Education (C) RTVSLO 2017 Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. https://radioprvi.rtvslo.si/klicnakoda Klicna koda https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251165/klicnakoda_1400x1400_px.jpg Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. 174883086 RTVSLO – Prvi 772 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Mon, 27 Jun 2022 04:45:00 +0000 Divji prašiči in odpadki vznemirjajo meščane Zagreba Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. 174881657 RTVSLO – Prvi 728 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Mon, 20 Jun 2022 04:45:00 +0000 Suša v padski nižini in na političnem parketu Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174880122 RTVSLO – Prvi 716 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 13 Jun 2022 04:45:00 +0000 Izenačena Francija, enotedenski kraljevi obisk in smrdljiva velikanka Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174878362 RTVSLO – Prvi 861 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 06 Jun 2022 04:45:00 +0000 V Dubaj s kripto žetoni po dolarje Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Novinarski kolega in nekdanji dopisnik iz Pekinga Uroš Lipušček o najbolj odmevnih kitajskih temah zadnjih dni. </p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174876555 RTVSLO – Prvi 877 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Novinarski kolega in nekdanji dopisnik iz Pekinga Uroš Lipušček o najbolj odmevnih kitajskih temah zadnjih dni. </p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 30 May 2022 04:45:00 +0000 Kitajska ima velike težave z gospodarsko rastjo Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o položaju in delovanju srbskih medijev</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174874722 RTVSLO – Prvi 904 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o položaju in delovanju srbskih medijev</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 23 May 2022 04:45:00 +0000 Medijski sistem Srbov ne informira, ampak jim posreduje propagando Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z berlinsko dopisnico Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174872822 RTVSLO – Prvi 670 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z berlinsko dopisnico Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 16 May 2022 04:45:00 +0000 Polovica Nemcev kupuje hrano iz akcijskih ponudb Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji ogovor z dopisnico iz Trsta Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174870917 RTVSLO – Prvi 943 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji ogovor z dopisnico iz Trsta Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 09 May 2022 04:45:00 +0000 V Trst s tramvajem ali žičnico? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174869140 RTVSLO – Prvi 717 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 02 May 2022 04:45:00 +0000 Andrej Stopar, ZDA Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Bruseljski dopisnik Igor Jurič se je tokrat oglasil iz Pariza, kjer je spremljal drugi krog ftancoskih predsedniških volitev</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174867532 RTVSLO – Prvi 823 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Bruseljski dopisnik Igor Jurič se je tokrat oglasil iz Pariza, kjer je spremljal drugi krog ftancoskih predsedniških volitev</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 04:45:00 +0000 Macron bo naslednjih pet let drugače vodil francosko republiko Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174865692 RTVSLO – Prvi 773 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 18 Apr 2022 04:45:00 +0000 Hrvaški premier Plenković trdi, da ima dober "radar" za kadre. Mar res? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem</p><p><p>Za Italijo je zemeljski plin strateško pomemben – ne samo zaradi ogrevanja in uporabe v gospodinjstvih, ampak tudi v industriji – recimo v steklarstvu, železarstvu in proizvodnji keramike. Predvsem pa je nujen za proizvodnjo elektrike: kar dve petini je v Italiji proizvedejo iz plina. Kako se torej obnaša italijanska politika na tem področju?</p> <blockquote><p><strong> </strong>No, veliko je kritičnih glasov v tukajšnji javnosti, ki kažejo s prstom na okoljevarstvenike: zaradi njihovega pritiska so v Italiji v zadnjih tridesetih letih omejili iskanje in izkoriščanje domačih vrtin plina, po drugi strani pa povsem zaprli vrata jedrskim elektrarnam. Oboje je zdaj znova našlo v javno razpravo.</p></blockquote> <p>Medtem so potrošniki vsaj malo zajeli zrak -ampak samo pri cenah bencina in diesla. Te so konec marca skoraj povsod padle pod 2 evra za liter, in sicer po zaslugi 30-dnevnega zmanjšanja posebnih davščin na motorna goriva. Ali bo vlada ta ukrep konec aprila podaljšala, še ni jasno.</p> <blockquote><p>Zato pa marsikoga že skrbijo tudi cene živil: cene testenin, recimo, so se marca dvignile za 13 odstotkov, cene kruha pa za 6. Draginja pa se pozna tudi pri – za Italijo simbolni – skodelici kave: marsikod po mestih severa države je cena za običajni espresso že dosegla ali celo presegla evro in dvajset centov – potem ko je cena leta znašala okrogel evro.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174863826 RTVSLO – Prvi 808 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem</p><p><p>Za Italijo je zemeljski plin strateško pomemben – ne samo zaradi ogrevanja in uporabe v gospodinjstvih, ampak tudi v industriji – recimo v steklarstvu, železarstvu in proizvodnji keramike. Predvsem pa je nujen za proizvodnjo elektrike: kar dve petini je v Italiji proizvedejo iz plina. Kako se torej obnaša italijanska politika na tem področju?</p> <blockquote><p><strong> </strong>No, veliko je kritičnih glasov v tukajšnji javnosti, ki kažejo s prstom na okoljevarstvenike: zaradi njihovega pritiska so v Italiji v zadnjih tridesetih letih omejili iskanje in izkoriščanje domačih vrtin plina, po drugi strani pa povsem zaprli vrata jedrskim elektrarnam. Oboje je zdaj znova našlo v javno razpravo.</p></blockquote> <p>Medtem so potrošniki vsaj malo zajeli zrak -ampak samo pri cenah bencina in diesla. Te so konec marca skoraj povsod padle pod 2 evra za liter, in sicer po zaslugi 30-dnevnega zmanjšanja posebnih davščin na motorna goriva. Ali bo vlada ta ukrep konec aprila podaljšala, še ni jasno.</p> <blockquote><p>Zato pa marsikoga že skrbijo tudi cene živil: cene testenin, recimo, so se marca dvignile za 13 odstotkov, cene kruha pa za 6. Draginja pa se pozna tudi pri – za Italijo simbolni – skodelici kave: marsikod po mestih severa države je cena za običajni espresso že dosegla ali celo presegla evro in dvajset centov – potem ko je cena leta znašala okrogel evro.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 11 Apr 2022 04:45:00 +0000 Jutranji espresso v Italiji dražji za 20 odstotkov Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z Marjanom Vešligajem , ki je za Radio Slovenija v Budimpešti spremljal madžarske parlamentarne volitve</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174861908 RTVSLO – Prvi 431 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z Marjanom Vešligajem , ki je za Radio Slovenija v Budimpešti spremljal madžarske parlamentarne volitve</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 04 Apr 2022 04:45:00 +0000 Orban ponudil vojno in mir ter zmagal Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174860009 RTVSLO – Prvi 723 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 04:45:00 +0000 Zakaj (skoraj) nikogar ne zanima popotresna obnova Zagreba? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>V jutranjem programu smo se pogovarjali z bruseljsko dopisnico Mojco, ki se je tokrat oglasila iz Pariza</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174858123 RTVSLO – Prvi 544 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>V jutranjem programu smo se pogovarjali z bruseljsko dopisnico Mojco, ki se je tokrat oglasila iz Pariza</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 05:45:00 +0000 Bo Macron obdržal stalno prebivališče v Elizeju? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174856059 RTVSLO – Prvi 529 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 05:45:00 +0000 Zamrznjena polovica ruskih deviznih rezerv Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174854082 RTVSLO – Prvi 611 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 07 Mar 2022 05:45:00 +0000 Zahod pripravlja teren za ukrajinsko vlado v izgnanstvu Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki se je podal na tromejo med Madžarsko, Romunijo in Ukrajino. <p>Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom s tromeje Ukrajina-Romunija-Madžarska</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174852043 RTVSLO – Prvi 786 clean Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki se je podal na tromejo med Madžarsko, Romunijo in Ukrajino. <p>Jutranji pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom s tromeje Ukrajina-Romunija-Madžarska</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 05:45:00 +0000 Boštjan Anžin s tromeje Madžarska-Ukrajina-Romunija Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo, kakšno je aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174850149 RTVSLO – Prvi 419 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo, kakšno je aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 21 Feb 2022 05:45:00 +0000 V treh letih bodo v treh koroških dolinah obnovili 18 domov Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Dubaja Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174848035 RTVSLO – Prvi 841 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Dubaja Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 14 Feb 2022 05:45:00 +0000 Pogi navdušuje Emirate za kolesarstvo Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174846040 RTVSLO – Prvi 629 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 07 Feb 2022 05:45:00 +0000 Ameriške univerze kot klubi bogataških otrok Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem Kitajske, novinarjem Urošem Lipuščkom.</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174844010 RTVSLO – Prvi 955 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem Kitajske, novinarjem Urošem Lipuščkom.</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 31 Jan 2022 05:45:00 +0000 Rdeče kuverte in žlikrofi za skok v leto 4719 Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo trenutno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174842008 RTVSLO – Prvi 941 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo trenutno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 24 Jan 2022 05:45:00 +0000 Kdo bo prvi na Kvirinalu in kdo na sanremskem odru? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174840116 RTVSLO – Prvi 748 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 17 Jan 2022 05:45:00 +0000 V senci Novaka referendum, ki je za mnoge "španska vas" Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174838182 RTVSLO – Prvi 804 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 10 Jan 2022 05:45:00 +0000 Po predsedovanju (spet) slabše povezave z Brusljem Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174836341 RTVSLO – Prvi 762 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 03 Jan 2022 05:45:00 +0000 Nemčija prvič po 16 letih brez nagovora Angele Merkel Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174834651 RTVSLO – Prvi 779 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 27 Dec 2021 05:45:00 +0000 Hrvaška izseljencem za vrnitev ponuja 26.600 evrov Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174832714 RTVSLO – Prvi 696 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 20 Dec 2021 05:45:00 +0000 V Rusiji poslej obvezni trimesečni zdravstveni pregledi za vse tuje delavce Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174830625 RTVSLO – Prvi 556 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 13 Dec 2021 05:45:00 +0000 Slovensko predsedovanje na ciljni ravnini Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico RTV Slovenija iz Trsta, Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174828502 RTVSLO – Prvi 841 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico RTV Slovenija iz Trsta, Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 06 Dec 2021 05:45:00 +0000 Na Tržaškem jutranji espresso brez PCT-ja Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Včeraj je bil predsednik Pahor (še) v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana prepočasen.<p>Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja</p><p><p>Včeraj je bil slovenski predsednik Borut Pahor v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v povezavo prepočasen.</p> <blockquote><p>"Hvaležni so Sloveniji za vsak poskus, ki je bil narejen, med drugim smo imeli vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana. Če pa pogledamo, kaj konkretno se je spremenilo, se pa velika vprašanja niso reševala. Najbolj so upali, da bi – seveda je še nekaj časa, do konca decembra – Severna Makedonija in Albanija dobili zeleno luč za pogajanja."</p></blockquote> <p>Predsednik Borut Pahor bo svoj obisk sklenil z obiskom slovenskih vojakov, ki delujejo v okviru KFOR-ja.</p> <blockquote><p>"Tu so slovenski vojaki med drugim odgovorni za to, da pazijo na samostan Visoki Dečani. Razmere so zadnji mesec kar precej napete; veliko incidentov je bilo med Srbijo in Kosovom. Tako da se bo zanimivo pogovoriti s temi vojaki in ugotoviti, kako to občutijo oni."</p></blockquote></p> 174826465 RTVSLO – Prvi 863 clean Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Včeraj je bil predsednik Pahor (še) v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana prepočasen.<p>Boštjan Anžin je ponoči prispel v Prištino, kjer spremlja nadaljevanje obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja</p><p><p>Včeraj je bil slovenski predsednik Borut Pahor v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pogovorjala sta se tudi o tem, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v povezavo prepočasen.</p> <blockquote><p>"Hvaležni so Sloveniji za vsak poskus, ki je bil narejen, med drugim smo imeli vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana. Če pa pogledamo, kaj konkretno se je spremenilo, se pa velika vprašanja niso reševala. Najbolj so upali, da bi – seveda je še nekaj časa, do konca decembra – Severna Makedonija in Albanija dobili zeleno luč za pogajanja."</p></blockquote> <p>Predsednik Borut Pahor bo svoj obisk sklenil z obiskom slovenskih vojakov, ki delujejo v okviru KFOR-ja.</p> <blockquote><p>"Tu so slovenski vojaki med drugim odgovorni za to, da pazijo na samostan Visoki Dečani. Razmere so zadnji mesec kar precej napete; veliko incidentov je bilo med Srbijo in Kosovom. Tako da se bo zanimivo pogovoriti s temi vojaki in ugotoviti, kako to občutijo oni."</p></blockquote></p> Mon, 29 Nov 2021 05:45:00 +0000 Proces vključevanja Zahodnega Balkana v EU je prepočasen Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174824478 RTVSLO – Prvi 760 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 22 Nov 2021 05:45:00 +0000 V Dubaju imajo 96 odstotno precepljenost Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174822452 RTVSLO – Prvi 380 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 15 Nov 2021 05:45:00 +0000 Kurz ob imuniteto, smuka in adventni sejmi bodo Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem razmer na Kitajskem Urošem Lipuščkom </p><p></p> 174820395 RTVSLO – Prvi 784 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem razmer na Kitajskem Urošem Lipuščkom </p><p></p> Mon, 08 Nov 2021 05:45:00 +0000 Kitajske oblasti pozvale ljudi naj se založijo s hrano Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174818489 RTVSLO – Prvi 849 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 01 Nov 2021 05:45:00 +0000 Merklova navdušuje tudi ob odhodu Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem. <p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Novi razkriti dokumenti kažejo, da se številni Facebookovi sodelavci ne strinjajo z namerno nastavitvijo algoritmov, ki generirajo teme, ki zanimajo uporabnike. Z dopisnikom iz ZDA pa tokrat tudi o Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) ZDA, ki da je financiral raziskave koronavirusa netopirjev v laboratoriju v Wuhanu. Če se bo izkazalo, da zadeva drži, bi to lahko pomenilo, da so ZDA in Kitajska razvijale programe invazivnih (za človeka) virusov in v konkretnem primeru zdajšnje pandemije povzročile smrti milijonov, samo v ZDA več kot 700 tisoč ljudi.</p></p> 174816592 RTVSLO – Prvi 709 clean Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem. <p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Novi razkriti dokumenti kažejo, da se številni Facebookovi sodelavci ne strinjajo z namerno nastavitvijo algoritmov, ki generirajo teme, ki zanimajo uporabnike. Z dopisnikom iz ZDA pa tokrat tudi o Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) ZDA, ki da je financiral raziskave koronavirusa netopirjev v laboratoriju v Wuhanu. Če se bo izkazalo, da zadeva drži, bi to lahko pomenilo, da so ZDA in Kitajska razvijale programe invazivnih (za človeka) virusov in v konkretnem primeru zdajšnje pandemije povzročile smrti milijonov, samo v ZDA več kot 700 tisoč ljudi.</p></p> Mon, 25 Oct 2021 04:45:00 +0000 Tri "strašljive" pred nočjo čarovnic Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Bruselj, ki je ena od federalnih enot, je tako po manjši zamudi, ker je bilo treba sprejeti še zakonsko podlago, s petkom uvedel t.i. covid varnostno potrdilo.</p> <blockquote><p>Čez 14 dni, se pravi 1.novembra, ga bodo uvedli tudi v drugi frankofonski regiji Valoniji in bo prav tako veljal za zdaj do sredine januarja. Potem pa imamo tudi še flamsko oziroma nizozemsko govorečo Flandrijo, kjer pa se za tak ukrep sploh ne bodo odločili in so sprostili že večino proticovidnih ukrepov. Razlog za tako različne ukrepe je zelo preprost - stopnja precepljenosti. Flandrija je v samem evropskem vrhu, saj je cepljenih že več kot 86 odstotkov prebivalcev, Walonija je pri 76, Bruselj pa caplja močno zadaj s komaj 56 odstotki in to kljub temu, da se oblasti trudijo na vse načine spodbuditi cepljenje.</p></blockquote> <p>Belgija ni le dežela piva, pomfrija in čokolade, temveč na nek način tudi središče evropskega stripa.</p> <blockquote><p>Mene osebno je recimo res presenetilo, ko sem prišel pred skoraj 3 leti v Bruselj, da je po mestu ogromno zgradb katerih stene so spremenjene v murale na njih pa večinoma različni stripovski junaki. Od takih, ki so znani tudi pri nas v Sloveniji - recimo Tintin, Smrkci, Lucky Luke do junakov, ki živijo med Belgijci. Obstaja celo posebna pot po Bruslju in interaktiven zemljevid, da si lahko pogledate vse te murale.</p></blockquote> <p>Pred tremi leti, po več kot 100 letih, so spet opazili prvega volka, pravzaprav volkuljo na ozemlju Belgije.</p> <blockquote><p>Naravovarstveniki so bili navdušeni, malo manj pa lovci in predvsem rejci živali. No v teh letih se je njihova slaba volja samo še povečala. Zdaj je verjetno na ozemlju Belgije že kakih 10 volkov, točnega števila nihče ne ve, kar se volkovi lahko selijo zelo daleč. Potem nekaj jih je končalo pod kolesi avtomobilov, za enega se pa zdaj naravovarstveniki bojijo, da je postal žrtev nasprotnikov volkov.</p></blockquote></p> 174814637 RTVSLO – Prvi 869 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Bruselj, ki je ena od federalnih enot, je tako po manjši zamudi, ker je bilo treba sprejeti še zakonsko podlago, s petkom uvedel t.i. covid varnostno potrdilo.</p> <blockquote><p>Čez 14 dni, se pravi 1.novembra, ga bodo uvedli tudi v drugi frankofonski regiji Valoniji in bo prav tako veljal za zdaj do sredine januarja. Potem pa imamo tudi še flamsko oziroma nizozemsko govorečo Flandrijo, kjer pa se za tak ukrep sploh ne bodo odločili in so sprostili že večino proticovidnih ukrepov. Razlog za tako različne ukrepe je zelo preprost - stopnja precepljenosti. Flandrija je v samem evropskem vrhu, saj je cepljenih že več kot 86 odstotkov prebivalcev, Walonija je pri 76, Bruselj pa caplja močno zadaj s komaj 56 odstotki in to kljub temu, da se oblasti trudijo na vse načine spodbuditi cepljenje.