News & Politics (C) RTVSLO 2017 Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja. https://val202.rtvslo.si/koronavirus/ Koronavirus podkast https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251136/koronavirus_1400x1400.jpg V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev. Zadnje dneve v klicnem centru spet beležijo več kot 1000 vprašanj dnevno, kar je v preteklosti, v času prvih valov epidemije veljajo, da se je zaradi novih ukrepov ali odredb povečala negotovost med ljudmi oziroma se pojavljajo nejasnosti, ki potrebujejo dodatna pojasnila. Zato je Miha Švalj poklical državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, Franca?Vindišarja. <p>Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Odgovarja državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar</p><p><p>Na vladnem klicnem centru za informacije o novem koronavirusu imajo te dni spet več kot tisoč klicev na dan, kar pomeni, da se je negotovost med državljani spet povečala. Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Koliko zmede je med ljudmi povzročilo skrajšanje obdobja izolacije po okužbi z desetih na sedem dni? Kdaj prebolevniki lahko pridobijo QR-kodo? Prvega februarja bo potrdilu o cepljenju proti covidu-19 veljavnost potekla po 270 dneh – kaj to pomeni za tiste, ki so cepljeni samo dvakrat?</p> <p><span lang="SL-SI">Nanje odgovarja </span><span lang="SL-SI">državni sekretar na <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/">Ministrstvu za zdravje</a> <strong>Franc Vindišar</strong>.</span></p> <blockquote><p><em>"Največ vprašanj je vezanih na aktualno problematiko – na izolacije in karantene. Namreč vedeti moramo, da je število okuženih ljudi s koronavirusom ta hip izjemno visoko, dnevna številka gre daleč čez tisoč."</em></p></blockquote></p> 174842667 RTVSLO – Val 202 1400 clean V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev. Zadnje dneve v klicnem centru spet beležijo več kot 1000 vprašanj dnevno, kar je v preteklosti, v času prvih valov epidemije veljajo, da se je zaradi novih ukrepov ali odredb povečala negotovost med ljudmi oziroma se pojavljajo nejasnosti, ki potrebujejo dodatna pojasnila. Zato je Miha Švalj poklical državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, Franca?Vindišarja. <p>Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Odgovarja državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar</p><p><p>Na vladnem klicnem centru za informacije o novem koronavirusu imajo te dni spet več kot tisoč klicev na dan, kar pomeni, da se je negotovost med državljani spet povečala. Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Koliko zmede je med ljudmi povzročilo skrajšanje obdobja izolacije po okužbi z desetih na sedem dni? Kdaj prebolevniki lahko pridobijo QR-kodo? Prvega februarja bo potrdilu o cepljenju proti covidu-19 veljavnost potekla po 270 dneh – kaj to pomeni za tiste, ki so cepljeni samo dvakrat?</p> <p><span lang="SL-SI">Nanje odgovarja </span><span lang="SL-SI">državni sekretar na <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/">Ministrstvu za zdravje</a> <strong>Franc Vindišar</strong>.</span></p> <blockquote><p><em>"Največ vprašanj je vezanih na aktualno problematiko – na izolacije in karantene. Namreč vedeti moramo, da je število okuženih ljudi s koronavirusom ta hip izjemno visoko, dnevna številka gre daleč čez tisoč."</em></p></blockquote></p> Wed, 26 Jan 2022 09:45:00 +0000 Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil ... čaka te nekaj lepega! 174834084 RTVSLO – Val 202 113 clean ... čaka te nekaj lepega! Fri, 24 Dec 2021 17:20:00 +0000 Poišči čestitko! 10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni. Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe. Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske. Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? <p>Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani</p><p><p>10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.</p> <blockquote><p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/vroci-mikrofon-320/"><strong>Septembrska reportaža z Danske</strong></a>: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?</p></blockquote> <p>Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.</p> <p>Profesor <a href="https://twitter.com/M_B_Petersen"><strong>Michael Bang Peterson</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/michael@ps.au.dk">politolog</a> in direktor velikega raziskovalnega <a href="https://hope-project.dk/">projekta</a>, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.</p> <p>Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "<em>Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."</em></p> <blockquote><p><em>"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."</em></p></blockquote></p> 174833380 RTVSLO – Val 202 975 clean 10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni. Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe. Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske. Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? <p>Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani</p><p><p>10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.</p> <blockquote><p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/vroci-mikrofon-320/"><strong>Septembrska reportaža z Danske</strong></a>: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?</p></blockquote> <p>Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.</p> <p>Profesor <a href="https://twitter.com/M_B_Petersen"><strong>Michael Bang Peterson</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/michael@ps.au.dk">politolog</a> in direktor velikega raziskovalnega <a href="https://hope-project.dk/">projekta</a>, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.</p> <p>Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "<em>Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."</em></p> <blockquote><p><em>"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."</em></p></blockquote></p> Wed, 22 Dec 2021 09:45:00 +0000 prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah. 174827117 RTVSLO - Radio Koper 1064 clean Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah. Wed, 01 Dec 2021 09:00:00 +0000 "Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo." Pred tedni je v znanstveni reviji The Lancet Infectious Diseases izšla raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. Aniko Singanayagam z Imperial College London.<p>Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije</p><p><p>Pred tedni je v znanstveni reviji <i>The Lancet Infectious Diseases</i> izšla <a href="https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(21)00648-4/fulltext">raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva</a>. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. <a href="https://www.imperial.ac.uk/people/anika.singanayagam"><strong>Aniko Singanayagam</strong></a> z Imperial College London.</p> <p>Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, ugotavlja študija, izvedena na 440 britanskih gospodinjstih. Ko imajo cepljeni največjo virusno obremenitev so podobno kužni kot necepljeni, a se njihova kužnost hitreje zmanjša kot pri necepljenih.</p> <blockquote><p><span>"Potrdili smo, da če živiš v gospodinjstvu, kjer je se je pojavil primer covida, še vedno obstaja tveganje, da se okužiš, tudi če si polno cepljen."</span></p></blockquote> <p>Ugotovitve študije torej pojasnijo, zakaj se delta različica tako hitro širi po gospodinjstvih tudi med cepljenimi posamezniki, ki pa so vendarle mnogo bolj zaščiteni in imajo tudi lažji potek bolezni kot necepljeni ter tudi manj širijo virus ob krajših stikih, posebej poudarja sogovornica.</p></p> 174827047 RTVSLO – Val 202 1246 clean Pred tedni je v znanstveni reviji The Lancet Infectious Diseases izšla raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. Aniko Singanayagam z Imperial College London.<p>Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije</p><p><p>Pred tedni je v znanstveni reviji <i>The Lancet Infectious Diseases</i> izšla <a href="https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(21)00648-4/fulltext">raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva</a>. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. <a href="https://www.imperial.ac.uk/people/anika.singanayagam"><strong>Aniko Singanayagam</strong></a> z Imperial College London.</p> <p>Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, ugotavlja študija, izvedena na 440 britanskih gospodinjstih. Ko imajo cepljeni največjo virusno obremenitev so podobno kužni kot necepljeni, a se njihova kužnost hitreje zmanjša kot pri necepljenih.</p> <blockquote><p><span>"Potrdili smo, da če živiš v gospodinjstvu, kjer je se je pojavil primer covida, še vedno obstaja tveganje, da se okužiš, tudi če si polno cepljen."</span></p></blockquote> <p>Ugotovitve študije torej pojasnijo, zakaj se delta različica tako hitro širi po gospodinjstvih tudi med cepljenimi posamezniki, ki pa so vendarle mnogo bolj zaščiteni in imajo tudi lažji potek bolezni kot necepljeni ter tudi manj širijo virus ob krajših stikih, posebej poudarja sogovornica.</p></p> Tue, 30 Nov 2021 21:32:00 +0000 Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.<p>Pogovor s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom</p><p><p>Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.</p> <blockquote><p><em>"Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi."</em></p></blockquote> <p>Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica.</p> <blockquote><p><em>"Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo."</em></p></blockquote></p> 174824897 RTVSLO – Val 202 570 clean Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.<p>Pogovor s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom</p><p><p>Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.</p> <blockquote><p><em>"Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi."</em></p></blockquote> <p>Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica.</p> <blockquote><p><em>"Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo."</em></p></blockquote></p> Tue, 23 Nov 2021 13:45:00 +0000 Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke - le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva - ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala covidni intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je - kot boste slišali - stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih, pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje. Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina - z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.<p>Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let</p><p><p><span>V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke, le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je, kot boste slišali, stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. </span></p> <p><span>Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje.</span></p> <blockquote><p>Sogovorniki: <strong>Janja Perme Hajdinjak</strong>, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, <strong>Gašper Bombač</strong> in <strong>Anže Jerina</strong>, z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik <strong>Andrej Trobec</strong>, medicinska sestra <strong>Lili Cerjak</strong>, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: <strong>Andrej</strong>, <strong>Andrej</strong>, <strong>Slobodan</strong> in<strong> Ivana</strong>.</p></blockquote></p> 174824821 RTVSLO – Val 202 1038 clean V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke - le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva - ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala covidni intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je - kot boste slišali - stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih, pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje. Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina - z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.<p>Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let</p><p><p><span>V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke, le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je, kot boste slišali, stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. </span></p> <p><span>Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje.</span></p> <blockquote><p>Sogovorniki: <strong>Janja Perme Hajdinjak</strong>, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, <strong>Gašper Bombač</strong> in <strong>Anže Jerina</strong>, z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik <strong>Andrej Trobec</strong>, medicinska sestra <strong>Lili Cerjak</strong>, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: <strong>Andrej</strong>, <strong>Andrej</strong>, <strong>Slobodan</strong> in<strong> Ivana</strong>.</p></blockquote></p> Tue, 23 Nov 2021 11:00:00 +0000 Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!" Z biologinjo in komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič o aktulanih epidemioloških razmerah, o tem, kako je še mogoče ukrepati, da bi razbremenili preobremenjene bolnišnice, o strategijah cepljenja in testiranja, o testiranju vseh učencev v osnovnih šolah in o pozitivnem pogledu v prihodnost. "WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi test pozitiven."<p>Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok. </p><p><p><span>V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. <em>"Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov,"</em></span><span> pove b</span>iologinja in komunikatorka znanosti<strong> <a href="https://twitter.com/piskotk?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">dr. Zarja Muršič</a>. </strong></p> <blockquote><p><span><em>"</em></span><span><em>WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."</em></span></p></blockquote> <p><span>Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."</span></em></p></blockquote> <p><span>Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. <em>"Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." </em>Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo." </span></em></p></blockquote></p> 174823455 RTVSLO – Val 202 742 clean Z biologinjo in komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič o aktulanih epidemioloških razmerah, o tem, kako je še mogoče ukrepati, da bi razbremenili preobremenjene bolnišnice, o strategijah cepljenja in testiranja, o testiranju vseh učencev v osnovnih šolah in o pozitivnem pogledu v prihodnost. "WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi test pozitiven."<p>Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok. </p><p><p><span>V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. <em>"Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov,"</em></span><span> pove b</span>iologinja in komunikatorka znanosti<strong> <a href="https://twitter.com/piskotk?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">dr. Zarja Muršič</a>. </strong></p> <blockquote><p><span><em>"</em></span><span><em>WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."</em></span></p></blockquote> <p><span>Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."</span></em></p></blockquote> <p><span>Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. <em>"Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." </em>Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo." </span></em></p></blockquote></p> Thu, 18 Nov 2021 09:45:00 +0000 Nimamo nadzora nad širjenjem virusa Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.<p>Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija</p><p><p>Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica <strong>Monica Mahajan</strong> iz New Delhija odgovarja: "<em>Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike."</em> Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?</p> <blockquote><p>Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.</p> <p>Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.</p></blockquote> <p><strong>V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.</strong></p> <p>Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.</p> <blockquote><p>Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.</p></blockquote> <p><strong>Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.</strong></p> <p>Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.</p></p> 174823210 RTVSLO – Prvi 754 clean Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.<p>Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija</p><p><p>Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica <strong>Monica Mahajan</strong> iz New Delhija odgovarja: "<em>Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike."</em> Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?</p> <blockquote><p>Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.</p> <p>Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.</p></blockquote> <p><strong>V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.</strong></p> <p>Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.</p> <blockquote><p>Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.</p></blockquote> <p><strong>Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.</strong></p> <p>Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.</p></p> Thu, 18 Nov 2021 08:10:00 +0000 Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle. 174823180 RTVSLO - Radio Koper 3595 clean Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle. Wed, 17 Nov 2021 12:25:00 +0000 Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj! Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo<p>Priznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem</p><p><p>Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> 174821193 RTVSLO – Prvi 656 clean Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo<p>Priznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem</p><p><p>Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> Thu, 11 Nov 2021 08:10:00 +0000 Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo<p>Prvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maski</p><p><p>Stanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem.</p> <p>Glavnega epidemiologa v državi <strong>Maria Fafangla</strong> na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti?</p> <blockquote><p>Po podatkih NIJZ in <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnika</a> je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj.</p></blockquote> <p>Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem:<br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722">Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok</a><br /> <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/">Aktualna tema</a><br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/jutranjakronika/44">Podkast Druga jutranja kronika</a></p></p> 174821050 RTVSLO – Prvi 2748 clean Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo<p>Prvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maski</p><p><p>Stanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem.</p> <p>Glavnega epidemiologa v državi <strong>Maria Fafangla</strong> na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti?</p> <blockquote><p>Po podatkih NIJZ in <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnika</a> je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj.</p></blockquote> <p>Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem:<br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722">Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok</a><br /> <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/">Aktualna tema</a><br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/jutranjakronika/44">Podkast Druga jutranja kronika</a></p></p> Wed, 10 Nov 2021 09:55:48 +0000 Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain<p>Z infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike Golnik</p><p><p>Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo <strong>Barbaro Bitežnik</strong>, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka.</p> <p>Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov."</p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2021_39-40_0.pdf">Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section">EMA: Podatki o varnosti cepiv</a></p></p> 174815284 RTVSLO – Prvi 563 clean Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain<p>Z infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike Golnik</p><p><p>Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo <strong>Barbaro Bitežnik</strong>, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka.</p> <p>Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov."</p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2021_39-40_0.pdf">Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section">EMA: Podatki o varnosti cepiv</a></p></p> Thu, 21 Oct 2021 07:10:00 +0000 Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.<p>Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi</p><p><p>Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila <strong>Maja Stepančič</strong>. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.</p> <blockquote><p><em><span>"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."</span></em></p></blockquote> <p>V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: <em>"Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."</em></p> <p>Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.</p> <blockquote><p><em><span>"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."</span></em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/milano.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/maja-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/unnamed-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174815398 RTVSLO – Val 202 691 clean Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.<p>Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi</p><p><p>Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila <strong>Maja Stepančič</strong>. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.</p> <blockquote><p><em><span>"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."</span></em></p></blockquote> <p>V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: <em>"Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."</em></p> <p>Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.</p> <blockquote><p><em><span>"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."</span></em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/milano.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/maja-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/unnamed-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 20 Oct 2021 14:45:00 +0000 Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData<p>Infektologinja: Zdajšnje smernice uporabe ivermektina ne priporočajo </p><p><p>Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne.</p> <p>Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko <strong>Paolo Rondan</strong> na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima.</p> <p>V Peruju živi 33 milijonov prebivalcev. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je v državi do zdaj za covidom zbolelo dva milijona ljudi oziroma šest odstotkov prebivalstva, umrlo jih je 200.000. Naša sogovornica se še dobro spominja 6. marca lani, ko so v Peruju potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, temu pa je sledil prvi val epidemije.</p> <blockquote><p>Lani je bilo v javnosti veliko strahu. Ljudje so bili obupani, zdravniki prav tako. Nekateri župani so, čeprav niso zdravniki, vsem priporočali ivermektin; naj ga občani jemljejo kar preventivno. Pridružili so se jim celo nekateri zdravniki. Tudi v medijih je bilo veliko napačnih informacij. Ljudje so bili zmedeni, zato jih je veliko seglo po ivermektinu.</p></blockquote> <p>V letu in pol so v Peruju prestali dva obsežnejša vala epidemije, vendar pa tamkajšnje ministrstvo za zdravje še vedno ne priporoča uporabe ivermektina. Kje se zatika?</p> <blockquote><p>Zdajšnje smernice ministrstva za zdravje ne priporočajo uporabe ivermektina. Prve primere okužb z novim koronavirusom smo v Peruju potrdili marca lani. V prvem valu, med aprilom in oktobrom 2020, smo imeli zelo veliko primerov koronavirusne bolezni. Naše bolnišnice so bile polne, tako rekoč brez ene same proste postelje. Takrat so nekatere študije nakazale, da je zdravilo ivermektin učinkovito, zato so ga začeli predpisovati številni zdravniki tako v zasebnih kot tudi javnih bolnišnicah. Vendar je treba poudariti, da ivermektina že lani ministrstvo za zdravje ni priporočalo. Odločitev o njegovi uporabi je bila prepuščena zdravnikom. Če so menili, da bo ublažil posledice okužbe z novim koronavirusom, so ga pacientu lahko predpisali. Tako je veljalo še maja lani, najnovejše smernice ministrstva za zdravje pa uporabo ivermektina odsvetujejo.</p></blockquote></p> 174813272 RTVSLO – Prvi 474 clean Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData<p>Infektologinja: Zdajšnje smernice uporabe ivermektina ne priporočajo </p><p><p>Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne.</p> <p>Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko <strong>Paolo Rondan</strong> na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima.</p> <p>V Peruju živi 33 milijonov prebivalcev. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je v državi do zdaj za covidom zbolelo dva milijona ljudi oziroma šest odstotkov prebivalstva, umrlo jih je 200.000. Naša sogovornica se še dobro spominja 6. marca lani, ko so v Peruju potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, temu pa je sledil prvi val epidemije.</p> <blockquote><p>Lani je bilo v javnosti veliko strahu. Ljudje so bili obupani, zdravniki prav tako. Nekateri župani so, čeprav niso zdravniki, vsem priporočali ivermektin; naj ga občani jemljejo kar preventivno. Pridružili so se jim celo nekateri zdravniki. Tudi v medijih je bilo veliko napačnih informacij. Ljudje so bili zmedeni, zato jih je veliko seglo po ivermektinu.</p></blockquote> <p>V letu in pol so v Peruju prestali dva obsežnejša vala epidemije, vendar pa tamkajšnje ministrstvo za zdravje še vedno ne priporoča uporabe ivermektina. Kje se zatika?</p> <blockquote><p>Zdajšnje smernice ministrstva za zdravje ne priporočajo uporabe ivermektina. Prve primere okužb z novim koronavirusom smo v Peruju potrdili marca lani. V prvem valu, med aprilom in oktobrom 2020, smo imeli zelo veliko primerov koronavirusne bolezni. Naše bolnišnice so bile polne, tako rekoč brez ene same proste postelje. Takrat so nekatere študije nakazale, da je zdravilo ivermektin učinkovito, zato so ga začeli predpisovati številni zdravniki tako v zasebnih kot tudi javnih bolnišnicah. Vendar je treba poudariti, da ivermektina že lani ministrstvo za zdravje ni priporočalo. Odločitev o njegovi uporabi je bila prepuščena zdravnikom. Če so menili, da bo ublažil posledice okužbe z novim koronavirusom, so ga pacientu lahko predpisali. Tako je veljalo še maja lani, najnovejše smernice ministrstva za zdravje pa uporabo ivermektina odsvetujejo.</p></blockquote></p> Wed, 13 Oct 2021 09:20:00 +0000 Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom Paolo Terragnoli je zdravnik, je direktor urgence v bolnišnici Poliambulanza v Brescii in je eden tistih zdravnikov, ki so se nam lani v najhujšem obdobju epidemije, marca 2020, oglasili, da bi povedali svojo izkušnjo. Bila je bridka, težka, govoril je o neprestanem delu, o težkih bolnikih, o stiski, da se ti bolniki nikoli več ne bodo srečali s svojimi najdražjimi. Pripoved je v tistem trenutku zvenela brezizhodno, a danes, leto in pol po tem, se nam je Paolo Terragnoli spet oglasil, tokrat s čisto drugačnim glasom in v čisto drugačnih okoliščinah.<p>Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.</p><p><p><span>Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi <strong>Paola Terragnolija</strong>, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?</span></p> <blockquote><p><span>"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.</span></p></blockquote> <p><span>Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno. </span></p> <blockquote><p><span>"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."</span></p></blockquote></p> 174811573 RTVSLO – Val 202 584 clean Paolo Terragnoli je zdravnik, je direktor urgence v bolnišnici Poliambulanza v Brescii in je eden tistih zdravnikov, ki so se nam lani v najhujšem obdobju epidemije, marca 2020, oglasili, da bi povedali svojo izkušnjo. Bila je bridka, težka, govoril je o neprestanem delu, o težkih bolnikih, o stiski, da se ti bolniki nikoli več ne bodo srečali s svojimi najdražjimi. Pripoved je v tistem trenutku zvenela brezizhodno, a danes, leto in pol po tem, se nam je Paolo Terragnoli spet oglasil, tokrat s čisto drugačnim glasom in v čisto drugačnih okoliščinah.<p>Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.</p><p><p><span>Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi <strong>Paola Terragnolija</strong>, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?</span></p> <blockquote><p><span>"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.</span></p></blockquote> <p><span>Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno. </span></p> <blockquote><p><span>"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."</span></p></blockquote></p> Sat, 09 Oct 2021 09:10:00 +0000 Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe. "Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”." Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."<p>Filozof Tadej Troha o včerajšnjem dogajanju v Ljubljani in o tem, da bi morali biti zgroženi vsi</p><p><p>Filozof <a href="https://twitter.com/tadejtroha"><strong>Tadej Troha</strong></a>, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.</p> <blockquote><p><em>"Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”."</em></p></blockquote> <p>Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "<em>Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."</em></p></p> 174809619 RTVSLO – Val 202 1390 clean Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe. "Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”." Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."<p>Filozof Tadej Troha o včerajšnjem dogajanju v Ljubljani in o tem, da bi morali biti zgroženi vsi</p><p><p>Filozof <a href="https://twitter.com/tadejtroha"><strong>Tadej Troha</strong></a>, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.</p> <blockquote><p><em>"Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”."</em></p></blockquote> <p>Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "<em>Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."</em></p></p> Thu, 30 Sep 2021 08:45:00 +0000 Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. Toda če res velja, da bo to zimo v stik z virusom prišel prav vsak med nami, zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s 3. poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija, in zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? Gostja oddaje je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.<p>Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil </p><p><p><span>Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov.</span></p> <blockquote><p><em>"Splošna populacija se premalo zaveda pomena cepljenja v odrasli dobi; to se kaže v nizkem odstotku cepljenih odraslih proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Imamo slab odnos do cepljenja, ne le proti covidu-19, kot družba ga moramo spremeniti."</em></p></blockquote> <p><span>Zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? </span></p> <p><span>Kaj bo s tretjim poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija? </span></p> <p><span>Zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? </span></p> <blockquote><p>Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 <strong>Mateja Logar</strong>.</p></blockquote> <p><strong>Poslušajte še:</strong></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/08/vroci-mikrofon-318/" target="_blank" rel="noopener">Mateja Logar o striktnem uvajanju pogoja PCT in cepljenju</a></p></p> 174809021 RTVSLO – Val 202 1861 clean Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. Toda če res velja, da bo to zimo v stik z virusom prišel prav vsak med nami, zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s 3. poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija, in zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? Gostja oddaje je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.<p>Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil </p><p><p><span>Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov.</span></p> <blockquote><p><em>"Splošna populacija se premalo zaveda pomena cepljenja v odrasli dobi; to se kaže v nizkem odstotku cepljenih odraslih proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Imamo slab odnos do cepljenja, ne le proti covidu-19, kot družba ga moramo spremeniti."</em></p></blockquote> <p><span>Zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? </span></p> <p><span>Kaj bo s tretjim poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija? </span></p> <p><span>Zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? </span></p> <blockquote><p>Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 <strong>Mateja Logar</strong>.</p></blockquote> <p><strong>Poslušajte še:</strong></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2021/08/vroci-mikrofon-318/" target="_blank" rel="noopener">Mateja Logar o striktnem uvajanju pogoja PCT in cepljenju</a></p></p> Tue, 28 Sep 2021 10:00:00 +0000 Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki. Sodelujejo: dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202; prof. dr. Janez Žibert, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL; Slavko Jerič, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC. RTV Slovenija<p>Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki</p><p><p>V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki.</p> <h4>Sodelujejo:</h4> <ul> <li>dr. <strong>Zarja Muršič</strong>, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202</li> <li>prof. dr.<strong> Janez Žibert</strong>, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL</li> <li><strong>Slavko Jerič</strong>, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC RTV Slovenija</li> </ul> <blockquote><p><span>V nekem mestu živi 20 tisoč prebivalcev, polovica (10 tisoč ljudi) je cepljena, druga polovica (10 tisoč ljudi) je necepljena. 100 jih zboli med necepljenimi in 20 med cepljenimi. Kakšen je statistični kontekst?</span></p></blockquote></p> 174807631 RTVSLO – Val 202 1496 clean V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki. Sodelujejo: dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202; prof. dr. Janez Žibert, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL; Slavko Jerič, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC. RTV Slovenija<p>Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki</p><p><p>V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki.</p> <h4>Sodelujejo:</h4> <ul> <li>dr. <strong>Zarja Muršič</strong>, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202</li> <li>prof. dr.<strong> Janez Žibert</strong>, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL</li> <li><strong>Slavko Jerič</strong>, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC RTV Slovenija</li> </ul> <blockquote><p><span>V nekem mestu živi 20 tisoč prebivalcev, polovica (10 tisoč ljudi) je cepljena, druga polovica (10 tisoč ljudi) je necepljena. 100 jih zboli med necepljenimi in 20 med cepljenimi. Kakšen je statistični kontekst?</span></p></blockquote></p> Thu, 23 Sep 2021 07:34:00 +0000 Konteksti koronavirusne statistike Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi<p>Davor Tavčar: Moji možgani se pregrejejo in nehajo delovati</p><p><p>Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov izvid testa na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni, 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. "<em>Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,"</em> so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. Gosta Ultrazvoka sta <strong>Davor Tavčar</strong> in njegova žena <strong>Špela Tavčar</strong>.</p> <p>V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 265.000 prebivalk in prebivalcev (september 2021), po svetu pa že več kot 205 milijonov. Študije kažejo, da kar vsak tretji covidni prebolevnik še šest mesecev po bolezni poroča o bolj ali manj hudih nevroloških in duševnih težavah.</p> <p></p> <p>Fotografija: Davor Tavčar: No in v nekem trenutku moj možgan reče, dosti je bilo in brez opozorila tisto, kar je še pred sekundo v moji glavi, na glas govorilo in mi nekaj pomenilo, postane povsem nerazumljivo zaporedje čudnih znakov na ekranu.<br /> 23. septembra 2020 sem zmogel 12 ur takega dela vsak dan.<br /> 15. oktobra 2020 sem zmogel 20 minut takega dela vsak dan.<br /> 25. decembra 2020 sem zmogel 3 ure takega dela vsak dan.<br /> 3. januarja 2021 sem zmogel 1 uro takega dela vsak dan.<br /> 31. marca 2021 sem zmogel slabi 2 uri takega dela vsak dan.<br /> 9. septembra 2021 zmorem dobre 3 ure takega dela vsak dan.</p> <p><a href="https://www.facebook.com/yebatz/posts/10159751716903069">Celoten Davorjev zapis na Facebooku</a></p></p> 174807359 RTVSLO – Prvi 943 clean Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi<p>Davor Tavčar: Moji možgani se pregrejejo in nehajo delovati</p><p><p>Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov izvid testa na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni, 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. "<em>Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,"</em> so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. Gosta Ultrazvoka sta <strong>Davor Tavčar</strong> in njegova žena <strong>Špela Tavčar</strong>.</p> <p>V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 265.000 prebivalk in prebivalcev (september 2021), po svetu pa že več kot 205 milijonov. Študije kažejo, da kar vsak tretji covidni prebolevnik še šest mesecev po bolezni poroča o bolj ali manj hudih nevroloških in duševnih težavah.</p> <p></p> <p>Fotografija: Davor Tavčar: No in v nekem trenutku moj možgan reče, dosti je bilo in brez opozorila tisto, kar je še pred sekundo v moji glavi, na glas govorilo in mi nekaj pomenilo, postane povsem nerazumljivo zaporedje čudnih znakov na ekranu.<br /> 23. septembra 2020 sem zmogel 12 ur takega dela vsak dan.<br /> 15. oktobra 2020 sem zmogel 20 minut takega dela vsak dan.<br /> 25. decembra 2020 sem zmogel 3 ure takega dela vsak dan.<br /> 3. januarja 2021 sem zmogel 1 uro takega dela vsak dan.<br /> 31. marca 2021 sem zmogel slabi 2 uri takega dela vsak dan.<br /> 9. septembra 2021 zmorem dobre 3 ure takega dela vsak dan.</p> <p><a href="https://www.facebook.com/yebatz/posts/10159751716903069">Celoten Davorjev zapis na Facebooku</a></p></p> Thu, 23 Sep 2021 07:10:00 +0000 Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu Na ulicah danske prestolnice Kobenhavn je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo. Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost. A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo? Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek. Sogovorniki: - profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Theis Ehler Molin, Zetland - Lars Henrik Aagaard, Berlingske - Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Tomaž Šavli - Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu - Seven Foot Frank<p>Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?</p><p><p>Na ulicah danske prestolnice København je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo.</p> <p>Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost.</p> <p>A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?</p> <p>Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek.</p> <blockquote><p>Priporočamo tudi celoten intervju s profesorjem <a href="https://www.rtvslo.si/svet/danska-lazne-informacije-predstavljajo-napad-na-skupnost/594855"><strong>Andreasom Roepstorffom</strong></a>, ki ga lahko preberete <strong><a href="https://www.rtvslo.si/svet/danska-lazne-informacije-predstavljajo-napad-na-skupnost/594855">tukaj</a></strong>.</p></blockquote> <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li> <ul> <li>profesor <a href="https://twitter.com/aroepstorff"><strong>Andreas Roepstorff</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/persons/id(9b7e5ea3-9053-4c35-b321-9fb49342b294).html">Univerza v Aarhusu</a>, <a href="https://hope-project.dk/">Projekt Hope</a></li> <li><strong><a href="https://twitter.com/theisemol">Theis Ehler Molin</a></strong>, <a href="https://www.zetland.dk/">Zetland</a></li> <li><a href="https://twitter.com/lhaagaard"><strong>Lars Henrik Aagaard</strong></a>, <a href="https://www.berlingske.dk/">Berlingske</a></li> <li><a href="https://twitter.com/boralexander1"><strong>Alexander Bor</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/persons/alexander-bor(df35f529-baf4-4bbf-916e-9dac13baf052).html">Univerza v Aarhusu</a>, <a href="https://hope-project.dk/">Projekt Hope</a></li> <li>Tomaž Šavli</li> <li><strong><a href="https://pure.au.dk/portal/en/tit@dmu.dk">Tina Šantl Temkiv</a></strong>, <a href="https://international.au.dk/">Univerza v Aarhusu</a></li> <li><strong><a href="https://www.sevenfootfrank.com/">Seven Foot Frank</a></strong></li> </ul> </li> </ul> </p> 174807072 RTVSLO – Val 202 1603 clean Na ulicah danske prestolnice Kobenhavn je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo. Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost. A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo? Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek. Sogovorniki: - profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Theis Ehler Molin, Zetland - Lars Henrik Aagaard, Berlingske - Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Tomaž Šavli - Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu - Seven Foot Frank<p>Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?</p><p><p>Na ulicah danske prestolnice København je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo.</p> <p>Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost.</p> <p>A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?</p> <p>Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek.</p> <blockquote><p>Priporočamo tudi celoten intervju s profesorjem <a href="https://www.rtvslo.si/svet/danska-lazne-informacije-predstavljajo-napad-na-skupnost/594855"><strong>Andreasom Roepstorffom</strong></a>, ki ga lahko preberete <strong><a href="https://www.rtvslo.si/svet/danska-lazne-informacije-predstavljajo-napad-na-skupnost/594855">tukaj</a></strong>.</p></blockquote> <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li> <ul> <li>profesor <a href="https://twitter.com/aroepstorff"><strong>Andreas Roepstorff</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/persons/id(9b7e5ea3-9053-4c35-b321-9fb49342b294).html">Univerza v Aarhusu</a>, <a href="https://hope-project.dk/">Projekt Hope</a></li> <li><strong><a href="https://twitter.com/theisemol">Theis Ehler Molin</a></strong>, <a href="https://www.zetland.dk/">Zetland</a></li> <li><a href="https://twitter.com/lhaagaard"><strong>Lars Henrik Aagaard</strong></a>, <a href="https://www.berlingske.dk/">Berlingske</a></li> <li><a href="https://twitter.com/boralexander1"><strong>Alexander Bor</strong></a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/persons/alexander-bor(df35f529-baf4-4bbf-916e-9dac13baf052).html">Univerza v Aarhusu</a>, <a href="https://hope-project.dk/">Projekt Hope</a></li> <li>Tomaž Šavli</li> <li><strong><a href="https://pure.au.dk/portal/en/tit@dmu.dk">Tina Šantl Temkiv</a></strong>, <a href="https://international.au.dk/">Univerza v Aarhusu</a></li> <li><strong><a href="https://www.sevenfootfrank.com/">Seven Foot Frank</a></strong></li> </ul> </li> </ul> </p> Tue, 21 Sep 2021 10:00:00 +0000 Zakaj je Danski uspelo? Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti. Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja? Gostja Vročega mikrofona je bila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19. <p>Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje</p><p><p>Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti.</p> <p>Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja?</p> <blockquote><p>Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 <strong>Mateja Logar</strong>.</p></blockquote> <h4><strong>Povezave: </strong></h4> <p><a href="https://www.uradni-list.si/_pdf/2021/Ur/u2021146.pdf" target="_blank" rel="noopener">Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2</a></p></p> 174805249 RTVSLO – Val 202 1935 clean Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti. Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja? Gostja Vročega mikrofona je bila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19. <p>Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje</p><p><p>Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti.</p> <p>Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja?</p> <blockquote><p>Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 <strong>Mateja Logar</strong>.</p></blockquote> <h4><strong>Povezave: </strong></h4> <p><a href="https://www.uradni-list.si/_pdf/2021/Ur/u2021146.pdf" target="_blank" rel="noopener">Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2</a></p></p> Tue, 14 Sep 2021 10:00:00 +0000 Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19 Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData<p>Vodja kampanje Henrique de Gouveia e Melo: Ali boste preizkušali svojo srečo ali se boste vendarle odločili za najbolj pametno rešitev?</p><p><p>Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc.</p> <p>Vodja portugalske kampanje cepljenja proti covidu je <strong>viceadmiral Henrique de Gouveia e Melo.</strong> Zanj ni dileme: podatki o koristih cepljenja v boju proti covidu so že več mesecev popolnoma jasni.</p> <p></p> <blockquote><p>Po naših izkušnjah lahko rečem, da, generalno gledano, cepivo za 10-krat zmanjša možnost okužbe. Kdor pa se kljub temu okuži, cepivo za 10-krat zmanjša možnost hudega poteka bolezni in smrti. Če pomnožite deset krat deset, je za cepljenega v primerjavi z necepljenim 100-krat manj verjetno, da bo zaradi covida umrl.</p></blockquote> <p>Teh dejstev nasprotniki cepljenja tudi na Portugalskem preprosto nočejo videti.</p> <blockquote><p>Ostajajo v svojem mehurčku, v svoji resničnosti, ki pa je zgolj navidezna. V resnici sploh ne obstaja. Podatki, ki jih razširjajo, nikakor ne držijo. Njihovi zaključki so povsem zgrešeni. Vendar pa je na Portugalskem nasprotnikov cepljenja zelo, zelo malo. Uporabljajo besede, kot je genocid; meni pravijo, da sem morilec. Vendar jih je k sreči zelo, zelo malo. To ni razumno, ti ljudje ne razmišljajo racionalno. Obnašajo se, kot da bi prišli iz srednjega veka.</p></blockquote> <p>*99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let</p> <p><a href="https://covid19.min-saude.pt/">Uradna stran portugalskega boja proti covidu</a></p> <p>Podatki za vse države sveta o cepljenju proti covidu: <a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">OurWorldInData</a></p> <p><a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid-19 Sledilnik</a></p></p> 174804709 RTVSLO – Prvi 497 clean Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData<p>Vodja kampanje Henrique de Gouveia e Melo: Ali boste preizkušali svojo srečo ali se boste vendarle odločili za najbolj pametno rešitev?</p><p><p>Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc.</p> <p>Vodja portugalske kampanje cepljenja proti covidu je <strong>viceadmiral Henrique de Gouveia e Melo.</strong> Zanj ni dileme: podatki o koristih cepljenja v boju proti covidu so že več mesecev popolnoma jasni.</p> <p></p> <blockquote><p>Po naših izkušnjah lahko rečem, da, generalno gledano, cepivo za 10-krat zmanjša možnost okužbe. Kdor pa se kljub temu okuži, cepivo za 10-krat zmanjša možnost hudega poteka bolezni in smrti. Če pomnožite deset krat deset, je za cepljenega v primerjavi z necepljenim 100-krat manj verjetno, da bo zaradi covida umrl.</p></blockquote> <p>Teh dejstev nasprotniki cepljenja tudi na Portugalskem preprosto nočejo videti.</p> <blockquote><p>Ostajajo v svojem mehurčku, v svoji resničnosti, ki pa je zgolj navidezna. V resnici sploh ne obstaja. Podatki, ki jih razširjajo, nikakor ne držijo. Njihovi zaključki so povsem zgrešeni. Vendar pa je na Portugalskem nasprotnikov cepljenja zelo, zelo malo. Uporabljajo besede, kot je genocid; meni pravijo, da sem morilec. Vendar jih je k sreči zelo, zelo malo. To ni razumno, ti ljudje ne razmišljajo racionalno. Obnašajo se, kot da bi prišli iz srednjega veka.</p></blockquote> <p>*99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let</p> <p><a href="https://covid19.min-saude.pt/">Uradna stran portugalskega boja proti covidu</a></p> <p>Podatki za vse države sveta o cepljenju proti covidu: <a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">OurWorldInData</a></p> <p><a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid-19 Sledilnik</a></p></p> Mon, 13 Sep 2021 09:30:00 +0000 Portugalska zgodba o uspehu: 99-odstotna precepljenost* Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).<p>Resnični primeri. Slika covida skozi rentgenske posnetke pljuč treh bolnikov s covidom</p><p><p>Ko radiolog asist. mag. <strong>Igor Požek,</strong> ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. <em>»Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,«</em> je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek.</p> <p>Zdrava pljuča so na rentgenski sliki črna. Pljuča bolnika s kovidno pljučnico so bela.</p> </p> 174801944 RTVSLO – Prvi 740 clean Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).<p>Resnični primeri. Slika covida skozi rentgenske posnetke pljuč treh bolnikov s covidom</p><p><p>Ko radiolog asist. mag. <strong>Igor Požek,</strong> ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. <em>»Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,«</em> je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek.</p> <p>Zdrava pljuča so na rentgenski sliki črna. Pljuča bolnika s kovidno pljučnico so bela.</p> </p> Thu, 02 Sep 2021 07:10:00 +0000 Radiolog: Vprašam se, kako pacient sploh še diha V Sloveniji je bilo do srede 25. avgusta z enim odmerkom cepljenih 19.724 ali dobrih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa 13.275 ali slabih 11 odstotkov. Mnogi cepljenje odklanjajo, saj naj bi otroci in mladostniki covid-19 večinoma preboleli v blažji obliki. Kaj pravijo številke? Kakšno je tveganje za vnetje srca po cepljenju in kakšno po preboleli okužbi? Kdaj bodo na voljo cepiva za otroke, mlajše od 12 let? Na nekatere dileme in vprašanja okrog cepljenja otrok in mladostnikov odgovarja pediater Denis Baš. <p>V Sloveniji je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 cepljenih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa nekaj manj kot 11 odstotkov. Katera so glavna vprašanja?</p><p><p>V Sloveniji je bilo do 25. avgusta z enim odmerkom cepljenih 19.724 ali dobrih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa 13.275 ali slabih 11 odstotkov.  Za otroke in mladostnike sta odobreni cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna. Otroci in njihovi starši ter mladostniki so postavljeni pred odločitev za cepljenje. Mnogi cepljenje odklanjajo, saj naj bi otroci in mladostniki covid-19 večinoma preboleli v blažji obliki. Kaj pravijo številke? Kakšno je tveganje za vnetje srca po cepljenju in kakšno po preboleli okužbi? Kdaj bodo na voljo cepiva za otroke, mlajše od 12 let?</p> <p>Na vprašanja okrog cepljenja otrok in mladostnikov odgovarja pediater <strong>Denis Baš.</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></p></p> 174800527 RTVSLO – Val 202 1668 clean V Sloveniji je bilo do srede 25. avgusta z enim odmerkom cepljenih 19.724 ali dobrih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa 13.275 ali slabih 11 odstotkov. Mnogi cepljenje odklanjajo, saj naj bi otroci in mladostniki covid-19 večinoma preboleli v blažji obliki. Kaj pravijo številke? Kakšno je tveganje za vnetje srca po cepljenju in kakšno po preboleli okužbi? Kdaj bodo na voljo cepiva za otroke, mlajše od 12 let? Na nekatere dileme in vprašanja okrog cepljenja otrok in mladostnikov odgovarja pediater Denis Baš. <p>V Sloveniji je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 cepljenih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa nekaj manj kot 11 odstotkov. Katera so glavna vprašanja?</p><p><p>V Sloveniji je bilo do 25. avgusta z enim odmerkom cepljenih 19.724 ali dobrih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa 13.275 ali slabih 11 odstotkov.  Za otroke in mladostnike sta odobreni cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna. Otroci in njihovi starši ter mladostniki so postavljeni pred odločitev za cepljenje. Mnogi cepljenje odklanjajo, saj naj bi otroci in mladostniki covid-19 večinoma preboleli v blažji obliki. Kaj pravijo številke? Kakšno je tveganje za vnetje srca po cepljenju in kakšno po preboleli okužbi? Kdaj bodo na voljo cepiva za otroke, mlajše od 12 let?</p> <p>Na vprašanja okrog cepljenja otrok in mladostnikov odgovarja pediater <strong>Denis Baš.</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></p></p> Thu, 26 Aug 2021 11:30:00 +0000 Cepljenje otrok in mladostnikov: ključna dejstva V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>Asist. Tatjana Mrvič o novem koronavirusi in covidu pri otrocih ter mladostnikih</p><p><p>V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. <strong>Tatjano Mrvič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. </p></p> 174800320 RTVSLO – Prvi 677 clean V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>Asist. Tatjana Mrvič o novem koronavirusi in covidu pri otrocih ter mladostnikih</p><p><p>V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. <strong>Tatjano Mrvič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. </p></p> Thu, 26 Aug 2021 07:10:00 +0000 Pediatrinja: Ni še jasno, ali otroci bolj širijo delto kot odrasli Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov. Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja. Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. Tomaž Bratkovič (Fakulteta za farmacijo) in sociolog Andraž Zorko (družba Valicon). Pripravlja Iztok Konc. Foto: BoBo <p>Paradoksalno pa strah in odpor pred cepljenjem proti covidu v Sloveniji naraščata</p><p><p>Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov (18.8.2021). Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja.</p> <blockquote><p>Po zadnjih podatkih je v Sloveniji z enim odmerkom cepiva proti covidu cepljenih že 970.000 prebivalk in prebivalcev, z dvema odmerkoma pa 880.000. Slednje predstavlja 41 odstotkov. Do zdaj je za covidom od začetka cepljenja decembra lani zbolel le en promil cepljenih: 1.400 od 880.000 (23.8.2021).</p></blockquote> <p>Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. <strong>Tatjana Lejko Zupanc</strong> (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> (Fakulteta za farmacijo) in sociolog <strong>Andraž Zorko</strong> (družba Valicon).</p> <p>Koristne povezave:<br /> <a href="https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/">Raziskava #Novanormalnost</a><br /> <a href="https://www.cepimose.si/">Cepimo se</a><br /> <a href="https://www.cepimose.si/aktualno/nezeleni-ucinki-po-cepljenju/">Neželeni učinki cepiv</a><br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/prvi/ultrazvok/2288722">Medicinski podkast Ultrazvok</a></p></p> 174799888 RTVSLO – Prvi 2452 clean Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov. Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja. Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. Tomaž Bratkovič (Fakulteta za farmacijo) in sociolog Andraž Zorko (družba Valicon). Pripravlja Iztok Konc. Foto: BoBo <p>Paradoksalno pa strah in odpor pred cepljenjem proti covidu v Sloveniji naraščata</p><p><p>Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov (18.8.2021). Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja.</p> <blockquote><p>Po zadnjih podatkih je v Sloveniji z enim odmerkom cepiva proti covidu cepljenih že 970.000 prebivalk in prebivalcev, z dvema odmerkoma pa 880.000. Slednje predstavlja 41 odstotkov. Do zdaj je za covidom od začetka cepljenja decembra lani zbolel le en promil cepljenih: 1.400 od 880.000 (23.8.2021).</p></blockquote> <p>Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. <strong>Tatjana Lejko Zupanc</strong> (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> (Fakulteta za farmacijo) in sociolog <strong>Andraž Zorko</strong> (družba Valicon).</p> <p>Koristne povezave:<br /> <a href="https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/">Raziskava #Novanormalnost</a><br /> <a href="https://www.cepimose.si/">Cepimo se</a><br /> <a href="https://www.cepimose.si/aktualno/nezeleni-ucinki-po-cepljenju/">Neželeni učinki cepiv</a><br /> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/prvi/ultrazvok/2288722">Medicinski podkast Ultrazvok</a></p></p> Tue, 24 Aug 2021 07:10:00 +0000 Le promil cepljenih se je okužil s koronavirusom Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje<p>Matematik pritrjuje, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni</p><p><p>Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: <em>»Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.«</em> Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. <strong>Janezom Žibertom</strong>. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnik.</a> Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov?</p> <p>Graf: Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje</p></p> 174798888 RTVSLO – Prvi 612 clean Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje<p>Matematik pritrjuje, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni</p><p><p>Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: <em>»Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.«</em> Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. <strong>Janezom Žibertom</strong>. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnik.</a> Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov?</p> <p>Graf: Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje</p></p> Thu, 19 Aug 2021 07:10:00 +0000 Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž<p>»Ivermektina proti covidu ne dajemo in ne priporočamo.«</p><p><p>Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž</strong>.</p></p> 174797432 RTVSLO – Prvi 758 clean Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž<p>»Ivermektina proti covidu ne dajemo in ne priporočamo.«</p><p><p>Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž</strong>.