti oz. so manj prizadeti, lahko pa so prizadeti naknadno, ko dojamejo, kakšen je bil namen našega sporočila. Mi lahko uporabimo izjemno lepe besede, skoraj same evfemizme, pa ob tem pošteno užalimo. In ko se ta naslovnik tega zave, je v resnici bolj prizadet, kot če bi mu povedali neposredno." </em></p></blockquote></p> 174765956 RTVSLO – Prvi 457 clean Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.<p>Z evfemizmi se izognemo neprijetnemu, včasih neprimernemu izrazu</p><p><p>Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. <strong>Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.</p> <blockquote><p><em>"Načeloma ljudje ob olepševalnih izrazih niso prizadeti oz. so manj prizadeti, lahko pa so prizadeti naknadno, ko dojamejo, kakšen je bil namen našega sporočila. Mi lahko uporabimo izjemno lepe besede, skoraj same evfemizme, pa ob tem pošteno užalimo. In ko se ta naslovnik tega zave, je v resnici bolj prizadet, kot če bi mu povedali neposredno." </em></p></blockquote></p> Sat, 10 Apr 2021 05:30:00 +0000 "Nada ima kakšen kilogramček preveč" Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.<p>Kako pišemo sklope z marsi-, malo-, redko- in -koli? Skupaj ali narazen?</p><p><p>Pri zapisovanju sklopov z <em>marsi-</em>, <em>malo- </em>in <em>redko</em>- se spomnite na načeli nezdružljivosti in nezamenljivosti. Razlaga <strong>Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta</strong>:</p> <blockquote><p>"Nerazdružljivost pomeni, da v neko besedo ne moremo vriniti druge besede. Med <em>marsi</em> in <em>kdo</em> ne moremo vriniti nobene druge besede. Torej ne moremo reči <em>marsi že kdo</em> namesto <em>že marsikdo</em>. Se sliši malo čudno. To je en dober znak, ki pokaže, da moramo to besedo zapisati skupaj, torej brez presledka. Drugo načelo pa je nezamenljivost. To pa pomeni, da delom besede ne moremo spremeniti zaporednosti. Namesto <em>marsikdo</em> torej ne moremo reči na primer <em>kdomarsi</em>."</p></blockquote> <p>Omenjene sklope torej vedno zapisujemo skupaj. Pri sklopih s -<em>koli</em> pa je drugače; pišemo jih lahko skupaj ali narazen (bolj priporočljivo). Več o argumentih za zapis skupaj in argumentih za zapis narazen pa slišite v posnetku oddaje.</p></p> 174765807 RTVSLO – Prvi 414 clean Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.<p>Kako pišemo sklope z marsi-, malo-, redko- in -koli? Skupaj ali narazen?</p><p><p>Pri zapisovanju sklopov z <em>marsi-</em>, <em>malo- </em>in <em>redko</em>- se spomnite na načeli nezdružljivosti in nezamenljivosti. Razlaga <strong>Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta</strong>:</p> <blockquote><p>"Nerazdružljivost pomeni, da v neko besedo ne moremo vriniti druge besede. Med <em>marsi</em> in <em>kdo</em> ne moremo vriniti nobene druge besede. Torej ne moremo reči <em>marsi že kdo</em> namesto <em>že marsikdo</em>. Se sliši malo čudno. To je en dober znak, ki pokaže, da moramo to besedo zapisati skupaj, torej brez presledka. Drugo načelo pa je nezamenljivost. To pa pomeni, da delom besede ne moremo spremeniti zaporednosti. Namesto <em>marsikdo</em> torej ne moremo reči na primer <em>kdomarsi</em>."</p></blockquote> <p>Omenjene sklope torej vedno zapisujemo skupaj. Pri sklopih s -<em>koli</em> pa je drugače; pišemo jih lahko skupaj ali narazen (bolj priporočljivo). Več o argumentih za zapis skupaj in argumentih za zapis narazen pa slišite v posnetku oddaje.</p></p> Sat, 03 Apr 2021 05:30:00 +0000 Težko me bo "kdorkoli" prepričal, da to drži! V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Kdaj uporabljamo pridevnik isti in kdaj enak?</p><p><p>V rubriki Kiks danes ugotavljamo pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? <strong>Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razlaga:</p> <blockquote><p>"Morda je najlažje tako, da si predstavljamo pri pridevniku <em>isti</em>, da gre za eno samo stvar in pri pridevniku <em>enak</em>, da gre za dve ali več stvari, ki so zelo podobne in se ujemajo. Torej - če imamo eno majico, oblečemo isto majico, če imamo dve podobni, enaki majici pa lahko en dan oblečemo eno, naslednji dan pa drugo."</p></blockquote> <p>Andreji in Maji je torej lahko všeč ista majica ali jakna, če bosta kupili dve podobni pa bosta imeli enaki majici ali jakni. Kako pa je s torbo – imata lahko isto torbo?</p> <blockquote><p>"Ponavadi imata dva enako torbo, se pa včasih lahko zgodi, da ima kdo isto domačo nalogo, se pravi, da samo eden naredi nalogo in jo tudi drugi predstavi kot svojo. Tam se potem pojavijo pri obeh nalogah tudi iste napake."</p></blockquote> <p>Večkrat slišimo tudi frazem, da smo na isti valovni dolžini – kar pomeni, da smo enakega mnenja oz. istih misli. Podobnih primerov je še več, kot na primer vse tlačimo v isti koš, kar kaže na to, da ne razlikujemo med ljudmi ali pa govorimo isti jezik, kar pomeni, da se razumemo med seboj ...</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174763581 RTVSLO – Prvi 394 clean V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Kdaj uporabljamo pridevnik isti in kdaj enak?</p><p><p>V rubriki Kiks danes ugotavljamo pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? <strong>Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razlaga:</p> <blockquote><p>"Morda je najlažje tako, da si predstavljamo pri pridevniku <em>isti</em>, da gre za eno samo stvar in pri pridevniku <em>enak</em>, da gre za dve ali več stvari, ki so zelo podobne in se ujemajo. Torej - če imamo eno majico, oblečemo isto majico, če imamo dve podobni, enaki majici pa lahko en dan oblečemo eno, naslednji dan pa drugo."</p></blockquote> <p>Andreji in Maji je torej lahko všeč ista majica ali jakna, če bosta kupili dve podobni pa bosta imeli enaki majici ali jakni. Kako pa je s torbo – imata lahko isto torbo?</p> <blockquote><p>"Ponavadi imata dva enako torbo, se pa včasih lahko zgodi, da ima kdo isto domačo nalogo, se pravi, da samo eden naredi nalogo in jo tudi drugi predstavi kot svojo. Tam se potem pojavijo pri obeh nalogah tudi iste napake."</p></blockquote> <p>Večkrat slišimo tudi frazem, da smo na isti valovni dolžini – kar pomeni, da smo enakega mnenja oz. istih misli. Podobnih primerov je še več, kot na primer vse tlačimo v isti koš, kar kaže na to, da ne razlikujemo med ljudmi ali pa govorimo isti jezik, kar pomeni, da se razumemo med seboj ...</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 27 Mar 2021 06:30:00 +0000 Enak, isti Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Pravopisne spremembe pri zapisovanju zemljepisnih imen</p><p><p>Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. <strong>Doktorica Tina Lengar Verovnik</strong>, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p>Najboljše pravilo, ki ga v vsakdanjem življenju sploh ne opazimo. Imena oseb na primer pišemo z veliko začetnico in tega nihče ne problematizira.</p></blockquote></p> 174761866 RTVSLO – Prvi 467 clean Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.<p>Pravopisne spremembe pri zapisovanju zemljepisnih imen</p><p><p>Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. <strong>Doktorica Tina Lengar Verovnik</strong>, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p>Najboljše pravilo, ki ga v vsakdanjem življenju sploh ne opazimo. Imena oseb na primer pišemo z veliko začetnico in tega nihče ne problematizira.</p></blockquote></p> Sat, 20 Mar 2021 06:30:00 +0000 »Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom« Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani. <p>Stopnjevanje z obrazili ali prislovom</p><p><p>Pridevnik je besedna vrsta, ki označuje lastnost, vrsto ali svojino samostalnika. Vrstnih in svojilnih pridevnikov po navadi ne stopnjujemo, drugače je pri lastnostnih. <strong>Mateja Flajs, učiteljica slovenščine</strong> na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani, pove, da pridevnike stopnjujemo na dva načina: dvo- ali tristopenjsko, kjer uporabljamo osnovnik, primernik in presežnik (npr. velik, večji in največji).</p> <blockquote><p>"To je snov mojega 6. razreda. Smo torej pri lep, lepši, najlepši ter zelen, bolj zelen in najbolj zelen. Pride pa seveda tudi do kiksov: npr. divji, divjejši in najdivjejši."</p></blockquote> <p>Pridevnike stopnjujemo z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). Največkrat ima prednost obrazilno stopnjevanje, so pa tudi nekatere izjeme.</p></p> 174760185 RTVSLO – Prvi 353 clean Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani. <p>Stopnjevanje z obrazili ali prislovom</p><p><p>Pridevnik je besedna vrsta, ki označuje lastnost, vrsto ali svojino samostalnika. Vrstnih in svojilnih pridevnikov po navadi ne stopnjujemo, drugače je pri lastnostnih. <strong>Mateja Flajs, učiteljica slovenščine</strong> na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani, pove, da pridevnike stopnjujemo na dva načina: dvo- ali tristopenjsko, kjer uporabljamo osnovnik, primernik in presežnik (npr. velik, večji in največji).</p> <blockquote><p>"To je snov mojega 6. razreda. Smo torej pri lep, lepši, najlepši ter zelen, bolj zelen in najbolj zelen. Pride pa seveda tudi do kiksov: npr. divji, divjejši in najdivjejši."</p></blockquote> <p>Pridevnike stopnjujemo z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). Največkrat ima prednost obrazilno stopnjevanje, so pa tudi nekatere izjeme.</p></p> Sat, 13 Mar 2021 06:30:00 +0000 Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.<p>Dvojničnost, ki jo opazimo pri pridevniških parih pandemski in pandemičen ter epidemski in epidemičen, ni v slovenščini nič nenavadnega</p><p><p>Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili različne pridevnike, ki izvirajo iz istega samostalnika. Taka primera sta <em>pandemičen, pandemski</em> ter <em>epidemičen, epidemski. </em><em>"Gre za pojav, ki mu v jezikoslovju pravimo besedotvorna dvojnica," </em>razloži <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong></p> <blockquote><p>"Pri izbiri ustreznega pridevnika se v takih primerih najprej naslonimo na splošne jezikovne priročnike, nato pa na strokovno rabo. Strokovna raba je poleg izhodiščne, te neke slovnične sistemske ustreznosti, najbolj relevantna za odločanje. Če stroka priporoča neki (v tem primeru) pridevnik, se načeloma odločamo tako, kot je tam priporočeno."</p></blockquote></p> 174758513 RTVSLO – Prvi 333 clean Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.<p>Dvojničnost, ki jo opazimo pri pridevniških parih pandemski in pandemičen ter epidemski in epidemičen, ni v slovenščini nič nenavadnega</p><p><p>Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili različne pridevnike, ki izvirajo iz istega samostalnika. Taka primera sta <em>pandemičen, pandemski</em> ter <em>epidemičen, epidemski. </em><em>"Gre za pojav, ki mu v jezikoslovju pravimo besedotvorna dvojnica," </em>razloži <strong>Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </strong></p> <blockquote><p>"Pri izbiri ustreznega pridevnika se v takih primerih najprej naslonimo na splošne jezikovne priročnike, nato pa na strokovno rabo. Strokovna raba je poleg izhodiščne, te neke slovnične sistemske ustreznosti, najbolj relevantna za odločanje. Če stroka priporoča neki (v tem primeru) pridevnik, se načeloma odločamo tako, kot je tam priporočeno."</p></blockquote></p> Sat, 06 Mar 2021 06:30:00 +0000 Epidemski ali epidemičen? O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Frazeologija vedno deluje na podlagi podob. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.</p><p><p>O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V tokratni rubriki smo spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo.</p> <p>Klobuk ali kapa sta v slovenskem kulturnem okolju redki pokrivali oz. ne tako pogosti kot v kakšnih drugih kulturnih okoljih. Pred leti se je zelo razširil rek nogometnega selektorja, ki je za vsako dobro potezo svoje fante pohvalil z besedama: kapo dol.</p> <blockquote><p>Pri rabi frazemov moramo paziti, v kakšnih okoliščinah jih uporabimo. Frazeologija je vedno barvanje jezika in ni primerna v vsakršnih govornih položajih. Ko govorimo uradno, sicer lahko rečemo občudujoče kapo dol pred vašim dosežkom, klobuk dol za vaš dosežek – ni pa vedno pričakovano, da bomo to rekli vsepovsod, na primer na radiu, v predavalnici ... Še bolj pa moramo biti previdni pri frazemih, ki so negativno označeni, kot na primer imeti ga pod kapo, saj lahko, čeprav je mišljen šaljivo, deluje tudi nespoštljivo.