</p></blockquote> <p>Belgija ni le dežela piva, pomfrija in čokolade, temveč na nek način tudi središče evropskega stripa.</p> <blockquote><p>Mene osebno je recimo res presenetilo, ko sem prišel pred skoraj 3 leti v Bruselj, da je po mestu ogromno zgradb katerih stene so spremenjene v murale na njih pa večinoma različni stripovski junaki. Od takih, ki so znani tudi pri nas v Sloveniji - recimo Tintin, Smrkci, Lucky Luke do junakov, ki živijo med Belgijci. Obstaja celo posebna pot po Bruslju in interaktiven zemljevid, da si lahko pogledate vse te murale.</p></blockquote> <p>Pred tremi leti, po več kot 100 letih, so spet opazili prvega volka, pravzaprav volkuljo na ozemlju Belgije.</p> <blockquote><p>Naravovarstveniki so bili navdušeni, malo manj pa lovci in predvsem rejci živali. No v teh letih se je njihova slaba volja samo še povečala. Zdaj je verjetno na ozemlju Belgije že kakih 10 volkov, točnega števila nihče ne ve, kar se volkovi lahko selijo zelo daleč. Potem nekaj jih je končalo pod kolesi avtomobilov, za enega se pa zdaj naravovarstveniki bojijo, da je postal žrtev nasprotnikov volkov.</p></blockquote></p> Mon, 18 Oct 2021 04:45:00 +0000 Tintin je junak, volk pa bedak Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem</p><p><p>Sprejemanje protikoronskih ukrepov je v Italiji politično lažje, saj državi vlada široka koalicija skoraj vseh parlamentarnih strank z izjemo skrajne desnice. Mestoma se pojavljajo odstopanja, zlasti na vladni desnici, ki si želi hitrejšega sproščanja – vendar pa glede tega ni enotna.</p> <blockquote><p>Če pogledamo v Ligo, recimo, opazimo, da njen vodja Salvini mnogokrat »postavi voz pred konje«, kot pravijo Italijani, da bi tako zavrl pojemanje podpore volivcev, vendar pa se z njim pogosto ne strinjajo predsedniki dežel iz njegove stranke.</p></blockquote> <p>Z napovedjo obveznega PCT pogoja je Italiji tudi uspelo pospešiti cepilno kampanjo. Trenutno je v Italiji precepljenih 80 odstotkov starejših od 12 let, še pet odstotkov jih je prejelo prvega od dveh odmerkov, zdaj pa začenjajo že tudi s tretjim odmerkom za starejše od 60 let, ki so se cepili pred vsaj šestimi meseci.</p> <p>Italijanski kini bodo od danes lahko sto-odsotno zasedeni. Tega so se gotovo razveselili organizatorji rimskega filmskega festivala Festa del Cinema, ki se začenja v četrtek.</p> <blockquote><p> Rimski filmski festival sicer ni tako pomemben kot beneški, zato pa je toliko pomembnejši za distributerje filmov na italijanskem trgu – ki sem vsako leto pripeljejo tudi lep cvet filmskega zvezdništva. V prihodnjih dneh bomo tako v Rimu lahko srečali tudi Quentina Tarantina in Tima Burtona, ki bosta prišla po nagradi za življenjsko delo.</p></blockquote> <p>Sicer pa se visoka sezona v Rimu še ni končala; oktober je izredno priljubljen mesec za obiskovalce, lačne kulture. Zato poleg festivala omenimo vsaj odprtje nove, pa hkrati zadnje letošnje italijanske razstave, posvečene 700-letnici smrti Danteja Alighierija. V razstavišču nekdanjih konjušnic na Kvirinalskem griču bodo tako v petek odprli razstavo z naslovom Inferno.</p> <blockquote><p> Gre za izbor 200 umentiških del iz več kot 80-ih muzejev in zasebnih zbirk sveta, ki so nastala med srednjim vekom in sodobnim časom, skupna točka vsem pa je, da so se navdihovala pri Dantejevi viziji Pekla. Ta razstava bo odprta do januarja prihodnje leto.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174812621 RTVSLO – Prvi 600 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem</p><p><p>Sprejemanje protikoronskih ukrepov je v Italiji politično lažje, saj državi vlada široka koalicija skoraj vseh parlamentarnih strank z izjemo skrajne desnice. Mestoma se pojavljajo odstopanja, zlasti na vladni desnici, ki si želi hitrejšega sproščanja – vendar pa glede tega ni enotna.</p> <blockquote><p>Če pogledamo v Ligo, recimo, opazimo, da njen vodja Salvini mnogokrat »postavi voz pred konje«, kot pravijo Italijani, da bi tako zavrl pojemanje podpore volivcev, vendar pa se z njim pogosto ne strinjajo predsedniki dežel iz njegove stranke.</p></blockquote> <p>Z napovedjo obveznega PCT pogoja je Italiji tudi uspelo pospešiti cepilno kampanjo. Trenutno je v Italiji precepljenih 80 odstotkov starejših od 12 let, še pet odstotkov jih je prejelo prvega od dveh odmerkov, zdaj pa začenjajo že tudi s tretjim odmerkom za starejše od 60 let, ki so se cepili pred vsaj šestimi meseci.</p> <p>Italijanski kini bodo od danes lahko sto-odsotno zasedeni. Tega so se gotovo razveselili organizatorji rimskega filmskega festivala Festa del Cinema, ki se začenja v četrtek.</p> <blockquote><p> Rimski filmski festival sicer ni tako pomemben kot beneški, zato pa je toliko pomembnejši za distributerje filmov na italijanskem trgu – ki sem vsako leto pripeljejo tudi lep cvet filmskega zvezdništva. V prihodnjih dneh bomo tako v Rimu lahko srečali tudi Quentina Tarantina in Tima Burtona, ki bosta prišla po nagradi za življenjsko delo.</p></blockquote> <p>Sicer pa se visoka sezona v Rimu še ni končala; oktober je izredno priljubljen mesec za obiskovalce, lačne kulture. Zato poleg festivala omenimo vsaj odprtje nove, pa hkrati zadnje letošnje italijanske razstave, posvečene 700-letnici smrti Danteja Alighierija. V razstavišču nekdanjih konjušnic na Kvirinalskem griču bodo tako v petek odprli razstavo z naslovom Inferno.</p> <blockquote><p> Gre za izbor 200 umentiških del iz več kot 80-ih muzejev in zasebnih zbirk sveta, ki so nastala med srednjim vekom in sodobnim časom, skupna točka vsem pa je, da so se navdihovala pri Dantejevi viziji Pekla. Ta razstava bo odprta do januarja prihodnje leto.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 11 Oct 2021 04:45:00 +0000 Salvini "postavlja voz pred konje" Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve, Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174810596 RTVSLO – Prvi 611 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve, Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 04 Oct 2021 04:45:00 +0000 Rusi bodo snemali prvi igrani film v vesolju Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174808664 RTVSLO – Prvi 625 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 27 Sep 2021 04:45:00 +0000 Hrvaška se pripravlja na uvedbo evra Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174806758 RTVSLO – Prvi 639 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 20 Sep 2021 04:45:00 +0000 Za Belgijce je cepljenje kot jutranje umivanje zob Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174804903 RTVSLO – Prvi 772 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 13 Sep 2021 04:45:00 +0000 Slo- selfi ali po sledeh slovenskih literatov v Trstu Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174803123 RTVSLO – Prvi 744 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 06 Sep 2021 04:45:00 +0000 Živahna tiha diplomacija s Talibani Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Epidemiloške razmere na Balkanu se zaostrujejo. Še posebej kritično je trenutno na Kosovu, kjer so med drugim začetek šole prestavili za 14 dni.</p> <blockquote><p>Opozicija govori o nacionalni tragediji, vlada Albina Kurtija pa se je odločila za ukrepe. Tako so spet uvedli nočno omejitev gibanja med 22. in 5. zjutraj. Gostinske objekte zapirajo ob 21.30, strežejo pa lahko samo na prostem.</p></blockquote> <p>Sinoči je bilo zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom spet zelo vroče v Grčiji. Tam se nadaljujejo protesti proti obveznemu cepljenju nekaterih skupin prebivalstva.</p> <blockquote><p>V Grčiji so od 11 milijonov prebivalcev cepili 7 milijonov in pol. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da večina podpira obvezno cepljenje za nekatere skupine, npr. v zdravstvu in negi, predvsem v domovih za starejše. In seveda so tudi hudi nasprotniki takšne odločitve, nekateri so proti obveznemu cepljenju, drugi proti cepljenju nasploh, med protestniki so bile tudi skupine vernikov.</p></blockquote> <p>V Črni gori je zelo napeto pred umestitvijo novega črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve. 5. septembra naj bi ga umestili na Cetinju, in ravno kraj dogodka je vzrok sporov in napetosti.</p> <blockquote><p>Sestal se je svet za nacionalno varnost, predsednik Milo Đukanović je cerkev pozval, naj se zaradi vse napetosti, ki že sicer vlada v državi med Srbi in Črnogorci, odpove kraju umestitve. Tisto, zaradi česar se je tako dvignila temperatura je dejstvo, da bo do ustoličenja prišlo v cetinjskem samostanu, ki je večstoletni simbol črnogorske duhovne, državne in nacionalne samobitnosti in svobode.</p></blockquote></p> 174801371 RTVSLO – Prvi 798 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Epidemiloške razmere na Balkanu se zaostrujejo. Še posebej kritično je trenutno na Kosovu, kjer so med drugim začetek šole prestavili za 14 dni.</p> <blockquote><p>Opozicija govori o nacionalni tragediji, vlada Albina Kurtija pa se je odločila za ukrepe. Tako so spet uvedli nočno omejitev gibanja med 22. in 5. zjutraj. Gostinske objekte zapirajo ob 21.30, strežejo pa lahko samo na prostem.</p></blockquote> <p>Sinoči je bilo zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom spet zelo vroče v Grčiji. Tam se nadaljujejo protesti proti obveznemu cepljenju nekaterih skupin prebivalstva.</p> <blockquote><p>V Grčiji so od 11 milijonov prebivalcev cepili 7 milijonov in pol. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da večina podpira obvezno cepljenje za nekatere skupine, npr. v zdravstvu in negi, predvsem v domovih za starejše. In seveda so tudi hudi nasprotniki takšne odločitve, nekateri so proti obveznemu cepljenju, drugi proti cepljenju nasploh, med protestniki so bile tudi skupine vernikov.</p></blockquote> <p>V Črni gori je zelo napeto pred umestitvijo novega črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve. 5. septembra naj bi ga umestili na Cetinju, in ravno kraj dogodka je vzrok sporov in napetosti.</p> <blockquote><p>Sestal se je svet za nacionalno varnost, predsednik Milo Đukanović je cerkev pozval, naj se zaradi vse napetosti, ki že sicer vlada v državi med Srbi in Črnogorci, odpove kraju umestitve. Tisto, zaradi česar se je tako dvignila temperatura je dejstvo, da bo do ustoličenja prišlo v cetinjskem samostanu, ki je večstoletni simbol črnogorske duhovne, državne in nacionalne samobitnosti in svobode.</p></blockquote></p> Mon, 30 Aug 2021 04:45:00 +0000 Srbija bo zaščitila cirilico Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš </p><p><p>V Avstriji se bodo šolska vrata odprla sredi septembra, zato se tudi naši severni sosedje sprašujejo o podrobnostih začetka pouka ob upoštevanju protikoronskih ukrepov. Z dopisnico tudi o situaciji glede širjenja koronavirusa pri naših severnih sosedih ter o obveznih potrdilih o PCT. Pojavil se je celo predlog o zgolj enem pravilu C, da bi nekatere storitve lahko koristili le cepljeni.</p></p> 174799771 RTVSLO – Prvi 466 clean Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš </p><p><p>V Avstriji se bodo šolska vrata odprla sredi septembra, zato se tudi naši severni sosedje sprašujejo o podrobnostih začetka pouka ob upoštevanju protikoronskih ukrepov. Z dopisnico tudi o situaciji glede širjenja koronavirusa pri naših severnih sosedih ter o obveznih potrdilih o PCT. Pojavil se je celo predlog o zgolj enem pravilu C, da bi nekatere storitve lahko koristili le cepljeni.</p></p> Mon, 23 Aug 2021 04:45:00 +0000 V Avstriji se bodo šolska vrata odprla sredi septembra Nemci so letošnji dopust preživeli večinoma v Nemčiji, začetek šolskega leta pa prinaša jasne pogoje in ukrepe za zajezitev koronavirusa. <p>Klicna koda: Polona Fijavž, Berlin</p><p><p><em></p> <blockquote><p>"Nemci so znani po tem, da radi in veliko potujejo. Sploh Španija in Italija sta med priljubljenimi poletnimi destinacijami, a letos je večina dopust preživela kar doma - v Nemčiji - čeprav nimajo t.i. turističnih bonov." </p></blockquote> <p></em></p></p> 174798359 RTVSLO – Prvi 720 clean Nemci so letošnji dopust preživeli večinoma v Nemčiji, začetek šolskega leta pa prinaša jasne pogoje in ukrepe za zajezitev koronavirusa. <p>Klicna koda: Polona Fijavž, Berlin</p><p><p><em></p> <blockquote><p>"Nemci so znani po tem, da radi in veliko potujejo. Sploh Španija in Italija sta med priljubljenimi poletnimi destinacijami, a letos je večina dopust preživela kar doma - v Nemčiji - čeprav nimajo t.i. turističnih bonov." </p></blockquote> <p></em></p></p> Mon, 16 Aug 2021 04:45:00 +0000 Letos je večina Nemcev dopust preživela kar doma Ta drobcena državica, ki se ima za najstarejšo republiko na svetu, je letos osvojila svoje prve olimpijske medalje, in to kar tri: eno srebrno in eno bronasto v strelski kategoriji trap, še eno bronasto pa so osvojili v rokoborbi. Velik uspeh za San Marino, ki ima komaj 27.000 prebivalcev, kar pa ustvarja v – recimo temu tako – »italijanski regiji« še večji pritisk na Malto, ki ima dvajsetkrat več prebivalcev, pa ni osvojila še niti ene medalje v zgodovini olimpijskih iger. <p>Klicna koda: Janko Petrovec, Rim</p><p><blockquote><p><em>"Ta drobcena državica, ki se ima za najstarejšo republiko na svetu, je letos osvojila svoje prve olimpijske medalje, in to kar tri: eno srebrno in eno bronasto v strelski kategoriji trap, še eno bronasto pa so osvojili v rokoborbi. Velik uspeh torej za San Marino, ki ima komaj 27.000 prebivalcev, kar pa ustvarja v – recimo temu tako – »italijanski regiji« še večji pritisk na Malto, ki ima dvajsetkrat več prebivalcev, pa ni osvojila še niti ene medalje v zgodovini olimpijskih iger."</em></p></blockquote></p> 174796951 RTVSLO – Prvi 822 clean Ta drobcena državica, ki se ima za najstarejšo republiko na svetu, je letos osvojila svoje prve olimpijske medalje, in to kar tri: eno srebrno in eno bronasto v strelski kategoriji trap, še eno bronasto pa so osvojili v rokoborbi. Velik uspeh za San Marino, ki ima komaj 27.000 prebivalcev, kar pa ustvarja v – recimo temu tako – »italijanski regiji« še večji pritisk na Malto, ki ima dvajsetkrat več prebivalcev, pa ni osvojila še niti ene medalje v zgodovini olimpijskih iger. <p>Klicna koda: Janko Petrovec, Rim</p><p><blockquote><p><em>"Ta drobcena državica, ki se ima za najstarejšo republiko na svetu, je letos osvojila svoje prve olimpijske medalje, in to kar tri: eno srebrno in eno bronasto v strelski kategoriji trap, še eno bronasto pa so osvojili v rokoborbi. Velik uspeh torej za San Marino, ki ima komaj 27.000 prebivalcev, kar pa ustvarja v – recimo temu tako – »italijanski regiji« še večji pritisk na Malto, ki ima dvajsetkrat več prebivalcev, pa ni osvojila še niti ene medalje v zgodovini olimpijskih iger."</em></p></blockquote></p> Mon, 09 Aug 2021 04:45:00 +0000 San Marino je v Tokiu osvojil prve olimpijske medalje v zgodovini Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem razmer na Kitajskem Urošem Lipuščkom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174795238 RTVSLO – Prvi 621 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s poznavalcem razmer na Kitajskem Urošem Lipuščkom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 02 Aug 2021 04:45:00 +0000 Kitajska z visoko tehnologijo do olimpijskih medalj Tudi Belgija je bila močno prizadeta v zadnjih katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi zaradi visokih temperatur lahko prišlo do širjenja bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v zgolj dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.<p>Iz Bruslja se oglaša Igor Jurič </p><p><p>Tudi Belgija je bila močno prizadeta v katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi se zaradi visokih temperatur lahko začela širiti bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v samo dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.</p> <p>Z dopisnikom tudi o koncu dvomesečne gladovne stavke migrantov, ki že več let nezakonito živijo v Belgiji, pa tudi o sproščanju koronskih ukrepov v Belgiji.</p></p> 174793532 RTVSLO – Prvi 820 clean Tudi Belgija je bila močno prizadeta v zadnjih katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi zaradi visokih temperatur lahko prišlo do širjenja bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v zgolj dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.<p>Iz Bruslja se oglaša Igor Jurič </p><p><p>Tudi Belgija je bila močno prizadeta v katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi se zaradi visokih temperatur lahko začela širiti bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v samo dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.</p> <p>Z dopisnikom tudi o koncu dvomesečne gladovne stavke migrantov, ki že več let nezakonito živijo v Belgiji, pa tudi o sproščanju koronskih ukrepov v Belgiji.</p></p> Mon, 26 Jul 2021 04:45:00 +0000 Poplave v dveh dneh povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat je na vrsti številka 001 - Andrej Stopar, Washington. <p>Klicna koda: Andrej Stopar, Washington</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174791973 RTVSLO – Prvi 772 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat je na vrsti številka 001 - Andrej Stopar, Washington. <p>Klicna koda: Andrej Stopar, Washington</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 19 Jul 2021 04:45:00 +0000 Ameriški milijarderji osvajajo vesolje Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Številke na Hrvaškem so spodbudne. <p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Hrvati so za zdaj lahko zadovoljni z obiskom turistov. Samo konec tedna je bilo na obali in otokih blizu 700.000 turistov, kar je bistveno boljše kot lani. Med turisti je največ Nemcev, Slovencev, začeli so prihajati tudi Italijani, sledijo Poljaki, Slovaki in Čehi.</p> <blockquote><p><em>"Največ turistov je v Istri in Kvarnerju, kjer so se približali celo 80 odstotkom turistov v primerjavi s predkoronskim letom 2019. Boljše rezultate kot lani imajo tudi na skrajnem jugu v Dubrovniku." </em></p></blockquote></p> 174790363 RTVSLO – Prvi 654 clean Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Številke na Hrvaškem so spodbudne. <p>Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Hrvati so za zdaj lahko zadovoljni z obiskom turistov. Samo konec tedna je bilo na obali in otokih blizu 700.000 turistov, kar je bistveno boljše kot lani. Med turisti je največ Nemcev, Slovencev, začeli so prihajati tudi Italijani, sledijo Poljaki, Slovaki in Čehi.</p> <blockquote><p><em>"Največ turistov je v Istri in Kvarnerju, kjer so se približali celo 80 odstotkom turistov v primerjavi s predkoronskim letom 2019. Boljše rezultate kot lani imajo tudi na skrajnem jugu v Dubrovniku." </em></p></blockquote></p> Mon, 12 Jul 2021 04:45:00 +0000 So Hrvati zadovoljni z obiskom turistov? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174788735 RTVSLO – Prvi 797 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 05 Jul 2021 04:45:00 +0000 Festival, ki oživlja zapuščene hiše Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>V Rusiji se te dni spopadajo z vročinskim valom, v Moskvi je pred nekaj dnevi padel temperaturni rekord- živo srebro se je ustavilo pri 34,8 stopinje Celzija.</p> <blockquote><p>V Jakutiji, najbolj mrzli ruski pokrajini, kjer so zimske temperature od – 50 do -40 stopinj Celzija, napovedujejo vroč začetek julija, ko naj bi se ozračje ogrelo od 4 do 6 stopinj nad dolgoletnim povprečjem.</p></blockquote> <p>Nezadržno se v ruski federaciji širi delta različica koronavirusa, včeraj so v Moskvi zabeležili črn rekord, v enem dnevu je za posledicami te bolezni umrlo več kot 100 ljudi.</p> <blockquote><p>Eden od razlogov je nizka preceplejenost, od decembra lani do zdaj se je z enim odmerkom cepilo le 13 odstotkov prebivalcev. V Moskvi je potekal celo protest proti cepljenju, hitro raste tudi črni trg, na katerem je mogoče kupiti lažno potrdilo o cepljenju.</p></blockquote></p> 174786904 RTVSLO – Prvi 556 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>V Rusiji se te dni spopadajo z vročinskim valom, v Moskvi je pred nekaj dnevi padel temperaturni rekord- živo srebro se je ustavilo pri 34,8 stopinje Celzija.