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Zdravilo ivermektin proti covidu nima pomena Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.<p>Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj</p><p><p>Nedavno smo si na <a href="https://www.rtvslo.si/tv/dokumentarni">TV Slovenija</a> lahko ogledali dokumentarec <em>Proticepilna zarota</em>, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa <strong>dr. Petra Klepca</strong> s <a href="https://www.zrc-sazu.si">Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU</a> v Ljubljani:<em>"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."</em></p> <blockquote><p><em>"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."</em></p></blockquote> <p>V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu <em>Proticepilna zarota</em> pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.</p> <p>Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.</p> <blockquote><p><em>"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."</em></p></blockquote> <blockquote><p><em>"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."</em></p></blockquote></p> 174797438 RTVSLO – Val 202 1130 clean Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.<p>Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj</p><p><p>Nedavno smo si na <a href="https://www.rtvslo.si/tv/dokumentarni">TV Slovenija</a> lahko ogledali dokumentarec <em>Proticepilna zarota</em>, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa <strong>dr. Petra Klepca</strong> s <a href="https://www.zrc-sazu.si">Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU</a> v Ljubljani:<em>"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."</em></p> <blockquote><p><em>"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."</em></p></blockquote> <p>V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu <em>Proticepilna zarota</em> pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.</p> <p>Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.</p> <blockquote><p><em>"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."</em></p></blockquote> <blockquote><p><em>"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."</em></p></blockquote></p> Wed, 11 Aug 2021 10:00:00 +0000 Teorije zarote in kriza avtoritet Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta. . Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna. <p>Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19</p><p><p>Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal <strong>Hans Kluge</strong>, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta.</p> <blockquote><p>"<em>Smo se česa naučili? Recimo, da vsaj vemo, kaj je treba narediti, hkrati pa morajo politične odločitve temeljiti na znanstvenih dokazih, za to se zavzemamo. Sem pa optimist, ker obstaja pomembna razlika v primerjavi z lanskim letom: na voljo imamo cepivo. Cepiva rešujejo življenja in so varna, zato bi rad prebivalcem Slovenije povedal: Če ste na vrsti za cepljenje, se cepite, tako kot sem se tudi sam pred dvema tednoma, ko sem prejel drugi odmerek.</em>"</p></blockquote></p> 174792519 RTVSLO – Val 202 850 clean Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta. . Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna. <p>Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19</p><p><p>Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal <strong>Hans Kluge</strong>, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta.</p> <blockquote><p>"<em>Smo se česa naučili? Recimo, da vsaj vemo, kaj je treba narediti, hkrati pa morajo politične odločitve temeljiti na znanstvenih dokazih, za to se zavzemamo. Sem pa optimist, ker obstaja pomembna razlika v primerjavi z lanskim letom: na voljo imamo cepivo. Cepiva rešujejo življenja in so varna, zato bi rad prebivalcem Slovenije povedal: Če ste na vrsti za cepljenje, se cepite, tako kot sem se tudi sam pred dvema tednoma, ko sem prejel drugi odmerek.</em>"</p></blockquote></p> Wed, 21 Jul 2021 10:00:00 +0000 Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!" Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana<p>Prof. Richard J. Roberts je Nobelovo nagrado za medicino prejel za raziskave DNK in RNK</p><p><p>Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. <strong>Richard Roberts.</strong> Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom.</p> <p>Sodelujeta še prof. dr. <strong>Jernej Ule</strong> (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. <strong>Janko Kos</strong> (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani).</p> <p>Prof. Roberts je sodeloval na <a href="https://2021.febscongress.org/">spletnem kongresu,</a> ki ga je soorganiziralo Slovensko biokemijsko društvo. Spremljalo ga je več kot 1700 udeleženk in udeležencev z vsega sveta. Med drugim so razpravljali tudi o pandemiji covida in o cepivih, ki jih prof. Roberts poudarja kot redko dobro stvar dobro znanih razmer, ki v primežu držijo ves svet.</p> <blockquote><p>Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje. – nobelovec Roberts</p></blockquote></p> 174790941 RTVSLO – Prvi 910 clean Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana<p>Prof. Richard J. Roberts je Nobelovo nagrado za medicino prejel za raziskave DNK in RNK</p><p><p>Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. <strong>Richard Roberts.</strong> Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom.</p> <p>Sodelujeta še prof. dr. <strong>Jernej Ule</strong> (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. <strong>Janko Kos</strong> (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani).</p> <p>Prof. Roberts je sodeloval na <a href="https://2021.febscongress.org/">spletnem kongresu,</a> ki ga je soorganiziralo Slovensko biokemijsko društvo. Spremljalo ga je več kot 1700 udeleženk in udeležencev z vsega sveta. Med drugim so razpravljali tudi o pandemiji covida in o cepivih, ki jih prof. Roberts poudarja kot redko dobro stvar dobro znanih razmer, ki v primežu držijo ves svet.</p> <blockquote><p>Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje. – nobelovec Roberts</p></blockquote></p> Thu, 15 Jul 2021 07:10:00 +0000 Nobelovec Roberts: Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo<p>Mario Fafangel o tem, kako nadoknaditi zamujeno v naši strategiji cepljenja</p><p><p>V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog <strong>Mario Fafangel.</strong> Njegovi odgovori so jasni.</p> <blockquote><p>Izberite cepivo in se cepite zdaj.</p></blockquote> <p>*Npr.: Velika Britanija, Izrael: <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">Podatki o cepljenju v Sloveniji, </a><a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">Podatki o cepljenju po svetu</a></p></p> 174789241 RTVSLO – Prvi 798 clean V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo<p>Mario Fafangel o tem, kako nadoknaditi zamujeno v naši strategiji cepljenja</p><p><p>V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog <strong>Mario Fafangel.</strong> Njegovi odgovori so jasni.</p> <blockquote><p>Izberite cepivo in se cepite zdaj.</p></blockquote> <p>*Npr.: Velika Britanija, Izrael: <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">Podatki o cepljenju v Sloveniji, </a><a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">Podatki o cepljenju po svetu</a></p></p> Thu, 08 Jul 2021 07:10:00 +0000 Fafangel: Druge države so s cepljenjem zgradile zid, Slovenija pa klopco* Na covidnih intenzivnih oddelkih se delo nikoli ne ustavi; poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno. Vse več podatkov kaže, da so slovenski zdravniki pri tem uspešni. Sogovorniki Intelekte so vodje treh intenzivnih oddelkov: prof. dr. Matjaž Jereb v Ljubljani (UKC Ljubljana), prof. dr. Thomas Staudinger na Dunaju (AKH Wien), zdravnica Alenka Strdin Košir pa v Mariboru (UKC Maribor). Kakšne zgodbe piše življenje v intenzivnih covidnih enotah? Ali je covid bolezen pljuč ali žil? Kako so se pri zdravljenju najtežjih pacientov izkazala zdravila, o katerih se veliko piše na družabnih omrežjih? Foto: UKC Ljubljana<p>Poročilo s prve bojne črte: Ljubljana, Maribor, Dunaj </p><p><p>Na covidnih intenzivnih oddelkih se delo nikoli ne ustavi; poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno. Vse več podatkov kaže, da so slovenski zdravniki pri tem uspešni. Sogovorniki Intelekte so vodje treh intenzivnih oddelkov: prof. dr. <strong>Matjaž Jereb</strong> v Ljubljani (UKC Ljubljana), prof. dr. <strong>Thomas Staudinger</strong> na Dunaju (AKH Wien), zdravnica <strong>Alenka Strdin Košir</strong> pa v Mariboru (UKC Maribor). Kakšne zgodbe piše življenje v intenzivnih covidnih enotah? Ali je covid bolezen pljuč ali žil? Kako so se pri zdravljenju najtežjih pacientov izkazala zdravila, o katerih se veliko piše na družabnih omrežjih?</p> <p>Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Covid-19 sledilnika (6.7.21) smo v Sloveniji zabeležili približno 257.000 primerov okužbe z novim koronavirusom. Zdravljenje v bolnišnici je od marca 2020 do danes potrebovalo že več kot 18.000 pacientk in pacientov, med njimi <strong>2.600 na intenzivnih oddelkih.</strong> Skoraj 1.500 naših bližnjih, naših prijateljev, znancev, kolegov … je bilo med epidemijo že priklopljenih na respirator.</p></p> 174788824 RTVSLO – Prvi 2105 clean Na covidnih intenzivnih oddelkih se delo nikoli ne ustavi; poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno. Vse več podatkov kaže, da so slovenski zdravniki pri tem uspešni. Sogovorniki Intelekte so vodje treh intenzivnih oddelkov: prof. dr. Matjaž Jereb v Ljubljani (UKC Ljubljana), prof. dr. Thomas Staudinger na Dunaju (AKH Wien), zdravnica Alenka Strdin Košir pa v Mariboru (UKC Maribor). Kakšne zgodbe piše življenje v intenzivnih covidnih enotah? Ali je covid bolezen pljuč ali žil? Kako so se pri zdravljenju najtežjih pacientov izkazala zdravila, o katerih se veliko piše na družabnih omrežjih? Foto: UKC Ljubljana<p>Poročilo s prve bojne črte: Ljubljana, Maribor, Dunaj </p><p><p>Na covidnih intenzivnih oddelkih se delo nikoli ne ustavi; poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno. Vse več podatkov kaže, da so slovenski zdravniki pri tem uspešni. Sogovorniki Intelekte so vodje treh intenzivnih oddelkov: prof. dr. <strong>Matjaž Jereb</strong> v Ljubljani (UKC Ljubljana), prof. dr. <strong>Thomas Staudinger</strong> na Dunaju (AKH Wien), zdravnica <strong>Alenka Strdin Košir</strong> pa v Mariboru (UKC Maribor). Kakšne zgodbe piše življenje v intenzivnih covidnih enotah? Ali je covid bolezen pljuč ali žil? Kako so se pri zdravljenju najtežjih pacientov izkazala zdravila, o katerih se veliko piše na družabnih omrežjih?</p> <p>Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Covid-19 sledilnika (6.7.21) smo v Sloveniji zabeležili približno 257.000 primerov okužbe z novim koronavirusom. Zdravljenje v bolnišnici je od marca 2020 do danes potrebovalo že več kot 18.000 pacientk in pacientov, med njimi <strong>2.600 na intenzivnih oddelkih.</strong> Skoraj 1.500 naših bližnjih, naših prijateljev, znancev, kolegov … je bilo med epidemijo že priklopljenih na respirator.</p></p> Tue, 06 Jul 2021 07:10:00 +0000 Intenzivne enote v covidnem viharju »Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Cepiva več kot 90-odstotno varujejo pred težkim potekom okužbe s koronavirusno različico delta </p><p><p><em>"Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,"</em> pravi sintezni biolog prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti covidu pri različici delta. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar na raziskavo, ki je pokazala, da cepivi proti covidu podjetij Pfeizer in verjetno tudi Moderna ščitita celo do smrti? Koliko časa pa traja zaščita pri cepivu AstraZeneca?</p></p> 174787521 RTVSLO – Prvi 743 clean »Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Cepiva več kot 90-odstotno varujejo pred težkim potekom okužbe s koronavirusno različico delta </p><p><p><em>"Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,"</em> pravi sintezni biolog prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti covidu pri različici delta. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar na raziskavo, ki je pokazala, da cepivi proti covidu podjetij Pfeizer in verjetno tudi Moderna ščitita celo do smrti? Koliko časa pa traja zaščita pri cepivu AstraZeneca?</p></p> Thu, 01 Jul 2021 07:10:00 +0000 Dr. Jerala: Delto lahko zaustavimo samo s cepljenjem Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.<p>Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje</p><p><p>Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.</p></p> 174786122 RTVSLO – Val 202 1905 clean Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.<p>Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje</p><p><p>Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 09:00:00 +0000 Koronavirus pred poletjem Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>V Nemčiji se vsak dan cepi milijon ljudi</p><p><p>Infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito pred covidom. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: "<em>Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80-odstotna precepljenost."</em> Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa?</p></p> 174785843 RTVSLO – Prvi 668 clean Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>V Nemčiji se vsak dan cepi milijon ljudi</p><p><p>Infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito pred covidom. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: "<em>Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80-odstotna precepljenost."</em> Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa?</p></p> Thu, 24 Jun 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Prvič AstraZeneca, drugič Pfizer Pred poletnimi počitnicami se oziramo čez meje. A če je pogled v tujino še enostaven, pa se lahko vaša pot tja zaustavi že na meji. V teh dneh pa celo na upravni enoti. Za prehod meje namreč potrebujete potrdilo o PCT, ki ga pridobite na portalu zVem, za dostop do katerega je nujna digitalna identiteta. Ki pa je večina (še) Slovencev nima. Sprašujemo se, kako najhitreje do potrdila PCT, kje bodo vzpostavljene dodatne točke za pridobitev digitalne identitete in kakšna je razlika med različnimi digitalnimi identitetami. Kaj prinaša evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga potrdili poslanci Evropskega parlamenta in ali bo do potrdila možno dostopati tudi v fizični obliki? Sveže podatke o vstopu v nekatere tuje države pa ponudijo dopisniki Janko Petrovec (Italija), Petra Kos Gnamuš (Avstrija) in Boštjan Anžin (Balkan).<p>Ugotavljamo, na kaj vse moramo biti pozorni pred potovanjem v tujino in kako najhitreje pridobimo potrdilo PCT</p><p><p><span>Pred poletnimi počitnicami se oziramo čez meje. A če je pogled v tujino še enostaven, pa se lahko vaša pot tja zaustavi že na meji. V teh dneh pa celo na upravni enoti. Za prehod meje namreč potrebujete potrdilo PCT, ki ga pridobite na <a href="https://zvem.ezdrav.si/domov" target="_blank" rel="noopener noreferrer">portalu zVem</a>, za dostop do katerega je nujna <a href="https://www.si-trust.gov.si/sl/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">digitalna identiteta</a>. Ki pa je večina (še) Slovencev nima. </span></p> <p>Sprašujemo se, kako najhitreje do potrdila PCT, kje bodo vzpostavljene dodatne točke za pridobitev digitalne identitete in kakšna je razlika med različnimi digitalnimi identitetami. Kaj prinaša evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga potrdili poslanci Evropskega parlamenta in ali bo do potrdila možno dostopati tudi v fizični obliki? Sveže podatke o vstopu v nekatere tuje države pa ponudijo dopisniki Janko Petrovec (Italija), Petra Kos Gnamuš (Avstrija) in Boštjan Anžin (Balkan).</p> <h3>Uporabne povezave:</h3> <p><a href="https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/prehajanje-meja/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Prehajanje mej - gov.si</a></p> <p><a href="https://reopen.europa.eu/en" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Portal Re-open EU</a>, ki zagotavlja informacije o različnih sprejetih ukrepih, vključno z zahtevami glede karantene in testiranja za potnike, potrdilom EU o digitalnem COVID</p> <p><a href="https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174781906?s=tv" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Kako najhitreje do digitalnega potrdila - oddaja Koda</a></p></p> 174782375 RTVSLO – Val 202 964 clean Pred poletnimi počitnicami se oziramo čez meje. A če je pogled v tujino še enostaven, pa se lahko vaša pot tja zaustavi že na meji. V teh dneh pa celo na upravni enoti. Za prehod meje namreč potrebujete potrdilo o PCT, ki ga pridobite na portalu zVem, za dostop do katerega je nujna digitalna identiteta. Ki pa je večina (še) Slovencev nima. Sprašujemo se, kako najhitreje do potrdila PCT, kje bodo vzpostavljene dodatne točke za pridobitev digitalne identitete in kakšna je razlika med različnimi digitalnimi identitetami. Kaj prinaša evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga potrdili poslanci Evropskega parlamenta in ali bo do potrdila možno dostopati tudi v fizični obliki? Sveže podatke o vstopu v nekatere tuje države pa ponudijo dopisniki Janko Petrovec (Italija), Petra Kos Gnamuš (Avstrija) in Boštjan Anžin (Balkan).<p>Ugotavljamo, na kaj vse moramo biti pozorni pred potovanjem v tujino in kako najhitreje pridobimo potrdilo PCT</p><p><p><span>Pred poletnimi počitnicami se oziramo čez meje. A če je pogled v tujino še enostaven, pa se lahko vaša pot tja zaustavi že na meji. V teh dneh pa celo na upravni enoti. Za prehod meje namreč potrebujete potrdilo PCT, ki ga pridobite na <a href="https://zvem.ezdrav.si/domov" target="_blank" rel="noopener noreferrer">portalu zVem</a>, za dostop do katerega je nujna <a href="https://www.si-trust.gov.si/sl/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">digitalna identiteta</a>. Ki pa je večina (še) Slovencev nima. </span></p> <p>Sprašujemo se, kako najhitreje do potrdila PCT, kje bodo vzpostavljene dodatne točke za pridobitev digitalne identitete in kakšna je razlika med različnimi digitalnimi identitetami. Kaj prinaša evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga potrdili poslanci Evropskega parlamenta in ali bo do potrdila možno dostopati tudi v fizični obliki? Sveže podatke o vstopu v nekatere tuje države pa ponudijo dopisniki Janko Petrovec (Italija), Petra Kos Gnamuš (Avstrija) in Boštjan Anžin (Balkan).</p> <h3>Uporabne povezave:</h3> <p><a href="https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/prehajanje-meja/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Prehajanje mej - gov.si</a></p> <p><a href="https://reopen.europa.eu/en" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Portal Re-open EU</a>, ki zagotavlja informacije o različnih sprejetih ukrepih, vključno z zahtevami glede karantene in testiranja za potnike, potrdilom EU o digitalnem COVID</p> <p><a href="https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174781906?s=tv" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Kako najhitreje do digitalnega potrdila - oddaja Koda</a></p></p> Thu, 10 Jun 2021 08:45:00 +0000 Kako čez mejo v 2021? Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana<p>Odgovarja dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za cepljenje</p><p><p>Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, številni že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa?</p> <p>Optimalna zaščita nastopi 14 dni po edinem odmerku cepiva Janssen ali 14 dni po drugem odmerku AstraZenece, Pfeizerja in Moderne. Vendar z drugim odmerkom AstraZenece ne gre hiteti, čeprav ga lahko prejmemo od četrtega do dvanajstega tedna po prvem.</p></p> 174782054 RTVSLO – Prvi 507 clean Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana<p>Odgovarja dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za cepljenje</p><p><p>Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, številni že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa?</p> <p>Optimalna zaščita nastopi 14 dni po edinem odmerku cepiva Janssen ali 14 dni po drugem odmerku AstraZenece, Pfeizerja in Moderne. Vendar z drugim odmerkom AstraZenece ne gre hiteti, čeprav ga lahko prejmemo od četrtega do dvanajstega tedna po prvem.</p></p> Wed, 09 Jun 2021 14:20:00 +0000 Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Epidemija koronavirusne bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Kaj pravzaprav želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike? Gosta: dr. Alenka Kraigher in dr. Janez Žibert.<p>Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p><p><p>Epidemija koronavirusne <wbr />bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Na ramenih znanstvenih dosežkov so nam na voljo visoko učinkovita cepiva, ki poleg zaščite pred simptomatsko boleznijo, zmanjšujejo tudi prenos virusa v populaciji. Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Alenka Kraigher</strong>, epidemiologinja, dolgoletna vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ</li> <li>Prof. dr. <strong>Janez Žibert</strong>, matematik, avtor epidemiološkega modela</li> </ul></p> 174780438 RTVSLO – Val 202 1557 clean Epidemija koronavirusne bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Kaj pravzaprav želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike? Gosta: dr. Alenka Kraigher in dr. Janez Žibert.<p>Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p><p><p>Epidemija koronavirusne <wbr />bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Na ramenih znanstvenih dosežkov so nam na voljo visoko učinkovita cepiva, ki poleg zaščite pred simptomatsko boleznijo, zmanjšujejo tudi prenos virusa v populaciji. Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?</p> <h3>Sogovornika:</h3> <ul> <li>Prof. dr. <strong>Alenka Kraigher</strong>, epidemiologinja, dolgoletna vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ</li> <li>Prof. dr. <strong>Janez Žibert</strong>, matematik, avtor epidemiološkega modela</li> </ul></p> Thu, 03 Jun 2021 08:00:00 +0000 Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija<p>Imunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenju</p><p><p>Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> 174778613 RTVSLO – Prvi 791 clean Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija<p>Imunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenju</p><p><p>Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> Thu, 27 May 2021 07:05:00 +0000 Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna! Larisa iz Zreč je maturantka Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemije ji je odpadlo že veliko stvari, ki so se jih srednješolci vedno veselili. Lani je odpadel maturantski izlet. Letos je odpadel maturantski ples. Ne bo pa odpadla matura. S pisanjem eseja se je že začela. Napetost pred koncem šolskega leta narašča. <p>Maturantka na Gimnaziji Celje - Center</p><p> <p><span>Larisa iz Zreč je maturantka Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemije ji je odpadlo že veliko stvari, ki so se jih srednješolci vedno veselili. Lani je odpadel maturantski izlet. Letos je odpadel maturantski ples. Ne bo pa odpadla matura. S pisanjem eseja se je že začela. Napetost pred koncem šolskega leta narašča.</span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174776968 RTVSLO – Val 202 766 clean Larisa iz Zreč je maturantka Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemije ji je odpadlo že veliko stvari, ki so se jih srednješolci vedno veselili. Lani je odpadel maturantski izlet. Letos je odpadel maturantski ples. Ne bo pa odpadla matura. S pisanjem eseja se je že začela. Napetost pred koncem šolskega leta narašča. <p>Maturantka na Gimnaziji Celje - Center</p><p> <p><span>Larisa iz Zreč je maturantka Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemije ji je odpadlo že veliko stvari, ki so se jih srednješolci vedno veselili. Lani je odpadel maturantski izlet. Letos je odpadel maturantski ples. Ne bo pa odpadla matura. S pisanjem eseja se je že začela. Napetost pred koncem šolskega leta narašča.</span></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 20 May 2021 08:00:00 +0000 Dnevnik gimnazijke - Larisa Kosi Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič<p>Profesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 </p><p><p>Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p></p> 174776700 RTVSLO – Prvi 739 clean Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič<p>Profesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 </p><p><p>Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p></p> Thu, 20 May 2021 07:10:00 +0000 Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati V Sloveniji se zadnje tedne širjenje koronavirusa počasi umirja. Številke novih zaznanih primerov ob kombinaciji ukrepov, večanju števila prebolevnikov in cepljenih oseb ter sezonskosti virusa upadajo. Večina nas v stik s podatki o širjenju virusa prihaja s spremljanjem dnevnih poročil o številu novih zaznanih primerov, a to je le eden izmed načinov spremljanja širjenja virusa. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo navzočnost virusa spremljajo v odpadnih vodah na posameznih čistilnih napravah. Naša strokovna sodelavka Zarja Muršič se je o tem pogovarjala z dr. Denisom Kutnjakom. <p>Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi</p><p><p><a href="https://www.nib.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Na Nacionalnem inštitutu za biologijo</a> spremljajo prisotnost virusa v odpadnih vodah na posameznih čistilnih napravah. Ljudje, ki so okuženi s SARS-CoV-2, poleg tega, da virusne delce v času kužnosti izločajo z večjimi in manjšimi kapljicami pri petju, govorjenju in tudi samem dihanju, izločajo tudi sledove virusa skozi prebavni trakt, z blatom. Prav te sledi spremljajo z analizo odpadnih vod sedmih čistilnih naprav v Sloveniji. Približno polovica okuženih izloča virus tudi z blatom, kar pa še ne pomeni, da prihaja do prenosa tudi prek blata.</p> <blockquote><p><em>"Hkrati spremljamo pojavljanje vseh različic v neki mešanici, kar pomeni, da lahko o vseh hitro pridobimo informacije. A pridobljen vzorec je precej kompleksen, zato s težavo zaznamo različice, ki se v populaciji pojavljajo v nižjih frekvencah. Slabost je tudi, da težko ločimo med seboj si podobne različice."</em> – dr. <a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Denis Kutnjak</a></p></blockquote> <p>Spremljanje virusa v odpadnih vodah je prav zaradi ujemanja s podatki o zaznanih novih okužbah pri testiranju navzočnosti virusa v nosno-žrelnem predelu zelo dober način za zgodnji alarm ob njegovi morebitni novi rasti. Takšno spremljanje na čistilnih napravah bo postala stalnica v bližnji in verjetno tudi daljni prihodnosti.</p></p> 174775269 RTVSLO – Val 202 512 clean V Sloveniji se zadnje tedne širjenje koronavirusa počasi umirja. Številke novih zaznanih primerov ob kombinaciji ukrepov, večanju števila prebolevnikov in cepljenih oseb ter sezonskosti virusa upadajo. Večina nas v stik s podatki o širjenju virusa prihaja s spremljanjem dnevnih poročil o številu novih zaznanih primerov, a to je le eden izmed načinov spremljanja širjenja virusa. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo navzočnost virusa spremljajo v odpadnih vodah na posameznih čistilnih napravah. Naša strokovna sodelavka Zarja Muršič se je o tem pogovarjala z dr. Denisom Kutnjakom. <p>Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi</p><p><p><a href="https://www.nib.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Na Nacionalnem inštitutu za biologijo</a> spremljajo prisotnost virusa v odpadnih vodah na posameznih čistilnih napravah. Ljudje, ki so okuženi s SARS-CoV-2, poleg tega, da virusne delce v času kužnosti izločajo z večjimi in manjšimi kapljicami pri petju, govorjenju in tudi samem dihanju, izločajo tudi sledove virusa skozi prebavni trakt, z blatom. Prav te sledi spremljajo z analizo odpadnih vod sedmih čistilnih naprav v Sloveniji. Približno polovica okuženih izloča virus tudi z blatom, kar pa še ne pomeni, da prihaja do prenosa tudi prek blata.</p> <blockquote><p><em>"Hkrati spremljamo pojavljanje vseh različic v neki mešanici, kar pomeni, da lahko o vseh hitro pridobimo informacije. A pridobljen vzorec je precej kompleksen, zato s težavo zaznamo različice, ki se v populaciji pojavljajo v nižjih frekvencah. Slabost je tudi, da težko ločimo med seboj si podobne različice."</em> – dr. <a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Denis Kutnjak</a></p></blockquote> <p>Spremljanje virusa v odpadnih vodah je prav zaradi ujemanja s podatki o zaznanih novih okužbah pri testiranju navzočnosti virusa v nosno-žrelnem predelu zelo dober način za zgodnji alarm ob njegovi morebitni novi rasti. Takšno spremljanje na čistilnih napravah bo postala stalnica v bližnji in verjetno tudi daljni prihodnosti.</p></p> Thu, 13 May 2021 08:45:00 +0000 Koronavirus v odpadnih vodah April je bil na klicnem centru za informacije o koronavirusnu zelo delaven, dnevno so povprečno prejeli 1200 klicev. Dr. Mojca Matičič pojasnjuje, da so vprašanja klicateljev v skladu z aktualnim dogajanjem v strokovnih krogih, in opozarja, da bodo ukrepi v družbi prisotni tako dolgo, dokler ne bo populacijska precepljenost med 70- in 80-odstotna. Sporoča, da je klicni center tukaj za vse pomisleke, razlage in strokovno pomoč. Pokličete jih lahko na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. <p>Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske </p><p><p>April je bil za sodelavce klicnega centra za informacije o koronavirusu deloven, dnevno so povprečno prejeli 1200 vprašanj. <strong>Dr. Mojca Matičič</strong> pojasni, da so glede cepljenja vprašanja zelo različna, ampak v skladu z aktualnim dogajanjem v strokovnih krogih. "<em>Spreminja se motiv cepljenja, glavna motiva sta trenutno poletje in potovanje. Tisti, ki kličejo, bi bili radi cepljeni čim prej."</em></p> <blockquote><p><em>"Dokler virus kroži v populaciji, tudi cepivo ni tako učinkovito, da bi lahko odpravili vse ukrepe. Ko bo delež cepljenih več kot 70- in 80-odstoten, bomo lahko odvrgli maske. Poletje je pred vrati, naj bi bilo sproščeno, prijetno in z lepimi doživetji. Cepimo se ne samo zase, ampak tudi za druge. Vsi, ki imate pomisleke o cepljenju, klicni center je tukaj, tu smo, da z vami predebatiramo pomisleke."</em></p></blockquote> <p>Vladni klicni center za informacije o koronavirusu lahko pokličete na brezplačno telefonsko ševilko <strong>080 14 04</strong>. Dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00.</p></p> 174773562 RTVSLO – Val 202 659 clean April je bil na klicnem centru za informacije o koronavirusnu zelo delaven, dnevno so povprečno prejeli 1200 klicev. Dr. Mojca Matičič pojasnjuje, da so vprašanja klicateljev v skladu z aktualnim dogajanjem v strokovnih krogih, in opozarja, da bodo ukrepi v družbi prisotni tako dolgo, dokler ne bo populacijska precepljenost med 70- in 80-odstotna. Sporoča, da je klicni center tukaj za vse pomisleke, razlage in strokovno pomoč. Pokličete jih lahko na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. <p>Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske </p><p><p>April je bil za sodelavce klicnega centra za informacije o koronavirusu deloven, dnevno so povprečno prejeli 1200 vprašanj. <strong>Dr. Mojca Matičič</strong> pojasni, da so glede cepljenja vprašanja zelo različna, ampak v skladu z aktualnim dogajanjem v strokovnih krogih. "<em>Spreminja se motiv cepljenja, glavna motiva sta trenutno poletje in potovanje. Tisti, ki kličejo, bi bili radi cepljeni čim prej."</em></p> <blockquote><p><em>"Dokler virus kroži v populaciji, tudi cepivo ni tako učinkovito, da bi lahko odpravili vse ukrepe. Ko bo delež cepljenih več kot 70- in 80-odstoten, bomo lahko odvrgli maske. Poletje je pred vrati, naj bi bilo sproščeno, prijetno in z lepimi doživetji. Cepimo se ne samo zase, ampak tudi za druge. Vsi, ki imate pomisleke o cepljenju, klicni center je tukaj, tu smo, da z vami predebatiramo pomisleke."</em></p></blockquote> <p>Vladni klicni center za informacije o koronavirusu lahko pokličete na brezplačno telefonsko ševilko <strong>080 14 04</strong>. Dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00.</p></p> Thu, 06 May 2021 08:45:00 +0000 Dr. Mojca Matičič: Glavni motiv cepljenja je poletje Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije? Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.<p>Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p><p><p>Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12"><strong>Dr. Denis Kutnjak</strong></a>, Nacionalni inštitut za biologijo</li> <li><strong><a href="https://www.nlzoh.si/">Mag. Katarina Prosenc Trilar</a>, </strong>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li><a href="https://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-maribor"><strong>Zoran Simonović</strong>,</a> Nacionalni inštitut za javno zdravje</li> </ul></p> 174772020 RTVSLO – Val 202 1756 clean Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije? Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.<p>Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p><p><p>Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?</p> <h3>Sogovorniki:</h3> <ul> <li><a href="https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=223&amp;Itemid=12"><strong>Dr. Denis Kutnjak</strong></a>, Nacionalni inštitut za biologijo</li> <li><strong><a href="https://www.nlzoh.si/">Mag. Katarina Prosenc Trilar</a>, </strong>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano</li> <li><a href="https://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-maribor"><strong>Zoran Simonović</strong>,</a> Nacionalni inštitut za javno zdravje</li> </ul></p> Thu, 29 Apr 2021 12:53:00 +0000 Virus danes, virus jutri Tina dela v domu upokojencev Nova Gorica. Tam jo imajo zelo radi. Je nasmejana, iskrena, skoraj nepogrešljiva. Življenje v domovih je zdaj znosnejše kot v prvem valu, a spomini na zaprt dom ter izolirane stanovalce so še vedno prisotni in boleči. Ni še vse povsem tako kot je bilo. <p>Animatorka v domu starejših Nova Gorica</p><p> <p>&nbsp;</p> <p>Tina Krog dela v domu upokojencev Nova Gorica. Stanovalke in stanovalci jo imajo zelo radi, saj je nasmejana, iskrena, skoraj nepogrešljiva. Življenje v domovih je zdaj znosnejše kot v prvem valu, a spomini na zaprt dom ter izolirane stanovalce so še vedno navzoči in boleči. Ni še vse povsem tako kot je bilo. Da bi vsi skupaj bolje razumeli, kako se je spremenilo življenje starejših, je Tina snemala zvočni dnevnik. Prisluhnite ji.</p> <blockquote><p>Poznate koga, ki bi posnel dober dnevnik? Sporočite <a href="mailto:matej.praprotnik@rtvslo.si">nam</a> in preberite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zvocni-dnevnik/">navodila za snemanje</a>.</p></blockquote></p> 174770777 RTVSLO – Val 202 840 clean Tina dela v domu upokojencev Nova Gorica. Tam jo imajo zelo radi. Je nasmejana, iskrena, skoraj nepogrešljiva. Življenje v domovih je zdaj znosnejše kot v prvem valu, a spomini na zaprt dom ter izolirane stanovalce so še vedno prisotni in boleči. Ni še vse povsem tako kot je bilo. <p>Animatorka v domu starejših Nova Gorica</p><p> <p>&nbsp;</p> <p>Tina Krog dela v domu upokojencev Nova Gorica. Stanovalke in stanovalci jo imajo zelo radi, saj je nasmejana, iskrena, skoraj nepogrešljiva. Življenje v domovih je zdaj znosnejše kot v prvem valu, a spomini na zaprt dom ter izolirane stanovalce so še vedno navzoči in boleči. Ni še vse povsem tako kot je bilo. Da bi vsi skupaj bolje razumeli, kako se je spremenilo življenje starejših, je Tina snemala zvočni dnevnik. Prisluhnite ji.</p> <blockquote><p>Poznate koga, ki bi posnel dober dnevnik? Sporočite <a href="mailto:matej.praprotnik@rtvslo.si">nam</a> in preberite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zvocni-dnevnik/">navodila za snemanje</a>.</p></blockquote></p> Mon, 26 Apr 2021 08:00:00 +0000 Dnevnik iz doma starejših - Tina Krog Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine. <p>Kakšna bo prihodnost mladih, ki se jim je z epidemijo ustavilo odraščanje?</p><p><p>Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva v epidemiji.</p> <p>Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Prav tako zaskrbljujoči so tudi podatki o duševnih stiskah, ki jih doživljajo mladi.</p> <p>Kaj bo to pomenilo za družbo v prihodnje in kakšne so konkretne izkušnje študentov?</p> <p>O tem v podkastu Kronika+.</p></p> 174770434 RTVSLO – Prvi 1213 clean Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine. <p>Kakšna bo prihodnost mladih, ki se jim je z epidemijo ustavilo odraščanje?</p><p><p>Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva v epidemiji.</p> <p>Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Prav tako zaskrbljujoči so tudi podatki o duševnih stiskah, ki jih doživljajo mladi.</p> <p>Kaj bo to pomenilo za družbo v prihodnje in kakšne so konkretne izkušnje študentov?</p> <p>O tem v podkastu Kronika+.</p></p> Fri, 23 Apr 2021 03:06:00 +0000 Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay<p>Vsak tretji covid prebolevnik trpi za nevrološkimi ali psihičnimi posledicami bolezni</p><p><p>Zakonca <strong>Kolar Švarc</strong> iz Pristave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec septembra lani. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi.<em> "Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi."</em></p> <p>Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. "<em>Covid bo še dolgo mahal z repom,"</em> pravi infektolog prof. dr. <strong>Janez Tomažič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud pocovidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli "le" lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. <strong>Nena Kopčavar Guček</strong> (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. <strong>Martin Rakuša</strong> (UKC Maribor).</p></p> 174767938 RTVSLO – Prvi 2437 clean Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay<p>Vsak tretji covid prebolevnik trpi za nevrološkimi ali psihičnimi posledicami bolezni</p><p><p>Zakonca <strong>Kolar Švarc</strong> iz Pristave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec septembra lani. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi.<em> "Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi."</em></p> <p>Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. "<em>Covid bo še dolgo mahal z repom,"</em> pravi infektolog prof. dr. <strong>Janez Tomažič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud pocovidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli "le" lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. <strong>Nena Kopčavar Guček</strong> (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. <strong>Martin Rakuša</strong> (UKC Maribor).</p></p> Tue, 13 Apr 2021 07:10:00 +0000 Dr. Tomažič: Covid-19 bo še dolgo mahal z repom Vsak po svoje in vsi skupaj se borimo proti nevidnemu sovražniku Covidu 19, ki si je podjarmil svet. Oči večine so uprte predvsem v medicinske strokovnjake in znanstvenike, ki iščejo orožja za dokončanje dolgotrajne bitke. Na svojevrsten način jim lahko pomagajo tudi tisti, ki so bolezen preboleli, saj je v njihovi krvi prebolevniška plazma s specifičnimi protitelesi, ki so lahko učinkovito zdravilo za bolnike s Covidom 19. Plazmo je pri nas mogoče darovati v Ljubljani, na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kar je storil tudi Sandi Škvarč in ob tem posnel še pogovor s Polonco Mali, specialistko transfuzijske medicine, vodjo zbiranja in uporabe prebolevniške plazme trer vodjo centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.<p>Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino</p><p><p>Vsak po svoje in vsi skupaj se borimo proti nevidnemu sovražniku Covidu 19, ki si je podjarmil svet. Oči večine so uprte predvsem v medicinske strokovnjake in znanstvenike, ki iščejo orožja za dokončanje dolgotrajne bitke. Na svojevrsten način jim lahko pomagajo tudi tisti, ki so bolezen preboleli, saj je v njihovi krvi prebolevniška plazma s specifičnimi protitelesi, ki so lahko učinkovito zdravilo za bolnike s Covidom 19.</p> <p>Plazmo je pri nas mogoče darovati v Ljubljani, na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer smo se pogovarjali s <strong>Polonco Mali</strong>, specialistko transfuzijske medicine, vodjo zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodjo centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.</p></p> 174767885 RTVSLO – Val 202 405 clean Vsak po svoje in vsi skupaj se borimo proti nevidnemu sovražniku Covidu 19, ki si je podjarmil svet. Oči večine so uprte predvsem v medicinske strokovnjake in znanstvenike, ki iščejo orožja za dokončanje dolgotrajne bitke. Na svojevrsten način jim lahko pomagajo tudi tisti, ki so bolezen preboleli, saj je v njihovi krvi prebolevniška plazma s specifičnimi protitelesi, ki so lahko učinkovito zdravilo za bolnike s Covidom 19. Plazmo je pri nas mogoče darovati v Ljubljani, na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kar je storil tudi Sandi Škvarč in ob tem posnel še pogovor s Polonco Mali, specialistko transfuzijske medicine, vodjo zbiranja in uporabe prebolevniške plazme trer vodjo centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.<p>Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino</p><p><p>Vsak po svoje in vsi skupaj se borimo proti nevidnemu sovražniku Covidu 19, ki si je podjarmil svet. Oči večine so uprte predvsem v medicinske strokovnjake in znanstvenike, ki iščejo orožja za dokončanje dolgotrajne bitke. Na svojevrsten način jim lahko pomagajo tudi tisti, ki so bolezen preboleli, saj je v njihovi krvi prebolevniška plazma s specifičnimi protitelesi, ki so lahko učinkovito zdravilo za bolnike s Covidom 19.</p> <p>Plazmo je pri nas mogoče darovati v Ljubljani, na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer smo se pogovarjali s <strong>Polonco Mali</strong>, specialistko transfuzijske medicine, vodjo zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodjo centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.</p></p> Mon, 12 Apr 2021 11:30:00 +0000 Iz darovane krvne plazme naredimo posebna zdravila iz krvi Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.<p>Specialistka infektologije in intenzivne medicine</p><p> <p>Pisanje dnevnika zahteva disciplino, a kdor ga je pisal, ve, da se izplača. Branje dnevnikov čez deset, dvajset let je neprecenljivo. Zelo natančno opisujejo čas, ljudi, njihove navade in stiske. Na svetu pa so tudi ljudje, ki dnevnike snemajo z mikrofonom. Zvok resnično doda čisto novo dimenzijo: misli so posnete, ko se zgodijo, prav tako vsakdanji pogovori in dogodki. O ljudeh pripovedujejo tudi barva glasu, pogovori in vsakdanji dogodki. Zaprite oči in se postavite v čevlje zdravnice. Nina Grasselli Kmet je specialistka infektologije in intenzivne medicine in avtorica prvega zvočnega dnevnika v tej seriji.</p> <blockquote><p>Poznate koga, ki bi posnel dober dnevnik? Sporočite <a href="mailto:matej.praprotnik@rtvslo.si">nam</a> in preberite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zvocni-dnevnik/">navodila za snemanje</a>.</p></blockquote></p> 174767861 RTVSLO – Val 202 830 clean Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.<p>Specialistka infektologije in intenzivne medicine</p><p> <p>Pisanje dnevnika zahteva disciplino, a kdor ga je pisal, ve, da se izplača. Branje dnevnikov čez deset, dvajset let je neprecenljivo. Zelo natančno opisujejo čas, ljudi, njihove navade in stiske. Na svetu pa so tudi ljudje, ki dnevnike snemajo z mikrofonom. Zvok resnično doda čisto novo dimenzijo: misli so posnete, ko se zgodijo, prav tako vsakdanji pogovori in dogodki. O ljudeh pripovedujejo tudi barva glasu, pogovori in vsakdanji dogodki. Zaprite oči in se postavite v čevlje zdravnice. Nina Grasselli Kmet je specialistka infektologije in intenzivne medicine in avtorica prvega zvočnega dnevnika v tej seriji.</p> <blockquote><p>Poznate koga, ki bi posnel dober dnevnik? Sporočite <a href="mailto:matej.praprotnik@rtvslo.si">nam</a> in preberite <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/zvocni-dnevnik/">navodila za snemanje</a>.</p></blockquote></p> Mon, 12 Apr 2021 08:00:00 +0000 Dnevnik iz bolnišnice - Nina Grasselli Kmet Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti. 174767534 RTVSLO – Val 202 608 clean Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti. Sat, 10 Apr 2021 10:00:00 +0000 Pandemija je zadala udarec človekovi iluziji o vsemogočnosti Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.<p>Gretchen Vogel je sodelavka revije Science, ki spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19; o zapletih s cepivom AstraZeneca</p><p><p>Cepivo AstraZeneca je bilo v Nemčiji sprva namenjeno mlajšim od 65 let. Ob ugotovitvah raziskave iz Škotske in izidu tretje klinične raziskave cepiva v Združenih državah Amerike se je pokazalo, da je cepivo podobno učinkovito tudi za starejše. Priporočila so spremenili in začeli porabljati cepivo za vse starostne skupine.</p> <blockquote><p>"Cepivo je prejelo več milijonov ljudi v različnih krajih. Ljudje so opazili nekaj zelo nenavadnih simptomov, ki so se razvili pri sicer zdravih ljudeh, ki so nedavno prejeli cepivo. Najprej so na to opozorili na Norveškem, v Avstriji, kjer sta bila dva primera, Italiji in Nemčiji. Kmalu po prejemu cepiva so sicer zdravi ljudje razvili nenavadne težave s krvnimi strdki in kapjo. Raziskovalne skupine in medicinsko osebje, ki so preučevali strjevanje krvi, so postali pozorni in začeli spremljati ta pojav. Ker so bili znaki tako nenavadni, so pomislili, da morda obstaja povezava s cepivom." <a href="https://twitter.com/gretchenvogel1" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Gretchen Vogel</strong></a>, znanstvena novinarka</p></blockquote> <p>Raziskovalne skupine je zanimal vzrok tega nenavadnega in nepričakovanega odziva krvožilnega in imunskega sistema. Katere skupine so najpogosteje prizadete in kako bi lahko te zelo redke zaplete preprečili?</p> <blockquote><p>"Po cepljenju je od 4 do 16 dni treba spremljati, ali se razvijejo morebitni glavoboli, bolečine v trebuhu, nenavadne modrice, zamegljen vid in zmedenost ali drugi znaki, ki bi kazali na kap. Takrat je treba nemudoma obiskati zdravnika. Če taka bolnica ali bolnik obišče zdravnika, imajo pripravljen protokol testov, ki naj bi jih izvedli. Poleg tega imajo navodila, katera zdravila uporabiti. Nekaj bolnic in bolnikov so že uspešno ozdravili. Obstaja upanje, da lahko z zgodnjo prepoznavo tega pojava ustavimo reakcijo in ljudje okrevajo."</p></blockquote> <p>Evropska agencija za zdravila (EMA) je sredi tedna sporočila, da koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s cepivom AstraZenece.</p> <blockquote><p>"Gre za težke odločitve. Ko cepimo ljudi, cepimo zdrave. Tveganja in koristi so drugačni kot v primeru, ko želimo zdraviti bolne. Menim, da moramo stranske učinke cepljenja vzeti zelo resno. Veseli me, da so ti redki pojavi predmet raziskav in tudi, da so ljudje obveščeni ter lahko znake prepoznajo in se odzovejo dovolj hitro. Ta hip je jasno, da je covid za večino veliko bolj nevaren kot stranski učinki, ki so prisotni pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Ampak tveganje se lahko pri mlajših starostnih skupinah, ki imajo nizko tveganje za zaplete pri covidu, obrne. V tem primeru je treba o koristih in tveganjih skrbno premisliti."</p></blockquote> <p>Kmalu bodo prvi posamezniki, ki so bili cepljeni z AstraZeneco, že na vrsti za drugi odmerek. V teh dneh v Franciji napovedujejo, da bodo za drugi odmerek pri prejemnicah in prejemnikih cepiva AstraZenece uporabili enega izmed mRNK-cepiv.</p> <blockquote><p>"Tudi v Nemčiji so se pretekli teden odločili, da bodo za drugi odmerek uporabili enega izmed mRNK-cepiv, podobno kot v Franciji. Kaže, da naj bi ljudje, mlajši od 60, prejeli mRNK-cepivo, ljudje, starejši od 60 let, pa še enkrat cepivo AstraZenece."</p></blockquote></p> 174767520 RTVSLO – Val 202 894 clean Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.<p>Gretchen Vogel je sodelavka revije Science, ki spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19; o zapletih s cepivom AstraZeneca</p><p><p>Cepivo AstraZeneca je bilo v Nemčiji sprva namenjeno mlajšim od 65 let. Ob ugotovitvah raziskave iz Škotske in izidu tretje klinične raziskave cepiva v Združenih državah Amerike se je pokazalo, da je cepivo podobno učinkovito tudi za starejše. Priporočila so spremenili in začeli porabljati cepivo za vse starostne skupine.</p> <blockquote><p>"Cepivo je prejelo več milijonov ljudi v različnih krajih. Ljudje so opazili nekaj zelo nenavadnih simptomov, ki so se razvili pri sicer zdravih ljudeh, ki so nedavno prejeli cepivo. Najprej so na to opozorili na Norveškem, v Avstriji, kjer sta bila dva primera, Italiji in Nemčiji. Kmalu po prejemu cepiva so sicer zdravi ljudje razvili nenavadne težave s krvnimi strdki in kapjo. Raziskovalne skupine in medicinsko osebje, ki so preučevali strjevanje krvi, so postali pozorni in začeli spremljati ta pojav. Ker so bili znaki tako nenavadni, so pomislili, da morda obstaja povezava s cepivom." <a href="https://twitter.com/gretchenvogel1" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Gretchen Vogel</strong></a>, znanstvena novinarka</p></blockquote> <p>Raziskovalne skupine je zanimal vzrok tega nenavadnega in nepričakovanega odziva krvožilnega in imunskega sistema. Katere skupine so najpogosteje prizadete in kako bi lahko te zelo redke zaplete preprečili?</p> <blockquote><p>"Po cepljenju je od 4 do 16 dni treba spremljati, ali se razvijejo morebitni glavoboli, bolečine v trebuhu, nenavadne modrice, zamegljen vid in zmedenost ali drugi znaki, ki bi kazali na kap. Takrat je treba nemudoma obiskati zdravnika. Če taka bolnica ali bolnik obišče zdravnika, imajo pripravljen protokol testov, ki naj bi jih izvedli. Poleg tega imajo navodila, katera zdravila uporabiti. Nekaj bolnic in bolnikov so že uspešno ozdravili. Obstaja upanje, da lahko z zgodnjo prepoznavo tega pojava ustavimo reakcijo in ljudje okrevajo."</p></blockquote> <p>Evropska agencija za zdravila (EMA) je sredi tedna sporočila, da koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s cepivom AstraZenece.</p> <blockquote><p>"Gre za težke odločitve. Ko cepimo ljudi, cepimo zdrave. Tveganja in koristi so drugačni kot v primeru, ko želimo zdraviti bolne. Menim, da moramo stranske učinke cepljenja vzeti zelo resno. Veseli me, da so ti redki pojavi predmet raziskav in tudi, da so ljudje obveščeni ter lahko znake prepoznajo in se odzovejo dovolj hitro. Ta hip je jasno, da je covid za večino veliko bolj nevaren kot stranski učinki, ki so prisotni pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Ampak tveganje se lahko pri mlajših starostnih skupinah, ki imajo nizko tveganje za zaplete pri covidu, obrne. V tem primeru je treba o koristih in tveganjih skrbno premisliti."</p></blockquote> <p>Kmalu bodo prvi posamezniki, ki so bili cepljeni z AstraZeneco, že na vrsti za drugi odmerek. V teh dneh v Franciji napovedujejo, da bodo za drugi odmerek pri prejemnicah in prejemnikih cepiva AstraZenece uporabili enega izmed mRNK-cepiv.</p> <blockquote><p>"Tudi v Nemčiji so se pretekli teden odločili, da bodo za drugi odmerek uporabili enega izmed mRNK-cepiv, podobno kot v Franciji. Kaže, da naj bi ljudje, mlajši od 60, prejeli mRNK-cepivo, ljudje, starejši od 60 let, pa še enkrat cepivo AstraZenece."</p></blockquote></p> Sat, 10 Apr 2021 09:00:00 +0000 Gretchen Vogel o cepivu AstraZeneca V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>Infektolog o trombozi v možganskih venah in možganskih sinusih</p><p><p>V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. <strong>Andrejem Trampužem</strong> iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najpogostejša vprašanja. Kaj pravijo podatki, kakšne so izkušnje in opažanja dr. Trampuža?</p> <blockquote><p>Svetujem tisto cepivo proti covidu, s katerim nas lahko cepijo najprej. Vsa cepiva namreč stoodstotno ščitijo pred težjim potekom okužbe in smrtjo zaradi covida.</p></blockquote></p> 174766784 RTVSLO – Prvi 833 clean V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>Infektolog o trombozi v možganskih venah in možganskih sinusih</p><p><p>V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. <strong>Andrejem Trampužem</strong> iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najpogostejša vprašanja. Kaj pravijo podatki, kakšne so izkušnje in opažanja dr. Trampuža?</p> <blockquote><p>Svetujem tisto cepivo proti covidu, s katerim nas lahko cepijo najprej. Vsa cepiva namreč stoodstotno ščitijo pred težjim potekom okužbe in smrtjo zaradi covida.</p></blockquote></p> Thu, 08 Apr 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožfa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.<p>Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo</p><p><p>Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Štrukelj</strong>, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je <em>"osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo".</em></p> <blockquote><p><em>"Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani bolniki. Pri vsakem bomo nekaj našli. Predobra diagnostika nas lahko prestraši."</em></p></blockquote></p> 174766807 RTVSLO – Val 202 2754 clean Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožfa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.<p>Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo</p><p><p>Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Štrukelj</strong>, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je <em>"osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo".</em></p> <blockquote><p><em>"Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani bolniki. Pri vsakem bomo nekaj našli. Predobra diagnostika nas lahko prestraši."</em></p></blockquote></p> Wed, 07 Apr 2021 14:20:00 +0000 Borut Štrukelj Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo pred Vročim mikrofonom gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?<p>Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. Kaj vse bo drugače?</p><p><p>Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo <strong>dr. Matejo Logar</strong>, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?</p> <blockquote><p><em>"Glede samega sproščanja svetovalna ekipa ves čas zagovarja, da se bodo ukrepi, ki so se začeli, tudi z 12. aprilom končali. Nadaljevali bomo v tisti barvi, v katero bomo po omilitvi padli. Določeni ukrepi se bodo nadaljevali, sprostili pa se bodo tisti, ki so bili dodatno uvedeni."</em></p></blockquote> <p>Ministrstvo za zdravje je nedolgo tega vprašalo šole, te pa potem učence in starše, ali bi se ti bili pripravljeni samotestirati, pri tem pa ni bilo nobenih informacij, kako bi to testiranje sploh potekalo. Na vprašanje, ali je o tem že kaj več jasno, dr. Logar odgovarja: "<em>Kolikor je meni znano, naj bi bili testi na voljo v tednu odprtja šol. Ne ravno v ponedeljek, saj je kljub temu treba rešiti določene logistične stvari. Če bo vse tako, kot mora biti, bi prostovoljno samotestiranje učencev lahko začeli takoj.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Upamo, da smo s tem kratkim lockdownom dosegli vsaj to, da eksponentno večanje okužb spremenimo na neko raven, za katero pa ne moremo reči, koliko časa bo trajal. Vse bo odvisno od tega, kako zgledni bomo pri upoštevanju ukrepov, nekaj bo prineslo tudi vreme, nekaj pa cepljenje. Želela bi še poudariti, da vsi ukrepi, ki veljajo, so predvsem potrebni zaradi tega, da lahko zagotavljamo zdravstveno oskrbo vsem, ki so tega potrebni. Treba je zmanjšati pritisk."</em></p></blockquote></p> 174766726 RTVSLO – Prvi 1440 clean Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo pred Vročim mikrofonom gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?<p>Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. Kaj vse bo drugače?</p><p><p>Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo <strong>dr. Matejo Logar</strong>, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?</p> <blockquote><p><em>"Glede samega sproščanja svetovalna ekipa ves čas zagovarja, da se bodo ukrepi, ki so se začeli, tudi z 12. aprilom končali. Nadaljevali bomo v tisti barvi, v katero bomo po omilitvi padli. Določeni ukrepi se bodo nadaljevali, sprostili pa se bodo tisti, ki so bili dodatno uvedeni."</em></p></blockquote> <p>Ministrstvo za zdravje je nedolgo tega vprašalo šole, te pa potem učence in starše, ali bi se ti bili pripravljeni samotestirati, pri tem pa ni bilo nobenih informacij, kako bi to testiranje sploh potekalo. Na vprašanje, ali je o tem že kaj več jasno, dr. Logar odgovarja: "<em>Kolikor je meni znano, naj bi bili testi na voljo v tednu odprtja šol. Ne ravno v ponedeljek, saj je kljub temu treba rešiti določene logistične stvari. Če bo vse tako, kot mora biti, bi prostovoljno samotestiranje učencev lahko začeli takoj.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Upamo, da smo s tem kratkim lockdownom dosegli vsaj to, da eksponentno večanje okužb spremenimo na neko raven, za katero pa ne moremo reči, koliko časa bo trajal. Vse bo odvisno od tega, kako zgledni bomo pri upoštevanju ukrepov, nekaj bo prineslo tudi vreme, nekaj pa cepljenje. Želela bi še poudariti, da vsi ukrepi, ki veljajo, so predvsem potrebni zaradi tega, da lahko zagotavljamo zdravstveno oskrbo vsem, ki so tega potrebni. Treba je zmanjšati pritisk."</em></p></blockquote></p> Wed, 07 Apr 2021 10:00:00 +0000 Dr. Mateja Logar Dr. Zarja Muršič in Gašper Andrinek analizirata dve popolnoma različni državi in njeni strategiji cepljenja. Kako potekajo in s kakšnimi težavami se spopadajo v Nemčiji in Srbiji? Na koncu pa na kratko tudi o aktualnih vprašanjih o cepivu AstraZeneca.<p>Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?</p><p><p>Pod drobnogled smo vzeli strategije cepljenja v dveh popolnoma različnih državah. Dr. <a href="https://twitter.com/piskotk"><strong>Zarja Muršič</strong></a> se je o razmerah v Nemčiji, kjer so po podatkih spletne strani Our World In Data z najmanj enim odmerkom cepili skoraj 12 odstotkov prebivalcev, pogovarjala z novinarjem časopisa <a href="https://www.zeit.de/">Die Zeit</a> <a href="https://twitter.com/JaSimmank"><strong>Jakobom Simmankom</strong></a>. <a href="https://twitter.com/Caspersek">Gašper Andrinek</a> pa je v Srbijo, ki se lahko "pohvali" z enim najvišjih odstotkov cepljenih prebivalcev, poklical dr. <a href="https://twitter.com/gandalfinserbia"><strong>Miloša Bojovića</strong></a> iz civilne iniciative <a href="https://twitter.com/UjedinjeniRS">Združeni proti kovidu</a>. Kako so se informiranja lotili v Nemčiji in zakaj je kar naenkrat po uspešnem začetku upadlo zanimanje za cepljenje v Srbiji? Na koncu pa na kratko tudi o aktualnih vprašanjih o cepivu AstraZeneca.</p></p> 174766422 RTVSLO – Val 202 1604 clean Dr. Zarja Muršič in Gašper Andrinek analizirata dve popolnoma različni državi in njeni strategiji cepljenja. Kako potekajo in s kakšnimi težavami se spopadajo v Nemčiji in Srbiji? Na koncu pa na kratko tudi o aktualnih vprašanjih o cepivu AstraZeneca.