</p></blockquote> <p>Frazeologija torej vedno deluje na podlagi podob, pove <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.</p> <blockquote><p>Vsi smo imeli kot otroci radi čarovniške predstave. Tam so imeli čarovniki ponavadi klobuke in ven so potegnili nekaj, česar mi nismo prej opazili. Ta podoba je bila tako zelo pogosta, da smo jo zapisali tudi v slovar in se je kot takšna ohranila v pomenu presenečenja, nečesa nenavadnega, nepričakovanega, toda še vedno pozitivnega.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174756034 RTVSLO – Prvi 448 clean O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Frazeologija vedno deluje na podlagi podob. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.</p><p><p>O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V tokratni rubriki smo spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo.</p> <p>Klobuk ali kapa sta v slovenskem kulturnem okolju redki pokrivali oz. ne tako pogosti kot v kakšnih drugih kulturnih okoljih. Pred leti se je zelo razširil rek nogometnega selektorja, ki je za vsako dobro potezo svoje fante pohvalil z besedama: kapo dol.</p> <blockquote><p>Pri rabi frazemov moramo paziti, v kakšnih okoliščinah jih uporabimo. Frazeologija je vedno barvanje jezika in ni primerna v vsakršnih govornih položajih. Ko govorimo uradno, sicer lahko rečemo občudujoče kapo dol pred vašim dosežkom, klobuk dol za vaš dosežek – ni pa vedno pričakovano, da bomo to rekli vsepovsod, na primer na radiu, v predavalnici ... Še bolj pa moramo biti previdni pri frazemih, ki so negativno označeni, kot na primer imeti ga pod kapo, saj lahko, čeprav je mišljen šaljivo, deluje tudi nespoštljivo.</p></blockquote> <p>Frazeologija torej vedno deluje na podlagi podob, pove <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.</p> <blockquote><p>Vsi smo imeli kot otroci radi čarovniške predstave. Tam so imeli čarovniki ponavadi klobuke in ven so potegnili nekaj, česar mi nismo prej opazili. Ta podoba je bila tako zelo pogosta, da smo jo zapisali tudi v slovar in se je kot takšna ohranila v pomenu presenečenja, nečesa nenavadnega, nepričakovanega, toda še vedno pozitivnega.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 27 Feb 2021 06:30:00 +0000 Kapo dol Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo. <p>Enostavni opravili. Velikokrat pa nas zmede, kako ju pravilno zapišemo: z v- ali u-?</p><p><p>Vstati, usesti se, vmešati, udariti ...</p> <blockquote><p>"Zapisovanje glagolov s predponskim obrazilom v- ali u- je kompleksna tema, s katero se je ukvarjalo že veliko jezikoslovcev. Tudi glasovna realizacija obeh obrazil je zelo podobna, zato ne preseneča, da imajo ljudje težave pri zapisu. Enostavnih odgovorov oz. jasnih napotkov, kdaj kaj uporabiti, ni,"<br /> - <strong>doc. dr. Boris Kern</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></blockquote> <p>V šolskih učbenikih in priročnikih najpogosteje zasledimo razlago, da predponsko obrazilo <strong>v-</strong> pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo <strong>u-</strong> pa gibanje v nasprotni smeri in od celote na manjši del. V KiKs-u razložimo še nekaj pravil in naštejemo priročnike, ki nam pri tem lahko pomagajo.</p></p> 174757690 RTVSLO – Prvi 556 clean Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo. <p>Enostavni opravili. Velikokrat pa nas zmede, kako ju pravilno zapišemo: z v- ali u-?</p><p><p>Vstati, usesti se, vmešati, udariti ...</p> <blockquote><p>"Zapisovanje glagolov s predponskim obrazilom v- ali u- je kompleksna tema, s katero se je ukvarjalo že veliko jezikoslovcev. Tudi glasovna realizacija obeh obrazil je zelo podobna, zato ne preseneča, da imajo ljudje težave pri zapisu. Enostavnih odgovorov oz. jasnih napotkov, kdaj kaj uporabiti, ni,"<br /> - <strong>doc. dr. Boris Kern</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p></blockquote> <p>V šolskih učbenikih in priročnikih najpogosteje zasledimo razlago, da predponsko obrazilo <strong>v-</strong> pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo <strong>u-</strong> pa gibanje v nasprotni smeri in od celote na manjši del. V KiKs-u razložimo še nekaj pravil in naštejemo priročnike, ki nam pri tem lahko pomagajo.</p></p> Sat, 20 Feb 2021 06:30:00 +0000 "Ustanem" iz postelje in se "vsedem" za mizo Kratka informativna koristna slovenščina<p>Dilema pri spreganju glagola biti v prihodnjiku ni nova, z njo so se ukvarjali že v šestdesetih letih</p><p><h3>Bodo ali bojo?</h3> <p>"<em>Razlika je povezana s stopnjo zbornosti,</em>" pove Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.</p> <blockquote><p>"Že v šestdesetih letih so bile ne ravno polemike o tem, ampak spraševanje, ker je takrat pač izšel pravopis, ki je <em>bojo</em> in <em>bodo</em> (in še kaj podobnega) očitno navajal kot precej enakovredni obliki. Seveda so se oglasili nekateri jezikoslovci in povedali, da si ne more privoščiti izenačevanja med obliko, ki je knjižno zborna, in obliko, ki takrat še ni bila niti knjižno pogovorna, ampak bolj ali manj ‒ narečna."</p></blockquote> <p><em>Bojo</em> je torej pogovorna oblika, <em>bodo</em> pa zborna in nikakor zastarela.</p> <h3>Pride(s)te, ima(s)te, da(s)te</h3> <p>Tudi izpuščanje črke s je napaka, ki izvira iz narečij. Zato včasih slišimo <em>bote</em> in <em>bota</em> namesto pravilnih <em>boste</em> in <em>bosta</em>.</p> <blockquote><p>"<em>Bote</em> je skrajšano od <em>boste.</em> Najbrž gre za težnjo jezika k skrajševanju in poenostavljanju."</p></blockquote> <p>Poznamo pa tudi obrnjeni proces, in sicer dodajanje črke s. Na primer <em>imaste</em> namesto <em>imate</em>.</p> <blockquote><p>"Tukaj vidimo težnjo k temu, da bi bila za osebo in število ‒ recimo za drugo osebo množine ali pa drugo osebo dvojine ‒ pri vseh tipih glagolov ista končnica. Gre za nepoznavanje slovnice, ampak zdi se, da nam končnica -ste nosi informacijo o osebi in številu. In tako menimo, da če jo pri nosi enem korenu, jo tudi pri drugem."</p></blockquote></p> 174753505 RTVSLO – Prvi 402 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Dilema pri spreganju glagola biti v prihodnjiku ni nova, z njo so se ukvarjali že v šestdesetih letih</p><p><h3>Bodo ali bojo?</h3> <p>"<em>Razlika je povezana s stopnjo zbornosti,</em>" pove Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.</p> <blockquote><p>"Že v šestdesetih letih so bile ne ravno polemike o tem, ampak spraševanje, ker je takrat pač izšel pravopis, ki je <em>bojo</em> in <em>bodo</em> (in še kaj podobnega) očitno navajal kot precej enakovredni obliki. Seveda so se oglasili nekateri jezikoslovci in povedali, da si ne more privoščiti izenačevanja med obliko, ki je knjižno zborna, in obliko, ki takrat še ni bila niti knjižno pogovorna, ampak bolj ali manj ‒ narečna."</p></blockquote> <p><em>Bojo</em> je torej pogovorna oblika, <em>bodo</em> pa zborna in nikakor zastarela.</p> <h3>Pride(s)te, ima(s)te, da(s)te</h3> <p>Tudi izpuščanje črke s je napaka, ki izvira iz narečij. Zato včasih slišimo <em>bote</em> in <em>bota</em> namesto pravilnih <em>boste</em> in <em>bosta</em>.</p> <blockquote><p>"<em>Bote</em> je skrajšano od <em>boste.</em> Najbrž gre za težnjo jezika k skrajševanju in poenostavljanju."</p></blockquote> <p>Poznamo pa tudi obrnjeni proces, in sicer dodajanje črke s. Na primer <em>imaste</em> namesto <em>imate</em>.</p> <blockquote><p>"Tukaj vidimo težnjo k temu, da bi bila za osebo in število ‒ recimo za drugo osebo množine ali pa drugo osebo dvojine ‒ pri vseh tipih glagolov ista končnica. Gre za nepoznavanje slovnice, ampak zdi se, da nam končnica -ste nosi informacijo o osebi in številu. In tako menimo, da če jo pri nosi enem korenu, jo tudi pri drugem."</p></blockquote></p> Sat, 13 Feb 2021 06:30:00 +0000 Otroci "bojo" šli spet v šolo. Že "imaste" nove urnike? Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.<p>Frazemi so stalne besedne zveze s točno določenim pomenom </p><p><p>Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica <strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta.</p> <blockquote><p><em>"Njihovega pomena ne moremo razbrati iz posameznih sestavin, zato se moramo tega pomena naučiti." </em></p></blockquote> <p>V Slovarju slovenskih frazemov je kar 4700 frazeoloških enot, številnim pa so dodane tudi različice. Veliko frazemov uporabljamo vsakodnevno, tudi nevede, nekateri pa so za nas lahko "španska vas," ker njihova raba ni tako pogosta.</p> <blockquote><p><em>"Če je nekdo v rožicah, to ne pomeni, da se je ulegel v cvetlično gredo, ampak smo malo lepše povedali, da je pijan. Če pa je nekdo v cvetju, to pomeni, da je uspešen in se dobro počuti." </em></p></blockquote></p> 174751591 RTVSLO – Prvi 405 clean Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.<p>Frazemi so stalne besedne zveze s točno določenim pomenom </p><p><p>Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica <strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta.</p> <blockquote><p><em>"Njihovega pomena ne moremo razbrati iz posameznih sestavin, zato se moramo tega pomena naučiti." </em></p></blockquote> <p>V Slovarju slovenskih frazemov je kar 4700 frazeoloških enot, številnim pa so dodane tudi različice. Veliko frazemov uporabljamo vsakodnevno, tudi nevede, nekateri pa so za nas lahko "španska vas," ker njihova raba ni tako pogosta.</p> <blockquote><p><em>"Če je nekdo v rožicah, to ne pomeni, da se je ulegel v cvetlično gredo, ampak smo malo lepše povedali, da je pijan. Če pa je nekdo v cvetju, to pomeni, da je uspešen in se dobro počuti." </em></p></blockquote></p> Sat, 06 Feb 2021 06:30:00 +0000 Sosed je v rožicah, ampak ni nujno, da je v cvetju V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. <p>Ko vejico združimo z večdelnimi vezniki</p><p><p>Naloga veznikov je povezovanje stavkov. To lahko naredimo na zelo preprost način, če npr. uporabimo veznik "in", nam pa zakladnica slovenskih besed ponuja tudi veliko večbesednih veznikov oz. zvez. "Tako da", "ali - ali", "niti - niti", "kljub temu da" je nekaj takih.</p> <p>Lahko pa večbesedni veznik naredimo tudi iz veznika "in", ki ga najpogosteje uporabljamo samostojno. Kdaj v tem primeru postaviti vejico in kdaj ne, pojasnjuje <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:</p> <p>"Enoznačnega odgovora ni. Veznik lahko uvaja vmesni odvisnik med dvema glavnima stavkoma.</p> <blockquote><p>Primer: Dobro pozna nekaj pravnikov, in če potrebuje nasvet, se obrne nanje. Tu veznik uvaja vmesni odvisnik. Na tem mestu lahko naredimo preprost test - če lahko na takem mestu postavimo tudi piko, razdelimo poved na dvoje, mora na tem mestu stati vejica.</p></blockquote> <p>"In če", "in ki", "in ker" so verige istovrstnih odvisnikov. V takih primerih vejice ne pišemo, saj gre samo za naštevanje odvisnikov.</p> <blockquote><p>Primer: Otroci pravijo, da se veselijo zime in da si predvsem želijo snega.</p></blockquote> <p>Pred drugim "in" vejice ne bo, ker je samo povezava med dvema istovrstnima odvisnikoma."</p></p> 174750121 RTVSLO – Prvi 583 clean V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. <p>Ko vejico združimo z večdelnimi vezniki</p><p><p>Naloga veznikov je povezovanje stavkov. To lahko naredimo na zelo preprost način, če npr. uporabimo veznik "in", nam pa zakladnica slovenskih besed ponuja tudi veliko večbesednih veznikov oz. zvez. "Tako da", "ali - ali", "niti - niti", "kljub temu da" je nekaj takih.</p> <p>Lahko pa večbesedni veznik naredimo tudi iz veznika "in", ki ga najpogosteje uporabljamo samostojno. Kdaj v tem primeru postaviti vejico in kdaj ne, pojasnjuje <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:</p> <p>"Enoznačnega odgovora ni. Veznik lahko uvaja vmesni odvisnik med dvema glavnima stavkoma.</p> <blockquote><p>Primer: Dobro pozna nekaj pravnikov, in če potrebuje nasvet, se obrne nanje. Tu veznik uvaja vmesni odvisnik. Na tem mestu lahko naredimo preprost test - če lahko na takem mestu postavimo tudi piko, razdelimo poved na dvoje, mora na tem mestu stati vejica.</p></blockquote> <p>"In če", "in ki", "in ker" so verige istovrstnih odvisnikov. V takih primerih vejice ne pišemo, saj gre samo za naštevanje odvisnikov.</p> <blockquote><p>Primer: Otroci pravijo, da se veselijo zime in da si predvsem želijo snega.</p></blockquote> <p>Pred drugim "in" vejice ne bo, ker je samo povezava med dvema istovrstnima odvisnikoma."