</p> <blockquote><p>V Jakutiji, najbolj mrzli ruski pokrajini, kjer so zimske temperature od – 50 do -40 stopinj Celzija, napovedujejo vroč začetek julija, ko naj bi se ozračje ogrelo od 4 do 6 stopinj nad dolgoletnim povprečjem.</p></blockquote> <p>Nezadržno se v ruski federaciji širi delta različica koronavirusa, včeraj so v Moskvi zabeležili črn rekord, v enem dnevu je za posledicami te bolezni umrlo več kot 100 ljudi.</p> <blockquote><p>Eden od razlogov je nizka preceplejenost, od decembra lani do zdaj se je z enim odmerkom cepilo le 13 odstotkov prebivalcev. V Moskvi je potekal celo protest proti cepljenju, hitro raste tudi črni trg, na katerem je mogoče kupiti lažno potrdilo o cepljenju.</p></blockquote></p> Mon, 28 Jun 2021 04:45:00 +0000 Nizka preceplejenost Rusov Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174785220 RTVSLO – Prvi 839 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 21 Jun 2021 04:45:00 +0000 Znamenitega bruseljskega dečka bodo obleksli v slovensko nošo Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p></p> 174783353 RTVSLO – Prvi 439 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl</p><p></p> Mon, 14 Jun 2021 04:45:00 +0000 Turčija in Egipt (še) nista zaželeni turistični destinaciji Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Nemška mesta imajo težave z onesnaženim zrakom, Evropsko sodišče je Nemce opozorilo in pozvalo, da morajo ukrepati.</p> <blockquote><p>Odločba sodišča se nanaša na obdobje v letih od 2010 do leta 2016, takrat so bile vrednosti dušikovega dioksida previsoke v kar 26 nemških mestih, za najbolj onesnaženega pa se je izkazal Stuttgart.</p></blockquote> <p>Lani odpovedano oziroma prestavljeno evropsko prvenstvo v nogometu se začenja v petek. Eno izmed 12 mest, kjer bodo potekale tekme je tudi Munchen. V Nemčiji se vsi sprašujejo, kako je pripravljen Elf?</p> <blockquote><p>Nemci na prvenstvo ne odhajajo z najboljšo rezultatsko popotnico, imajo precej staro ekipo, po prvenstvu se bo poslovil selektor Joachim Löw. Ob tem so nekateri potegnili vzporednico: Angela Merkel zapušča kanclerski položaj po 16-tih letih, Löw selektorski stolček po 15-tih</p></blockquote> <p>Kam gredo Nemci na počitnice? Bodo potovali na priljubljene destinacije kot je Španija ali bodo raje počitnikovali doma?</p> <blockquote><p> Nemci po navadi rezervirajo dopuste že zelo zgodaj, jeseni za prihodnje leto. Letos je drugače, po napovedih jih bo veliko ostalo doma, ali pa bodo odšli na počitnice v sosednjo Avstrijo in Švico. Visoko kotira tudi Hrvaška.</p></blockquote></p> 174781350 RTVSLO – Prvi 729 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž</p><p><p>Nemška mesta imajo težave z onesnaženim zrakom, Evropsko sodišče je Nemce opozorilo in pozvalo, da morajo ukrepati.</p> <blockquote><p>Odločba sodišča se nanaša na obdobje v letih od 2010 do leta 2016, takrat so bile vrednosti dušikovega dioksida previsoke v kar 26 nemških mestih, za najbolj onesnaženega pa se je izkazal Stuttgart.</p></blockquote> <p>Lani odpovedano oziroma prestavljeno evropsko prvenstvo v nogometu se začenja v petek. Eno izmed 12 mest, kjer bodo potekale tekme je tudi Munchen. V Nemčiji se vsi sprašujejo, kako je pripravljen Elf?</p> <blockquote><p>Nemci na prvenstvo ne odhajajo z najboljšo rezultatsko popotnico, imajo precej staro ekipo, po prvenstvu se bo poslovil selektor Joachim Löw. Ob tem so nekateri potegnili vzporednico: Angela Merkel zapušča kanclerski položaj po 16-tih letih, Löw selektorski stolček po 15-tih</p></blockquote> <p>Kam gredo Nemci na počitnice? Bodo potovali na priljubljene destinacije kot je Španija ali bodo raje počitnikovali doma?</p> <blockquote><p> Nemci po navadi rezervirajo dopuste že zelo zgodaj, jeseni za prihodnje leto. Letos je drugače, po napovedih jih bo veliko ostalo doma, ali pa bodo odšli na počitnice v sosednjo Avstrijo in Švico. Visoko kotira tudi Hrvaška.</p></blockquote></p> Mon, 07 Jun 2021 04:45:00 +0000 Ostareli Elf na euro, Nemci ostajajo doma Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Srbija se ahko pohvali s hitrim padanjem novih okužb, seveda tudi zaradi cepljenja, ki je tu potekalo hitreje, z več cepivi.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Se je pa na Instagramu spet oglasil predsednik Aleksandar Vučić in vse, ki tega še niso storili, pozval naj se cepijo, predvsem zaradi zdravja, ampak tudi zaradi gospodarskega napredka, saj do popolnega odprtka države, ves čas opozarjajo, lahko pride le, če bo dosežena ta kolektivna imunost. Rekel je, da morajo korono premagati prvi.</p></blockquote> <p>Po regiji, predvsem v Bosni in Hercegovin,i še vedno odmeva odstop visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valnetina Inzka, ki ga bo na tem položaju 1. avgusta nadomestil nemški diplomat Christiah Schmidt. Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik pravi, da ga ne nameravajo priznati.</p> <p>Kosovska vlada si želi, da UNESCO s svojega seznama ogrožene kulturne dediščine umakne štiri objekte srbske pravoslavne cerkve na Kosovu.: tri samostane – v Peći, Visokih Dečanih in Gračanici ter cerkev v Prizrenu.</p> <blockquote><p>Predsednica, premier in predsednik parlamenta so v pismu 21. maja pojasnjevali, da so varnostne razmere danes povsem drugačne kot leta 2006, ko so bili ti spomeniki ocenjeni kot ogroženi in da v zadnjem desetletju ni bilo nobenega resnega incidenta, povezanega s Srbsko pravoslavno cerkvijo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174779632 RTVSLO – Prvi 749 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Srbija se ahko pohvali s hitrim padanjem novih okužb, seveda tudi zaradi cepljenja, ki je tu potekalo hitreje, z več cepivi.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Se je pa na Instagramu spet oglasil predsednik Aleksandar Vučić in vse, ki tega še niso storili, pozval naj se cepijo, predvsem zaradi zdravja, ampak tudi zaradi gospodarskega napredka, saj do popolnega odprtka države, ves čas opozarjajo, lahko pride le, če bo dosežena ta kolektivna imunost. Rekel je, da morajo korono premagati prvi.</p></blockquote> <p>Po regiji, predvsem v Bosni in Hercegovin,i še vedno odmeva odstop visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valnetina Inzka, ki ga bo na tem položaju 1. avgusta nadomestil nemški diplomat Christiah Schmidt. Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik pravi, da ga ne nameravajo priznati.</p> <p>Kosovska vlada si želi, da UNESCO s svojega seznama ogrožene kulturne dediščine umakne štiri objekte srbske pravoslavne cerkve na Kosovu.: tri samostane – v Peći, Visokih Dečanih in Gračanici ter cerkev v Prizrenu.</p> <blockquote><p>Predsednica, premier in predsednik parlamenta so v pismu 21. maja pojasnjevali, da so varnostne razmere danes povsem drugačne kot leta 2006, ko so bili ti spomeniki ocenjeni kot ogroženi in da v zadnjem desetletju ni bilo nobenega resnega incidenta, povezanega s Srbsko pravoslavno cerkvijo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 31 May 2021 04:45:00 +0000 Srbi precepili polovico prebivalstva Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem</p><p><p>Italija hiti s cepljenji – zdaj z ritmom pol milijona vbrizganih odmerkov dnevno. Kaže, da je kampanja ujela pravi ritem: posamezne dežele se sicer razlikujejo med sabo v uspešnosti, ampak vse več jih že cepi starejše od 40 let – ob tem pa organizirajo posebne dneve, ko se z AstraZeneco lahko cepi kdorkoli.</p> <blockquote><p>V Rimu, denimo, bodo 1. junija začeli cepiti tudi lekarnarji, in sicer s cepivom podjetja Johnson &amp; Johnson. Vsaj en odmerek kateregakoli cepiva pa je doslej prejelo 36 odstotkov Italijanov.</p></blockquote> <p>Za obisk Benetk sta zdaj dva dobra razloga: prvi je arhitekturni Bienale, ki so ga v soboto odprli v Arzenalih in v Giardinih. Letos gosti 112 udeležencev iz 46-ih držav, med 61-imi paviljoni posameznih držav pa je tudi slovenski. Kogar zanimajo sodobni arhitekturni pogledi in razgledi, naj do 21. novembra, ko bodo letošnji Bienale zaprli, le obišče Benetke.</p> <blockquote><p> Konec tedna, ki je pred nami, pa se v Benetkah dogaja še nekaj drugega – namreč Beneški navtični salon. Odpirajo ga v soboto, prav tako v Arzenalih, odprt pa bo ostal do 6. junija. Beneški navtični salon še nima prave tradicije, kot ga ima recimo genovski, zato pa je v fazi rasti. Letošnja, šele druga izvedba bo bistveno večja od predlanske: na ogled bo 220 jaht 160-ih različnih razstavljavcev.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Zmaga Italije in skupine Maneskin na Eurosongu, s pesmijo Zitti e buoni je šele tretja v zgodovini evrovizijskega: prvič leta 1964 s slavno popevko Gigliole Cinquetti Non ho l'eta', drugič pa leta 1990 v Zagrebu, ko je Toto Cotugno zapel svojo Insieme. Pozneje, med letoma ’97 in ’11, Italija na festivalu sploh ni sodelovala – in tako lahko zdaj rečemo, da se priljubljenost Eurosonga vrača, a počasi.</p> <blockquote><p> Maneskin so zanimivi zaradi svoje pojavnosti, svoje iskrenosti, svoje neulovljivosti. Nehote so postali tudi politično zanimivi, saj skupina, ki goji podobo spolne fluidnosti, svoje največje uspehe žanje v času sprejemanja novega italijanskega zakona proti homotransfobiji ter diskriminaciji žensk in invalidnih oseb. V soboto, recimo, niso navijali zanje samo vplivni domači in mednarodni zvezdniki, pač pa tudi številni politiki, zlasti z levega političnega brega.</p></blockquote></p> 174777897 RTVSLO – Prvi 707 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem</p><p><p>Italija hiti s cepljenji – zdaj z ritmom pol milijona vbrizganih odmerkov dnevno. Kaže, da je kampanja ujela pravi ritem: posamezne dežele se sicer razlikujejo med sabo v uspešnosti, ampak vse več jih že cepi starejše od 40 let – ob tem pa organizirajo posebne dneve, ko se z AstraZeneco lahko cepi kdorkoli.</p> <blockquote><p>V Rimu, denimo, bodo 1. junija začeli cepiti tudi lekarnarji, in sicer s cepivom podjetja Johnson &amp; Johnson. Vsaj en odmerek kateregakoli cepiva pa je doslej prejelo 36 odstotkov Italijanov.</p></blockquote> <p>Za obisk Benetk sta zdaj dva dobra razloga: prvi je arhitekturni Bienale, ki so ga v soboto odprli v Arzenalih in v Giardinih. Letos gosti 112 udeležencev iz 46-ih držav, med 61-imi paviljoni posameznih držav pa je tudi slovenski. Kogar zanimajo sodobni arhitekturni pogledi in razgledi, naj do 21. novembra, ko bodo letošnji Bienale zaprli, le obišče Benetke.</p> <blockquote><p> Konec tedna, ki je pred nami, pa se v Benetkah dogaja še nekaj drugega – namreč Beneški navtični salon. Odpirajo ga v soboto, prav tako v Arzenalih, odprt pa bo ostal do 6. junija. Beneški navtični salon še nima prave tradicije, kot ga ima recimo genovski, zato pa je v fazi rasti. Letošnja, šele druga izvedba bo bistveno večja od predlanske: na ogled bo 220 jaht 160-ih različnih razstavljavcev.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Zmaga Italije in skupine Maneskin na Eurosongu, s pesmijo Zitti e buoni je šele tretja v zgodovini evrovizijskega: prvič leta 1964 s slavno popevko Gigliole Cinquetti Non ho l'eta', drugič pa leta 1990 v Zagrebu, ko je Toto Cotugno zapel svojo Insieme. Pozneje, med letoma ’97 in ’11, Italija na festivalu sploh ni sodelovala – in tako lahko zdaj rečemo, da se priljubljenost Eurosonga vrača, a počasi.</p> <blockquote><p> Maneskin so zanimivi zaradi svoje pojavnosti, svoje iskrenosti, svoje neulovljivosti. Nehote so postali tudi politično zanimivi, saj skupina, ki goji podobo spolne fluidnosti, svoje največje uspehe žanje v času sprejemanja novega italijanskega zakona proti homotransfobiji ter diskriminaciji žensk in invalidnih oseb. V soboto, recimo, niso navijali zanje samo vplivni domači in mednarodni zvezdniki, pač pa tudi številni politiki, zlasti z levega političnega brega.</p></blockquote></p> Mon, 24 May 2021 04:45:00 +0000 Tiho, pa pridni bodite! Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovo s poročevalcem Radia Slovenija iz Pekinga Urošem Lipuščkom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174776086 RTVSLO – Prvi 817 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovo s poročevalcem Radia Slovenija iz Pekinga Urošem Lipuščkom</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 17 May 2021 04:45:00 +0000 Kitajska na Marsu razmišlja o Jupitru Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174774442 RTVSLO – Prvi 779 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor s tržaško dopisnico Špelo Lenardič</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 10 May 2021 04:45:00 +0000 Italija v rožnatem, ne zaradi covida, ampak Gira V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu. <p>Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo izven t.i. Evropske četrti</p><p><p>V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu.</p></p> 174772691 RTVSLO – Prvi 777 clean V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu. <p>Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo izven t.i. Evropske četrti</p><p><p>V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu.</p></p> Mon, 03 May 2021 05:25:00 +0000 Evropska komisija namerava do leta 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174771261 RTVSLO – Prvi 445 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 26 Apr 2021 04:45:00 +0000 Kaj pomeni avstrijsko rahljanje ukrepov za slovenske delavce migrante? Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pgovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Število novo okuženih s koronavirusom je na Hrvaškem zadnje tedne kar visoko. Ukrepi pa, morda presenetljivo, niso temu primerni oziroma so precej blagi v primerjavi z drugimi evropskimi državami.</p> <blockquote><p>Covid terminologija je na Hrvaškem bogatejša vsaj za dve novi besedni zvezi. V Kvarnerju so zasebne klinike začele ponujati novi »post covidni program«, na hrvaških otokih pa se formirajo tako imenovane »covd free« cone.</p></blockquote> <p>Hrvaški državi ne primanjkuje le cepiva proti covidu, temveč tudi drugih zdravil. Zgodila se je celo nekajdnevna kriza, ko so bolnišnice in zdravstveni domovi ostali brez nekaterih vrst zdravil, ker država farmacevtskim uvoznikom že več kot leto dni ne plačuje računov za zdravila.</p> <blockquote><p>Država je manjši del dolgovanega zneska sicer poravnala, a bolnišnice in lekarne farmacevtskim dobaviteljem še vedno dolgujejo več kot 860 milijonov evrov. Ob tem se je na spletu pojavil še posnetek s seje hrvaške vlade na katerem finančni minister Marić, ne vedoč da ga snemajo, zdravstvenega ministra Beroša zaradi potratnosti ošteva kot majhnega otroka.</p></blockquote></p> 174769536 RTVSLO – Prvi 695 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pgovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard</p><p><p>Število novo okuženih s koronavirusom je na Hrvaškem zadnje tedne kar visoko. Ukrepi pa, morda presenetljivo, niso temu primerni oziroma so precej blagi v primerjavi z drugimi evropskimi državami.</p> <blockquote><p>Covid terminologija je na Hrvaškem bogatejša vsaj za dve novi besedni zvezi. V Kvarnerju so zasebne klinike začele ponujati novi »post covidni program«, na hrvaških otokih pa se formirajo tako imenovane »covd free« cone.</p></blockquote> <p>Hrvaški državi ne primanjkuje le cepiva proti covidu, temveč tudi drugih zdravil. Zgodila se je celo nekajdnevna kriza, ko so bolnišnice in zdravstveni domovi ostali brez nekaterih vrst zdravil, ker država farmacevtskim uvoznikom že več kot leto dni ne plačuje računov za zdravila.</p> <blockquote><p>Država je manjši del dolgovanega zneska sicer poravnala, a bolnišnice in lekarne farmacevtskim dobaviteljem še vedno dolgujejo več kot 860 milijonov evrov. Ob tem se je na spletu pojavil še posnetek s seje hrvaške vlade na katerem finančni minister Marić, ne vedoč da ga snemajo, zdravstvenega ministra Beroša zaradi potratnosti ošteva kot majhnega otroka.</p></blockquote></p> Mon, 19 Apr 2021 04:45:00 +0000 Ideja o mirni delitvi BiH je neresna in nevarna Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174767867 RTVSLO – Prvi 782 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 12 Apr 2021 04:45:00 +0000 V ZDA poteka cepljenje proti covidu hitreje od pričakovanj Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Tudi v Belgiji veljajo strogi omejitveni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Ves čas so odprte šole, in sicer po hibridnem sistemu, pri čemer se vsaka šola avtonomno odloči, ali bo izmenjaje imela dan pouka v šoli in dan na daljovo, ali pa po ta frekvenca tedenska. Gostinski lokali, ki so zaprti od 3. oktobra, naj bi se ponovno odprli 1. maja.</p> <blockquote><p>Od jutri naprej se bodo lahko vsi prebivalci Belgije prijavljali na cepljenje, pred tem so po prioritetnem vrstnem redu najprej cepili najstarejše starostne skupine in zdravstveno osebje.</p></blockquote> <p>Pet let po razkritju Panama papers je belgijska državna blagajna uspela pobrati za 30 milijonov utajenih davkov.</p> <blockquote><p>Belgija sicer ni med najbolj uspešnimi državami pri tem, največ utajenih davkov je na osnovi razkritji mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev uspelo pobrati Združeno kraljestvo 252 milijonov dolarjev, sledijo Španija 166, Francija 142, Nemčija 125 milijonov dolarjev.</p></blockquote></p> 174766227 RTVSLO – Prvi 645 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok</p><p><p>Tudi v Belgiji veljajo strogi omejitveni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Ves čas so odprte šole, in sicer po hibridnem sistemu, pri čemer se vsaka šola avtonomno odloči, ali bo izmenjaje imela dan pouka v šoli in dan na daljovo, ali pa po ta frekvenca tedenska. Gostinski lokali, ki so zaprti od 3. oktobra, naj bi se ponovno odprli 1. maja.</p> <blockquote><p>Od jutri naprej se bodo lahko vsi prebivalci Belgije prijavljali na cepljenje, pred tem so po prioritetnem vrstnem redu najprej cepili najstarejše starostne skupine in zdravstveno osebje.</p></blockquote> <p>Pet let po razkritju Panama papers je belgijska državna blagajna uspela pobrati za 30 milijonov utajenih davkov.</p> <blockquote><p>Belgija sicer ni med najbolj uspešnimi državami pri tem, največ utajenih davkov je na osnovi razkritji mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev uspelo pobrati Združeno kraljestvo 252 milijonov dolarjev, sledijo Španija 166, Francija 142, Nemčija 125 milijonov dolarjev.</p></blockquote></p> Mon, 05 Apr 2021 04:45:00 +0000 Belgija izterjala 30 miljonov utajenih davkov iz davčnih oaz S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen. <p>S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo.</p><p><p>"V zadnjih minutah je prišla novica, de ja ladja znova splula. Da so jo rešili iz zagate, ko je nasedla. Je daljša, kot je širok ves Sueški prekop.</p> <blockquote><p>Računali so na pomoč narave. Da bo plima narasla in dvignila to gromozansko ladjo z več kot 20 tisoč kontejnerji na krovu.</p></blockquote> <p>Izpod nje so izkopali tudi več kot 30 tisoč ton peska. 14 ali 15 vlačilcev jo je poskušalo potegnili naprej. Vse to in pomoč narave je očitno uspelo, da bo nadaljevala svojo pot proti Sredozemskemu morju," poroča <strong>Karmen Švegl</strong>.</p> <p>Ta strateško pomemben prekop sicer vsak dan prečka okoli 50 ladij. V vrsti za zagozdeno ladjo Ever given se jih je nabralo nekaj več kot 300. Pojavila so se skrbi, da bodo dobrine prispele bistveno pozneje, da bodo pristanišča, ki zdaj čakajo na ladje, nato zamašena, ko jih bo prišlo preveč. Zanihale so cene nafte.</p> <blockquote><p>"Kriza je zdaj rešena. Ladja velikanka, ki je dolga 400 metrov, je znova zaplula in upamo, da bo uspela priti na drugo stran prekopa, da ne bo znova nasedla. Mislim, da so zdaj na krovu vsi specialisti Sueškega prekopa in da ne bodo dovolili, da gre še kaj narobe," pravi naša dopisnica.</p></blockquote> <p>Manj pozitivne so novice iz drugih držav, ki smo se jih dotaknili v Klicni kodi - iz Jemna, Libije, Libanona in Turčije.</p></p> 174764392 RTVSLO – Prvi 939 clean S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen. <p>S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo.</p><p><p>"V zadnjih minutah je prišla novica, de ja ladja znova splula. Da so jo rešili iz zagate, ko je nasedla. Je daljša, kot je širok ves Sueški prekop.