<p>Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?</p><p><p>Pod drobnogled smo vzeli strategije cepljenja v dveh popolnoma različnih državah. Dr. <a href="https://twitter.com/piskotk"><strong>Zarja Muršič</strong></a> se je o razmerah v Nemčiji, kjer so po podatkih spletne strani Our World In Data z najmanj enim odmerkom cepili skoraj 12 odstotkov prebivalcev, pogovarjala z novinarjem časopisa <a href="https://www.zeit.de/">Die Zeit</a> <a href="https://twitter.com/JaSimmank"><strong>Jakobom Simmankom</strong></a>. <a href="https://twitter.com/Caspersek">Gašper Andrinek</a> pa je v Srbijo, ki se lahko "pohvali" z enim najvišjih odstotkov cepljenih prebivalcev, poklical dr. <a href="https://twitter.com/gandalfinserbia"><strong>Miloša Bojovića</strong></a> iz civilne iniciative <a href="https://twitter.com/UjedinjeniRS">Združeni proti kovidu</a>. Kako so se informiranja lotili v Nemčiji in zakaj je kar naenkrat po uspešnem začetku upadlo zanimanje za cepljenje v Srbiji? Na koncu pa na kratko tudi o aktualnih vprašanjih o cepivu AstraZeneca.</p></p> Tue, 06 Apr 2021 10:00:00 +0000 Strategije cepljenja: Nemčija in Srbija O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.<p>O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Novo zaprtje daje vtis, da smo po enem letu spet na začetku. Sprašujemo se, ali smo sploh kaj naredili, sploh zato, ker so številke iz nekaj deset dnevno okušenih v tem času lani prerasle v poldrugi tisoč vsak dan. <strong>Dr. Mojca Matičič</strong>,infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pravi, da je to samo navidezen vtis: <em>"To je zelo nepravilno razmišljanje. To leto je glede odkrivanja koronavirusne bolezni in njenega premagovanja edinstveno v zgodovini človeštva. Veliko smo se naučili o virusu, bolezni, diagnostiki. Sploh pa smo v desetih mesecih dobili cepivo, ki je dragulj teh novih odkritij." </em>Je pa res, da je ...</p> <blockquote><p><em>"Poleg novih različic virus naš drugi nasprotnik prepočasno dostavljanje cepiva. Kapacitete imamo na voljo, lahko bi cepili, ampak nimamo zadosti cepiva. Če bi ga imeli, bi zdaj bili že na konju, in ne bi delali tega, kar zdaj delamo."</em></p></blockquote> <p>Na vprašanje, ali se bo čas ukrepanja sploh kdaj končal, ali lahko ta virus izkoreninimo, ali si bodo nenehno sledili novi in novi valovi, dr. Mojca Matičič odgovarja: <em>"Večina raziskovalcev meni, da bo koronavirus postal endemi čas, se pravi da se bo pandemija po vsem svetu nekako skoncentrirala in krožila v neprecepljenih predelih sveta, nekakšnih žepih, kot jim pravimo. Lahko se zgodi, da bo koronavirus postal sezonska bolezen."</em></p></p> 174764985 RTVSLO – Val 202 847 clean O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.<p>O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Novo zaprtje daje vtis, da smo po enem letu spet na začetku. Sprašujemo se, ali smo sploh kaj naredili, sploh zato, ker so številke iz nekaj deset dnevno okušenih v tem času lani prerasle v poldrugi tisoč vsak dan. <strong>Dr. Mojca Matičič</strong>,infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pravi, da je to samo navidezen vtis: <em>"To je zelo nepravilno razmišljanje. To leto je glede odkrivanja koronavirusne bolezni in njenega premagovanja edinstveno v zgodovini človeštva. Veliko smo se naučili o virusu, bolezni, diagnostiki. Sploh pa smo v desetih mesecih dobili cepivo, ki je dragulj teh novih odkritij." </em>Je pa res, da je ...</p> <blockquote><p><em>"Poleg novih različic virus naš drugi nasprotnik prepočasno dostavljanje cepiva. Kapacitete imamo na voljo, lahko bi cepili, ampak nimamo zadosti cepiva. Če bi ga imeli, bi zdaj bili že na konju, in ne bi delali tega, kar zdaj delamo."</em></p></blockquote> <p>Na vprašanje, ali se bo čas ukrepanja sploh kdaj končal, ali lahko ta virus izkoreninimo, ali si bodo nenehno sledili novi in novi valovi, dr. Mojca Matičič odgovarja: <em>"Večina raziskovalcev meni, da bo koronavirus postal endemi čas, se pravi da se bo pandemija po vsem svetu nekako skoncentrirala in krožila v neprecepljenih predelih sveta, nekakšnih žepih, kot jim pravimo. Lahko se zgodi, da bo koronavirus postal sezonska bolezen."</em></p></p> Wed, 31 Mar 2021 08:45:00 +0000 Zna se zgoditi, da bo koronavirus postal sezonska bolezen Hitrost in učinkovitost, s katero so v kočevskem zdravstvenem domu cepili prebivalce, je presenetila javnost in razburila tudi nacionalne organizatorje cepljenja proti covidu-19. Kaj je bilo ključno, da so zmogli hitreje in več kot ostali, bi lahko njihov recept uspešno uporabili tudi tam, kjer je sistem cepljenja močno klecnil in kakšne nauke prinaša kočevska zgodba o uspehu? Gost Vročega mikrofona je eden izmed avtorjem tega uspešnega modela, pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja. <p>Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi</p><p><p>Hitrost in učinkovitost, s katerima so se v kočevskem zdravstvenem domu lotili cepljenja prebivalcev, sta presenetili javnost in razburili tudi nacionalne organizatorje cepljenja proti covidu-19. <strong>Primož Velikonja</strong>, eden izmed avtorjev tega uspešnega modela, pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje in nekdanje ime leta na Valu 202, razmišlja o tem, kaj so bili ključni trenutki zgodbe o uspehu, kako bi lahko njihov recept uspešno uporabili tudi tam, kjer je sistem cepljenja močno klecnil, in kakšni so nauki kočevskega uspeha. Poudarja, da so ključni elementi proaktivnost, pravočasnost, zaupanje in enotne informacije. Delajo iskreno in z jasno mislijo, da cepijo čim več ljudi v čim krajšem času, kar je zapisano tudi v strategiji o cepljenju.</p> <blockquote><p><em>"Mi vemo, kaj je naš cilj, kaj je naše poslanstvo in to delamo iskreno in s srcem. Za to živi cela ekipa, cel teden, 24 ur na dan."</em></p></blockquote> </p> 174764742 RTVSLO – Val 202 1540 clean Hitrost in učinkovitost, s katero so v kočevskem zdravstvenem domu cepili prebivalce, je presenetila javnost in razburila tudi nacionalne organizatorje cepljenja proti covidu-19. Kaj je bilo ključno, da so zmogli hitreje in več kot ostali, bi lahko njihov recept uspešno uporabili tudi tam, kjer je sistem cepljenja močno klecnil in kakšne nauke prinaša kočevska zgodba o uspehu? Gost Vročega mikrofona je eden izmed avtorjem tega uspešnega modela, pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja. <p>Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi</p><p><p>Hitrost in učinkovitost, s katerima so se v kočevskem zdravstvenem domu lotili cepljenja prebivalcev, sta presenetili javnost in razburili tudi nacionalne organizatorje cepljenja proti covidu-19. <strong>Primož Velikonja</strong>, eden izmed avtorjev tega uspešnega modela, pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje in nekdanje ime leta na Valu 202, razmišlja o tem, kaj so bili ključni trenutki zgodbe o uspehu, kako bi lahko njihov recept uspešno uporabili tudi tam, kjer je sistem cepljenja močno klecnil, in kakšni so nauki kočevskega uspeha. Poudarja, da so ključni elementi proaktivnost, pravočasnost, zaupanje in enotne informacije. Delajo iskreno in z jasno mislijo, da cepijo čim več ljudi v čim krajšem času, kar je zapisano tudi v strategiji o cepljenju.</p> <blockquote><p><em>"Mi vemo, kaj je naš cilj, kaj je naše poslanstvo in to delamo iskreno in s srcem. Za to živi cela ekipa, cel teden, 24 ur na dan."</em></p></blockquote> </p> Tue, 30 Mar 2021 10:00:00 +0000 Primož Velikonja: Ključ je v zaupanju in enotnih informacijah Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost. 174761185 RTVSLO – Val 202 494 clean Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost. Tue, 16 Mar 2021 14:36:00 +0000 Dr. Tjaša Vižintin Cuderman: Tromboze, Covid-19 in cepljenje Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco. Pojasnjuje in razlaga dr. Zarja Muršič.<p>"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič</p><p><p>Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco so ta hip najaktualnejše teme, povezane z reševanjem epidemije. Dr. <a href="https://twitter.com/piskotk/"><strong>Zarja Muršič</strong></a>, biologinja in komunikatorka znanosti, podrobno spremlja razvoj cepiv in študije, povezane z njimi: "<em>Ko primerjamo podatke o stranskih učinkih po cepljenju z obema cepivoma (Pfizer in AstraZeneca), je zaznano zelo podobno število stranskih učinkov. Zanimiva je tudi informacija iz tretje klinične faze testiranja cepiva AstraZeneca, pri čemer je 38 odstotkov cepljenih in kar 28 odstotkov ljudi v placebo skupini poročalo o stranskih učinkih.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje. Zaznali so nekaj, kar se jim je zdelo dovolj pomembno za začasno prekinitev uporabe določenega cepiva. Ko je novo cepivo enkrat v uporabi, ga še vedno spremljajo."</em></p></blockquote> <p>Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo, opozarja Zarja Muršič: "<em>Predvsem, ker nimamo dobre kontrolne skupine, torej necepljenih, ki bi po čim več lastnostih, to so na primer kronične bolezni, zdravila, ki jih jemljejo, spol, starost, ustrezali skupini cepljenih.</em>"</p> <blockquote><p>"<em>Do težav s strjevanjem krvi pride na od eno do dve osebi na tisoč ljudi na leto. Imamo 37 podatkov o težavah s strjevanjem krvi, ki časovno sovpadajo s cepljenjem, pri 17 milijonih cepljenih. To je manj kot tri na milijon v zadnjih dveh mesecih. Pričakovali bi jih med 100 in 200</em>."</p></blockquote> <p>V poslušanje priporočamo tudi pogovor z dr. Tjašo Vižintin Cuderman.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174761185?s=mmc' title='Dr.+Tja%C5%A1a+Vi%C5%BEintin+Cuderman%3A+Tromboze%2C+Covid-19+in+cepljenje'></shortcode></p> 174761102 RTVSLO – Val 202 627 clean Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco. Pojasnjuje in razlaga dr. Zarja Muršič.<p>"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič</p><p><p>Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco so ta hip najaktualnejše teme, povezane z reševanjem epidemije. Dr. <a href="https://twitter.com/piskotk/"><strong>Zarja Muršič</strong></a>, biologinja in komunikatorka znanosti, podrobno spremlja razvoj cepiv in študije, povezane z njimi: "<em>Ko primerjamo podatke o stranskih učinkih po cepljenju z obema cepivoma (Pfizer in AstraZeneca), je zaznano zelo podobno število stranskih učinkov. Zanimiva je tudi informacija iz tretje klinične faze testiranja cepiva AstraZeneca, pri čemer je 38 odstotkov cepljenih in kar 28 odstotkov ljudi v placebo skupini poročalo o stranskih učinkih.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje. Zaznali so nekaj, kar se jim je zdelo dovolj pomembno za začasno prekinitev uporabe določenega cepiva. Ko je novo cepivo enkrat v uporabi, ga še vedno spremljajo."</em></p></blockquote> <p>Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo, opozarja Zarja Muršič: "<em>Predvsem, ker nimamo dobre kontrolne skupine, torej necepljenih, ki bi po čim več lastnostih, to so na primer kronične bolezni, zdravila, ki jih jemljejo, spol, starost, ustrezali skupini cepljenih.</em>"</p> <blockquote><p>"<em>Do težav s strjevanjem krvi pride na od eno do dve osebi na tisoč ljudi na leto. Imamo 37 podatkov o težavah s strjevanjem krvi, ki časovno sovpadajo s cepljenjem, pri 17 milijonih cepljenih. To je manj kot tri na milijon v zadnjih dveh mesecih. Pričakovali bi jih med 100 in 200</em>."</p></blockquote> <p>V poslušanje priporočamo tudi pogovor z dr. Tjašo Vižintin Cuderman.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174761185?s=mmc' title='Dr.+Tja%C5%A1a+Vi%C5%BEintin+Cuderman%3A+Tromboze%2C+Covid-19+in+cepljenje'></shortcode></p> Tue, 16 Mar 2021 09:45:00 +0000 Zarja Muršič: Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. <p>Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>P</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>andemij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>o</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bomo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>premagali s</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepljenje</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>m. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>To bi lahko vodilo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ne samo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>v še večjo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>gospodarsko</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> neenakost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ampak </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bi lahko bilo pogubno </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>tudi za razvite države</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, ki jih </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>utegnejo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacije virusa in slabša </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>učinkovitost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepiv </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ob</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ah</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> vrn</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>iti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> na začetek</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> poti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? </span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah, ki predstavljajo 60 </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>odstot</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>k</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ov</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> svetovnega BDP</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ja</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. Medtem ko v skoraj 130</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah z 2,5 milijarde prebivalc</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>i</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <p>Več v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</strong></em></p></p> 174759985 RTVSLO – Prvi 1470 clean Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. <p>Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>P</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>andemij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>o</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bomo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>premagali s</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepljenje</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>m. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>To bi lahko vodilo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ne samo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>v še večjo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>gospodarsko</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> neenakost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ampak </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bi lahko bilo pogubno </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>tudi za razvite države</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, ki jih </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>utegnejo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacije virusa in slabša </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>učinkovitost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepiv </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ob</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ah</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> vrn</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>iti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> na začetek</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> poti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? </span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah, ki predstavljajo 60 </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>odstot</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>k</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ov</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> svetovnega BDP</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ja</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. Medtem ko v skoraj 130</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah z 2,5 milijarde prebivalc</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>i</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <p>Več v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</strong></em></p></p> Fri, 12 Mar 2021 04:14:00 +0000 Je cepilni nacionalizem strel v koleno? Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, kar pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. Pri nas so za zdaj potrdili že več kot 150 primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Minuli ponedeljek pa je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice. In ker se pri nas zadnje tedne o tem veliko govori, smo za nekaj pojasnil prosili biologinjo in komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič.<p>O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič</p><p><p>Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.</p> <blockquote><p><em><span>"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." –</span></em><span> <strong>dr. Zarja Muršič</strong></span>, biologinja in komunikatorka znanosti</p></blockquote> <h4>Kako se sploh zgodijo različice koronavirusa?</h4> <p><span>Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij." </span></em></p></blockquote> <p><span><br /> </span><span>Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra. </span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/zarja-mursic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484279'> dr. Zarja Muršič<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> 174759953 RTVSLO – Val 202 980 clean Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, kar pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. Pri nas so za zdaj potrdili že več kot 150 primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Minuli ponedeljek pa je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice. In ker se pri nas zadnje tedne o tem veliko govori, smo za nekaj pojasnil prosili biologinjo in komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič.<p>O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič</p><p><p>Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.</p> <blockquote><p><em><span>"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." –</span></em><span> <strong>dr. Zarja Muršič</strong></span>, biologinja in komunikatorka znanosti</p></blockquote> <h4>Kako se sploh zgodijo različice koronavirusa?</h4> <p><span>Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij." </span></em></p></blockquote> <p><span><br /> </span><span>Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra. </span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/zarja-mursic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484279'> dr. Zarja Muršič<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> Thu, 11 Mar 2021 09:45:00 +0000 dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik Včeraj smo obeležili prvo obletnico prvega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa bo prvo leto delovanja praznoval Klicni center za informacije o koronavirusu. Z vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič o tem, kakšno je zanimanje klicateljev po enem letu, kako se je klicni center uveljavil in kako so se spreminjale teme vprašanj, razmišljamo pa tudi o dilemah, ki se pojavljajo glede cepljenja in cepiv. <p>Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p><span>Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."</span></em></p></blockquote> <p>Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.</p> <blockquote><p><em><span>"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."</span></em></p></blockquote> <p><span>Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna. </span></p> <p>Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.</p> <blockquote><p><em><span>"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."</span></em></p></blockquote></p> 174758501 RTVSLO – Val 202 1005 clean Včeraj smo obeležili prvo obletnico prvega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa bo prvo leto delovanja praznoval Klicni center za informacije o koronavirusu. Z vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič o tem, kakšno je zanimanje klicateljev po enem letu, kako se je klicni center uveljavil in kako so se spreminjale teme vprašanj, razmišljamo pa tudi o dilemah, ki se pojavljajo glede cepljenja in cepiv. <p>Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p><span>Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."</span></em></p></blockquote> <p>Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.</p> <blockquote><p><em><span>"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."</span></em></p></blockquote> <p><span>Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna. </span></p> <p>Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.</p> <blockquote><p><em><span>"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 05 Mar 2021 09:45:00 +0000 Dr. Mojca Matičič: Če informacij ni, jih pridobimo V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let. V začetku marca je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom-19 in po njem v organizaciji Mreže znanosti in inovativnosti Zunanjega ministrstva Združenega kraljestva ter British Councila. Osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.<p>Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv</p><p><p>V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let.</p> <blockquote><p><em>"Proizvodnjo lahko bodisi razširimo ali povečamo že obstoječo. Ponavadi govorimo o postavitvi tovarne za proizvodnjo določenega produkta, tokrat pa iščemo že obstoječe tovarne, ki bi jih lahko hitro prilagodili za proizvodnjo na osnovi celičnih kultur in metod, ki so bile že v uporabi za druge stvari. Iščemo torej proizvodnje linije, ki jih je mogoče hitro prilagoditi. Mislim, da se proizvajalci trudijo k proizvodnji pristopiti na različne načine." </em>- <strong>prof. Jeffrey Almond</strong>, virolog in vackinolog z Univerze v Oxfordu</p></blockquote> <p>Dodatno prilagodljivost in fleksibilnost ter veliko upanja za prihodnost pandemije in tudi drugih morebitnih novih pandemij v prihodnosti prinašajo cepiva na osnovi nukleinskih kislin, bolj znana kot cepiva mRNK.</p> <blockquote><p>"<em>Cepiva RNK so zanimiva zgodba. V preteklosti je bilo potrebno za vsako cepivo spremeniti tovarno in zgraditi novo; sedaj lahko spremenimo le zaporedje mRNK in imamo novo cepivo. To ima izjemen potencial za zmožnost proizvodnje. Pa vseeno so morali lansko leto trdo delati, da so povečali proizvodnjo verigo ter da so pridobili materiale in začeli s proizvodnjo in jo povečali do učinkovite ravni."</em></p></blockquote> <p>Kljub izjemnemu potencialu, se pri proizvodnji mRNK cepiv ne izognemo nepredvidljivim biološkim procesom. Ti so ključni tudi za cepiva z virusnih vektorjev. Evropska unija ima trenutno pogodbi z dvema proizvajalcema cepiv z adenovirusnimi vektorji, in sicer z Astro Zeneco in s podjetjem Johnson in Johnson. Cepivo slednjega je te dni v obravnavi na Evropski agenciji za zdravila in je, lahko upamo, tik pred pogojno odobritvijo. Pri proizvodnji cepiv z virusnimi vektorji se zanašamo na celične kulture: "<em>Naj navedem še dodaten primer. Pri proizvodnji adenovirusnih vektorjev za cepivi Johnson in Johnson in Astra Zeneca začnemo z evkariontskimi celicami v suspenziji.  Ker se te celice goji v suspenziji, jih je potrebno ves čas mešati. Če jih damo v okromne bioreaktorje - posode, velike od 2000 do 5000 litrov, je potrebno bolj močno mešati, a tako lahko celice poškodujemo. Ob tem pa jim moramo dovajati kisik in hranila. Med mešanjem se ustvarjajo mehurčki plina, vse se peni. Vse skupaj lahko postane ogromen nered. Po vsem tem pa je potrebno dodati še virus, ki ga gojimo in pri tem moramo sočasno okužiti vse celice v bioreaktorju. Potem dobimo še večji nered, nekatere celice se okužijo, druge razpadejo. Vse postane zapacano, ker se DNK sprosti iz celic, še bolj se peni zaradi kisika, ki ga dovajamo. Celoten proces lahko postane nočna mora. Povečevanje proizvodnje je zelo zahtevno. Skozi več let testiranja so razvili bioreaktorje, hitrost ter način mešanja celic, vse do podrobnosti, kot je oblika mešal. Celoten proces deluje optimalno. Je zelo napredoval, a je še vseeno presenetljivo težak. Jaz sem se pridružil industriji iz akademskega sveta in sem si mislil, saj to je preprosto. Potem sem šele videl, kako kompleksno je. Vedno bolj sem presenečen in navdušen nad strokovnjaki, ki so vse to razvili v zadnjem letu, da imamo tako veliko kapaciteto, kot jo imamo sedaj."</em></p> <p>Sami proizvodnji cepiva sledi še polnjenje vial, steklenih posodic, in izvajanje cepljenja. Pri vsakem izmed teh korakov lahko pride do pomanjkanja materialov za proizvodnjo in na koncu še osebja za izvedbo cepljenja. Zaenkrat teh težav še nimamo, vseeno pa prihaja do zamud pri dobavi nekaterih cepiv. Kje naj bi se po mnenju profesorja Almonda zataknilo pri proizvodnji cepiva Astra Zenece?</p> <blockquote><p>"<em>Kratek odgovor je, da ne vem. Nimam vpogleda znotraj proizvodnih verig in vsem tudi ne povedo, kaj se dogaja. Lahko le sumim, da gre za dostopnost, predvsem v tem, kakšna je donosnost virusa iz celičnih kultur in tudi število celičnih kultur, ki jih imajo v bioreaktorjih v proizvodnji. Verjetno je proces res malo bolj počasen, kot smo pričakovali, a je še vseeno izjemen. Kljub vsemu smo prejeli več deset milijonov doz cepiva. Vse poteka zelo hitro. Res je nadležno, da ne gre hitreje, a ne smemo biti preveč kritični; še vseeno so zelo dobri."</em></p></blockquote> <p>V prihodnjih mesecih se lahko nadejamo vedno več cepiv. Nekatera farmacevtska podjetja, ki niso bila uspešna v razvoju cepiva, so drugim ponudila svoje kapacitete za proizvodnjo. A zagon in optimizacija proizvodnje, ki vključuje biološke procese, vzame čas. Trem že odobrenim cepivom znotraj Evropske unije se bo, lahko upamo, kmalu pridružilo še četrto. Kljub temu da so proizvodne verige nepredvidljive in našim večjim pričakovanjem, je razvoj in postavitev večmilijonske proizvodnje cepiv v enem letu izjemen dosežek.</p></p> 174756774 RTVSLO – Val 202 403 clean V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let. V začetku marca je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom-19 in po njem v organizaciji Mreže znanosti in inovativnosti Zunanjega ministrstva Združenega kraljestva ter British Councila. Osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.<p>Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv</p><p><p>V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let.</p> <blockquote><p><em>"Proizvodnjo lahko bodisi razširimo ali povečamo že obstoječo. Ponavadi govorimo o postavitvi tovarne za proizvodnjo določenega produkta, tokrat pa iščemo že obstoječe tovarne, ki bi jih lahko hitro prilagodili za proizvodnjo na osnovi celičnih kultur in metod, ki so bile že v uporabi za druge stvari. Iščemo torej proizvodnje linije, ki jih je mogoče hitro prilagoditi. Mislim, da se proizvajalci trudijo k proizvodnji pristopiti na različne načine." </em>- <strong>prof. Jeffrey Almond</strong>, virolog in vackinolog z Univerze v Oxfordu</p></blockquote> <p>Dodatno prilagodljivost in fleksibilnost ter veliko upanja za prihodnost pandemije in tudi drugih morebitnih novih pandemij v prihodnosti prinašajo cepiva na osnovi nukleinskih kislin, bolj znana kot cepiva mRNK.</p> <blockquote><p>"<em>Cepiva RNK so zanimiva zgodba. V preteklosti je bilo potrebno za vsako cepivo spremeniti tovarno in zgraditi novo; sedaj lahko spremenimo le zaporedje mRNK in imamo novo cepivo. To ima izjemen potencial za zmožnost proizvodnje. Pa vseeno so morali lansko leto trdo delati, da so povečali proizvodnjo verigo ter da so pridobili materiale in začeli s proizvodnjo in jo povečali do učinkovite ravni."</em></p></blockquote> <p>Kljub izjemnemu potencialu, se pri proizvodnji mRNK cepiv ne izognemo nepredvidljivim biološkim procesom. Ti so ključni tudi za cepiva z virusnih vektorjev. Evropska unija ima trenutno pogodbi z dvema proizvajalcema cepiv z adenovirusnimi vektorji, in sicer z Astro Zeneco in s podjetjem Johnson in Johnson. Cepivo slednjega je te dni v obravnavi na Evropski agenciji za zdravila in je, lahko upamo, tik pred pogojno odobritvijo. Pri proizvodnji cepiv z virusnimi vektorji se zanašamo na celične kulture: "<em>Naj navedem še dodaten primer. Pri proizvodnji adenovirusnih vektorjev za cepivi Johnson in Johnson in Astra Zeneca začnemo z evkariontskimi celicami v suspenziji.  Ker se te celice goji v suspenziji, jih je potrebno ves čas mešati. Če jih damo v okromne bioreaktorje - posode, velike od 2000 do 5000 litrov, je potrebno bolj močno mešati, a tako lahko celice poškodujemo. Ob tem pa jim moramo dovajati kisik in hranila. Med mešanjem se ustvarjajo mehurčki plina, vse se peni. Vse skupaj lahko postane ogromen nered. Po vsem tem pa je potrebno dodati še virus, ki ga gojimo in pri tem moramo sočasno okužiti vse celice v bioreaktorju. Potem dobimo še večji nered, nekatere celice se okužijo, druge razpadejo. Vse postane zapacano, ker se DNK sprosti iz celic, še bolj se peni zaradi kisika, ki ga dovajamo. Celoten proces lahko postane nočna mora. Povečevanje proizvodnje je zelo zahtevno. Skozi več let testiranja so razvili bioreaktorje, hitrost ter način mešanja celic, vse do podrobnosti, kot je oblika mešal. Celoten proces deluje optimalno. Je zelo napredoval, a je še vseeno presenetljivo težak. Jaz sem se pridružil industriji iz akademskega sveta in sem si mislil, saj to je preprosto. Potem sem šele videl, kako kompleksno je. Vedno bolj sem presenečen in navdušen nad strokovnjaki, ki so vse to razvili v zadnjem letu, da imamo tako veliko kapaciteto, kot jo imamo sedaj."</em></p> <p>Sami proizvodnji cepiva sledi še polnjenje vial, steklenih posodic, in izvajanje cepljenja. Pri vsakem izmed teh korakov lahko pride do pomanjkanja materialov za proizvodnjo in na koncu še osebja za izvedbo cepljenja. Zaenkrat teh težav še nimamo, vseeno pa prihaja do zamud pri dobavi nekaterih cepiv. Kje naj bi se po mnenju profesorja Almonda zataknilo pri proizvodnji cepiva Astra Zenece?</p> <blockquote><p>"<em>Kratek odgovor je, da ne vem. Nimam vpogleda znotraj proizvodnih verig in vsem tudi ne povedo, kaj se dogaja. Lahko le sumim, da gre za dostopnost, predvsem v tem, kakšna je donosnost virusa iz celičnih kultur in tudi število celičnih kultur, ki jih imajo v bioreaktorjih v proizvodnji. Verjetno je proces res malo bolj počasen, kot smo pričakovali, a je še vseeno izjemen. Kljub vsemu smo prejeli več deset milijonov doz cepiva. Vse poteka zelo hitro. Res je nadležno, da ne gre hitreje, a ne smemo biti preveč kritični; še vseeno so zelo dobri."</em></p></blockquote> <p>V prihodnjih mesecih se lahko nadejamo vedno več cepiv. Nekatera farmacevtska podjetja, ki niso bila uspešna v razvoju cepiva, so drugim ponudila svoje kapacitete za proizvodnjo. A zagon in optimizacija proizvodnje, ki vključuje biološke procese, vzame čas. Trem že odobrenim cepivom znotraj Evropske unije se bo, lahko upamo, kmalu pridružilo še četrto. Kljub temu da so proizvodne verige nepredvidljive in našim večjim pričakovanjem, je razvoj in postavitev večmilijonske proizvodnje cepiv v enem letu izjemen dosežek.</p></p> Fri, 26 Feb 2021 10:15:00 +0000 Nepredvidljivi biološki procesi pri proizvodnji cepiv Cepljenje proti covidu-19 zmanjša tveganje za okužbo in hospitalizacijo, kar je dokazala analiza angleškega urada za javno zdravje. Doktorica Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, pojasni, proti čemu vse nas cepivo še ščiti, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost in kako napredujejo klinične študije, ki preučujejo učinke cepiva pri otrocih. Ali bo pandemije enkrat konec?<p>Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec</p><p><p><span>Cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov. Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala, da cepivi, ki so ju proizvedli Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Proti čemu vse pa nas lahko cepivo še ščiti? </span></p> <blockquote><p><span><em>"Cepiva na splošno ponujajo različne stopnje zaščite. Govorimo lahko o neposredni zaščiti, ki ščiti pred znaki covida-19, in o posredni zaščiti, ki ščiti pred okužbo in širjenjem. Vsa cepiva, ki so do zdaj odobrena za uporabo znotraj Evropske unije, ponujajo obe zaščiti, a ti nista stoodstotni. Cepiva se še posebej dobro odrežejo pri preprečevanju poteka bolezni, pri čemer bi okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali pa bi lahko celo umrl."</em> –</span><span> dr. <strong>Zarja Muršič</strong>, biologinja in komunikatorka znanosti</span></p></blockquote> <p>Pred odločitvijo za cepljenje ima veliko ljudi zadržke tudi zaradi morebitnih stranskih učinkov po cepljenju, ki so, kot pojasni dr. Zarja Muršič, lahko prisotni.</p> <blockquote><p><em><span>"Tretjina tistih, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je poročala o glavobolu in utrujenosti, manj ljudi pa tudi o vročini. Ko sprejmemo prvi odmerek cepiva, v telo dobimo neki tujek. V prvih tednih po prejemu odmerka se naš imunski sistem začne učiti prepoznavanja tega tujka. Ob tem, ko dobimo drugo dozo, so naše celice že opravile neki trening, takrat so pripravljene, da dajo vse od sebe. Imamo še boljši imunski odziv. V telesu tako potečeta dva treninga. Pri nekaterih so lahko treningi bolj naporni kot sama tekma, a pomembno je poudariti, da tudi stranski učinki v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo. Menim, da je to še vedno boljša možnost, kot pa da pustimo imunski sistem brez treninga pred morebitnim srečanjem s koronavirusom."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Z vsemi štirimi sezonskimi koronavirusi se prvič srečamo kot otroci in večinoma le lažje zbolimo. Tako naš imunski sistem ni več naiven za okužbo in zato pozneje redkokdaj prihaja do težjih potekov bolezni. Čeprav je imunost sicer kratkotrajna, pa je zaščita pred težjim potekom bolezni daljša. Cilj je precepljena populacija oziroma kolektivna imunosti. O tej govorimo, ko je na okužbo imun tolikšen delež prebivalstva, da ta zaščiti tudi neimune posameznike,"</em> pojasnjuje dr. Zarja Muršič. Raziskovalci napovedujejo, da covida-19 ne bo zares konec, bo pa konec pandemije.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Predvsem se je treba usmeriti v to, kaj želimo čim bolj zmanjšati. Meni se zdi pomembno zmanjšati število smrti in hospitalizacij zaradi covida-19. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kar nekaj mladih, ki morda ne potrebujejo zdravniške oskrbe, lahko razvije tako imenovan dolgi covid. Zanje ima lahko okužba s koronavirusom dolgoročne posledice."</span></em></p></blockquote></p> 174756503 RTVSLO – Val 202 1133 clean Cepljenje proti covidu-19 zmanjša tveganje za okužbo in hospitalizacijo, kar je dokazala analiza angleškega urada za javno zdravje. Doktorica Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, pojasni, proti čemu vse nas cepivo še ščiti, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost in kako napredujejo klinične študije, ki preučujejo učinke cepiva pri otrocih. Ali bo pandemije enkrat konec?<p>Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec</p><p><p><span>Cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov. Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala, da cepivi, ki so ju proizvedli Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Proti čemu vse pa nas lahko cepivo še ščiti? </span></p> <blockquote><p><span><em>"Cepiva na splošno ponujajo različne stopnje zaščite. Govorimo lahko o neposredni zaščiti, ki ščiti pred znaki covida-19, in o posredni zaščiti, ki ščiti pred okužbo in širjenjem. Vsa cepiva, ki so do zdaj odobrena za uporabo znotraj Evropske unije, ponujajo obe zaščiti, a ti nista stoodstotni. Cepiva se še posebej dobro odrežejo pri preprečevanju poteka bolezni, pri čemer bi okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali pa bi lahko celo umrl."</em> –</span><span> dr. <strong>Zarja Muršič</strong>, biologinja in komunikatorka znanosti</span></p></blockquote> <p>Pred odločitvijo za cepljenje ima veliko ljudi zadržke tudi zaradi morebitnih stranskih učinkov po cepljenju, ki so, kot pojasni dr. Zarja Muršič, lahko prisotni.</p> <blockquote><p><em><span>"Tretjina tistih, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je poročala o glavobolu in utrujenosti, manj ljudi pa tudi o vročini. Ko sprejmemo prvi odmerek cepiva, v telo dobimo neki tujek. V prvih tednih po prejemu odmerka se naš imunski sistem začne učiti prepoznavanja tega tujka. Ob tem, ko dobimo drugo dozo, so naše celice že opravile neki trening, takrat so pripravljene, da dajo vse od sebe. Imamo še boljši imunski odziv. V telesu tako potečeta dva treninga. Pri nekaterih so lahko treningi bolj naporni kot sama tekma, a pomembno je poudariti, da tudi stranski učinki v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo. Menim, da je to še vedno boljša možnost, kot pa da pustimo imunski sistem brez treninga pred morebitnim srečanjem s koronavirusom."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Z vsemi štirimi sezonskimi koronavirusi se prvič srečamo kot otroci in večinoma le lažje zbolimo. Tako naš imunski sistem ni več naiven za okužbo in zato pozneje redkokdaj prihaja do težjih potekov bolezni. Čeprav je imunost sicer kratkotrajna, pa je zaščita pred težjim potekom bolezni daljša. Cilj je precepljena populacija oziroma kolektivna imunosti. O tej govorimo, ko je na okužbo imun tolikšen delež prebivalstva, da ta zaščiti tudi neimune posameznike,"</em> pojasnjuje dr. Zarja Muršič. Raziskovalci napovedujejo, da covida-19 ne bo zares konec, bo pa konec pandemije.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Predvsem se je treba usmeriti v to, kaj želimo čim bolj zmanjšati. Meni se zdi pomembno zmanjšati število smrti in hospitalizacij zaradi covida-19. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kar nekaj mladih, ki morda ne potrebujejo zdravniške oskrbe, lahko razvije tako imenovan dolgi covid. Zanje ima lahko okužba s koronavirusom dolgoročne posledice."</span></em></p></blockquote></p> Thu, 25 Feb 2021 09:45:00 +0000 Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening V zadnjih tednih se je pri nas za številne, od učiteljev do trgovcev, predpisalo obvezno tedensko hitro testiranje na koronavirus, taksistom celo na tri dni. To pa ni več obvezno za vse tiste, ki so covid-19 že preboleli, kar dokazujejo s pozitivnim izvidom tako hitrega kot PCR-testa, ki ni starejši od pol leta, ali pa s potrdilom o prebolelosti, ki ga izda osebni zdravnik. Velja tudi potrdilo o cepljenju. V precej neenakem položaju pa so se znašli tisti, ki so covid že preboleli, pa morda med okužbo niso bili napoteni na test, ali pa so bolezen preboleli asimptomatsko, imajo pa ustvarjena protitelesa. Zakaj podatek o protitelesih pri nas ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom? <p>Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?</p><p><p>Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?</p> <blockquote><p>"<em>Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika."</em> – <strong>Alojz Ihan</strong>, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti</p></blockquote> <p>A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.</p> <p>V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma <strong>Ljubislava Škibin</strong>, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.</p> <blockquote><p><em>"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno." </em></p></blockquote> <p>Docent dr <strong>Aleš Jerin</strong>, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.</p> <blockquote><p><em>"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."</em></p></blockquote> <p></p></p> 174756260 RTVSLO – Val 202 1419 clean V zadnjih tednih se je pri nas za številne, od učiteljev do trgovcev, predpisalo obvezno tedensko hitro testiranje na koronavirus, taksistom celo na tri dni. To pa ni več obvezno za vse tiste, ki so covid-19 že preboleli, kar dokazujejo s pozitivnim izvidom tako hitrega kot PCR-testa, ki ni starejši od pol leta, ali pa s potrdilom o prebolelosti, ki ga izda osebni zdravnik. Velja tudi potrdilo o cepljenju. V precej neenakem položaju pa so se znašli tisti, ki so covid že preboleli, pa morda med okužbo niso bili napoteni na test, ali pa so bolezen preboleli asimptomatsko, imajo pa ustvarjena protitelesa. Zakaj podatek o protitelesih pri nas ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom? <p>Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?</p><p><p>Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?</p> <blockquote><p>"<em>Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika."</em> – <strong>Alojz Ihan</strong>, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti</p></blockquote> <p>A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.</p> <p>V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma <strong>Ljubislava Škibin</strong>, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.</p> <blockquote><p><em>"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno." </em></p></blockquote> <p>Docent dr <strong>Aleš Jerin</strong>, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.</p> <blockquote><p><em>"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."</em></p></blockquote> <p></p></p> Wed, 24 Feb 2021 11:00:00 +0000 Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike<p>Dr. Harlander: Covidni bolniki v bolnišnici imajo hudo vnetje pljuč; pulmolog tudi o posledicah prebolele covidne pljučnice.</p><p><p>Dr. <strong>Matevž Harlander</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covidna pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da številni, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice spet poiščejo zdravniško pomoč.</p></p> 174754526 RTVSLO – Prvi 635 clean Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike<p>Dr. Harlander: Covidni bolniki v bolnišnici imajo hudo vnetje pljuč; pulmolog tudi o posledicah prebolele covidne pljučnice.</p><p><p>Dr. <strong>Matevž Harlander</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covidna pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da številni, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice spet poiščejo zdravniško pomoč.</p></p> Thu, 18 Feb 2021 08:10:00 +0000 Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.<p>O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni</p><p><p>Februarja lani, tik pred epidemijo koronavirusne bolezni, je bil vrh obolevanja za sezonsko gripo, ki je skoraj zdesetkala prisotnost otrok v vrtcih in šolah. To leto pa se zdi, da gripe tako rekoč ni oziroma je njena prisotnost minimalna. Na vprašanje, ali je to zasluga ukrepov, ki smo jih v celotno družbo uvedli, <strong>dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, odgovarja: <em>"Če pogledamo slovenske podatke o gripi – zadnji teden januarja nič, prvi teden februarja nič. Letos gripe sploh še nismo imeli. Ampak mislim, da cepljenje proti gripi ni razlog, da je ni." </em>Saj ...</p> <blockquote><p><em>"Za gripo vemo, da so nosilci otroci, žrtve pa starejši. Otroci so glavni prenašalci gripe, pri covidu-19 pa niso, saj imajo v dihalih bistveno manj receptorjev za ta virus, poleg tega pa so študije pokazale, da ima do 40 odstotkov teh otrok že protitelesa iz preteklih prehladov."</em></p></blockquote> <p>Kot pravi dr. Matičič, so pri gripi in covidu-19 zaščitni ukrepi enaki, ampak pomembno vlogo igra aerosol, torej način prenosa okužbe. Pri gripi takšen način prenosa ni tako pomemben, kot je pri koronavirusu, zato je zelo pomembno, da prostore redno prezračujemo (študije so izračunale, da bi bilo idealno, da to storimo vsaj šestkrat na uro) in nosimo maske, ki dobro tesnijo.</p></p> 174754471 RTVSLO – Val 202 870 clean O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.<p>O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni</p><p><p>Februarja lani, tik pred epidemijo koronavirusne bolezni, je bil vrh obolevanja za sezonsko gripo, ki je skoraj zdesetkala prisotnost otrok v vrtcih in šolah. To leto pa se zdi, da gripe tako rekoč ni oziroma je njena prisotnost minimalna. Na vprašanje, ali je to zasluga ukrepov, ki smo jih v celotno družbo uvedli, <strong>dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, odgovarja: <em>"Če pogledamo slovenske podatke o gripi – zadnji teden januarja nič, prvi teden februarja nič. Letos gripe sploh še nismo imeli. Ampak mislim, da cepljenje proti gripi ni razlog, da je ni." </em>Saj ...</p> <blockquote><p><em>"Za gripo vemo, da so nosilci otroci, žrtve pa starejši. Otroci so glavni prenašalci gripe, pri covidu-19 pa niso, saj imajo v dihalih bistveno manj receptorjev za ta virus, poleg tega pa so študije pokazale, da ima do 40 odstotkov teh otrok že protitelesa iz preteklih prehladov."</em></p></blockquote> <p>Kot pravi dr. Matičič, so pri gripi in covidu-19 zaščitni ukrepi enaki, ampak pomembno vlogo igra aerosol, torej način prenosa okužbe. Pri gripi takšen način prenosa ni tako pomemben, kot je pri koronavirusu, zato je zelo pomembno, da prostore redno prezračujemo (študije so izračunale, da bi bilo idealno, da to storimo vsaj šestkrat na uro) in nosimo maske, ki dobro tesnijo.</p></p> Wed, 17 Feb 2021 09:45:00 +0000 Gripa in koronavirus se razlikujeta po načinu prenosa okužbe Epidemija se je v zadnjih tednih vendarle začela umirjati in že nekaj tednov zaznavamo upadanje pri novih primerih, sedemdnevno povprečje novih primerov koronavirusne okužbe je padlo pod 1000. Za nekaj pojasnil, v povezavi z epidemijo, smo prosili biologinjo in komunikatorko znanosti, doktorico Zarjo Muršič.<p>Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost</p><p><p><span>Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje <strong>dr. Zarja Muršič</strong>, saj je <em>"r</em></span><em><span>azlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."</span></em></p></blockquote> <p><span>Nekatere države so se odločile za strategijo <em>zero covid</em>, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: </span><em>"Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."</em></p> <blockquote><p>"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174753075 RTVSLO – Val 202 754 clean Epidemija se je v zadnjih tednih vendarle začela umirjati in že nekaj tednov zaznavamo upadanje pri novih primerih, sedemdnevno povprečje novih primerov koronavirusne okužbe je padlo pod 1000. Za nekaj pojasnil, v povezavi z epidemijo, smo prosili biologinjo in komunikatorko znanosti, doktorico Zarjo Muršič.<p>Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost</p><p><p><span>Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje <strong>dr. Zarja Muršič</strong>, saj je <em>"r</em></span><em><span>azlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."</span></em></p></blockquote> <p><span>Nekatere države so se odločile za strategijo <em>zero covid</em>, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: </span><em>"Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."</em></p> <blockquote><p>"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 11 Feb 2021 13:45:00 +0000 Dr. Zarja Muršič: Zaprti prostori so za viruse kot lunapark V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay<p>Strokovnjakinja o lažnih rezultatih hitrih antigenskih testov</p><p><p>V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Poklicali smo mikrobiologinjo doc. dr. <strong>Viktorijo Tomič,</strong> ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. </p></p> 174752796 RTVSLO – Prvi 527 clean V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay<p>Strokovnjakinja o lažnih rezultatih hitrih antigenskih testov</p><p><p>V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Poklicali smo mikrobiologinjo doc. dr. <strong>Viktorijo Tomič,</strong> ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. </p></p> Wed, 10 Feb 2021 14:21:00 +0000 Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič. <p>Bomo letos za potovanja potrebovali cepilne potne liste?</p><p><p><span data-contrast="auto">Potovanja, ki</span><span data-contrast="auto"> so v 21-tem stoletju</span><span data-contrast="auto"> nekaj najbolj vsakdanjega, je pandemija </span><span data-contrast="auto">Covida</span><span data-contrast="auto"> –19 </span><span data-contrast="auto">dobesedno ustavila. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}">K</span><span data-contrast="auto">ako bomo letos </span><span data-contrast="auto">odšli</span><span data-contrast="auto"> na poletni dopust?</span><span data-contrast="auto"> Z negativnim testom? Ali</span><span data-contrast="auto"> bomo </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? </span><span data-contrast="auto">Kaj sploh so cepilni potni listi</span><span data-contrast="auto">? List papirja ali </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">aplikacija na telefonu? </span><span data-contrast="auto"> </span><span data-contrast="auto">Ali so</span><span data-contrast="auto"> smiselni</span><span data-contrast="auto">, etični</span><span data-contrast="auto"> in ali so sploh upravičeni? </span></p> <p>Odgovore na ta vprašanja iščemo v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174752502 RTVSLO – Prvi 1554 clean Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič. <p>Bomo letos za potovanja potrebovali cepilne potne liste?</p><p><p><span data-contrast="auto">Potovanja, ki</span><span data-contrast="auto"> so v 21-tem stoletju</span><span data-contrast="auto"> nekaj najbolj vsakdanjega, je pandemija </span><span data-contrast="auto">Covida</span><span data-contrast="auto"> –19 </span><span data-contrast="auto">dobesedno ustavila. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}">K</span><span data-contrast="auto">ako bomo letos </span><span data-contrast="auto">odšli</span><span data-contrast="auto"> na poletni dopust?</span><span data-contrast="auto"> Z negativnim testom? Ali</span><span data-contrast="auto"> bomo </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? </span><span data-contrast="auto">Kaj sploh so cepilni potni listi</span><span data-contrast="auto">? List papirja ali </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">aplikacija na telefonu? </span><span data-contrast="auto"> </span><span data-contrast="auto">Ali so</span><span data-contrast="auto"> smiselni</span><span data-contrast="auto">, etični</span><span data-contrast="auto"> in ali so sploh upravičeni? </span></p> <p>Odgovore na ta vprašanja iščemo v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 10 Feb 2021 04:09:00 +0000 Koliko meja odpre cepilni potni list? Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili. <p>Športna sfera je kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport preslišana </p><p><p>Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.</p> <blockquote><p><em>"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti."</em> - <strong>prof.</strong> <strong>Gregor Jurak</strong>, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport</p></blockquote> <p>Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: <em>"Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."</em></p> <p>Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?</p> <blockquote><p><em>"<span>Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. </span>Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem."</em> - <strong>dr. Nina Pirnat</strong>, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ</p></blockquote> <p>Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. <em>"Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano,"</em> razmišlja pulmolog <strong>prim. mag.</strong> <strong>Matjaž Turel</strong>, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.</p> <p>Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. <em>"Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo,"</em> pojasnjuje prof. Gregor Jurak.</p> <blockquote><p><em>"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje."</em> - <strong>Bogdan Gabrovec</strong>, predsednik OKS</p></blockquote> <p>Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.</p></p> 174750797 RTVSLO – Val 202 954 clean Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili. <p>Športna sfera je kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport preslišana </p><p><p>Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.</p> <blockquote><p><em>"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti."</em> - <strong>prof.</strong> <strong>Gregor Jurak</strong>, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport</p></blockquote> <p>Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: <em>"Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."</em></p> <p>Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?</p> <blockquote><p><em>"<span>Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. </span>Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem."</em> - <strong>dr. Nina Pirnat</strong>, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ</p></blockquote> <p>Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. <em>"Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano,"</em> razmišlja pulmolog <strong>prim. mag.</strong> <strong>Matjaž Turel</strong>, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.</p> <p>Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. <em>"Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo,"</em> pojasnjuje prof. Gregor Jurak.</p> <blockquote><p><em>"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje."</em> - <strong>Bogdan Gabrovec</strong>, predsednik OKS</p></blockquote> <p>Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.</p></p> Tue, 02 Feb 2021 13:45:00 +0000 Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o ponovnih okužbah in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleni bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo?<p>Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo</p><p><p><strong>Dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, izpostavlja, da je v Sloveniji virus prebolelo približno 600.000 ljudi, ne moremo pa zaradi tega izključiti možnosti ponovne okužbe.</p> <blockquote><p><em><span>"Ocenjujemo, da je verjetno okoli 25 odstotkov populacije prekužene po naravni poti. Ljudje zbolevajo z različnimi simptomi in znaki. V Sloveniji zbiramo podatke ob ponovnih okužbah, podatek iz Infekcijske klinike je, da imamo trenutno najverjetneje pet takih oseb, ki so bile ponovno okužene. Med njimi sta dva zdravstvena delavca, ki sta bila rutinsko testirana in jima je bila ponovno odkrita okužba po mesecih brez bolezenskih simptomov, drugi je kronični pljučni bolnik, ki se zdaj sooča z zelo hudim potekom bolezni."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pomembno se je zavedati, da ni nekega pravila, kako poteka ponovna okužba. <em>"Vzorca, kako bo izgledala ta druga okužba nimamo." </em></span><span>Več kot 50 odstotkov ljudi lahko širi okužbo naprej. Glavni vir so brezsimptomni ljudje. Poleg angleške različice virusa Sars-Cov-2 poznamo še brazilsko in južnoafriško. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Za novi sev vemo, da je njegova prenosljivost zelo velika, z naravnimi protitelesi očitno ne bomo uspeli, najverjetneje bomo s cepilnimi."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Cepivo je tu in cepivo še prihaja,"</em>  pove Mojca Matičič, ki upa, da bo cepiva vedno več. <em>"Dokler ne bomo s cepivom naredili čredne imunosti, moramo zdržati. Ljudje se moramo ravnati po besedi TRUMP: T kot testiranje v epidemiološke namene, R  kot razdalja, U kot umivanje rok, M kot maske in P kot prezračevanje, ne pozabite na to."</em></span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174749881 RTVSLO – Val 202 802 clean dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o ponovnih okužbah in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleni bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo?<p>Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo</p><p><p><strong>Dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, izpostavlja, da je v Sloveniji virus prebolelo približno 600.000 ljudi, ne moremo pa zaradi tega izključiti možnosti ponovne okužbe.</p> <blockquote><p><em><span>"Ocenjujemo, da je verjetno okoli 25 odstotkov populacije prekužene po naravni poti. Ljudje zbolevajo z različnimi simptomi in znaki. V Sloveniji zbiramo podatke ob ponovnih okužbah, podatek iz Infekcijske klinike je, da imamo trenutno najverjetneje pet takih oseb, ki so bile ponovno okužene. Med njimi sta dva zdravstvena delavca, ki sta bila rutinsko testirana in jima je bila ponovno odkrita okužba po mesecih brez bolezenskih simptomov, drugi je kronični pljučni bolnik, ki se zdaj sooča z zelo hudim potekom bolezni."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pomembno se je zavedati, da ni nekega pravila, kako poteka ponovna okužba. <em>"Vzorca, kako bo izgledala ta druga okužba nimamo." </em></span><span>Več kot 50 odstotkov ljudi lahko širi okužbo naprej. Glavni vir so brezsimptomni ljudje. Poleg angleške različice virusa Sars-Cov-2 poznamo še brazilsko in južnoafriško. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Za novi sev vemo, da je njegova prenosljivost zelo velika, z naravnimi protitelesi očitno ne bomo uspeli, najverjetneje bomo s cepilnimi."</span></em></p></blockquote> <p><span><em>"Cepivo je tu in cepivo še prihaja,"</em>  pove Mojca Matičič, ki upa, da bo cepiva vedno več. <em>"Dokler ne bomo s cepivom naredili čredne imunosti, moramo zdržati. Ljudje se moramo ravnati po besedi TRUMP: T kot testiranje v epidemiološke namene, R  kot razdalja, U kot umivanje rok, M kot maske in P kot prezračevanje, ne pozabite na to."</em></span></p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 29 Jan 2021 09:45:00 +0000 Dr. Mojca Matičič: Naravna čredna imunost je kot ruska ruleta, precej nevarna Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.<p>Leon Cizelj, redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter vodja odseka za reaktorsko tehniko</p><p><blockquote><p><em>“V epidemiji je težko stagnirati. Zato da stagniramo, se moramo precej potruditi. To pa potem pomeni, da ukrepi delujejo. Oziroma da obnašanje ljudi deluje.”</em></p></blockquote> <p>Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.</p> <blockquote><p><em>"Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej."</em></p></blockquote></p> 174749405 RTVSLO – Val 202 2700 clean Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.<p>Leon Cizelj, redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter vodja odseka za reaktorsko tehniko</p><p><blockquote><p><em>“V epidemiji je težko stagnirati. Zato da stagniramo, se moramo precej potruditi. To pa potem pomeni, da ukrepi delujejo. Oziroma da obnašanje ljudi deluje.”