</p></p> Sat, 30 Jan 2021 06:30:00 +0000 Vejica 3. del V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.<p>Slovenski smučarski slovar obsega več kot 4000 gesel</p><p><p>Kratka informativna koristna slovenščina</p></p> 174748285 RTVSLO – Prvi 506 clean V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.<p>Slovenski smučarski slovar obsega več kot 4000 gesel</p><p><p>Kratka informativna koristna slovenščina</p></p> Sat, 23 Jan 2021 06:30:00 +0000 Slovenska smučarska terminologija Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.<p>"Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za"</p><p><p>"<em>Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe,</em>" pove <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>Na primer:</p> <p>iti z roko čez nekaj = potegniti z roko,<br /> iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom,<br /> cesta gre tod = je speljana tod,<br /> ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ...</p></blockquote> <p>Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "<em>neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog),</em>" razloži sogovornica.</p> <blockquote><p>"Po nemškem vzoru se je razvila zveza <em>iti za</em> in tej se je dodala zveza<em> iti se</em>. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo <em>iti se za</em>. <em>Za kaj se gre?</em> Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini."</p></blockquote> <p>Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.</p></p> 174746602 RTVSLO – Prvi 394 clean Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.<p>"Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za"</p><p><p>"<em>Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe,</em>" pove <strong>prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>Na primer:</p> <p>iti z roko čez nekaj = potegniti z roko,<br /> iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom,<br /> cesta gre tod = je speljana tod,<br /> ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ...</p></blockquote> <p>Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "<em>neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog),</em>" razloži sogovornica.</p> <blockquote><p>"Po nemškem vzoru se je razvila zveza <em>iti za</em> in tej se je dodala zveza<em> iti se</em>. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo <em>iti se za</em>. <em>Za kaj se gre?</em> Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini."</p></blockquote> <p>Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.</p></p> Sat, 16 Jan 2021 06:30:00 +0000 "Gre se za" našo prihodnost! Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice? <p>Jezikovne napake v oglasih </p><p><p><strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta v prvi vrsti zagovarja slovnično, pravopisno in pravorečno pravilnost vseh oglasov. To so namreč javna besedila, ki vplivajo na jezikovno kulturo, in ni prav, da jo včasih siromašijo na primer z izpuščanjem vejic.</p> <blockquote><p><em>"Nekdo, ki mogoče ni tako zelo vešč pravil slovenskega pravopisa, morda ne bo opazil, da gre za napako, če se bo pojavila. Ko se bo naslednjič sam znašel v zagati, ali uporabiti vejico ali ne, se bo ravnal po tistem, kar je videl. Vsak namreč misli, če sem tam videl, če je javno objavljeno, potem je gotovo pravilno." </em></p></blockquote> <p>Eden od primerov je geslo drogerije "<em>Kupujem tam kjer nekaj veljam,</em>" ki se je pojavljal tudi v takšni obliki, torej brez vejice. Gre za podredje, torej dve glagolski obliki, zato bi tukaj morala stati vejica, poudarja sogovornica.</p> <p>»<em>Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo</em>« – to pa je primer gesla iz tiskanega oglasa za športno obutev, kjer ni končnega ločila, obenem pa gre tudi za napačno rabo svojilnega zaimka. Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek svoj.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da se oglaševalcem pogosto zgodi, da oblikujejo krajšo poved, pa se jim zdi, da je to samo ena malenkost, češ 'to smo pa že menda pravilno napisali', in niti ne pomislijo, da bi to dali nekomu v pregled, v lekturo. Tako potem nastanejo takšne napake." </em></p></blockquote></p> 174744743 RTVSLO – Prvi 493 clean Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice? <p>Jezikovne napake v oglasih </p><p><p><strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta v prvi vrsti zagovarja slovnično, pravopisno in pravorečno pravilnost vseh oglasov. To so namreč javna besedila, ki vplivajo na jezikovno kulturo, in ni prav, da jo včasih siromašijo na primer z izpuščanjem vejic.</p> <blockquote><p><em>"Nekdo, ki mogoče ni tako zelo vešč pravil slovenskega pravopisa, morda ne bo opazil, da gre za napako, če se bo pojavila. Ko se bo naslednjič sam znašel v zagati, ali uporabiti vejico ali ne, se bo ravnal po tistem, kar je videl. Vsak namreč misli, če sem tam videl, če je javno objavljeno, potem je gotovo pravilno." </em></p></blockquote> <p>Eden od primerov je geslo drogerije "<em>Kupujem tam kjer nekaj veljam,</em>" ki se je pojavljal tudi v takšni obliki, torej brez vejice. Gre za podredje, torej dve glagolski obliki, zato bi tukaj morala stati vejica, poudarja sogovornica.</p> <p>»<em>Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo</em>« – to pa je primer gesla iz tiskanega oglasa za športno obutev, kjer ni končnega ločila, obenem pa gre tudi za napačno rabo svojilnega zaimka. Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek svoj.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da se oglaševalcem pogosto zgodi, da oblikujejo krajšo poved, pa se jim zdi, da je to samo ena malenkost, češ 'to smo pa že menda pravilno napisali', in niti ne pomislijo, da bi to dali nekomu v pregled, v lekturo. Tako potem nastanejo takšne napake." </em></p></blockquote></p> Sat, 09 Jan 2021 06:30:00 +0000 "Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo" Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno. <p>V letu 2020 je bilo v Sprotni slovar vnesenih 157 novih besed oz. novih pomenov že obstoječih besed.</p><p><p>V letu 2020 smo bili postavljeni v nove razmere, ki so vplivale tudi na jezik in s tem na nastanek novega besedja. Kot pojasnjuje znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>Domen Krvina</strong>, je bila večina novih besed oz. pridobljenih novih pomenov povezana z novim koronavirusom, v zadnjih letih pa jih sicer največ nastane na področju računalništva, tehnike in družbenih omrežij. Najprej se uvrstijo v <a href="https://fran.si/132/sprotni-sprotni-slovar-slovenskega-jezika" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Sprotni slovar</a>, kamor so jih letos vnesli 157.<br /> Kako se novo besedje sploh oblikuje, kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar ter kako lahko slovar sooblikujete tudi vi, izveste v prvem KiKs-u v letu 2021. </p></p> 174742868 RTVSLO – Prvi 585 clean Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno. <p>V letu 2020 je bilo v Sprotni slovar vnesenih 157 novih besed oz. novih pomenov že obstoječih besed.</p><p><p>V letu 2020 smo bili postavljeni v nove razmere, ki so vplivale tudi na jezik in s tem na nastanek novega besedja. Kot pojasnjuje znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša <strong>Domen Krvina</strong>, je bila večina novih besed oz. pridobljenih novih pomenov povezana z novim koronavirusom, v zadnjih letih pa jih sicer največ nastane na področju računalništva, tehnike in družbenih omrežij. Najprej se uvrstijo v <a href="https://fran.si/132/sprotni-sprotni-slovar-slovenskega-jezika" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Sprotni slovar</a>, kamor so jih letos vnesli 157.<br /> Kako se novo besedje sploh oblikuje, kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar ter kako lahko slovar sooblikujete tudi vi, izveste v prvem KiKs-u v letu 2021. </p></p> Sat, 02 Jan 2021 06:30:00 +0000 Helikopterski denar, duhovno obhajilo, koronadan ... Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?<p>Že približno 100 let pišemo v slovenščini praznike z malo začetnico. </p><p><p>Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse? </p></p> 174742312 RTVSLO – Prvi 523 clean Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?<p>Že približno 100 let pišemo v slovenščini praznike z malo začetnico. </p><p><p>Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse? </p></p> Sat, 26 Dec 2020 06:30:00 +0000 Že približno 100 let v slovenščini praznike pišemo z malo začetnico Kratka informativna koristna slovenščina<p>Podnapisi spadajo med besedila, ki jih bere največ ljudi. Kakšna pa je v njih slovenščina?</p><p><p><strong>Jerca Kos</strong>, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, pojasnjuje, da lahko podnapisi bistveno izboljšajo raven znanja slovenščine pri gledalcih ali pa jo zelo znižajo in pokvarijo, če niso kakovostni. Poleg tega vplivajo na večji besedni zaklad, zlasti pri mlajših gledalcih, otrokom pomagajo pri učenju branja, gluhim in naglušnim pa omogočajo, da sploh lahko spremljajo oddaje. V Sloveniji, kjer smo vajeni podnapisov, to precej vpliva tudi na boljšo osnovo za učenje tujih jezikov.</p> <p>Podnapisi so praviloma napisani v zbornem jeziku in sledijo Pravopisu. Če je izvirna vsebina v kakšni drugi zvrsti, se to nakaže s posameznimi pogovornimi ali slengovskimi izrazi. Pri govorjenju namreč pogovorni jezik deluje naravno, ko pa bi ga želeli zapisati, lahko izgleda nenavadno ali celo moteče. Pri tem je vseskozi treba iskati ravnotežje. Slovenščina je sicer dovolj bogat jezik za prevajanje, poudarja sogovornica.</p> <blockquote><p>"Če imamo v slovenščini več enakovrednih ustreznic, izberemo krajšo, namesto <em>hitro</em> napišemo <em>brž</em>, ker ima samo tri znake, če nekdo odgovori <em>dogovorjeno</em>, raje prevedemo <em>velja</em>. Na ta način skušamo prihraniti nekaj znakov, sicer pa ne krajšamo besed na račun pravopisa niti ne izpuščamo ločil. Glavno načelo je v povzemanju, ampak tako, da ohranimo celoten pomen."</p></blockquote></p> 174740892 RTVSLO – Prvi 528 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Podnapisi spadajo med besedila, ki jih bere največ ljudi. Kakšna pa je v njih slovenščina?</p><p><p><strong>Jerca Kos</strong>, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, pojasnjuje, da lahko podnapisi bistveno izboljšajo raven znanja slovenščine pri gledalcih ali pa jo zelo znižajo in pokvarijo, če niso kakovostni. Poleg tega vplivajo na večji besedni zaklad, zlasti pri mlajših gledalcih, otrokom pomagajo pri učenju branja, gluhim in naglušnim pa omogočajo, da sploh lahko spremljajo oddaje. V Sloveniji, kjer smo vajeni podnapisov, to precej vpliva tudi na boljšo osnovo za učenje tujih jezikov.</p> <p>Podnapisi so praviloma napisani v zbornem jeziku in sledijo Pravopisu. Če je izvirna vsebina v kakšni drugi zvrsti, se to nakaže s posameznimi pogovornimi ali slengovskimi izrazi. Pri govorjenju namreč pogovorni jezik deluje naravno, ko pa bi ga želeli zapisati, lahko izgleda nenavadno ali celo moteče. Pri tem je vseskozi treba iskati ravnotežje. Slovenščina je sicer dovolj bogat jezik za prevajanje, poudarja sogovornica.</p> <blockquote><p>"Če imamo v slovenščini več enakovrednih ustreznic, izberemo krajšo, namesto <em>hitro</em> napišemo <em>brž</em>, ker ima samo tri znake, če nekdo odgovori <em>dogovorjeno</em>, raje prevedemo <em>velja</em>. Na ta način skušamo prihraniti nekaj znakov, sicer pa ne krajšamo besed na račun pravopisa niti ne izpuščamo ločil. Glavno načelo je v povzemanju, ampak tako, da ohranimo celoten pomen."</p></blockquote></p> Sat, 19 Dec 2020 06:30:00 +0000 "Brž in velja" namesto "hitro in dogovorjeno" Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.<p>Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme.</p><p><p>Pred leti, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšen posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174738595 RTVSLO – Prvi 508 clean Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.<p>Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme.</p><p><p>Pred leti, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšen posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 12 Dec 2020 06:30:00 +0000 "Profesor doktor Kovačeva, šiviljec vam bo zašil nove hlače." Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.