</p> <blockquote><p>Računali so na pomoč narave. Da bo plima narasla in dvignila to gromozansko ladjo z več kot 20 tisoč kontejnerji na krovu.</p></blockquote> <p>Izpod nje so izkopali tudi več kot 30 tisoč ton peska. 14 ali 15 vlačilcev jo je poskušalo potegnili naprej. Vse to in pomoč narave je očitno uspelo, da bo nadaljevala svojo pot proti Sredozemskemu morju," poroča <strong>Karmen Švegl</strong>.</p> <p>Ta strateško pomemben prekop sicer vsak dan prečka okoli 50 ladij. V vrsti za zagozdeno ladjo Ever given se jih je nabralo nekaj več kot 300. Pojavila so se skrbi, da bodo dobrine prispele bistveno pozneje, da bodo pristanišča, ki zdaj čakajo na ladje, nato zamašena, ko jih bo prišlo preveč. Zanihale so cene nafte.</p> <blockquote><p>"Kriza je zdaj rešena. Ladja velikanka, ki je dolga 400 metrov, je znova zaplula in upamo, da bo uspela priti na drugo stran prekopa, da ne bo znova nasedla. Mislim, da so zdaj na krovu vsi specialisti Sueškega prekopa in da ne bodo dovolili, da gre še kaj narobe," pravi naša dopisnica.</p></blockquote> <p>Manj pozitivne so novice iz drugih držav, ki smo se jih dotaknili v Klicni kodi - iz Jemna, Libije, Libanona in Turčije.</p></p> Mon, 29 Mar 2021 04:45:00 +0000 Očitno je ključni stavek "nobeni državi ne kaže najbolje" Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Število okužb z novim koronavirusom v Rusiji zadnje dni upada, do zdaj se je v 145 milijonski državi okužilo 4, 4 milijona ljudi, virus je zahteval 95 tisoč  človeških življenj.</p> <blockquote><p>Cepljenje poteka počasneje kot bi pričakovali, do zdaj so bili s prvim odmerkom cepljeni le 4 odstotki prebivalstva. Po drugi strani pa je cepivo Sputnik odobrilo že 52 držav, če bo dobilo dovoljenje Evropske agencije za zdravila, ga bo naročila tudi Nemčija. Maja ga bodo začeli proizvajati v Srbiji, ruski sklad za neposredne naložbe, ki je financiral razvoj cepiva, se je za proizvodnjo dogovoril tudi v Italiji, podobni pogovori potekajo z nekaterimi švedskimi podjetji. Skratka, zdi se, da je Sputnik na pohodu.</p></blockquote> <p>Pred dnevi je bil objavljen seznam najsrečnejših držav, po indeksu sreče Rusija ne kotira visoko, saj je uvrščena šele na 76. mesto.</p> <blockquote><p>Delež srečnih ljudi se v Rusiji znižuje, zanimivo je tudi to, da so rusko federacijo po indeksu sreče prehitele celo nekatere nekdanje sovjetske republike Kazahstan, Moldavija in Belorusija.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174762671 RTVSLO – Prvi 750 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Moskve Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Število okužb z novim koronavirusom v Rusiji zadnje dni upada, do zdaj se je v 145 milijonski državi okužilo 4, 4 milijona ljudi, virus je zahteval 95 tisoč  človeških življenj.</p> <blockquote><p>Cepljenje poteka počasneje kot bi pričakovali, do zdaj so bili s prvim odmerkom cepljeni le 4 odstotki prebivalstva. Po drugi strani pa je cepivo Sputnik odobrilo že 52 držav, če bo dobilo dovoljenje Evropske agencije za zdravila, ga bo naročila tudi Nemčija. Maja ga bodo začeli proizvajati v Srbiji, ruski sklad za neposredne naložbe, ki je financiral razvoj cepiva, se je za proizvodnjo dogovoril tudi v Italiji, podobni pogovori potekajo z nekaterimi švedskimi podjetji. Skratka, zdi se, da je Sputnik na pohodu.</p></blockquote> <p>Pred dnevi je bil objavljen seznam najsrečnejših držav, po indeksu sreče Rusija ne kotira visoko, saj je uvrščena šele na 76. mesto.</p> <blockquote><p>Delež srečnih ljudi se v Rusiji znižuje, zanimivo je tudi to, da so rusko federacijo po indeksu sreče prehitele celo nekatere nekdanje sovjetske republike Kazahstan, Moldavija in Belorusija.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 22 Mar 2021 05:45:00 +0000 Sputnik obkrožil svet, zdaj osvaja še Evropo Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.<p>Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Vlada se uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove.</p><p><p>Tudi v Nemčiji kulturne ustanove še ostajajo zaprte, so pa v Berlinu začeli poskusni projekt odpiranja nekaterih gledališč, filharmonij, oper, ki bo trajal med 19. marcem in 4. aprilom. Karte bodo personalizirane, na njih bosta ime in priimek posameznika. Obiskovalci bodo morali na dan predstave s seboj prinesti hitri test, ki ne bo starejši od 24 ur, izvid pa bo negativen.</p> <blockquote><p>"Upoštevati bo treba ukrepe kot sta uporaba mask in vzdrževanje razdalje. Vemo, kulturna branža zelo trpi v teh časih. Ustanove so veliko vložile v higienske koncepte, odstranili so sedeže iz dvoran, preuredili dvorane," poroča Polona Fijavž.</p></blockquote> <p>S tem projektom želijo preveriti, kako bi morebitno odprtje vplivalo na širjenje okužb. Zanima jih, ali lahko zagotavljajo vso zahtevano varnost, da se okužbe ne bi širile. S tem se želijo pripraviti na čas, ki bo boljši za kulturo.</p></p> 174760774 RTVSLO – Prvi 696 clean Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.<p>Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Vlada se uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove.</p><p><p>Tudi v Nemčiji kulturne ustanove še ostajajo zaprte, so pa v Berlinu začeli poskusni projekt odpiranja nekaterih gledališč, filharmonij, oper, ki bo trajal med 19. marcem in 4. aprilom. Karte bodo personalizirane, na njih bosta ime in priimek posameznika. Obiskovalci bodo morali na dan predstave s seboj prinesti hitri test, ki ne bo starejši od 24 ur, izvid pa bo negativen.</p> <blockquote><p>"Upoštevati bo treba ukrepe kot sta uporaba mask in vzdrževanje razdalje. Vemo, kulturna branža zelo trpi v teh časih. Ustanove so veliko vložile v higienske koncepte, odstranili so sedeže iz dvoran, preuredili dvorane," poroča Polona Fijavž.</p></blockquote> <p>S tem projektom želijo preveriti, kako bi morebitno odprtje vplivalo na širjenje okužb. Zanima jih, ali lahko zagotavljajo vso zahtevano varnost, da se okužbe ne bi širile. S tem se želijo pripraviti na čas, ki bo boljši za kulturo.</p></p> Mon, 15 Mar 2021 05:45:00 +0000 V Berlinu testno odpirajo gledališča in opere Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnkom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Srbija se ukvarja z bojem proti organiziranemu kriminalu. Že pred časom so priprli zloglasnega Veljka Belivuka in tu so ves čas sporočali, da odkrivajo nove, šokantne dokaze. V soboto je prišlo do zasedanja sveta za nacionalno varnost in težko pričakovane novinarske konference. ki je bila za marsikaterega gledalca šok.</p> <blockquote> <p>Med drugim so predsednik Vučić, premierka Brnabić in notranji minister Vulin predstavljali dokaze. Obstajali naj bi video zapisi, za katere so se odločili, da jih ne bodo prikazali, so pa več fotografij. Predsednik je sicer gledalce posvaril, naj otroke odstranijo izpred televizijskih zaslonov. Med drugim so pokazali fotografije krvavih, obglavljenih trupel, domnevno žrtev skupine okoli Belivuka.</p> </blockquote> <p>Ko govorimo o Srbiji, govorimo o državi, ki je glede cepljenja v svetovnem vrhu. Zdaj je v Srbiji že okoli 620 000 ljudi cepljenih dvakrat in še več kot milijon, ki so dobili prvi odmerek cepiva.</p> <blockquote><p>Izjemno ponosni so Srbi na to, kako poteka cepljenje, v državi so trenutno 4 cepiva, prevladuje kitajski Sinopharm, ki so ga dobili že dva milijona odmerkov. Srbi so tudi donirali cepivo v vse okoliške nečlanice unije, kjer imajo ogromne težave. Marsikje sploh še niso prejeli niti prvih odmerkov, ali pa zgolj simbolično količino. Tam so med drugim izjemno razočarani nad Evropsko unijo, nad mehanizmom Covax, zdaj so prvi odmerki, ki prihajajo v te države ruski Sputnik, kar seveda spet sproža razprave o t.i. kovid diplomaciji, širjenju vpliva Kitajske in Rusije, še posebej tu na Balkanu</p></blockquote> <p>Aleksander Vučić je med intervjujem, ki so ga z njim opravili ob obisku v Sarajevu, med drugim govoril o tem, kako je ljudi težko spremeniti, jih usmeriti v prihodnost.</p> <blockquote><p>Potem je dal nesrečno primerjavo in se vprašal, zakaj Srbi danes še vedno pijejo malvazijo, ki da je slabo, celo gnusno vino, ki da ga nihče ne more piti, Srbi pa to kljub boljši izbiri domačih vin počnejo bolj iz nostalgije, ker se spomnijo, kako so pred več desetletji sedeli ob jadranskem morju in pili istrsko malvazijo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174759112 RTVSLO – Prvi 802 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z beograjskim dopisnkom Boštjanom Anžinom</p><p><p>Srbija se ukvarja z bojem proti organiziranemu kriminalu. Že pred časom so priprli zloglasnega Veljka Belivuka in tu so ves čas sporočali, da odkrivajo nove, šokantne dokaze. V soboto je prišlo do zasedanja sveta za nacionalno varnost in težko pričakovane novinarske konference. ki je bila za marsikaterega gledalca šok.</p> <blockquote> <p>Med drugim so predsednik Vučić, premierka Brnabić in notranji minister Vulin predstavljali dokaze. Obstajali naj bi video zapisi, za katere so se odločili, da jih ne bodo prikazali, so pa več fotografij. Predsednik je sicer gledalce posvaril, naj otroke odstranijo izpred televizijskih zaslonov. Med drugim so pokazali fotografije krvavih, obglavljenih trupel, domnevno žrtev skupine okoli Belivuka.</p> </blockquote> <p>Ko govorimo o Srbiji, govorimo o državi, ki je glede cepljenja v svetovnem vrhu. Zdaj je v Srbiji že okoli 620 000 ljudi cepljenih dvakrat in še več kot milijon, ki so dobili prvi odmerek cepiva.</p> <blockquote><p>Izjemno ponosni so Srbi na to, kako poteka cepljenje, v državi so trenutno 4 cepiva, prevladuje kitajski Sinopharm, ki so ga dobili že dva milijona odmerkov. Srbi so tudi donirali cepivo v vse okoliške nečlanice unije, kjer imajo ogromne težave. Marsikje sploh še niso prejeli niti prvih odmerkov, ali pa zgolj simbolično količino. Tam so med drugim izjemno razočarani nad Evropsko unijo, nad mehanizmom Covax, zdaj so prvi odmerki, ki prihajajo v te države ruski Sputnik, kar seveda spet sproža razprave o t.i. kovid diplomaciji, širjenju vpliva Kitajske in Rusije, še posebej tu na Balkanu</p></blockquote> <p>Aleksander Vučić je med intervjujem, ki so ga z njim opravili ob obisku v Sarajevu, med drugim govoril o tem, kako je ljudi težko spremeniti, jih usmeriti v prihodnost.</p> <blockquote><p>Potem je dal nesrečno primerjavo in se vprašal, zakaj Srbi danes še vedno pijejo malvazijo, ki da je slabo, celo gnusno vino, ki da ga nihče ne more piti, Srbi pa to kljub boljši izbiri domačih vin počnejo bolj iz nostalgije, ker se spomnijo, kako so pred več desetletji sedeli ob jadranskem morju in pili istrsko malvazijo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 08 Mar 2021 05:45:00 +0000 Srbija z regionalno covid diplomacijo, Vučiću ne diši malvazija Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. 174757389 RTVSLO – Prvi 698 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Mon, 01 Mar 2021 05:45:00 +0000 MIlanski teden mode prek spleta, sanremski festival pred prazno dvorano Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem. </p><p><p>Rim in okoliška dežela Lacij sta trenutno – podobno kot dežele ob meji s Slovenijo – v rumenem območju najmanj strogih ukrepov. Kar pomeni, da večina otrok in najstnikov hodi k pouku v šole, gostinski lokali so za največ štiri goste pri eni mizi odprti do 18h, trgovine so odprte – z izjemo nakupovalnih centrov ob koncu tedna, odprti pa so tudi muzeji in galerije.</p> <blockquote><p>Nova vlada naj bi v teh dneh sprejela nov dekret, s katerim bo podaljšala večino omenjenih ukrepov do konca velikonočnih praznikov – tudi letos se bodo Italijani torej ob pomladnih počitnicah zadrževali blizu doma. Novost je v tem, da naj bi s Svetovnim dnevom gledališča, 27. marca, vendarle dovolili odprtje kinov in gledališč, toda samo v deželah rumenega območja – se pravi tam, kjer so ukrepi najmanj strogi.</p></blockquote> <p>Vatikan bo kot prva na svetu zaključil s kampanjo cepljenja, ki je cepljenje s cepivom Pfizer – BioNTech pričel sredi januarja. Takrat je v državo prispelo 10.000 odmerkov cepiv.</p> <blockquote><p>Vatikan ima sicer samo dobrih 600 državljanov, ampak do zdravstvenega varstva je v tej državi upravičenih okoli 7000 ljudi – od katerih je večina uslužbencev drugih državljanstev in njihovih sorodnikov. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi drugi odmerek do sredine marca prejeli vsi. Med njimi je tudi par sto brezdomcev, ki gravitirajo okoli trga svetega Petra in ki jim Vatikan nudi osnovno zdravstveno oskrbo – no, pa tudi nekaj desetin akreditiranih novinarjev.</p></blockquote> <p>V Sanremo na ligurski obali je vse nared za začetek festivala italijanske popevke – gre za 71. izvedbo, ki so jo letos preventivno zamaknili za en mesec. Ampak tudi to ni pomagalo: kljub razburjenju vlada ni dovolila italijanski radioteleviziji RAI in lokalnim soorganizatorjem občinstva v dvorani gledališča Ariston.</p> <blockquote><p>Kar se mojih izkušenj tiče, bi rekel, da bosta najbolj zanimiva dva večera: torkov, na katerem bomo vse tekmovalne pesmi slišali prvič, ter četrtkov, ko bodo tekmovalci v duetu z drugimi zvezdniki interpretirali priljubljene popevke iz zgodovine sanremskega festivala. - Kot rečeno, sanremski cirkus se bo zavrtel jutri zvečer, zmagovalca pa bodo razglasili v noči s sobote na nedeljo.</p></blockquote></p> 174757388 RTVSLO – Prvi 698 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem. </p><p><p>Rim in okoliška dežela Lacij sta trenutno – podobno kot dežele ob meji s Slovenijo – v rumenem območju najmanj strogih ukrepov. Kar pomeni, da večina otrok in najstnikov hodi k pouku v šole, gostinski lokali so za največ štiri goste pri eni mizi odprti do 18h, trgovine so odprte – z izjemo nakupovalnih centrov ob koncu tedna, odprti pa so tudi muzeji in galerije.</p> <blockquote><p>Nova vlada naj bi v teh dneh sprejela nov dekret, s katerim bo podaljšala večino omenjenih ukrepov do konca velikonočnih praznikov – tudi letos se bodo Italijani torej ob pomladnih počitnicah zadrževali blizu doma. Novost je v tem, da naj bi s Svetovnim dnevom gledališča, 27. marca, vendarle dovolili odprtje kinov in gledališč, toda samo v deželah rumenega območja – se pravi tam, kjer so ukrepi najmanj strogi.</p></blockquote> <p>Vatikan bo kot prva na svetu zaključil s kampanjo cepljenja, ki je cepljenje s cepivom Pfizer – BioNTech pričel sredi januarja. Takrat je v državo prispelo 10.000 odmerkov cepiv.</p> <blockquote><p>Vatikan ima sicer samo dobrih 600 državljanov, ampak do zdravstvenega varstva je v tej državi upravičenih okoli 7000 ljudi – od katerih je večina uslužbencev drugih državljanstev in njihovih sorodnikov. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi drugi odmerek do sredine marca prejeli vsi. Med njimi je tudi par sto brezdomcev, ki gravitirajo okoli trga svetega Petra in ki jim Vatikan nudi osnovno zdravstveno oskrbo – no, pa tudi nekaj desetin akreditiranih novinarjev.</p></blockquote> <p>V Sanremo na ligurski obali je vse nared za začetek festivala italijanske popevke – gre za 71. izvedbo, ki so jo letos preventivno zamaknili za en mesec. Ampak tudi to ni pomagalo: kljub razburjenju vlada ni dovolila italijanski radioteleviziji RAI in lokalnim soorganizatorjem občinstva v dvorani gledališča Ariston.</p> <blockquote><p>Kar se mojih izkušenj tiče, bi rekel, da bosta najbolj zanimiva dva večera: torkov, na katerem bomo vse tekmovalne pesmi slišali prvič, ter četrtkov, ko bodo tekmovalci v duetu z drugimi zvezdniki interpretirali priljubljene popevke iz zgodovine sanremskega festivala. - Kot rečeno, sanremski cirkus se bo zavrtel jutri zvečer, zmagovalca pa bodo razglasili v noči s sobote na nedeljo.</p></blockquote></p> Mon, 01 Mar 2021 05:45:00 +0000 MIlanski teden mode prek spleta, sanremski festival pred prazno dvorano Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Pogovor z Urošem Lipuščkom o aktualnih dogodkih in odmevnih kitajskih medijskih zgodbah</p><p><p>Iz Kitajske prihajajo zelo nasprotujoče novice; po eni strani so zatrli pandemijo novega koronavirusa, po drugi  strani pa uveljavljajo nove stroge varnostne ukrepe.</p> <p>Oblasti se bojijo, da bi se ponovila situacija iz lanskega leta, ko je ob koncu novoletnih praznovanj zaradi množičnih potovanj, začelo strmo naraščati število okužb. Ta konec tedna se namreč končujejo šolske počitnice v srednjih šolah in na univerzah, zato se pričakujejo množične migracije po vsej Kitajski.</p></p> 174755650 RTVSLO – Prvi 623 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Pogovor z Urošem Lipuščkom o aktualnih dogodkih in odmevnih kitajskih medijskih zgodbah</p><p><p>Iz Kitajske prihajajo zelo nasprotujoče novice; po eni strani so zatrli pandemijo novega koronavirusa, po drugi  strani pa uveljavljajo nove stroge varnostne ukrepe.</p> <p>Oblasti se bojijo, da bi se ponovila situacija iz lanskega leta, ko je ob koncu novoletnih praznovanj zaradi množičnih potovanj, začelo strmo naraščati število okužb. Ta konec tedna se namreč končujejo šolske počitnice v srednjih šolah in na univerzah, zato se pričakujejo množične migracije po vsej Kitajski.</p></p> Mon, 22 Feb 2021 05:45:00 +0000 Okuženega s covid-19 na Kitajskem zapečatijo v stanovanje S Petro Kos Gnamuš o aktualnem dogajanju v Avstriji. <p>Kandidati volivcev tokrat ne smejo nagovarjati na njihovih domovih, imeti volilnih soočenj in zborovanj</p><p><p>"Mazaške akcije" dvojezičnih krajevnih napisov so močno razburile koroške Slovence, saj so po 100. obletnici koroškega plebiscita lani oktobra imeli občutek, da se razpoloženje v deželi zares spreminja in da so takšne akcije preteklost. Dvojezične napise so neznanci premazali v več dvojezičnih občinah, denimo v Pliberku in Dobrli vasi. Zakaj ravno tam, tega odgovora koroški Slovenci nimajo. Zagotovo pa je šlo za akcijo pred občinskimi volitvami, ki bodo na avstrijskem Koroškem 28. februarja, na njih pa se bodo za mesta v občinskih svetih in tudi za županska mesta med drugimi borili koroški Slovenci.</p> <blockquote><p>"Zanimivo je, da se je za kandidaturo tokrat odločilo veliko mladih koroških Slovencev, kar je seveda spodbudno. Predvolilni boj pa seveda tokrat poteka drugače, zaradi covida-19 kandidati ne smejo hoditi po hišah ali imeti predvolilnih soočenj in zborovanj. To bo zagotovo premešalo tudi volilne karte, morda bo celo bolj koristilo mladim kandidatom, ki so vajeni volivce nagovarjati na družabnih omrežjih. Bomo videli. Medtem pa seveda manjšinci upajo, da mazaških akcij ne bo več," poroča <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>.</p></blockquote> <p>Medtem morajo delavci migranti enkrat tedensko opraviti test na novi koronavirus, prav tako se morajo enkrat tedensko predhodno registrirati po spletu in potem lahko prestopijo mejo, kar je prejšnji teden, ko je ta ukrep začel veljati, povzročilo veliko slabe volje in tudi zmedenost, saj delavci migranti niso vedeli, kje se lahko testirajo, ali se morajo naročiti, koliko test stane.</p> <blockquote><p>"Zdaj je tako, da se lahko brezplačno testirajo v Avstriji, v Sloveniji pa je test plačljiv. Tudi zato, ker jim potrdila izdajajo v nemškem in angleškem jeziku. V večjih avstrijskih podjetjih so se odločili, da bodo delavce testirali na delovnih mestih, sicer pa jim testiranje tudi organizirajo na testnih točkah. Najtežje je posameznikom, ki se morajo znajti sami."</p></blockquote> <p>Brezplačno testiranje so ponudile tudi avstrijske lekarne, je pa tako, da so že vse zmogljivosti skoraj zasedene, saj se morajo testirati tudi trgovci in nekatere druge ciljne skupine in je gneča vsepovsod velika, ponekod jim zmanjkuje testov.</p></p> 174753874 RTVSLO – Prvi 566 clean S Petro Kos Gnamuš o aktualnem dogajanju v Avstriji. <p>Kandidati volivcev tokrat ne smejo nagovarjati na njihovih domovih, imeti volilnih soočenj in zborovanj</p><p><p>"Mazaške akcije" dvojezičnih krajevnih napisov so močno razburile koroške Slovence, saj so po 100. obletnici koroškega plebiscita lani oktobra imeli občutek, da se razpoloženje v deželi zares spreminja in da so takšne akcije preteklost. Dvojezične napise so neznanci premazali v več dvojezičnih občinah, denimo v Pliberku in Dobrli vasi. Zakaj ravno tam, tega odgovora koroški Slovenci nimajo. Zagotovo pa je šlo za akcijo pred občinskimi volitvami, ki bodo na avstrijskem Koroškem 28. februarja, na njih pa se bodo za mesta v občinskih svetih in tudi za županska mesta med drugimi borili koroški Slovenci.