</em></p></blockquote> <p>Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.</p> <blockquote><p><em>"Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej."</em></p></blockquote></p> Wed, 27 Jan 2021 15:20:00 +0000 Leon Cizelj Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.<p>Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo</p><p><p><span>Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. </span></p> <p><span>Dr. <strong>Sašo Dolenc</strong> je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik <a href="https://kvarkadabra.net/">Kvarkadabre</a>, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom:<em> “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.”</em>  Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.</span></p> <blockquote><p><span>“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.” </span></p></blockquote></p> 174748998 RTVSLO – Val 202 2459 clean Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.<p>Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo</p><p><p><span>Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. </span></p> <p><span>Dr. <strong>Sašo Dolenc</strong> je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik <a href="https://kvarkadabra.net/">Kvarkadabre</a>, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom:<em> “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.”</em>  Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.</span></p> <blockquote><p><span>“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.” </span></p></blockquote></p> Tue, 26 Jan 2021 01:08:00 +0000 Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic "Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. V prvem valu epidemije smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji. V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije, zakaj je ključno sledenje stikom in tudi izdajanje karantenskih odločb. Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?<p>Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?</p><p><p><em>"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?"</em> To je naslov <a href="https://medium.com/sledilnik/od-zgodbe-o-uspehu-do-katastrofe-63b77b1a23e1">strokovnega članka</a>, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na <a href="https://ibmi.mf.uni-lj.si/sl">Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko</a> pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.</p> <p>V pogovoru z dr. <strong>Nino Ružić Gorenjec</strong> podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.</p> <blockquote><p>"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."</p></blockquote> <p>Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?</p> <p><em>"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."</em></p></p> 174748388 RTVSLO – Val 202 1277 clean "Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. V prvem valu epidemije smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji. V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije, zakaj je ključno sledenje stikom in tudi izdajanje karantenskih odločb. Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?<p>Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?</p><p><p><em>"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?"</em> To je naslov <a href="https://medium.com/sledilnik/od-zgodbe-o-uspehu-do-katastrofe-63b77b1a23e1">strokovnega članka</a>, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na <a href="https://ibmi.mf.uni-lj.si/sl">Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko</a> pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.</p> <p>V pogovoru z dr. <strong>Nino Ružić Gorenjec</strong> podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.</p> <blockquote><p>"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."</p></blockquote> <p>Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?</p> <p><em>"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."</em></p></p> Fri, 22 Jan 2021 23:30:00 +0000 Dr. Nina Ružić Gorenjec: Kaj smo se naučili iz prvega in drugega vala epidemije? Športniki lahko deset dni po okužbi, če nimajo več simptomov, pridejo v družbo, med ljudi, v trgovino, lekarno. Po pravilih Evrolige in Evropskega pokala morajo pred vrnitivjo na treninge in tekme opraviti zdravniški pregled vključno z EKG ter ultrazvokom. V Jadranski ligi Aba ta pregled ni potreben. Košarkarji lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo, znojijo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Lahko tudi igrajo tekmo v svoji državi. Ne smejo pa prek državne meje. Kako v Sloveniji dobiti potrdilo o preboleli bolezni covid-19 in kaj z njim početi?<p>Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje</p><p><p>Mednarodna in domača športna tekmovanja se vrstijo kljub težavam, ki jih povzroča epidemija. Športni navdušenci so veseli, da jim ostaja ta vrsta razvedrila. Mnoge tekme so prestavljene zaradi okužb igralcev, se pa vsi trudijo, da bi izpeljali čim več lig in prvenstev.</p> <p>V skrbi za zdravje in v množici predpisov pa prihaja tudi do nelogičnih in celo absurdnih situacij. Tako moštvo Krke konec tedna ni moglo na tekmo v Bosno in Hercegovino, ker so bili trije prekuženi košarkarji še vedno pozitivni na testu koronavirusa.</p> <p>Športniki lahko deset dni po okužbi, če nimajo več simptomov, pridejo v družbo, med ljudi, v trgovino, lekarno. Po pravilih Evrolige in Evropskega pokala morajo pred vrnitivjo na treninge in tekme opraviti zdravniški pregled vključno z EKG ter ultrazvokom. V Jadranski ligi Aba ta pregled ni potreben. Košarkarji lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo, znojijo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Lahko tudi igrajo tekmo v svoji državi. Ne smejo pa prek državne meje.</p> <p>To je razburilo ameriškega košarkarja v moštvu Zadra <strong>Chinanuja Michaela Onuakuja</strong>, ki je tvitnil: "<em>Kako so lahko prestavljene tri tekme, ker je soigralec pozitiven na koronavirus, mi pa še vedno treniramo z njim!</em>"</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">How the next 3 games canceled cause a dude got Covid but we still practicing with him ??</p> <p>&mdash; Lord Nu (@lifeofnanu_32) <a href="https://twitter.com/lifeofnanu_32/status/1346894598480814082?ref_src=twsrc%5Etfw">January 6, 2021</a></p></blockquote> <p></div> <p>Policisti na mejah pojasnjujejo, da je "<em>za prehod meje brez problemov dejansko potrebno imeti negativni izvid PCR ali hitrega testa."</em> Na slovenski državni meji, niti regionalni, niti občinski - ne velja nobeno potrdilo o prekuženosti. Ne potrdilo o preboleli bolezni covid-19 in ne potrdilo o protitelesih. Čeprav najbolj zanesljivo dokazujeta, da oseba ne more okužiti nikogar.</p> <p>Drugačna pravila kot na državni meji, pa veljajo v protokolih regionalne košarkarske lige, kjer sledijo zdravstveni stroki – in trije pozitivni novomeški košarkarji, ki so že preboleli covid-19, bi lahko nastopili na tekmi, če bi lahko nanjo pripotovali.</p></p> 174747926 RTVSLO – Val 202 686 clean Športniki lahko deset dni po okužbi, če nimajo več simptomov, pridejo v družbo, med ljudi, v trgovino, lekarno. Po pravilih Evrolige in Evropskega pokala morajo pred vrnitivjo na treninge in tekme opraviti zdravniški pregled vključno z EKG ter ultrazvokom. V Jadranski ligi Aba ta pregled ni potreben. Košarkarji lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo, znojijo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Lahko tudi igrajo tekmo v svoji državi. Ne smejo pa prek državne meje. Kako v Sloveniji dobiti potrdilo o preboleli bolezni covid-19 in kaj z njim početi?<p>Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje</p><p><p>Mednarodna in domača športna tekmovanja se vrstijo kljub težavam, ki jih povzroča epidemija. Športni navdušenci so veseli, da jim ostaja ta vrsta razvedrila. Mnoge tekme so prestavljene zaradi okužb igralcev, se pa vsi trudijo, da bi izpeljali čim več lig in prvenstev.</p> <p>V skrbi za zdravje in v množici predpisov pa prihaja tudi do nelogičnih in celo absurdnih situacij. Tako moštvo Krke konec tedna ni moglo na tekmo v Bosno in Hercegovino, ker so bili trije prekuženi košarkarji še vedno pozitivni na testu koronavirusa.</p> <p>Športniki lahko deset dni po okužbi, če nimajo več simptomov, pridejo v družbo, med ljudi, v trgovino, lekarno. Po pravilih Evrolige in Evropskega pokala morajo pred vrnitivjo na treninge in tekme opraviti zdravniški pregled vključno z EKG ter ultrazvokom. V Jadranski ligi Aba ta pregled ni potreben. Košarkarji lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo, znojijo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Lahko tudi igrajo tekmo v svoji državi. Ne smejo pa prek državne meje.</p> <p>To je razburilo ameriškega košarkarja v moštvu Zadra <strong>Chinanuja Michaela Onuakuja</strong>, ki je tvitnil: "<em>Kako so lahko prestavljene tri tekme, ker je soigralec pozitiven na koronavirus, mi pa še vedno treniramo z njim!</em>"</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="en" dir="ltr">How the next 3 games canceled cause a dude got Covid but we still practicing with him ??</p> <p>&mdash; Lord Nu (@lifeofnanu_32) <a href="https://twitter.com/lifeofnanu_32/status/1346894598480814082?ref_src=twsrc%5Etfw">January 6, 2021</a></p></blockquote> <p></div> <p>Policisti na mejah pojasnjujejo, da je "<em>za prehod meje brez problemov dejansko potrebno imeti negativni izvid PCR ali hitrega testa."</em> Na slovenski državni meji, niti regionalni, niti občinski - ne velja nobeno potrdilo o prekuženosti. Ne potrdilo o preboleli bolezni covid-19 in ne potrdilo o protitelesih. Čeprav najbolj zanesljivo dokazujeta, da oseba ne more okužiti nikogar.</p> <p>Drugačna pravila kot na državni meji, pa veljajo v protokolih regionalne košarkarske lige, kjer sledijo zdravstveni stroki – in trije pozitivni novomeški košarkarji, ki so že preboleli covid-19, bi lahko nastopili na tekmi, če bi lahko nanjo pripotovali.</p></p> Thu, 21 Jan 2021 13:45:00 +0000 Košarka od testa do testa Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?<p>Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim</p><p><p>Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.</p> <blockquote><p><em>"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."</em></p></blockquote> <p>Gost tokratnega Intervjuja na Prvem <strong>izr. prof. dr. Gregor Starc</strong> <strong>z ljubljanske Fakultete za šport,</strong> ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?</p> <p>Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.</p> <blockquote><p><em>"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174747600 RTVSLO – Prvi 2943 clean Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?<p>Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim</p><p><p>Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.</p> <blockquote><p><em>"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."</em></p></blockquote> <p>Gost tokratnega Intervjuja na Prvem <strong>izr. prof. dr. Gregor Starc</strong> <strong>z ljubljanske Fakultete za šport,</strong> ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?</p> <p>Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.</p> <blockquote><p><em>"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 20 Jan 2021 09:59:03 +0000 dr. Gregor Starc V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe. Maja Ratej se je po nekaj informacij obrnila na vodjo porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici Mirjam Druškovič. Kot je potrdila sogovornica, večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo preboleva v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem, skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. <p>Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah</p><p><p>V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.</p> <p><strong>Dr. med. Mirjam Druškovič</strong> potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.</p> <blockquote> <p><em>"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."</em></p> </blockquote> <p>V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.</p> <blockquote> <p><em>"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s </em><em>pozitivnim izvidom testa,</em><em> se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."</em></p> </blockquote> <p>Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.</p> <blockquote> <p><em>"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."</em></p> </blockquote></p> 174745848 RTVSLO – Val 202 690 clean V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe. Maja Ratej se je po nekaj informacij obrnila na vodjo porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici Mirjam Druškovič. Kot je potrdila sogovornica, večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo preboleva v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem, skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. <p>Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah</p><p><p>V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.</p> <p><strong>Dr. med. Mirjam Druškovič</strong> potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.</p> <blockquote> <p><em>"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."</em></p> </blockquote> <p>V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.</p> <blockquote> <p><em>"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s </em><em>pozitivnim izvidom testa,</em><em> se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."</em></p> </blockquote> <p>Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.</p> <blockquote> <p><em>"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."</em></p> </blockquote></p> Tue, 12 Jan 2021 13:45:00 +0000 dr. med. Mirjam Druškovič: Okužba s koronavirusom naj ne bi povzročala splava ali anomalij pri plodu "Edina alternativa, ki jo imamo, je, da radikalno izumimo svet na novo, ker drugače sveta ne bo več," pravi hrvaški filozof Srećko Horvat in stavi na človeško solidarnost ter vzajemno pomoč. Svari pred odvisnostjo od tehnologije in nevarnostjo trumpizma. Ugotavlja, da je koronakriza pripeljala do pospešitve t. i. četrte industrijske revolucije. "Pospešitve nadaljnje digitalizacije življenja, zoomifikacije življenja, učenja na daljavo, poučevanja na daljavo, sestankov na daljavo, spolnih odnosov na daljavo, vsega ... na daljavo." Postali smo odvisni od tehnologije in to se je zdaj zgodilo hitreje, kot pa če ne bi bilo pandemije. A zgodovinski trenutek še ni končan: "Istočasno z virusom in zaprtjem se je zgodilo veliko večje in hitrejše povezovanje ljudi na svetu, kot bi se to kdaj koli zgodilo." Veliko razmišlja tudi o čedalji večji vlogi tehnologije, kako nas je okupirala in na neki način celo zasužnjila. Trenuten čas primerja z dvajsetimi leti prejšnjega stoletja: "Viralnost, ne samo virusa, ampak tudi novic, družabnih medijev, teorij zarote od nasprotnikov cepljenja do združbe ravna Zemlja, se lahko, zelo podobno torej kot v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zaključi v fašizmu." Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.<p>S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu</p><p><p>Hrvaški filozof <strong>Srećko Horvat</strong> pravi, da nam je koronakriza prinesla tako slabe kot dobre strani. Če smo vedno večji sužnji tehnologije, smo po drugi strani tudi bolj povezani med seboj. Hrvaški filozof ostaja pozitiven in poudarja pomen vzajemne pomoči, ki je v tem trenutku postala še bolj pomembna in izrazita. V pogovoru, razmišlja tudi o vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, o širši sliki potresov na Hrvaškem, o njegovemu prijatelju Julianu Assangu in dogodkih v Združenih državah Amerike.</p> <blockquote><p>Priporočamo tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/03/srecko-horvat/">pogovor</a> z njim ob začetku koronavirusne krize ter marčevskih potresih v Zagrebu.</p></blockquote> <p>Pogovor lahko poslušate tudi v izvirniku.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174745787' title='Sre%C4%87ko+Horvat+v+izvirniku'></shortcode> </p> 174745785 RTVSLO – Val 202 3005 clean "Edina alternativa, ki jo imamo, je, da radikalno izumimo svet na novo, ker drugače sveta ne bo več," pravi hrvaški filozof Srećko Horvat in stavi na človeško solidarnost ter vzajemno pomoč. Svari pred odvisnostjo od tehnologije in nevarnostjo trumpizma. Ugotavlja, da je koronakriza pripeljala do pospešitve t. i. četrte industrijske revolucije. "Pospešitve nadaljnje digitalizacije življenja, zoomifikacije življenja, učenja na daljavo, poučevanja na daljavo, sestankov na daljavo, spolnih odnosov na daljavo, vsega ... na daljavo." Postali smo odvisni od tehnologije in to se je zdaj zgodilo hitreje, kot pa če ne bi bilo pandemije. A zgodovinski trenutek še ni končan: "Istočasno z virusom in zaprtjem se je zgodilo veliko večje in hitrejše povezovanje ljudi na svetu, kot bi se to kdaj koli zgodilo." Veliko razmišlja tudi o čedalji večji vlogi tehnologije, kako nas je okupirala in na neki način celo zasužnjila. Trenuten čas primerja z dvajsetimi leti prejšnjega stoletja: "Viralnost, ne samo virusa, ampak tudi novic, družabnih medijev, teorij zarote od nasprotnikov cepljenja do združbe ravna Zemlja, se lahko, zelo podobno torej kot v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zaključi v fašizmu." Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.<p>S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu</p><p><p>Hrvaški filozof <strong>Srećko Horvat</strong> pravi, da nam je koronakriza prinesla tako slabe kot dobre strani. Če smo vedno večji sužnji tehnologije, smo po drugi strani tudi bolj povezani med seboj. Hrvaški filozof ostaja pozitiven in poudarja pomen vzajemne pomoči, ki je v tem trenutku postala še bolj pomembna in izrazita. V pogovoru, razmišlja tudi o vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, o širši sliki potresov na Hrvaškem, o njegovemu prijatelju Julianu Assangu in dogodkih v Združenih državah Amerike.</p> <blockquote><p>Priporočamo tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/03/srecko-horvat/">pogovor</a> z njim ob začetku koronavirusne krize ter marčevskih potresih v Zagrebu.</p></blockquote> <p>Pogovor lahko poslušate tudi v izvirniku.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174745787' title='Sre%C4%87ko+Horvat+v+izvirniku'></shortcode> </p> Tue, 12 Jan 2021 11:00:00 +0000 Srećko Horvat: Če ne bomo spremenili sveta, bomo izumrli V seriji Cepiva in mi sta dr. Zarja Muršič in Maja Ratej prizadevanja za razvoj cepiva primerjali s "tekmo, kakršne ne pomnimo". Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. Kakšna bo strategija cepljenja, kaj sporoča trenutni vrstni red cepljenja in zakaj je treba precepiti tolikšen delež prebivalstva? <p>Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. </p><p><p>Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: <em>"Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo,"</em> o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga <strong>dr. Zarja Muršič</strong>.</p> <p>Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?</p> <blockquote><p><em>"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."</em></p></blockquote> <p>Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.</p> <blockquote><p><em>"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."</em></p></blockquote> <p><span>Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.</span></p> <blockquote><p><em>"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."</em></p></blockquote> <p>Pred čim nas varuje cepivo?</p> <blockquote><p><em>"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."</em></p></blockquote></p> 174745793 RTVSLO – Val 202 803 clean V seriji Cepiva in mi sta dr. Zarja Muršič in Maja Ratej prizadevanja za razvoj cepiva primerjali s "tekmo, kakršne ne pomnimo". Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. Kakšna bo strategija cepljenja, kaj sporoča trenutni vrstni red cepljenja in zakaj je treba precepiti tolikšen delež prebivalstva? <p>Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. </p><p><p>Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: <em>"Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo,"</em> o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga <strong>dr. Zarja Muršič</strong>.</p> <p>Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?</p> <blockquote><p><em>"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."</em></p></blockquote> <p>Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.</p> <blockquote><p><em>"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."</em></p></blockquote> <p><span>Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.</span></p> <blockquote><p><em>"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."</em></p></blockquote> <p>Pred čim nas varuje cepivo?</p> <blockquote><p><em>"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."</em></p></blockquote></p> Tue, 12 Jan 2021 10:10:00 +0000 dr. Zarja Muršič o strategijah cepljenja proti koronavirusni bolezni Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.<p>Pregledali smo nekaj novejših aktualnih objav o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost</p><p><p>Od prazničnega dela decembra razburja odkritje o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna oziroma lažje prenosljiva, s čimer naj bi povzročala nov val okužb v Veliki Britaniji. Različica skrbi strokovnjake, ker se je velik del od <a href="https://science.sciencemag.org/content/371/6524/9?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">ugotovljenih mutacij</a> pojavil na genskem zapisu za virusno konico oziroma S protein, s katerim se virus veže na celice. Mutacije naj bi prav tako povzročale slabšo odzivnost bolnikov na zdravljenje s krvno plazmo in spreminjale mesto, kjer se virusna konica razcepi, preden virus vstopi v človeške celice. Ključen del raziskav še vedno poteka. Eno je namreč epidemiološko sledenje posameznim sevom, drugo pa ugotavljanje biološkega delovanja novih različic. Tudi v Sloveniji trenutno še preverjajo, ali je nova različica zašla k nam, za zdaj nam tega na Inštitutu ta mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani še niso potrdili.</p> <h4>Zapiranje meja zaradi pandemije - da ali ne?</h4> <p>In medtem ko so evropske države pohitele in nekatere zaprle meje z Združenim kraljestvom zaradi nove različice virusa, je konec lanskega leta izšla študija o <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.11.23.20236703v1">učinkovitosti zapiranja meja</a>. Kot kažejo modeli, je stroga zapora meja lahko učinkovita predvsem v prvih fazah epidemije, ko pa je virus enkrat že navzoč tudi v drugih državah, ta ukrep nima več tolikšne teže. Kot so opozorili na univerzi York v Torontu, lahko drastično zapiranje meja mednarodno trgovino mesečno stane 400 milijard ameriških dolarjev. Kanadski raziskovalci z univerze v Vancouvru pa so ob tem analizirali več deset študij, v katerih so avtorji preverjali modele učinkov prehajanja in zapiranja meja. Razen v primeru zaprtja Vuhana januarja lani, ko naj bi tovrsten ukrep preprečil 80 odstotkov prehodov okužb v tuje države, raziskovalci ugotavljajo, da ima zapiranje meja prej kratkoročen učinek. Druga študija, objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da bi lahko mednarodni potniki maja lani brez kakršnih okoli ukrepov prispevali več kot desetino okužb v več kot sto državah, medtem ko naj bi ta delež do septembra občutno padel. Strokovnjaki še poudarjajo, da je zapiranje meja smiselno le v primerih preprečevanja prehajanja okužb iz visoko prizadetih mest, <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03605-6?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">zapirati meje zaradi pandemije nasploh pa lahko povzroči več škode kot koristi</a>.</p> <h4>Velika Britanija postaja laboratorij za testiranje učinkovanja cepiv</h4> <p>Velika Britanija se sicer spreminja v prvovrsten <a href="https://www.statnews.com/2021/01/04/britain-takes-a-gamble-with-covid-19-vaccines-upping-the-stakes-for-the-rest-of-us/?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">laboratorij</a> preizkušanja delovanja cepiv na ljudeh. Da bi precepili karseda velik del populacije, so se odločili, da raztegnejo predviden rok med dvema odmerkoma cepiva tudi na tri mesece s sprva predvidenih treh oziroma štirih tednov. Prav tako sporočajo, da bodo dovolili uporabo odmerkov cepiva različnih proizvajalcev pri isti osebi, če ne bo na voljo dovolj cepiva, s katerim je bila oseba cepljena prvotno. K hitenju in sprejemanju takšnih ukrepov jih – kot trdijo – sili hiter razrast okužb, ki naj bi ga povzročala bolj virulentna različica koronavirusa. RNK cepivo, ki je doslej v uporabi, naj bi prve učinke pokazalo od deset do 12 dni po prvem odmerku, ni pa znano, kako dolgo zaščita potem tudi vztraja, zato se je dobro ravnati po začrtanem urniku cepljenja, kot ga je predvidel tudi proizvajalec, svarijo ameriški raziskovalci. Tamkajšnji virolog <a href="https://twitter.com/PaulBieniasz/status/1345195420033691648?s=20">Paul Bieniasz</a> z univerze Rockefeller je tudi posvaril, da lahko le delno cepljeni posamezniki virusu pomagajo, da se razvije še v nevarnejšo različico.</p> <h4>Na temo koronavirusa in covida objavili več kot 200 000 znanstvenih člankov</h4> <p>Ob koncu leta 2020 je bilo objavljenih tudi kar nekaj analiz tega, kako je <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03564-y?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=f41ceb60eb-briefing-dy-20201216&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-f41ceb60eb-44755589">novi koronavirus spremenil znanost in objavljanje samih raziskav</a>. Kot piše v reviji Nature, je bilo kar štiri odstotke vseh objav v znanosti lani posvečenih temu virusu in bolezni, ki jo povzroča. Po oceni baze <a href="https://reports.dimensions.ai/covid-19/">Dimensions</a> naj bi bilo do decembra lani objavljenih več kot 200 000 tovrstnih prispevkov. Prav tako pa se je tudi na sploh povečalo število vsakršnih objav, ki so jih znanstveniki pošiljali v znanstvene revije, delno tudi zato, ker so bili več doma, na neki način še bolj prisiljeni v pisanje. Samo v reviji Elsevier se je število prispevkov med februarjem in majem povečalo za približno 270.000 ali 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, nekatere medicinske revije so poročale celo o skorajšnji podvojitvi prejetih prispevkov. Pričakovano se je glavnina študij sprva osredotočala na širjenje okužb, napovedovanje razvoja bolezni pri huje bolnih, diagnostiko in testiranje, v drugi polovici leta pa je začelo naraščati število prispevkov, ki so se osredotočali na duševno zdravje ljudi zaradi novih razmer. To področje je med novimi objavami še vedno v največjem porastu. Potem ko so do začetka aprila največ objav na tem področju spisali kitajski znanstveniki, se je tehtnica močno prevesila na stran ameriških in evropskih raziskovalcev. Najbolj citiran je sicer članek o 41 hospitaliziranih pacientih v Vuhanu, objavljen 24. januarja v reviji The Lancet. Prav tako se je pokazalo, da je rast prispevkov, ki so jih oddale ženske, lani v vseh dejavnostih zaostajala za rastjo števila prispevkov, ki so jih oddali moški. To gre pripisati tudi dejstvu, da so ženske v času zaprtja prevzemale več skrbi za dom, družino in šolanje otrok na daljavo.</p> <h4>Doslej ustavljena le ena študija kandidatnega cepiva</h4> <p>Iz Avstralije pa poročajo <a href="https://www.smh.com.au/politics/federal/australian-covid-vaccine-terminated-due-to-hiv-false-positives-20201210-p56mju.html?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=dd61a8472e-briefing-dy-20201211&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-dd61a8472e-44755589">o zapletih pri razvoju enega od kandidatov za cepivo</a>, in sicer gre za cepivo proizvajalca CSL in UQ, ki so ga zasnovali na osnovi virusnega proteina in pri katerem se je tamkajšnja vlada zavezala za nakup več kot 50 milijonov odmerkov. Razvoj so jadrno prekinili, potem ko so pri številnih testirancih v študiji ugotovili lažno pozitivne rezultate na test virusa HIV. Sestavina omenjenega cepiva je tudi del virusa HIV, ki so mu odvzeli možnost, da bi okužil človeka. Čeprav ta komponenta cepiva naj ne bi pod nobenim pogojem ogrozila zdravja človeka, pa se je med študijo izkazalo, da se je v nekaterih udeležencih klinične študije sprožil delni protitelesni odziv proti njej, kar je povzročilo lažne pozitivne rezultat na testih za HIV. To je za zdaj tudi <a href="https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-vaccine-tracker.html">edini kandidat za cepivo</a>, ki so ga uradno zavrnili in študije tudi prekinili, trenutno so sicer odobritev prejela tri cepiva, sedem jih je prejelo izredno odobritev, 64 jih je v fazi testiranja na ljudeh, od tega 20 v zadnji, tretji fazi kliničnih testiranj. Še 85 kandidatov je trenutno v predkliničnih študijah.</p> <h4>Arabski svet zaupa kitajskim cepivom</h4> <p>In medem ko na Stari celini in v ZDA sledimo predvsem cepivom podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca, so v Združenih arabskih emiratih in v Bahrajnu <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03563-z?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=ad624b02ae-briefing-dy-20201214&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-ad624b02ae-44755589">prižgali zeleno luč za eno od kitajskih cepiv</a>, ki ga razvija državno podjetje Sinopharm, v kliničnih študijah pa so ga preverjali v več državah, tudi v obeh že omenjenih. Čeprav v zvezi s cepivom ni na voljo veliko javno dostopnih podatkov o poteku kliničnih študij, gre za simbolno pomemben korak. To je prvo kitajsko cepivo, ki bo prešlo v množično rabo tudi izven Kitajske, ob čemer je treba dodati, da ima Kitajska izjemno velike kapacitete za množično produkcijo cepiv, zagotovi lahko več milijard odmerkov. Emirati in Bahrajn sta sicer tudi prvi državi na svetu, ki sta izdali polno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19, povsod drugje, tudi v Rusiji, kjer sta trenutno v ospredju dva kandidata, še vedno govorimo o izrednih dovoljenjih.</p> <h4>Izrael po deležu precepljenosti daleč v ospredju</h4> <p>Omenjeni Združeni arabski emirati in Bahrajn sta sicer druga in tretja država na svetu po deležu precepljenega prebivalstva. Do petega januarja je bilo v Emiratih cepljenih nekaj več kot osem odstotkov prebivalstva, v Bahrajnu pa slabe štiri, medtem ko so v <a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">vodilni državi po precepljenosti, Izraelu</a>, do petega januarja cepili skoraj 16 odstotkov ljudi. Na tretjem in četrtem mestu po deležu cepljenega prebivalstva so Združene države Amerike in Velika Britanija s približno poldrugim odstotkom cepljenih, medtem ko je bilo v Sloveniji doslej (7. 1.) <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">cepljenih 0,6 odstotka populacije</a>.</p> <h4>Zakaj otroci redkeje zbolijo?</h4> <p>Vse več je tudi študij, ki se nanašajo na okužbe in <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03496-7?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=cc2a6f3f00-briefing-dy-20201210&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-cc2a6f3f00-44755589">potek bolezni covid-19 pri otrocih</a>, ki predstavljajo le manjši odstotek vseh okuženih. Pri otrocih je zlasti zanimivo to, da lahko po okužbi razvijejo simptome, ob čemer jim v telesu nastajajo protitelesa, a je navkljub temu pri njih velik delež PCR testov negativen. Po študiji, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine, je tudi do dve tretjini v raziskavi spremljanih otrok, pri katerih je okužba vodila v večsistemsko vnetje, prejelo lažno negativne rezultate PCR testov. Zanimivo je tudi to, da so pri otrocih v telesu odkrili le tisti tip protiteles, ki delujejo proti virusni konici, medtem ko so pri odraslih ob teh odkrili tudi protitelesa proti nukleokapsidnemu proteinu oziroma virusnemu proteinu N, ki se običajno razvijejo, ko se je virus že dobro razširil po telesu. To kaže na to, da je pri otrocih razsoj virusa po telesu manj pogost. Vzrok, da so otroci bolj kos okužbam z novim koronavirusom, je tudi v ustroju njihovega imunskega sistema, v katerem je veliko več naivnih limfocitov T, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšem obrambnemu odzivu. Strokovnjaki pomen pripisujejo tudi dejavniku, da so otroci tudi sicer rezervoar sezonskih koronavirusov, ki povzročajo običajni prehlad, protitelesa proti tem virusom pa bi lahko pomagala tudi pri obrambi proti novemu koronavirusu; poročajo tudi o tem, da naj bi imeli otroci v nosu manj receptorjev ACE2, kar virusu zmanjša možnost vezave na naše celice. Tudi to bi lahko bila delna razlaga tega, zakaj so okužbe pri otrocih redkejše. Še vedno pa ni ene same dobre razlage.</p> <h4>Interferon - pomemben dirigent v ozadju</h4> <p>Vse trdnejši so tudi dokazi o tem, da so pomemben dirigent tega, pri kom se bo okužba sprevrgla v resnejšo obliko, <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-03065-y">naši geni</a>. V britanski raziskavi, rezultate katere so decembra objavili v reviji Nature, so spremljali 2200 bolnikov na oddelkih intenzivne nege na Otoku, pri tem pa odkrili nekaj ključnih genov, ki bi lahko vodili do odgovora. Med pogostejšimi krivci za silovit imunski odgovor pri nekaterih se je pojavljal gen TYK2, ki je med drugim odgovoren za jakost telesnega imunskega odziva oziroma ki – enostavno rečeno – naredi naše imunske celice bolj 'jezne'. Genetske razlike so opazili tudi v tistem delu dednega zapisa, ki nadzira nastanek protivirusne molekule interferon. Če imamo tega premalo, ima virus bolj proste roke pri razmnoževanju v našem telesu. Vlogo interferona in naših genskih predispozicij pri tem je potrdilo kar <a href="https://science.sciencemag.org/content/370/6515/eabd4585/tab-article-info">nekaj študij</a>, objavljenih v reviji <a href="https://science.sciencemag.org/content/370/6515/eabd4570">Science</a>, ena od njih poroča o tem, da naj bi imel pomembno vlogo pri kar 15 odstotkih huje bolnih covidnih bolnikov. Študije se sicer nadaljujejo, geni še zdaleč niso povedali zanje, so pa lahko že zdaj v pomembno vodilo pri tem, kakšne vrste terapij ubirati in uvajati pri pacientih.</p> <h4>Deseterica odposlancev WHO se odpravlja na detektivsko pot za izvorom virusa</h4> <p>Za konec pa še pogled v novo leto: čemu odmerjati pozornost v zvezi s koronavirusom, kaj lahko prinese? Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno <a href="https://www.who.int/health-topics/coronavirus/who-recommendations-to-reduce-risk-of-transmission-of-emerging-pathogens-from-animals-to-humans-in-live-animal-markets">ustanovila posebno enoto strokovnjakov</a> iz vrst epidemiologov, virologov in strokovnjakov za zdravje človeka in živali, ki se kot neke vrste detektivi odpravljajo na lov za izvorom koronavirusa Sars-CoV-2. <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03402-1">Deseterica</a> začenja svojo misijo na tržnicah v mestu Wuhan, od koder bodo sledili prvim okuženim. Iskanje izvora virusa je trenutno še vedno ena od največjih skrivnosti, povezanih z novim koronavirusom, traja lahko leta, a zagotovo bomo lahko kaj ključnega izvedeli že letos.</p> <p>V letošnjem letu prav tako pričakujemo novice o nekaterih perspektivnih kandidatih za cepivo proti covidu-19. Na Zahodu spremljajo predvsem napredek dveh velikanov – Novavax in Johnson&amp;Johnson, ki imata kapaciteto za proizvodnjo meč milijard doz cepiva, ob čemer bo z njegovo logistiko lažje, kot je to pri RNK cepivih.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174744733 RTVSLO – Val 202 755 clean Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.<p>Pregledali smo nekaj novejših aktualnih objav o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost</p><p><p>Od prazničnega dela decembra razburja odkritje o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna oziroma lažje prenosljiva, s čimer naj bi povzročala nov val okužb v Veliki Britaniji. Različica skrbi strokovnjake, ker se je velik del od <a href="https://science.sciencemag.org/content/371/6524/9?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">ugotovljenih mutacij</a> pojavil na genskem zapisu za virusno konico oziroma S protein, s katerim se virus veže na celice. Mutacije naj bi prav tako povzročale slabšo odzivnost bolnikov na zdravljenje s krvno plazmo in spreminjale mesto, kjer se virusna konica razcepi, preden virus vstopi v človeške celice. Ključen del raziskav še vedno poteka. Eno je namreč epidemiološko sledenje posameznim sevom, drugo pa ugotavljanje biološkega delovanja novih različic. Tudi v Sloveniji trenutno še preverjajo, ali je nova različica zašla k nam, za zdaj nam tega na Inštitutu ta mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani še niso potrdili.</p> <h4>Zapiranje meja zaradi pandemije - da ali ne?</h4> <p>In medtem ko so evropske države pohitele in nekatere zaprle meje z Združenim kraljestvom zaradi nove različice virusa, je konec lanskega leta izšla študija o <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.11.23.20236703v1">učinkovitosti zapiranja meja</a>. Kot kažejo modeli, je stroga zapora meja lahko učinkovita predvsem v prvih fazah epidemije, ko pa je virus enkrat že navzoč tudi v drugih državah, ta ukrep nima več tolikšne teže. Kot so opozorili na univerzi York v Torontu, lahko drastično zapiranje meja mednarodno trgovino mesečno stane 400 milijard ameriških dolarjev. Kanadski raziskovalci z univerze v Vancouvru pa so ob tem analizirali več deset študij, v katerih so avtorji preverjali modele učinkov prehajanja in zapiranja meja. Razen v primeru zaprtja Vuhana januarja lani, ko naj bi tovrsten ukrep preprečil 80 odstotkov prehodov okužb v tuje države, raziskovalci ugotavljajo, da ima zapiranje meja prej kratkoročen učinek. Druga študija, objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da bi lahko mednarodni potniki maja lani brez kakršnih okoli ukrepov prispevali več kot desetino okužb v več kot sto državah, medtem ko naj bi ta delež do septembra občutno padel. Strokovnjaki še poudarjajo, da je zapiranje meja smiselno le v primerih preprečevanja prehajanja okužb iz visoko prizadetih mest, <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03605-6?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">zapirati meje zaradi pandemije nasploh pa lahko povzroči več škode kot koristi</a>.</p> <h4>Velika Britanija postaja laboratorij za testiranje učinkovanja cepiv</h4> <p>Velika Britanija se sicer spreminja v prvovrsten <a href="https://www.statnews.com/2021/01/04/britain-takes-a-gamble-with-covid-19-vaccines-upping-the-stakes-for-the-rest-of-us/?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=bc64e831c1-briefing-dy-20210104&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-bc64e831c1-44755589">laboratorij</a> preizkušanja delovanja cepiv na ljudeh. Da bi precepili karseda velik del populacije, so se odločili, da raztegnejo predviden rok med dvema odmerkoma cepiva tudi na tri mesece s sprva predvidenih treh oziroma štirih tednov. Prav tako sporočajo, da bodo dovolili uporabo odmerkov cepiva različnih proizvajalcev pri isti osebi, če ne bo na voljo dovolj cepiva, s katerim je bila oseba cepljena prvotno. K hitenju in sprejemanju takšnih ukrepov jih – kot trdijo – sili hiter razrast okužb, ki naj bi ga povzročala bolj virulentna različica koronavirusa. RNK cepivo, ki je doslej v uporabi, naj bi prve učinke pokazalo od deset do 12 dni po prvem odmerku, ni pa znano, kako dolgo zaščita potem tudi vztraja, zato se je dobro ravnati po začrtanem urniku cepljenja, kot ga je predvidel tudi proizvajalec, svarijo ameriški raziskovalci. Tamkajšnji virolog <a href="https://twitter.com/PaulBieniasz/status/1345195420033691648?s=20">Paul Bieniasz</a> z univerze Rockefeller je tudi posvaril, da lahko le delno cepljeni posamezniki virusu pomagajo, da se razvije še v nevarnejšo različico.</p> <h4>Na temo koronavirusa in covida objavili več kot 200 000 znanstvenih člankov</h4> <p>Ob koncu leta 2020 je bilo objavljenih tudi kar nekaj analiz tega, kako je <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03564-y?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=f41ceb60eb-briefing-dy-20201216&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-f41ceb60eb-44755589">novi koronavirus spremenil znanost in objavljanje samih raziskav</a>. Kot piše v reviji Nature, je bilo kar štiri odstotke vseh objav v znanosti lani posvečenih temu virusu in bolezni, ki jo povzroča. Po oceni baze <a href="https://reports.dimensions.ai/covid-19/">Dimensions</a> naj bi bilo do decembra lani objavljenih več kot 200 000 tovrstnih prispevkov. Prav tako pa se je tudi na sploh povečalo število vsakršnih objav, ki so jih znanstveniki pošiljali v znanstvene revije, delno tudi zato, ker so bili več doma, na neki način še bolj prisiljeni v pisanje. Samo v reviji Elsevier se je število prispevkov med februarjem in majem povečalo za približno 270.000 ali 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, nekatere medicinske revije so poročale celo o skorajšnji podvojitvi prejetih prispevkov. Pričakovano se je glavnina študij sprva osredotočala na širjenje okužb, napovedovanje razvoja bolezni pri huje bolnih, diagnostiko in testiranje, v drugi polovici leta pa je začelo naraščati število prispevkov, ki so se osredotočali na duševno zdravje ljudi zaradi novih razmer. To področje je med novimi objavami še vedno v največjem porastu. Potem ko so do začetka aprila največ objav na tem področju spisali kitajski znanstveniki, se je tehtnica močno prevesila na stran ameriških in evropskih raziskovalcev. Najbolj citiran je sicer članek o 41 hospitaliziranih pacientih v Vuhanu, objavljen 24. januarja v reviji The Lancet. Prav tako se je pokazalo, da je rast prispevkov, ki so jih oddale ženske, lani v vseh dejavnostih zaostajala za rastjo števila prispevkov, ki so jih oddali moški. To gre pripisati tudi dejstvu, da so ženske v času zaprtja prevzemale več skrbi za dom, družino in šolanje otrok na daljavo.</p> <h4>Doslej ustavljena le ena študija kandidatnega cepiva</h4> <p>Iz Avstralije pa poročajo <a href="https://www.smh.com.au/politics/federal/australian-covid-vaccine-terminated-due-to-hiv-false-positives-20201210-p56mju.html?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=dd61a8472e-briefing-dy-20201211&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-dd61a8472e-44755589">o zapletih pri razvoju enega od kandidatov za cepivo</a>, in sicer gre za cepivo proizvajalca CSL in UQ, ki so ga zasnovali na osnovi virusnega proteina in pri katerem se je tamkajšnja vlada zavezala za nakup več kot 50 milijonov odmerkov. Razvoj so jadrno prekinili, potem ko so pri številnih testirancih v študiji ugotovili lažno pozitivne rezultate na test virusa HIV. Sestavina omenjenega cepiva je tudi del virusa HIV, ki so mu odvzeli možnost, da bi okužil človeka. Čeprav ta komponenta cepiva naj ne bi pod nobenim pogojem ogrozila zdravja človeka, pa se je med študijo izkazalo, da se je v nekaterih udeležencih klinične študije sprožil delni protitelesni odziv proti njej, kar je povzročilo lažne pozitivne rezultat na testih za HIV. To je za zdaj tudi <a href="https://www.nytimes.com/interactive/2020/science/coronavirus-vaccine-tracker.html">edini kandidat za cepivo</a>, ki so ga uradno zavrnili in študije tudi prekinili, trenutno so sicer odobritev prejela tri cepiva, sedem jih je prejelo izredno odobritev, 64 jih je v fazi testiranja na ljudeh, od tega 20 v zadnji, tretji fazi kliničnih testiranj. Še 85 kandidatov je trenutno v predkliničnih študijah.</p> <h4>Arabski svet zaupa kitajskim cepivom</h4> <p>In medem ko na Stari celini in v ZDA sledimo predvsem cepivom podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca, so v Združenih arabskih emiratih in v Bahrajnu <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03563-z?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=ad624b02ae-briefing-dy-20201214&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-ad624b02ae-44755589">prižgali zeleno luč za eno od kitajskih cepiv</a>, ki ga razvija državno podjetje Sinopharm, v kliničnih študijah pa so ga preverjali v več državah, tudi v obeh že omenjenih. Čeprav v zvezi s cepivom ni na voljo veliko javno dostopnih podatkov o poteku kliničnih študij, gre za simbolno pomemben korak. To je prvo kitajsko cepivo, ki bo prešlo v množično rabo tudi izven Kitajske, ob čemer je treba dodati, da ima Kitajska izjemno velike kapacitete za množično produkcijo cepiv, zagotovi lahko več milijard odmerkov. Emirati in Bahrajn sta sicer tudi prvi državi na svetu, ki sta izdali polno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19, povsod drugje, tudi v Rusiji, kjer sta trenutno v ospredju dva kandidata, še vedno govorimo o izrednih dovoljenjih.</p> <h4>Izrael po deležu precepljenosti daleč v ospredju</h4> <p>Omenjeni Združeni arabski emirati in Bahrajn sta sicer druga in tretja država na svetu po deležu precepljenega prebivalstva. Do petega januarja je bilo v Emiratih cepljenih nekaj več kot osem odstotkov prebivalstva, v Bahrajnu pa slabe štiri, medtem ko so v <a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">vodilni državi po precepljenosti, Izraelu</a>, do petega januarja cepili skoraj 16 odstotkov ljudi. Na tretjem in četrtem mestu po deležu cepljenega prebivalstva so Združene države Amerike in Velika Britanija s približno poldrugim odstotkom cepljenih, medtem ko je bilo v Sloveniji doslej (7. 1.) <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">cepljenih 0,6 odstotka populacije</a>.</p> <h4>Zakaj otroci redkeje zbolijo?</h4> <p>Vse več je tudi študij, ki se nanašajo na okužbe in <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03496-7?utm_source=Nature+Briefing&amp;utm_campaign=cc2a6f3f00-briefing-dy-20201210&amp;utm_medium=email&amp;utm_term=0_c9dfd39373-cc2a6f3f00-44755589">potek bolezni covid-19 pri otrocih</a>, ki predstavljajo le manjši odstotek vseh okuženih. Pri otrocih je zlasti zanimivo to, da lahko po okužbi razvijejo simptome, ob čemer jim v telesu nastajajo protitelesa, a je navkljub temu pri njih velik delež PCR testov negativen. Po študiji, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine, je tudi do dve tretjini v raziskavi spremljanih otrok, pri katerih je okužba vodila v večsistemsko vnetje, prejelo lažno negativne rezultate PCR testov. Zanimivo je tudi to, da so pri otrocih v telesu odkrili le tisti tip protiteles, ki delujejo proti virusni konici, medtem ko so pri odraslih ob teh odkrili tudi protitelesa proti nukleokapsidnemu proteinu oziroma virusnemu proteinu N, ki se običajno razvijejo, ko se je virus že dobro razširil po telesu. To kaže na to, da je pri otrocih razsoj virusa po telesu manj pogost. Vzrok, da so otroci bolj kos okužbam z novim koronavirusom, je tudi v ustroju njihovega imunskega sistema, v katerem je veliko več naivnih limfocitov T, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšem obrambnemu odzivu. Strokovnjaki pomen pripisujejo tudi dejavniku, da so otroci tudi sicer rezervoar sezonskih koronavirusov, ki povzročajo običajni prehlad, protitelesa proti tem virusom pa bi lahko pomagala tudi pri obrambi proti novemu koronavirusu; poročajo tudi o tem, da naj bi imeli otroci v nosu manj receptorjev ACE2, kar virusu zmanjša možnost vezave na naše celice. Tudi to bi lahko bila delna razlaga tega, zakaj so okužbe pri otrocih redkejše. Še vedno pa ni ene same dobre razlage.</p> <h4>Interferon - pomemben dirigent v ozadju</h4> <p>Vse trdnejši so tudi dokazi o tem, da so pomemben dirigent tega, pri kom se bo okužba sprevrgla v resnejšo obliko, <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-03065-y">naši geni</a>. V britanski raziskavi, rezultate katere so decembra objavili v reviji Nature, so spremljali 2200 bolnikov na oddelkih intenzivne nege na Otoku, pri tem pa odkrili nekaj ključnih genov, ki bi lahko vodili do odgovora. Med pogostejšimi krivci za silovit imunski odgovor pri nekaterih se je pojavljal gen TYK2, ki je med drugim odgovoren za jakost telesnega imunskega odziva oziroma ki – enostavno rečeno – naredi naše imunske celice bolj 'jezne'. Genetske razlike so opazili tudi v tistem delu dednega zapisa, ki nadzira nastanek protivirusne molekule interferon. Če imamo tega premalo, ima virus bolj proste roke pri razmnoževanju v našem telesu. Vlogo interferona in naših genskih predispozicij pri tem je potrdilo kar <a href="https://science.sciencemag.org/content/370/6515/eabd4585/tab-article-info">nekaj študij</a>, objavljenih v reviji <a href="https://science.sciencemag.org/content/370/6515/eabd4570">Science</a>, ena od njih poroča o tem, da naj bi imel pomembno vlogo pri kar 15 odstotkih huje bolnih covidnih bolnikov. Študije se sicer nadaljujejo, geni še zdaleč niso povedali zanje, so pa lahko že zdaj v pomembno vodilo pri tem, kakšne vrste terapij ubirati in uvajati pri pacientih.</p> <h4>Deseterica odposlancev WHO se odpravlja na detektivsko pot za izvorom virusa</h4> <p>Za konec pa še pogled v novo leto: čemu odmerjati pozornost v zvezi s koronavirusom, kaj lahko prinese? Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno <a href="https://www.who.int/health-topics/coronavirus/who-recommendations-to-reduce-risk-of-transmission-of-emerging-pathogens-from-animals-to-humans-in-live-animal-markets">ustanovila posebno enoto strokovnjakov</a> iz vrst epidemiologov, virologov in strokovnjakov za zdravje človeka in živali, ki se kot neke vrste detektivi odpravljajo na lov za izvorom koronavirusa Sars-CoV-2. <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-03402-1">Deseterica</a> začenja svojo misijo na tržnicah v mestu Wuhan, od koder bodo sledili prvim okuženim. Iskanje izvora virusa je trenutno še vedno ena od največjih skrivnosti, povezanih z novim koronavirusom, traja lahko leta, a zagotovo bomo lahko kaj ključnega izvedeli že letos.</p> <p>V letošnjem letu prav tako pričakujemo novice o nekaterih perspektivnih kandidatih za cepivo proti covidu-19. Na Zahodu spremljajo predvsem napredek dveh velikanov – Novavax in Johnson&amp;Johnson, ki imata kapaciteto za proizvodnjo meč milijard doz cepiva, ob čemer bo z njegovo logistiko lažje, kot je to pri RNK cepivih.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 07 Jan 2021 12:31:00 +0000 Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov "Cepljenje ščiti v vsakem primeru. Glede učinka ni dileme," je v pogovoru dejala dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo premleli najnovejšo epidemiološko sliko v državi in kaj v zvezi z njo najbolj teži državljane.<p>"Bojimo se, da bo delež okuženih še višji," pravi infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Znova smo poklicali dr. <strong>Mojco Matičič</strong>, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "<em>Bojimo se, da bo delež okuženih še višji.</em>"</p> <p>"<em>Prepreka pa je tukaj, prišla je v obliki božičnega darila - to je cepivo</em>."</p> <p>V Veliki Britaniji in ZDA so se začeli cepiti že preden je Evropska unija sprejela dovoljenja. Prvi primer anafilaksije, resnega alergičnega učinka, ki je lahko življenja ogrožajoč, se je zgodil v Veliki Britaniji, pri dveh osebah. "<em>Obe osebi, jaz sem zelo natačno to preštudirala in moji študenti to zelo dobro poznajo, sta bili že prej znano alergični na razne druge stvari in sta nosili v svoji torbici epipen, torej tisto injekcijo za urgentno uporabo. </em><em>En primer je bil ugotovljen tudi na Aljaski. Od milijonov, ki so že bili cepljeni, so to trije primeri.</em></p> <p>Tudi v Sloveniji smo imeli tri primere. En, ki je bil smrten, ni povezan s cepljenjem, "<em>Druga dva: en je imel kožne spremembe, druga reakcija se je pa zgodila kasneje, naslednji dan šele z bruhanjem in drisko ter glavobolom. Pa je tudi vse minilo."</em></p> <p>Cepivo je zelo učinkovito poudarja dr. Mojca Matičič.</p> <p><em>"Da bo pa še bolj varno vse skupaj, je pa absolutno edino možno se cepiti v varnih razmerah. Kar pomeni, samo na cepilnem mestu, kjer imajo vse možnosti takojšnjega ukrepanja, za karkoli. Jaz s tem nočem strašiti, ravno nasprtno, s tem hočem ohrabriti ljudi. Kajti, če se karkoli resnega in hudega pojavi, se pojavi ponavadi v prvih 15 minutah. Tako je bilo tudi pri teh primerih iz sveta. Čisto vsak, ki se bo cepil, mora 15 minut obvezno počakati na mestu cepljenja, zato da je vse v redu. Tisti, ki pa imajo kakršnokoli alergijo v svoji zgodovini, tisti pa morajo celo 30 minut počakati, za vsak slučaj. Za varnost je res poskrbljeno."</em></p></p> 174744699 RTVSLO – Val 202 901 clean "Cepljenje ščiti v vsakem primeru. Glede učinka ni dileme," je v pogovoru dejala dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo premleli najnovejšo epidemiološko sliko v državi in kaj v zvezi z njo najbolj teži državljane.<p>"Bojimo se, da bo delež okuženih še višji," pravi infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Znova smo poklicali dr. <strong>Mojco Matičič</strong>, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "<em>Bojimo se, da bo delež okuženih še višji.</em>"</p> <p>"<em>Prepreka pa je tukaj, prišla je v obliki božičnega darila - to je cepivo</em>."</p> <p>V Veliki Britaniji in ZDA so se začeli cepiti že preden je Evropska unija sprejela dovoljenja. Prvi primer anafilaksije, resnega alergičnega učinka, ki je lahko življenja ogrožajoč, se je zgodil v Veliki Britaniji, pri dveh osebah. "<em>Obe osebi, jaz sem zelo natačno to preštudirala in moji študenti to zelo dobro poznajo, sta bili že prej znano alergični na razne druge stvari in sta nosili v svoji torbici epipen, torej tisto injekcijo za urgentno uporabo. </em><em>En primer je bil ugotovljen tudi na Aljaski. Od milijonov, ki so že bili cepljeni, so to trije primeri.</em></p> <p>Tudi v Sloveniji smo imeli tri primere. En, ki je bil smrten, ni povezan s cepljenjem, "<em>Druga dva: en je imel kožne spremembe, druga reakcija se je pa zgodila kasneje, naslednji dan šele z bruhanjem in drisko ter glavobolom. Pa je tudi vse minilo."</em></p> <p>Cepivo je zelo učinkovito poudarja dr. Mojca Matičič.</p> <p><em>"Da bo pa še bolj varno vse skupaj, je pa absolutno edino možno se cepiti v varnih razmerah. Kar pomeni, samo na cepilnem mestu, kjer imajo vse možnosti takojšnjega ukrepanja, za karkoli. Jaz s tem nočem strašiti, ravno nasprtno, s tem hočem ohrabriti ljudi. Kajti, če se karkoli resnega in hudega pojavi, se pojavi ponavadi v prvih 15 minutah. Tako je bilo tudi pri teh primerih iz sveta. Čisto vsak, ki se bo cepil, mora 15 minut obvezno počakati na mestu cepljenja, zato da je vse v redu. Tisti, ki pa imajo kakršnokoli alergijo v svoji zgodovini, tisti pa morajo celo 30 minut počakati, za vsak slučaj. Za varnost je res poskrbljeno."</em></p></p> Thu, 07 Jan 2021 09:45:00 +0000 dr. Mojca Matičič: Cepljenje ščiti v vsakem primeru Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.<p>O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti. </p><p><p>Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta <em>The Naked Scientists</em> in avtorjev podkastov pri revijah <em>Nature</em> in <em>eLife</em>, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.</p> <p><strong>Novica o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna in se prodorneje širila, je v Veliki Britaniji sprožila veliko strahu in vznemirjenja. Ste zaskrbljeni tudi sami – kot virolog in Britanec? </strong></p> <p>"Sem zaskrbljen, a hkrati tudi pomirjen. Pomirja me, da je nadzorni sistem epidemije prepoznal novo različico in da deluje. Izkazalo se je, da se načrtno in proaktivno preverjanje in analiza genomov virusa obrestujeta. S tem lahko učinkovito spremljamo njegove genetske spremembe in to, kako se spreminja v času in prostoru. Tako lahko tudi pripravimo napovedi, kam se utegnejo spremembe prevesiti oziroma kam bi lahko vodile, in predvidimo nadaljnje vedenje virusa. Na podlagi tega lahko pripravimo tudi ustrezne ukrepe, ki bi mu to preprečili, namesto da nas sam preseneti. Toda res je, novi položaj je precej skrb vzbujajoč."</p> <blockquote><p>"Lahko bi rekel, da opazujemo virus pri začetnih korakih napredovanja k temu, da se začne še učinkoviteje širiti in prelisiči tudi cepivo. A to je za zdaj samo predvidevanje, nikakor še ne vemo, ali se bo vse skupaj zavrtelo v to smer."</p></blockquote> <p><strong>Za viruse je znano, da nenehno mutirajo, se spreminjajo. Mutacije virusov niso nič novega in bolj so okužbe v določeni populaciji razširjene, več je možnosti za nastanek mutacij. Kaj je za zdaj res znanega o novi različici, kakšne spremembe v genomu virusa so opazili?</strong></p> <p>"V genetskem zaporedju nove različice so doslej našteli več kot 17 sprememb, raztresene so po različnih delih genoma, vendar jih je kar precej zgoščenih v tistem delu genetskega zapisa, ki kodira tako imenovano virusno konico oziroma protein S. To je struktura, rogelj, ki štrli iz virusa in ki ga ta uporablja, da se z njim pritrdi na naše celice. Prav nove spremembe v genetskem zapisu  utegnejo virusu pomagati pri tem, da se še trdneje pritrdi oziroma prilepi na celice. Spremembe v tem območju dednega zapisa povzročajo dvoje posledic: na eni strani spreminjajo njegovo obliko, to pomeni, da se lahko imunskemu sistemu predstavi v nekoliko drugačni podobi ‒ dolgoročno bi to lahko ogrozilo predviden imunski odziv, ki naj bi ga sprožila nova cepiva. V tem se tudi skriva nevarnost, da bi virus dolgoročno ušel učinku cepiva. A to je dolgoročna domneva, za katero nimamo dokazov. Z večjo gotovostjo pa se lahko opremo na tiste spremembe, zaradi katerih bi se lahko virus še bolje pritrjeval na naše celice, na neki način postal še bolj lepljiv. Prav to bi povečalo njegovo virulentnost oziroma učinkovitost širjenja. Tudi to je za zdaj še sklepanje, še vedno nimamo dovolj dokazov. Nekaj pa jih le imamo. Če si ogledate zemljevid žarišč okužb v naši državi, lahko brez pretiranega truda opazite, da je razsoj okužb ponekod veliko večji kot drugod; to bi lahko pripisali novi različici virusa. Jasno je opaziti, da razrast okužb izvira le iz peščice okuženih pred nekaj meseci. V samo treh mesecih se je nova različica tako razširila, da v nekaterih delih države povzroči do skoraj 60 odstotkov novih okužb. In prav ti deli države imajo tudi najvišje odstotke novih okužb."</p> <blockquote><p>"Spremembe v dinamiki širjenja okužb bi lahko pripisali novi različici virusa in prav to nas skrbi. To pa še ne pomeni, da nova različica povzroča tudi hujši potek bolezni. Za zdaj predvidevamo, da je odgovorna predvsem za večje število novih okužb, a to hkrati prinese še nekaj: več je okuženih, več je tudi takih, pri katerih se bo bolezen razvila v hujšo obliko. Tako lahko govorimo tudi o povečanju števila huje bolnih."</p></blockquote> <p><strong>Mnenja v virološki stroki so sicer različna. Nekateri virologi zavračajo pretirano zaskrbljenost, češ da še nobeden izmed doslej odkritih izolatov nove različice ni pokazal jasne biološke osnove za boljši prenos med ljudmi; trdijo tudi, da ni jasnih dokazov za resnejšo patogenezo. Kako utemeljeno je sicer sklepanje o bioloških značilnostih virusa le na podlagi epidemioloških podatkov?  </strong></p> <p>"Kot sem rekel, za zdaj je za kakršne koli trditve še zgodaj, trenutno imamo na voljo precej surove podatke. Na podlagi opazovanja števila okužb je mogoče sklepati, da mora imeti virus nekakšno prednost v primeri z drugimi različicami v obtoku. V treh mesecih mu je uspelo preskočiti s povzročitelja le nekaj posamičnih okužb na dominantno frakcijo v kar nekaj regijah države. Tega ne moremo pripisati golemu naključju, nekaj mora biti na tej različici, da je lahko tako prodorna. Ali to pomeni, da ima kompetitivno prednost pred drugimi sevi virusa? Mislim, da je razumno razmišljati o tem, da se nekaj takega zares dogaja, pa vendar je treba upoštevati še nekaj: take vrste sprememb v genomu virusa nastajajo pogosto. Zelo verjetno je, da so navzoče tudi v drugih državah, v katerih pa virusu morda manj učinkovito sledijo, redkeje analizirajo genom iz vzorcev bolnikov. V Veliki Britaniji smo jih bili sposobni najti, v kakšni drugi državi pa jim morda take spremembe pobegnejo z radarja in se jih niti ne zavedajo."</p> <p><strong>Trenutno na Otoku pospešeno zbirate podatke o poteku okužb pri posameznikih, okuženih s to različico, in širjenju epidemije. Je znano že kaj novega? </strong></p> <p>"Trenutno zbiramo informacije o tem, kakšne različice virusa nosijo posamezni okuženi in kaj se v nadaljnjem poteku okužbe dogaja z njimi. Potrebujemo čas, da bomo lahko z večjo gotovostjo sklepali, kako hude okužbe povzroča nova različica, kolikšna je smrtnost, kolikšno število ljudi je okuženih in tako naprej. Kot pravim, za zdaj nimamo dokazov, da bi lahko nova različica povzročala hujšo obliko bolezni kot že obstoječe, le širi se učinkoviteje. Opravljajo analize, strokovnjaki preučujejo tudi učinkovitost cepiva in iščejo kakršne koli odmike od predvidene stopnje učinkovitosti pri tistih, ki so cepljeni z novim cepivom. Za zdaj kaže, da nova različica ne spodnaša učinkov novega cepiva in da bo ustrezno delovalo še naprej."</p> <blockquote><p>"Novo različico so odkrili septembra, okužbo je prestregel konzorcij laboratorijev, ki spremlja in analizira genom novega koronavirusa pri okuženih posameznikih. Doslej so analizirali 140 000 genskih zapisov virusa iz bolnikov; pri tem je začela nova različica v zadnjih tednih postajati vse bolj prepoznavna na njihovem radarju. In od tedaj opažajo, da ga je v populaciji vse več. Tako so ga po mesecu dni od odkritja našli že v vsakem četrtem odvzetem vzorcu bolnika v posameznih delih države, decembra pa se je ta delež v teh predelih Velike Britanije zvišal na od 50 do 62 odstotkov vseh na novo analiziranih genomov. Gre predvsem za vzhod oziroma jugovzhod Velike Britanije in London, v teh regijah se je pogostost te različice izrazito povečala. Prav nič presenetljivo pa ni, da so do zdaj novo različico našli že skoraj povsod po državi. Ko imamo opravka s precej mobilno populacijo na geografsko majhnem delu sveta, ni potrebno veliko časa, da se take okužbe hitro razširijo, še posebno če imajo po virulentnosti prednost pred do zdaj bolj običajnimi sevi virusa."</p></blockquote> <p><strong>Kako je novico o različici sprejela britanska javnost? Kako odmeva v Veliki Britaniji?</strong></p> <p>"Novico so sporočili na nenavaden način. V javnost jo je pred približno tednom med poročanjem v parlamentu poslal minister za zdravje Matt Hancock. Brez opozorila, brez vnaprej sklicane novinarske konference, brez kakršnega koli sporočila za javnost. To je vodilo v prezgodnje in pretirane sklepe velikega dela medijev, ki so novico seveda pograbili in vest je v naslednjih dneh preplavila prve strani časopisov; to je – razumljivo – povzročilo veliko zaskrbljenosti v javnosti. Špekulacije so cvetele, a brez kakršnih koli trdnih dokazov. Na ključne informacije še vedno čakamo, mislim pa, da bi lahko to novico z javnostjo delili bolje in bolj premišljeno. Ni naletela na dober odziv, še posebno zaradi takojšnje in nenadne zaostritve nekaterih ukrepov, ki so jih nameravali za božič sprostiti. Številni so to pospremili s strahom, veliko ljudi je zelo vznemirjenih, jeznih in zaskrbljenih. Vse to se dogaja hkrati z novim valom okužb. Trenutno se vsi tolažimo, da bomo imeli vsaj prihodnje leto boljši božič, kot bo letošnji, in … odkrito – težko bo slabši, kajne?"</p> <p><strong>Še tole hipotetično vprašanje: Če nenadnega hitrega razsoja okužb na koncu ne bi mogli pripisati novi različici, kaj bi bil lahko še vzrok? </strong></p> <p>"Najverjetneje povečanje števila okužb v nekaterih najbolj prizadetih delih države povzroča nova različica, ob tem pa lahko tudi vidimo, da okužbe naraščajo povsod po državi. Za to je več vzrokov: prvič, smo sredi zimskega obdobja, ko se sezonski virusi tudi bolje širijo. To se da pojasniti tudi s tem, da preživimo pozimi več časa za zaprtimi okni in vrati, bliže drug drugemu. To izjemno poveča možnosti za širjenje okužb. Povečanje števila okužb pa lahko pripišemo tudi splošni utrujenosti od covida - 19 med ljudmi. Siti smo tega, da životarimo, da ne moremo nikamor, da lahko svobodno počnemo manj stvari. Posledica tega je, da pri osnovni higieni, vzdrževanju fizične razdalje in ohranjanju družbenih mehurčkov mečemo puško v koruzo in ukrepov ne upoštevamo več tako zavzeto kot na začetku. Svoje je dodala tudi novica o uspešnem razvoju cepiva, ki je še bolj sprostila ljudi. Veliko jih zdaj meni, da je težava epidemije rešena in da se lahko zdaj vsi skupaj malo bolj sprostimo. Tudi to je opazno povečalo število novih okužb. Vendar pa se v Veliki Britaniji še vedno ne soočamo s tako hudim povečanjem kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v kateri podobno kot pri nas učinkovito spremljajo okužbe, uvajajo premišljene ukrepe, a jih je vseeno prizadela visoka smrtnost. Pri nas še nismo tam, a morda nas čaka prav to."</p></p> 174742023 RTVSLO – Val 202 920 clean Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.<p>O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti. </p><p><p>Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta <em>The Naked Scientists</em> in avtorjev podkastov pri revijah <em>Nature</em> in <em>eLife</em>, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.</p> <p><strong>Novica o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna in se prodorneje širila, je v Veliki Britaniji sprožila veliko strahu in vznemirjenja. Ste zaskrbljeni tudi sami – kot virolog in Britanec? </strong></p> <p>"Sem zaskrbljen, a hkrati tudi pomirjen. Pomirja me, da je nadzorni sistem epidemije prepoznal novo različico in da deluje. Izkazalo se je, da se načrtno in proaktivno preverjanje in analiza genomov virusa obrestujeta. S tem lahko učinkovito spremljamo njegove genetske spremembe in to, kako se spreminja v času in prostoru. Tako lahko tudi pripravimo napovedi, kam se utegnejo spremembe prevesiti oziroma kam bi lahko vodile, in predvidimo nadaljnje vedenje virusa. Na podlagi tega lahko pripravimo tudi ustrezne ukrepe, ki bi mu to preprečili, namesto da nas sam preseneti. Toda res je, novi položaj je precej skrb vzbujajoč."</p> <blockquote><p>"Lahko bi rekel, da opazujemo virus pri začetnih korakih napredovanja k temu, da se začne še učinkoviteje širiti in prelisiči tudi cepivo. A to je za zdaj samo predvidevanje, nikakor še ne vemo, ali se bo vse skupaj zavrtelo v to smer."</p></blockquote> <p><strong>Za viruse je znano, da nenehno mutirajo, se spreminjajo. Mutacije virusov niso nič novega in bolj so okužbe v določeni populaciji razširjene, več je možnosti za nastanek mutacij. Kaj je za zdaj res znanega o novi različici, kakšne spremembe v genomu virusa so opazili?</strong></p> <p>"V genetskem zaporedju nove različice so doslej našteli več kot 17 sprememb, raztresene so po različnih delih genoma, vendar jih je kar precej zgoščenih v tistem delu genetskega zapisa, ki kodira tako imenovano virusno konico oziroma protein S. To je struktura, rogelj, ki štrli iz virusa in ki ga ta uporablja, da se z njim pritrdi na naše celice. Prav nove spremembe v genetskem zapisu  utegnejo virusu pomagati pri tem, da se še trdneje pritrdi oziroma prilepi na celice. Spremembe v tem območju dednega zapisa povzročajo dvoje posledic: na eni strani spreminjajo njegovo obliko, to pomeni, da se lahko imunskemu sistemu predstavi v nekoliko drugačni podobi ‒ dolgoročno bi to lahko ogrozilo predviden imunski odziv, ki naj bi ga sprožila nova cepiva. V tem se tudi skriva nevarnost, da bi virus dolgoročno ušel učinku cepiva. A to je dolgoročna domneva, za katero nimamo dokazov. Z večjo gotovostjo pa se lahko opremo na tiste spremembe, zaradi katerih bi se lahko virus še bolje pritrjeval na naše celice, na neki način postal še bolj lepljiv. Prav to bi povečalo njegovo virulentnost oziroma učinkovitost širjenja. Tudi to je za zdaj še sklepanje, še vedno nimamo dovolj dokazov. Nekaj pa jih le imamo. Če si ogledate zemljevid žarišč okužb v naši državi, lahko brez pretiranega truda opazite, da je razsoj okužb ponekod veliko večji kot drugod; to bi lahko pripisali novi različici virusa. Jasno je opaziti, da razrast okužb izvira le iz peščice okuženih pred nekaj meseci. V samo treh mesecih se je nova različica tako razširila, da v nekaterih delih države povzroči do skoraj 60 odstotkov novih okužb. In prav ti deli države imajo tudi najvišje odstotke novih okužb."</p> <blockquote><p>"Spremembe v dinamiki širjenja okužb bi lahko pripisali novi različici virusa in prav to nas skrbi. To pa še ne pomeni, da nova različica povzroča tudi hujši potek bolezni. Za zdaj predvidevamo, da je odgovorna predvsem za večje število novih okužb, a to hkrati prinese še nekaj: več je okuženih, več je tudi takih, pri katerih se bo bolezen razvila v hujšo obliko. Tako lahko govorimo tudi o povečanju števila huje bolnih."</p></blockquote> <p><strong>Mnenja v virološki stroki so sicer različna. Nekateri virologi zavračajo pretirano zaskrbljenost, češ da še nobeden izmed doslej odkritih izolatov nove različice ni pokazal jasne biološke osnove za boljši prenos med ljudmi; trdijo tudi, da ni jasnih dokazov za resnejšo patogenezo. Kako utemeljeno je sicer sklepanje o bioloških značilnostih virusa le na podlagi epidemioloških podatkov?  </strong></p> <p>"Kot sem rekel, za zdaj je za kakršne koli trditve še zgodaj, trenutno imamo na voljo precej surove podatke. Na podlagi opazovanja števila okužb je mogoče sklepati, da mora imeti virus nekakšno prednost v primeri z drugimi različicami v obtoku. V treh mesecih mu je uspelo preskočiti s povzročitelja le nekaj posamičnih okužb na dominantno frakcijo v kar nekaj regijah države. Tega ne moremo pripisati golemu naključju, nekaj mora biti na tej različici, da je lahko tako prodorna. Ali to pomeni, da ima kompetitivno prednost pred drugimi sevi virusa? Mislim, da je razumno razmišljati o tem, da se nekaj takega zares dogaja, pa vendar je treba upoštevati še nekaj: take vrste sprememb v genomu virusa nastajajo pogosto. Zelo verjetno je, da so navzoče tudi v drugih državah, v katerih pa virusu morda manj učinkovito sledijo, redkeje analizirajo genom iz vzorcev bolnikov. V Veliki Britaniji smo jih bili sposobni najti, v kakšni drugi državi pa jim morda take spremembe pobegnejo z radarja in se jih niti ne zavedajo."</p> <p><strong>Trenutno na Otoku pospešeno zbirate podatke o poteku okužb pri posameznikih, okuženih s to različico, in širjenju epidemije. Je znano že kaj novega? </strong></p> <p>"Trenutno zbiramo informacije o tem, kakšne različice virusa nosijo posamezni okuženi in kaj se v nadaljnjem poteku okužbe dogaja z njimi. Potrebujemo čas, da bomo lahko z večjo gotovostjo sklepali, kako hude okužbe povzroča nova različica, kolikšna je smrtnost, kolikšno število ljudi je okuženih in tako naprej. Kot pravim, za zdaj nimamo dokazov, da bi lahko nova različica povzročala hujšo obliko bolezni kot že obstoječe, le širi se učinkoviteje. Opravljajo analize, strokovnjaki preučujejo tudi učinkovitost cepiva in iščejo kakršne koli odmike od predvidene stopnje učinkovitosti pri tistih, ki so cepljeni z novim cepivom. Za zdaj kaže, da nova različica ne spodnaša učinkov novega cepiva in da bo ustrezno delovalo še naprej."</p> <blockquote><p>"Novo različico so odkrili septembra, okužbo je prestregel konzorcij laboratorijev, ki spremlja in analizira genom novega koronavirusa pri okuženih posameznikih. Doslej so analizirali 140 000 genskih zapisov virusa iz bolnikov; pri tem je začela nova različica v zadnjih tednih postajati vse bolj prepoznavna na njihovem radarju. In od tedaj opažajo, da ga je v populaciji vse več. Tako so ga po mesecu dni od odkritja našli že v vsakem četrtem odvzetem vzorcu bolnika v posameznih delih države, decembra pa se je ta delež v teh predelih Velike Britanije zvišal na od 50 do 62 odstotkov vseh na novo analiziranih genomov. Gre predvsem za vzhod oziroma jugovzhod Velike Britanije in London, v teh regijah se je pogostost te različice izrazito povečala. Prav nič presenetljivo pa ni, da so do zdaj novo različico našli že skoraj povsod po državi. Ko imamo opravka s precej mobilno populacijo na geografsko majhnem delu sveta, ni potrebno veliko časa, da se take okužbe hitro razširijo, še posebno če imajo po virulentnosti prednost pred do zdaj bolj običajnimi sevi virusa."</p></blockquote> <p><strong>Kako je novico o različici sprejela britanska javnost? Kako odmeva v Veliki Britaniji?</strong></p> <p>"Novico so sporočili na nenavaden način. V javnost jo je pred približno tednom med poročanjem v parlamentu poslal minister za zdravje Matt Hancock. Brez opozorila, brez vnaprej sklicane novinarske konference, brez kakršnega koli sporočila za javnost. To je vodilo v prezgodnje in pretirane sklepe velikega dela medijev, ki so novico seveda pograbili in vest je v naslednjih dneh preplavila prve strani časopisov; to je – razumljivo – povzročilo veliko zaskrbljenosti v javnosti. Špekulacije so cvetele, a brez kakršnih koli trdnih dokazov. Na ključne informacije še vedno čakamo, mislim pa, da bi lahko to novico z javnostjo delili bolje in bolj premišljeno. Ni naletela na dober odziv, še posebno zaradi takojšnje in nenadne zaostritve nekaterih ukrepov, ki so jih nameravali za božič sprostiti. Številni so to pospremili s strahom, veliko ljudi je zelo vznemirjenih, jeznih in zaskrbljenih. Vse to se dogaja hkrati z novim valom okužb. Trenutno se vsi tolažimo, da bomo imeli vsaj prihodnje leto boljši božič, kot bo letošnji, in … odkrito – težko bo slabši, kajne?"</p> <p><strong>Še tole hipotetično vprašanje: Če nenadnega hitrega razsoja okužb na koncu ne bi mogli pripisati novi različici, kaj bi bil lahko še vzrok? </strong></p> <p>"Najverjetneje povečanje števila okužb v nekaterih najbolj prizadetih delih države povzroča nova različica, ob tem pa lahko tudi vidimo, da okužbe naraščajo povsod po državi. Za to je več vzrokov: prvič, smo sredi zimskega obdobja, ko se sezonski virusi tudi bolje širijo. To se da pojasniti tudi s tem, da preživimo pozimi več časa za zaprtimi okni in vrati, bliže drug drugemu. To izjemno poveča možnosti za širjenje okužb. Povečanje števila okužb pa lahko pripišemo tudi splošni utrujenosti od covida - 19 med ljudmi. Siti smo tega, da životarimo, da ne moremo nikamor, da lahko svobodno počnemo manj stvari. Posledica tega je, da pri osnovni higieni, vzdrževanju fizične razdalje in ohranjanju družbenih mehurčkov mečemo puško v koruzo in ukrepov ne upoštevamo več tako zavzeto kot na začetku. Svoje je dodala tudi novica o uspešnem razvoju cepiva, ki je še bolj sprostila ljudi. Veliko jih zdaj meni, da je težava epidemije rešena in da se lahko zdaj vsi skupaj malo bolj sprostimo. Tudi to je opazno povečalo število novih okužb. Vendar pa se v Veliki Britaniji še vedno ne soočamo s tako hudim povečanjem kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v kateri podobno kot pri nas učinkovito spremljajo okužbe, uvajajo premišljene ukrepe, a jih je vseeno prizadela visoka smrtnost. Pri nas še nismo tam, a morda nas čaka prav to."</p></p> Thu, 24 Dec 2020 11:19:00 +0000 Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb Čez slabo uro se v državi za dan in pol sprošča ukrep prepovedi prehajanja občin, podobno bo tudi na silvestrovo. Pravzaprav smo v teh prazničnih dneh kar veliko dogaja z epidemiološkimi ukrepi, nekaterim zaradi obilice tudi težko sledimo. A ne glede na vse ukrepe, na koncu epidemijo rešujemo predvsem z lastnim obnašanjem. Zdajle nam bo matematik dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki skupaj z ekipo Sledilnika pripravlja matematične modele epidemije, v pogovoru z Majo Ratej podrobneje pojasnil, kaj hipni trend novih okužb napoveduje za prihodnost, kaj s stališča epidemioloških številk prinaša cepljenje in kako lahko le peščica ljudi, ki bi se med prazniki preveč sprostili v nizanju novih stikov, znova obrne epidemiološke številke navzgor. <p>Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov</p><p><p>V državi se je ob 12.00 za dan in pol sprostil ukrep prepovedi prehajanja občin, podobno bo tudi na novo leto. Pravzaprav se epidemiološki ukrepi v teh prazničnih dneh kar precej spreminjajo, čemur zaradi obilice novosti kar težko sledimo. A ne glede na vse ukrepe, na koncu epidemijo rešujemo predvsem z lastnim obnašanjem. Matematik dr. <strong>Janez Žibert</strong> z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki skupaj z ekipo Sledilnika pripravlja matematične modele epidemije, nam je tik pred prazniki pojasnil, kaj hipni trend novih okužb napoveduje za prihodnost, kaj s stališča epidemioloških številk prinaša cepljenje in kako lahko le peščica ljudi, ki bi se med prazniki preveč sprostili v nizanju novih stikov, znova obrne epidemiološke številke navzgor.</p></p> 174742004 RTVSLO – Val 202 717 clean Čez slabo uro se v državi za dan in pol sprošča ukrep prepovedi prehajanja občin, podobno bo tudi na silvestrovo. Pravzaprav smo v teh prazničnih dneh kar veliko dogaja z epidemiološkimi ukrepi, nekaterim zaradi obilice tudi težko sledimo. A ne glede na vse ukrepe, na koncu epidemijo rešujemo predvsem z lastnim obnašanjem. Zdajle nam bo matematik dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki skupaj z ekipo Sledilnika pripravlja matematične modele epidemije, v pogovoru z Majo Ratej podrobneje pojasnil, kaj hipni trend novih okužb napoveduje za prihodnost, kaj s stališča epidemioloških številk prinaša cepljenje in kako lahko le peščica ljudi, ki bi se med prazniki preveč sprostili v nizanju novih stikov, znova obrne epidemiološke številke navzgor. <p>Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov</p><p><p>V državi se je ob 12.00 za dan in pol sprostil ukrep prepovedi prehajanja občin, podobno bo tudi na novo leto. Pravzaprav se epidemiološki ukrepi v teh prazničnih dneh kar precej spreminjajo, čemur zaradi obilice novosti kar težko sledimo. A ne glede na vse ukrepe, na koncu epidemijo rešujemo predvsem z lastnim obnašanjem. Matematik dr. <strong>Janez Žibert</strong> z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki skupaj z ekipo Sledilnika pripravlja matematične modele epidemije, nam je tik pred prazniki pojasnil, kaj hipni trend novih okužb napoveduje za prihodnost, kaj s stališča epidemioloških številk prinaša cepljenje in kako lahko le peščica ljudi, ki bi se med prazniki preveč sprostili v nizanju novih stikov, znova obrne epidemiološke številke navzgor.</p></p> Thu, 24 Dec 2020 10:11:00 +0000 Če se med prazniki preveč sprosti le desetina ljudi, lahko epidemija spet eskalira Tik pred prazniki bomo še enkrat spomnili na to, da tudi med druženjem s svojci in prijatelji ne pozabimo na previdnost in upoštevajmo ukrepe. Še zadnjič letos se nam je oglasila infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu dr. Mojca Matičič, ki je komentirala aktualno množično testiranje in podala nasvet, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij. <p>S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: <em>"</em><span><em>Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo,"</em> pojasnjuje <strong>dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra. </span></p> <blockquote><p><em>"<span>V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."</span></em></p></blockquote> <p>Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.</p> <blockquote><p><em><span>"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."</span></em></p></blockquote> <p><span>Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje. </span></p> <p>Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:</p> <blockquote><p><em>"<span>Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."</span></em></p></blockquote></p> 174741995 RTVSLO – Val 202 843 clean Tik pred prazniki bomo še enkrat spomnili na to, da tudi med druženjem s svojci in prijatelji ne pozabimo na previdnost in upoštevajmo ukrepe. Še zadnjič letos se nam je oglasila infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu dr. Mojca Matičič, ki je komentirala aktualno množično testiranje in podala nasvet, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij. <p>S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu</p><p><p>Klicni center za informacije o koronavirusu je zaživel spomladi, ko so se državljani nanj obračali predvsem z zdravstveno obarvanimi vprašanji, o virusu, prenosu bolezni ... Na 080 14 14 so bili dosegljivi tako rekoč vse leto. V jesenskem valu epidemije so začeli optimistično, s 1200 klici dnevno, potem se je stanje umirilo, ta teden pa imajo spet čez tisoč klicev na dan: <em>"</em><span><em>Res smo postali prepoznavni in ljudje se radi obrnejo na nas po informacijo,"</em> pojasnjuje <strong>dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra. </span></p> <blockquote><p><em>"<span>V spomladanskem valu smo med temi vprašanji zaznali strah. En strah pred neznanim in željo, da se čim bolj prepozna sovražnika in se ga porazi. Jeseni pa je zaznati strah, ampak pred neskončnostjo trajanja epidemije in močno željo, da se bo to čim prej končalo."</span></em></p></blockquote> <p>Rdeča nit vprašanj je sestavljena iz treh tem: cepljenja, množičnih hitrih testov in praznikov. V klicnem centru opažajo, da je karkšna koli odklonskost do cepljenja največkrat povezana s pomanjkanjem pravilnih informacij, saj če nečesa ne veš, si skeptičen in se temu težko predaš.</p> <blockquote><p><em><span>"Tako hitro testiranje je namenjeno tistim, brez bolezenskih znakov. Slovenija ima dobro razvit zdravstveni sistem in če imaš kakršne koli znake, pokličeš zdravnika. Ta te celo spremlja, te napoti na testiranje, te spremlja med boleznijo. Ker lahko so kakšni zapleti, ki se jih niti ne zavedaš. Zato je pomembno, da če si bolan, pokličeš zdravnika. Če pa si zdrav in želiš preveriti, greš pa seveda na to testiranje."</span></em></p></blockquote> <p><span>Matičičeva dodaja, da so prazniki lahko velika past, ampak če znamo, če vemo, kako, potem bo pa to lažje. </span></p> <p>Sklepna misel dr. Mojce Matičič ob koncu leta 2020:</p> <blockquote><p><em>"<span>Vsem Slovenkam in Slovencem bi rada povedala, da ima ta virus tudi svoj rok trajanja. Ne vemo še, kako dolg. Ampak božično-novoletno darilo je na poti. In to je cepivo. Prihaja iz Belgije, v soboto bo tukaj. To je darilo vsem nam. Če pa govorim na osebni ravni, najlepše darilo za vaše drage bo, da jih ne obdarujete v živo. To je ključna stvar. Razen če ste popolnoma prepričani, da ste se sedem dni izogibali vsem tveganjem, da ste se potem še testirali in da ste danes res negativni. Da greste v okolje brez maske, v svojo ožjo družino, kjer boste zračili vsako uro za vsaj deset do dvajset minut. Za zdaj pa nazdravimo s šampanjcem z distanco v prostoru, seveda brez distance v srcih in naših mislih. Zelo pomembno pa je zavedanje, da ne bomo rekli, da damo zdravje za te praznike, ampak ravno nasprotno, praznike tokrat damo za zdravje sebe in svojih bližnjih."</span></em></p></blockquote></p> Thu, 24 Dec 2020 09:45:00 +0000 dr. Mojca Matičič: Odklonskost do cepljenja je največkrat povezana s pomanjkanjem pravih informacij Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.<p>Zoran Simonović je predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru, je tudi strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta</p><p><blockquote><p><em>"Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih."</em></p></blockquote> <p>Predstojnika mariborske enote NIJZ <strong>Zorana Simonovića</strong> najbolj skrbi, da jim med ljudmi ne uspe ustvariti zaupanja. Zaupanja v stroko in znanstvene izsledke: <em>"Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike in ljudi, ki potem raje verjamemo v teorije zarote. Na tem področju nismo uspešni."</em></p> <blockquote><p><em>"Glejte, ljudje se bodo med prazniki verjetno družili, vsaj v družinskih in prijateljskih skupnostih. Zato jim raje povejmo, na kakšen način lahko to naredijo varno. Najbolj neuspešni smo, če jim povemo, česa ne smejo. Vedeti morajo, kdaj in kako naj to počnejo."</em></p></blockquote></p> 174740119 RTVSLO – Val 202 2655 clean Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.<p>Zoran Simonović je predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru, je tudi strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta</p><p><blockquote><p><em>"Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih."</em></p></blockquote> <p>Predstojnika mariborske enote NIJZ <strong>Zorana Simonovića</strong> najbolj skrbi, da jim med ljudmi ne uspe ustvariti zaupanja. Zaupanja v stroko in znanstvene izsledke: <em>"Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike in ljudi, ki potem raje verjamemo v teorije zarote. Na tem področju nismo uspešni."</em></p> <blockquote><p><em>"Glejte, ljudje se bodo med prazniki verjetno družili, vsaj v družinskih in prijateljskih skupnostih. Zato jim raje povejmo, na kakšen način lahko to naredijo varno. Najbolj neuspešni smo, če jim povemo, česa ne smejo. Vedeti morajo, kdaj in kako naj to počnejo."</em></p></blockquote></p> Wed, 16 Dec 2020 15:20:00 +0000 Zoran Simonović Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi. <p>Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. V projekt je vključenih že več kot 200 ljudi</p><p><p><strong>Luka Renko</strong>, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19, ki ga obišče približno 100.000 unikatnih uporabnikov dnevno, pravi, da bomo epidemijo premagali samo, če bomo stopili skupaj in vsi skupaj prispevali k temu, da bomo zmanjšali število stikov in zmanjšali svoje mehurčke.</p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od epidemije. Traja dolgo. Ukrepi so aktivni že dva meseca in očitno ne pomagajo dovolj. Iz tega razloga je marsikomu težko upoštevati ukrepe, marsikdo se ne vede več racionalno. Tudi poročanje o sami epidemiji, o dogajanju, o dnevnih številkah je velikokrat pomanjkljivo, napačno, zavajajoče. Ljudje pa smo taki, da iz informacij poberemo tisto, kar hočemo slišati. S tem utrjujemo svoje prepričanje, ki je velikokrat napačno."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pojasnjuje, da se ljudje vseh številk enostavno navadimo. Tudi številk o številu okuženih, hospitaliziranih in preminulih. Premalo pa razmišljamo, da so v ozadju številk ljudje: <em>"To je tisto, kar je problem. Da se prehitro navadimo na novo normalnost."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Mi v Sledilniku na aplikacijo gledamo kot rezino švicarskega sira. Ni čudežna rešitev, ne bo rešila vseh problemov, pomaga pa. Tako kot higiena rok, tako kot držanje mehurčkov, tako kot epidemiološko sledenje. Iz tega vidika aplikacijo podpiramo še naprej. Obvezna uporaba pa je lahko problematična že z vidika, da Apple in Google take obveze ne dovoljujeta na podlagi njihovih pogojev uporabe."</span></em></p></blockquote> <h5>Kandidata sta bila še</h5> <ul> <li><strong>Sonja Prosenc</strong>, režiserka, ki so jo ob koncu strategije 50-50 by 2020 pri Evropskem skladu Eurimages, programu Sveta Evrope, s filmom Zgodovina ljubezni uvrstili v Zlati album. V njem predstavljajo izbor 50 uglednih evropskih filmskih režiserk iz obdobja zadnjih dvajsetih let. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL2 na 1919)</li> <li><strong>Anuška Delič</strong>, ustanoviteljica portala Oštro, prvega slovenskega medija, ki so ga pri Mednarodni mreži za preverjanje dejstev IFCN, s projektom razkrinkavanje.si uvrstili med podpisnike kodeksa organizacije in jih tako postavili ob bok številnim uglednim svetovnim medijem. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL3 na 1919)</li> </ul> <div id="polls-1111"> <form id="polls_form_1111" action="/index.php" method="post"> <p><input type="hidden" id="poll_1111_nonce" name="wp-polls-nonce" value="15b6408f89" /></p> <p><input type="hidden" name="poll_id" value="1111" /></p> <h3>Glasuj za Ime tedna</h3><div id="polls-1111-ans"><ul> <li><input type="radio" id="poll-answer-5009" name="poll_1111" value="5009" /><label for="poll-answer-5009">Luka Renko</label></li> <li><input type="radio" id="poll-answer-5010" name="poll_1111" value="5010" /><label for="poll-answer-5010">Sonja Prosenc</label></li> <li><input type="radio" id="poll-answer-5011" name="poll_1111" value="5011" /><label for="poll-answer-5011">Anuška Delič</label></li> </ul><p><input type="button" name="vote" value=" Oddaj glas " onclick="poll_vote(1111);" /></p><p><a href="#ViewPollResults" onclick="poll_result(1111); return false;" title="Poglejte rezultate ankete">Rezultati</a></p></div> </form> </div> <blockquote><p>Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane <a href="https://www.boter.si/">tukaj</a>. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v <a href="https://val202.rtvslo.si/imetedna/pravila-glasovanja/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" data-auth="NotApplicable">pravilih glasovanja</a>. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).</p></blockquote></p> 174739437 RTVSLO – Val 202 1053 clean Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi. <p>Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. V projekt je vključenih že več kot 200 ljudi</p><p><p><strong>Luka Renko</strong>, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19, ki ga obišče približno 100.000 unikatnih uporabnikov dnevno, pravi, da bomo epidemijo premagali samo, če bomo stopili skupaj in vsi skupaj prispevali k temu, da bomo zmanjšali število stikov in zmanjšali svoje mehurčke.</p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od epidemije. Traja dolgo. Ukrepi so aktivni že dva meseca in očitno ne pomagajo dovolj. Iz tega razloga je marsikomu težko upoštevati ukrepe, marsikdo se ne vede več racionalno. Tudi poročanje o sami epidemiji, o dogajanju, o dnevnih številkah je velikokrat pomanjkljivo, napačno, zavajajoče. Ljudje pa smo taki, da iz informacij poberemo tisto, kar hočemo slišati. S tem utrjujemo svoje prepričanje, ki je velikokrat napačno."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pojasnjuje, da se ljudje vseh številk enostavno navadimo. Tudi številk o številu okuženih, hospitaliziranih in preminulih. Premalo pa razmišljamo, da so v ozadju številk ljudje: <em>"To je tisto, kar je problem. Da se prehitro navadimo na novo normalnost."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Mi v Sledilniku na aplikacijo gledamo kot rezino švicarskega sira. Ni čudežna rešitev, ne bo rešila vseh problemov, pomaga pa. Tako kot higiena rok, tako kot držanje mehurčkov, tako kot epidemiološko sledenje. Iz tega vidika aplikacijo podpiramo še naprej. Obvezna uporaba pa je lahko problematična že z vidika, da Apple in Google take obveze ne dovoljujeta na podlagi njihovih pogojev uporabe."</span></em></p></blockquote> <h5>Kandidata sta bila še</h5> <ul> <li><strong>Sonja Prosenc</strong>, režiserka, ki so jo ob koncu strategije 50-50 by 2020 pri Evropskem skladu Eurimages, programu Sveta Evrope, s filmom Zgodovina ljubezni uvrstili v Zlati album. V njem predstavljajo izbor 50 uglednih evropskih filmskih režiserk iz obdobja zadnjih dvajsetih let. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL2 na 1919)</li> <li><strong>Anuška Delič</strong>, ustanoviteljica portala Oštro, prvega slovenskega medija, ki so ga pri Mednarodni mreži za preverjanje dejstev IFCN, s projektom razkrinkavanje.si uvrstili med podpisnike kodeksa organizacije in jih tako postavili ob bok številnim uglednim svetovnim medijem. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL3 na 1919)</li> </ul> <div id="polls-1111"> <form id="polls_form_1111" action="/index.php" method="post"> <p><input type="hidden" id="poll_1111_nonce" name="wp-polls-nonce" value="15b6408f89" /></p> <p><input type="hidden" name="poll_id" value="1111" /></p> <h3>Glasuj za Ime tedna</h3><div id="polls-1111-ans"><ul> <li><input type="radio" id="poll-answer-5009" name="poll_1111" value="5009" /><label for="poll-answer-5009">Luka Renko</label></li> <li><input type="radio" id="poll-answer-5010" name="poll_1111" value="5010" /><label for="poll-answer-5010">Sonja Prosenc</label></li> <li><input type="radio" id="poll-answer-5011" name="poll_1111" value="5011" /><label for="poll-answer-5011">Anuška Delič</label></li> </ul><p><input type="button" name="vote" value=" Oddaj glas " onclick="poll_vote(1111);" /></p><p><a href="#ViewPollResults" onclick="poll_result(1111); return false;" title="Poglejte rezultate ankete">Rezultati</a></p></div> </form> </div> <blockquote><p>Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane <a href="https://www.boter.si/">tukaj</a>. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v <a href="https://val202.rtvslo.si/imetedna/pravila-glasovanja/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" data-auth="NotApplicable">pravilih glasovanja</a>. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).</p></blockquote></p> Mon, 14 Dec 2020 11:00:00 +0000 Luka Renko, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19 S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. Še najbolj posebni so v tem oziru retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo na tak način, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo … V našem genomu se jih je ujelo na tisoče. Virusov, namreč. O tem več v pogovoru z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.<p>O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti</p><p><p>S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. V tem pogledu so še najbolj posebni retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo tako, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo. Kot je pojasnil dr. <strong>Gregor Majdič</strong>, profesor za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti, so retrovirusi zelo majhni virusi, njihova posebnost pa je v tem, da izkoristijo gostiteljeve beljakovine za svoje razmnoževanje, pri tem da se vgradijo v naš genom.</p> <blockquote><p>"Teh virusov, ki so se med evolucijo vgradili v naš genom, je nekaj deset tisoč morda celo sto tisoč in danes ne pomenijo več nevarnosti za človeka. Po nekaterih raziskavah naj bi predstavljali kar osem odstotkov našega genoma, kar je precej velika številka. S tem se rodimo."</p></blockquote> <p>Prav z retrovirusi naj bi bil povezan tudi gen sincitin, ki je pri številnih sesalcih, tudi pri človeku, omogočil nastanek in delovanje posteljice v obliki, kot jo poznamo danes. "<em>Sincitin omogoča posteljici, da se vgradi v maternico. Ko se posteljica ustvarja, se vrine v steno maternice, ustvarja nove povezave, to je podobno mehanizmu, s katerim virus vdre v celice</em>." Posteljica se je razvila že pri zelo zgodnjih sesalcih, a brez virusnega genskega materiala bi bila precej drugače razvita, morda bi zarodek prejel manj protiteles.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174736978 RTVSLO – Val 202 784 clean S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. Še najbolj posebni so v tem oziru retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo na tak način, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo … V našem genomu se jih je ujelo na tisoče. Virusov, namreč. O tem več v pogovoru z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.<p>O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti</p><p><p>S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. V tem pogledu so še najbolj posebni retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo tako, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo. Kot je pojasnil dr. <strong>Gregor Majdič</strong>, profesor za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti, so retrovirusi zelo majhni virusi, njihova posebnost pa je v tem, da izkoristijo gostiteljeve beljakovine za svoje razmnoževanje, pri tem da se vgradijo v naš genom.</p> <blockquote><p>"Teh virusov, ki so se med evolucijo vgradili v naš genom, je nekaj deset tisoč morda celo sto tisoč in danes ne pomenijo več nevarnosti za človeka. Po nekaterih raziskavah naj bi predstavljali kar osem odstotkov našega genoma, kar je precej velika številka. S tem se rodimo."</p></blockquote> <p>Prav z retrovirusi naj bi bil povezan tudi gen sincitin, ki je pri številnih sesalcih, tudi pri človeku, omogočil nastanek in delovanje posteljice v obliki, kot jo poznamo danes. "<em>Sincitin omogoča posteljici, da se vgradi v maternico. Ko se posteljica ustvarja, se vrine v steno maternice, ustvarja nove povezave, to je podobno mehanizmu, s katerim virus vdre v celice</em>." Posteljica se je razvila že pri zelo zgodnjih sesalcih, a brez virusnega genskega materiala bi bila precej drugače razvita, morda bi zarodek prejel manj protiteles.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 03 Dec 2020 16:36:00 +0000 Prof. Gregor Majdič: Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas terjajo tudi prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za soočanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni? Doktor psihologije Aleksander Zadel in Danila Hradil Kuplen.<p>S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih</p><p><p>Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas zahtevajo prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za spoprijemanje s spremembami. <em>Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni?</em></p> <blockquote><p><em>"Od rojstva smo navajeni, da je treba vzdrževati ravnovesje, ampak pri nekaterih stvareh včasih postane samoumevno, da ravnovesje dosežemo na zelo preprost način. In potem če se v naših rutinah kar koli spremeni, pride do nezadovljstva."</em></p></blockquote> <p>O tem nas je poučil <strong>dr. Aleksander Zadel</strong>, ki kot psiholog ljudi uči, kako lahko kljub čustvom, ki jih imajo, izberejo vedenje, ki bo vplivalo na njihovo čustvovanje in počutje.</p> <blockquote><p><em>"Nič ni narobe, če obupuješ ob izgubi službe ali ob policijski uri. To je normalno, nekaj si izgubil, nekaj te moti. A vendar funkcionalen človek načrtuje svoja vedenja, da bo kljub slabemu počutju nekaj storil, počel nekaj ustvarjalnega in da bo vplival na svoje ravnovesje. Delal na tem, kako se bo v prihodnje počutil."</em></p></blockquote> <p><em>"Če človek vidi, da je sam odgovoren, da v določenih okoliščinah začne sprejemati kakovostne odločitve, potem</em><em> lahko energijo, ki se v njem kopiči, spremeni v kreativnost. V to, da lahko reši svojo situacijo. Če je nemočen in nima teh vedenj, se nezadovoljstvo samo povečuje, tako se začne agresivnost obračati proti njemu ali proti drugim, saj se ta energija mora nekje sprostiti, "</em> še dodaja.</p> <p>Prepričan je tudi, da večina otrok in mladostnikov zaradi epidemije ne bo občutila resnih obremenilnih posedic. A opozarja, da je treba biti izjemno pozoren na ranljive otroke, na tiste, ki so imeli težave že pred epidemijo. Od vsakega od nas je odvisno, kako jim bomo pomagali, saj bo sistem v teh časih marsikoga spregledal. O tem tudi na Valu 202 prihodnji četrtek.</p></p> 174736827 RTVSLO – Val 202 1068 clean Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas terjajo tudi prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za soočanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni? Doktor psihologije Aleksander Zadel in Danila Hradil Kuplen.<p>S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih</p><p><p>Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas zahtevajo prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za spoprijemanje s spremembami. <em>Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni?</em></p> <blockquote><p><em>"Od rojstva smo navajeni, da je treba vzdrževati ravnovesje, ampak pri nekaterih stvareh včasih postane samoumevno, da ravnovesje dosežemo na zelo preprost način. In potem če se v naših rutinah kar koli spremeni, pride do nezadovljstva."</em></p></blockquote> <p>O tem nas je poučil <strong>dr. Aleksander Zadel</strong>, ki kot psiholog ljudi uči, kako lahko kljub čustvom, ki jih imajo, izberejo vedenje, ki bo vplivalo na njihovo čustvovanje in počutje.</p> <blockquote><p><em>"Nič ni narobe, če obupuješ ob izgubi službe ali ob policijski uri. To je normalno, nekaj si izgubil, nekaj te moti. A vendar funkcionalen človek načrtuje svoja vedenja, da bo kljub slabemu počutju nekaj storil, počel nekaj ustvarjalnega in da bo vplival na svoje ravnovesje. Delal na tem, kako se bo v prihodnje počutil."</em></p></blockquote> <p><em>"Če človek vidi, da je sam odgovoren, da v določenih okoliščinah začne sprejemati kakovostne odločitve, potem</em><em> lahko energijo, ki se v njem kopiči, spremeni v kreativnost. V to, da lahko reši svojo situacijo. Če je nemočen in nima teh vedenj, se nezadovoljstvo samo povečuje, tako se začne agresivnost obračati proti njemu ali proti drugim, saj se ta energija mora nekje sprostiti, "</em> še dodaja.</p> <p>Prepričan je tudi, da večina otrok in mladostnikov zaradi epidemije ne bo občutila resnih obremenilnih posedic. A opozarja, da je treba biti izjemno pozoren na ranljive otroke, na tiste, ki so imeli težave že pred epidemijo. Od vsakega od nas je odvisno, kako jim bomo pomagali, saj bo sistem v teh časih marsikoga spregledal. O tem tudi na Valu 202 prihodnji četrtek.</p></p> Thu, 03 Dec 2020 09:45:00 +0000 Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva. 174736656 RTVSLO – Val 202 7747 clean Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva. Wed, 02 Dec 2020 15:00:00 +0000 Cepiva in mi dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o novem cepivu in povezavah novega koronavirusa z virusom HIV<p>dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu</p><p><p>Znova smo poklicali na klicni center za informacije o koronavirusu. Infektologinja in vodja klicnega centra dr. <strong>Mojca Matičič </strong>je še posebej poudarila, kako pomembno se bo cepiti proti novemu koronavirusu, ko bo cepivo na voljo. "<em>Med epidemijo ni varen nihče, dokler nismo varni vsi.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Včeraj (1. 12) je Evropska agencija za zdravila, ki je izredno rigorozen regulatorni aparat, sporočila, da je dobila v ponedeljek (30. 11.) vlogo obeh - Pfizerja in Moderne - za preučitev varnosti in učinkovitosti, da izdajo pogojno dovoljenje. In dali so že neki datum. 29. decembra za eno oziroma 12. januarja za drugo cepivo. Takrat bo Evropska unija nekako dobila mnenje glede učinkovitosti, varnosti in upajmo, da tudi zeleno luč."</em></p></blockquote> <p>Države in vlade se zavedajo grozljivih posledic pandemije, opozarja: "<em>Zavedajo se, kaj je težava pri podjetjih (ki proizvajajo cepiva) in so države zato prevzele tveganje napačnih investicij. Vlade so dale podjetjem ogromna sredstva, da jim naredijo cepiva, ki morajo zadostiti štirim ciljem: Cepivo mora biti varno, učinkovito, na voljo mora biti čimprej in narejeno mora biti v maksimalnih možnih količinah.</em>"</p> <blockquote><p>Vabljeni k poslušanju miniserije <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/">Frekvence X: Cepiva in mi</a></strong></p></blockquote></p> 174736581 RTVSLO – Val 202 872 clean dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o novem cepivu in povezavah novega koronavirusa z virusom HIV<p>dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu</p><p><p>Znova smo poklicali na klicni center za informacije o koronavirusu. Infektologinja in vodja klicnega centra dr. <strong>Mojca Matičič </strong>je še posebej poudarila, kako pomembno se bo cepiti proti novemu koronavirusu, ko bo cepivo na voljo. "<em>Med epidemijo ni varen nihče, dokler nismo varni vsi.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Včeraj (1. 12) je Evropska agencija za zdravila, ki je izredno rigorozen regulatorni aparat, sporočila, da je dobila v ponedeljek (30. 11.) vlogo obeh - Pfizerja in Moderne - za preučitev varnosti in učinkovitosti, da izdajo pogojno dovoljenje. In dali so že neki datum. 29. decembra za eno oziroma 12. januarja za drugo cepivo. Takrat bo Evropska unija nekako dobila mnenje glede učinkovitosti, varnosti in upajmo, da tudi zeleno luč."</em></p></blockquote> <p>Države in vlade se zavedajo grozljivih posledic pandemije, opozarja: "<em>Zavedajo se, kaj je težava pri podjetjih (ki proizvajajo cepiva) in so države zato prevzele tveganje napačnih investicij. Vlade so dale podjetjem ogromna sredstva, da jim naredijo cepiva, ki morajo zadostiti štirim ciljem: Cepivo mora biti varno, učinkovito, na voljo mora biti čimprej in narejeno mora biti v maksimalnih možnih količinah.</em>"</p> <blockquote><p>Vabljeni k poslušanju miniserije <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/frekvenca-x-207/">Frekvence X: Cepiva in mi</a></strong></p></blockquote></p> Wed, 02 Dec 2020 09:00:00 +0000 dr. Mojca Matičič: Cepite se takoj, ko bo možno! Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu, kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov in monitoring odplak, ki ga po državi opravlja Nacionalni inštitut za biologijo. Gostje: Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) in dr. Maja Ravnikar (NIB)<p>Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije</p><p><p>Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu in kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov.</p> <p>Gosta oddaje: <a href="https://twitter.com/miha_kadunc" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Miha Kadunc</strong></a> in <a href="https://twitter.com/majazalozznik" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Maja Založnik</strong></a> (<a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats" target="_blank" rel="noopener noreferrer">COVID-19 Sledilnik</a>)</p> <blockquote><p><strong>Dr. Maja Ravnikar</strong> (<a href="https://www.nib.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">NIB</a>) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije: <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/iz-odpadnih-voda-lahko-prezeci-izbruh-okuzb-zaznamo-bistveno-prej/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej</a></strong>.</p></blockquote></p> 174734613 RTVSLO – Val 202 2068 clean Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu, kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov in monitoring odplak, ki ga po državi opravlja Nacionalni inštitut za biologijo. Gostje: Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) in dr. Maja Ravnikar (NIB)<p>Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije</p><p><p>Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu in kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov.</p> <p>Gosta oddaje: <a href="https://twitter.com/miha_kadunc" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Miha Kadunc</strong></a> in <a href="https://twitter.com/majazalozznik" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>dr. Maja Založnik</strong></a> (<a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats" target="_blank" rel="noopener noreferrer">COVID-19 Sledilnik</a>)</p> <blockquote><p><strong>Dr. Maja Ravnikar</strong> (<a href="https://www.nib.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">NIB</a>) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije: <strong><a href="https://val202.rtvslo.si/2020/11/iz-odpadnih-voda-lahko-prezeci-izbruh-okuzb-zaznamo-bistveno-prej/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej</a></strong>.</p></blockquote></p> Tue, 24 Nov 2020 09:37:00 +0000 Epidemija upada prepočasi Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. Maja Ravnikar, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države. <p>Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije </p><p><p>Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. <strong>Maja Ravnikar</strong>, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države.</p></p> 174734611 RTVSLO – Val 202 533 clean Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. Maja Ravnikar, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države. <p>Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije </p><p><p>Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. <strong>Maja Ravnikar</strong>, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države.</p></p> Tue, 24 Nov 2020 09:35:00 +0000 Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej Poklicali smo dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi. <p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, o tem, kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali epidemiološki položaj, ter o tem, kako bodo hitri testi delovali v praksi</p><p><p><strong>Dr. Mojco Matičič</strong> smo nazadnje poklicali 13. novembra 2020, ko so začeli veljati novi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Prav zaradi novih ukrepov je bil 13. november 2020 rekorden po številu klicev, ki so jih prejeli, saj so v desetih urah delovanja prejeli skoraj 1500 klicev, povprečna čakalna doba na prostega operaterja pa je bila tri minute. Najdaljši klic ta dan je trajal 48 minut.</p> <blockquote><p><em>"Ljudi zanima, kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali ta položaj. Na voljo imamo še dve možnosti, da nekaj izboljšamo ali da nekaj uvedemo na novo."</em></p></blockquote> <p>Pojasnjuje, da lahko izboljšamo to, da čim več delamo od doma. Nedavna raziskava je pokazala, da je spomladi od doma delalo 70 odstotkov ljudi, zdaj pa jih od doma dela samo 30 odstotkov.</p> <blockquote><p><em>"Ko se vozimo z avtom, upoštevamo vse ukrepe. Varnostni pas, imamo zračne blazine, upoštevamo prometne predpise. In ravno tako je z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ti se dopolnjujejo. Maska, razdalja, roke. In ne smemo izpustiti niti enega."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174734606 RTVSLO – Val 202 647 clean Poklicali smo dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi. <p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, o tem, kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali epidemiološki položaj, ter o tem, kako bodo hitri testi delovali v praksi</p><p><p><strong>Dr. Mojco Matičič</strong> smo nazadnje poklicali 13. novembra 2020, ko so začeli veljati novi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Prav zaradi novih ukrepov je bil 13. november 2020 rekorden po številu klicev, ki so jih prejeli, saj so v desetih urah delovanja prejeli skoraj 1500 klicev, povprečna čakalna doba na prostega operaterja pa je bila tri minute. Najdaljši klic ta dan je trajal 48 minut.</p> <blockquote><p><em>"Ljudi zanima, kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali ta položaj. Na voljo imamo še dve možnosti, da nekaj izboljšamo ali da nekaj uvedemo na novo."</em></p></blockquote> <p>Pojasnjuje, da lahko izboljšamo to, da čim več delamo od doma. Nedavna raziskava je pokazala, da je spomladi od doma delalo 70 odstotkov ljudi, zdaj pa jih od doma dela samo 30 odstotkov.</p> <blockquote><p><em>"Ko se vozimo z avtom, upoštevamo vse ukrepe. Varnostni pas, imamo zračne blazine, upoštevamo prometne predpise. In ravno tako je z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ti se dopolnjujejo. Maska, razdalja, roke. In ne smemo izpustiti niti enega."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 24 Nov 2020 09:10:00 +0000 dr. Mojca Matičič: Ne smemo dopustiti, da bi odličnost bila sovražnik dobremu Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic. Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnem novinarstvu po svetu. Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija novega koronavirusa spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke indice. “Izkazalo se je, da ne glede na nevarnost virusa, je kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje, kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. 82 odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.” Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri soočanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev. “20 odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bile med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor, veliko hujši kot sicer.” “Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.<p>Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje</p><p><p><a href="https://www.icfj.org/our-work/journalism-and-pandemic-survey">Mednarodni center za novinarje</a> ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic.</p> <p>Dr. <a href="https://twitter.com/julieposetti"><strong>Julie Posetti</strong></a> je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnemu novinarstvu po svetu.</p> <p>Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija koronavirusne bolezni spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra, so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke znake. “<em>Izkazalo se je, da je ne glede na nevarnost virusa kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. Dvainosemdeset odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize</em>.”</p> <p>Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri spopadanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev.</p> <blockquote><p><em>“Dvajset odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bili med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor veliko hujši kot sicer.”</em></p></blockquote> <p>“<em>Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.</em>” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.</p> <blockquote><p><em>“Novinarji imamo težave s Facebookom, ker predstavlja pomembno orodje za komuniciranje z javnostjo, ampak tudi kot platformo, na kateri se širijo zavajajoče informacije.”</em></p></blockquote> <p>Poudarjajo, da je problematičen tudi Twitter, ampak Facebook je bil najspornejši. So pa novinarji opozorili, da so imeli tudi s Facebookom kot podjetjem največ težav, ko so želeli z njim komunicirati, ko so opazili in opozorili na napake in lažne informacije. Največkrat se je zgodilo, da se podjetje sploh ni odzvalo.</p> <p><a href="https://twitter.com/who">Svetovna zdravstvena organizacija</a> je opozorila na resnično grožnjo tako imenovane <a href="https://www.who.int/news/item/23-09-2020-managing-the-covid-19-infodemic-promoting-healthy-behaviours-and-mitigating-the-harm-from-misinformation-and-disinformation">infodemije</a>, pojava, ko nas na temo epidemije dobesedno zasipavajo kakršne koli informacije z vseh strani. Mediji, družabna omrežja, ulica.</p> <p>Dr. Julie Posetti je sodelovala pri <a href="https://en.unesco.org/covid19/disinfodemic">raziskavi</a> Unseca, pri tem so objavili dve poročili o tem, kako so se vlade odzivale glede zavajajočih informacij. Tako so prišli do pojma disinfodemija. Osredotočili so se na lažne in zavajajoče informacije.</p> <blockquote><p><em>“Zavajajoče informacije lahko ljudi vodijo v napačne odločitve pri ravnanju med epidemijo, kar lahko neposredno vpliva na njihovo zdravje.”</em></p></blockquote> <p>Vse to lahko privede tudi do omejevanja novinarske svobode. Kar polovica novinarjev je namreč dejala, da so njihovi viri bili prestrašeni govoriti z njimi, ker so se bali maščevanja. Politiki ves čas tudi javno obračunavajo z novinarji. Po svetu pa je do zdaj zaradi pandemije posledično ugasnilo že veliko medijev. Dr. Posetti pravi, da lahko to povežemo z gibanjem, nastrojenim proti novinarstvom.</p> <p>A raziskava prinaša tudi nekaj dobrih novic, kar nam lahko da nekaj upanja.</p> <blockquote><p><em>“A to se ne nanaša samo na novinarje, ampak na vse nas, če želimo živeti v družbi, v kateri obstaja svobodna in zaupanja vredna informacija. Namreč 43 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim je javnost sporočila, da se je njihovo zaupanje v njihov medij med pandemijo povečalo. Pridobili pa so tudi poslušalce, gledalce ali bralce, ki želijo z njimi sodelovati, jim svetujejo in z njimi komunicirajo na pozitiven in ohrabrujoč način.”</em></p></blockquote> <p>Kar 61 odstotkov novinarjev pa je sporočilo, da so med pandemijo začutili še večjo pripadnost novinarstvu. To je nekaj, za kar si je treba prizadevati, še poudarja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarstvo.</p> <hr /> <p>V ponedeljek se začenja novinarski <strong><a href="https://novinar.com/festival-naprej-forward/">Festival Naprej/Forward</a></strong>, ki ga letos prek spleta organizira <a href="https://novinar.com/">Društvo novinarjev Slovenije</a>. Dotaknili se bodo tako rekoč vseh tem, omenjenih v tem prispevku, od zavajajočih informacij v povezavi z epidemijo do nevarnosti, ki prežijo na novinarje na terenu in tudi v uredništvih.</p> </p> 174733962 RTVSLO – Val 202 456 clean Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic. Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnem novinarstvu po svetu. Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija novega koronavirusa spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke indice. “Izkazalo se je, da ne glede na nevarnost virusa, je kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje, kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. 82 odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.” Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri soočanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev. “20 odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bile med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor, veliko hujši kot sicer.” “Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.<p>Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje</p><p><p><a href="https://www.icfj.org/our-work/journalism-and-pandemic-survey">Mednarodni center za novinarje</a> ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic.</p> <p>Dr. <a href="https://twitter.com/julieposetti"><strong>Julie Posetti</strong></a> je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnemu novinarstvu po svetu.</p> <p>Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija koronavirusne bolezni spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra, so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke znake. “<em>Izkazalo se je, da je ne glede na nevarnost virusa kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. Dvainosemdeset odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize</em>.”</p> <p>Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri spopadanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev.</p> <blockquote><p><em>“Dvajset odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bili med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor veliko hujši kot sicer.”</em></p></blockquote> <p>“<em>Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.