<p>Sklanjanje tujih priimkov</p><p><p>Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove <strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.</p> <blockquote><p><em>"Ogromno je priimkov, pri katerih se sprašujemo, kako jih pravilno sklanjati. Težave imamo že pri slovenskih priimkih, pri tujih pa je zadeva še težja."</em></p></blockquote> <p>Nekatere uporabnike slovenskega jezika včasih zamika, da bi pri sklanjanju tujih priimkov uporabili vezaj. Torej da bi zapisali mandat Donald-a Trump-a, vendar takšen zapis ni pravilen. Tuja imena in priimke torej pri sklanjanju vedno pišemo brez vezaja.</p></p> 174737185 RTVSLO – Prvi 460 clean Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.<p>Sklanjanje tujih priimkov</p><p><p>Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove <strong>Teja Završnik</strong> iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.</p> <blockquote><p><em>"Ogromno je priimkov, pri katerih se sprašujemo, kako jih pravilno sklanjati. Težave imamo že pri slovenskih priimkih, pri tujih pa je zadeva še težja."</em></p></blockquote> <p>Nekatere uporabnike slovenskega jezika včasih zamika, da bi pri sklanjanju tujih priimkov uporabili vezaj. Torej da bi zapisali mandat Donald-a Trump-a, vendar takšen zapis ni pravilen. Tuja imena in priimke torej pri sklanjanju vedno pišemo brez vezaja.</p></p> Sat, 05 Dec 2020 06:30:00 +0000 Bidenov ali Bidnov predsedniški mandat? Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.<p>Na najpogostejše napake pri zapisu vejic opozarja doc. dr. Tina Lengar Verovnik</p><p><p>Vejica je najbolj uporabljano ločilo in zato ni nič čudnega, da se tudi relativno pogosto znajde na napačnem mestu. Pa pojdimo kar po vrsti – od napake do napake. Sogovornica <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, najprej poudarja, da na vejice pozabljamo ob polstavčnih prilastkih:</p> <blockquote><p>"To so besedne zveze z deležniki na -n ali -t, redkeje na -č, ki sledijo samostalnikom ali samostalniškim zvezam. Nekaj primerov: "Letalo, namenjeno v Čile" ali "Dopis, prejet po elektronski pošti". Namenjeno in prejet sta v tem primeru deležnika."</p></blockquote> <p>Na vejice pozabljamo tudi, ko se poved začne z odvisnikom. Nadalje ko gre za t. i. ki stavke:</p> <blockquote><p>"Pripovedovala je o knjigah, ki jih bere, in o načrtih za prihodnost.</p></blockquote> <p>Tudi s premim govorom imamo težave. In s pisanjem alinej:</p> <blockquote><p>"Tam se lahko pojavi vejica na koncu posamezne vrstice, a ne nujno. Če gre za skladenjsko preproste alineje, samo beseda ali dve, na koncu vrstic ne bomo zapisali nobenega ločila. Če je vrstica skladenjsko nezapletena – neka besedna zveza, nezapletena poved –, je na koncu običajno vejica.  Če je poved bolj zapletena ali že sama vsebuje kakšne vejice, bomo na koncu najbolj običajno uporabili podpičje."</p></blockquote></p> 174733217 RTVSLO – Prvi 437 clean Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.<p>Na najpogostejše napake pri zapisu vejic opozarja doc. dr. Tina Lengar Verovnik</p><p><p>Vejica je najbolj uporabljano ločilo in zato ni nič čudnega, da se tudi relativno pogosto znajde na napačnem mestu. Pa pojdimo kar po vrsti – od napake do napake. Sogovornica <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, najprej poudarja, da na vejice pozabljamo ob polstavčnih prilastkih:</p> <blockquote><p>"To so besedne zveze z deležniki na -n ali -t, redkeje na -č, ki sledijo samostalnikom ali samostalniškim zvezam. Nekaj primerov: "Letalo, namenjeno v Čile" ali "Dopis, prejet po elektronski pošti". Namenjeno in prejet sta v tem primeru deležnika."</p></blockquote> <p>Na vejice pozabljamo tudi, ko se poved začne z odvisnikom. Nadalje ko gre za t. i. ki stavke:</p> <blockquote><p>"Pripovedovala je o knjigah, ki jih bere, in o načrtih za prihodnost.</p></blockquote> <p>Tudi s premim govorom imamo težave. In s pisanjem alinej:</p> <blockquote><p>"Tam se lahko pojavi vejica na koncu posamezne vrstice, a ne nujno. Če gre za skladenjsko preproste alineje, samo beseda ali dve, na koncu vrstic ne bomo zapisali nobenega ločila. Če je vrstica skladenjsko nezapletena – neka besedna zveza, nezapletena poved –, je na koncu običajno vejica.  Če je poved bolj zapletena ali že sama vsebuje kakšne vejice, bomo na koncu najbolj običajno uporabili podpičje."</p></blockquote></p> Sat, 28 Nov 2020 06:30:00 +0000 Pozabljene in prezrte vejice Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.<p>Vejica je najbolj uporabljano ločilo, pravil postavljanja se učimo dolga leta</p><p><p>Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali, pravi <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <p>Pri postavljanju vejic si pomagamo z nekaterimi pomagali, med njimi tudi z znanim "ki, ko, ker, da, če vejica skače". A tako ne bomo ujeli vseh vejic, pojasnjuje sogovornica:</p> <blockquote><p>"Zelo pomaga, a med temi vezniki se lahko pojavi še kakšen drug veznik. In če v takih primerih to že kar ponarodelo rimo vzamemo preveč resno, je vejic kar naenkrat preveč."</p></blockquote> <p>Podobna je tudi ljudska modrost, da pred in ni nikoli vejice. Tudi ta ne drži. Vejice uporabljamo, ko naštevamo, ob medmetih, ki začenjajo stavek, ko zapišemo decimalno številko. Malo si lahko pri njihovem postavljanju pomagamo s štetjem glagolov:</p> <blockquote><p>"To je lahko koristno pomagalo, a tudi za to je treba imeti že nekaj znanja slovnice. Najprej je treba vedeti, kaj je glagol oz. povedek v stavku. Moramo vedeti tudi, da lahko med njimi stojijo priredni vezniki (in, ter), kar pomeni, da vejice tam ne bo."</p></blockquote> <p>Včasih si lahko pri postavljanju vejic pomagamo tudi tako, da besedilo na glas preberemo in tam, kjer naredimo premolk, napišemo vejico. Nas zna pa po drugi strani to tudi zavesti, da vejico postavimo na napačno mesto.</p></p> 174733216 RTVSLO – Prvi 525 clean Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.<p>Vejica je najbolj uporabljano ločilo, pravil postavljanja se učimo dolga leta</p><p><p>Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali, pravi <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <p>Pri postavljanju vejic si pomagamo z nekaterimi pomagali, med njimi tudi z znanim "ki, ko, ker, da, če vejica skače". A tako ne bomo ujeli vseh vejic, pojasnjuje sogovornica:</p> <blockquote><p>"Zelo pomaga, a med temi vezniki se lahko pojavi še kakšen drug veznik. In če v takih primerih to že kar ponarodelo rimo vzamemo preveč resno, je vejic kar naenkrat preveč."</p></blockquote> <p>Podobna je tudi ljudska modrost, da pred in ni nikoli vejice. Tudi ta ne drži. Vejice uporabljamo, ko naštevamo, ob medmetih, ki začenjajo stavek, ko zapišemo decimalno številko. Malo si lahko pri njihovem postavljanju pomagamo s štetjem glagolov:</p> <blockquote><p>"To je lahko koristno pomagalo, a tudi za to je treba imeti že nekaj znanja slovnice. Najprej je treba vedeti, kaj je glagol oz. povedek v stavku. Moramo vedeti tudi, da lahko med njimi stojijo priredni vezniki (in, ter), kar pomeni, da vejice tam ne bo."</p></blockquote> <p>Včasih si lahko pri postavljanju vejic pomagamo tudi tako, da besedilo na glas preberemo in tam, kjer naredimo premolk, napišemo vejico. Nas zna pa po drugi strani to tudi zavesti, da vejico postavimo na napačno mesto.</p></p> Sat, 21 Nov 2020 06:30:00 +0000 Pravila za postavljanje vejic Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc. <p>Naš glas ima pri sporazumevanju veliko težo, zato moramo zanj ustrezno skrbeti in se ga naučiti uporabljati. </p><p><p>Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin <strong>mag. Vesna Sodnik</strong> opaža, da premalo, čeprav znanstvene študije trdijo, da skoraj 40 % našega sporočila predstavlja naš glas:</p> <blockquote><p>“Glas je še posebej pomemben za prenos čustvene informacije, kajti z barvo in ritmom glasu povemo, koliko življenjske energije imamo in v kakšnem razpoloženju smo.”</p></blockquote> <p>Vesna Sodnik izpostavlja nekaj tipičnih napak, ki jih delamo, v zmotnem prepričanju, da bomo tako zveneli bolje.</p> <blockquote><p>"Mislimo, da bomo imeli lepši glas, če se bomo malo odkrhali – tega nikoli ne smemo početi, ker fizično odstranimo zaščito z naših glasilk.<br /> Tipične napake delamo tudi pri skrbi za glasilke. Od kajenja, ki ga odsvetujem, ker se glasilke zadebelijo in se glas spremeni, do pitja gaziranih, zelo kislih pijač ali alkohola – vse te stvari so za glasilke neprimerne.<br /> Gre tudi za način govora: veliko ljudi šepeta, kadar jih boli grlo, saj mislijo, da s tem ne naprezajo glasilk. No, šepetanje je bolj naporno kot kričanje. Najbolje je govoriti čim bolj mehko in naravno, kajti nenaravni govor najbolj obremenjuje glasilke."</p></blockquote> <p>Skrbeti moramo torej za način govora in se zavedati, da so glasilke organ, ki ga je, tako kot mišice, treba pripraviti na govor. Ena od enostavnih vaj za ogrevanje grla in vratu je nežno prepevanje – ni pa edina.</p> <blockquote><p>"Ogrejte vrat, spustite ramena, pazite na položaj brade, ta mora biti pod pravim kotom glede na vaš trup. In odpirajte usta: tako se zvok okrepi, zato se ni treba pretirano naprezati, da smo dobro slišani. Če besede preveč poudarjamo, namesto da bi delali z barvo glasu, se spet utrudimo."</p></blockquote> <p>O glasu sicer največ vedo pevci, radijski napovedovalci in javni govorci. Je pa glas pomembno orodje vseh nas, zato bi se lahko govorno izobraževali prav vsi, še poudarja sogovornica.</p></p> 174731252 RTVSLO – Prvi 417 clean Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc. <p>Naš glas ima pri sporazumevanju veliko težo, zato moramo zanj ustrezno skrbeti in se ga naučiti uporabljati. </p><p><p>Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin <strong>mag. Vesna Sodnik</strong> opaža, da premalo, čeprav znanstvene študije trdijo, da skoraj 40 % našega sporočila predstavlja naš glas:</p> <blockquote><p>“Glas je še posebej pomemben za prenos čustvene informacije, kajti z barvo in ritmom glasu povemo, koliko življenjske energije imamo in v kakšnem razpoloženju smo.”</p></blockquote> <p>Vesna Sodnik izpostavlja nekaj tipičnih napak, ki jih delamo, v zmotnem prepričanju, da bomo tako zveneli bolje.</p> <blockquote><p>"Mislimo, da bomo imeli lepši glas, če se bomo malo odkrhali – tega nikoli ne smemo početi, ker fizično odstranimo zaščito z naših glasilk.<br /> Tipične napake delamo tudi pri skrbi za glasilke. Od kajenja, ki ga odsvetujem, ker se glasilke zadebelijo in se glas spremeni, do pitja gaziranih, zelo kislih pijač ali alkohola – vse te stvari so za glasilke neprimerne.<br /> Gre tudi za način govora: veliko ljudi šepeta, kadar jih boli grlo, saj mislijo, da s tem ne naprezajo glasilk. No, šepetanje je bolj naporno kot kričanje. Najbolje je govoriti čim bolj mehko in naravno, kajti nenaravni govor najbolj obremenjuje glasilke."</p></blockquote> <p>Skrbeti moramo torej za način govora in se zavedati, da so glasilke organ, ki ga je, tako kot mišice, treba pripraviti na govor. Ena od enostavnih vaj za ogrevanje grla in vratu je nežno prepevanje – ni pa edina.</p> <blockquote><p>"Ogrejte vrat, spustite ramena, pazite na položaj brade, ta mora biti pod pravim kotom glede na vaš trup. In odpirajte usta: tako se zvok okrepi, zato se ni treba pretirano naprezati, da smo dobro slišani. Če besede preveč poudarjamo, namesto da bi delali z barvo glasu, se spet utrudimo."</p></blockquote> <p>O glasu sicer največ vedo pevci, radijski napovedovalci in javni govorci. Je pa glas pomembno orodje vseh nas, zato bi se lahko govorno izobraževali prav vsi, še poudarja sogovornica.</p></p> Sat, 14 Nov 2020 06:30:00 +0000 Tudi z glasom lahko "kiksamo" Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti. <p>Razvoj govora v prvih letih življenja </p><p><p>Kot pove specialna pedagoginja, logopedinja in avtorica knjige <em>Liba laca lak</em> <strong>Simona Levc</strong> iz Slovenj Gradca, se razvoj govora intenzivno razvija do petega leta starosti, nato počasneje do devetega, izpolnjuje pa se vse življenje. Največja prelomnica v prvih mesecih je prva prava beseda, okrog drugega leta pa smo že sposobni oblikovati besede v kratke stavke. Pravil tvorjenja še nismo vešči, tudi nekateri glasovi, kot sta R in L, sičniki in šumniki nam lahko delajo težave.</p> <blockquote><p><em>"Nekdo namesto riba reče bila, ker še ne zmore reči tovornjak, reče jaki, ali namesto bager bagi. Tukaj lahko pridemo do zanimivih izpeljank."