</p> <blockquote><p>"Zanimivo je, da se je za kandidaturo tokrat odločilo veliko mladih koroških Slovencev, kar je seveda spodbudno. Predvolilni boj pa seveda tokrat poteka drugače, zaradi covida-19 kandidati ne smejo hoditi po hišah ali imeti predvolilnih soočenj in zborovanj. To bo zagotovo premešalo tudi volilne karte, morda bo celo bolj koristilo mladim kandidatom, ki so vajeni volivce nagovarjati na družabnih omrežjih. Bomo videli. Medtem pa seveda manjšinci upajo, da mazaških akcij ne bo več," poroča <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>.</p></blockquote> <p>Medtem morajo delavci migranti enkrat tedensko opraviti test na novi koronavirus, prav tako se morajo enkrat tedensko predhodno registrirati po spletu in potem lahko prestopijo mejo, kar je prejšnji teden, ko je ta ukrep začel veljati, povzročilo veliko slabe volje in tudi zmedenost, saj delavci migranti niso vedeli, kje se lahko testirajo, ali se morajo naročiti, koliko test stane.</p> <blockquote><p>"Zdaj je tako, da se lahko brezplačno testirajo v Avstriji, v Sloveniji pa je test plačljiv. Tudi zato, ker jim potrdila izdajajo v nemškem in angleškem jeziku. V večjih avstrijskih podjetjih so se odločili, da bodo delavce testirali na delovnih mestih, sicer pa jim testiranje tudi organizirajo na testnih točkah. Najtežje je posameznikom, ki se morajo znajti sami."</p></blockquote> <p>Brezplačno testiranje so ponudile tudi avstrijske lekarne, je pa tako, da so že vse zmogljivosti skoraj zasedene, saj se morajo testirati tudi trgovci in nekatere druge ciljne skupine in je gneča vsepovsod velika, ponekod jim zmanjkuje testov.</p></p> Mon, 15 Feb 2021 05:45:00 +0000 Na občinskih volitvah na avstrijskem Koroškem večja aktivacija mladih Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.<p>Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini</p><p><p>Slovenci danes zaznamujemo kulturni praznik. Ta je izjemno pomemben tudi med manjšinami, ki živijo v sosednjih državah, saj je prav spoštovanje maternega jezika ključnega pomena za obstoj manjšin. V Zagrebu letos prireditev zaradi epidemije ne bo.</p> <blockquote><p>"Časi so taki, da se vsi izogibamo večjim druženjem, poleg tega je članstvo v slovenskem domu večinoma starejše, govorimo o občutljivi skupini. Bodo pa nekatera druga slovenska društva na Hrvaškem imela prireditve. V Splitu bo virtualna razstava slik in čipk, v Zadru načrtujejo prireditev, slovenski dom iz Karlovca bo v mestni knjižnici odprl razstavo ilustracij, imeli bodo tudi koncert. Prav danes pa je veleposlanik na Hrvaškem objavil, da bodo junija končno postavili doprsni Prešernov kip. Gre za idejo, staro že nekaj let. Kip izdeluje slovenski kipar Metod Frlic, postavljen bo na t. i. aleji pesnikov."</p></blockquote> <p>Trenutno stanje, povezano z epidemijo, je sicer na Hrvaškem zelo dobro. Kljub skoraj najbolj liberalnim epidemiološkim ukrepom v Evropi, so številke novo okuženih iz dneva v dan nižje, tako da se danes v šolske klopi vračaju tudi zagrebški srednješolci, poroča Tanja Borčič Bernard. Klubi in gostinski lokali so poleg fitnes centrov skorajda edini, ki so zaprti. Kljub prepovedi in visokim kaznim pa se nekateri lastniki le odločajo za delo na črno. Minuli teden je zagrebška policija izvedla racijo v neki restavraciji, v kateri je bilo na kosilu 34 ljudi. Hrvaška je v teh dneh tudi začela priprave na poletno turistično sezono.</p> <blockquote><p>"Država ne skriva svoje namere oziroma želje, da do poletja še izboljša svojo epidemiološko sliko, da bi se na tujih trgih spet reklamirala kot covid varna turistična destinacija."</p></blockquote> <p>Nenavadne pojave pa so zaznali na območju Banovine, ki jo je konec decembra prizadel hud potres. Kot posledica so se v zemlji začele pojavljati odprtine, vrtače, ki grozijo nekaterim hišam in vznemirjajo prebivalce. "Geologi jih raziskujejo. Mislim, da ima največja več kot 30 metrov v premeru, vse skupaj jih je zdaj več kot 80."</p></p> 174752196 RTVSLO – Prvi 666 clean Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.<p>Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini</p><p><p>Slovenci danes zaznamujemo kulturni praznik. Ta je izjemno pomemben tudi med manjšinami, ki živijo v sosednjih državah, saj je prav spoštovanje maternega jezika ključnega pomena za obstoj manjšin. V Zagrebu letos prireditev zaradi epidemije ne bo.</p> <blockquote><p>"Časi so taki, da se vsi izogibamo večjim druženjem, poleg tega je članstvo v slovenskem domu večinoma starejše, govorimo o občutljivi skupini. Bodo pa nekatera druga slovenska društva na Hrvaškem imela prireditve. V Splitu bo virtualna razstava slik in čipk, v Zadru načrtujejo prireditev, slovenski dom iz Karlovca bo v mestni knjižnici odprl razstavo ilustracij, imeli bodo tudi koncert. Prav danes pa je veleposlanik na Hrvaškem objavil, da bodo junija končno postavili doprsni Prešernov kip. Gre za idejo, staro že nekaj let. Kip izdeluje slovenski kipar Metod Frlic, postavljen bo na t. i. aleji pesnikov."</p></blockquote> <p>Trenutno stanje, povezano z epidemijo, je sicer na Hrvaškem zelo dobro. Kljub skoraj najbolj liberalnim epidemiološkim ukrepom v Evropi, so številke novo okuženih iz dneva v dan nižje, tako da se danes v šolske klopi vračaju tudi zagrebški srednješolci, poroča Tanja Borčič Bernard. Klubi in gostinski lokali so poleg fitnes centrov skorajda edini, ki so zaprti. Kljub prepovedi in visokim kaznim pa se nekateri lastniki le odločajo za delo na črno. Minuli teden je zagrebška policija izvedla racijo v neki restavraciji, v kateri je bilo na kosilu 34 ljudi. Hrvaška je v teh dneh tudi začela priprave na poletno turistično sezono.</p> <blockquote><p>"Država ne skriva svoje namere oziroma želje, da do poletja še izboljša svojo epidemiološko sliko, da bi se na tujih trgih spet reklamirala kot covid varna turistična destinacija."</p></blockquote> <p>Nenavadne pojave pa so zaznali na območju Banovine, ki jo je konec decembra prizadel hud potres. Kot posledica so se v zemlji začele pojavljati odprtine, vrtače, ki grozijo nekaterim hišam in vznemirjajo prebivalce. "Geologi jih raziskujejo. Mislim, da ima največja več kot 30 metrov v premeru, vse skupaj jih je zdaj več kot 80."</p></p> Mon, 08 Feb 2021 05:45:00 +0000 Slovenci na Hrvaškem bodo kulturni praznik obeležili z virtualnimi dogodki in odprtjem razstave, junija bo Zagreb dobil tudi Prešernov doprsni kip Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok </p><p><p>Belgijska vlada v strahu pred ponovnim naraščanjem okužb s koronavirusom zapira meje.</p> <blockquote><p>Bojijo se, da bi se ponovii dogodki po koncu božično novoletnih praznikov, ko kar 44 odstotkov tistih, ki so se vrnili na delo v Belgijo, ni opravilo potrebnih testiranj in izpolnilo PLF obrazca.</p></blockquote> <p>Prebivalci Belgije se veselijo 13. februarja, saj se takrat začenjajo pomladanske počitnice, istega dne naj bi po skoraj treh mesecih odprli kozmetične in frizerske salone.</p> <blockquote><p>Belgijski premier De Croo si ne želi z odpiranjem in ponovnim zapiranjem ustvarjati jojo efekta. Pravi, če bomo nekaj odprli, bo ostalo odprto, ljudem želimo zagotoviti stabilne ukrepe.</p></blockquote></p> 174750440 RTVSLO – Prvi 566 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljsko dopisnico Mojco Širok </p><p><p>Belgijska vlada v strahu pred ponovnim naraščanjem okužb s koronavirusom zapira meje.</p> <blockquote><p>Bojijo se, da bi se ponovii dogodki po koncu božično novoletnih praznikov, ko kar 44 odstotkov tistih, ki so se vrnili na delo v Belgijo, ni opravilo potrebnih testiranj in izpolnilo PLF obrazca.</p></blockquote> <p>Prebivalci Belgije se veselijo 13. februarja, saj se takrat začenjajo pomladanske počitnice, istega dne naj bi po skoraj treh mesecih odprli kozmetične in frizerske salone.</p> <blockquote><p>Belgijski premier De Croo si ne želi z odpiranjem in ponovnim zapiranjem ustvarjati jojo efekta. Pravi, če bomo nekaj odprli, bo ostalo odprto, ljudem želimo zagotoviti stabilne ukrepe.</p></blockquote></p> Mon, 01 Feb 2021 05:45:00 +0000 Belgijska vlada noče joj efekta Iz Washingtona se oglaša dopisnik Andrej Stopar. O Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico.<p>Andrej Stopar, Washington - o Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico</p><p><p>V Washingtonu so v preteklih dneh doživeli metež ukazov - preko 40 jih je podpisal Joe Biden po prevzemu oblasti. "To so izvršni ukazi - smernice, prve obveze, ki jih je Biden dal administraciji. Iz vsega tega je treba narediti ustrezno zakonsko podlago, da so ukrepi trajnejši in zakonsko upravičeni," pojasnjuje naš dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong> in nadaljuje:</p> <blockquote><p>"Prvi ukrepi so bili namenjeni boju proti pandemiji in drugačni organizaciji prizadevanj. Do zdaj ZDA niso imele nacionalnega načrta. Biden skuša zdaj ustvariti neko piramido in iz središča voditi odgovor na epidemijo."</p></blockquote> <p>Vsak predsednik pusti določen pečat v Beli hiši. Nekateri večjega, drugi manjšega. V času Trumpovega mandata se je zunanja podoba Bele hiše najbolj spremenila s posegom Melanije Trump v rožni vrt. Nekaterim je bilo to všeč, večini ne in si želijo nekdanjo podobo vrta, ki ga je oblikovalo več prvih dam.</p> <blockquote><p>"Tudi ovalna pisarna je prostor, poln simbolov. To, kar visi na stenah, fotografije, ki so za predsednikovim hrbtom, vse ima nek pomen. Trump je imel na steni 7. predsednika ZDA Jacksona. Bil je ambivalentna osebnost - pomemben predsednik, a hkrati tudi lastnik sužnjev, povzročitelj genocida nad staroselci. Predsednik Biden je ta portret zamenjal za enega od ustanovnih očetov ZDA - Benjamina Franklina - in s tem nekako skušal ponazoriti svojo privrženost začetkom ameriške demokracije in predvsem veri v znanosti."</p></blockquote> <p>Rezidenca podpredsednikov je pri pomorskem observatoriju. Ni še prenovljena. Kamala Harris je na začasnem bivanju v stavbi nasproti Bele hiše - blair house. To je predsednikova hiša za goste. Gre za sklop stavb, zgrajen leta 1824. Kompleks štirih vrstnih hiš, ki ne daje vtisa te velikosti, je izjemno razkošen od znotraj. Običajno v teh hišah gostijo največje goste - npr. kraljico Elizabeto II., tu je bil Biden pred inavguracijo. To so take drobne logistične, tudi zabavne stvari iz washingtonskega življenja, ki jih običajno ne slišimo, a konec koncev veliko povedo o tem, kako je to mesto nastajalo. Gre za mesto na papirju, popolnoma na novo je bilo zgrajeno pred nekaj manj kot 250 leti. To je tudi zgodba o državnosti Združenih držav Amerike.</p></p> 174748712 RTVSLO – Prvi 658 clean Iz Washingtona se oglaša dopisnik Andrej Stopar. O Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico.<p>Andrej Stopar, Washington - o Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico</p><p><p>V Washingtonu so v preteklih dneh doživeli metež ukazov - preko 40 jih je podpisal Joe Biden po prevzemu oblasti. "To so izvršni ukazi - smernice, prve obveze, ki jih je Biden dal administraciji. Iz vsega tega je treba narediti ustrezno zakonsko podlago, da so ukrepi trajnejši in zakonsko upravičeni," pojasnjuje naš dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong> in nadaljuje:</p> <blockquote><p>"Prvi ukrepi so bili namenjeni boju proti pandemiji in drugačni organizaciji prizadevanj. Do zdaj ZDA niso imele nacionalnega načrta. Biden skuša zdaj ustvariti neko piramido in iz središča voditi odgovor na epidemijo."</p></blockquote> <p>Vsak predsednik pusti določen pečat v Beli hiši. Nekateri večjega, drugi manjšega. V času Trumpovega mandata se je zunanja podoba Bele hiše najbolj spremenila s posegom Melanije Trump v rožni vrt. Nekaterim je bilo to všeč, večini ne in si želijo nekdanjo podobo vrta, ki ga je oblikovalo več prvih dam.</p> <blockquote><p>"Tudi ovalna pisarna je prostor, poln simbolov. To, kar visi na stenah, fotografije, ki so za predsednikovim hrbtom, vse ima nek pomen. Trump je imel na steni 7. predsednika ZDA Jacksona. Bil je ambivalentna osebnost - pomemben predsednik, a hkrati tudi lastnik sužnjev, povzročitelj genocida nad staroselci. Predsednik Biden je ta portret zamenjal za enega od ustanovnih očetov ZDA - Benjamina Franklina - in s tem nekako skušal ponazoriti svojo privrženost začetkom ameriške demokracije in predvsem veri v znanosti."</p></blockquote> <p>Rezidenca podpredsednikov je pri pomorskem observatoriju. Ni še prenovljena. Kamala Harris je na začasnem bivanju v stavbi nasproti Bele hiše - blair house. To je predsednikova hiša za goste. Gre za sklop stavb, zgrajen leta 1824. Kompleks štirih vrstnih hiš, ki ne daje vtisa te velikosti, je izjemno razkošen od znotraj. Običajno v teh hišah gostijo največje goste - npr. kraljico Elizabeto II., tu je bil Biden pred inavguracijo. To so take drobne logistične, tudi zabavne stvari iz washingtonskega življenja, ki jih običajno ne slišimo, a konec koncev veliko povedo o tem, kako je to mesto nastajalo. Gre za mesto na papirju, popolnoma na novo je bilo zgrajeno pred nekaj manj kot 250 leti. To je tudi zgodba o državnosti Združenih držav Amerike.</p></p> Mon, 25 Jan 2021 05:45:00 +0000 Trumpovi so odšli iz Washingtona, Biden pa je v ovalno pisarno že namestil druge portrete Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p></p> 174747084 RTVSLO – Prvi 634 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p></p> Mon, 18 Jan 2021 05:45:00 +0000 Navalni, covid-19 in Biden so ruske teme teh dni Leto 2021 Nemčiji prinaša novo politično vodstvo, začetne dneve pa je zaznamovalo podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.<p>Berlinska dopisnica Polona Fijavž o podaljšanju kriznih ukrepov, praznih cepilnih centrih in slovesu Merklove s kanclerskega mesta</p><p><p>"Nekoliko resignirano in z velikimi pričakovanji, kot verjetno povsod," tako na vprašanje, kako so Nemci vstopili v novo leto, odgovarja Polona Fijavž. Že med prazniki je bilo jasno, da ukrepi, ki so jih sprejeli v decembru, ne bodo zadostovali in da jih bo treba podaljšati. Podaljšali so jih do konca januarja, tudi šole naj bi ostale zaprte do takrat.</p> <blockquote><p>Z izjemo zadnjih razredov, ki letos maturirajo. Ti bodo ponekod v šole znova sedli danes, ponekod teden pozneje. Bavarska pa je že napovedala, da februarskih počitnic ne bo, da učenci nadoknadijo zamujeno.</p></blockquote> <p>Ko bodo razmere primerne, se bodo šole odpirale postopno. "Šole so zaprli zadnje in bodo tudi odprte prve, poudarja vlada." V vseh deželah z izjemo Bavarske je za otroke na šolah in v vrtcih ponudba nujnega varstva, če je eden od staršev v poklicu, ki ga imenuje relevantnega za sistem.</p> <p>Še ena od tem, s katerimi se ukvarja nemška vlada, je cepljenje. Del cepilnih centrov deluje, del ne.</p> <blockquote><p>"Na vlado letijo kritike, da ni naročila dovolj odmerkov, da se ne bi smeli zanašati na Evropsko komisijo. Je pa Nemčija pridobila več cepiva Moderne iz evropskih kvot, kot naj bi ga pripadalo Nemcem, ker so se nekatere države odpovedale svojim kvotam. Mediji tu pišejo, da je med njimi tudi Slovenija."</p></blockquote> <p>Poleg vseh izzivov, ki jih prinašajo korona in ukrepi, je pred Nemci še volilno leto, ko se bodo po skoraj dveh desetletjih poslovili od Merklove. Ta je letos novoletno poslanico na mestu kanclerke izrekla zadnjič. Njena stranka CDU ta mesec izbira predsednika, ki bo morda tudi morebitni kancler.</p> <blockquote><p>"Imajo tri kandidate; 22. januarja bo jasno, kdo je pridobil največ zaupanja delegatov stranke. Marca se bodo nato šele odločili, kdo bo kandidat za kanclerja. Vodja stranke ali kdo drug. Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bo ta stranka zmagala na septembrskih volitvah."</p></blockquote></p> 174745478 RTVSLO – Prvi 632 clean Leto 2021 Nemčiji prinaša novo politično vodstvo, začetne dneve pa je zaznamovalo podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.<p>Berlinska dopisnica Polona Fijavž o podaljšanju kriznih ukrepov, praznih cepilnih centrih in slovesu Merklove s kanclerskega mesta</p><p><p>"Nekoliko resignirano in z velikimi pričakovanji, kot verjetno povsod," tako na vprašanje, kako so Nemci vstopili v novo leto, odgovarja Polona Fijavž. Že med prazniki je bilo jasno, da ukrepi, ki so jih sprejeli v decembru, ne bodo zadostovali in da jih bo treba podaljšati. Podaljšali so jih do konca januarja, tudi šole naj bi ostale zaprte do takrat.</p> <blockquote><p>Z izjemo zadnjih razredov, ki letos maturirajo. Ti bodo ponekod v šole znova sedli danes, ponekod teden pozneje. Bavarska pa je že napovedala, da februarskih počitnic ne bo, da učenci nadoknadijo zamujeno.</p></blockquote> <p>Ko bodo razmere primerne, se bodo šole odpirale postopno. "Šole so zaprli zadnje in bodo tudi odprte prve, poudarja vlada." V vseh deželah z izjemo Bavarske je za otroke na šolah in v vrtcih ponudba nujnega varstva, če je eden od staršev v poklicu, ki ga imenuje relevantnega za sistem.</p> <p>Še ena od tem, s katerimi se ukvarja nemška vlada, je cepljenje. Del cepilnih centrov deluje, del ne.</p> <blockquote><p>"Na vlado letijo kritike, da ni naročila dovolj odmerkov, da se ne bi smeli zanašati na Evropsko komisijo. Je pa Nemčija pridobila več cepiva Moderne iz evropskih kvot, kot naj bi ga pripadalo Nemcem, ker so se nekatere države odpovedale svojim kvotam. Mediji tu pišejo, da je med njimi tudi Slovenija."</p></blockquote> <p>Poleg vseh izzivov, ki jih prinašajo korona in ukrepi, je pred Nemci še volilno leto, ko se bodo po skoraj dveh desetletjih poslovili od Merklove. Ta je letos novoletno poslanico na mestu kanclerke izrekla zadnjič. Njena stranka CDU ta mesec izbira predsednika, ki bo morda tudi morebitni kancler.</p> <blockquote><p>"Imajo tri kandidate; 22. januarja bo jasno, kdo je pridobil največ zaupanja delegatov stranke. Marca se bodo nato šele odločili, kdo bo kandidat za kanclerja. Vodja stranke ali kdo drug. Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bo ta stranka zmagala na septembrskih volitvah."</p></blockquote></p> Mon, 11 Jan 2021 05:45:00 +0000 2021 - leto sestopa Angele Merkel z vrha Nemčije Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p></p> 174743914 RTVSLO – Prvi 630 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p></p> Mon, 04 Jan 2021 05:45:00 +0000 Ali se bodo Združeni arabski emirati do leta 2117 razširili na Mars? Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih.<p>Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih</p><p><p>"V Belgiji so, podobno kot v Sloveniji, prepovedani ognjemeti, imajo tudi policijsko uro, ki pa je, kar je "tipično za Belgijo", različna glede na federalno enoto," pravi bruseljski dopisnik <strong>Igor Jurič</strong>:</p> <blockquote><p>"Kar zadeva obiske, je pa tako, da je socialni mehurček zelo omejen. Zunaj se lahko zberejo največ štirje ljudje. V stanovanjih je dovoljen obisk le enega človeka, ki ni član gospodinjstva. Za božič in novo leto so dovolili izjemo za ljudi, ki živijo sami, in sicer lahko hkrati sprejmemo dve bližnji osebi. Gre za t. i. stike za crkljanje."</p></blockquote> <p>"Velika večina Belgijcev, kot kaže, vse te omejitve jemlje zelo resno, tudi nošenje mask zunaj na odprtih javnih prostorih, ker jim je v približno šestih tednih do začetka decembra uspelo tako znižati število okužb, da so z mesta najslabše države v Uniji prišli v vrh najuspešnejših držav. Je pa res, da kljub vsemu belgijski mediji skorajda vsak dan poročajo o policijskih akcijah, ker določeni  posamezniki organizirajo divje zabave, občasno je brati tudi o različnih orgijah, prejšnji teden so policisti prekinili tudi poročno slavje, na katerem je bilo nekaj več kot 40 ljudi."</p> <p>Tako rekoč na sveti večer se je beli dim pokadil iz institucij Evropske unije. "Dobili smo najlepše božično darilo, dogovor, ki ureja prihodnje trgovinske odnose med EU in VB. Po 31. decembru bo namreč konec prehodnega obdobja, ko bo Združeno kraljestvo dokončno zapustilo Unijo, tudi enotni evropski trg in carinsko unijo."