</em>” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.</p> <blockquote><p><em>“Novinarji imamo težave s Facebookom, ker predstavlja pomembno orodje za komuniciranje z javnostjo, ampak tudi kot platformo, na kateri se širijo zavajajoče informacije.”</em></p></blockquote> <p>Poudarjajo, da je problematičen tudi Twitter, ampak Facebook je bil najspornejši. So pa novinarji opozorili, da so imeli tudi s Facebookom kot podjetjem največ težav, ko so želeli z njim komunicirati, ko so opazili in opozorili na napake in lažne informacije. Največkrat se je zgodilo, da se podjetje sploh ni odzvalo.</p> <p><a href="https://twitter.com/who">Svetovna zdravstvena organizacija</a> je opozorila na resnično grožnjo tako imenovane <a href="https://www.who.int/news/item/23-09-2020-managing-the-covid-19-infodemic-promoting-healthy-behaviours-and-mitigating-the-harm-from-misinformation-and-disinformation">infodemije</a>, pojava, ko nas na temo epidemije dobesedno zasipavajo kakršne koli informacije z vseh strani. Mediji, družabna omrežja, ulica.</p> <p>Dr. Julie Posetti je sodelovala pri <a href="https://en.unesco.org/covid19/disinfodemic">raziskavi</a> Unseca, pri tem so objavili dve poročili o tem, kako so se vlade odzivale glede zavajajočih informacij. Tako so prišli do pojma disinfodemija. Osredotočili so se na lažne in zavajajoče informacije.</p> <blockquote><p><em>“Zavajajoče informacije lahko ljudi vodijo v napačne odločitve pri ravnanju med epidemijo, kar lahko neposredno vpliva na njihovo zdravje.”</em></p></blockquote> <p>Vse to lahko privede tudi do omejevanja novinarske svobode. Kar polovica novinarjev je namreč dejala, da so njihovi viri bili prestrašeni govoriti z njimi, ker so se bali maščevanja. Politiki ves čas tudi javno obračunavajo z novinarji. Po svetu pa je do zdaj zaradi pandemije posledično ugasnilo že veliko medijev. Dr. Posetti pravi, da lahko to povežemo z gibanjem, nastrojenim proti novinarstvom.</p> <p>A raziskava prinaša tudi nekaj dobrih novic, kar nam lahko da nekaj upanja.</p> <blockquote><p><em>“A to se ne nanaša samo na novinarje, ampak na vse nas, če želimo živeti v družbi, v kateri obstaja svobodna in zaupanja vredna informacija. Namreč 43 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim je javnost sporočila, da se je njihovo zaupanje v njihov medij med pandemijo povečalo. Pridobili pa so tudi poslušalce, gledalce ali bralce, ki želijo z njimi sodelovati, jim svetujejo in z njimi komunicirajo na pozitiven in ohrabrujoč način.”</em></p></blockquote> <p>Kar 61 odstotkov novinarjev pa je sporočilo, da so med pandemijo začutili še večjo pripadnost novinarstvu. To je nekaj, za kar si je treba prizadevati, še poudarja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarstvo.</p> <hr /> <p>V ponedeljek se začenja novinarski <strong><a href="https://novinar.com/festival-naprej-forward/">Festival Naprej/Forward</a></strong>, ki ga letos prek spleta organizira <a href="https://novinar.com/">Društvo novinarjev Slovenije</a>. Dotaknili se bodo tako rekoč vseh tem, omenjenih v tem prispevku, od zavajajočih informacij v povezavi z epidemijo do nevarnosti, ki prežijo na novinarje na terenu in tudi v uredništvih.</p> </p> Sat, 21 Nov 2020 10:40:00 +0000 dr. Julie Posetti: Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij Vse bolj jasno se izražajo vplivi epidemije in omejevalnih ukrepov na duševno zdravje ljudi. Podatki o strmi rasti porabe antidepresivov so skrb vzbujajoči. Kakšni so vzroki in posledice ter stranski učinki jemanja antidepresivov? Sogovornici: psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan in klinična psihologinja Sana Coderl Dobnik. <p>Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje</p><p><p>Podatki <a href="https://www.nijz.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Nacionalnega inštituta za javno zdravje</a> kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.</p> <p>Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.</p> <p>V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.</p> <p>V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.</p> <p>Psihiatrinja in psihoterapevtka <strong>Breda Jelen Sobočan</strong> je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.</p> <blockquote><p><em>"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti."</em> – Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, <strong>dr. Sana Čoderl Dobnik</strong>, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.</p> <blockquote><p><em>"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja."</em> – dr. Sana Čoderl Dobnik</p></blockquote> <p>Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.</p> <blockquote><p><em>"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – </em>dr. Sana Čoderl Dobnik</p></blockquote> <p>Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.</p> <blockquote><p><em>"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." –</em> Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.</p> <p>Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. <em>"Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi,"</em> pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: <em>"V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo."</em> – Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.:<em> "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe."</em> Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.</p> <p>Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:</p> <blockquote><p><em>"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."</em></p></blockquote> <p>Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: <em>"Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."</em></p> <h3>Zgodovinskih travm ni dobro oživljati</h3> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174732912' title='Zgodovinskih+travm+ni+dobro+o%C5%BEivljati'></shortcode> <blockquote> <p><em>"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske."</em> – Sana Čoderl Dobnik</p> <p><em>"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati."</em> – Breda Jelen Sobočan</p> </blockquote></p> 174732911 RTVSLO – Val 202 1641 clean Vse bolj jasno se izražajo vplivi epidemije in omejevalnih ukrepov na duševno zdravje ljudi. Podatki o strmi rasti porabe antidepresivov so skrb vzbujajoči. Kakšni so vzroki in posledice ter stranski učinki jemanja antidepresivov? Sogovornici: psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan in klinična psihologinja Sana Coderl Dobnik. <p>Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje</p><p><p>Podatki <a href="https://www.nijz.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Nacionalnega inštituta za javno zdravje</a> kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.</p> <p>Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.</p> <p>V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.</p> <p>V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.</p> <p>Psihiatrinja in psihoterapevtka <strong>Breda Jelen Sobočan</strong> je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.</p> <blockquote><p><em>"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti."</em> – Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, <strong>dr. Sana Čoderl Dobnik</strong>, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.</p> <blockquote><p><em>"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja."</em> – dr. Sana Čoderl Dobnik</p></blockquote> <p>Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.</p> <blockquote><p><em>"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – </em>dr. Sana Čoderl Dobnik</p></blockquote> <p>Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.</p> <blockquote><p><em>"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." –</em> Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.</p> <p>Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. <em>"Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi,"</em> pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: <em>"V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo."</em> – Breda Jelen Sobočan</p></blockquote> <p>Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.:<em> "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe."</em> Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.</p> <p>Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:</p> <blockquote><p><em>"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."</em></p></blockquote> <p>Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: <em>"Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."</em></p> <h3>Zgodovinskih travm ni dobro oživljati</h3> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174732912' title='Zgodovinskih+travm+ni+dobro+o%C5%BEivljati'></shortcode> <blockquote> <p><em>"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske."</em> – Sana Čoderl Dobnik</p> <p><em>"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati."</em> – Breda Jelen Sobočan</p> </blockquote></p> Tue, 17 Nov 2020 11:00:00 +0000 Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo Decembra bo 40 let, odkar je začela delati na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, in se od tedaj povzpela na mesto najvidnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Trenutno pa lahko njeno ime vidite na vsakem od izvidov testov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi trenutno najbolj obremenjeni laboratorij v državi. 17-urni delavniki, a adrenalin in entuziazem vztrajata - to je njihova nova realnost že 10 mesecev. V Brežicah rojena akademikinja, ki jo je lov za virusi vodil že po vseh kontinentih, prof. Tatjana Avšič Županc je tokratna Nedeljska gostja na Valu 202. <p>Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko</p><p><p>Decembra bo 40 let, odkar je prof. <strong>Tatjana Avšič Županc</strong> začela delati na <a href="http://www.imi.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani</a> in se od tedaj povzpela na mesto najpomembnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Ta hip pa lahko njeno ime vidite na izvidih brisov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi najbolj obremenjeni laboratorij v državi.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Ne ukvarjam se s tem, da ljudje nečesa ne verjamejo. Vsak ima pravico razmišljati, verovati, verjeti ali ne verjeti v kar koli že. Menim, da je prepričevati prepričanega o nečem izguba časa in energije. Prepuščam ljudem, da živijo po svoje. Slej kot prej vsak spozna resnico."</em></p> </blockquote> <p lang="sl">Delovniki zaposlenih na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so vsak dan bolj naporni in dlje trajajoči. Če niso "dežurni na sarsu", delajo po 12 ali 13 ur, ob sobotnih ali nedeljskih dežurstvih delajo po 17 ur, a prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da adrenalin in entuziazem vztrajata, njihova nova realnost pa traja že deset mesecev. Način dela se je od februarja močno spremenil, saj je količina dela znatno večja kot spomladi. Dnevna količina vzorcev, ki jih prejmejo v analizo, je zdaj več kot 100-krat večja.</p> <p lang="sl">Raziskovalci opažajo, da se virus sčasoma spreminja, saj so virusi podvrženi stalnim mutacijam.</p> <h3 id="mediaTitle"></h3></p> 174732401 RTVSLO – Val 202 2687 clean Decembra bo 40 let, odkar je začela delati na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, in se od tedaj povzpela na mesto najvidnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Trenutno pa lahko njeno ime vidite na vsakem od izvidov testov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi trenutno najbolj obremenjeni laboratorij v državi. 17-urni delavniki, a adrenalin in entuziazem vztrajata - to je njihova nova realnost že 10 mesecev. V Brežicah rojena akademikinja, ki jo je lov za virusi vodil že po vseh kontinentih, prof. Tatjana Avšič Županc je tokratna Nedeljska gostja na Valu 202. <p>Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko</p><p><p>Decembra bo 40 let, odkar je prof. <strong>Tatjana Avšič Županc</strong> začela delati na <a href="http://www.imi.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani</a> in se od tedaj povzpela na mesto najpomembnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Ta hip pa lahko njeno ime vidite na izvidih brisov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi najbolj obremenjeni laboratorij v državi.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Ne ukvarjam se s tem, da ljudje nečesa ne verjamejo. Vsak ima pravico razmišljati, verovati, verjeti ali ne verjeti v kar koli že. Menim, da je prepričevati prepričanega o nečem izguba časa in energije. Prepuščam ljudem, da živijo po svoje. Slej kot prej vsak spozna resnico."</em></p> </blockquote> <p lang="sl">Delovniki zaposlenih na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so vsak dan bolj naporni in dlje trajajoči. Če niso "dežurni na sarsu", delajo po 12 ali 13 ur, ob sobotnih ali nedeljskih dežurstvih delajo po 17 ur, a prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da adrenalin in entuziazem vztrajata, njihova nova realnost pa traja že deset mesecev. Način dela se je od februarja močno spremenil, saj je količina dela znatno večja kot spomladi. Dnevna količina vzorcev, ki jih prejmejo v analizo, je zdaj več kot 100-krat večja.</p> <p lang="sl">Raziskovalci opažajo, da se virus sčasoma spreminja, saj so virusi podvrženi stalnim mutacijam.</p> <h3 id="mediaTitle"></h3></p> Sun, 15 Nov 2020 09:15:00 +0000 Virologinja Tatjana Avšič Županc: Na kaj takega se nihče na svetu ni mogel pripraviti V zvezi z novim koronavirusom trenutno že kar veliko vemo o tem, kako se ta širi po zraku, koliko zaležejo maske, koliko zračenje prostorov. Manj pa je znanega o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naši potovalni vzorci. Odgovor je 'zelo', pravi dr. Jure Leskovec, slovenski profesor na ameriški univerzi Stanford, ki je skupaj s svojimi študenti, epidemiologi in sociologi od marca do maja preučeval širjenje koronavirusa na podlagi potovalnih navad in gibanja več kot 10 milijonov ljudi v največjih ameriških mestih. Brez ukrepov – govorimo predvsem o vzdrževanju fizične distance in številu ljudi na prostor – bi bila v enem mesecu okužena tretjina prebivalstva v Združenih državah Amerike. Ugotovili so tudi, da obstajajo "super-raznašalci med prostori": Samo 10 odstotkov lokacij povzroči več kot 85 odstotkov vseh okužb in mednje se uvrščajo restavracije (na prvem mestu), kavarne, fitnesi in tako naprej, skratka vsi prostori, kjer se izmenja veliko število ljudi in se v njih zadržuje dovolj časa. Kot dodaja Leskovec, lahko njihov model služi tudi kot orodje za sprejemanje odločitev pri sproščanju ukrepov. Model pri tem potrjuje, da ni potrebno vsega popolnoma zapreti, da bi ustavili epidemijo. Ključ je v ustreznem odmerjanju.<p>Profesor na ameriški univerzi Stanford Jure Leskovec o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki</p><p><p><strong>Jure Leskovec</strong>, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2923-3.epdf?sharing_token=c2VoryoYtQWd97ZdgEeRENRgN0jAjWel9jnR3ZoTv0P4QCkIKJMffNLo7c2z6ZZTYnGvAvX3fI35Ev4XiT4qy_Aw6981p_PWN2cUGQp-Db0e94Jx4cKJQKn89MbI01LV-5MeKLdkAFZjD7pS4mC45svhw8DcXn1DInTY6nWUQ50%3D">z objavo v reviji Nature</a> požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.</p> <blockquote> </blockquote> <div> <p>Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. <a href="http://covid-mobility.stanford.edu">Model</a> so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.</p> <blockquote><p><em>"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."</em></p></blockquote> </div></p> 174732026 RTVSLO – Val 202 455 clean V zvezi z novim koronavirusom trenutno že kar veliko vemo o tem, kako se ta širi po zraku, koliko zaležejo maske, koliko zračenje prostorov. Manj pa je znanega o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naši potovalni vzorci. Odgovor je 'zelo', pravi dr. Jure Leskovec, slovenski profesor na ameriški univerzi Stanford, ki je skupaj s svojimi študenti, epidemiologi in sociologi od marca do maja preučeval širjenje koronavirusa na podlagi potovalnih navad in gibanja več kot 10 milijonov ljudi v največjih ameriških mestih. Brez ukrepov – govorimo predvsem o vzdrževanju fizične distance in številu ljudi na prostor – bi bila v enem mesecu okužena tretjina prebivalstva v Združenih državah Amerike. Ugotovili so tudi, da obstajajo "super-raznašalci med prostori": Samo 10 odstotkov lokacij povzroči več kot 85 odstotkov vseh okužb in mednje se uvrščajo restavracije (na prvem mestu), kavarne, fitnesi in tako naprej, skratka vsi prostori, kjer se izmenja veliko število ljudi in se v njih zadržuje dovolj časa. Kot dodaja Leskovec, lahko njihov model služi tudi kot orodje za sprejemanje odločitev pri sproščanju ukrepov. Model pri tem potrjuje, da ni potrebno vsega popolnoma zapreti, da bi ustavili epidemijo. Ključ je v ustreznem odmerjanju.<p>Profesor na ameriški univerzi Stanford Jure Leskovec o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki</p><p><p><strong>Jure Leskovec</strong>, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2923-3.epdf?sharing_token=c2VoryoYtQWd97ZdgEeRENRgN0jAjWel9jnR3ZoTv0P4QCkIKJMffNLo7c2z6ZZTYnGvAvX3fI35Ev4XiT4qy_Aw6981p_PWN2cUGQp-Db0e94Jx4cKJQKn89MbI01LV-5MeKLdkAFZjD7pS4mC45svhw8DcXn1DInTY6nWUQ50%3D">z objavo v reviji Nature</a> požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.</p> <blockquote> </blockquote> <div> <p>Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. <a href="http://covid-mobility.stanford.edu">Model</a> so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.</p> <blockquote><p><em>"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."</em></p></blockquote> </div></p> Fri, 13 Nov 2020 09:14:00 +0000 Jure Leskovec z odmevno raziskavo o vplivu mobilnosti na širjenje okužb Epidemiolog dr. Mario Fafangel (predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ) v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati: "Res si ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel in kdo ne bo imel bolnišnične oskrbe. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati." <p>Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati</p><p><p><strong>Mario Fafangel</strong> je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "<em>Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." </em>Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "<em>Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."</em></p> <blockquote><p><em>"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."</em></p></blockquote> <h3><em> </em><strong>Odprtje vrtcev in prve triade osnovnih šol</strong></h3> <p>Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "<em>treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."</em></p> <blockquote><p>Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "<em>Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."</em></p></blockquote> <h3><strong>Za učinkovitost cepiva bo pomembna tudi komunikacija</strong></h3> <p>Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.</p> <blockquote><p><em>"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."</em></p></blockquote> <h3><em> </em><strong>Moramo se resetirati</strong></h3> <p>Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "<em>Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."</em></p> <blockquote><p>Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "<em>Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."</em></p></blockquote></p> 174731691 RTVSLO – Val 202 1014 clean Epidemiolog dr. Mario Fafangel (predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ) v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati: "Res si ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel in kdo ne bo imel bolnišnične oskrbe. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati." <p>Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati</p><p><p><strong>Mario Fafangel</strong> je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "<em>Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." </em>Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "<em>Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."</em></p> <blockquote><p><em>"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."</em></p></blockquote> <h3><em> </em><strong>Odprtje vrtcev in prve triade osnovnih šol</strong></h3> <p>Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "<em>treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."</em></p> <blockquote><p>Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "<em>Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."</em></p></blockquote> <h3><strong>Za učinkovitost cepiva bo pomembna tudi komunikacija</strong></h3> <p>Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.</p> <blockquote><p><em>"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."</em></p></blockquote> <h3><em> </em><strong>Moramo se resetirati</strong></h3> <p>Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "<em>Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."</em></p> <blockquote><p>Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "<em>Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."</em></p></blockquote></p> Thu, 12 Nov 2020 09:42:00 +0000 Dr. Mario Fafangel: Graditi moramo na zaupanju Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja? O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z dr. Evo Turk, ki je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške.<p>O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk</p><p><p><em>Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja? </em></p> <p>O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z <strong>dr. Evo Turk, </strong>Mariborčanko, ki je večino svojega odraslega življenja preživela v tujini, zadnjih osem let pa dela v Oslu, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem zdravstvenih sistemov. Je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške. Vezi s Slovenijo ohranja s predavanji na Medicinski fakulteti <a href="https://www.mf.um.si/si/">Univerze v Mariboru</a> in kot članica svetovalnega organa <a href="http://healthday.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://healthday.si/&amp;source=gmail&amp;ust=1605173533399000&amp;usg=AFQjCNFev5VEeC1vsCqqzpKhw_Z2wDcd8w">Healthday.si</a>.</p> <p>Na vprašanji, kaj je dobra strategija pri premagovanju utrujenosti pri zajezitvi širjenja koronavirusa in kaj ljudi na Norveškem motivira, da spoštujejo ukrepe, odgovarja, da prave strategije za zdaj še nimajo, poudarja pa: <em>"Transparentnost komunikacije različnih vlad. Pomembno je, da ljudje razumemo ukrepe. Ne da ne vemo, ali bodo naši otroci v ponedeljek sploh šli v šolo. Postavljanje datumov, kdaj bodo ukrepi znani, pomeni tudi za nas lažje načrtovanje življenja."</em></p> <p><em>"Pomembno je, kako komuniciramo. Ne smemo govoriti o tem, da na primer ne bomo smeli praznovati, ampak moramo govoriti o drugih možnostih praznovanja, ki ne bodo dodatno širile virusa."</em></p> <p>Naša sogovornica je med drugim prepričana, da so aplikacije v boju z virusom del rešitve in da so izredno pomembne pri sledenju okužbam. Pravi, da je ta skepticizem glede aplikacij odraz zaupanja družbe v politiko, izkaz mentalitete različnih narodov. V azijskih državah so tako na primer zelo hitro začeli uporabljati aplikacije, pa ne samo tistih na telefonu, ampak so pregledovali zdravstvene kartone, transakcije s kreditnimi karticami, GPS-sledilce in podobno.</p> <blockquote><p><em>"Kolegica iz Azije se ob našem strahu pred uporabo aplikacije za zajezitev virusa v zvezi s kratenjem svobode sprašuje, kdo ima več svobode: oni, ki se lahko prosto gibljejo in dajejo podatke, ali mi, ki jih ne delimo in smo pri gibanju omejeni na svoj dom."</em></p></blockquote> <p>Za konec še dodaja, da misli, da ni rešitev, da ne naredimo ničesar ali pa da zapremo vse: <em>"Rešitev je tako imenovani model švicarske sira. To pomeni, da obstaja veliko pomembnih ukrepov, ki jih lahko mi kot posamezniki naredimo, in tako istočasno z vidika sistema prihaja do zmanjšanja tveganja okužb. Nič ni stoodstotno učinkovito, ampak so ti ukrepi skupaj učinkoviti. Zato je pomembno, da prevzamemo individualno odgovornost, sistem nam pa mora zato dajati jasna navodila.</em>"</p></p> 174731512 RTVSLO – Val 202 1370 clean Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja? O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z dr. Evo Turk, ki je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške.<p>O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk</p><p><p><em>Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja? </em></p> <p>O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z <strong>dr. Evo Turk, </strong>Mariborčanko, ki je večino svojega odraslega življenja preživela v tujini, zadnjih osem let pa dela v Oslu, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem zdravstvenih sistemov. Je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške. Vezi s Slovenijo ohranja s predavanji na Medicinski fakulteti <a href="https://www.mf.um.si/si/">Univerze v Mariboru</a> in kot članica svetovalnega organa <a href="http://healthday.si/" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=http://healthday.si/&amp;source=gmail&amp;ust=1605173533399000&amp;usg=AFQjCNFev5VEeC1vsCqqzpKhw_Z2wDcd8w">Healthday.si</a>.</p> <p>Na vprašanji, kaj je dobra strategija pri premagovanju utrujenosti pri zajezitvi širjenja koronavirusa in kaj ljudi na Norveškem motivira, da spoštujejo ukrepe, odgovarja, da prave strategije za zdaj še nimajo, poudarja pa: <em>"Transparentnost komunikacije različnih vlad. Pomembno je, da ljudje razumemo ukrepe. Ne da ne vemo, ali bodo naši otroci v ponedeljek sploh šli v šolo. Postavljanje datumov, kdaj bodo ukrepi znani, pomeni tudi za nas lažje načrtovanje življenja."</em></p> <p><em>"Pomembno je, kako komuniciramo. Ne smemo govoriti o tem, da na primer ne bomo smeli praznovati, ampak moramo govoriti o drugih možnostih praznovanja, ki ne bodo dodatno širile virusa."</em></p> <p>Naša sogovornica je med drugim prepričana, da so aplikacije v boju z virusom del rešitve in da so izredno pomembne pri sledenju okužbam. Pravi, da je ta skepticizem glede aplikacij odraz zaupanja družbe v politiko, izkaz mentalitete različnih narodov. V azijskih državah so tako na primer zelo hitro začeli uporabljati aplikacije, pa ne samo tistih na telefonu, ampak so pregledovali zdravstvene kartone, transakcije s kreditnimi karticami, GPS-sledilce in podobno.</p> <blockquote><p><em>"Kolegica iz Azije se ob našem strahu pred uporabo aplikacije za zajezitev virusa v zvezi s kratenjem svobode sprašuje, kdo ima več svobode: oni, ki se lahko prosto gibljejo in dajejo podatke, ali mi, ki jih ne delimo in smo pri gibanju omejeni na svoj dom."</em></p></blockquote> <p>Za konec še dodaja, da misli, da ni rešitev, da ne naredimo ničesar ali pa da zapremo vse: <em>"Rešitev je tako imenovani model švicarske sira. To pomeni, da obstaja veliko pomembnih ukrepov, ki jih lahko mi kot posamezniki naredimo, in tako istočasno z vidika sistema prihaja do zmanjšanja tveganja okužb. Nič ni stoodstotno učinkovito, ampak so ti ukrepi skupaj učinkoviti. Zato je pomembno, da prevzamemo individualno odgovornost, sistem nam pa mora zato dajati jasna navodila.</em>"</p></p> Wed, 11 Nov 2020 11:00:00 +0000 Dr. Eva Turk: O epidemiji s skandinavskega zornega kota Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.<p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskavah o koronavirusni bolezni</p><p><p>Glede aktualnih vprašanj, povezanih z epidemijo, smo vnovič poklicali vodjo <a href="https://www.gov.si/novice/2020-04-06-vladni-klicni-center-za-informacije-o-koronavirusu/">Klicnega centra za informacije o koronavirusu</a>, <strong>dr. Mojco Matičič</strong>, ki pravi, da če smo se v prvem valu novega koronavirusa spraševali, ali se bo lahko isti človek okužil dvakrat, zdaj, v drugem valu, to zagotovo vemo. Zato vse opozarja, da čeprav se cepivo bliža Sloveniji, ostajamo previdni, saj:</p> </p> 174732039 RTVSLO – Val 202 658 clean Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.<p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskavah o koronavirusni bolezni</p><p><p>Glede aktualnih vprašanj, povezanih z epidemijo, smo vnovič poklicali vodjo <a href="https://www.gov.si/novice/2020-04-06-vladni-klicni-center-za-informacije-o-koronavirusu/">Klicnega centra za informacije o koronavirusu</a>, <strong>dr. Mojco Matičič</strong>, ki pravi, da če smo se v prvem valu novega koronavirusa spraševali, ali se bo lahko isti človek okužil dvakrat, zdaj, v drugem valu, to zagotovo vemo. Zato vse opozarja, da čeprav se cepivo bliža Sloveniji, ostajamo previdni, saj:</p> </p> Wed, 11 Nov 2020 09:45:00 +0000 Dr. Mojca Matičič o problemu brezsimptomskih prenašalcev okužb "Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković. Z zagnano ekipo 25ih sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Pogovarjali smo se z Vladimirjem Mićkovićem, ki poudarja, da njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. <p>Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata</p><p><p><span>"</span><i><span>Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto</span></i><span>," tako neposredno je zaprtje bistroja <a href="https://www.facebook.com/kuchamadre" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Kucha</a> pospremil <strong>Vladimir Mićković</strong>, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. </span><span>Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, <em>"želeli smo premakniti način prehranjevanja.</em></span><em><span> Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."</span></em></p> <p><span>Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."</span></em></p></blockquote> <p><span>Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. </span><em>"Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."</em></p> <p><span>V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. </span>Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174731318 RTVSLO – Val 202 572 clean "Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković. Z zagnano ekipo 25ih sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Pogovarjali smo se z Vladimirjem Mićkovićem, ki poudarja, da njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. <p>Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata</p><p><p><span>"</span><i><span>Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto</span></i><span>," tako neposredno je zaprtje bistroja <a href="https://www.facebook.com/kuchamadre" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Kucha</a> pospremil <strong>Vladimir Mićković</strong>, soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Z zagnano ekipo 25 sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. </span><span>Njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne. Ni šlo le za bistro, <em>"želeli smo premakniti način prehranjevanja.</em></span><em><span> Imamo zelo veliko predstavo o tem, kakšna bi prehranska industrija morala biti. Ta hip se zdi, da je to bolj marketinški spektakel. Recimo v supermarketih za 90 odstotkov hrane ne vem, čemu služi."</span></em></p> <p><span>Osnovna poslovna ideja Kuche je bila, da prevesi posel v proizvode, ki so jih izdelovali ročno, zraven pa so svojo platformo uporabljali za širše izobraževanje o prehrani. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Mi smo bili kot pubertetnik. Prišli smo do nerodne velikosti, ko smo bili kar velika ekipa, in ko je prišel prvi val epidemije, smo imeli popolne pogoje za velik minus."</span></em></p></blockquote> <p><span>Osnovna napaka, opozarja Vladimir Mićković, je predpostavka, da vsa mala podjetja delujejo podobno. V tem času vsi gostinci opozarjajo na stroške najemnine in na fiksne stroške. </span><em>"Mi smo imeli to nesrečo, da je šel naš najemodajalec pred enim letom v stečaj. Po enem letu je prostore v roke dobila določena banka in tukaj je šla empatija stran."</em></p> <p><span>V stanju brez prometa bi morali mesečno zalagati približno 20.000 evrov in znesek za obračune več kot dvajset plač. Zraven tečejo še najemnine in drugi stroški. Za dostojno preživetje leta 2020 in dejstva, da bi se lahko izognili dvema zaprtjema, bi potrebovali približno 80.000 evrov privarčevanega denarja. Med epidemijo in v procesu zaprtja je bila zato še toliko bolj pomembna komunikacija z zaposlenimi, ki so bili gonilna sila bistroja Kucha.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Mislim, da je pri tem najboljši način transparentnost. Iskreno smo zaposlenim povedali, v kakšni zagati smo se znašli. Kot vodja moraš včasih svojim ljudem povedati, da ne veš, kaj narediti. Pridejo stvari, ki jih ne moremo predvideti. </span>Nasplošno sem zelo optimističen človek. Spremembe mi pašejo, me pa zelo boli, da se poglavje, v katero smo vložili veliko truda, zapira. Vem, da ko se zgodi nekaj takega, po navadi pride še nekaj boljšega. Zdaj sem zato na dveh čustvenih bregovih. Veselim se, kaj prinaša prihodnost, in čeprav je letos kar grozno leto, se mi zdi, da smo se veliko naučili."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 10 Nov 2020 13:49:00 +0000 Primer Kucha: Zagnana ekipa, odlične jedi in konec zaradi korone Medtem ko Evropo preplavlja drugi val okužb z novim koronavirusom, se nekatere države odločajo za dodatne načine testiranja, da bi na ta način upočasnile hitro rast okužb. Ena takih je Slovaška, ki se je kot prva država na svetu odločila, da množično testira kar celotno populacijo. V zadnjih dveh koncih tedna so s tako imenovanimi hitrimi antigenskimi testi testirali več kot 3,6 milijona ljudi, starejših od deset let. O prvih rezultatih in izkušnjah največje kolektivne akcije v zgodovini Slovaške smo se pozanimali tudi na Valu. Naš sogovornik je bil dr. Adam Hotra, ki je kot strokovni sodelavec pomagal na eni od vstopnih točk v Bratislavi. <p>Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb. </p><p><p>Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. <strong>Adam Hotra</strong>, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.</p> <blockquote><p><em>"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." -</em> dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi</p></blockquote> <p>Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.</p> <blockquote><p><em>"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."</em></p></blockquote> <p>Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.</p> <blockquote><p>"<em>Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."</em></p></blockquote></p> 174730966 RTVSLO – Val 202 588 clean Medtem ko Evropo preplavlja drugi val okužb z novim koronavirusom, se nekatere države odločajo za dodatne načine testiranja, da bi na ta način upočasnile hitro rast okužb. Ena takih je Slovaška, ki se je kot prva država na svetu odločila, da množično testira kar celotno populacijo. V zadnjih dveh koncih tedna so s tako imenovanimi hitrimi antigenskimi testi testirali več kot 3,6 milijona ljudi, starejših od deset let. O prvih rezultatih in izkušnjah največje kolektivne akcije v zgodovini Slovaške smo se pozanimali tudi na Valu. Naš sogovornik je bil dr. Adam Hotra, ki je kot strokovni sodelavec pomagal na eni od vstopnih točk v Bratislavi. <p>Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb. </p><p><p>Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. <strong>Adam Hotra</strong>, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.</p> <blockquote><p><em>"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." -</em> dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi</p></blockquote> <p>Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.</p> <blockquote><p><em>"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."</em></p></blockquote> <p>Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.</p> <blockquote><p>"<em>Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."</em></p></blockquote></p> Mon, 09 Nov 2020 09:50:00 +0000 Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.<p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, je predstavila rezultate novih raziskav o koronavirusni bolezni</p><p><p>O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo znova poklicali vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. <strong>Mojco Matičič</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Zdaj je čas, da se resetirate! Skrbite zase, za uravnoteženo prehrano, izogibajte se alkoholu."</em></p></blockquote> <p>Predstavila je nove raziskave, ki pravijo, da je čezmerna telesna teža samostojen dejavnik tveganja za težak potek bolezni. "<em>Če je indeks telesne mase med 35 in 40, je tveganje za smrtnost 40 odstotkov večje. Če pa je ta indeks višji od 40, je tveganje za smrtnost več kot 90-odstotno</em>."</p> <blockquote><p>O problematiki vpliva debelosti na potek prebolevanja covida-19 smo poročali tudi pred mesecem, ko smo <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/debelost-pomembno-vpliva-na-potek-covida-19/">povzeli</a> nekatere od študij na tem področju.</p></blockquote> </p> 174730421 RTVSLO – Val 202 633 clean Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.<p>Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič, je predstavila rezultate novih raziskav o koronavirusni bolezni</p><p><p>O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo znova poklicali vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. <strong>Mojco Matičič</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Zdaj je čas, da se resetirate! Skrbite zase, za uravnoteženo prehrano, izogibajte se alkoholu."</em></p></blockquote> <p>Predstavila je nove raziskave, ki pravijo, da je čezmerna telesna teža samostojen dejavnik tveganja za težak potek bolezni. "<em>Če je indeks telesne mase med 35 in 40, je tveganje za smrtnost 40 odstotkov večje. Če pa je ta indeks višji od 40, je tveganje za smrtnost več kot 90-odstotno</em>."</p> <blockquote><p>O problematiki vpliva debelosti na potek prebolevanja covida-19 smo poročali tudi pred mesecem, ko smo <a href="https://val202.rtvslo.si/2020/10/debelost-pomembno-vpliva-na-potek-covida-19/">povzeli</a> nekatere od študij na tem področju.</p></blockquote> </p> Fri, 06 Nov 2020 09:45:00 +0000 Dr. Mojca Matičič o debelosti kot dejavniku tveganja za težak potek bolezni Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!" V pogovoru z Janom Grilcem dr. Dan Podjed razmišlja tudi o narcisizmu, kavč antropologiji in humorju.<p>Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije</p><p><p>Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. <strong>Dan Podjed</strong> opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "<em>Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost.</em>"</p> <blockquote><p>"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"</p></blockquote> <p>Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "<em>To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega.</em>"</p> <blockquote><p>"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."</p></blockquote> <p>Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "<em>Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko.</em>"</p></p> 174730253 RTVSLO – Val 202 1111 clean Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!" V pogovoru z Janom Grilcem dr. Dan Podjed razmišlja tudi o narcisizmu, kavč antropologiji in humorju.<p>Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije</p><p><p>Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. <strong>Dan Podjed</strong> opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "<em>Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost.</em>"</p> <blockquote><p>"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"</p></blockquote> <p>Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "<em>To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega.</em>"</p> <blockquote><p>"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."</p></blockquote> <p>Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "<em>Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko.</em>"</p></p> Thu, 05 Nov 2020 17:07:00 +0000 Dr. Dan Podjed: Rešitev ni le v cepivu, odgovor je ravno tako družben Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.<p>Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dalj časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom</p><p><p>Konec septembra so v <em>Science</em> objavili <a href="https://www.princeton.edu/news/2020/09/30/largest-covid-19-contact-tracing-study-date-finds-children-key-spread-evidence?fbclid=IwAR1vWlQ7Cu59mMlfaDMiFUMcD4R3d1546iIGD7xNOjCST7FqfcDFX__Dx5o">rezultate študije</a>, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi <em>Okoljski inštitut Princeton</em>, <em>Univerza Johnsa Hopkinsa</em> in <em>Univerza Kalifornija, Berkeley</em>, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.</p> <p>Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.</p> <p>Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. <a href="https://academic.oup.com/jcem/advance-article/doi/10.1210/clinem/dgaa733/5934827">Raziskava</a>, ki so jo v <em>The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism</em> pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze <em>Cantabria</em>, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.</p> <p>Še en zanimiv <a href="https://english.elpais.com/society/2020-10-28/a-room-a-bar-and-a-class-how-the-coronavirus-is-spread-through-the-air.html?ssm=TW_CC">članek</a> prihaja iz Španije. V časopisu <em>El Pais</em> so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.</p> <p><a href="https://science.sciencemag.org/content/sci/early/2020/10/27/science.abd7728.full.pdf">Raziskava skupine raziskovalcev <em>newjorške šole medicine Mount Sinai</em></a>, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, <a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/studija-ljudje-brez-simptomov-hitreje-izgubijo-protitelesa/540410">Britanska študija <em>Imperial Collegea</em></a> pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.</p> <p>Pretekli teden je odmevala tudi <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.10.21.20216192v2">študija</a>, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z <em>univerze Emory v Atlanti</em>, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.</p> <p>Ta <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.07.30.20165134v2">študija</a>, sprejeta za objavo v <em>Critical Care Medicine</em>, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z<em> britanske univerze Exeter</em> ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.</p> <p>O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji <a href="https://www.journalofhospitalmedicine.com/jhospmed/article/230561/hospital-medicine/trends-covid-19-risk-adjusted-mortality-rates?channel=327">raziskave</a>, objavljene v <em>Journal of Hospital Medicine</em>, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.</p> <p>Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje <em>Gilead Sciences,</em> v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je <a href="https://www.sciencemag.org/news/2020/10/very-very-bad-look-remdesivir-first-fda-approved-covid-19-drug">kontrolna raziskava <em>Solidarity</em></a> le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. <a href="https://www.nytimes.com/2020/10/29/health/covid-remdesivir-gilead.html?smid=tw-nytimesscience&amp;amp;smtyp=cur">Raziskava</a> pod pokroviteljstvom <a href="https://www.who.int/">Svetovne zdravstvene organizacije</a>, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije <em>Science</em> naj bi podjetje za izsledke raziskave <em>Solidarity</em> vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je <em>Ameriška uprava za zdravila</em>, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je v<em>eklury</em>, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov<br /> dolarjev prihodkov.</p></p> 174730144 RTVSLO – Val 202 465 clean Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.<p>Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dalj časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom</p><p><p>Konec septembra so v <em>Science</em> objavili <a href="https://www.princeton.edu/news/2020/09/30/largest-covid-19-contact-tracing-study-date-finds-children-key-spread-evidence?fbclid=IwAR1vWlQ7Cu59mMlfaDMiFUMcD4R3d1546iIGD7xNOjCST7FqfcDFX__Dx5o">rezultate študije</a>, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi <em>Okoljski inštitut Princeton</em>, <em>Univerza Johnsa Hopkinsa</em> in <em>Univerza Kalifornija, Berkeley</em>, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.</p> <p>Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.</p> <p>Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. <a href="https://academic.oup.com/jcem/advance-article/doi/10.1210/clinem/dgaa733/5934827">Raziskava</a>, ki so jo v <em>The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism</em> pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze <em>Cantabria</em>, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.</p> <p>Še en zanimiv <a href="https://english.elpais.com/society/2020-10-28/a-room-a-bar-and-a-class-how-the-coronavirus-is-spread-through-the-air.html?ssm=TW_CC">članek</a> prihaja iz Španije. V časopisu <em>El Pais</em> so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.</p> <p><a href="https://science.sciencemag.org/content/sci/early/2020/10/27/science.abd7728.full.pdf">Raziskava skupine raziskovalcev <em>newjorške šole medicine Mount Sinai</em></a>, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, <a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/studija-ljudje-brez-simptomov-hitreje-izgubijo-protitelesa/540410">Britanska študija <em>Imperial Collegea</em></a> pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.</p> <p>Pretekli teden je odmevala tudi <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.10.21.20216192v2">študija</a>, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z <em>univerze Emory v Atlanti</em>, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.</p> <p>Ta <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.07.30.20165134v2">študija</a>, sprejeta za objavo v <em>Critical Care Medicine</em>, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z<em> britanske univerze Exeter</em> ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.</p> <p>O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji <a href="https://www.journalofhospitalmedicine.com/jhospmed/article/230561/hospital-medicine/trends-covid-19-risk-adjusted-mortality-rates?channel=327">raziskave</a>, objavljene v <em>Journal of Hospital Medicine</em>, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.</p> <p>Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje <em>Gilead Sciences,</em> v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je <a href="https://www.sciencemag.org/news/2020/10/very-very-bad-look-remdesivir-first-fda-approved-covid-19-drug">kontrolna raziskava <em>Solidarity</em></a> le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. <a href="https://www.nytimes.com/2020/10/29/health/covid-remdesivir-gilead.html?smid=tw-nytimesscience&amp;amp;smtyp=cur">Raziskava</a> pod pokroviteljstvom <a href="https://www.who.int/">Svetovne zdravstvene organizacije</a>, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije <em>Science</em> naj bi podjetje za izsledke raziskave <em>Solidarity</em> vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je <em>Ameriška uprava za zdravila</em>, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je v<em>eklury</em>, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov<br /> dolarjev prihodkov.</p></p> Thu, 05 Nov 2020 10:10:00 +0000 Smrtnost bolnikov s covidom 19, sprejetih v bolnišnice, se zmanjšuje Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav. Rezultate raziskav, s katerimi merijo utrip med prebivalci Slovenije zaradi novega koronavirusa, komentirata Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, in Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ena izmed naših anketirank je prepričana, da bodo dobri ljudje med epidemijo postali še boljši.<p>Bomo boljši ali slabši?</p><p><p>Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.</p> <h3>Ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo</h3> <p><strong>Janja Božič Marolt</strong>, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. <em>''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.''</em> Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.</p> <blockquote><p><em>''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''</em></p></blockquote> <p>Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja,<em> "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".</em></p> <blockquote><p><em>''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''</em></p></blockquote> <h3>Smo občutljivi na ukrepe, s katerimi omejujejo našo svobodo?</h3> <blockquote><p><em>''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''</em></p></blockquote> <p>Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. <em>''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''</em></p> <p><em>''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,''</em> pravi <strong>Andraž Zorko</strong> iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?</p> <blockquote><p><em>''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''</em></p></blockquote> <p><em>"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti,"</em> poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.</p> <blockquote><p><em>''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''</em></p></blockquote> <p><em>''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,''</em> razlaga Andraž Zorko. <em>''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''</em></p> <h3>Epidemija je asimetrična</h3> <p>Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. <em>''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''</em></p> <p>O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.</p> <blockquote><p><em>"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."</em></p> <p><em>"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."</em></p> <p><em>"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."</em></p> <p><em>"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."</em></p> <p><em>"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."</em></p> <p><em>"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."</em></p> <p><em>"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174729644 RTVSLO – Val 202 1459 clean Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav. Rezultate raziskav, s katerimi merijo utrip med prebivalci Slovenije zaradi novega koronavirusa, komentirata Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, in Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ena izmed naših anketirank je prepričana, da bodo dobri ljudje med epidemijo postali še boljši.<p>Bomo boljši ali slabši?</p><p><p>Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.</p> <h3>Ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo</h3> <p><strong>Janja Božič Marolt</strong>, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. <em>''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.''</em> Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.</p> <blockquote><p><em>''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''</em></p></blockquote> <p>Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja,<em> "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".</em></p> <blockquote><p><em>''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''</em></p></blockquote> <h3>Smo občutljivi na ukrepe, s katerimi omejujejo našo svobodo?</h3> <blockquote><p><em>''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''</em></p></blockquote> <p>Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. <em>''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''</em></p> <p><em>''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,''</em> pravi <strong>Andraž Zorko</strong> iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?</p> <blockquote><p><em>''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''</em></p></blockquote> <p><em>"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti,"</em> poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.</p> <blockquote><p><em>''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''</em></p></blockquote> <p><em>''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,''</em> razlaga Andraž Zorko. <em>''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''</em></p> <h3>Epidemija je asimetrična</h3> <p>Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. <em>''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''</em></p> <p>O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.</p> <blockquote><p><em>"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."</em></p> <p><em>"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."</em></p> <p><em>"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."</em></p> <p><em>"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."</em></p> <p><em>"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."</em></p> <p><em>"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."</em></p> <p><em>"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 03 Nov 2020 11:00:00 +0000 Po epidemiji bomo drugačni Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi preprečil smrt. Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko.<p>Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna</p><p><p>Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.</p> <p>Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. <a href="https://www.nutris.org/raziskovalna-skupina/raziskovalec/igor-pravst"><strong>Igorja Pravsta</strong></a> z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "<em>Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."</em></p> <p>Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.</p> <p>"<em>Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D.</em>"</p> <p>Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.</p> <p>"<em>V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."</em></p> <p></p> <p><a title="View Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19 on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482576556/Priporo%C4%8Dila-za-nadome%C5%A1%C4%8Danje-holekalciferola-vitamina-D3-v-obdobjih-respiratornih-oku%C5%BEb-in-za-nadome%C5%A1%C4%8Danje-holekalciferola-pri-posameznikih-s-COVID-1#from_embed">Priporočila za nadomeščanje...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> 174729429 RTVSLO – Val 202 628 clean Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi preprečil smrt. Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko.<p>Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna</p><p><p>Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.</p> <p>Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. <a href="https://www.nutris.org/raziskovalna-skupina/raziskovalec/igor-pravst"><strong>Igorja Pravsta</strong></a> z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "<em>Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."</em></p> <p>Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.</p> <p>"<em>Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D.</em>"</p> <p>Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.</p> <p>"<em>V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."</em></p> <p></p> <p><a title="View Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19 on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482576556/Priporo%C4%8Dila-za-nadome%C5%A1%C4%8Danje-holekalciferola-vitamina-D3-v-obdobjih-respiratornih-oku%C5%BEb-in-za-nadome%C5%A1%C4%8Danje-holekalciferola-pri-posameznikih-s-COVID-1#from_embed">Priporočila za nadomeščanje...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> Mon, 02 Nov 2020 12:45:00 +0000 prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, o vitaminu D Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost IPBES. Avtorji poudarjajo, da so tiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti.<p>Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES</p><p><p>Glavni avtor poročila <a href="https://ipbes.net/">Medvladne platforme za biotsko raznovrstnos</a><a href="https://ipbes.net/">t</a> <a href="https://www.ecohealthalliance.org/personnel/dr-peter-daszak"><strong>Peter Daszak</strong></a> je ob predstavitvi <a href="https://ipbes.net/pandemics">poročila</a> poudaril, da so taiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti: "<i>Nevarnosti prihodnjih pandemij se ne bomo mogli izogniti, to ne bo enostavno. Ne bo nas rešilo še več denarja, ki ga bomo namenjali za vedno nova in nova cepiva. Gre za fundamentalno sistemsko težavo, ki izvira iz nevzdržne globalne gospodarske rasti. In produkt tega so pandemije."</i></p> <blockquote><p><em>"Po predvidevanjih naj bi v sesalcih in ptičih, ki so ključni gostitelji patogenih virusov, živelo približno 1,7 milijona še neodkritih vrst virusov, od tega jih naj bi imelo kar od pol milijona do 800 000 kapaciteto in sposobnost, da preskoči na človeka."</em></p></blockquote> <div> <div> <p>V poročilu tako predlagajo kar nekaj rešitev za preprečevanje prihodnjih pandemij, ki bi bile po njihovem mnenju dolgoročno precej ugodnejše od gašenja posledic, ki jih prinašajo pandemije.</p> <blockquote><p>"<i>Obstajajo načini, da se soočimo s tovrstnim tveganjem, preden se razvije v pandemijo. Trenutno imamo precej neposrečeno strategijo: najprej počakamo, da se pandemija pojavi, šele nato pa jo skušamo karseda hitro zatreti. A kot smo januarja videli na Kitajskem: kljub hitri reakciji tamkajšnjih oblasti je bilo že prepozno. To ni dobra strategija, storiti moramo več. Oblikovati bi morali nekakšen medvladni svet, ki bi se ukvarjal zgolj s preprečevanjem prihodnjih pandemij, in to na način, da bi naslavljal posamezne dejavnike tveganja, ki vodijo do pandemij. Potrebovali bi tudi nekakšno univerzalno zdravstveno iniciativo, ki bi naslavljala nujnost hkratne skrbi tako za človekovo zdravje, zdravje živali, kot tudi za zdravje celotnih ekosistemov. Izbruh covida je zelo jasen primer tega, kaj se zgodi, ko se zaradi človeka poruši ravnovesje v naravi. Vsak lahko pristavi svoj kamenček k preprečevanju prihodnjih pandemij. Mi sami smo tisti, ki poganjamo potrošniške tokove po svetu, zaradi nas poteka brezkompromisno groba svetovna trgovina, naša odvisnost od mesa je prav tako problem. Še posebej pa želim podčrtati dejstvo, da trenutno poslovanje in način, kako gospodarimo, trgujemo, trošimo, nista vdržna. Vsekakor ne bosta dovolj, če želimo karkoli spremeniti. Vsaka pandemija le še bolj do obisti razgrne, kako nesolidaren in nepravičen je svet in kako so mnogi samo še na slabšem. Pandemije nas stanejo mnogo življenj in tudi na milijarde dolarjev. In kar je pri vsem skupaj prav tako pomenljivo: preprečevanje pandemij bi nas stalo veliko manj. Zakaj se tega torej ne lotimo?"