</em></p></blockquote> <p>Tako kot smo v prvih nekaj letih učenja govora vsi delali takšne razumljive napake, se verjetno vsak od nas še spomni tudi kakšne zapletene besede, ki mu kot otroku nikakor ni šla z jezika.</p> <blockquote><p><em>"Recimo lapolitanke namesto napolitanke. Vsak od nas se spomni kakšne besede, ki jo je dolgo napačno izgovarjal. Gre za posamezne besede, ki jih kot otrok še ne zmoremo pravilno izgovoriti, se jih napačno naučimo in jih tako potem še nekaj časa izgovarjamo. So smešne in zanimive, ne pa moteče, ker so posamezne."</em></p></blockquote></p> 174730281 RTVSLO – Prvi 493 clean Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti. <p>Razvoj govora v prvih letih življenja </p><p><p>Kot pove specialna pedagoginja, logopedinja in avtorica knjige <em>Liba laca lak</em> <strong>Simona Levc</strong> iz Slovenj Gradca, se razvoj govora intenzivno razvija do petega leta starosti, nato počasneje do devetega, izpolnjuje pa se vse življenje. Največja prelomnica v prvih mesecih je prva prava beseda, okrog drugega leta pa smo že sposobni oblikovati besede v kratke stavke. Pravil tvorjenja še nismo vešči, tudi nekateri glasovi, kot sta R in L, sičniki in šumniki nam lahko delajo težave.</p> <blockquote><p><em>"Nekdo namesto riba reče bila, ker še ne zmore reči tovornjak, reče jaki, ali namesto bager bagi. Tukaj lahko pridemo do zanimivih izpeljank."</em></p></blockquote> <p>Tako kot smo v prvih nekaj letih učenja govora vsi delali takšne razumljive napake, se verjetno vsak od nas še spomni tudi kakšne zapletene besede, ki mu kot otroku nikakor ni šla z jezika.</p> <blockquote><p><em>"Recimo lapolitanke namesto napolitanke. Vsak od nas se spomni kakšne besede, ki jo je dolgo napačno izgovarjal. Gre za posamezne besede, ki jih kot otrok še ne zmoremo pravilno izgovoriti, se jih napačno naučimo in jih tako potem še nekaj časa izgovarjamo. So smešne in zanimive, ne pa moteče, ker so posamezne."</em></p></blockquote></p> Sat, 07 Nov 2020 06:30:00 +0000 "Lapolitanke, plosim!" 470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.<p>Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.</p><p><p>470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.</p> <blockquote><p>"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga <strong>dr. Aleksander Bjelčevič</strong>, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</p></blockquote> <p>Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je <strong>dr. Kozma Ahačič</strong>, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:</p> <blockquote><p>"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so <em>dve mize</em>, ampak uporabljata tudi <em>dve mizi</em>, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo <em>ne vidim mizo</em>, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik <em>ne vidim mize</em>. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."</p></blockquote> <p>Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.</p></p> 174728633 RTVSLO – Prvi 817 clean 470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.<p>Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.</p><p><p>470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.</p> <blockquote><p>"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga <strong>dr. Aleksander Bjelčevič</strong>, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</p></blockquote> <p>Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je <strong>dr. Kozma Ahačič</strong>, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:</p> <blockquote><p>"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so <em>dve mize</em>, ampak uporabljata tudi <em>dve mizi</em>, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo <em>ne vidim mizo</em>, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik <em>ne vidim mize</em>. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."</p></blockquote> <p>Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.</p></p> Sat, 31 Oct 2020 06:30:00 +0000 »Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje« Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Katerega pospravimo v nahrbtnik in kdo nas bo popeljal na izlet?</p><p><p>Letos je bilo izletov in potovanj zaradi koronavirusa res manj, a vsi popotniki lahko v en glas zatrdimo, da je neznane kraje vedno zabavno obiskati pa naj bo to v samostojni izvedbi ali v družbi vodnika ali vodiča. Toda katerega pospravimo v nahrbtnik in kdo nas bo popeljal na izlet, nam je tokrat razložila <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p>Ali vodič ali vodnik bi bilo nesmiselno vprašanje, če ne bi malo zakomplicirali jezikoslovci. Svoj čas je bilo skorajda vedno jasno, da nas vodič vodi po mestu, torej, to je oseba, vodnik kot knjigo imamo pa v torbi, toda, potem se je vse skupaj malo spremenilo.</p></blockquote> <p>Se pomen besede vodnik spremeni tudi, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik?</p> <blockquote><p>Res je, se. Vódnik je položajna oznaka, čin v vojski oz. tudi v drugih strukturah, ki uporabljajo čine.</p></blockquote> <p>Kdo pa je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik?</p> <blockquote><p>Vedno moramo iz nečesa izpeljati to poimenovanje osebe in tako za elektičarja ali elektrikarja ali za računalnikarja in računalničarja izpeljujemo iz onovnega poimenovanja, na eni strani elektrika, na drugi strani računalnik.</p></blockquote> <p>Kako je pri ostalih poklicih – imajo v slovenščini vsi poklici tudi poimenovanja pri ženskem spolu ali kje ni para, je prav medicinski brat ali tehnik in zakaj je beseda drsalka prav poseben primer – o vsem tem pa več v eni od naslednjih rubrik.</p></p> 174726881 RTVSLO – Prvi 359 clean Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.<p>Katerega pospravimo v nahrbtnik in kdo nas bo popeljal na izlet?</p><p><p>Letos je bilo izletov in potovanj zaradi koronavirusa res manj, a vsi popotniki lahko v en glas zatrdimo, da je neznane kraje vedno zabavno obiskati pa naj bo to v samostojni izvedbi ali v družbi vodnika ali vodiča. Toda katerega pospravimo v nahrbtnik in kdo nas bo popeljal na izlet, nam je tokrat razložila <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin</strong> z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> <blockquote><p>Ali vodič ali vodnik bi bilo nesmiselno vprašanje, če ne bi malo zakomplicirali jezikoslovci. Svoj čas je bilo skorajda vedno jasno, da nas vodič vodi po mestu, torej, to je oseba, vodnik kot knjigo imamo pa v torbi, toda, potem se je vse skupaj malo spremenilo.</p></blockquote> <p>Se pomen besede vodnik spremeni tudi, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik?</p> <blockquote><p>Res je, se. Vódnik je položajna oznaka, čin v vojski oz. tudi v drugih strukturah, ki uporabljajo čine.</p></blockquote> <p>Kdo pa je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik?</p> <blockquote><p>Vedno moramo iz nečesa izpeljati to poimenovanje osebe in tako za elektičarja ali elektrikarja ali za računalnikarja in računalničarja izpeljujemo iz onovnega poimenovanja, na eni strani elektrika, na drugi strani računalnik.</p></blockquote> <p>Kako je pri ostalih poklicih – imajo v slovenščini vsi poklici tudi poimenovanja pri ženskem spolu ali kje ni para, je prav medicinski brat ali tehnik in zakaj je beseda drsalka prav poseben primer – o vsem tem pa več v eni od naslednjih rubrik.</p></p> Sat, 24 Oct 2020 05:30:00 +0000 Vodič ali vodnik? "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija. <p>Prof. dr. Marko Snoj: Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice</p><p><h3>Institut/inštitut</h3> <p>Če se je beseda <em>inštitut</em> uveljavila za raziskovalno oz. znanstveno ustanovo, <em>institut</em> pomeni skupek pravih določb, najprej razloži <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"Edina izjema je Institut Jožef Stefan, ki pa ima v svojem imenu veliko težav. Prvič, tisti Stefan je treba brati Štefan, ker je priimek zapisan po nemški maniri. Druga težava je, da bi morala biti ime in priimek v rodilniku. Tretja težava je pa ta<em> institut</em>, ki se pravzaprav samo tukaj zares pojavlja. Institut je sicer beseda, ki pomeni skupek pravnih določb. Institut zakona, recimo."</p></blockquote> <h3>Start/štart</h3> <p>"<em><u>Štart</u></em><em> je izgovor po nemško, tako kot </em><em><u>šport</u></em><em>. Nemci to pišejo s st- in sp-. Če rečemo <u>start</u></em><em>, smo pravzaprav izgovorili izposojenko po črki. Če rečemo <u>štart</u></em><em>, pa tako kot Nemci dejansko izgovarjajo. Mi smo to besedo namreč dobili iz nemščine, ampak danes nam pomaga še angleščina, kjer pa je seveda tam </em><em><u>s,</u></em>" pove prof. dr. Snoj.</p> <h3>Instalacija/inštalacija in instrument/inštrument</h3> <p>V omenjenih primerih ni vseeno, katero besedo uporabite, saj se z menjavo črke (s-ja in š-ja) spremeni pomen besede.</p> <blockquote><p>"<em>Instalacija</em> se je bolj uveljavila kot postmoderno umetniško delo. Težko bi rekel, da je tam nekdo naredil <em>inštalacijo</em>. SSKJ ju sicer še enači kot enakovredni, ampak pomensko gresta v dve smeri."</p> <p>"Podobno je z <em>instrumentom</em> in <em>inštrumentom</em>. Inštrument je bolj glasbeni, medtem ko instrumenti so pa kakšna fina orodja (npr. kirurški instrumenti)."</p></blockquote> <h3>Simfonija/sinfonija</h3> <p>Pri simfoniji dileme ni, prava izbira je črka <em>m</em>. Tako pišejo Nemci in Angleži, tudi grški izvor je napisan z <em>m</em>-jem.</p> <blockquote><p>"Edino v tistem jeziku, v katerem je simfonija nastala, jo pišejo z <em>n</em>-jem, in to je italijanščina. Drugje se je uveljavilo z <em>m</em>-jem in tudi v slovenščini je samo tako prav."</p></blockquote></p> 174725224 RTVSLO – Prvi 384 clean "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija. <p>Prof. dr. Marko Snoj: Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice</p><p><h3>Institut/inštitut</h3> <p>Če se je beseda <em>inštitut</em> uveljavila za raziskovalno oz. znanstveno ustanovo, <em>institut</em> pomeni skupek pravih določb, najprej razloži <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>.</p> <blockquote><p>"Edina izjema je Institut Jožef Stefan, ki pa ima v svojem imenu veliko težav. Prvič, tisti Stefan je treba brati Štefan, ker je priimek zapisan po nemški maniri. Druga težava je, da bi morala biti ime in priimek v rodilniku. Tretja težava je pa ta<em> institut</em>, ki se pravzaprav samo tukaj zares pojavlja. Institut je sicer beseda, ki pomeni skupek pravnih določb. Institut zakona, recimo."</p></blockquote> <h3>Start/štart</h3> <p>"<em><u>Štart</u></em><em> je izgovor po nemško, tako kot </em><em><u>šport</u></em><em>. Nemci to pišejo s st- in sp-. Če rečemo <u>start</u></em><em>, smo pravzaprav izgovorili izposojenko po črki. Če rečemo <u>štart</u></em><em>, pa tako kot Nemci dejansko izgovarjajo. Mi smo to besedo namreč dobili iz nemščine, ampak danes nam pomaga še angleščina, kjer pa je seveda tam </em><em><u>s,</u></em>" pove prof. dr. Snoj.</p> <h3>Instalacija/inštalacija in instrument/inštrument</h3> <p>V omenjenih primerih ni vseeno, katero besedo uporabite, saj se z menjavo črke (s-ja in š-ja) spremeni pomen besede.</p> <blockquote><p>"<em>Instalacija</em> se je bolj uveljavila kot postmoderno umetniško delo. Težko bi rekel, da je tam nekdo naredil <em>inštalacijo</em>. SSKJ ju sicer še enači kot enakovredni, ampak pomensko gresta v dve smeri."</p> <p>"Podobno je z <em>instrumentom</em> in <em>inštrumentom</em>. Inštrument je bolj glasbeni, medtem ko instrumenti so pa kakšna fina orodja (npr. kirurški instrumenti)."</p></blockquote> <h3>Simfonija/sinfonija</h3> <p>Pri simfoniji dileme ni, prava izbira je črka <em>m</em>. Tako pišejo Nemci in Angleži, tudi grški izvor je napisan z <em>m</em>-jem.</p> <blockquote><p>"Edino v tistem jeziku, v katerem je simfonija nastala, jo pišejo z <em>n</em>-jem, in to je italijanščina. Drugje se je uveljavilo z <em>m</em>-jem in tudi v slovenščini je samo tako prav."</p></blockquote></p> Sat, 17 Oct 2020 05:30:00 +0000 "Štartal" je s petega "startnega" mesta Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin. <p>No, pravzaprav, hočem reči - kako pogosto se te besede znajdejo v vašem govoru?</p><p><p>Mašila so koščki informacij, ki jih izrekamo nezavedno, po navadi zato, da bi zapolnili tišino ali pa se pojavijo, ker ne razmislimo natančno, kaj bomo povedali.