</p> <blockquote><p>"Pogajanja so nazadnje potekala skoraj brez premora, tudi ob koncih tedna. Na koncu se je zapletalo pri dokaj simbolni zadevi, pri ribištvu. Ko so se pogajali, se mi zdi, katero ribo bodo ujeli in v katero smer bo lahko gledala, ko se jo bo ulovilo."</p></blockquote> <p>Sporazum mora prestati še potrjevalno proceduro. Januarja ga bo podrobno pregledal še Evropski parlament in o njem potem glasoval.</p></p> 174742591 RTVSLO – Prvi 745 clean Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih.<p>Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih</p><p><p>"V Belgiji so, podobno kot v Sloveniji, prepovedani ognjemeti, imajo tudi policijsko uro, ki pa je, kar je "tipično za Belgijo", različna glede na federalno enoto," pravi bruseljski dopisnik <strong>Igor Jurič</strong>:</p> <blockquote><p>"Kar zadeva obiske, je pa tako, da je socialni mehurček zelo omejen. Zunaj se lahko zberejo največ štirje ljudje. V stanovanjih je dovoljen obisk le enega človeka, ki ni član gospodinjstva. Za božič in novo leto so dovolili izjemo za ljudi, ki živijo sami, in sicer lahko hkrati sprejmemo dve bližnji osebi. Gre za t. i. stike za crkljanje."</p></blockquote> <p>"Velika večina Belgijcev, kot kaže, vse te omejitve jemlje zelo resno, tudi nošenje mask zunaj na odprtih javnih prostorih, ker jim je v približno šestih tednih do začetka decembra uspelo tako znižati število okužb, da so z mesta najslabše države v Uniji prišli v vrh najuspešnejših držav. Je pa res, da kljub vsemu belgijski mediji skorajda vsak dan poročajo o policijskih akcijah, ker določeni  posamezniki organizirajo divje zabave, občasno je brati tudi o različnih orgijah, prejšnji teden so policisti prekinili tudi poročno slavje, na katerem je bilo nekaj več kot 40 ljudi."</p> <p>Tako rekoč na sveti večer se je beli dim pokadil iz institucij Evropske unije. "Dobili smo najlepše božično darilo, dogovor, ki ureja prihodnje trgovinske odnose med EU in VB. Po 31. decembru bo namreč konec prehodnega obdobja, ko bo Združeno kraljestvo dokončno zapustilo Unijo, tudi enotni evropski trg in carinsko unijo."</p> <blockquote><p>"Pogajanja so nazadnje potekala skoraj brez premora, tudi ob koncih tedna. Na koncu se je zapletalo pri dokaj simbolni zadevi, pri ribištvu. Ko so se pogajali, se mi zdi, katero ribo bodo ujeli in v katero smer bo lahko gledala, ko se jo bo ulovilo."</p></blockquote> <p>Sporazum mora prestati še potrjevalno proceduro. Januarja ga bo podrobno pregledal še Evropski parlament in o njem potem glasoval.</p></p> Mon, 28 Dec 2020 05:45:00 +0000 Božično druženje v Belgiji omejeno, praznični čudež prišel v obliki sporazuma o Brexitu Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174741166 RTVSLO – Prvi 766 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 21 Dec 2020 05:45:00 +0000 Italija ima najslabšo demografsko sliko po letu 1944 Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma. <p>Boštjan Anžin o aktualnem stanju na Balkanu, epidemiji, protestih v Albaniji, 25-letnici Daytonskega sporazuma</p><p><p>Beograd bi se v normalnih okoliščinah te dni že pripravljal na gruče turistov, tudi iz Slovenije, ki v srbski prestolnici tradicionalno radi preživljajo nekaj dni med prazniki, skočijo v novo leto, seveda ob bučnih zabavah, na splavih, v klubih, ob dobri hrani, pijači. Letos. kot kaže, s tem ne bo nič, pravi naš dopisnik <strong>Boštjan Anžin</strong>:</p> <blockquote><p>"Sicer ponekod še kar zbirajo naročila, ampak za zdaj je življenje gostincev in drugih trgovin (razen dostave) bolj ko ne omejeno do 17. ure, samo prehrambene imamo odprte do 21. Čez vikend so to tudi edine trgovine, ki so odprte. Sicer pa je življenje relativno normalno, ampak ves čas napovedujejo zaostrovanja."</p></blockquote> <p>Tudi Srbi so upe polagali v cepivo. "Hladen tuš za Srbe je bil, da bi se lahko res masovno cepljenje začelo šele v drugi polovici leta 2021 ali šele jeseni, ker so bogate države pokupile večino zalog. Prej so sicer obljubljali, da naj bi prve odmerke dobili še letos. Nekatere ankete sicer kažejo, da je po balkanskih državah skoraj 50 odstotkov ljudi, ki se ne bi cepili."</p> <p>V Sarajevu so v soboto zaznamovali 25-letnico podpisa Daytonskega sporazuma. Bosna in Hercegovina je 25 let zatem še vedno etnično razdeljena država.</p> <blockquote><p>"Država je na neki način ostala celovita, a razdeljena na entitete. Vemo, da so ves čas težave in napetosti med Republiko Srbsko na eni in Federacijo BiH na drugi strani. Tisto, kar je ljudi najbolj razočaralo, je pomanjkanje nekega napredka, boljšega življenja, ki so si ga obetali po tej krvavi moriji, ki je prizadela državo. Ko pa zdaj gledajo zapuščanje države celotnih mladih družin, ki priložnosti iščejo drugje, in po eni strani zakomplicirano, slabo delujočo državo, po drugi strani v rokah politikov. Ti politiki pa bolj kot o vladavini prava, boju proti korupciji razmišljajo o lastnih interesih. Ljudje so zagotovo pričakovali več."</p></blockquote></p> 174739374 RTVSLO – Prvi 915 clean Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma. <p>Boštjan Anžin o aktualnem stanju na Balkanu, epidemiji, protestih v Albaniji, 25-letnici Daytonskega sporazuma</p><p><p>Beograd bi se v normalnih okoliščinah te dni že pripravljal na gruče turistov, tudi iz Slovenije, ki v srbski prestolnici tradicionalno radi preživljajo nekaj dni med prazniki, skočijo v novo leto, seveda ob bučnih zabavah, na splavih, v klubih, ob dobri hrani, pijači. Letos. kot kaže, s tem ne bo nič, pravi naš dopisnik <strong>Boštjan Anžin</strong>:</p> <blockquote><p>"Sicer ponekod še kar zbirajo naročila, ampak za zdaj je življenje gostincev in drugih trgovin (razen dostave) bolj ko ne omejeno do 17. ure, samo prehrambene imamo odprte do 21. Čez vikend so to tudi edine trgovine, ki so odprte. Sicer pa je življenje relativno normalno, ampak ves čas napovedujejo zaostrovanja."</p></blockquote> <p>Tudi Srbi so upe polagali v cepivo. "Hladen tuš za Srbe je bil, da bi se lahko res masovno cepljenje začelo šele v drugi polovici leta 2021 ali šele jeseni, ker so bogate države pokupile večino zalog. Prej so sicer obljubljali, da naj bi prve odmerke dobili še letos. Nekatere ankete sicer kažejo, da je po balkanskih državah skoraj 50 odstotkov ljudi, ki se ne bi cepili."</p> <p>V Sarajevu so v soboto zaznamovali 25-letnico podpisa Daytonskega sporazuma. Bosna in Hercegovina je 25 let zatem še vedno etnično razdeljena država.</p> <blockquote><p>"Država je na neki način ostala celovita, a razdeljena na entitete. Vemo, da so ves čas težave in napetosti med Republiko Srbsko na eni in Federacijo BiH na drugi strani. Tisto, kar je ljudi najbolj razočaralo, je pomanjkanje nekega napredka, boljšega življenja, ki so si ga obetali po tej krvavi moriji, ki je prizadela državo. Ko pa zdaj gledajo zapuščanje države celotnih mladih družin, ki priložnosti iščejo drugje, in po eni strani zakomplicirano, slabo delujočo državo, po drugi strani v rokah politikov. Ti politiki pa bolj kot o vladavini prava, boju proti korupciji razmišljajo o lastnih interesih. Ljudje so zagotovo pričakovali več."</p></blockquote></p> Mon, 14 Dec 2020 05:45:00 +0000 Bogatejše države Srbom "speljale" cepivo Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z Urošem Lipuščkom, poročevalcem Radia Slovenija iz Pekinga, tokrat iz ljubljanskega studia</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174737681 RTVSLO – Prvi 875 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z Urošem Lipuščkom, poročevalcem Radia Slovenija iz Pekinga, tokrat iz ljubljanskega studia</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 07 Dec 2020 05:45:00 +0000 Ali novi koronavirus res sploh ne izvira iz kitajskega Wuhana? Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.<p>Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič</p><p><p>"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.</p> <blockquote><p>"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.</p></blockquote> <p>Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.</p> <p>Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.</p> <blockquote><p>"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."</p></blockquote> <p>Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir.  Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.</p></p> 174735992 RTVSLO – Prvi 717 clean Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.<p>Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič</p><p><p>"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.</p> <blockquote><p>"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.</p></blockquote> <p>Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.</p> <p>Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.</p> <blockquote><p>"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."</p></blockquote> <p>Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir.  Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.</p></p> Mon, 30 Nov 2020 05:45:00 +0000 Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je trenutno na stranskem tiru Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard.</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> 174734252 RTVSLO – Prvi 658 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard.</p><p><p>Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.</p></p> Mon, 23 Nov 2020 05:45:00 +0000 Predsednika kot otroka v peskovniku Iz Bruslja se oglaša Mojca Širok. <p>Mojca Širok o epidemiji v Belgiji, pričakovanjih ribičev pred brexitom ter zalogah pomfrija, čokolade in belgijskih piv</p><p><p>Ena od tem, ki bodo krojile teden v Bruslju, so pogajanja o odnosih med EU in Veliko Britanijo. Na razplet nestrpno čakajo tudi belgijski ribiči, ki jih zanima, kako veliko bo območje, v katerem bodo lahko lovili po novem. Sklicevati se nameravajo tudi na več kot 350 let star dokument:</p> <blockquote><p>"Tukaj je največja zanimivost starodavna listina, ki so jo našli v arhivu v Bruggeju. Z njo je takratni angleški kralj Karel II. leta 1666 Bruggeju podelil pravico, da 50 flamskih ribiških čolnov ribari v angleških vodah. In to za večno. To je bila njegova zahvala, saj se je v Belgijo zatekel po tem, ko so njegovega očeta Kralja I. med državljansko vojno obglavili."</p></blockquote> <p>Belgijci napovedujejo, da se bodo, če bo to potrebno, v pogajanjih sklicevali tudi na to listino. Da so britanske vode zanje več kot pomembne, kaže podatek, da 80 odstotkov vsega časa, ko so na morju, belgijske ladje prebijejo v britanskih vodah.</p></p> 174732529 RTVSLO – Prvi 620 clean Iz Bruslja se oglaša Mojca Širok. <p>Mojca Širok o epidemiji v Belgiji, pričakovanjih ribičev pred brexitom ter zalogah pomfrija, čokolade in belgijskih piv</p><p><p>Ena od tem, ki bodo krojile teden v Bruslju, so pogajanja o odnosih med EU in Veliko Britanijo. Na razplet nestrpno čakajo tudi belgijski ribiči, ki jih zanima, kako veliko bo območje, v katerem bodo lahko lovili po novem. Sklicevati se nameravajo tudi na več kot 350 let star dokument:</p> <blockquote><p>"Tukaj je največja zanimivost starodavna listina, ki so jo našli v arhivu v Bruggeju. Z njo je takratni angleški kralj Karel II. leta 1666 Bruggeju podelil pravico, da 50 flamskih ribiških čolnov ribari v angleških vodah. In to za večno. To je bila njegova zahvala, saj se je v Belgijo zatekel po tem, ko so njegovega očeta Kralja I. med državljansko vojno obglavili."</p></blockquote> <p>Belgijci napovedujejo, da se bodo, če bo to potrebno, v pogajanjih sklicevali tudi na to listino. Da so britanske vode zanje več kot pomembne, kaže podatek, da 80 odstotkov vsega časa, ko so na morju, belgijske ladje prebijejo v britanskih vodah.</p></p> Mon, 16 Nov 2020 05:45:00 +0000 Belgijski ribiči se za dostop do britanskih voda sklicujejo na več kot 350 let staro listino Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.<p>Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji</p><p><p>Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:</p> <blockquote><p>"To niti ni tako čudno, saj so razmere  slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."</p></blockquote> <p>"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."</p> <blockquote><p>"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."</p></blockquote> <p>Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.</p></p> 174730909 RTVSLO – Prvi 803 clean Iz Carigrada se oglaša naša dopisnica Karmen Švegl.<p>Karmen Švegl o odzivih na ameriške volitve na Bližnjem vzhodu, želji mladih Arabcev, da zapustijo svoje države, in epidemiji</p><p><p>Skoraj polovica arabske mladine si želi zapustiti svojo domovino in se v želji po boljšem življenju odpraviti po migrantski poti, večinoma proti Evropi, kaže raziskava, ki je vključila okoli 4 tisoč mladih od 18 do 24 let iz 17 različnih arabskih držav. V povprečju štirje od desetih vprašanih verjamejo, da v domovini nimajo perspektive, pravi naša dopisnica Karmen Švegl:</p> <blockquote><p>"To niti ni tako čudno, saj so razmere  slabe. Ljudje ne vidijo, da imajo prihodnost, pandemija je to še poslabšala. Kar 77 % mladih si želi, da bi lahko živeli v tujini, kjer bi lahko sebi in svojim otrokom ponudili več perspektive. Najbolj negativni so bili mladi v Tuniziji in v Libanonu - tam kar 91 %."</p></blockquote> <p>"Mladi izjemno težko pridejo do službe brez vez in poznanstev, menijo, da je korupcija v državi neznosna. Zaradi pomanjkanja demokracije ne verjamejo niti v proteste in to, da bi lahko kdaj prišlo do sprememb."</p> <blockquote><p>"Zato se odpravljajo na nevarno pot proti Evropi. Želja po boljšem življenju je tako velika, da žene preko puščav, bojišč, morskih valov."</p></blockquote> <p>Tudi na Bližnjem vzhodu se epidemija ne umirja. So pa v Združenih arabskih emiratih s cepivom s kitajske cepili že okoli 1 % prebivalstva. Zelo pozorno so voditelji držav na Bližnjem vzhodu zadnje dni spremljali tudi razplet ameriških predsedniških volitev. Spremembe v politiki si obeta predvsem Iran, ki ga je Trump s sankcijami skorajda spravil na kolena, pravi Šveglova.</p></p> Mon, 09 Nov 2020 05:45:00 +0000 Skoraj polovica mladih iz arabskih držav si želi v tujino Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Dan pred ameriškimi volitvami.</p></p> 174729330 RTVSLO – Prvi 660 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem</p><p><p>Dan pred ameriškimi volitvami.</p></p> Mon, 02 Nov 2020 05:45:00 +0000 V ZDA ne poznajo predvolilnega molka Iz Berlina se oglaša Polona Fijavž.<p>Nemčija se je poleti uspešno pripravila na drugi val epidemije</p><p><p>Tudi v Nemčiji se povečuje število okuženih, a bistveno počasneje kot drugod. Na novo okuženih je približno enajst tisoč ljudi na dan. Lokalno posamezne dežele sprejemajo določene ukrepe, povzema naša dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>.</p> <blockquote><p>"Danes se tukaj v Berlinu začne pouk po dveh tednih počitnic. Pouk bo. Ves čas trdijo, da so šole zadnja stvar, ki jo bodo zaprli. Tudi vrtci so ves čas odprti. V najslabšem primeru bodo razrede prepolovili – vsak drugi dan bodo otroci v šoli, vsak drugi dan doma. Kljub omejitvam teče življenje precej običajno – vse je odprto, ljudje ohranjajo razdaljo."</p></blockquote> <p>Poletne mesece tukaj imenujejo zlati meseci, saj so se lahko pripravili na drugi val. Nemška vlada nikoli ni dajala vtisa, da je epidemija premagana. Pripravili so sistem in povečali število postelj na intenzivni negi.</p> <blockquote><p>"Osemdeset odstotkov načrtovanih operacij še vedno poteka. Dodatno so izobrazili kader, vsak dan se delajo simulacije, kako naprej. Pripravili so domove za ostarele, imajo hitre teste, s katerimi se testirajo obiskovalci."</p></blockquote> <p>Nemški sindikati so včeraj dosegli pomemben dogovor – 2,3 milijona državnim uslužbencem bodo v dveh letih povečali plače – od 4,5 % za tiste z nižjimi plačami do 3,2 % za tiste z višjimi plačami. Najpomembneje je, da bodo dobili zaposleni v negi 8,7 % postopno zvišanje plač, tisti na intenzivni negi pa celo 10 %, pravi naša dopisnica:</p> <blockquote><p>"Nemški notranji minister pravi, da je dogovor na meji tistega, kar Nemčija še zmore. Ves čas je bilo slišati kritike, da ni čas za povišanje plač, saj se tudi Nemčija zadolžuje. A sindikati pravijo, da je prav kriza pokazala na požrtvovalno delo zaposlenih."</p></blockquote></p> 174727732 RTVSLO – Prvi 712 clean Iz Berlina se oglaša Polona Fijavž.<p>Nemčija se je poleti uspešno pripravila na drugi val epidemije</p><p><p>Tudi v Nemčiji se povečuje število okuženih, a bistveno počasneje kot drugod. Na novo okuženih je približno enajst tisoč ljudi na dan. Lokalno posamezne dežele sprejemajo določene ukrepe, povzema naša dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>.</p> <blockquote><p>"Danes se tukaj v Berlinu začne pouk po dveh tednih počitnic. Pouk bo. Ves čas trdijo, da so šole zadnja stvar, ki jo bodo zaprli. Tudi vrtci so ves čas odprti. V najslabšem primeru bodo razrede prepolovili – vsak drugi dan bodo otroci v šoli, vsak drugi dan doma. Kljub omejitvam teče življenje precej običajno – vse je odprto, ljudje ohranjajo razdaljo."</p></blockquote> <p>Poletne mesece tukaj imenujejo zlati meseci, saj so se lahko pripravili na drugi val. Nemška vlada nikoli ni dajala vtisa, da je epidemija premagana. Pripravili so sistem in povečali število postelj na intenzivni negi.</p> <blockquote><p>"Osemdeset odstotkov načrtovanih operacij še vedno poteka. Dodatno so izobrazili kader, vsak dan se delajo simulacije, kako naprej. Pripravili so domove za ostarele, imajo hitre teste, s katerimi se testirajo obiskovalci."</p></blockquote> <p>Nemški sindikati so včeraj dosegli pomemben dogovor – 2,3 milijona državnim uslužbencem bodo v dveh letih povečali plače – od 4,5 % za tiste z nižjimi plačami do 3,2 % za tiste z višjimi plačami. Najpomembneje je, da bodo dobili zaposleni v negi 8,7 % postopno zvišanje plač, tisti na intenzivni negi pa celo 10 %, pravi naša dopisnica:</p> <blockquote><p>"Nemški notranji minister pravi, da je dogovor na meji tistega, kar Nemčija še zmore. Ves čas je bilo slišati kritike, da ni čas za povišanje plač, saj se tudi Nemčija zadolžuje. A sindikati pravijo, da je prav kriza pokazala na požrtvovalno delo zaposlenih."</p></blockquote></p> Mon, 26 Oct 2020 05:45:00 +0000 Nemški javni uslužbenci si obetajo višje plače Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Epidemiološka situacija se slabša tudi v Rusiji, dnevno na testiranjih odkrijejo več kot 15 tisoč okuženih.</p> <blockquote><p>Danes se po dvotedenskih počitnicah v šole vračajo šolarji, a ne vsi. Podobno kot v Sloveniji bodo v šolske klopi sedli učenci do petega razreda osnovne šole, starejši učenci in dijaki pa se bodo spet šolali na daljavo.</p></blockquote> <p>Rusija že desetletja slovi tudi po vrhunskih umetnostnih drsalcih. Zadnje dni pa je precej pozornosti pritegnil spor med trenerko Eteri Tutberidze in še enim izvrstnim trenerjem Jevgenijem Plušenkom.</p> <blockquote><p>V zadnjih letih je kar nekaj mladih talentiranih drsalcev od Tutberidzejeve odšlo k Pljuščenku. Prva v medijih razlaga, da drugi še nikogar ni nič naučil in da se bo na ledeni ploskvi  pokazalo, kdo je boljši trener.</p></blockquote> <p>Rusi pa imajo vsaj en razlog, da se veselijo prihodnjega leta.</p> <blockquote><p>Predsednik ruske vlade Mihail Mišustin je podpisal odlok o dela prostih dnevih v letu 2021. Prebivalci ruske federacije bodo prihodnje leto kar precej časa preživeli doma, začelo se bo že na zadnji dan letošnjega leta, saj bo silvestrovo dela prost dan.</p></blockquote></p> 174726045 RTVSLO – Prvi 511 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik</p><p><p>Epidemiološka situacija se slabša tudi v Rusiji, dnevno na testiranjih odkrijejo več kot 15 tisoč okuženih.</p> <blockquote><p>Danes se po dvotedenskih počitnicah v šole vračajo šolarji, a ne vsi. Podobno kot v Sloveniji bodo v šolske klopi sedli učenci do petega razreda osnovne šole, starejši učenci in dijaki pa se bodo spet šolali na daljavo.</p></blockquote> <p>Rusija že desetletja slovi tudi po vrhunskih umetnostnih drsalcih. Zadnje dni pa je precej pozornosti pritegnil spor med trenerko Eteri Tutberidze in še enim izvrstnim trenerjem Jevgenijem Plušenkom.