</i></p></blockquote> <p>Preberite tudi intervju z biologom in veterinarjem dr. <a href="https://www.rtvslo.si/slovenija/sirjenja-virusov-ne-moremo-zajeziti-na-nacionalnih-mejah/526102">Davidom Waltnerjem - Toewsom</a>.</p> </div> </div></p> 174728835 RTVSLO – Val 202 385 clean Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost IPBES. Avtorji poudarjajo, da so tiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti.<p>Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES</p><p><p>Glavni avtor poročila <a href="https://ipbes.net/">Medvladne platforme za biotsko raznovrstnos</a><a href="https://ipbes.net/">t</a> <a href="https://www.ecohealthalliance.org/personnel/dr-peter-daszak"><strong>Peter Daszak</strong></a> je ob predstavitvi <a href="https://ipbes.net/pandemics">poročila</a> poudaril, da so taiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti: "<i>Nevarnosti prihodnjih pandemij se ne bomo mogli izogniti, to ne bo enostavno. Ne bo nas rešilo še več denarja, ki ga bomo namenjali za vedno nova in nova cepiva. Gre za fundamentalno sistemsko težavo, ki izvira iz nevzdržne globalne gospodarske rasti. In produkt tega so pandemije."</i></p> <blockquote><p><em>"Po predvidevanjih naj bi v sesalcih in ptičih, ki so ključni gostitelji patogenih virusov, živelo približno 1,7 milijona še neodkritih vrst virusov, od tega jih naj bi imelo kar od pol milijona do 800 000 kapaciteto in sposobnost, da preskoči na človeka."</em></p></blockquote> <div> <div> <p>V poročilu tako predlagajo kar nekaj rešitev za preprečevanje prihodnjih pandemij, ki bi bile po njihovem mnenju dolgoročno precej ugodnejše od gašenja posledic, ki jih prinašajo pandemije.</p> <blockquote><p>"<i>Obstajajo načini, da se soočimo s tovrstnim tveganjem, preden se razvije v pandemijo. Trenutno imamo precej neposrečeno strategijo: najprej počakamo, da se pandemija pojavi, šele nato pa jo skušamo karseda hitro zatreti. A kot smo januarja videli na Kitajskem: kljub hitri reakciji tamkajšnjih oblasti je bilo že prepozno. To ni dobra strategija, storiti moramo več. Oblikovati bi morali nekakšen medvladni svet, ki bi se ukvarjal zgolj s preprečevanjem prihodnjih pandemij, in to na način, da bi naslavljal posamezne dejavnike tveganja, ki vodijo do pandemij. Potrebovali bi tudi nekakšno univerzalno zdravstveno iniciativo, ki bi naslavljala nujnost hkratne skrbi tako za človekovo zdravje, zdravje živali, kot tudi za zdravje celotnih ekosistemov. Izbruh covida je zelo jasen primer tega, kaj se zgodi, ko se zaradi človeka poruši ravnovesje v naravi. Vsak lahko pristavi svoj kamenček k preprečevanju prihodnjih pandemij. Mi sami smo tisti, ki poganjamo potrošniške tokove po svetu, zaradi nas poteka brezkompromisno groba svetovna trgovina, naša odvisnost od mesa je prav tako problem. Še posebej pa želim podčrtati dejstvo, da trenutno poslovanje in način, kako gospodarimo, trgujemo, trošimo, nista vdržna. Vsekakor ne bosta dovolj, če želimo karkoli spremeniti. Vsaka pandemija le še bolj do obisti razgrne, kako nesolidaren in nepravičen je svet in kako so mnogi samo še na slabšem. Pandemije nas stanejo mnogo življenj in tudi na milijarde dolarjev. In kar je pri vsem skupaj prav tako pomenljivo: preprečevanje pandemij bi nas stalo veliko manj. Zakaj se tega torej ne lotimo?"</i></p></blockquote> <p>Preberite tudi intervju z biologom in veterinarjem dr. <a href="https://www.rtvslo.si/slovenija/sirjenja-virusov-ne-moremo-zajeziti-na-nacionalnih-mejah/526102">Davidom Waltnerjem - Toewsom</a>.</p> </div> </div></p> Fri, 30 Oct 2020 10:15:00 +0000 Človek nevarnim virusom postavlja kar avtocesto do sebe Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: “Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov."<p>Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve? </p><p><p><span>Prof. dr. <strong>Renata Salecl</strong> je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom <em>"Človek človeku virus"</em>, poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: <em>"Smo v težkem položaju. Res potrebujemo solidarnost, a solidarnosti med ljudmi ni pričakovati, če ti dnevno opazujejo politični boj."</em></span></p> <blockquote><p><i><span>“Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov. Ko bi srečali demonstranta brez maske, bi mu lahko dali masko, namesto, da ga popišejo.”</span></i></p></blockquote></p> 174728759 RTVSLO – Val 202 1691 clean Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: “Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov."<p>Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve? </p><p><p><span>Prof. dr. <strong>Renata Salecl</strong> je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom <em>"Človek človeku virus"</em>, poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: <em>"Smo v težkem položaju. Res potrebujemo solidarnost, a solidarnosti med ljudmi ni pričakovati, če ti dnevno opazujejo politični boj."</em></span></p> <blockquote><p><i><span>“Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov. Ko bi srečali demonstranta brez maske, bi mu lahko dali masko, namesto, da ga popišejo.”</span></i></p></blockquote></p> Thu, 29 Oct 2020 23:15:00 +0000 Renata Salecl: Maske namesto pendrekov V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.<p>Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR</p><p><p>V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj <strong>o metodi PCR</strong>, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja <strong>Katarina Prosenc Trilar </strong>i<span>z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano</span>.</p> <p>V delu celotne analize, v katerem uporabijo metodo PCR, vzorec izpostavijo nihanju temperature, da lahko steče verižna reakcija s polimerazo. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?</p> <blockquote><p><em>"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Sonde, ki jih uporabljamo pri metodi PCR, imajo vezano tudi barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR."</em></p></blockquote> <h3>Dvomi javnosti</h3> <p>Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.</p> <blockquote><p><em>"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen." –</em> <strong>Miha Skvarč</strong>, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije</p></blockquote> <h3>Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta</h3> <p><em>"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,"</em> je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani<strong> Miroslav Petrovec. </strong></p> <blockquote><p><em>"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje."</em></p></blockquote> <p>Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija<strong> Tjaša Žohar Čretnik </strong>pove, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.</p> <blockquote><p><em>"</em>O<em>cenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko tovrstnih preiskav kot prej v celem letu."</em></p></blockquote> <p>V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.</p> <blockquote><p><em>"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki </em><em>pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna." – </em>Tjaša Žohar Čretnik</p></blockquote> <h3><strong>Razlikovanje med testi</strong></h3> <blockquote><p>Tudi pri <strong>antigenskih testih</strong> je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še <strong>serološki testi</strong> oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.</p></blockquote> <p>Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.</p> <hr /> <p>Sogovornico v oddaji mag. <strong>Katarino Prosenc Trilar</strong> (NLZOH) smo prosili tudi za pisno pojasnilo v zvezi z očitki, ki so jih v javnosti deležni testi, tudi v nedavni peticiji. Poslala nam je tale odgovor:</p> <p></p> <p><a title="View Dodatna pisna pojasnila o poteku in metodi PCR on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482683131/Dodatna-pisna-pojasnila-o-poteku-in-metodi-PCR#from_embed">Dodatna pisna pojasnila o p...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> 174728589 RTVSLO – Val 202 1576 clean V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.<p>Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR</p><p><p>V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj <strong>o metodi PCR</strong>, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja <strong>Katarina Prosenc Trilar </strong>i<span>z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano</span>.</p> <p>V delu celotne analize, v katerem uporabijo metodo PCR, vzorec izpostavijo nihanju temperature, da lahko steče verižna reakcija s polimerazo. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?</p> <blockquote><p><em>"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Sonde, ki jih uporabljamo pri metodi PCR, imajo vezano tudi barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR."</em></p></blockquote> <h3>Dvomi javnosti</h3> <p>Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.</p> <blockquote><p><em>"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen." –</em> <strong>Miha Skvarč</strong>, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije</p></blockquote> <h3>Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta</h3> <p><em>"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,"</em> je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani<strong> Miroslav Petrovec. </strong></p> <blockquote><p><em>"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje."</em></p></blockquote> <p>Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija<strong> Tjaša Žohar Čretnik </strong>pove, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.</p> <blockquote><p><em>"</em>O<em>cenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko tovrstnih preiskav kot prej v celem letu."</em></p></blockquote> <p>V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.</p> <blockquote><p><em>"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki </em><em>pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna." – </em>Tjaša Žohar Čretnik</p></blockquote> <h3><strong>Razlikovanje med testi</strong></h3> <blockquote><p>Tudi pri <strong>antigenskih testih</strong> je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še <strong>serološki testi</strong> oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.</p></blockquote> <p>Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.</p> <hr /> <p>Sogovornico v oddaji mag. <strong>Katarino Prosenc Trilar</strong> (NLZOH) smo prosili tudi za pisno pojasnilo v zvezi z očitki, ki so jih v javnosti deležni testi, tudi v nedavni peticiji. Poslala nam je tale odgovor:</p> <p></p> <p><a title="View Dodatna pisna pojasnila o poteku in metodi PCR on Scribd" href="https://www.scribd.com/document/482683131/Dodatna-pisna-pojasnila-o-poteku-in-metodi-PCR#from_embed">Dodatna pisna pojasnila o p...</a> by <a title="View Val 202's profile on Scribd" href="https://www.scribd.com/user/530059651/Val-202#from_embed">Val 202</a></p></p> Thu, 29 Oct 2020 10:40:00 +0000 Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno Zelo pomemben vir informacij v spomladanskem delu epidemije koronavirusne bolezni je bil klicni center za informacije o koronavirusu. Državljani so na številko 080 14 04 poklicali več kot 50.000 krat in zastavljali izjemno raznolika vprašanja. Kaj klicatelje zanima, kako se spreminja pozornost javnosti, pa tudi številne novosti o tej novi bolezni in zdravljenju je takrat našim poslušalcem iz tedna v teden pojasnjevala vodja klicnega centra infektologinja dr. Mojca Matičič. Prijazno se nam bo pridružila tudi v tednih jesenskega oz. zagotovo tudi zimskega dela epidemije, kajti klicni center je od minulega tedna znova odprt.<p>Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje</p><p><p><span>Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer s</span><span>pada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. </span><strong>Dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, <em>"da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".</em></p> <blockquote><p><em><span>"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila </span><span>ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, <em>"š</em></span><em><span>e nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost." </span></em></p></blockquote> <p><span>V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so <em>"ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".</em></span></p> <blockquote><p><strong>Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.</strong></p></blockquote></p> 174728577 RTVSLO – Val 202 646 clean Zelo pomemben vir informacij v spomladanskem delu epidemije koronavirusne bolezni je bil klicni center za informacije o koronavirusu. Državljani so na številko 080 14 04 poklicali več kot 50.000 krat in zastavljali izjemno raznolika vprašanja. Kaj klicatelje zanima, kako se spreminja pozornost javnosti, pa tudi številne novosti o tej novi bolezni in zdravljenju je takrat našim poslušalcem iz tedna v teden pojasnjevala vodja klicnega centra infektologinja dr. Mojca Matičič. Prijazno se nam bo pridružila tudi v tednih jesenskega oz. zagotovo tudi zimskega dela epidemije, kajti klicni center je od minulega tedna znova odprt.<p>Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje</p><p><p><span>Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer s</span><span>pada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. </span><strong>Dr. Mojca Matičič</strong>, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, <em>"da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".</em></p> <blockquote><p><em><span>"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila </span><span>ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, <em>"š</em></span><em><span>e nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost." </span></em></p></blockquote> <p><span>V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so <em>"ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".</em></span></p> <blockquote><p><strong>Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.</strong></p></blockquote></p> Thu, 29 Oct 2020 09:20:00 +0000 dr. Mojca Matičič: Kliče nas veliko več ljudi kot spomladi V okvriu Koronavirus podkasta na Valu 202 smo se pogovarjali z avtorjem knjižice esejev Karantenozofija. Filozof dr. Tomaž Grušovnik filozofijo predava na Univerzi na Primorskem. Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja itn., ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote.<p>Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film. </p><p><p>"<em>Rečeno nam je bilo, da smo 'največje bogastvo družbe', da moramo 'zasledovati svoje sanje' …, med pandemijo pa naj bi nenadoma svoje pravice žrtvovali v prid drugim?</em>," v svoji najnovejši knjigi <a href="https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/karantenozofija-p-9789610159483"><em>Karantenozofija</em> </a>piše filozof dr. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Gru%C5%A1ovnik"><strong>Tomaž Grušovnik</strong></a>, ki predava na Univerzi na Primorskem. "<em>Sploh mlajše generacije, ki so rojene v svobodnem, liberalnem svetu, so vajene ideje pravic in tega, da je vse nekako osredotočeno na posameznika. Spontana ideja, ki jo dobiš iz take perspektive, je, da nosiš masko torej zato, da se tebi ne zgodi kaj slabega. Ko pa ti nekdo zapove, da moraš nositi nagobčnik zato, da ti koga ne ugrizneš, in se ti začnejo omejevati pravice zavoljo splošnega dobrega v družbi, doživiš šok in se zaveš, da imata liberalizem in svoboda svoje meje. Da torej obstaja kolektivni subjekt, država, ki ti lahko prepove gibanje, te zameji, ti naloži vedenje, ki je pravzaprav prisilno vedenje. To je nekaj, česar dandanes nismo več vajeni, kar je na neki način tudi prav, saj živimo v svobodni družbi</em>."</p> <h3>Težko se sprijaznimo s tem, da nimamo odgovora na vse</h3> <p>Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja, ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote. Ljudje po njegovem radi verjamejo teorijam zarote, ker jim svet predstavljajo kot obvladljiv in nadzorljiv, kar pa vedno ni, poudarja. Kot pojasni, se je težko spopasti z dejstvom, da v svetu mikroorganizmov nastajajo naključne mutacije, da se te stvari pač zgodijo in da znanost ob tem potrebuje nekaj časa, da poišče določene odgovore in rešitve. "<em>Stvari niso tako preproste, da bi samo tlesknili s prstom in že imeli informacije. V človekovem bivanju vlada negotovost, naključnost je ena od temeljnih potez človeške eksistence, s čimer pa se v intimi težko spoprimemo</em>." In to idejo želimo nevtralizirati z različnimi teorijami zarote, ki predstavljajo svet kot obvladljiv, pojasni.</p> <blockquote><p>"<em>Pri čemer pa je moj odgovor teoretikom zarote ta: Dragi moji, ne, ne, svet je še hujši, kot mislite. Res je, da drvimo proti prepadu. A tega voza ne vozi nihče, sam drvi proti prepadu</em>."</p></blockquote> <p>Kot v svojem najnovejšem knjižnem eseju še izrecno opozori, je ideja, da bi nas trenutna kriza streznila in prinesla preobrat, lahko tudi problematična. "<em>Krizo lahko razumemo kot razkritje, kot neki čas, v katerem se razkrije nekaj, kar je bilo prej zakrito zaradi delovanja vsakdana. Ko pa je vsakdan zamajan, pridejo na plan stvari, ki so bile prej skrite</em>." Zato je kriza po njegovem nekakšen privilegiran trenutek, moment, ko se zavemo stvari, ki so bile prej zakrite, potlačene.</p> <blockquote><p>"<em>Upi, da bi se s to krizo zgodil preobrat, so preuranjeni. Koronakriza je le ena od kriz, s katerimi se spopadamo. Druga kriza, ki je dosti obsežnejša in bo dolgoročnejša, je okoljska kriza, imamo tudi humanitarno krizo z migranti, ki je kriza ključnih civilizacijskih vrednosti. A vse to še naprej potiskamo pod preprogo</em>."</p></blockquote></p> 174727878 RTVSLO – Val 202 1368 clean V okvriu Koronavirus podkasta na Valu 202 smo se pogovarjali z avtorjem knjižice esejev Karantenozofija. Filozof dr. Tomaž Grušovnik filozofijo predava na Univerzi na Primorskem. Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja itn., ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote.<p>Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film. </p><p><p>"<em>Rečeno nam je bilo, da smo 'največje bogastvo družbe', da moramo 'zasledovati svoje sanje' …, med pandemijo pa naj bi nenadoma svoje pravice žrtvovali v prid drugim?</em>," v svoji najnovejši knjigi <a href="https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/karantenozofija-p-9789610159483"><em>Karantenozofija</em> </a>piše filozof dr. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Gru%C5%A1ovnik"><strong>Tomaž Grušovnik</strong></a>, ki predava na Univerzi na Primorskem. "<em>Sploh mlajše generacije, ki so rojene v svobodnem, liberalnem svetu, so vajene ideje pravic in tega, da je vse nekako osredotočeno na posameznika. Spontana ideja, ki jo dobiš iz take perspektive, je, da nosiš masko torej zato, da se tebi ne zgodi kaj slabega. Ko pa ti nekdo zapove, da moraš nositi nagobčnik zato, da ti koga ne ugrizneš, in se ti začnejo omejevati pravice zavoljo splošnega dobrega v družbi, doživiš šok in se zaveš, da imata liberalizem in svoboda svoje meje. Da torej obstaja kolektivni subjekt, država, ki ti lahko prepove gibanje, te zameji, ti naloži vedenje, ki je pravzaprav prisilno vedenje. To je nekaj, česar dandanes nismo več vajeni, kar je na neki način tudi prav, saj živimo v svobodni družbi</em>."</p> <h3>Težko se sprijaznimo s tem, da nimamo odgovora na vse</h3> <p>Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja, ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote. Ljudje po njegovem radi verjamejo teorijam zarote, ker jim svet predstavljajo kot obvladljiv in nadzorljiv, kar pa vedno ni, poudarja. Kot pojasni, se je težko spopasti z dejstvom, da v svetu mikroorganizmov nastajajo naključne mutacije, da se te stvari pač zgodijo in da znanost ob tem potrebuje nekaj časa, da poišče določene odgovore in rešitve. "<em>Stvari niso tako preproste, da bi samo tlesknili s prstom in že imeli informacije. V človekovem bivanju vlada negotovost, naključnost je ena od temeljnih potez človeške eksistence, s čimer pa se v intimi težko spoprimemo</em>." In to idejo želimo nevtralizirati z različnimi teorijami zarote, ki predstavljajo svet kot obvladljiv, pojasni.</p> <blockquote><p>"<em>Pri čemer pa je moj odgovor teoretikom zarote ta: Dragi moji, ne, ne, svet je še hujši, kot mislite. Res je, da drvimo proti prepadu. A tega voza ne vozi nihče, sam drvi proti prepadu</em>."</p></blockquote> <p>Kot v svojem najnovejšem knjižnem eseju še izrecno opozori, je ideja, da bi nas trenutna kriza streznila in prinesla preobrat, lahko tudi problematična. "<em>Krizo lahko razumemo kot razkritje, kot neki čas, v katerem se razkrije nekaj, kar je bilo prej zakrito zaradi delovanja vsakdana. Ko pa je vsakdan zamajan, pridejo na plan stvari, ki so bile prej skrite</em>." Zato je kriza po njegovem nekakšen privilegiran trenutek, moment, ko se zavemo stvari, ki so bile prej zakrite, potlačene.</p> <blockquote><p>"<em>Upi, da bi se s to krizo zgodil preobrat, so preuranjeni. Koronakriza je le ena od kriz, s katerimi se spopadamo. Druga kriza, ki je dosti obsežnejša in bo dolgoročnejša, je okoljska kriza, imamo tudi humanitarno krizo z migranti, ki je kriza ključnih civilizacijskih vrednosti. A vse to še naprej potiskamo pod preprogo</em>."</p></blockquote></p> Tue, 27 Oct 2020 05:58:00 +0000 Dragi teoretiki zarot: "Svet je še hujši, kot mislite" "Predšolska vzgoja je res nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Mi smo najbolj pomemben člen, mi smo temelj vsega ostalega. Naj odločilni na to ne pozabijo." - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.<p>O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode</p><p><p><span>Na včerajšnji novinarski konferenci so vodilni napovedali zapiranje vrtcev, pa vendar iz vrtca Medvode prihaja spodbudna novica. <strong>Romana Epih</strong>, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode, pove, da <em>"je epidemiološko stanje v vrtcu Medvode ugodno".</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Do danes nismo imeli niti enega primera okužbe, zato smo se danes na štabu Civilne zaščite dogovorili, da naš vrtec ostane odprt. Ponudili bomo minimalno varstvo za tiste starše, ki res ne morejo drugače in imajo utemeljene razloge, da od doma ne morejo delati. To bodo upoštevali tudi v drugih okoljih. Metode dela v vrtcu bodo enake, a z manj otroki. Poklicali smo vse starše in jih vprašali, od kdaj do kdaj potrebujejo vartstvo. Za zdaj bo v vrtcu prihodnji teden prisotna tretjina otrok."</span></em></p></blockquote> <p><span>Romana Epih še doda, da je pravično do staršev in otrok, da smo družbeno odgovorni. Na Vladi in pristojnih Ministrstvih se bodo sešli prihodnji četrtek in se dogovarjali o potencialu nadaljnjega odprtja. Vrtci imajo pripravljene plane A, B in C skupaj s Civilno iniciativo. O uresničitvi določenega plana bodo starše in druge zaposlene obvestili v petek.  </span></p> <blockquote><p><em><span>"Prav bi bilo, da vrtci ostanejo čim dlje odprti, razen v primerih, ko je bolnega veliko kadra. Treba se je zavedati, da so tudi o</span><span>troci v enako hudih stiskah. Sicer pa se vse te stiske pokažejo na področju vedenja, čustvovanja in doživljanja. Lahko se pokažejo hitro ali z zamikom. Z maskami in nedoločenim govorom bomo v prihodnosti potrebovali še drugačne profile poklicev. Prav bi bilo, da tudi stroka to vidi, da bo odločitev, ki bo prišla, usklajena. </span><span>Predšolska vzgoja je res nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Mi smo najpomembnejši člen, mi smo temelj vsega preostalega. Naj odločilni na to ne pozabijo."</span></em></p></blockquote></p> 174727211 RTVSLO – Val 202 604 clean "Predšolska vzgoja je res nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Mi smo najbolj pomemben člen, mi smo temelj vsega ostalega. Naj odločilni na to ne pozabijo." - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.<p>O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode</p><p><p><span>Na včerajšnji novinarski konferenci so vodilni napovedali zapiranje vrtcev, pa vendar iz vrtca Medvode prihaja spodbudna novica. <strong>Romana Epih</strong>, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode, pove, da <em>"je epidemiološko stanje v vrtcu Medvode ugodno".</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Do danes nismo imeli niti enega primera okužbe, zato smo se danes na štabu Civilne zaščite dogovorili, da naš vrtec ostane odprt. Ponudili bomo minimalno varstvo za tiste starše, ki res ne morejo drugače in imajo utemeljene razloge, da od doma ne morejo delati. To bodo upoštevali tudi v drugih okoljih. Metode dela v vrtcu bodo enake, a z manj otroki. Poklicali smo vse starše in jih vprašali, od kdaj do kdaj potrebujejo vartstvo. Za zdaj bo v vrtcu prihodnji teden prisotna tretjina otrok."</span></em></p></blockquote> <p><span>Romana Epih še doda, da je pravično do staršev in otrok, da smo družbeno odgovorni. Na Vladi in pristojnih Ministrstvih se bodo sešli prihodnji četrtek in se dogovarjali o potencialu nadaljnjega odprtja. Vrtci imajo pripravljene plane A, B in C skupaj s Civilno iniciativo. O uresničitvi določenega plana bodo starše in druge zaposlene obvestili v petek.  </span></p> <blockquote><p><em><span>"Prav bi bilo, da vrtci ostanejo čim dlje odprti, razen v primerih, ko je bolnega veliko kadra. Treba se je zavedati, da so tudi o</span><span>troci v enako hudih stiskah. Sicer pa se vse te stiske pokažejo na področju vedenja, čustvovanja in doživljanja. Lahko se pokažejo hitro ali z zamikom. Z maskami in nedoločenim govorom bomo v prihodnosti potrebovali še drugačne profile poklicev. Prav bi bilo, da tudi stroka to vidi, da bo odločitev, ki bo prišla, usklajena. </span><span>Predšolska vzgoja je res nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Mi smo najpomembnejši člen, mi smo temelj vsega preostalega. Naj odločilni na to ne pozabijo."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 23 Oct 2020 10:40:00 +0000 Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Ministrica za izobraževanje znanost in šport je predstavila nove ukrepe na področju športa. Z odlokom je šport dovoljen le še kategoriziranim, poklicnim športnikom in članom prvoligaških klubov v kolektivnih športih. Začasno se ugaša mladinski in otroški šport, ter rekreacija z izjemo dejavnosti članov istega gospodinjstva, individualnih športov in športov v katere je vključenih do šest posameznikov in ohranjajo medsebojno razdaljo. Izpostavljamo nekaj ključnih dilem in izzivov, ki so pred športno sfero in vodstveno strukturo.<p>Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi</p><p><p>Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je včeraj predstavila nove ukrepe na področju športa. Z novim odlokom je šport dovoljen le še kategoriziranim, poklicnim športnikom in članom prvoligaških klubov v kolektivnih športih. Začasno se ugaša mladinski in otroški šport, ter rekreacija z izjemo dejavnosti članov istega gospodinjstva, individualnih športov in športov v katere je vključenih do šest posameznikov in ohranjajo medsebojno razdaljo. Nekaj ključnih dilem in izzivov, ki so pred športno sfero in vodstveno strukturo izpostavlja Boštjan Reberšak.</p></p> 174726969 RTVSLO – Val 202 669 clean Ministrica za izobraževanje znanost in šport je predstavila nove ukrepe na področju športa. Z odlokom je šport dovoljen le še kategoriziranim, poklicnim športnikom in članom prvoligaških klubov v kolektivnih športih. Začasno se ugaša mladinski in otroški šport, ter rekreacija z izjemo dejavnosti članov istega gospodinjstva, individualnih športov in športov v katere je vključenih do šest posameznikov in ohranjajo medsebojno razdaljo. Izpostavljamo nekaj ključnih dilem in izzivov, ki so pred športno sfero in vodstveno strukturo.<p>Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi</p><p><p>Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je včeraj predstavila nove ukrepe na področju športa. Z novim odlokom je šport dovoljen le še kategoriziranim, poklicnim športnikom in članom prvoligaških klubov v kolektivnih športih. Začasno se ugaša mladinski in otroški šport, ter rekreacija z izjemo dejavnosti članov istega gospodinjstva, individualnih športov in športov v katere je vključenih do šest posameznikov in ohranjajo medsebojno razdaljo. Nekaj ključnih dilem in izzivov, ki so pred športno sfero in vodstveno strukturo izpostavlja Boštjan Reberšak.</p></p> Thu, 22 Oct 2020 12:45:00 +0000 Šport, del rešitve ne problema Vsi se spopadamo z negotovostjo in izgubami, ki so lahko majhne, kot je izguba rutine, hobijev, ustaljenih oblik druženja, ali velike, kot je izguba službe, zdravja ali smrt bližnjega. Vse to vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.<p>Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.</p><p><p>Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.</p> <blockquote><p>Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. <strong>Špela Hvalec</strong>, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.</p></blockquote> <p>Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z  dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.</p> <blockquote><p><em>"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja</em>." - Špela Hvalec</p></blockquote></p> 174726849 RTVSLO – Val 202 425 clean Vsi se spopadamo z negotovostjo in izgubami, ki so lahko majhne, kot je izguba rutine, hobijev, ustaljenih oblik druženja, ali velike, kot je izguba službe, zdravja ali smrt bližnjega. Vse to vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.<p>Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.</p><p><p>Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.</p> <blockquote><p>Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. <strong>Špela Hvalec</strong>, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.</p></blockquote> <p>Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z  dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.</p> <blockquote><p><em>"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja</em>." - Špela Hvalec</p></blockquote></p> Thu, 22 Oct 2020 09:00:00 +0000 Špela Hvalec: Stres lahko vodi v pesimistična razmišljanja Marca se je šolanje na daljavo pojavilo praktično čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel preko digitalnih platform pa se je govorilo že dlje časa. V učilnicah so od ponedeljka dalje le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, ostali osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo. Česa s(m)o se o šolanju na daljavo že naučili in kakšni so izzivi, ki so pred učenci in učitelji? <p>Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo</p><p><p><span>Marca se je šolanje na daljavo pojavilo tako rekoč čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel po digitalnih platformah, pa se je govorilo že dalj časa. </span>V učilnicah so od ponedeljka le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, drugi osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo.</p> <blockquote><p><em>"Bistvena razlika je v tem, da smo imeli zdaj več kot dva meseca časa, da smo stvari uredili, pripravili in poenotili, kar zadeva našo šolo. Vse to smo lahko črpali iz izkušenj iz spomladanskega obdobja. Glede nas je razlika bistvena in verjamem, da je starši naših učencev ne opazijo tako zelo, saj so si že prej učitelji prizadevali, da so otroci čim manj čutili te stiske."</em> – <strong>mag. Mojca Mihelič</strong>, ravnateljica OŠ Danile Kumar</p></blockquote> <p><em>"Vedeli smo, po kakšnem principu bomo delovali, vedeli smo, kako bomo komunicirali z otroki, kolikokrat, kako pogosto, kdo in kako bo organizirano, da ne bo tega preveč. Hkrati tudi vemo, kako komunicirati s starši v smislu pomoči staršem,"</em> o procesu izobraževanja na daljavo še dodaja ravnateljica Mojca Mihelič.</p> <p>Svoje izkušnje o šolanju na daljavo ter primerjavo med marčevskim in ponedeljkovim začetkom izobraževalnega procesa na daljavo sta strnila tudi dijak <strong>Tim Breznikar</strong>, ki obiskuje drugi letnik brežiške gimnazije, in <strong>Tai Miklavčič</strong>, učenec osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174726589' title='Dijak+Tim+in+osnovno%C5%A1olec+Tai+o+%C5%A1olanju+na+daljavo'></shortcode> <p>&nbsp;</p></p> 174726588 RTVSLO – Val 202 713 clean Marca se je šolanje na daljavo pojavilo praktično čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel preko digitalnih platform pa se je govorilo že dlje časa. V učilnicah so od ponedeljka dalje le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, ostali osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo. Česa s(m)o se o šolanju na daljavo že naučili in kakšni so izzivi, ki so pred učenci in učitelji? <p>Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo</p><p><p><span>Marca se je šolanje na daljavo pojavilo tako rekoč čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel po digitalnih platformah, pa se je govorilo že dalj časa. </span>V učilnicah so od ponedeljka le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, drugi osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo.</p> <blockquote><p><em>"Bistvena razlika je v tem, da smo imeli zdaj več kot dva meseca časa, da smo stvari uredili, pripravili in poenotili, kar zadeva našo šolo. Vse to smo lahko črpali iz izkušenj iz spomladanskega obdobja. Glede nas je razlika bistvena in verjamem, da je starši naših učencev ne opazijo tako zelo, saj so si že prej učitelji prizadevali, da so otroci čim manj čutili te stiske."</em> – <strong>mag. Mojca Mihelič</strong>, ravnateljica OŠ Danile Kumar</p></blockquote> <p><em>"Vedeli smo, po kakšnem principu bomo delovali, vedeli smo, kako bomo komunicirali z otroki, kolikokrat, kako pogosto, kdo in kako bo organizirano, da ne bo tega preveč. Hkrati tudi vemo, kako komunicirati s starši v smislu pomoči staršem,"</em> o procesu izobraževanja na daljavo še dodaja ravnateljica Mojca Mihelič.</p> <p>Svoje izkušnje o šolanju na daljavo ter primerjavo med marčevskim in ponedeljkovim začetkom izobraževalnega procesa na daljavo sta strnila tudi dijak <strong>Tim Breznikar</strong>, ki obiskuje drugi letnik brežiške gimnazije, in <strong>Tai Miklavčič</strong>, učenec osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174726589' title='Dijak+Tim+in+osnovno%C5%A1olec+Tai+o+%C5%A1olanju+na+daljavo'></shortcode> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Oct 2020 09:10:00 +0000 Mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar, o šolanju na daljavo "Zahvaljujemo se vam, ker darujete kri in omogočate, da življenje teče dalje…" piše na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer piše tudi, da so zaloge krvi nizke in zato normalno potekajo tudi krvodajalske akcije, seveda ob strogih ukrepih za preprečevanje prenosa covida – 19. Tudi o tem se je Veronika Gnezda pogovarjala s specialistko transfuzijske medicine ter vodjo Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi, Polonco Mali.<p>Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?</p><p><p><em>"Zahvaljujemo se vam, ker darujete kri in omogočate, da življenje teče dalje …"</em> je zapisano na spletni strani <a href="http://www.ztm.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino</a>, kjer piše tudi, da so zaloge krvi nizke in zato normalno potekajo tudi krvodajalske akcije, ob <a href="http://www.ztm.si/novice/ukrepi-pri-krvodajalcih-za-preprecevanje-prenosa-sars-cov-2/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">strogih ukrepih za preprečevanje prenosa covida-19</a>.</p> <blockquote><p><em>"Ne testiramo na prisotnost koronavirusa, saj se ta ne prenaša s krvjo. To je sreča v tej epidemioloških razmerah in to omogoča, da darovanje krvi poteka nemoteno."</em> – <strong>Polonca Mali</strong>, specialistka transfuzijske medicine in vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi</p></blockquote> <p><strong>Ta hip niste primerni za darovanje krvi, če:</strong></p> <ul> <li>ste v zadnjih 14 dneh bili v državah, ki niso na <a href="https://www.nijz.si/sl/seznam-drzav-za-prehajanje-drzavne-meje-brez-omejitev">seznamu <strong>epidemiološko varnih</strong> držav</a>,</li> <li>imate prehlad, kašljate in kihate,</li> <li>imate povišano telesno temperaturo,</li> <li>prebolevate nalezljivo bolezen,</li> <li>ste bili v stiku z obolelim človekom,</li> <li>ste v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen.</li> </ul> <blockquote><p>Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino je objavljen <strong><a href="http://www.ztm.si/krvodajalske-akcije/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">koledar krvodajalskih akcij</a></strong>.</p></blockquote></p> 174726395 RTVSLO – Val 202 651 clean "Zahvaljujemo se vam, ker darujete kri in omogočate, da življenje teče dalje…" piše na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer piše tudi, da so zaloge krvi nizke in zato normalno potekajo tudi krvodajalske akcije, seveda ob strogih ukrepih za preprečevanje prenosa covida – 19. Tudi o tem se je Veronika Gnezda pogovarjala s specialistko transfuzijske medicine ter vodjo Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi, Polonco Mali.<p>Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?</p><p><p><em>"Zahvaljujemo se vam, ker darujete kri in omogočate, da življenje teče dalje …"</em> je zapisano na spletni strani <a href="http://www.ztm.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino</a>, kjer piše tudi, da so zaloge krvi nizke in zato normalno potekajo tudi krvodajalske akcije, ob <a href="http://www.ztm.si/novice/ukrepi-pri-krvodajalcih-za-preprecevanje-prenosa-sars-cov-2/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">strogih ukrepih za preprečevanje prenosa covida-19</a>.</p> <blockquote><p><em>"Ne testiramo na prisotnost koronavirusa, saj se ta ne prenaša s krvjo. To je sreča v tej epidemioloških razmerah in to omogoča, da darovanje krvi poteka nemoteno."</em> – <strong>Polonca Mali</strong>, specialistka transfuzijske medicine in vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi</p></blockquote> <p><strong>Ta hip niste primerni za darovanje krvi, če:</strong></p> <ul> <li>ste v zadnjih 14 dneh bili v državah, ki niso na <a href="https://www.nijz.si/sl/seznam-drzav-za-prehajanje-drzavne-meje-brez-omejitev">seznamu <strong>epidemiološko varnih</strong> držav</a>,</li> <li>imate prehlad, kašljate in kihate,</li> <li>imate povišano telesno temperaturo,</li> <li>prebolevate nalezljivo bolezen,</li> <li>ste bili v stiku z obolelim človekom,</li> <li>ste v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen.</li> </ul> <blockquote><p>Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino je objavljen <strong><a href="http://www.ztm.si/krvodajalske-akcije/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">koledar krvodajalskih akcij</a></strong>.</p></blockquote></p> Tue, 20 Oct 2020 12:45:00 +0000 Polonca Mali, Zavod za transfuzijsko medicino Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Sedanji občutki med državljani so tudi posledica pomankljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. O tem, kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja, in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?<p>Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju </p><p><p>Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Zdajšnji občutki med državljani so tudi posledica pomanjkljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. Kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?</p> <blockquote><p><span><em>"Vsaka država ima na voljo tri ključne instrumente, s katerimi lahko vpliva na to, kako se ljudje vedejo. Na eni strani ima silo, se pravi palico, na drugi pa različne vrste spodbud, se pravi korenček, in ker Slovenci zgodovinsko nimamo izkušnje z vladanjem, si očitno predstavljamo, da država obstaja na premisi med korenčkom in palico. V vresnici pa večina družb oziroma tako rekoč vse države na koncu dneva stojijo in padejo s komuniciranjem."</em> – <strong>prof. dr. Dejan Verčič</strong></span></p></blockquote> <p>Krizno komuniciranje v zadnjih letih pridobiva pomen ne le zaradi občutka, da so krize vse pogostejše (od naravnih nesreč, finančnih in gospodarskih kriz, terorizma …), temveč tudi zaradi zmanjševanja zaupanja v vse vrste avtoritet, so ob tem še zapisali v Poročilu o kriznem komuniciranju Vlade Republike Slovenije leta 2017 na FDV.</p> <blockquote><p><em>"Strokovne informacije morajo biti podane na preprost in razumljiv način. Nenazadnje pa sta pomembni tudi predanost in dostopnost govorcev. Komuniciranje je v osnovi dvosmeren proces, mi pa vse pogosteje ugotavljamo, da gre zgolj za nagovore javnosti in monologe vodilnih. Pogosto je še medijem odvzeta pravica postavljanja vprašanj, kaj šele da bi bil splošni javnosti omogočen dialog."</em> – klinična psihologinja <strong>dr. Špela Hvalec</strong></p></blockquote> <p><strong>Sogovorniki v oddaji: </strong></p> <ul> <li><strong>dr. Dejan Verčič</strong>, profesor na Fakulteti za družbene vede</li> <li><strong>dr. Darja Zaviršek</strong>, profesorica na Fakulteti za socialno delo</li> <li>klinična psihologinja <strong>dr. Špela Hvalec</strong> iz Psihiatrične bolnišnice Idrija</li> <li><strong>Sergeja Javornik</strong>, Občina Šmarje pri Jelšah</li> <li><strong>dr. Tomaž Grušovnik</strong>, filozof in predavatelj na Univerzi na Primorskem</li> </ul></p> 174726326 RTVSLO – Val 202 1378 clean Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Sedanji občutki med državljani so tudi posledica pomankljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. O tem, kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja, in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?<p>Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju </p><p><p>Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Zdajšnji občutki med državljani so tudi posledica pomanjkljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. Kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?</p> <blockquote><p><span><em>"Vsaka država ima na voljo tri ključne instrumente, s katerimi lahko vpliva na to, kako se ljudje vedejo. Na eni strani ima silo, se pravi palico, na drugi pa različne vrste spodbud, se pravi korenček, in ker Slovenci zgodovinsko nimamo izkušnje z vladanjem, si očitno predstavljamo, da država obstaja na premisi med korenčkom in palico. V vresnici pa večina družb oziroma tako rekoč vse države na koncu dneva stojijo in padejo s komuniciranjem."</em> – <strong>prof. dr. Dejan Verčič</strong></span></p></blockquote> <p>Krizno komuniciranje v zadnjih letih pridobiva pomen ne le zaradi občutka, da so krize vse pogostejše (od naravnih nesreč, finančnih in gospodarskih kriz, terorizma …), temveč tudi zaradi zmanjševanja zaupanja v vse vrste avtoritet, so ob tem še zapisali v Poročilu o kriznem komuniciranju Vlade Republike Slovenije leta 2017 na FDV.</p> <blockquote><p><em>"Strokovne informacije morajo biti podane na preprost in razumljiv način. Nenazadnje pa sta pomembni tudi predanost in dostopnost govorcev. Komuniciranje je v osnovi dvosmeren proces, mi pa vse pogosteje ugotavljamo, da gre zgolj za nagovore javnosti in monologe vodilnih. Pogosto je še medijem odvzeta pravica postavljanja vprašanj, kaj šele da bi bil splošni javnosti omogočen dialog."</em> – klinična psihologinja <strong>dr. Špela Hvalec</strong></p></blockquote> <p><strong>Sogovorniki v oddaji: </strong></p> <ul> <li><strong>dr. Dejan Verčič</strong>, profesor na Fakulteti za družbene vede</li> <li><strong>dr. Darja Zaviršek</strong>, profesorica na Fakulteti za socialno delo</li> <li>klinična psihologinja <strong>dr. Špela Hvalec</strong> iz Psihiatrične bolnišnice Idrija</li> <li><strong>Sergeja Javornik</strong>, Občina Šmarje pri Jelšah</li> <li><strong>dr. Tomaž Grušovnik</strong>, filozof in predavatelj na Univerzi na Primorskem</li> </ul></p> Tue, 20 Oct 2020 10:00:00 +0000 To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo Prof. dr. Maja Ravnikar je biologinja, ki se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem. "Nošenje mask na prostem je smiseln ukrep, ko se na prostem srečuje veliko ljudi. Na primer na ljubljanski tržnici ali na polnih mestnih ulicah. Mislim, da je zelo na mestu, da imamo masko tudi med rekreativnimi pohodi recimo na Rožnik ali Šmarno goro, ker se tam srečuje veliko ljudi. Morda je ukrep smiseln tudi zato, da nam dvigne zavedanje, da lahko na takšen način pomagamo preprečiti epidemijo. Seveda pa ne moremo virusa prenesti, če smo v gozdu sami."<p>Prof. dr. Maja Ravnikar je biologinja, ki se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zakaj in kdaj je smiselno nositi masko tudi na prostem?</p><p><p>Prof. dr. <strong>Maja Ravnikar </strong>z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.</p> <blockquote><p>"Nošenje mask na prostem je smiseln ukrep, ko se na prostem srečuje veliko ljudi. Na primer na ljubljanski tržnici ali na polnih mestnih ulicah. Mislim, da je zelo na mestu, da imamo masko tudi med rekreativnimi pohodi recimo na Rožnik ali Šmarno goro, ker se tam srečuje veliko ljudi. Morda je ukrep smiseln tudi zato, da nam dvigne zavedanje, da lahko na takšen način pomagamo preprečiti epidemijo. Seveda pa ne moremo virusa prenesti, če smo v gozdu sami."</p></blockquote></p> 174725560 RTVSLO – Val 202 965 clean Prof. dr. Maja Ravnikar je biologinja, ki se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem. "Nošenje mask na prostem je smiseln ukrep, ko se na prostem srečuje veliko ljudi. Na primer na ljubljanski tržnici ali na polnih mestnih ulicah. Mislim, da je zelo na mestu, da imamo masko tudi med rekreativnimi pohodi recimo na Rožnik ali Šmarno goro, ker se tam srečuje veliko ljudi. Morda je ukrep smiseln tudi zato, da nam dvigne zavedanje, da lahko na takšen način pomagamo preprečiti epidemijo. Seveda pa ne moremo virusa prenesti, če smo v gozdu sami."<p>Prof. dr. Maja Ravnikar je biologinja, ki se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zakaj in kdaj je smiselno nositi masko tudi na prostem?</p><p><p>Prof. dr. <strong>Maja Ravnikar </strong>z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.</p> <blockquote><p>"Nošenje mask na prostem je smiseln ukrep, ko se na prostem srečuje veliko ljudi. Na primer na ljubljanski tržnici ali na polnih mestnih ulicah. Mislim, da je zelo na mestu, da imamo masko tudi med rekreativnimi pohodi recimo na Rožnik ali Šmarno goro, ker se tam srečuje veliko ljudi. Morda je ukrep smiseln tudi zato, da nam dvigne zavedanje, da lahko na takšen način pomagamo preprečiti epidemijo. Seveda pa ne moremo virusa prenesti, če smo v gozdu sami."</p></blockquote></p> Fri, 16 Oct 2020 14:07:00 +0000 Če vsi sopihamo na Rožnik, je maska smiselna Prof. Dr. Vojko Flis je generalni direktor UKC Maribor in profesor na mariborski medicinski fakulteti. Pravi, da takšnega naraščanja hudo bolnih ne pomni in da plujemo med Scilo in Karibdo. Razlaga o organizaciji njegove bolnišnice, projekcijah, ukinjanju nekaterih programov … Tudi o lažnih prerokih v izrednih razmerah in o tem, da je naše družbeno tkivo izjemno ranljivo: "Če že sami zase mislimo, da smo neranljivi, potem vsaj skušajmo ohraniti ranljive skupine." Avtorica: Maja Ratej<p>Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva</p><p><p>Prof. Dr. <strong>Vojko Flis</strong> je generalni direktor UKC Maribor in profesor na mariborski medicinski fakulteti. Pravi, da takšnega naraščanja hudo bolnih ne pomni in da plujemo med Scilo in Karibdo. Razlaga o organizaciji njegove bolnišnice, projekcijah, ukinjanju nekaterih programov … Tudi o lažnih prerokih v izrednih razmerah in o tem, da je naše družbeno tkivo izjemno ranljivo: <em>"Če že sami zase mislimo, da smo neranljivi, potem vsaj skušajmo ohraniti ranljive skupine."</em></p></p> 174725193 RTVSLO – Val 202 2218 clean Prof. Dr. Vojko Flis je generalni direktor UKC Maribor in profesor na mariborski medicinski fakulteti. Pravi, da takšnega naraščanja hudo bolnih ne pomni in da plujemo med Scilo in Karibdo. Razlaga o organizaciji njegove bolnišnice, projekcijah, ukinjanju nekaterih programov … Tudi o lažnih prerokih v izrednih razmerah in o tem, da je naše družbeno tkivo izjemno ranljivo: "Če že sami zase mislimo, da smo neranljivi, potem vsaj skušajmo ohraniti ranljive skupine." Avtorica: Maja Ratej<p>Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva</p><p><p>Prof. Dr. <strong>Vojko Flis</strong> je generalni direktor UKC Maribor in profesor na mariborski medicinski fakulteti. Pravi, da takšnega naraščanja hudo bolnih ne pomni in da plujemo med Scilo in Karibdo. Razlaga o organizaciji njegove bolnišnice, projekcijah, ukinjanju nekaterih programov … Tudi o lažnih prerokih v izrednih razmerah in o tem, da je naše družbeno tkivo izjemno ranljivo: <em>"Če že sami zase mislimo, da smo neranljivi, potem vsaj skušajmo ohraniti ranljive skupine."</em></p></p> Thu, 15 Oct 2020 10:37:00 +0000 Dr. Vojko Flis: Nikakršne primerjave z gripo ni! V zadnjem tednu se je število na novo odkritih okuženih v Sloveniji vidno povzpelo, trend naraščanja je presenetil tudi tiste, ki se ukvarjajo z napovednimi modeli širjenja epidemije koronavirusa. Po dozdajšnjem gibanju krivulje trenutne epidemije bi namreč lahko vse tri kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama po nekaterih modelih dosegli že v manj kot tednu dni. Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne, se bomo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202 pogovarjali s strokovnjaki, ki že od samega začetka spremljajo razvoj epidemije pri nas. Naš sogovornik pa je bil tudi specializant infektologije Federico Potočnik s preobremenjenega covid oddelka v celjski bolnišnici. <p>Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?</p><p><p>V zadnjem tednu se je število na novo odkritih okuženih v Sloveniji vidno povzpelo, strma krivulja povečevanja števila je presenetila tudi tiste, ki se ukvarjajo z napovednimi modeli širjenja epidemije koronavirusne bolezni. Po dozdajšnjem trendu bi namreč lahko vse tri kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama dosegli že v manj kot enem tednu. Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?</p> <p>Sogovorniki v oddaji:</p> <ul> <li>specializant infektologije v Splošni bolnišnici Celje <strong><a href="https://twitter.com/FVPotocnik/">Federico V. Potočnik</a></strong></li> <li>član ekipe <a href="https://twitter.com/sledilnik/">Sledilnik</a> <strong><a href="https://twitter.com/miha_kadunc/">Miha Kadunc</a></strong></li> <li>prof. na ljubljanski Zdravstveni fakulteti <strong><a href="https://twitter.com/jzibert/">Janez Žibert</a></strong></li> <li>prof. <strong><a href="https://twitter.com/Cizelj/">Leon Cizelj</a></strong> z <a href="https://ijs.si/ijsw">Inštituta Jožef Stefan</a>.</li> </ul> <blockquote><p>Včeraj popoldne je specializant infektologije <strong>Federico V. Potočnik </strong><a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/32-urni-delovnik-in-izjemno-pomanjkanje-kadra/538992">sporočil</a>, da je za njim 32-urno dežurstvo, danes je bil v zgodnjih jutranjih urah znova na delovnem mestu. Na oddelku, na katerem deluje, se je s koronavirusom ta teden okužilo 14 medicinskih sester, med okuženimi so tudi trije zdravniki.</p> <p>Potočnik poudarja, da lahko največ storimo prav sami. "<em>Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno.</em>"</p></blockquote></p> 174724641 RTVSLO – Val 202 1361 clean V zadnjem tednu se je število na novo odkritih okuženih v Sloveniji vidno povzpelo, trend naraščanja je presenetil tudi tiste, ki se ukvarjajo z napovednimi modeli širjenja epidemije koronavirusa. Po dozdajšnjem gibanju krivulje trenutne epidemije bi namreč lahko vse tri kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama po nekaterih modelih dosegli že v manj kot tednu dni. Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne, se bomo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202 pogovarjali s strokovnjaki, ki že od samega začetka spremljajo razvoj epidemije pri nas. Naš sogovornik pa je bil tudi specializant infektologije Federico Potočnik s preobremenjenega covid oddelka v celjski bolnišnici. <p>Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?</p><p><p>V zadnjem tednu se je število na novo odkritih okuženih v Sloveniji vidno povzpelo, strma krivulja povečevanja števila je presenetila tudi tiste, ki se ukvarjajo z napovednimi modeli širjenja epidemije koronavirusne bolezni. Po dozdajšnjem trendu bi namreč lahko vse tri kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama dosegli že v manj kot enem tednu. Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?</p> <p>Sogovorniki v oddaji:</p> <ul> <li>specializant infektologije v Splošni bolnišnici Celje <strong><a href="https://twitter.com/FVPotocnik/">Federico V. Potočnik</a></strong></li> <li>član ekipe <a href="https://twitter.com/sledilnik/">Sledilnik</a> <strong><a href="https://twitter.com/miha_kadunc/">Miha Kadunc</a></strong></li> <li>prof. na ljubljanski Zdravstveni fakulteti <strong><a href="https://twitter.com/jzibert/">Janez Žibert</a></strong></li> <li>prof. <strong><a href="https://twitter.com/Cizelj/">Leon Cizelj</a></strong> z <a href="https://ijs.si/ijsw">Inštituta Jožef Stefan</a>.</li> </ul> <blockquote><p>Včeraj popoldne je specializant infektologije <strong>Federico V. Potočnik </strong><a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/32-urni-delovnik-in-izjemno-pomanjkanje-kadra/538992">sporočil</a>, da je za njim 32-urno dežurstvo, danes je bil v zgodnjih jutranjih urah znova na delovnem mestu. Na oddelku, na katerem deluje, se je s koronavirusom ta teden okužilo 14 medicinskih sester, med okuženimi so tudi trije zdravniki.</p> <p>Potočnik poudarja, da lahko največ storimo prav sami. "<em>Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno.</em>"</p></blockquote></p> Tue, 13 Oct 2020 10:00:00 +0000 Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu V zadnjem tednu smo vsakodnevno beležili visoke številke vzetih brisov na koronavirus. Brise jemljejo po celotni državi, informacije o naročanju in točki vzetega brisa dobite običajno pri osebnem zdravniku. Ena izmed vstopnih točk, kjer vzamejo največ brisov v dnevu, je v Ljubljani. Na nekaj praktičnih vprašanj o testiranju odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani. <p>Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani </p><p><p>V zadnjem tednu smo imeli vsakodnevno visoke številke vzetih brisov na koronavirus. Brise jemljejo po celotni državi, informacije o naročanju in točki vzetega brisa dobite običajno pri osebnem zdravniku. Ena izmed vstopnih točk, kjer vzamejo največ brisov v dnevu, je v Ljubljani. Na nekaj praktičnih vprašanj o testiranju odgovarja <strong>Mateja Škufca Sterle</strong>, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.</p></p> 174724350 RTVSLO – Val 202 435 clean V zadnjem tednu smo vsakodnevno beležili visoke številke vzetih brisov na koronavirus. Brise jemljejo po celotni državi, informacije o naročanju in točki vzetega brisa dobite običajno pri osebnem zdravniku. Ena izmed vstopnih točk, kjer vzamejo največ brisov v dnevu, je v Ljubljani. Na nekaj praktičnih vprašanj o testiranju odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani. <p>Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani </p><p><p>V zadnjem tednu smo imeli vsakodnevno visoke številke vzetih brisov na koronavirus. Brise jemljejo po celotni državi, informacije o naročanju in točki vzetega brisa dobite običajno pri osebnem zdravniku. Ena izmed vstopnih točk, kjer vzamejo največ brisov v dnevu, je v Ljubljani. Na nekaj praktičnih vprašanj o testiranju odgovarja <strong>Mateja Škufca Sterle</strong>, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.</p></p> Mon, 12 Oct 2020 08:57:00 +0000 Jemanje brisov za testiranje na koronavirus Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.<p>Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog in član strokovne skupine, pristojne za covid 19</p><p><blockquote><p><em>"Če kdo misli, da je epidemiologija, sicer znanost, ki operira s številkami, tako eksaktna kot matematika, se zelo moti. Ocena tveganja je veliko bolj multiplastna."</em></p></blockquote> <p>Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC-ju in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ-ja.</p> <blockquote><p><em>"Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Mario Fafangel</strong> poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno."</em></p></blockquote></p> 174723348 RTVSLO – Val 202 2983 clean Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.<p>Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog in član strokovne skupine, pristojne za covid 19</p><p><blockquote><p><em>"Če kdo misli, da je epidemiologija, sicer znanost, ki operira s številkami, tako eksaktna kot matematika, se zelo moti. Ocena tveganja je veliko bolj multiplastna."</em></p></blockquote> <p>Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC-ju in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ-ja.</p> <blockquote><p><em>"Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Mario Fafangel</strong> poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno."</em></p></blockquote></p> Wed, 07 Oct 2020 14:09:00 +0000 Mario Fafangel Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.<p>Povzeli smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni</p><p><p>Ta hip se je <a href="https://www.worldometers.info/coronavirus/?">svetovni števec </a>okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu <a href="https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/">znanih 248 kandidatov za cepivo</a>, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.</p> <p><span>Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.</span></p> <h3>Genetska pomanjkljivost pri znatnem deležu huje bolnih</h3> <p>Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/29/science.abd4570">geni</a> določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/23/science.abd4585">protitelesi</a>.</p> <h3>Zakaj okužba tako močno prizadene srce?</h3> <p>Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen <a href="https://www.sciencemag.org/news/2020/09/evidence-builds-covid-19-can-damage-heart-doctors-are-racing-understand-it">vpliv na srčno mišico</a>. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.</p> <h3>Debelost pomembno vpliva na potek covida 19</h3> <p>Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. <a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/obr.13128">Izkazalo se je</a>, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.</p> <p>To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar <a href="https://www.cdc.gov/nchs/data/hestat/obesity_adult_15_16/obesity_adult_15_16.htm#:~:text=Results%20from%20the%202015%E2%80%932016,and%20another%2031.8%25%20are%20overweight">40 odstotkov odraslih</a> v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.</p> <h3>Se lahko za ranljivost pred covidom 19 'zahvalimo' neandertalcem?</h3> <p>Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2818-3">pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev</a>. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.