</p> <blockquote><p>"Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so <em>mislim, hočem reči</em> in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina rabe izgubijo. Polglasnik pa je nekakšna »prazna« beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, odvisna pa so tudi od generacij, ki jih uporabljajo," razlaga <strong>mag. Vesna Sodnik</strong>, trenerka komunikacijskih veščin.</p></blockquote> <p>V samem govoru mašila nimajo samo negativnega, temveč tudi pozitivni prizvok.</p> <blockquote><p>Pri eni od raziskav je govorec predstavil besedilo na tri različne načine: enkrat brez mašil, drugič s polglasnikom in tretjič z besednimi mašili. Pričakovali bi, da je najbolj pozitivno, če govorimo brez mašil. Izkazalo pa se je, da je poslušalcem brez mašil predstavljeno besedilo delovalo naučeno. Če je mašil preveč, se izkaže, da je govorec nepripravljen ali si vsebino izmišljuje. Pozitivna novica pa je, da v govoru potrebujemo vsaj nekaj mašil, da delujemo naravno.</p></blockquote> <p>Mašila bomo najlažje odpravili tako, da jih najprej ozavestimo, zato je najbolje da se posnamemo na telefon, ko govorimo, potem pa se večkrat poslušamo in določimo, na katerih mestih jih uporabljamo in katera so. Če se naučimo uporabljati še pravo govorno tehniko, pa sogovornica dodaja, da mašil v našem govoru skorajda ne bo več.</p></p> 174723290 RTVSLO – Prvi 414 clean Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin. <p>No, pravzaprav, hočem reči - kako pogosto se te besede znajdejo v vašem govoru?</p><p><p>Mašila so koščki informacij, ki jih izrekamo nezavedno, po navadi zato, da bi zapolnili tišino ali pa se pojavijo, ker ne razmislimo natančno, kaj bomo povedali.</p> <blockquote><p>"Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so <em>mislim, hočem reči</em> in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina rabe izgubijo. Polglasnik pa je nekakšna »prazna« beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, odvisna pa so tudi od generacij, ki jih uporabljajo," razlaga <strong>mag. Vesna Sodnik</strong>, trenerka komunikacijskih veščin.</p></blockquote> <p>V samem govoru mašila nimajo samo negativnega, temveč tudi pozitivni prizvok.</p> <blockquote><p>Pri eni od raziskav je govorec predstavil besedilo na tri različne načine: enkrat brez mašil, drugič s polglasnikom in tretjič z besednimi mašili. Pričakovali bi, da je najbolj pozitivno, če govorimo brez mašil. Izkazalo pa se je, da je poslušalcem brez mašil predstavljeno besedilo delovalo naučeno. Če je mašil preveč, se izkaže, da je govorec nepripravljen ali si vsebino izmišljuje. Pozitivna novica pa je, da v govoru potrebujemo vsaj nekaj mašil, da delujemo naravno.</p></blockquote> <p>Mašila bomo najlažje odpravili tako, da jih najprej ozavestimo, zato je najbolje da se posnamemo na telefon, ko govorimo, potem pa se večkrat poslušamo in določimo, na katerih mestih jih uporabljamo in katera so. Če se naučimo uporabljati še pravo govorno tehniko, pa sogovornica dodaja, da mašil v našem govoru skorajda ne bo več.</p></p> Sat, 10 Oct 2020 05:30:00 +0000 V govoru potrebujemo vsaj malo mašil, da delujemo naravno Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.<p>Neformalno komuniciranje v elektronskih medijih je lahko bolj sproščeno, formalno nikakor ne</p><p><p>Nobene potrebe ni, da bi se jezik v elektronskih medijih razlikoval od tistega, ki ga sicer uporabljamo v pisni komunikaciji; vedno nam je na voljo pisni knjižni jezik, poudarja dr. <strong>Helena Dobrovoljc</strong>, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Praksa kaže, da se, ko se sporazumevamo neformalno, manj držimo pravopisnih pravil. Ne upoštevamo pravil rabe velike in male začetnice, ne uporabljamo šumnikov, uporabljamo t. i. čustvenčke, združujemo črke in številke – kot v primeru ju3, ko s črko zapišemo J in U, dodamo jima številko 3.</p> <p>Formalno sporazumevanje po drugi strani zahteva večjo skrbnost, poleg tega tudi nedvoumnost, razumljivost in uporabo knjižnega jezika, ki ga sogovornica opisuje kot »varno zavetje«. Začnemo seveda s pozdravom. Ne glede na to, za kakšen pozdrav grem, mu sledi ločilo:</p> <blockquote><p>"Marsikoga moti, da, če uporabi vejico, potem ne more uporabiti velike začetnice v prvi povedi pisma, ki sledi. Zato se je nekdaj tu uporabljajo klicaj. Če ga razumemo kot neko vzklično ločilo, pa se marsikomu zdi premočno. Nekateri uporabljamo za nagovor danes tudi piko, to je srednja pot med vejico in klicajem."</p></blockquote> <p>Če uporabimo končno ločilo, naslednjo vrstico začnemo z veliko začetnico, sicer z manjšo. V jedru se držimo vseh uveljavljenih pravopisnih pravil, dopišemo zaključek in tako pridemo do končnega pozdrava, kjer je izbira veliko bolj pestra kot na začetku.</p> <blockquote><p>"Starejši pravopisni priročniki so pisali končni pozdrav tudi brez vseh ločil, zdaj pa opažamo, da se je raba ločil razširila tudi tu. Je pa izginilo končno ločilo skorajda redno za podpisom, kar pa je nekdaj bilo prepisano."</p></blockquote> <p>Način, kako komuniciramo prek elektronskih medijev, vpliva tudi na siceršnjo rabo jezika. Ta je postala bolj sproščena, pogosteje se mešajo pogovorne prvine in prvine knjižnega jezika, sklene dr. Dobrovoljc: "To potrjuje tezo enega pionirjev internetnega jezikoslovja Davida Crystala, da je spletni jezik nekaj, kar ni govorjeno pisanje in ne zapisani govor. Da je nekaj vmes, pravi novi medij."</p></p> 174721619 RTVSLO – Prvi 469 clean Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.<p>Neformalno komuniciranje v elektronskih medijih je lahko bolj sproščeno, formalno nikakor ne</p><p><p>Nobene potrebe ni, da bi se jezik v elektronskih medijih razlikoval od tistega, ki ga sicer uporabljamo v pisni komunikaciji; vedno nam je na voljo pisni knjižni jezik, poudarja dr. <strong>Helena Dobrovoljc</strong>, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Praksa kaže, da se, ko se sporazumevamo neformalno, manj držimo pravopisnih pravil. Ne upoštevamo pravil rabe velike in male začetnice, ne uporabljamo šumnikov, uporabljamo t. i. čustvenčke, združujemo črke in številke – kot v primeru ju3, ko s črko zapišemo J in U, dodamo jima številko 3.</p> <p>Formalno sporazumevanje po drugi strani zahteva večjo skrbnost, poleg tega tudi nedvoumnost, razumljivost in uporabo knjižnega jezika, ki ga sogovornica opisuje kot »varno zavetje«. Začnemo seveda s pozdravom. Ne glede na to, za kakšen pozdrav grem, mu sledi ločilo:</p> <blockquote><p>"Marsikoga moti, da, če uporabi vejico, potem ne more uporabiti velike začetnice v prvi povedi pisma, ki sledi. Zato se je nekdaj tu uporabljajo klicaj. Če ga razumemo kot neko vzklično ločilo, pa se marsikomu zdi premočno. Nekateri uporabljamo za nagovor danes tudi piko, to je srednja pot med vejico in klicajem."</p></blockquote> <p>Če uporabimo končno ločilo, naslednjo vrstico začnemo z veliko začetnico, sicer z manjšo. V jedru se držimo vseh uveljavljenih pravopisnih pravil, dopišemo zaključek in tako pridemo do končnega pozdrava, kjer je izbira veliko bolj pestra kot na začetku.</p> <blockquote><p>"Starejši pravopisni priročniki so pisali končni pozdrav tudi brez vseh ločil, zdaj pa opažamo, da se je raba ločil razširila tudi tu. Je pa izginilo končno ločilo skorajda redno za podpisom, kar pa je nekdaj bilo prepisano."</p></blockquote> <p>Način, kako komuniciramo prek elektronskih medijev, vpliva tudi na siceršnjo rabo jezika. Ta je postala bolj sproščena, pogosteje se mešajo pogovorne prvine in prvine knjižnega jezika, sklene dr. Dobrovoljc: "To potrjuje tezo enega pionirjev internetnega jezikoslovja Davida Crystala, da je spletni jezik nekaj, kar ni govorjeno pisanje in ne zapisani govor. Da je nekaj vmes, pravi novi medij."</p></p> Sat, 03 Oct 2020 05:30:00 +0000 Pisanje e-sporočil Kratka informativna koristna slovenščina<p>Ali pri zapisovanju nosilcev javnih funkcij in državnih institucij uporabljamo malo ali veliko začetnico?</p><p><p>Pri zapisovanju velike in male začetnice se občasno znajdemo v negotovosti, kako pravilno zapisati prvo črko. Ob spremljanju dnevne politike v medijih in uporabi družbenih omrežji, na katerih marsikdo pokomentira ali izrazi svoje mnenje o ravnanjih nosilcev javnih funkcij, se je morda pojavila dilema, ali zapišemo predsednik, vlada, minister, komisija, varuh… z malo ali veliko začetnico. Odgovore prinaša današnji Kiks, ki ga je pripravil Bojan Leskovec.</p></p> 174720641 RTVSLO – Prvi 403 clean Kratka informativna koristna slovenščina<p>Ali pri zapisovanju nosilcev javnih funkcij in državnih institucij uporabljamo malo ali veliko začetnico?</p><p><p>Pri zapisovanju velike in male začetnice se občasno znajdemo v negotovosti, kako pravilno zapisati prvo črko. Ob spremljanju dnevne politike v medijih in uporabi družbenih omrežji, na katerih marsikdo pokomentira ali izrazi svoje mnenje o ravnanjih nosilcev javnih funkcij, se je morda pojavila dilema, ali zapišemo predsednik, vlada, minister, komisija, varuh… z malo ali veliko začetnico. Odgovore prinaša današnji Kiks, ki ga je pripravil Bojan Leskovec.</p></p> Sat, 26 Sep 2020 05:30:00 +0000 Vlada z malo in vlada z veliko začetnico Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.<p>Prof. dr. Marko Snoj: "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice."</p><p><h3>Deorodant/dezodorant</h3> <p>"<em>Dejstvo je, da se danes prevladujoče uporablja <u>dezodorant</u>, v porastu pa je uporaba <u>deodorant</u>. Deodorant seveda pod angleškim vplivom. Vendar ta beseda izvorno ni angleška, temveč so jo Angleži sprejeli od Italijanov,</em>" razlago začne <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>. Kaj je torej pravilneje – deodorant ali dezodorant?</p> <blockquote><p>"Prav je oboje! Na neki način pa mogoče sporočimo tudi svoja leta, če rečemo <em>deodorant</em> ... to bo verjetno bolj mlajša generacija, <em>dezodorant</em> pa bolj starejša. Kakšna prav stara generacija pa bo morda rekla celo še <em>dezodorans</em>."</p></blockquote> <h3>Bonbon/bombon</h3> <blockquote><p>"V slovenščini je tako, da bi se <em>n</em> pred <em>b</em>-jem tudi v pisni obliki moral prilagoditi temu <em>b</em>-ju. Imamo recimo <em>braniti</em> in <em>obramba</em>. Nimamo <em>obranba</em>, ampak <em>obramba</em>. Po tem pravilu bi pravzaprav morali Slovenci pisati <em>bombon</em>, kar pa se ni prijelo."</p></blockquote> <p>Zato večkrat vidimo zapis <em>bonbon</em>. A brez skrbi, dovoljena je uporaba obeh.</p></p> 174718631 RTVSLO – Prvi 405 clean Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.<p>Prof. dr. Marko Snoj: "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice."</p><p><h3>Deorodant/dezodorant</h3> <p>"<em>Dejstvo je, da se danes prevladujoče uporablja <u>dezodorant</u>, v porastu pa je uporaba <u>deodorant</u>. Deodorant seveda pod angleškim vplivom. Vendar ta beseda izvorno ni angleška, temveč so jo Angleži sprejeli od Italijanov,</em>" razlago začne <strong>prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>. Kaj je torej pravilneje – deodorant ali dezodorant?</p> <blockquote><p>"Prav je oboje! Na neki način pa mogoče sporočimo tudi svoja leta, če rečemo <em>deodorant</em> ... to bo verjetno bolj mlajša generacija, <em>dezodorant</em> pa bolj starejša. Kakšna prav stara generacija pa bo morda rekla celo še <em>dezodorans</em>."</p></blockquote> <h3>Bonbon/bombon</h3> <blockquote><p>"V slovenščini je tako, da bi se <em>n</em> pred <em>b</em>-jem tudi v pisni obliki moral prilagoditi temu <em>b</em>-ju. Imamo recimo <em>braniti</em> in <em>obramba</em>. Nimamo <em>obranba</em>, ampak <em>obramba</em>. Po tem pravilu bi pravzaprav morali Slovenci pisati <em>bombon</em>, kar pa se ni prijelo."</p></blockquote> <p>Zato večkrat vidimo zapis <em>bonbon</em>. A brez skrbi, dovoljena je uporaba obeh.</p></p> Sat, 19 Sep 2020 05:30:00 +0000 Se mu je v grlu res zataknil "bombon"? "Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika. <p>Pravila pisanja ponudb in prijav na delovno mesto</p><p><p>Nekateri delodajalci so do slovnične, jezikovne, pravopisne in slogovne brezhibnosti ponudb in prijav na delo bolj drugi manj kritični. Profesorica slovenščine <strong>Maja Đević Prah</strong>, zunanja svetovalka <em>Zavoda Nefiks</em>, poudarja, da morajo biti takšni dopisi jasni in jedrnati, opisi preteklih delovnih nalog pa konkretni.