</p> <blockquote><p>V zadnjih letih je kar nekaj mladih talentiranih drsalcev od Tutberidzejeve odšlo k Pljuščenku. Prva v medijih razlaga, da drugi še nikogar ni nič naučil in da se bo na ledeni ploskvi  pokazalo, kdo je boljši trener.</p></blockquote> <p>Rusi pa imajo vsaj en razlog, da se veselijo prihodnjega leta.</p> <blockquote><p>Predsednik ruske vlade Mihail Mišustin je podpisal odlok o dela prostih dnevih v letu 2021. Prebivalci ruske federacije bodo prihodnje leto kar precej časa preživeli doma, začelo se bo že na zadnji dan letošnjega leta, saj bo silvestrovo dela prost dan.</p></blockquote></p> Mon, 19 Oct 2020 04:45:00 +0000 Po finskem zgledu bodo v Rusiji covid-19 iskali človekovi najboljši prijatelji Sledi najnovejšega vatikanskega finančnega škandala vodijo v slovenske banke. Z našim dopisnikom Jankom Petrovcem pa tudi o tem, koliko promocije bo deležna Slovenija s postavitvijo božične smreke na Petrovem trgu. <p>Sledi najnovejšega vatikanskega finančnega škandala vodijo v slovenske banke</p><p><p>Sardinski kardinal Angelo Becciu je v ospredju novega vatikanskega finančnega škandala. Povod za preiskavo njegovega ravnanja je nakup velikega poslopja na londonski aveniji Sloane, ki naj bi ga leta 2014 sprožil Becciu.</p> <blockquote><p>"Vse bolj očitno postaja, da je imel pri tem slabe in koristoljubne svetovalce, saj naj bi skoraj četrtina od začetne investicije 200 milijonov evrov za le polovico omenjenega poslopja šla v žepe posrednikov," pojasnjuje naš rimski dopisnik Janko Petrovec.</p></blockquote> <p>Zadnji mesec je prinesel še nekaj novih odkritij. Kardinal Becciu naj bi že v letih svoje diplomatske službe - se pravi pred letom 2011 - vprašljivo ravnal s cerkvenim denarjem, ko je urejal posle svojim trem bratom: enemu, ki je lastnik mizarskega podjetja, naj bi urejal posle z obnovo cerkva; drugemu, direktorju zadruge, ki sodeluje s Karitasom domače sardinske škofije, naj bi pomagal s tremi cerkvenimi finančnimi injekcijami; tretjemu, ki ima polnilnico piva, naj bi priskrbel kupce v verskih ustanovah. Kardinal je minuli teden v obširni izjavi za javnost zanikal, da bi bilo katerokoli od njegovih dejanj nezakonito. V tej izjavi je kardinal zapisal tudi stavek: »Moji stiki s Cecilio Marogna so bili omejeni izključno na uradne zadeve.« In tu pridemo do pol milijona evrov vatikanskega denarja, ki naj bi se ga preteklo preko Slovenije.</p> <p>Janko Petrovec je pretekli teden govoril z Marogno: "Pravi, da je kardinala Becciuja spoznala leta 2015 na lastno pobudo in nato začela sodelovati z njim. Njena naloga naj bi bila, da po poteh »neformalne diplomacije« pomaga pri zagotavljanju varnosti vatikanskih nunciatur in katoliških misij po svetu, zlasti v državah afriškega Sahela. Svoje delo naj bi v prvih letih financirala sama, nato pa je v Ljubljani odprla podjetje z imenom LOGSIC, humanitarne dejavnosti d. o. o. To podjetje je imelo račun pri Deželni banki Slovenije, na katerega je leta 2019 prispelo več nakazil iz Vatikana v skupni vrednosti pol milijona evrov - z namenom: Prostovoljni prispevek za humanitarne misije."</p> <blockquote><p>"Kolegi iz italijanske preiskovalne oddaje Le Iene so od anonimnega vira prejeli izpiske z računa njenega podjetja pri Deželni banki Slovenije in na njih prebrali, da je šlo vsaj 200 tisoč evrov za nakup parfumov, luksuznih damskih torbic in prestižnega pohištva."</p></blockquote> <p>"Cecilia Marogna nam je v pogovoru priznala, da je prejeti denar lahko porabila tudi zase, saj da ji v Vatikanu nihče ni rekel, kolikšen del od nakazanega pol milijona je njen honorar."</p></p> 174724296 RTVSLO – Prvi 859 clean Sledi najnovejšega vatikanskega finančnega škandala vodijo v slovenske banke. Z našim dopisnikom Jankom Petrovcem pa tudi o tem, koliko promocije bo deležna Slovenija s postavitvijo božične smreke na Petrovem trgu. <p>Sledi najnovejšega vatikanskega finančnega škandala vodijo v slovenske banke</p><p><p>Sardinski kardinal Angelo Becciu je v ospredju novega vatikanskega finančnega škandala. Povod za preiskavo njegovega ravnanja je nakup velikega poslopja na londonski aveniji Sloane, ki naj bi ga leta 2014 sprožil Becciu.</p> <blockquote><p>"Vse bolj očitno postaja, da je imel pri tem slabe in koristoljubne svetovalce, saj naj bi skoraj četrtina od začetne investicije 200 milijonov evrov za le polovico omenjenega poslopja šla v žepe posrednikov," pojasnjuje naš rimski dopisnik Janko Petrovec.</p></blockquote> <p>Zadnji mesec je prinesel še nekaj novih odkritij. Kardinal Becciu naj bi že v letih svoje diplomatske službe - se pravi pred letom 2011 - vprašljivo ravnal s cerkvenim denarjem, ko je urejal posle svojim trem bratom: enemu, ki je lastnik mizarskega podjetja, naj bi urejal posle z obnovo cerkva; drugemu, direktorju zadruge, ki sodeluje s Karitasom domače sardinske škofije, naj bi pomagal s tremi cerkvenimi finančnimi injekcijami; tretjemu, ki ima polnilnico piva, naj bi priskrbel kupce v verskih ustanovah. Kardinal je minuli teden v obširni izjavi za javnost zanikal, da bi bilo katerokoli od njegovih dejanj nezakonito. V tej izjavi je kardinal zapisal tudi stavek: »Moji stiki s Cecilio Marogna so bili omejeni izključno na uradne zadeve.« In tu pridemo do pol milijona evrov vatikanskega denarja, ki naj bi se ga preteklo preko Slovenije.</p> <p>Janko Petrovec je pretekli teden govoril z Marogno: "Pravi, da je kardinala Becciuja spoznala leta 2015 na lastno pobudo in nato začela sodelovati z njim. Njena naloga naj bi bila, da po poteh »neformalne diplomacije« pomaga pri zagotavljanju varnosti vatikanskih nunciatur in katoliških misij po svetu, zlasti v državah afriškega Sahela. Svoje delo naj bi v prvih letih financirala sama, nato pa je v Ljubljani odprla podjetje z imenom LOGSIC, humanitarne dejavnosti d. o. o. To podjetje je imelo račun pri Deželni banki Slovenije, na katerega je leta 2019 prispelo več nakazil iz Vatikana v skupni vrednosti pol milijona evrov - z namenom: Prostovoljni prispevek za humanitarne misije."</p> <blockquote><p>"Kolegi iz italijanske preiskovalne oddaje Le Iene so od anonimnega vira prejeli izpiske z računa njenega podjetja pri Deželni banki Slovenije in na njih prebrali, da je šlo vsaj 200 tisoč evrov za nakup parfumov, luksuznih damskih torbic in prestižnega pohištva."</p></blockquote> <p>"Cecilia Marogna nam je v pogovoru priznala, da je prejeti denar lahko porabila tudi zase, saj da ji v Vatikanu nihče ni rekel, kolikšen del od nakazanega pol milijona je njen honorar."</p></p> Mon, 12 Oct 2020 04:45:00 +0000 Parfumi, luksuzne damske torbice in prestižno pohištvo obvezna oprema za humanitarne misije Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Minuli konec tedna so v Avstriji na dan zabeležili več kot 1000 novih okužb s korona virusom. In razmere se iz dneva v dan slabšajo. Avstrija je pred časom uvedal t.i. semafor od zelene, rumene, oranžne do rdeče barve in v posameznih deželah morajo glede na stanje sprejemati določene ukrepe.</p> <blockquote><p>Nekako poskušajo, da se ne bi ponovilo zaprtje javnega življenja in gospodarstva kot konec februarja letos, a marsikje že pravijo, recimo na Dunaju, da se temu zelo približujejo.</p></blockquote> <p><span>Kakšna bo usoda tradicionalnih predbožičnhi sejmov, ki v velikih mestih, denimo na Dunaju, prinašajo velik zaslužek, ali sploh bodo?</span></p> <blockquote><p><span>Za zdaj adventnih sejmov še niso prepovedali, za zdaj preučujejo možnosti, kako bi zagotovili varnost na sejmih, da bi preprečili večje skupine ljudi na enem mestu, kar je glede na pretekle izkušnje skorajda nepredstavljivo. Ker ljudje se na sejmih dobesedno drenjajo, sploh v prvih dneh je ljudi zelo veliko. Skratka, težko je napovedati, kaj se bo zgodilo decembra, ko bi se morali sejmi odpreti.</span></p></blockquote> <p>Smo tik pred 100. obletnico koroškega plebiscita. Slovenska manjšina je pričakovala, da bo več pripravljenosti avstrijske in deželne vlade za reševanje odprtih vprašanj.</p> <blockquote><p>Govorimo seveda o položaju slovenskega jezika med mladimi, o tem, da manjšinci pričakujejo, da bi se otroci lahko učili slovenščino od jasli do univerze. Rešitve pričakujejo v zvezi s finančno podporo manjšini, ki se ni dvignila že več kot 20 let in pa v zvezi z njihovim tiskanim medijem novicami, ki še vedno nimajo zagotovljenih sredstev za preživetje.</p></blockquote></p> 174722676 RTVSLO – Prvi 505 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z dopisnico Petro Kos Gnamuš</p><p><p>Minuli konec tedna so v Avstriji na dan zabeležili več kot 1000 novih okužb s korona virusom. In razmere se iz dneva v dan slabšajo. Avstrija je pred časom uvedal t.i. semafor od zelene, rumene, oranžne do rdeče barve in v posameznih deželah morajo glede na stanje sprejemati določene ukrepe.</p> <blockquote><p>Nekako poskušajo, da se ne bi ponovilo zaprtje javnega življenja in gospodarstva kot konec februarja letos, a marsikje že pravijo, recimo na Dunaju, da se temu zelo približujejo.</p></blockquote> <p><span>Kakšna bo usoda tradicionalnih predbožičnhi sejmov, ki v velikih mestih, denimo na Dunaju, prinašajo velik zaslužek, ali sploh bodo?</span></p> <blockquote><p><span>Za zdaj adventnih sejmov še niso prepovedali, za zdaj preučujejo možnosti, kako bi zagotovili varnost na sejmih, da bi preprečili večje skupine ljudi na enem mestu, kar je glede na pretekle izkušnje skorajda nepredstavljivo. Ker ljudje se na sejmih dobesedno drenjajo, sploh v prvih dneh je ljudi zelo veliko. Skratka, težko je napovedati, kaj se bo zgodilo decembra, ko bi se morali sejmi odpreti.</span></p></blockquote> <p>Smo tik pred 100. obletnico koroškega plebiscita. Slovenska manjšina je pričakovala, da bo več pripravljenosti avstrijske in deželne vlade za reševanje odprtih vprašanj.</p> <blockquote><p>Govorimo seveda o položaju slovenskega jezika med mladimi, o tem, da manjšinci pričakujejo, da bi se otroci lahko učili slovenščino od jasli do univerze. Rešitve pričakujejo v zvezi s finančno podporo manjšini, ki se ni dvignila že več kot 20 let in pa v zvezi z njihovim tiskanim medijem novicami, ki še vedno nimajo zagotovljenih sredstev za preživetje.</p></blockquote></p> Mon, 05 Oct 2020 04:45:00 +0000 Negotova usoda adventnih sejmov v Avstriji Dopisnica Špela Lenardič o dogajanju v Furlaniji-Julijski krajini.<p>Špela Lenardič o pomenu izida referenduma o zmanjšanju italijanskega parlamenta za slovenske zamejce, trgatvi, vnovičnemu odprtju gledališča in bližajoči se Barcolani</p><p><p>V petek je Slovensko stalno gledališče v Trstu znova odprlo svoja vrata, ki jih je zaradi koronavirusa zaprlo spomladi. Gledalci so si lahko ogledali koprodukcijo Stoletje mjuzikla. V gledališču so veseli, da se je nova sezona začela in da so se gledalci vrnili v dvorano, pa čeprav so pravila, ki jih morajo spoštovati, stroga, pravi naša dopisnica iz Furlanije-Julijske krajine <strong>Špela Lenardič</strong>.</p> <blockquote><p>"Na vhodu vsem najprej merijo temperaturo, rezervacija je obvezna, garderobe ni, v dvorani pa je na voljo zgolj polovica sedežev. Gledalci morajo maske nositi tudi med predstavo. Dosledno upoštevanje vseh varstvenih ukrepov bo gledališču povzročilo visoke stroške. Že samo dejstvo, da bodo letos vse predstave odigrane v veliki dvorani, v preteklih sezonah so jo uporabili le za dve ali tri predstave, stroške pošteno poviša."</p></blockquote> <p>Zamejski kmetje so v preteklih dneh proslavili 70-letnico Kmečke zveze. Ob jubileju so od mariborske občine v dar prejeli sev najstarejše trte na svetu. Trto prijateljstva, kot so jo poimenovali, so posadili na dvorišču doma Prosekarja. Sicer pa je trgatev v polnem teku oziroma že izteku.</p> <blockquote><p>Na najbolj sončnih legah so s trganjem že zaključili, drugod bodo pobirali še vse do konca meseca. Odvisno od sorte in načina pridelave. Vinogradnikov in vinarjev je med Slovenci v Italiji res veliko in to tudi takih, ki svoja vina uspešno prodajajo po vsem svetu.</p></blockquote></p> 174721006 RTVSLO – Prvi 719 clean Dopisnica Špela Lenardič o dogajanju v Furlaniji-Julijski krajini.<p>Špela Lenardič o pomenu izida referenduma o zmanjšanju italijanskega parlamenta za slovenske zamejce, trgatvi, vnovičnemu odprtju gledališča in bližajoči se Barcolani</p><p><p>V petek je Slovensko stalno gledališče v Trstu znova odprlo svoja vrata, ki jih je zaradi koronavirusa zaprlo spomladi. Gledalci so si lahko ogledali koprodukcijo Stoletje mjuzikla. V gledališču so veseli, da se je nova sezona začela in da so se gledalci vrnili v dvorano, pa čeprav so pravila, ki jih morajo spoštovati, stroga, pravi naša dopisnica iz Furlanije-Julijske krajine <strong>Špela Lenardič</strong>.</p> <blockquote><p>"Na vhodu vsem najprej merijo temperaturo, rezervacija je obvezna, garderobe ni, v dvorani pa je na voljo zgolj polovica sedežev. Gledalci morajo maske nositi tudi med predstavo. Dosledno upoštevanje vseh varstvenih ukrepov bo gledališču povzročilo visoke stroške. Že samo dejstvo, da bodo letos vse predstave odigrane v veliki dvorani, v preteklih sezonah so jo uporabili le za dve ali tri predstave, stroške pošteno poviša."</p></blockquote> <p>Zamejski kmetje so v preteklih dneh proslavili 70-letnico Kmečke zveze. Ob jubileju so od mariborske občine v dar prejeli sev najstarejše trte na svetu. Trto prijateljstva, kot so jo poimenovali, so posadili na dvorišču doma Prosekarja. Sicer pa je trgatev v polnem teku oziroma že izteku.</p> <blockquote><p>Na najbolj sončnih legah so s trganjem že zaključili, drugod bodo pobirali še vse do konca meseca. Odvisno od sorte in načina pridelave. Vinogradnikov in vinarjev je med Slovenci v Italiji res veliko in to tudi takih, ki svoja vina uspešno prodajajo po vsem svetu.</p></blockquote></p> Mon, 28 Sep 2020 04:45:00 +0000 Vrata znova odprlo Slovensko stalno gledališče v Trstu O aktualnem dogajanju na Balkanu z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.<p>Boštjan Anžin se javlja iz koronsko zelene Srbije, kjer imajo novo minimalno plačo - 23 tisoč dinarjev </p><p><p>Srbski mediji so morda celo izdatneje poročali o razpletu na predzadnji etapi dirke po Franciji, pravi <strong>Boštjan Anžin</strong>:</p> <blockquote><p>"O tej drami med obema Slovencema in seveda tudi o vsem tem, kar se je na koncu dogajalo v Parizu. Tudi o velikem slavju v Sloveniji, z veliko superlativi na račun Pogačarja in Rogliča. Tako rumeno kot v Sloveniji v Srbiji pač nič. Je pa sicer po navadi čutiti simpatije do vrhunskih slovenskih športnikov po vsej nekdanji Jugoslaviji."</p></blockquote> <p>Glavna svetovna tema, kjer Balkan ni izjema, ostaja koronavirus. Bolgarija in Srbija sta zdaj zeleni, najhuje je v Črni gori. "Črna gora je bila konec junija prva evropska država, ki je bila tedne brez vsake okužbe. Zdaj pa doživlja rekordne nove okužbe in to 14 dni po volitvah. V Črni gori je bilo včeraj 3208 obolelih, torej 509 na 100 tisoč prebivalcev, včeraj so potrdili 226 novih okužb, v soboto zvečer pa so prišli še izvodi vzorcev, ki so jih pregledali v Nemčiji, ker so črnogorske kapacitete presežene. Tam so jih potrdili še 488."</p> <blockquote><p>"Gre za vzorce, ki so jih jemali 14 dni po volitvah 30. avgusta.  Med 16. avgustom in 6. septembrom naj bi se raznih protestov in zborovanj ter slavij udeležilo skupaj okoli 100 tisoč ljudi, ali skoraj četrtina prebivalcev. V Črni gori so sicer začetek pouka že prej zamaknili na 1. oktober, zdaj pravijo, da so pripravljeni tudi na nov zamik."</p></blockquote> <p>V Srbiji pa so nedavno določili novo minimalno plačo. Znaša 23 tisoč dinarjev.</p> <blockquote><p>"To je tam okoli 270 evrov, to bo minimalna plača v prihodnjem letu, prejema jo vsak šesti zaposleni oz. okoli 350 tisoč ljudi. 60 % delavcev zasluži manj od povprečne plače. Minimalna plača ne zadošča niti za zmanjšano potrošniško košarico, od katere ni mogoče živeti, za povprečno košarico je potrebno 2,4 minimalne plače."</p></blockquote></p> 174719398 RTVSLO – Prvi 602 clean O aktualnem dogajanju na Balkanu z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.<p>Boštjan Anžin se javlja iz koronsko zelene Srbije, kjer imajo novo minimalno plačo - 23 tisoč dinarjev </p><p><p>Srbski mediji so morda celo izdatneje poročali o razpletu na predzadnji etapi dirke po Franciji, pravi <strong>Boštjan Anžin</strong>:</p> <blockquote><p>"O tej drami med obema Slovencema in seveda tudi o vsem tem, kar se je na koncu dogajalo v Parizu. Tudi o velikem slavju v Sloveniji, z veliko superlativi na račun Pogačarja in Rogliča. Tako rumeno kot v Sloveniji v Srbiji pač nič. Je pa sicer po navadi čutiti simpatije do vrhunskih slovenskih športnikov po vsej nekdanji Jugoslaviji."</p></blockquote> <p>Glavna svetovna tema, kjer Balkan ni izjema, ostaja koronavirus. Bolgarija in Srbija sta zdaj zeleni, najhuje je v Črni gori. "Črna gora je bila konec junija prva evropska država, ki je bila tedne brez vsake okužbe. Zdaj pa doživlja rekordne nove okužbe in to 14 dni po volitvah. V Črni gori je bilo včeraj 3208 obolelih, torej 509 na 100 tisoč prebivalcev, včeraj so potrdili 226 novih okužb, v soboto zvečer pa so prišli še izvodi vzorcev, ki so jih pregledali v Nemčiji, ker so črnogorske kapacitete presežene. Tam so jih potrdili še 488."</p> <blockquote><p>"Gre za vzorce, ki so jih jemali 14 dni po volitvah 30. avgusta.  Med 16. avgustom in 6. septembrom naj bi se raznih protestov in zborovanj ter slavij udeležilo skupaj okoli 100 tisoč ljudi, ali skoraj četrtina prebivalcev. V Črni gori so sicer začetek pouka že prej zamaknili na 1. oktober, zdaj pravijo, da so pripravljeni tudi na nov zamik."</p></blockquote> <p>V Srbiji pa so nedavno določili novo minimalno plačo. Znaša 23 tisoč dinarjev.</p> <blockquote><p>"To je tam okoli 270 evrov, to bo minimalna plača v prihodnjem letu, prejema jo vsak šesti zaposleni oz. okoli 350 tisoč ljudi. 60 % delavcev zasluži manj od povprečne plače. Minimalna plača ne zadošča niti za zmanjšano potrošniško košarico, od katere ni mogoče živeti, za povprečno košarico je potrebno 2,4 minimalne plače."</p></blockquote></p> Mon, 21 Sep 2020 04:45:00 +0000 Slovenski športni uspehi odmevajo tudi po Balkanu Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Te dni nas na dirki po Franciji navdušujeta slovenska kolesarja Roglič in Pogačar, včeraj sta dosegla že tretjo dvojno zmago. Belgijci so na Touru doslej zmagali 18-krat, ikona belgijskega kolesarstva Eddy Merckx je bil v začetku 70-tih serijski zmagovalec in na dirki vseh dirk slavil kar 5x. Kako v Belgiji spremljajo letošnji Tour, kako gre belgijskim kolesarjem in seveda, ali poznajo dvojec Roglič/ Pogačar?</p> <blockquote><p>Belgjsci navdušeno spremljajo Tour, veliko pozornosti sta deležna tudi naša fenomenalna Roglič in Pogačar. Mogoče lahko kot zaniivost povem, da je z mano stopil v stik novinarski kolega enega od časopisov, ki izhaja v flamskem delu države, ker ga je zanimalo vse tako o Rogliču in Pogačarju kot tudi o kolesarski evforiji pri nas in tudi kakšen odnos imamo Slovenci do športa. Komentator belgijske televizije je nedeljski zmagovalni prihod Pogačarja in Rogliča pospremil s slovenskimi besedami: "Dobra tekma"</p></blockquote> <p>Belgija ima izjemno pivovarsko tradicijo, pred 4 leti je Unesco belgijsko pivo razglasil za neopredmeteno kulturno dediščino človeštva. Povprečen Belgijec sicer spije 84 litrov piva letno. Kako pa je z belgijsko vinsko karto? Malo za šalo in hkrati tudi čisto zares vprašanje: ali se je belgijska trgatev že začela?</p> <blockquote><p><span>Morda je manj znana belgijska tradicija gojenja grozdja v rastlinjakih, ki so jih ogrevali s premogom, ki ga je bilo v Belgiji obilo. Potem pa se je zgodil vstop Grčije in nekaj pozneje Španije in Portugalske v predhodnico današnje Evropske Unije, kar naenkrat se je na tržišču pojavilo veliko poceni grozdja iz dežel, kjer nasade grozdja ogreva sonce namesto premoga.</span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174717855 RTVSLO – Prvi 810 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem</p><p><p>Te dni nas na dirki po Franciji navdušujeta slovenska kolesarja Roglič in Pogačar, včeraj sta dosegla že tretjo dvojno zmago. Belgijci so na Touru doslej zmagali 18-krat, ikona belgijskega kolesarstva Eddy Merckx je bil v začetku 70-tih serijski zmagovalec in na dirki vseh dirk slavil kar 5x. Kako v Belgiji spremljajo letošnji Tour, kako gre belgijskim kolesarjem in seveda, ali poznajo dvojec Roglič/ Pogačar?