</p> <blockquote><p><em>"Če je v našem dopisu ogromno slovničnih napak in nedoslednosti, mi pa hkrati trdimo, da smo natančni, potem to ni ravno v redu. S tem pokažemo svoj odnos do jezika, svojega produkta, podjetja in nenazadnje tudi do bralca. " </em></p></blockquote> <p>Forma oziroma oblika samega dopisa načeloma ostaja ista, spremenila pa se je raba velike začetnice pri vikanju.</p> <blockquote><p><em>"Ne bom rekla, da je narobe, če zapišemo "pošiljam Vam," vendar se moramo takšnega zapisa držati čez celoten tekst. Pomembno je, da smo pri pisanju dosledni. Sicer pa ne velja več, da z malo začetnico kažemo na manj spoštljiv odnos do bralca." </em></p></blockquote> <p>Ponudbe in prijave na delovno mesto danes velikokrat pošiljamo prek elektronske pošte, zato moramo paziti, kako oblikujemo elektronsko sporočilo, ki smo mu  sicer dodali lično urejeno datoteko oziroma priponko. Že v samem elektronskem sporočilu lahko tako izpostavimo ključni stavek iz dopisa, ki ga pošiljamo v priponki.</p></p> 174717403 RTVSLO – Prvi 474 clean "Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika. <p>Pravila pisanja ponudb in prijav na delovno mesto</p><p><p>Nekateri delodajalci so do slovnične, jezikovne, pravopisne in slogovne brezhibnosti ponudb in prijav na delo bolj drugi manj kritični. Profesorica slovenščine <strong>Maja Đević Prah</strong>, zunanja svetovalka <em>Zavoda Nefiks</em>, poudarja, da morajo biti takšni dopisi jasni in jedrnati, opisi preteklih delovnih nalog pa konkretni.</p> <blockquote><p><em>"Če je v našem dopisu ogromno slovničnih napak in nedoslednosti, mi pa hkrati trdimo, da smo natančni, potem to ni ravno v redu. S tem pokažemo svoj odnos do jezika, svojega produkta, podjetja in nenazadnje tudi do bralca. " </em></p></blockquote> <p>Forma oziroma oblika samega dopisa načeloma ostaja ista, spremenila pa se je raba velike začetnice pri vikanju.</p> <blockquote><p><em>"Ne bom rekla, da je narobe, če zapišemo "pošiljam Vam," vendar se moramo takšnega zapisa držati čez celoten tekst. Pomembno je, da smo pri pisanju dosledni. Sicer pa ne velja več, da z malo začetnico kažemo na manj spoštljiv odnos do bralca." </em></p></blockquote> <p>Ponudbe in prijave na delovno mesto danes velikokrat pošiljamo prek elektronske pošte, zato moramo paziti, kako oblikujemo elektronsko sporočilo, ki smo mu  sicer dodali lično urejeno datoteko oziroma priponko. Že v samem elektronskem sporočilu lahko tako izpostavimo ključni stavek iz dopisa, ki ga pošiljamo v priponki.</p></p> Sat, 12 Sep 2020 05:30:00 +0000 "Na Vaši spletni strani sem zasledila, da iščete ..." V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.<p>V katerih primerih se nam največkrat zalomi pri sklanjanju števnikov?</p><p><p>Ker se zadnje čase predvsem v zvezi z virusom Covid-19 vse vrti okoli številk, se jih tokrat lotevamo tudi jezikovno. Rečemo: pri oseminsedemdeset opravljenih testih ali pri oseminsedemdesetih opravljenih testih? Pravilna je slednja izbira, saj so števniki pridevniške besede, zato jih sklanjamo skupaj s samostalniki. Tako kot pridevnike: družili smo se <em>z dobrimi</em> prijatelji, če pa pridevnik nadomestimo s števnikom, bo ta prav tako v ustreznem sklonu: <em>s tremi</em> prijatelji. </p> <blockquote><p>S samim pregibanjem števnikov ni prav velikih težav. Težave so podobne kot pri drugih pridevnikih. Velikokrat gre za neupoštevanje dvojine: <em>dvem dnevom dežja</em> sledi sonce. Pravilno bi bilo <em>dvema dnevoma</em> dežja sledi sonce. Ali <em>pred dvemi leti</em> – ustrezno je <em>pred dvema letoma</em>, pojasnjuje lektorica <strong>Darja Tasič</strong>.</p></blockquote> <p>Pri sklonih pa se velikokrat zmotimo pri končnicah dajalnika in mestnika.</p> <blockquote><p>Bliža se <em>oseminštiridesetem</em> kilometru, namesto oseminštiridesetemu kilometru in <em>na oseminštiridesetemu</em> kilometru je imel težave, namesto na oseminštiridesetem kilometru. To sta značilni napaki za vso pridevniško sklanjatev. </p></blockquote> <p>Sklanjamo torej števnik skupaj z jedrom, pri čemer si lahko pomagamo s števnikom 5, ker je vzorec za vsa takšna sklanjanja. Ker rečemo: okužbo so potrdili v pet<em>ih</em> primerih, je potem tudi v enaindvajset<em>ih</em> primerih.</p> <p>Če pa se števnik nahaja za besedo, ki jo označuje, se števnik ohrani v imenovalniški obliki. Po njem se namreč vprašamo z vprašalnico <em>koliko</em>, ki je značilna za prislov. Prislovov pa ne sklanjamo.<br /> Do tega sklepa je Darjo Tasič pripeljalo poglobljeno preučevanje sklanjanja števnikov v takšnih primerih, saj v priročnikih ni podanih praktičnih nasvetov, kako se jih lotiti.</p> <blockquote><p>Če se vprašamo <em>koliko</em>, bomo rekli: snežilo bo do nadmorske višine med petsto in šeststo metrov. Velikokrat zasledimo tudi obvestilo o burji na Primorskem za vozila lažja od 7 ton, kar marsikdo prebere kot vozila, lažja od <em>sedmih</em> ton. Ampak vprašamo se z vprašalnico <em>koliko</em>, zato rečemo vozila, lažja od sedem ton.</p></blockquote></p> 174715549 RTVSLO – Prvi 360 clean V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.<p>V katerih primerih se nam največkrat zalomi pri sklanjanju števnikov?</p><p><p>Ker se zadnje čase predvsem v zvezi z virusom Covid-19 vse vrti okoli številk, se jih tokrat lotevamo tudi jezikovno. Rečemo: pri oseminsedemdeset opravljenih testih ali pri oseminsedemdesetih opravljenih testih? Pravilna je slednja izbira, saj so števniki pridevniške besede, zato jih sklanjamo skupaj s samostalniki. Tako kot pridevnike: družili smo se <em>z dobrimi</em> prijatelji, če pa pridevnik nadomestimo s števnikom, bo ta prav tako v ustreznem sklonu: <em>s tremi</em> prijatelji. </p> <blockquote><p>S samim pregibanjem števnikov ni prav velikih težav. Težave so podobne kot pri drugih pridevnikih. Velikokrat gre za neupoštevanje dvojine: <em>dvem dnevom dežja</em> sledi sonce. Pravilno bi bilo <em>dvema dnevoma</em> dežja sledi sonce. Ali <em>pred dvemi leti</em> – ustrezno je <em>pred dvema letoma</em>, pojasnjuje lektorica <strong>Darja Tasič</strong>.</p></blockquote> <p>Pri sklonih pa se velikokrat zmotimo pri končnicah dajalnika in mestnika.</p> <blockquote><p>Bliža se <em>oseminštiridesetem</em> kilometru, namesto oseminštiridesetemu kilometru in <em>na oseminštiridesetemu</em> kilometru je imel težave, namesto na oseminštiridesetem kilometru. To sta značilni napaki za vso pridevniško sklanjatev. </p></blockquote> <p>Sklanjamo torej števnik skupaj z jedrom, pri čemer si lahko pomagamo s števnikom 5, ker je vzorec za vsa takšna sklanjanja. Ker rečemo: okužbo so potrdili v pet<em>ih</em> primerih, je potem tudi v enaindvajset<em>ih</em> primerih.</p> <p>Če pa se števnik nahaja za besedo, ki jo označuje, se števnik ohrani v imenovalniški obliki. Po njem se namreč vprašamo z vprašalnico <em>koliko</em>, ki je značilna za prislov. Prislovov pa ne sklanjamo.<br /> Do tega sklepa je Darjo Tasič pripeljalo poglobljeno preučevanje sklanjanja števnikov v takšnih primerih, saj v priročnikih ni podanih praktičnih nasvetov, kako se jih lotiti.</p> <blockquote><p>Če se vprašamo <em>koliko</em>, bomo rekli: snežilo bo do nadmorske višine med petsto in šeststo metrov. Velikokrat zasledimo tudi obvestilo o burji na Primorskem za vozila lažja od 7 ton, kar marsikdo prebere kot vozila, lažja od <em>sedmih</em> ton. Ampak vprašamo se z vprašalnico <em>koliko</em>, zato rečemo vozila, lažja od sedem ton.</p></blockquote></p> Sat, 05 Sep 2020 05:30:00 +0000 Okužbo so potrdili pri "enaindvajset" primerih V zadnjem Planinskem KiKsu se Darja Pograjc in Katja Krajnc osredotočata na negativna ravnanja, ki ogrožajo gorsko naravo. Hribi so namreč eden izmed bolj občutljivih bivanjskih prostorov. V njih najdemo številne vodne izvire in veliko posebnih vrst rastlin in živali, ki živijo samo v tem okolju. Ljudje pa jih izpodrivamo in nanje vplivamo z množičnim obiskovanjem in s hrupom. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS v prispevku opozarja, da planinsko okolje obremenjujejo tudi infrastrukturni posegi, še posebej planinske koče. <p>Na občutljivo naravo močno vplivajo množični obisk, planinske koče, cestne povezave in štirikolesniki. </p><p><blockquote><p>"Za ohranjanje narave v Sloveniji skrbijo Zavod za varstvo narave in številne nevladne organizacije, kamor spada tudi Planinska zveza Slovenije. Znotraj nje deluje Komisija za varstvo gorske narave, pri kateri se zavedajo, da imajo velik vpliv na planinsko okolje tudi planinske koče. Za razreševanje težav so ustanovili svetovalno pisarno za ekološko in okolijsko sanacijo koč, ki se še posebej zavzema, da bi v njih namestili čistilne naprave," razlaga <strong>Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS</strong>.</p></blockquote> <p>Naravo ogrožamo tudi z množičnim obiskovanjem in številnimi posegi. Eden takšnih so pašniki. Čeprav jih je vredno ohranjati, saj je pašništvo pomemben del kulturne krajine, pa lahko z omogočanjem cestnega dostopa do njih poslabšamo kvaliteto prostora. Rastline in živali močno ogroža tudi vožnja s štirikolesniki, ki so hrupni in uničujejo podrast. </p> <p>Na PZS se proti vsem negativnim vplivom, ki puščajo sledi v naravi, borijo z izobraževanjem varuhov gorske narave in gorskih stražarjev. Trenutno je PZS tudi eden izmed devetih partnerjev projekta Vrh Julijcev, ki ga vodi Triglavski narodni park. Z njim želijo izboljšati stanje živalskih in rastlinskih vrst, vključenih v projekt Natura 2000. </p></p> 174713519 RTVSLO – Prvi 387 clean V zadnjem Planinskem KiKsu se Darja Pograjc in Katja Krajnc osredotočata na negativna ravnanja, ki ogrožajo gorsko naravo. Hribi so namreč eden izmed bolj občutljivih bivanjskih prostorov. V njih najdemo številne vodne izvire in veliko posebnih vrst rastlin in živali, ki živijo samo v tem okolju. Ljudje pa jih izpodrivamo in nanje vplivamo z množičnim obiskovanjem in s hrupom. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS v prispevku opozarja, da planinsko okolje obremenjujejo tudi infrastrukturni posegi, še posebej planinske koče. <p>Na občutljivo naravo močno vplivajo množični obisk, planinske koče, cestne povezave in štirikolesniki. </p><p><blockquote><p>"Za ohranjanje narave v Sloveniji skrbijo Zavod za varstvo narave in številne nevladne organizacije, kamor spada tudi Planinska zveza Slovenije. Znotraj nje deluje Komisija za varstvo gorske narave, pri kateri se zavedajo, da imajo velik vpliv na planinsko okolje tudi planinske koče. Za razreševanje težav so ustanovili svetovalno pisarno za ekološko in okolijsko sanacijo koč, ki se še posebej zavzema, da bi v njih namestili čistilne naprave," razlaga <strong>Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS</strong>.</p></blockquote> <p>Naravo ogrožamo tudi z množičnim obiskovanjem in številnimi posegi. Eden takšnih so pašniki. Čeprav jih je vredno ohranjati, saj je pašništvo pomemben del kulturne krajine, pa lahko z omogočanjem cestnega dostopa do njih poslabšamo kvaliteto prostora. Rastline in živali močno ogroža tudi vožnja s štirikolesniki, ki so hrupni in uničujejo podrast. </p> <p>Na PZS se proti vsem negativnim vplivom, ki puščajo sledi v naravi, borijo z izobraževanjem varuhov gorske narave in gorskih stražarjev. Trenutno je PZS tudi eden izmed devetih partnerjev projekta Vrh Julijcev, ki ga vodi Triglavski narodni park. Z njim želijo izboljšati stanje živalskih in rastlinskih vrst, vključenih v projekt Natura 2000. </p></p> Sat, 29 Aug 2020 05:30:00 +0000 Planinski KiKs 5/5 - Ekologija V tokratnem planinskem KiKs-u nas Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, seznanja z načini orientacije v gorah. Po njegovih izkušnjah se na samih planinskih poteh pohodniki ne izgubijo pogosto, morda takrat, ko jim pot na skalnatih pobočjih preseka megla. Eden izmed razlogov, da zaidejo, je tudi uporaba aplikacije Google Maps, ki ni namenjena orientaciji v gorskem svetu in ne pokaže ustrezne poti. Zato sta, poleg spremljanja oznak na poti, obvezna oprema planinska karta in kompas. O osnovnih pripomočkih za orientacijo v gorah sta poizvedovali Darja Pograjc in Katja Krajnc. <p>Čeprav ljudje tarnajo, da niso rojeni za orientacijo in se hitro izgubijo, se orientacije v prostoru lahko nauči prav vsak. </p><p><p>Za začetek lahko posežemo po učbeniku Planinska šola in z njim ponovimo osnove orientacije, vadimo pa lahko tudi v domačem okolju, in sicer tako, da se odpravimo na bližnjo vzpetino, opazujemo teren okoli sebe in ga primerjamo z zemljevidom.</p> <p>V hribih se ne gre zanašati samo na mobilne aplikacije, od katerih nam večina sicer takoj pokaže stojno točko, ampak ne predvidijo celotne pokrajine in so velik porabnik baterije. Kot dopolnilo <strong>Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije</strong>, priporoča uporabo aplikacije Locus Map ali Avenza Maps, ki vsebujeta zemljevide PZS. Pripomoček številka ena pa ostaja planinska karta in tudi kompas. Ta nam pomaga določiti sever in z njegovo pomočjo karto dosti lažje orientiramo. K sreči pa so urejene planinske poti označene, najpogosteje z rdečimi smernimi tablami in s Knafelčevo markacijo, ki sestoji iz bele pike in rdečega kolobarja. </p> <blockquote><p>»Markacije se rišejo na drevesa in skale, usmerjajo pa nas tudi smerne table. Najdemo tudi druge oznake: če je zraven markacije številka 1, smo na Slovenski planinski poti (Transverzala), z modro je označena Slovenska turnokolesarska pot, oznake turističnih poti so po navadi rumene barve.« </p></blockquote> <p>Kaj pa naredimo, če se kljub vsemu izgubimo?</p> <blockquote><p>»Pomembno je, da ostanemo mirni. Pogledamo, kje smo, in se vrnemo do zadnje opažene markacije. Če nas v poletnih dneh preseneti megla, lahko nekaj časa počakamo: se primerno zaščitimo in, ne nazadnje, tudi preživimo noč na prostem. Na ta način občutimo stik z naravo. Če res ne gre drugače, pokličemo na številko 112 in počakamo na gorske reševalce.« </p></blockquote></p> 174711585 RTVSLO – Prvi 350 clean V tokratnem planinskem KiKs-u nas Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, seznanja z načini orientacije v gorah. Po njegovih izkušnjah se na samih planinskih poteh pohodniki ne izgubijo pogosto, morda takrat, ko jim pot na skalnatih pobočjih preseka megla. Eden izmed razlogov, da zaidejo, je tudi uporaba aplikacije Google Maps, ki ni namenjena orientaciji v gorskem svetu in ne pokaže ustrezne poti. Zato sta, poleg spremljanja oznak na poti, obvezna oprema planinska karta in kompas. O osnovnih pripomočkih za orientacijo v gorah sta poizvedovali Darja Pograjc in Katja Krajnc. <p>Čeprav ljudje tarnajo, da niso rojeni za orientacijo in se hitro izgubijo, se orientacije v prostoru lahko nauči prav vsak. </p><p><p>Za začetek lahko posežemo po učbeniku Planinska šola in z njim ponovimo osnove orientacije, vadimo pa lahko tudi v domačem okolju, in sicer tako, da se odpravimo na bližnjo vzpetino, opazujemo teren okoli sebe in ga primerjamo z zemljevidom.</p> <p>V hribih se ne gre zanašati samo na mobilne aplikacije, od katerih nam večina sicer takoj pokaže stojno točko, ampak ne predvidijo celotne pokrajine in so velik porabnik baterije. Kot dopolnilo <strong>Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije</strong>, priporoča uporabo aplikacije Locus Map ali Avenza Maps, ki vsebujeta zemljevide PZS. Pripomoček številka ena pa ostaja planinska karta in tudi kompas. Ta nam pomaga določiti sever in z njegovo pomočjo karto dosti lažje orientiramo. K sreči pa so urejene planinske poti označene, najpogosteje z rdečimi smernimi tablami in s Knafelčevo markacijo, ki sestoji iz bele pike in rdečega kolobarja. </p> <blockquote><p>»Markacije se rišejo na drevesa in skale, usmerjajo pa nas tudi smerne table. Najdemo tudi druge oznake: če je zraven markacije številka 1, smo na Slovenski planinski poti (Transverzala), z modro je označena Slovenska turnokolesarska pot, oznake turističnih poti so po navadi rumene barve.« </p></blockquote> <p>Kaj pa naredimo, če se kljub vsemu izgubimo?</p> <blockquote><p>»Pomembno je, da ostanemo mirni. Pogledamo, kje smo, in se vrnemo do zadnje opažene markacije. Če nas v poletnih dneh preseneti megla, lahko nekaj časa počakamo: se primerno zaščitimo in, ne nazadnje, tudi preživimo noč na prostem. Na ta način občutimo stik z naravo. Če res ne gre drugače, pokličemo na številko 112 in počakamo na gorske reševalce.« </p></blockquote></p> Sat, 22 Aug 2020 05:30:00 +0000 Planinski KiKs 4/5 - V hribih opazujemo okolico in si skušamo čim več zapomniti Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.<p>Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času, zato naj bodo v nahrbtniku z nami vedno topla oblačila. In kaj še?</p><p><p>Namesto velike količine hrane je priporočljiva t. i. železna rezerva v obliki sendviča ali energijske ploščice in izotonični napitek, svetuje <strong>Matjaž Šerkezi</strong>, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. V nahrbtnik pohodnika sodijo tudi komplet za prvo pomoč, čelna svetilka in velika plastična vreča. Poleg tega, da nam slednja služi za zbiranje odpadkov, se lahko vanjo zavijemo in ohranjamo temperaturo ali pa z njo zaščitimo nahrbtnik.</p> <p>Kaj pa je dobro vedeti pri izbiri pohodniške opreme?</p> <blockquote><p>»Pri nahrbtniku je pomembno, da izberemo primerno veliko hrbtišče, trakov naj bo čim manj, naramnice naj bodo sešite v obliki črke S, da se izognejo žilam pod pazduhami, okoli 80 % teže nahrbtnika nosimo okrog bokov, zato ga na spodnjem delu telesa zapremo in s tem razbremenimo ramena.«</p></blockquote> <p>Pri oblačilih smo pozorni na to, da so čim lažja in da dihajo. Narejena naj bodo iz sintetike in naravnih vlaken. Pri izbiri obutve pa nikoli ne obujemo sandalov, za lažje poti lahko posežemo po kakovostnih športnih copatih s primernim podplatom, ki morajo biti dovolj veliki.</p> <p>Pohodniške palice so primerne po 30. letu starosti, saj z njihovo uporabo dela celo telo, pri čemer tudi razbremenimo kolena. Če gremo na zelo zahtevno planinsko pot, so del naše opreme tudi tehnični pripomočki, kot so plezalni pasovi, vrvi, samovarovalni kompleti. Takšnega podviga se lotimo, ko vse to znamo ustrezno uporabljati. Čelado je smiselno imeti, če hodimo pod stenami. </p> <p>Matjaž Šerkezi pa ima v nahrbtniku še en uporabni del opreme - dva metra dolgo cevko: »Sploh pod kakšnim težko dostopnim balvanom v Julijskih Alpah do vode najlažje dostopam prav z njo.« </p></p> 174711578 RTVSLO – Prvi 332 clean Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.<p>Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času, zato naj bodo v nahrbtniku z nami vedno topla oblačila. In kaj še?</p><p><p>Namesto velike količine hrane je priporočljiva t. i. železna rezerva v obliki sendviča ali energijske ploščice in izotonični napitek, svetuje <strong>Matjaž Šerkezi</strong>, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. V nahrbtnik pohodnika sodijo tudi komplet za prvo pomoč, čelna svetilka in velika plastična vreča. Poleg tega, da nam slednja služi za zbiranje odpadkov, se lahko vanjo zavijemo in ohranjamo temperaturo ali pa z njo zaščitimo nahrbtnik.</p> <p>Kaj pa je dobro vedeti pri izbiri pohodniške opreme?</p> <blockquote><p>»Pri nahrbtniku je pomembno, da izberemo primerno veliko hrbtišče, trakov naj bo čim manj, naramnice naj bodo sešite v obliki črke S, da se izognejo žilam pod pazduhami, okoli 80 % teže nahrbtnika nosimo okrog bokov, zato ga na spodnjem delu telesa zapremo in s tem razbremenimo ramena.«</p></blockquote> <p>Pri oblačilih smo pozorni na to, da so čim lažja in da dihajo. Narejena naj bodo iz sintetike in naravnih vlaken. Pri izbiri obutve pa nikoli ne obujemo sandalov, za lažje poti lahko posežemo po kakovostnih športnih copatih s primernim podplatom, ki morajo biti dovolj veliki.</p> <p>Pohodniške palice so primerne po 30. letu starosti, saj z njihovo uporabo dela celo telo, pri čemer tudi razbremenimo kolena. Če gremo na zelo zahtevno planinsko pot, so del naše opreme tudi tehnični pripomočki, kot so plezalni pasovi, vrvi, samovarovalni kompleti. Takšnega podviga se lotimo, ko vse to znamo ustrezno uporabljati. Čelado je smiselno imeti, če hodimo pod stenami. </p> <p>Matjaž Šerkezi pa ima v nahrbtniku še en uporabni del opreme - dva metra dolgo cevko: »Sploh pod kakšnim težko dostopnim balvanom v Julijskih Alpah do vode najlažje dostopam prav z njo.« </p></p> Sat, 15 Aug 2020 05:30:00 +0000 Planinski KiKs 3/5 - Prva pomoč, topla oblačila in čelna svetilka Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?<p>Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?</p><p><p>Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.</p> <p>Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.<br /> Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.</p> <p>V gore vedno hodimo z družbo, poudarja <strong>Matjaž Šerkezi</strong>, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:</p> <blockquote><p>“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”</p></blockquote> <p>Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.</p> <p>Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.</p> <blockquote><p>»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«</p></blockquote></p> 174710709 RTVSLO – Prvi 415 clean Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?<p>Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?</p><p><p>Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.</p> <p>Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.<br /> Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.</p> <p>V gore vedno hodimo z družbo, poudarja <strong>Matjaž Šerkezi</strong>, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:</p> <blockquote><p>“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”</p></blockquote> <p>Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.</p> <p>Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.</p> <blockquote><p>»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«</p></blockquote></p> Sat, 08 Aug 2020 05:30:00 +0000 Planinski KiKs 2/5: Meter pod vrhom smo bližje dolini kot pa vrhu Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega bontona, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin. <p>Kakšen je bonton v gorskem svetu?</p><p><p>Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin. V okviru <strong>Planinske zveze Slovenije</strong> je pri nas sprejet častni kodeks planincev, ki zajema tudi tako imenovano planinsko tovarištvo oziroma spoštovanje sočloveka v gorah, pove <strong>Dušan Prašnikar</strong>. Izraz tega je med drugim pozdravljanje tistih, ki jih srečamo na poti.</p> <blockquote><p><em>"Pri srečevanju na ozki poti naj se ustavi in da prostor tisti, ki gre dol. Zato, da tisti, ki gre gor, lahko normalno nadaljuje s svojim tempom." </em></p></blockquote> <p>Večina, ki se odpravi v gore, išče mir. In na to je dobro misliti od doline, na vrhu in nazaj. V koči recimo moramo paziti, da nismo preglasni.</p> <blockquote><p><em>"Da med spanjem, posebej v skupnih prostorih, pazimo, da nismo preglasni. Da t</em><em>udi tisti, ki v kočah zgodaj vstanejo in gredo na turo, niso preglasni in s tem zbujajo vse ostale, ki želijo pospati do sedmih, osmih."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174709117 RTVSLO – Prvi 272 clean Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega bontona, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin. <p>Kakšen je bonton v gorskem svetu?</p><p><p>Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin. V okviru <strong>Planinske zveze Slovenije</strong> je pri nas sprejet častni kodeks planincev, ki zajema tudi tako imenovano planinsko tovarištvo oziroma spoštovanje sočloveka v gorah, pove <strong>Dušan Prašnikar</strong>. Izraz tega je med drugim pozdravljanje tistih, ki jih srečamo na poti.</p> <blockquote><p><em>"Pri srečevanju na ozki poti naj se ustavi in da prostor tisti, ki gre dol. Zato, da tisti, ki gre gor, lahko normalno nadaljuje s svojim tempom." </em></p></blockquote> <p>Večina, ki se odpravi v gore, išče mir. In na to je dobro misliti od doline, na vrhu in nazaj. V koči recimo moramo paziti, da nismo preglasni.</p> <blockquote><p><em>"Da med spanjem, posebej v skupnih prostorih, pazimo, da nismo preglasni. Da t</em><em>udi tisti, ki v kočah zgodaj vstanejo in gredo na turo, niso preglasni in s tem zbujajo vse ostale, ki želijo pospati do sedmih, osmih."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 01 Aug 2020 05:30:00 +0000 Planinski KiKs 1/5 - Če je pred nami skupina, pozdravimo prvega in zadnjega RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Kratka informativna koristna slovenščina Kratka informativna koristna slovenščina sl Sat, 03 Dec 2022 06:30:42 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/kiks/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 03 Dec 2022 06:30:42 +0000 KiKs