</p> <blockquote><p>Belgjsci navdušeno spremljajo Tour, veliko pozornosti sta deležna tudi naša fenomenalna Roglič in Pogačar. Mogoče lahko kot zaniivost povem, da je z mano stopil v stik novinarski kolega enega od časopisov, ki izhaja v flamskem delu države, ker ga je zanimalo vse tako o Rogliču in Pogačarju kot tudi o kolesarski evforiji pri nas in tudi kakšen odnos imamo Slovenci do športa. Komentator belgijske televizije je nedeljski zmagovalni prihod Pogačarja in Rogliča pospremil s slovenskimi besedami: "Dobra tekma"</p></blockquote> <p>Belgija ima izjemno pivovarsko tradicijo, pred 4 leti je Unesco belgijsko pivo razglasil za neopredmeteno kulturno dediščino človeštva. Povprečen Belgijec sicer spije 84 litrov piva letno. Kako pa je z belgijsko vinsko karto? Malo za šalo in hkrati tudi čisto zares vprašanje: ali se je belgijska trgatev že začela?</p> <blockquote><p><span>Morda je manj znana belgijska tradicija gojenja grozdja v rastlinjakih, ki so jih ogrevali s premogom, ki ga je bilo v Belgiji obilo. Potem pa se je zgodil vstop Grčije in nekaj pozneje Španije in Portugalske v predhodnico današnje Evropske Unije, kar naenkrat se je na tržišču pojavilo veliko poceni grozdja iz dežel, kjer nasade grozdja ogreva sonce namesto premoga.</span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 14 Sep 2020 04:45:00 +0000 Belgijski novinarji se zaradi Rogliča in Pogačarja učijo slovensko Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Zapleteni in ohlajeni ameriško kitajski odnosi vplivajo na ves svet</p><p><p>Uroš Lipušček poročevalec Radia Slovenija iz Pekinga, se zaradi protikoronskih omejitev, ki jih izvaja kitajska vlada, trenutno še vedno nahaja v Sloveniji. KLjub temu podrobno in analitično spremlja kitajske medije in tamkajšnje razmere. V jutranjem pogovoru na Prvem je povedal, da je kitajskim zdravstvenim oblastem uspelo bistveno omejiti pandemijo novega korona virusa. To med drugim potrjuje tudi dejstvo, da so začeli ponovno odpirati meje. Pred tremi dnevi so dovolili vstop na Kitajsko državljanom sedmih držav, med katerimi so štiri evropske države.</p> <blockquote><p>To so Grčija, Avstrija, Danska in Švedska, sicer pa kitajske oblasti dovoljo vstop v državo največ 500 tujcem na dan.</p></blockquote> <p>Trumpova administracija pripravlja nove gospodarske ukrepe proti kitajskim visokotehnološkim podjetjem, kar bo hladno vojno na tehnološkem področju, posebej v ključni panogi to je proizvodnji čipov, še bolj zaostrilo.</p> <blockquote><p>Kitajska letno uvozi za 200 milijard dolarjev čipov, kar znaša več kot je vrednost kitajskega letnega uvoza nafte.</p></blockquote> <p>ZDA poskušajo organizirati nekakšen azijski NATO.</p> <blockquote><p>V to skupnost poskušajo Američani pridobiti Indijo, ki pa se zapleta v nov spor s Kitajsko na območju Himalaje. Namreč gre za kar 3500 kilometrov dolgo mejo med državama, ki na številnih mestih ni določena. Nekateri analitiki napovedujejo celo možnost vojaškega spopada. Tako Kitajsci kot Indijci pa si želijo na svojo stran pridobiti Rusijo.</p></blockquote></p> 174716306 RTVSLO – Prvi 872 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Zapleteni in ohlajeni ameriško kitajski odnosi vplivajo na ves svet</p><p><p>Uroš Lipušček poročevalec Radia Slovenija iz Pekinga, se zaradi protikoronskih omejitev, ki jih izvaja kitajska vlada, trenutno še vedno nahaja v Sloveniji. KLjub temu podrobno in analitično spremlja kitajske medije in tamkajšnje razmere. V jutranjem pogovoru na Prvem je povedal, da je kitajskim zdravstvenim oblastem uspelo bistveno omejiti pandemijo novega korona virusa. To med drugim potrjuje tudi dejstvo, da so začeli ponovno odpirati meje. Pred tremi dnevi so dovolili vstop na Kitajsko državljanom sedmih držav, med katerimi so štiri evropske države.</p> <blockquote><p>To so Grčija, Avstrija, Danska in Švedska, sicer pa kitajske oblasti dovoljo vstop v državo največ 500 tujcem na dan.</p></blockquote> <p>Trumpova administracija pripravlja nove gospodarske ukrepe proti kitajskim visokotehnološkim podjetjem, kar bo hladno vojno na tehnološkem področju, posebej v ključni panogi to je proizvodnji čipov, še bolj zaostrilo.</p> <blockquote><p>Kitajska letno uvozi za 200 milijard dolarjev čipov, kar znaša več kot je vrednost kitajskega letnega uvoza nafte.</p></blockquote> <p>ZDA poskušajo organizirati nekakšen azijski NATO.</p> <blockquote><p>V to skupnost poskušajo Američani pridobiti Indijo, ki pa se zapleta v nov spor s Kitajsko na območju Himalaje. Namreč gre za kar 3500 kilometrov dolgo mejo med državama, ki na številnih mestih ni določena. Nekateri analitiki napovedujejo celo možnost vojaškega spopada. Tako Kitajsci kot Indijci pa si želijo na svojo stran pridobiti Rusijo.</p></blockquote></p> Mon, 07 Sep 2020 04:45:00 +0000 ZDA ustanavljajo azijski NATO Poklicali smo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž. <p>Poklicali smo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž </p><p><p><span>Večina otrok </span><span>v Nemčiji</span><span> </span><span>ima že </span><span>nekaj tedenske izkušnje </span><span>z izvajanjem pouka</span><span> </span><span>v novem šolskem letu, </span><span>ki so ga začeli </span><span>bolj ali manj običajno. Pouk in obšolske dejavnosti torek potekajo </span><span>po ustaljenih urnikih.</span><span> Najhujše bojazni, da bi šole lahko postale žarišča novih okužb, se niso uresničile. Vsi otroci morajo ob vstopu v šolo oziroma na hodnikih nositi masko, v razredu, v podaljšanem bivanju in na šolskih dvoriščih pa to pravilo ne velja. Zgodilo se je, da so kakšno šolo tudi zaprli, vendar za kratek čas.</span></p> <blockquote><p><em>"Če se izkaže, da je nekdo v šoli okužen, pristojni v vsakem primeru posebej ugotavljajo, do kakšne mere bi se ta okužba lahko razširjala. In potem sprejmejo ukrepe: ali </em><em>razred</em><em> ostane doma samo za nekaj dni, ali se jih testira, ali ostane doma večje število otrok ..." </em></p></blockquote> <p>V Nemčiji napovedujejo, da zaprtja šol v takšni obliki, kot je bilo spomladi, ne bo več. V primeru poslabšanja zdravstvene situacije pa bi lahko pouk organizirali v manjših skupinah in samo v določenih dnevih v tednu.</p> <p>Udeleženci sobotnih protestov "Za povratek demokracije" v Berlinu pa z različnimi ukrepi proti širjenju novega korona virusa niso zadovoljni. <span>Sprva so </span><span>jih </span><span>oblasti  prepovedale, </span>nato jih je sodišče dovolilo. Zbralo naj bi se okoli 38.000 ljudi, ki so opozarjali, da gre pri vsem skupaj za zaroto oz. prevaro.</p></p> 174714814 RTVSLO – Prvi 618 clean Poklicali smo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž. <p>Poklicali smo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž </p><p><p><span>Večina otrok </span><span>v Nemčiji</span><span> </span><span>ima že </span><span>nekaj tedenske izkušnje </span><span>z izvajanjem pouka</span><span> </span><span>v novem šolskem letu, </span><span>ki so ga začeli </span><span>bolj ali manj običajno. Pouk in obšolske dejavnosti torek potekajo </span><span>po ustaljenih urnikih.</span><span> Najhujše bojazni, da bi šole lahko postale žarišča novih okužb, se niso uresničile. Vsi otroci morajo ob vstopu v šolo oziroma na hodnikih nositi masko, v razredu, v podaljšanem bivanju in na šolskih dvoriščih pa to pravilo ne velja. Zgodilo se je, da so kakšno šolo tudi zaprli, vendar za kratek čas.</span></p> <blockquote><p><em>"Če se izkaže, da je nekdo v šoli okužen, pristojni v vsakem primeru posebej ugotavljajo, do kakšne mere bi se ta okužba lahko razširjala. In potem sprejmejo ukrepe: ali </em><em>razred</em><em> ostane doma samo za nekaj dni, ali se jih testira, ali ostane doma večje število otrok ..." </em></p></blockquote> <p>V Nemčiji napovedujejo, da zaprtja šol v takšni obliki, kot je bilo spomladi, ne bo več. V primeru poslabšanja zdravstvene situacije pa bi lahko pouk organizirali v manjših skupinah in samo v določenih dnevih v tednu.</p> <p>Udeleženci sobotnih protestov "Za povratek demokracije" v Berlinu pa z različnimi ukrepi proti širjenju novega korona virusa niso zadovoljni. <span>Sprva so </span><span>jih </span><span>oblasti  prepovedale, </span>nato jih je sodišče dovolilo. Zbralo naj bi se okoli 38.000 ljudi, ki so opozarjali, da gre pri vsem skupaj za zaroto oz. prevaro.</p></p> Mon, 31 Aug 2020 04:45:00 +0000 V Nemčiji novo šolsko leto v polnem teku, na ulicah protikoronski protest Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Tanja Borčič Bernard se tokrat oglaša z otoka Hvar</p><p><p>Ko je zaradi naraščajočega števila novookuženih s koronavirusom Hrvaška pristala na slovenskem rdečem seznamu, so številni Slovenci predčasno zaključili dopust na Hrvaškem. Epidemiološka slika se je pri naših južni sosedi sicer začela slabšati že v začetku julija, pred dvema dnevoma pa so prvič zabeležili več kot 300 novookuženih v enem dnevu. Največ jih je v dveh obmorskih regijah, prednjači pa splitsko – dalmatinska županija, kjer je te dni tudi naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.</p> <blockquote><p>"Razlog, da je največ okuženih tam, kjer niti ni največ turistov (več jih je denimo v Istri), bi po mnenju prvega moža hrvaškega zavoda za javno zdravja Krunoslava Capka, lahko iskali v mentaliteti ljudi. A tudi na Hvaru, kljub pregovorni dalmatinski sproščenosti, se v meni bližnjem marketu zelo strogo držijo priporočil." </p></blockquote> <p>Številke novookuženih so te dni zelo visoke. Pristojni na Hrvaškem še vedno trdijo, da je epidemiološko stanje v državi pod nadzorom. Od začetka epidemije oblast zagovarja politiko priporočil, ne pa politiko ukazov in posledično kazni. Kljub visoki številkam, ne obžalujejo dejastva, da so se turistično zelo odprli, čeprav je turistična sezona vse prej kot običajna. </p> <p>"Samo v soboto je v državo vstopilo okoli 190 tisoč turistov, posebej iz držav, ki ob povratku zahtevajo negativen test na koronavirus. In nekateri hoteli zdaj v turistični aranžma oziroma paket vključujejo tudi brezplačno testiranje."</p></p> 174713449 RTVSLO – Prvi 695 clean Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.<p>Tanja Borčič Bernard se tokrat oglaša z otoka Hvar</p><p><p>Ko je zaradi naraščajočega števila novookuženih s koronavirusom Hrvaška pristala na slovenskem rdečem seznamu, so številni Slovenci predčasno zaključili dopust na Hrvaškem. Epidemiološka slika se je pri naših južni sosedi sicer začela slabšati že v začetku julija, pred dvema dnevoma pa so prvič zabeležili več kot 300 novookuženih v enem dnevu. Največ jih je v dveh obmorskih regijah, prednjači pa splitsko – dalmatinska županija, kjer je te dni tudi naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.</p> <blockquote><p>"Razlog, da je največ okuženih tam, kjer niti ni največ turistov (več jih je denimo v Istri), bi po mnenju prvega moža hrvaškega zavoda za javno zdravja Krunoslava Capka, lahko iskali v mentaliteti ljudi. A tudi na Hvaru, kljub pregovorni dalmatinski sproščenosti, se v meni bližnjem marketu zelo strogo držijo priporočil." </p></blockquote> <p>Številke novookuženih so te dni zelo visoke. Pristojni na Hrvaškem še vedno trdijo, da je epidemiološko stanje v državi pod nadzorom. Od začetka epidemije oblast zagovarja politiko priporočil, ne pa politiko ukazov in posledično kazni. Kljub visoki številkam, ne obžalujejo dejastva, da so se turistično zelo odprli, čeprav je turistična sezona vse prej kot običajna. </p> <p>"Samo v soboto je v državo vstopilo okoli 190 tisoč turistov, posebej iz držav, ki ob povratku zahtevajo negativen test na koronavirus. In nekateri hoteli zdaj v turistični aranžma oziroma paket vključujejo tudi brezplačno testiranje."</p></p> Mon, 24 Aug 2020 04:45:00 +0000 Klicna koda - Tanja Borčič Bernad, Hvar Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni, pravi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.<p>Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni</p><p><p>Rusija je pretekli teden presenetila z novico, da je cepivo proti novemu koronavirusu že pripravljeno. V državi je število okuženih preseglo 922 tisoč ljudi, zaradi virusa je uradno umrlo več kot 15600 ljudi. Rusi se v teh dneh vračajo z dopusta, pričelo se bo novo šolsko leto. Naša dopisnica Vlasta Jeseničnik pravi, da mnogi Rusi upajo, da bo cepivo, ki ga je Rusija kot prva država na svetu registrirala pred tednom dni in pred dvema dnevoma začenjala proizvajati, pomagalo.</p> <blockquote><p>"Zdravstvene delavce in učitelje naj bi začeli cepiti konec meseca. Cepivo, ki so ga poimenovali Sputnik 5, še ni prestalo tretje faze kliničnega testiranja. Ta naj bi se začela prihodnji teden, v njej naj bi sodelovalo več 10 tisoč ljudi iz moskovske regije."</p></blockquote> <p>Ruski predsednik Putin je ob registraciji dejal, da je cepivo učinkovito in vzpostavlja trajno imunost. Znanstveniki iz sveta pa opozarjajo, da imajo premalo podatkov, da bi lahko sodili o tem.</p> <p>Glavna tema v ruskih medijih zadnje dni je sicer dogajanje v Belorusiji.</p> <blockquote><p>"Avtoritarni predsednik Lukašenko, ki je udeležence protestov proti njemu, označil za ovce, je v zadnjih dneh dvakrat govoril s Putinom. Kremelj zelo pozorno spremlja dogajanje v Belorusiji, ob tem ima v mislih dogajanje v Ukrajini pred leti. Je pa Kremelj pripravljen nuditi pomoč v skladu z meddržavnim sporazumom," pravi naša dopisnica.</p></blockquote></p> 174712166 RTVSLO – Prvi 710 clean Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni, pravi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.<p>Belorusija, koronavirus in cepivo zanj ter vprašanje, kdo od ruskih politikov je bogat in kdo reven, so glavne teme v ruskih medijih te dni</p><p><p>Rusija je pretekli teden presenetila z novico, da je cepivo proti novemu koronavirusu že pripravljeno. V državi je število okuženih preseglo 922 tisoč ljudi, zaradi virusa je uradno umrlo več kot 15600 ljudi. Rusi se v teh dneh vračajo z dopusta, pričelo se bo novo šolsko leto. Naša dopisnica Vlasta Jeseničnik pravi, da mnogi Rusi upajo, da bo cepivo, ki ga je Rusija kot prva država na svetu registrirala pred tednom dni in pred dvema dnevoma začenjala proizvajati, pomagalo.</p> <blockquote><p>"Zdravstvene delavce in učitelje naj bi začeli cepiti konec meseca. Cepivo, ki so ga poimenovali Sputnik 5, še ni prestalo tretje faze kliničnega testiranja. Ta naj bi se začela prihodnji teden, v njej naj bi sodelovalo več 10 tisoč ljudi iz moskovske regije."</p></blockquote> <p>Ruski predsednik Putin je ob registraciji dejal, da je cepivo učinkovito in vzpostavlja trajno imunost. Znanstveniki iz sveta pa opozarjajo, da imajo premalo podatkov, da bi lahko sodili o tem.</p> <p>Glavna tema v ruskih medijih zadnje dni je sicer dogajanje v Belorusiji.</p> <blockquote><p>"Avtoritarni predsednik Lukašenko, ki je udeležence protestov proti njemu, označil za ovce, je v zadnjih dneh dvakrat govoril s Putinom. Kremelj zelo pozorno spremlja dogajanje v Belorusiji, ob tem ima v mislih dogajanje v Ukrajini pred leti. Je pa Kremelj pripravljen nuditi pomoč v skladu z meddržavnim sporazumom," pravi naša dopisnica.</p></blockquote></p> Mon, 17 Aug 2020 04:45:00 +0000 Ruske zdravstvene delavce in učitelje naj bi začeli proti koronavirusu cepiti že konec meseca Z vročinskim valom obarvano javljanje bruseljske dopisnice Mojce Širok. V Belgiji zapirajo dostop do obale, v Antwerpnu imajo policijsko uro, (ne)vlada je postavila nov rekord v času "brezvladja", žrtve kolonializma v Kongu zahtevajo pravico in odškodnino. <p>V Belgiji v času vročinskega vala zapirajo dostop do obale, v Antwerpnu imajo policijsko uro, (ne)vlada je postavila nov rekord v trajanju "brezvladja"</p><p><p>Belgijo je zajel vročinski val. Ozračje med Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, pa je razgrela odločitev slovenske vlade, da Belgijo uvrsti na t. i. rdeči seznam.</p> <blockquote><p>"Tako zdaj ne morejo domov. Mnogi imajo popolnoma uničene počitnice. Najbolj glasen očitek med njimi pa je, zakaj je na rdečem seznamu Belgija in ne na primer Hrvaška, kjer prav tako niso uspešni pri zajezitvi okužb," opisuje naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.</p></blockquote> <p>V Belgiji v teh dneh sicer zapirajo dostop do nekaterih obalnih mest.</p> <blockquote><p>"V bližini Brugga so včeraj vstop v mesto prepovedali vsem dnevnim obiskovalcem. Prekinili so železniške povezave, na cestah so bili policisti. Vse to zaradi pretepa med varnostniki oz. policisti in obiskovalci dan prej, ko obiskovalci zaradi velike gneče na poziv varnostnika niso želeli zapustiti plaže."</p></blockquote> <p>V Antwerpnu imajo policijsko uro. Med 23.30 in 6. uro so zaprti vsi lokali, na cesto ne sme nihče, ki ne gre denimo na delo ali po najnujnejših opravkih. Belgijska vlada pa je v teh dneh postavila nov rekord v času "brezvladja".</p> <blockquote><p>"Belgijci so brez vlade že 592 dni. Skozi korona krizo so šli z začasno vlado narodne enotnosti. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, pa bi radi poznali tudi Belgijci," pravi Širokova.</p></blockquote> <p>Bruselj je poleti bolj prazen kot sicer, v EU institucijah je "trenutno le prazen zrak in redki dežurni nesrečneži". Ali se bodo evropski voditelji jeseni znova sestajali iz oči v oči, se bodo odločili sredi septembra. Vrh voditeljev naj bi bil 25. in 26. septembra. "Za ministrske svete pa se bojim, da bodo verjetno še nekaj časa potekali virtualno," zaključi bruseljska dopisnica.</p></p> 174710960 RTVSLO – Prvi 684 clean Z vročinskim valom obarvano javljanje bruseljske dopisnice Mojce Širok. V Belgiji zapirajo dostop do obale, v Antwerpnu imajo policijsko uro, (ne)vlada je postavila nov rekord v času "brezvladja", žrtve kolonializma v Kongu zahtevajo pravico in odškodnino. <p>V Belgiji v času vročinskega vala zapirajo dostop do obale, v Antwerpnu imajo policijsko uro, (ne)vlada je postavila nov rekord v trajanju "brezvladja"</p><p><p>Belgijo je zajel vročinski val. Ozračje med Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, pa je razgrela odločitev slovenske vlade, da Belgijo uvrsti na t. i. rdeči seznam.</p> <blockquote><p>"Tako zdaj ne morejo domov. Mnogi imajo popolnoma uničene počitnice. Najbolj glasen očitek med njimi pa je, zakaj je na rdečem seznamu Belgija in ne na primer Hrvaška, kjer prav tako niso uspešni pri zajezitvi okužb," opisuje naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.</p></blockquote> <p>V Belgiji v teh dneh sicer zapirajo dostop do nekaterih obalnih mest.</p> <blockquote><p>"V bližini Brugga so včeraj vstop v mesto prepovedali vsem dnevnim obiskovalcem. Prekinili so železniške povezave, na cestah so bili policisti. Vse to zaradi pretepa med varnostniki oz. policisti in obiskovalci dan prej, ko obiskovalci zaradi velike gneče na poziv varnostnika niso želeli zapustiti plaže."</p></blockquote> <p>V Antwerpnu imajo policijsko uro. Med 23.30 in 6. uro so zaprti vsi lokali, na cesto ne sme nihče, ki ne gre denimo na delo ali po najnujnejših opravkih. Belgijska vlada pa je v teh dneh postavila nov rekord v času "brezvladja".</p> <blockquote><p>"Belgijci so brez vlade že 592 dni. Skozi korona krizo so šli z začasno vlado narodne enotnosti. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, pa bi radi poznali tudi Belgijci," pravi Širokova.</p></blockquote> <p>Bruselj je poleti bolj prazen kot sicer, v EU institucijah je "trenutno le prazen zrak in redki dežurni nesrečneži". Ali se bodo evropski voditelji jeseni znova sestajali iz oči v oči, se bodo odločili sredi septembra. Vrh voditeljev naj bi bil 25. in 26. septembra. "Za ministrske svete pa se bojim, da bodo verjetno še nekaj časa potekali virtualno," zaključi bruseljska dopisnica.</p></p> Mon, 10 Aug 2020 04:45:00 +0000 Slovenci, ki delajo v Bruslju, se hudujejo nad uvrstitvijo Belgije na slovenski rdeči seznam RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. sl Mon, 27 Jun 2022 04:45:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/klicnakoda webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 27 Jun 2022 04:45:00 +0000 Klicna koda