</p> <h3>S pravično porazdelitvijo cepiva bi lahko virus obvladali do konca 2021</h3> <p>Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane <a href="https://www.who.int/publications/m/item/fair-allocation-mechanism-for-covid-19-vaccines-through-the-covax-facility">Covax iniciative</a> želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.</p> <h3>Karantena blagodejno vplivala na gozdno ptičjo simfonijo</h3> <p>Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/23/science.abd5777">Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil</a>, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.</p> <h3>Pri detekciji virusa bi lahko pomagali izurjeni psi</h3> <p>Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo <a href="https://www.theguardian.com/world/2020/sep/24/close-to-100-accuracy-airport-enlists-sniffer-dogs-to-test-for-covid-19">vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa</a>. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.</p> <h3>Napredovano stopnjo bolezni bi lahko zaznali tudi algoritmi</h3> <p>In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-02732-4">znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu</a>. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.</p></p> 174723234 RTVSLO – Val 202 372 clean Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.<p>Povzeli smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni</p><p><p>Ta hip se je <a href="https://www.worldometers.info/coronavirus/?">svetovni števec </a>okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu <a href="https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/">znanih 248 kandidatov za cepivo</a>, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.</p> <p><span>Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.</span></p> <h3>Genetska pomanjkljivost pri znatnem deležu huje bolnih</h3> <p>Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/29/science.abd4570">geni</a> določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/23/science.abd4585">protitelesi</a>.</p> <h3>Zakaj okužba tako močno prizadene srce?</h3> <p>Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen <a href="https://www.sciencemag.org/news/2020/09/evidence-builds-covid-19-can-damage-heart-doctors-are-racing-understand-it">vpliv na srčno mišico</a>. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.</p> <h3>Debelost pomembno vpliva na potek covida 19</h3> <p>Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. <a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/obr.13128">Izkazalo se je</a>, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.</p> <p>To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar <a href="https://www.cdc.gov/nchs/data/hestat/obesity_adult_15_16/obesity_adult_15_16.htm#:~:text=Results%20from%20the%202015%E2%80%932016,and%20another%2031.8%25%20are%20overweight">40 odstotkov odraslih</a> v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.</p> <h3>Se lahko za ranljivost pred covidom 19 'zahvalimo' neandertalcem?</h3> <p>Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-020-2818-3">pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev</a>. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.</p> <h3>S pravično porazdelitvijo cepiva bi lahko virus obvladali do konca 2021</h3> <p>Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane <a href="https://www.who.int/publications/m/item/fair-allocation-mechanism-for-covid-19-vaccines-through-the-covax-facility">Covax iniciative</a> želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.</p> <h3>Karantena blagodejno vplivala na gozdno ptičjo simfonijo</h3> <p>Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/23/science.abd5777">Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil</a>, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.</p> <h3>Pri detekciji virusa bi lahko pomagali izurjeni psi</h3> <p>Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo <a href="https://www.theguardian.com/world/2020/sep/24/close-to-100-accuracy-airport-enlists-sniffer-dogs-to-test-for-covid-19">vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa</a>. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.</p> <h3>Napredovano stopnjo bolezni bi lahko zaznali tudi algoritmi</h3> <p>In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-02732-4">znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu</a>. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.</p></p> Wed, 07 Oct 2020 09:38:00 +0000 Debelost pomembno vpliva na potek covida-19 "Mislim pa, da je covid igral svojo vlogo. Ker zdravnikom (in tudi nam — vsem) krade fokus," je v svojem odmevnem spletnem zapisu ta teden opozorila Maja Kalan Pongrac, 36-letna Kranjčanka, pri kateri so zdravniki za postavitev diagnoze 'razlit slepič' potrebovali več kot teden dni. Diagnoze, ki je lahko v številnih primerih smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. Avtorica je želela z zapisom predvsem opozoriti na nedostopnost ambulantne obravnave na primarni ravni zdravstva, zlasti v luči trenutnih razmer, in skrb vzbujajočo podhranjenost radiologov na Gorenjskem. <p>36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem</p><p><p><span>Uspešno se je povzpela </span>na Triglav, dva dni pozneje pa je zaznala bolečine v trebuhu. Njene težave so se stopnjevale, zato je dan pozneje poklicala osebno zdravnico. Ker je njene bolečine spremljala tudi povišana telesna temperatura, so jo zaradi suma na okužbo s koronavirusom najprej napotili na odvzem brisa v laboratorij, kar je občutno podaljšalo čakanje na ambulantno obravnavo.</p> <p>Datum za bris je dobila šele na četrti dan nastopa težav. V večernih urah po telefonski obravnavi pri osebni zdravnici so bile njene bolečine tako neznosne, da je poiskala <span>splošno nujno medicinsko pomoč v Kranju, od koder so jo napotili na urgenco Splošne bolnišnice Jesenice. Postavili so ji diagnozo</span><span> gastroenterokolitis, neke vrste hudo obliko trebušne gripe, ki se je pozneje izkazala za nepravilno. Postavljena diagnoza se zdravi z antibiotiki in predpisali so jih tudi njej. Telo jih je dobro sprejelo in bolečine v trebuhu so ponehale.</span></p> <p><span>Zdravniki so za postavitev diagnoze 'razlit slepič' potrebovali več kot teden dni. Diagnoze, ki je lahko v številnih primerih smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. O tem je z <a href="https://medium.com/@majakalan/%C5%A1e-sre%C4%8Da-da-ni-bil-covid-710fa106e3ce">zapisom</a> opozorila tudi <strong>Maja Kalan Pongrac</strong>. Namen zapisa ni bil iskanje napak v slovenskem zdravstvu. <em>"Z</em><em> našim zdravstvom ni vse tako narobe, daleč od tega. Smo razvita država, predvsem pa imamo armado zavzetih in fantastičnih ljudi, ki delajo po svojih najboljših močeh. So pa med njimi tudi ljudje, ki imajo premalo poguma in se preveč ozirajo na stvari, ki niso pomembne. Zato ne sprejmejo pravih odločitev, saj se enostavno preveč osredotočajo na trenutni 'covid' položaj. Tako da bi svetovala veliko potrpežljivosti in medsebojnega spoštovanja."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Covidu ne pripisujem majhne vrednosti, mislim, da je položaj resen in da ga je treba obravnavati z vso skrbnostjo. Toda z enako skrbnostjo je treba obravnavati tudi slepič, tako preprosto je to. Mislim, da me je v mojem primeru precej bolj ogrožal. Tukaj gre za odločitev posameznika, ali bo vse gledal skozi prizmo '</span><span>Kaj pa če ima covid?'</span><span> ali bo z enako resnostjo in dvomom rekel tudi </span><span>'Kaj pa če ima slepič</span><span>?' Ne smemo biti zakrčeni in boječi, čeprav je to težko. Že šest mesecev smo obstreljevani s to temo, o kateri sem prepričana, da nam krade fokus: nam, zdravnikom, direktorjem zdravstvenih domov in še komu."</span></em></p></blockquote> <p><strong><em>CELOTEN POGOVOR Z MAJO KALAN PONGRAC:</em></strong></p> <p><strong>Maja Kalan Pongrac, v spletnem zapisu ste ta teden opisali svojo izkušnjo z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pri nas. Do diagnoze zelo hudega zapleta, ki bi zahteval takojšnjo kirurško obravnavo, so zdravniki potrebovali dober teden. Pa začniva na koncu vaše poti od Poncija do Pilata: kakšno diagnozo so vam postavili dober teden po tem, ko so se začele težave? </strong></p> <p>Tista ključna beseda je bila: 'Imate razlit slepič oziroma ste ga imeli.' Potem so mi ga operirali, tako da to je bilo ključno.</p> <p><strong>Takšna diagnoza je lahko tudi smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. Bi lahko rekli, da ste bili v smrtni nevarnosti, ker ste bili več dni nezdravljeni?</strong></p> <p>Ja, pozneje sem izvedela, da je bilo tako. Sama sicer zelo nerada posegam na to področje, saj nisem kredibilna, da govorim o tem, ampak mislim, da je vnetje slepiča vendarle dovolj poznana stvar, znana tudi laiku. Tudi osebna ginekologinja se je izrazila s točno temi besedami: 'Pa saj vi bi lahko umrli.' Tako zelo neposredno.</p> <p><strong>Če greva po vrsti. Kako se je vse skupaj začelo?</strong></p> <p>Konec tedna pred to kalvarijo sem bila v odlični formi, s sodelavci smo bili na Triglavu. Dva dni potem, v ponedeljek, pa se je začelo slabo počutje. Bolel me je trebuh, nedefinirano v zgornjem delu, malo tudi v spodnjem. Težave so se le še stopnjevale, do večera me je vse res že zelo, zelo bolelo. Ponoči sem se zbujala, takoj zjutraj pa tudi ukrepala. Dan potem, ko so se pojavile težave, sem ob 6.30 začela klicati svojo osebno zdravnico.</p> <p><strong>Kolikokrat ste klicali, da ste jo dobili?</strong></p> <p>Klicala sem jo 16-krat, a v tistem trenutku se mi to, tudi zaradi preteklih izkušenj z razmerami v Kranju, niti ni zdelo tako nenavadno, moram reči.</p> <p><strong>Potem pa je vse skupaj dodatno zapletel sum na okužbo s koronavirusom. Zaradi tega se je pri vas čakanje na ambulantno obravnavo pri osebnem zdravniku občutno podaljšalo.</strong></p> <p>Ja, datum za bris za covid, ki je nekakšen (prvi) pogoj oziroma vstopnica za zdravstveni dom, sem dobila v četrtek zvečer, torej na 4. dan svojih težav. Vsi vemo, da je treba za rezultate brisa počakati približno 24 ur, in če vse to seštejemo, bi imela rezultate v petek popoldne. Sledil je konec tedna in prva možnost, da sploh pridem do zdravnika, je bila v ponedeljek, torej teden zatem, ko sem ga priklicala.</p> <p><strong>Pri vas so se težave nato še stopnjevale. Niste čakali le na obravnavo na primarni ravni, ampak ste vmes zaradi hudih bolečin poiskali pomoč tudi na kranjski urgenci. Kako so se stvari razpletle tam?</strong></p> <p>Že zvečer, po telefonski obravnavi pri osebni zdravnici, me je začel trebuh tako močno boleti, da je mož poklical na splošno nujno medicinsko pomoč v Kranju, kjer so nama svetovali, naj se vsekakor takoj oglasim. Obravnavana sem bila takoj, seveda kot oseba, ki bi lahko bila potencialno okužena s koronavirusom, tako da je bila ta izkušnja nekoliko posebna. Vse me je bolelo, tresla sem se, v zabojniku so zame iskali odejo, zdravnica je v tistem trenutku naredila vse, kar je lahko, in me nato poslala naprej v nadaljnjo obravnavo na urgenco Splošne bolnišnice Jesenice.</p> <p><strong>Tam ste dobili diagnozo, ki se pozneje ni izkazala za pravilno. Za neke vrste hudo obliko trebušne gripe, kot ste laično povzeli diagnozo, so vam predpisali antibiotik. Na neki način ste imeli srečo v nesreči, da vam je telo vse skupaj dobro preneslo?</strong></p> <p>Ja, diagnoza je bila gastroenterokolitis. Jaz to razumem kot nekakšno trebušno gripo, trebušno težavo, ki naj bi bila virusnega izvora. Ob tem sem dobila še antibiotik, za katerega se je pozneje izkazalo, da je zavrl težave v črevesju in pomagal preprečiti najhujše, hkrati pa je to tudi zakrilo klinično sliko. V naslednjih dneh me namreč trebuh ni več tako bolel, siceršnje bolečine sem pripisovala temu, da telo pač potrebuje nekaj časa, da se stanje izboljša.</p> <p><strong>Dnevi so tekli, v tem času so vas vendarle testirali na covid, izvid je bil negativen, in to vam je dalo vstopnico za ambulantno obravnavo na ravni primarnega zdravstva. Po posvetu z zdravnico ste bili naposled le deležni ultrazvočne preiskave, k čemur ste pozivali od samega začetka, in ta je odstrla pravo razsežnost vaših težav z zdravjem. Prav nedostopnost ultrazvočne obravnave pa je ob primarnem zdravstvu druga nevralgična plat vaše zgodbe, na katero opozarjate? </strong></p> <p>V ponedeljek sem s to famozno vstopnico prišla do osebnega zdravnika in po spletu srečnih okoliščin še isti dan tudi do ultrazvočne obravnave in s tem do prave diagnoze. Tega, da je radiologija na Gorenjskem v takem stanju, se nisem zavedala. Oprostite, toda živimo v eni od najbolj razvitih regij v Sloveniji in to, da nimamo resnega dostopa do takšne razmeroma preproste diagnostike, se mi zdi v letu 2020 popolnoma nedopustno. Kot so mi pojasnili, je težava v kadru, ki naj bi ga bilo v Sloveniji sicer dovolj, a je centraliziran drugje.</p> <p><strong>Kot ste poudarili ob robu pogovora, ne želite dajati vtisa, da bi krivili zdravnike, češ da bi vam želeli škodovati. A je, kot pravite, položaj s koronavirusom malce zameglil vid vsem?</strong></p> <p>Covidu ne pripisujem majhne vrednosti, mislim, da je položaj resen in da ga je treba obravnavati z vso skrbnostjo. Toda z enako skrbnostjo je treba obravnavati tudi slepič, tako preprosto je to. Mislim, da me je v mojem primeru precej bolj ogrožal. Tukaj gre za odločitev posameznika, ali bo vse gledal skozi prizmo '<em>Kaj pa če ima covid?'</em> ali bo z enako resnostjo in dvomom rekel tudi <em>'Kaj pa če ima slepič</em>?' Ne smemo biti zakrčeni in boječi, čeprav je to težko. Že šest mesecev smo obstreljevani s to temo, o kateri sem prepričana, da nam krade fokus: nam, zdravnikom, direktorjem zdravstvenih domov in še komu.</p> <p><strong>In temu je, če strnem, namenjan vaš zapis. Če poenostaviva, zakaj ste ga napisali, kaj je njegov cilj?</strong></p> <p>Zagotovo ne, da se išče krivca, posameznika, ki je dal napačno diagnozo. Zapis je namenjen temu, da se spremenita kritični točki, ki sta problematični: covid na primarni ravni v zdravstvu, se pravi način obravnave in protokoli, kako jih zdravniki berejo in jih dojemajo. In, drugič, radiologija na Gorenjskem. Sama delam v proizvodnem podjetju, tudi tam imamo proizvode in svoje stranke, podobno kot imajo zdravniki svoje storitve in so bolniki neke vrste njihove stranke. Ko nas v podjetju potrošnik opozori na slabo izkušnjo z izdelkom, sprejmemo odgovornost in preverimo, kje in zakaj je šlo v proizvodnem procesu narobe in kako lahko preprečimo, da se slaba izkušnja potrošnika ne bi ponovila. Česa ne delamo? Ne iščemo krivcev. Tudi bolnika to ne bi smelo zanimati, potrebuje pa določeno mero empatije in zaupanja v tistega, ki ga obravnava.</p> <p><strong>Kaj bi se zgodilo, če bi bil na vašem mestu nekdo, ki se morda ne bi tako zavzel za svoje zdravje, ki bi bil nemara v geografsko ali socialno bolj neprivilegiranem položaju?</strong></p> <p>Mogoče bi na začetku rekla, da sem bila še premalo vztrajna. Iz mojega zapisa je videti, kot da sem naredila vse korake, a moj mož je bil, recimo, še veliko bolj radikalen in me je spodbujal, naj še enkrat poskusim na urgenci. Mislim, da bi morala biti še bolj vztrajna oziroma se vsaj izraziti glasneje. Sama se ne kregam po telefonu, ker pričakujem, da je na drugi strani nekdo, ki mu je jasno, da imam problem in da ne kličem, ker mi ustreza biti doma, še manj, da me nekaj boli. Po vsej kalvariji sem si rekla: saj živim 25 km stran od Ljubljane, v središču Slovenije, v razviti regiji, vse je bilo dostopno, na dosegu roke, a vendarle očitno ne. Kaj bi bilo s temi ljudmi, si ne predstavljam. Ko sem sedela v laboratoriju za covid v Kranju, ki je v normalnih razmerah ambulanta za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, sem pomislila, kje so zdaj oni. Ne upam si sploh predstavljati … Če si na robu družbe, v takih posebnih razmerah, kot so zdaj, padeš samo še čez rob.</p> <p><strong>Kaj bi svetovali ljudem oziroma bolnikom v tem obdobju?</strong></p> <p>Naj bodo vztrajni. Sama bom od te izkušnje naprej vztrajnejša, kot sem bila. Hkrati pa jim tudi svetujem, naj bodo uvidevni in potrpežljivi do zdravnikov in osebja. Zelo nerada slišim, da je z zdravstvom vse narobe in da se na mojo zgodbo pojavljajo komentarji, češ da je vse to kriminal. To ni res, z našim zdravstvom ni vse tako narobe, daleč od tega. Smo razvita država, predvsem pa imamo armado zavzetih in fantastičnih ljudi, ki delajo po svojih najboljših močeh. So pa med njimi tudi ljudje, ki imajo premalo poguma in se preveč ozirajo na stvari, ki niso pomembne. Zato ne sprejmejo pravih odločitev, saj se enostavno preveč osredotočajo na trenutni položaj, ki zadeva covid. Tako da bi svetovala veliko potrpežljivosti in medsebojnega spoštovanja.</p> <p><strong>… in najbrž tega, naj vašega primera ne posplošijo in relativizirajo do kakšne od teorij zarote?</strong></p> <p>Ne, absolutno. Ni namen, da se išče krivca, da se blati ljudi in se jim škoduje. To se namreč lahko zreducira na javni linč nekoga, ki je mogoče le žrtev sistema.</p> <p><strong>Če se vrneva h kronološki zgodbi. Po obravnavi na ultrazvoku so vas poslali h kirurgu, nemudoma ste bili operirani, zdaj ste že doma, na bolniški odsotnosti. Kako se počutite zdaj? Kako premlevate svojo izkušnjo?</strong></p> <p>Zdaj sem fantastično, najbrž zato, ker sem vesela, da se je izteklo tako dobro, kot se je. Sicer nisem najbolj pri močeh, precej sem shujšala, tako da bo to imelo svoje (upam, da) kratkoročne posledice. Mislim, da sem vse skupaj že kar premlela. Ko sem po operaciji ležala v bolnišnici, sem ogromno razmišljala in sem svojo zgodbo, ki sem jo delila na spletu, tako rekoč v večini napisala že v glavi. Zdelo se mi je zelo pomembno, da na to opozorim in da se kaj premakne. Kaj več o tem ne bom razglabljala, sem pa na voljo, da lahko s svojo izkušnjo pomagam, da se obe kritični točki, ki sva ju v pogovoru tolikokrat omenili, premakneta. Vesela bom, če je mojo zgodbo slišal kdo od pristojnih.</p> <p><strong>Po vašem zapisu se je vsulo veliko odzivov, odgovore in komentarje pristojnih so iskali tudi mediji. Vsi po vrsti so zatrjevali, da se takšne napake ne bi smele zgoditi, da takšne žrtve sistema ne bi smele obstajati. Kako odgovarjate na njihove komentarje?</strong></p> <p>Všeč mi je, da so se odzvali tisti, ki se morajo, nisem si mislila, da bo tako odmevno. Dr. Bojana Beović je rekla, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi in da obstajajo pritožbeni postopki. Vem, da to ni v njeni domeni, je pa v domeni polja, v katerem deluje, zato pozivam k ureditvi primarnega zdravstva v luči covida in ureditvi radiologije na Gorenjskem. Čemu bi bil pritožbeni postopek namenjen? Temu, da razvijam svojo zgodbo in izgubim veliko časa in energije za zadoščenje, ki to ne bo? Moje zadoščenje je, da sem še tukaj in da sem razmeroma zdrava. Namenimo raje čas temu, da rešimo kritične točke.</p></p> 174720213 RTVSLO – Val 202 1593 clean "Mislim pa, da je covid igral svojo vlogo. Ker zdravnikom (in tudi nam — vsem) krade fokus," je v svojem odmevnem spletnem zapisu ta teden opozorila Maja Kalan Pongrac, 36-letna Kranjčanka, pri kateri so zdravniki za postavitev diagnoze 'razlit slepič' potrebovali več kot teden dni. Diagnoze, ki je lahko v številnih primerih smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. Avtorica je želela z zapisom predvsem opozoriti na nedostopnost ambulantne obravnave na primarni ravni zdravstva, zlasti v luči trenutnih razmer, in skrb vzbujajočo podhranjenost radiologov na Gorenjskem. <p>36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem</p><p><p><span>Uspešno se je povzpela </span>na Triglav, dva dni pozneje pa je zaznala bolečine v trebuhu. Njene težave so se stopnjevale, zato je dan pozneje poklicala osebno zdravnico. Ker je njene bolečine spremljala tudi povišana telesna temperatura, so jo zaradi suma na okužbo s koronavirusom najprej napotili na odvzem brisa v laboratorij, kar je občutno podaljšalo čakanje na ambulantno obravnavo.</p> <p>Datum za bris je dobila šele na četrti dan nastopa težav. V večernih urah po telefonski obravnavi pri osebni zdravnici so bile njene bolečine tako neznosne, da je poiskala <span>splošno nujno medicinsko pomoč v Kranju, od koder so jo napotili na urgenco Splošne bolnišnice Jesenice. Postavili so ji diagnozo</span><span> gastroenterokolitis, neke vrste hudo obliko trebušne gripe, ki se je pozneje izkazala za nepravilno. Postavljena diagnoza se zdravi z antibiotiki in predpisali so jih tudi njej. Telo jih je dobro sprejelo in bolečine v trebuhu so ponehale.</span></p> <p><span>Zdravniki so za postavitev diagnoze 'razlit slepič' potrebovali več kot teden dni. Diagnoze, ki je lahko v številnih primerih smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. O tem je z <a href="https://medium.com/@majakalan/%C5%A1e-sre%C4%8Da-da-ni-bil-covid-710fa106e3ce">zapisom</a> opozorila tudi <strong>Maja Kalan Pongrac</strong>. Namen zapisa ni bil iskanje napak v slovenskem zdravstvu. <em>"Z</em><em> našim zdravstvom ni vse tako narobe, daleč od tega. Smo razvita država, predvsem pa imamo armado zavzetih in fantastičnih ljudi, ki delajo po svojih najboljših močeh. So pa med njimi tudi ljudje, ki imajo premalo poguma in se preveč ozirajo na stvari, ki niso pomembne. Zato ne sprejmejo pravih odločitev, saj se enostavno preveč osredotočajo na trenutni 'covid' položaj. Tako da bi svetovala veliko potrpežljivosti in medsebojnega spoštovanja."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Covidu ne pripisujem majhne vrednosti, mislim, da je položaj resen in da ga je treba obravnavati z vso skrbnostjo. Toda z enako skrbnostjo je treba obravnavati tudi slepič, tako preprosto je to. Mislim, da me je v mojem primeru precej bolj ogrožal. Tukaj gre za odločitev posameznika, ali bo vse gledal skozi prizmo '</span><span>Kaj pa če ima covid?'</span><span> ali bo z enako resnostjo in dvomom rekel tudi </span><span>'Kaj pa če ima slepič</span><span>?' Ne smemo biti zakrčeni in boječi, čeprav je to težko. Že šest mesecev smo obstreljevani s to temo, o kateri sem prepričana, da nam krade fokus: nam, zdravnikom, direktorjem zdravstvenih domov in še komu."</span></em></p></blockquote> <p><strong><em>CELOTEN POGOVOR Z MAJO KALAN PONGRAC:</em></strong></p> <p><strong>Maja Kalan Pongrac, v spletnem zapisu ste ta teden opisali svojo izkušnjo z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pri nas. Do diagnoze zelo hudega zapleta, ki bi zahteval takojšnjo kirurško obravnavo, so zdravniki potrebovali dober teden. Pa začniva na koncu vaše poti od Poncija do Pilata: kakšno diagnozo so vam postavili dober teden po tem, ko so se začele težave? </strong></p> <p>Tista ključna beseda je bila: 'Imate razlit slepič oziroma ste ga imeli.' Potem so mi ga operirali, tako da to je bilo ključno.</p> <p><strong>Takšna diagnoza je lahko tudi smrtna, če ni obravnavana pravilno in pravočasno. Bi lahko rekli, da ste bili v smrtni nevarnosti, ker ste bili več dni nezdravljeni?</strong></p> <p>Ja, pozneje sem izvedela, da je bilo tako. Sama sicer zelo nerada posegam na to področje, saj nisem kredibilna, da govorim o tem, ampak mislim, da je vnetje slepiča vendarle dovolj poznana stvar, znana tudi laiku. Tudi osebna ginekologinja se je izrazila s točno temi besedami: 'Pa saj vi bi lahko umrli.' Tako zelo neposredno.</p> <p><strong>Če greva po vrsti. Kako se je vse skupaj začelo?</strong></p> <p>Konec tedna pred to kalvarijo sem bila v odlični formi, s sodelavci smo bili na Triglavu. Dva dni potem, v ponedeljek, pa se je začelo slabo počutje. Bolel me je trebuh, nedefinirano v zgornjem delu, malo tudi v spodnjem. Težave so se le še stopnjevale, do večera me je vse res že zelo, zelo bolelo. Ponoči sem se zbujala, takoj zjutraj pa tudi ukrepala. Dan potem, ko so se pojavile težave, sem ob 6.30 začela klicati svojo osebno zdravnico.</p> <p><strong>Kolikokrat ste klicali, da ste jo dobili?</strong></p> <p>Klicala sem jo 16-krat, a v tistem trenutku se mi to, tudi zaradi preteklih izkušenj z razmerami v Kranju, niti ni zdelo tako nenavadno, moram reči.</p> <p><strong>Potem pa je vse skupaj dodatno zapletel sum na okužbo s koronavirusom. Zaradi tega se je pri vas čakanje na ambulantno obravnavo pri osebnem zdravniku občutno podaljšalo.</strong></p> <p>Ja, datum za bris za covid, ki je nekakšen (prvi) pogoj oziroma vstopnica za zdravstveni dom, sem dobila v četrtek zvečer, torej na 4. dan svojih težav. Vsi vemo, da je treba za rezultate brisa počakati približno 24 ur, in če vse to seštejemo, bi imela rezultate v petek popoldne. Sledil je konec tedna in prva možnost, da sploh pridem do zdravnika, je bila v ponedeljek, torej teden zatem, ko sem ga priklicala.</p> <p><strong>Pri vas so se težave nato še stopnjevale. Niste čakali le na obravnavo na primarni ravni, ampak ste vmes zaradi hudih bolečin poiskali pomoč tudi na kranjski urgenci. Kako so se stvari razpletle tam?</strong></p> <p>Že zvečer, po telefonski obravnavi pri osebni zdravnici, me je začel trebuh tako močno boleti, da je mož poklical na splošno nujno medicinsko pomoč v Kranju, kjer so nama svetovali, naj se vsekakor takoj oglasim. Obravnavana sem bila takoj, seveda kot oseba, ki bi lahko bila potencialno okužena s koronavirusom, tako da je bila ta izkušnja nekoliko posebna. Vse me je bolelo, tresla sem se, v zabojniku so zame iskali odejo, zdravnica je v tistem trenutku naredila vse, kar je lahko, in me nato poslala naprej v nadaljnjo obravnavo na urgenco Splošne bolnišnice Jesenice.</p> <p><strong>Tam ste dobili diagnozo, ki se pozneje ni izkazala za pravilno. Za neke vrste hudo obliko trebušne gripe, kot ste laično povzeli diagnozo, so vam predpisali antibiotik. Na neki način ste imeli srečo v nesreči, da vam je telo vse skupaj dobro preneslo?</strong></p> <p>Ja, diagnoza je bila gastroenterokolitis. Jaz to razumem kot nekakšno trebušno gripo, trebušno težavo, ki naj bi bila virusnega izvora. Ob tem sem dobila še antibiotik, za katerega se je pozneje izkazalo, da je zavrl težave v črevesju in pomagal preprečiti najhujše, hkrati pa je to tudi zakrilo klinično sliko. V naslednjih dneh me namreč trebuh ni več tako bolel, siceršnje bolečine sem pripisovala temu, da telo pač potrebuje nekaj časa, da se stanje izboljša.</p> <p><strong>Dnevi so tekli, v tem času so vas vendarle testirali na covid, izvid je bil negativen, in to vam je dalo vstopnico za ambulantno obravnavo na ravni primarnega zdravstva. Po posvetu z zdravnico ste bili naposled le deležni ultrazvočne preiskave, k čemur ste pozivali od samega začetka, in ta je odstrla pravo razsežnost vaših težav z zdravjem. Prav nedostopnost ultrazvočne obravnave pa je ob primarnem zdravstvu druga nevralgična plat vaše zgodbe, na katero opozarjate? </strong></p> <p>V ponedeljek sem s to famozno vstopnico prišla do osebnega zdravnika in po spletu srečnih okoliščin še isti dan tudi do ultrazvočne obravnave in s tem do prave diagnoze. Tega, da je radiologija na Gorenjskem v takem stanju, se nisem zavedala. Oprostite, toda živimo v eni od najbolj razvitih regij v Sloveniji in to, da nimamo resnega dostopa do takšne razmeroma preproste diagnostike, se mi zdi v letu 2020 popolnoma nedopustno. Kot so mi pojasnili, je težava v kadru, ki naj bi ga bilo v Sloveniji sicer dovolj, a je centraliziran drugje.</p> <p><strong>Kot ste poudarili ob robu pogovora, ne želite dajati vtisa, da bi krivili zdravnike, češ da bi vam želeli škodovati. A je, kot pravite, položaj s koronavirusom malce zameglil vid vsem?</strong></p> <p>Covidu ne pripisujem majhne vrednosti, mislim, da je položaj resen in da ga je treba obravnavati z vso skrbnostjo. Toda z enako skrbnostjo je treba obravnavati tudi slepič, tako preprosto je to. Mislim, da me je v mojem primeru precej bolj ogrožal. Tukaj gre za odločitev posameznika, ali bo vse gledal skozi prizmo '<em>Kaj pa če ima covid?'</em> ali bo z enako resnostjo in dvomom rekel tudi <em>'Kaj pa če ima slepič</em>?' Ne smemo biti zakrčeni in boječi, čeprav je to težko. Že šest mesecev smo obstreljevani s to temo, o kateri sem prepričana, da nam krade fokus: nam, zdravnikom, direktorjem zdravstvenih domov in še komu.</p> <p><strong>In temu je, če strnem, namenjan vaš zapis. Če poenostaviva, zakaj ste ga napisali, kaj je njegov cilj?</strong></p> <p>Zagotovo ne, da se išče krivca, posameznika, ki je dal napačno diagnozo. Zapis je namenjen temu, da se spremenita kritični točki, ki sta problematični: covid na primarni ravni v zdravstvu, se pravi način obravnave in protokoli, kako jih zdravniki berejo in jih dojemajo. In, drugič, radiologija na Gorenjskem. Sama delam v proizvodnem podjetju, tudi tam imamo proizvode in svoje stranke, podobno kot imajo zdravniki svoje storitve in so bolniki neke vrste njihove stranke. Ko nas v podjetju potrošnik opozori na slabo izkušnjo z izdelkom, sprejmemo odgovornost in preverimo, kje in zakaj je šlo v proizvodnem procesu narobe in kako lahko preprečimo, da se slaba izkušnja potrošnika ne bi ponovila. Česa ne delamo? Ne iščemo krivcev. Tudi bolnika to ne bi smelo zanimati, potrebuje pa določeno mero empatije in zaupanja v tistega, ki ga obravnava.</p> <p><strong>Kaj bi se zgodilo, če bi bil na vašem mestu nekdo, ki se morda ne bi tako zavzel za svoje zdravje, ki bi bil nemara v geografsko ali socialno bolj neprivilegiranem položaju?</strong></p> <p>Mogoče bi na začetku rekla, da sem bila še premalo vztrajna. Iz mojega zapisa je videti, kot da sem naredila vse korake, a moj mož je bil, recimo, še veliko bolj radikalen in me je spodbujal, naj še enkrat poskusim na urgenci. Mislim, da bi morala biti še bolj vztrajna oziroma se vsaj izraziti glasneje. Sama se ne kregam po telefonu, ker pričakujem, da je na drugi strani nekdo, ki mu je jasno, da imam problem in da ne kličem, ker mi ustreza biti doma, še manj, da me nekaj boli. Po vsej kalvariji sem si rekla: saj živim 25 km stran od Ljubljane, v središču Slovenije, v razviti regiji, vse je bilo dostopno, na dosegu roke, a vendarle očitno ne. Kaj bi bilo s temi ljudmi, si ne predstavljam. Ko sem sedela v laboratoriju za covid v Kranju, ki je v normalnih razmerah ambulanta za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, sem pomislila, kje so zdaj oni. Ne upam si sploh predstavljati … Če si na robu družbe, v takih posebnih razmerah, kot so zdaj, padeš samo še čez rob.</p> <p><strong>Kaj bi svetovali ljudem oziroma bolnikom v tem obdobju?</strong></p> <p>Naj bodo vztrajni. Sama bom od te izkušnje naprej vztrajnejša, kot sem bila. Hkrati pa jim tudi svetujem, naj bodo uvidevni in potrpežljivi do zdravnikov in osebja. Zelo nerada slišim, da je z zdravstvom vse narobe in da se na mojo zgodbo pojavljajo komentarji, češ da je vse to kriminal. To ni res, z našim zdravstvom ni vse tako narobe, daleč od tega. Smo razvita država, predvsem pa imamo armado zavzetih in fantastičnih ljudi, ki delajo po svojih najboljših močeh. So pa med njimi tudi ljudje, ki imajo premalo poguma in se preveč ozirajo na stvari, ki niso pomembne. Zato ne sprejmejo pravih odločitev, saj se enostavno preveč osredotočajo na trenutni položaj, ki zadeva covid. Tako da bi svetovala veliko potrpežljivosti in medsebojnega spoštovanja.</p> <p><strong>… in najbrž tega, naj vašega primera ne posplošijo in relativizirajo do kakšne od teorij zarote?</strong></p> <p>Ne, absolutno. Ni namen, da se išče krivca, da se blati ljudi in se jim škoduje. To se namreč lahko zreducira na javni linč nekoga, ki je mogoče le žrtev sistema.</p> <p><strong>Če se vrneva h kronološki zgodbi. Po obravnavi na ultrazvoku so vas poslali h kirurgu, nemudoma ste bili operirani, zdaj ste že doma, na bolniški odsotnosti. Kako se počutite zdaj? Kako premlevate svojo izkušnjo?</strong></p> <p>Zdaj sem fantastično, najbrž zato, ker sem vesela, da se je izteklo tako dobro, kot se je. Sicer nisem najbolj pri močeh, precej sem shujšala, tako da bo to imelo svoje (upam, da) kratkoročne posledice. Mislim, da sem vse skupaj že kar premlela. Ko sem po operaciji ležala v bolnišnici, sem ogromno razmišljala in sem svojo zgodbo, ki sem jo delila na spletu, tako rekoč v večini napisala že v glavi. Zdelo se mi je zelo pomembno, da na to opozorim in da se kaj premakne. Kaj več o tem ne bom razglabljala, sem pa na voljo, da lahko s svojo izkušnjo pomagam, da se obe kritični točki, ki sva ju v pogovoru tolikokrat omenili, premakneta. Vesela bom, če je mojo zgodbo slišal kdo od pristojnih.</p> <p><strong>Po vašem zapisu se je vsulo veliko odzivov, odgovore in komentarje pristojnih so iskali tudi mediji. Vsi po vrsti so zatrjevali, da se takšne napake ne bi smele zgoditi, da takšne žrtve sistema ne bi smele obstajati. Kako odgovarjate na njihove komentarje?</strong></p> <p>Všeč mi je, da so se odzvali tisti, ki se morajo, nisem si mislila, da bo tako odmevno. Dr. Bojana Beović je rekla, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi in da obstajajo pritožbeni postopki. Vem, da to ni v njeni domeni, je pa v domeni polja, v katerem deluje, zato pozivam k ureditvi primarnega zdravstva v luči covida in ureditvi radiologije na Gorenjskem. Čemu bi bil pritožbeni postopek namenjen? Temu, da razvijam svojo zgodbo in izgubim veliko časa in energije za zadoščenje, ki to ne bo? Moje zadoščenje je, da sem še tukaj in da sem razmeroma zdrava. Namenimo raje čas temu, da rešimo kritične točke.</p></p> Thu, 24 Sep 2020 08:45:00 +0000 Maja Kalan Pongrac: Še sreča, da ni bil covid Idealizirana podoba srečnih družin, ki da so v času ukrepov končno našle čas zase, se spoznavala, srečno družile in se še povezale, je za mnoge povsem nedosegljiva. Le 11% anketirancev bo na začetni čas epidemije imelo lepe spomine, saj so bili radi doma. Pol leta je minilo ta teden, odkar smo tudi pri nas izjemno omejili gibanje in za stenami domačih domov so bili prisiljeni ostati tudi tisti, za katere je dom vse prej kot prijeten in varen prostor. Pri Inštitutu za preučevanje enakosti spolov so opravili raziskavo, ki je vprašanje, v kakšne domove smo se pravzaprav zaprli? <p>Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva</p><p><p>Pol leta je minilo ta teden, odkar smo tudi pri nas izjemno omejili gibanje in za stenami domačih domov so bili prisiljeni ostati tudi tisti, za katere je dom vse prej kot prijeten in varen prostor. Pri Inštitutu za preučevanje enakosti spolov so opravili raziskavo, ki je razkrila, kako globoko je usidrana misel, da je nasilje nad ženskami nekaj normalnega, in kako so nekatere stereotipe ponotranjile tudi ženske same. Tudi zato je razmišljanje o tem, da bi Istanbulsko konvencijo nadomestili ali celo od nje odstopili, zelo nevarno, razmišlja avtorica raziskave <strong>Ana Pavlič</strong>.</p> <blockquote><p><em><span>"Nasilje nad ženskami je na svetovni ravni najbolj razširjenja kršitev človekovih pravic." </span></em></p></blockquote> <p>Več kot 700 sodelujočih iz vseh statističnih regij, je z odgovori na  spletno anketo osvetlilo tudi  zelo pomembni področji: o splošnem razumevanju vlog v družinskih in partnerskih zvezah in o tem, kako so se anketiranci s svojimi stiskami soočali. Raziskava je potekala prek spleta, kar pomeni, da zelo verjetno ni zajela vseh skupin, sploh ne tistih, ki zaradi starosti, izobrazbe ali drugih razlogov takih anket nimajo niti možnosti, niti volje izpolnjevati. Če bi zajeli tudi te, bi bili rezultati bistveno slabši, opozarja Ana Pavlič in zato bi morali razmisliti o drugačnem razumevanju tega, kdo vse so bile v resnici ranljive skupine v času epidemije, saj smo kot take dojemali bolj kot ne le tiste, ki bi jih virus lahko zdravstveno ogrozil, nismo pa dovolj upoštevali drugih vrst ranljivosti.</p> <blockquote><p><span><em>"Njen glavni cilj ni ustvarjanje feminiziranih moških ali propagiranje različnih ideologij. Ne. Njen glavni cilj je zgraditi Evropo brez nasilja nad ženskami in deklicami. Mislim, da tisti, ki so proti temu, se morajo resnično vprašati, za kaj pa potem so."</em>  - Ana Pavlič o ciljih Istanbulske konvencije</span></p></blockquote></p> 174718972 RTVSLO – Val 202 984 clean Idealizirana podoba srečnih družin, ki da so v času ukrepov končno našle čas zase, se spoznavala, srečno družile in se še povezale, je za mnoge povsem nedosegljiva. Le 11% anketirancev bo na začetni čas epidemije imelo lepe spomine, saj so bili radi doma. Pol leta je minilo ta teden, odkar smo tudi pri nas izjemno omejili gibanje in za stenami domačih domov so bili prisiljeni ostati tudi tisti, za katere je dom vse prej kot prijeten in varen prostor. Pri Inštitutu za preučevanje enakosti spolov so opravili raziskavo, ki je vprašanje, v kakšne domove smo se pravzaprav zaprli? <p>Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva</p><p><p>Pol leta je minilo ta teden, odkar smo tudi pri nas izjemno omejili gibanje in za stenami domačih domov so bili prisiljeni ostati tudi tisti, za katere je dom vse prej kot prijeten in varen prostor. Pri Inštitutu za preučevanje enakosti spolov so opravili raziskavo, ki je razkrila, kako globoko je usidrana misel, da je nasilje nad ženskami nekaj normalnega, in kako so nekatere stereotipe ponotranjile tudi ženske same. Tudi zato je razmišljanje o tem, da bi Istanbulsko konvencijo nadomestili ali celo od nje odstopili, zelo nevarno, razmišlja avtorica raziskave <strong>Ana Pavlič</strong>.</p> <blockquote><p><em><span>"Nasilje nad ženskami je na svetovni ravni najbolj razširjenja kršitev človekovih pravic." </span></em></p></blockquote> <p>Več kot 700 sodelujočih iz vseh statističnih regij, je z odgovori na  spletno anketo osvetlilo tudi  zelo pomembni področji: o splošnem razumevanju vlog v družinskih in partnerskih zvezah in o tem, kako so se anketiranci s svojimi stiskami soočali. Raziskava je potekala prek spleta, kar pomeni, da zelo verjetno ni zajela vseh skupin, sploh ne tistih, ki zaradi starosti, izobrazbe ali drugih razlogov takih anket nimajo niti možnosti, niti volje izpolnjevati. Če bi zajeli tudi te, bi bili rezultati bistveno slabši, opozarja Ana Pavlič in zato bi morali razmisliti o drugačnem razumevanju tega, kdo vse so bile v resnici ranljive skupine v času epidemije, saj smo kot take dojemali bolj kot ne le tiste, ki bi jih virus lahko zdravstveno ogrozil, nismo pa dovolj upoštevali drugih vrst ranljivosti.</p> <blockquote><p><span><em>"Njen glavni cilj ni ustvarjanje feminiziranih moških ali propagiranje različnih ideologij. Ne. Njen glavni cilj je zgraditi Evropo brez nasilja nad ženskami in deklicami. Mislim, da tisti, ki so proti temu, se morajo resnično vprašati, za kaj pa potem so."</em>  - Ana Pavlič o ciljih Istanbulske konvencije</span></p></blockquote></p> Sat, 19 Sep 2020 10:00:00 +0000 Ana Pavlič: V kakšne domove smo se zaprli? Po državi se je v zadnjih dveh tednih opazno povečalo število opravljenih testov na novi koronavirus, ob čemer nič ne kaže, da se bo ta številka kmalu zmanjšala. Večje število testiranj pomeni tudi daljše čakanje na rezultate in hkrati vnovič poganja laboratorije, ki so pri nas pristojni za tovrstna testiranja, na rob zmogljivosti. O aktualnem stanju na področju testiranja na novi koronavirus se bomo pogovarjali z predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani dr. Miroslavom Petrovcem, ki bo pojasnil tudi, kako je z razpoložljivostjo hitrih testov in ali si bo Slovenija lahko nujno potrebne reagente za teste kmalu zagotavljala sama.<p>Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi </p><p><p>Po državi se je v zadnjih dveh tednih opazno povečalo število opravljenih testov na novi koronavirus, ob čemer nič ne kaže, da se bo ta številka kmalu zmanjšala. Večje število testiranj pomeni tudi daljše čakanje na rezultate in hkrati vnovič poganja laboratorije, ki so pri nas pristojni za tovrstna testiranja, na rob zmogljivosti. <span>Situacija se je po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostrila, pove predstojnik <a href="http://www.imi.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><em>Inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani</em> </a>dr. <strong>Miroslav Petrovec.</strong></span></p> <blockquote> <p><em><span>"Za zdaj res pazimo, da preostala diagnostika ne trpi. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Z novimi medicinskimi prijemi smo poskušali zmanjšati število ljudi, ki delujejo v diagnostiki. Največ bi nam prinesla tako imenovana digitalizacija celotnega procesa, precej dela je še vedno ročnega. Če ilustriram, včasih smo imeli 1500 vzorcev na dan, zdaj jih imamo 3500, kar je zelo težko zagotavljati."</span></em></p></blockquote> <blockquote><p><em>Celoten pogovor z dr. Miroslavom Petrovcem:</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Petrovec, ta teden je minister za zdravje Tomaž Gantar nakazal, da še imamo nekaj rezerve na področju opravljenih testiranj, da je zgornja meja približno 4000. Sami ste v preteklosti pogosto opozarjali, da ste na zgornji meji zmogljivosti, kako odgovarjate potem na te precej visoke številke in kje boste našli rezerve za napovedano število testiranj?</strong></p> <p>Najverjetneje je s to številko mislil na to, do kod načrtujemo, da bomo kapacitete lahko povečali. Število 4000 se nanaša na celotno število testiranj po  Sloveniji na dan. Menim, da bi na našem inštitutu lahko dosegli polovico načrtovane kvote, polovico pa bi lahko opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ko bomo do konca izvedli kadrovske okrepitve, nekatere posodobitve in dobavo opreme za izvajanje teh testov.</p> <p><strong>Kako blizu ste temu? Boste v ta namen tudi na novo zaposlovali?</strong></p> <p>Gotovo to pomeni nove zaposlitve ljudi, ki se bodo ukvarjali izključno z diagnostiko tega virusa. To naj bi se zgodilo v prihodnjih treh tednih.</p> <p><strong>Kaj pa tolikšno število testiranj pomeni za ugotavljanje drugih bolezni, nemara življenje ogrožajočih stanj? Pomislimo samo na meningokokno sepso, ki zahteva takojšnje rezultate testiranj … Boste druga testiranja še vedno zagotavljali pravočasno, če se dobršen del kadra preusmerja na testiranje novega koronavirusa v tako imenovana dežurstva za covid in turnuse za covid?</strong></p> <p>Zagotovo. Res je, da se je položaj po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostril, ker se je število testiranj na covid povečalo, tudi na račun potovanj, samoplačniških testiranj, testiranj športnikov … ob čemer se je vrnila še vsa preostala rutina. Po novem imamo dve dežurni mesti: zdravnika, ki se ukvarja le s covidom, in zdravnika, ki se ukvarja z vsemi preostalimi stvarmi, in to vse dni v tednu. Zdaj imamo na inštitutu za 150 odstotkov več vzorcev od kadar koli doslej doseženih rekordov. Če smo imeli prej – za ilustracijo – 1500 vzorcev na dan, jih imamo danes 3500. To je izjemna obremenitev tako za ljudi, ki delajo fizično z vzorci, kot za zdravnike, ki vse te izvide sproščajo, pregledujejo in konzultirajo s kliniko. Smo na robu z močmi in to stežka zagotavljamo, a za zdaj res pazimo, da ne trpi preostala diagnostika. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Izvedli smo nekaj novih organizacijskih prijemov, poskušamo se prilagajati tudi s tehnologijo, največ pa bi nam prinesla digitalizacija celotnega procesa, da bi se torej naročila preoblikovala v elektronska. Tako pa je precej dela še vedno ročnega. V tem vidim največjo šibko točko, ki je rešljiva, a vprašanje, v kolikšnem času. Prej kot v mesecu ali dveh za vse naročnike, ki nam na testiranje pošiljajo vzorce za covid, ne.</p> <p><strong>Kaj pa to pomeni za čakanje na rezultate? Tudi tukaj lahko nastaja ozko grlo pri nadaljnji diagnozi. </strong></p> <p>Pri preiskavah, ki niso vezane na covid, čakalnih vrst ni in se sproščajo normalno. Pri covidu pa je odvisno od časa, kdaj vzorci prihajajo v laboratorij. Ker nekatere prinašajo iz oddaljenih krajev, se lahko zgodi, da jih dobimo le enkrat na dan, in to pozno popoldne ali zvečer. Takrat nastane zastoj in ta teden se je, denimo, prvič zgodilo, da v istem dnevu nismo zmogli obdelati vseh vzorcev, ki so nam jih poslali. To se je začelo z večanjem števila primerov prejšnji teden. Še vedno se trudimo, da bi bili rezultati na voljo v 24 urah po sprejemu vzorca. Prejšnji teden sem obiskal laboratorij v Italiji, kjer je standardni čas do izvida 24 ur, enako velja za bolnišnico Charité v Berlinu, kjer je čas do izvida prav tako 24 ur, ob povečanju števila vzorcev pa se lahko podaljša na štiri dni. Tudi pri nas lahko vsakršen izbruh, kot je bil na primer v Pivki, poveča obremenitev za nekaj sto vzorcev; vsak izbruh v domovih za ostarele prav tako pomeni nekaj novih sto vzorcev. Takšne obremenitve so nepredvidljive, zelo velike, zahtevajo skrbno načrtovanje dobave reagentov in razporejanja ljudi. Velikokrat se zgodi, da moramo ekipo okrepiti čez dan, saj osnovna ekipa zaradi povečanega števila vzorcev ne bi mogla opraviti dela sama do predvidene ure.</p> <p><strong>Dodatno skrb predstavljajo urgentni bolniki, ki zahtevajo takojšnjo pomoč, pri tem pa se zatakne prav pri čakanju na izvide hitrih testov na covid. Kot vemo, je njihovo število zelo omejeno. Kolikšna je njihova razpoložljivost ta hip in kakšno dobavo in zaloge načrtujete v prihodnjih mesecih?</strong></p> <p>Najbolj nas skrbijo urgentni in težki bolniki, ki so sprejeti v bolnišnico. Žal je število teh testov omejeno na približno 250 na 14 dni, kar pomeni, da lahko na dan naredimo približno 30 takšnih molekularnih testov ali celo manj. Res se trudimo, da teste, ki so končani v približno uri in 15 minutah, dobijo tisti, ki so v smrtni nevarnosti oziroma ki so sprejeti na intenzivno enoto. Napovedi za njihovo dobavljivost so sicer nekoliko boljše z oktobrom, bojim pa se, da kljub temu njihova količina ne bo tolikšna, kot bi jo potrebovali. Upam pa, da se bo s kadrovsko okrepitvijo ekipe in novo tehnologijo prepustnost standardnih testov vrnila na stare številke, kar pomeni, da je bilo treba na izvid čakati od štiri do šest ur, morda osem ur, kar je še sprejemljivo. K temu bo morda pripomogla nočna služba, ki po nočnem procesiranju izvide sprošča zgodaj zjutraj.</p> <p><strong>Na trgu je na voljo tudi kar precej komercialnih hitrih testov, ki podobno kot testi za nosečnost posamezniku lahko dajo določene rezultate o okužbi s covidom 19. So se izkazali za dovolj učinkovite, da bi jih lahko priporočili ljudem?</strong></p> <p>Ravno sem se vrnil s sestanka na pristojnem ministrstvu, kjer smo razpravljali o uporabi teh testov. Resne ocene o njihovi uporabnosti ni nikjer na svetu. Kolikor poznamo format tega testa od prej in za druge povzročitelje, lahko trdim, da je test nekoliko manj občutljiv. To pomeni, da lahko izda lažno negativen rezultat. Lahko pa je tudi relativno zanesljiv, če ga testiramo na pravi populaciji, na pravih bolnikih. Če gre za bolnika, ki je akutno zbolel in kaže simptome, bi lahko morda z njim odkrili približno 80 ali po najslabši oceni približno 60 odstotkov okuženih. Vedeti pa je treba, da ima lahko človek, ki je na začetku bolezni, le majhno količino virusa, že naslednji dan pa se ta izjemno poveča. Zato smo skrajno previdni, kako bomo definirali uporabo teh testov. Sami izkušenj za zdaj nimamo, nekaj bolnišnic naj bi tak format testa ocenilo kot sprejemljiv, sam pa čakam na podatke večjih študij. Prva je italijanska in druga nemška, v okviru katerih so testirali nekaj različnih testov in podali primernost in oceno za določene skupine bolnikov.</p> <p><strong>Kdaj naj bi bili rezultati študij na voljo?</strong></p> <p>Mislim, da v nekaj tednih.</p> <p><strong>Zakaj se pri nas bris še vedno jemlje iz nosnega dela žrela in ne iz ustnega, kot to počnejo ponekod v tujini?</strong></p> <p>Odgovor je preprost: po študijah, ki so bile narejene doslej, je najzanesljivejši vzorec iz nosnega dela žrela, precej dobro se je izkazala tudi slina ali bris ustnega dela žrela, a so v večini študij dokazali, da so nekaj okuženih pri tem vendarle izgubili, se pravi, da vsi v tem delu žrela nimajo virusa. Boljše je bilo, če so jemali kombiniran bris, bris ustnega in nosnega dela žrela, to je bilo najučinkovitejše. Nekoliko več si obetamo od predvidenih novih testov, ki bodo testirali slino, a prepričljivih rezultatov za to še ni.</p> <p><strong>Če je test z brisom pozitiven, potem smo skoraj zagotovo okuženi z novim koronavirusom, če pa je negativen …?</strong></p> <p>Ta hip ocene ne bi mogel podati, načeloma se s temi testi postavljajo začasne diagnoze. Proizvajalci testov se dobro zavarujejo, kdor prebere navodila, ve, da negativen test še ne pomeni, da bolnik te bolezni nima, če pa je test pozitiven, je treba okužbo potrditi z zanesljivejšo metodo. Je pa res, da se po hitrosti z njimi ne da primerjati ničesar drugega, kar imamo ta hip.</p> <p><strong>A vendarle … o kakšni stopnji specifičnosti in zanesljivosti govorimo?</strong></p> <p>Zelo težko rečem. Po nekaterih raziskavah, ki smo jih delali za gripo, so bile številke pri specifičnosti, torej možnosti, da bi test dal lažno pozitivne rezultate, kar dobre, tudi nad 95, celo 98 odstotki, pri nekaterih celo 100 odstotkov. Pri občutljivosti pa niso bile dobre, vsaj ne za gripo. Po študiji, ki smo jo naredili in je bila objavljena kot diplomsko delo, je bila občutljivost za gripo pri otrocih 60-odstotna, pri odraslih pa samo 30-odstotna. Tudi po nekaterih predčasnih rezultatih za covid 19 je pri določenih testih povezava z brisi zelo slaba, včasih tudi pod 50 odstotki. Zato je zelo pomembno, da se vsak test in posameznega proizvajalca posebej oceni, ker pa jih je toliko, je v Sloveniji to zelo težko izvesti, saj ob čezmerni količini testiranj že redno diagnostiko komaj obdelujemo.</p> <p><strong>Če prav razumem, so lahko testi brisov žrela in nosu tudi v polovici primerov lažno negativni?</strong></p> <p>Tudi lahko. Predvsem je treba upoštevati, v kateri stopnji testiramo bolnika. Nekateri bi si želeli, da bi s takim testom iskali tudi asimptomatske bolnike, a po mojem vedenju zdaj prav noben test ni registriran za takšne namene. Kaj takega je zelo težko narediti, potrebno bi bilo natančno načrtovano večkratno testiranje, vse skupaj pa je odvisno tudi od cene. Cene takšnih testov bi morale biti občutno nižje, če bi hoteli govoriti o smiselnosti takšne uporabe.</p> <p><strong>Se je pri vas v tem času kateri od zaposlenih, ki testira ljudi, že okužil z novim koronavirusom?</strong></p> <p>Ne, doslej se ni okužil nihče od zaposlenih, in to ne pri delu ne v zasebnem življenju. Če bi se nam to zgodilo, bi se resno ustrašili, kako bomo zagotavljali diagnostiko še naprej. Če najdemo okuženega, bi morali ob tem v karanteno poslati precej ljudi, izpad dela pa bi bil tako velik, da bi ga bilo nemogoče nadomestiti.</p> <p><strong>Ustaviva se še pri nedavnem primeru Maribora, kjer se je ob stiku z okuženim bolnikom okužilo 11 strokovnih delavcev. Kako je to mogoče, ko pa vemo, da medicinsko osebje najbrž zelo dobro pozna vse ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. </strong></p> <p>Konkretnega primera ne poznam in ga zato težko komentiram. Smo pa v Sloveniji že opazili kar nekaj primerov oziroma izbruhov med zdravstvenimi delavci. Zakaj se je to zgodilo? Verjamem, da se zna po šestih mesecih večina zdravstvenega osebja ustrezno varovati, težava pa je, da smo tudi zdravstveni sodelavci samo ljudje in moramo sneti masko, ko gremo s kom na malico ali s kom popijemo kavo, in če smo pri tem nepozorni in ne upoštevamo popolnoma enakih navodil kot ob stiku z bolnikom, lahko okužbo nehote prenesemo na preostale sodelavce. To je po mojem mnenju največkrat vzrok takšnih večjih izbruhov.</p> <p><strong>Kako sami gledate na nekaj prihodnjih mesecev? </strong></p> <p>Zelo sem zaskrbljen. Na diagnostiki respiratornih virusov delam že 11 let in v mesecih, ki so za nami, predvsem pa v tem mesecu, še nikoli nisem videl, da bi bil kakšen izbruh bolezni tako silovit in neobvladljiv, kot je zdaj. Resno me skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se bomo zaradi hladnejših temperatur še več zadrževali v zaprtih prostorih skupaj z drugimi ljudmi. Že zdaj svoje učinke kaže začetek šolskega leta, svoje bo dodalo še novo študijsko leto. Ljudje na ulicah ne vzdržujejo varnostne razdalje, da o lokalih sploh ne govorimo. Tudi če so na odprtem, nam nič ne pomaga, če sedimo preblizu. Zdaj poleg covida sicer opažamo izključno le še rinoviruse, ki pa so največkrat okužba majhnih otrok, ki te viruse raznesejo med seboj in na starše. To je tisto veliko breme, ki smo se ga vsi bali, a je prehlad ena od človekovih najpogostejših bolezni. Žal covid pri zdravih mladih ljudeh ravno tako pogosto poteka kot prehlad in v tem primeru smo obsojeni na to, da bomo med ljudmi morali najti tiste, ki imajo covid, preostale, ki ga nimajo, pa čim prej sproščati na delo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174718403 RTVSLO – Val 202 1316 clean Po državi se je v zadnjih dveh tednih opazno povečalo število opravljenih testov na novi koronavirus, ob čemer nič ne kaže, da se bo ta številka kmalu zmanjšala. Večje število testiranj pomeni tudi daljše čakanje na rezultate in hkrati vnovič poganja laboratorije, ki so pri nas pristojni za tovrstna testiranja, na rob zmogljivosti. O aktualnem stanju na področju testiranja na novi koronavirus se bomo pogovarjali z predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani dr. Miroslavom Petrovcem, ki bo pojasnil tudi, kako je z razpoložljivostjo hitrih testov in ali si bo Slovenija lahko nujno potrebne reagente za teste kmalu zagotavljala sama.<p>Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi </p><p><p>Po državi se je v zadnjih dveh tednih opazno povečalo število opravljenih testov na novi koronavirus, ob čemer nič ne kaže, da se bo ta številka kmalu zmanjšala. Večje število testiranj pomeni tudi daljše čakanje na rezultate in hkrati vnovič poganja laboratorije, ki so pri nas pristojni za tovrstna testiranja, na rob zmogljivosti. <span>Situacija se je po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostrila, pove predstojnik <a href="http://www.imi.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><em>Inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani</em> </a>dr. <strong>Miroslav Petrovec.</strong></span></p> <blockquote> <p><em><span>"Za zdaj res pazimo, da preostala diagnostika ne trpi. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Z novimi medicinskimi prijemi smo poskušali zmanjšati število ljudi, ki delujejo v diagnostiki. Največ bi nam prinesla tako imenovana digitalizacija celotnega procesa, precej dela je še vedno ročnega. Če ilustriram, včasih smo imeli 1500 vzorcev na dan, zdaj jih imamo 3500, kar je zelo težko zagotavljati."</span></em></p></blockquote> <blockquote><p><em>Celoten pogovor z dr. Miroslavom Petrovcem:</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Petrovec, ta teden je minister za zdravje Tomaž Gantar nakazal, da še imamo nekaj rezerve na področju opravljenih testiranj, da je zgornja meja približno 4000. Sami ste v preteklosti pogosto opozarjali, da ste na zgornji meji zmogljivosti, kako odgovarjate potem na te precej visoke številke in kje boste našli rezerve za napovedano število testiranj?</strong></p> <p>Najverjetneje je s to številko mislil na to, do kod načrtujemo, da bomo kapacitete lahko povečali. Število 4000 se nanaša na celotno število testiranj po  Sloveniji na dan. Menim, da bi na našem inštitutu lahko dosegli polovico načrtovane kvote, polovico pa bi lahko opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ko bomo do konca izvedli kadrovske okrepitve, nekatere posodobitve in dobavo opreme za izvajanje teh testov.</p> <p><strong>Kako blizu ste temu? Boste v ta namen tudi na novo zaposlovali?</strong></p> <p>Gotovo to pomeni nove zaposlitve ljudi, ki se bodo ukvarjali izključno z diagnostiko tega virusa. To naj bi se zgodilo v prihodnjih treh tednih.</p> <p><strong>Kaj pa tolikšno število testiranj pomeni za ugotavljanje drugih bolezni, nemara življenje ogrožajočih stanj? Pomislimo samo na meningokokno sepso, ki zahteva takojšnje rezultate testiranj … Boste druga testiranja še vedno zagotavljali pravočasno, če se dobršen del kadra preusmerja na testiranje novega koronavirusa v tako imenovana dežurstva za covid in turnuse za covid?</strong></p> <p>Zagotovo. Res je, da se je položaj po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostril, ker se je število testiranj na covid povečalo, tudi na račun potovanj, samoplačniških testiranj, testiranj športnikov … ob čemer se je vrnila še vsa preostala rutina. Po novem imamo dve dežurni mesti: zdravnika, ki se ukvarja le s covidom, in zdravnika, ki se ukvarja z vsemi preostalimi stvarmi, in to vse dni v tednu. Zdaj imamo na inštitutu za 150 odstotkov več vzorcev od kadar koli doslej doseženih rekordov. Če smo imeli prej – za ilustracijo – 1500 vzorcev na dan, jih imamo danes 3500. To je izjemna obremenitev tako za ljudi, ki delajo fizično z vzorci, kot za zdravnike, ki vse te izvide sproščajo, pregledujejo in konzultirajo s kliniko. Smo na robu z močmi in to stežka zagotavljamo, a za zdaj res pazimo, da ne trpi preostala diagnostika. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Izvedli smo nekaj novih organizacijskih prijemov, poskušamo se prilagajati tudi s tehnologijo, največ pa bi nam prinesla digitalizacija celotnega procesa, da bi se torej naročila preoblikovala v elektronska. Tako pa je precej dela še vedno ročnega. V tem vidim največjo šibko točko, ki je rešljiva, a vprašanje, v kolikšnem času. Prej kot v mesecu ali dveh za vse naročnike, ki nam na testiranje pošiljajo vzorce za covid, ne.</p> <p><strong>Kaj pa to pomeni za čakanje na rezultate? Tudi tukaj lahko nastaja ozko grlo pri nadaljnji diagnozi. </strong></p> <p>Pri preiskavah, ki niso vezane na covid, čakalnih vrst ni in se sproščajo normalno. Pri covidu pa je odvisno od časa, kdaj vzorci prihajajo v laboratorij. Ker nekatere prinašajo iz oddaljenih krajev, se lahko zgodi, da jih dobimo le enkrat na dan, in to pozno popoldne ali zvečer. Takrat nastane zastoj in ta teden se je, denimo, prvič zgodilo, da v istem dnevu nismo zmogli obdelati vseh vzorcev, ki so nam jih poslali. To se je začelo z večanjem števila primerov prejšnji teden. Še vedno se trudimo, da bi bili rezultati na voljo v 24 urah po sprejemu vzorca. Prejšnji teden sem obiskal laboratorij v Italiji, kjer je standardni čas do izvida 24 ur, enako velja za bolnišnico Charité v Berlinu, kjer je čas do izvida prav tako 24 ur, ob povečanju števila vzorcev pa se lahko podaljša na štiri dni. Tudi pri nas lahko vsakršen izbruh, kot je bil na primer v Pivki, poveča obremenitev za nekaj sto vzorcev; vsak izbruh v domovih za ostarele prav tako pomeni nekaj novih sto vzorcev. Takšne obremenitve so nepredvidljive, zelo velike, zahtevajo skrbno načrtovanje dobave reagentov in razporejanja ljudi. Velikokrat se zgodi, da moramo ekipo okrepiti čez dan, saj osnovna ekipa zaradi povečanega števila vzorcev ne bi mogla opraviti dela sama do predvidene ure.</p> <p><strong>Dodatno skrb predstavljajo urgentni bolniki, ki zahtevajo takojšnjo pomoč, pri tem pa se zatakne prav pri čakanju na izvide hitrih testov na covid. Kot vemo, je njihovo število zelo omejeno. Kolikšna je njihova razpoložljivost ta hip in kakšno dobavo in zaloge načrtujete v prihodnjih mesecih?</strong></p> <p>Najbolj nas skrbijo urgentni in težki bolniki, ki so sprejeti v bolnišnico. Žal je število teh testov omejeno na približno 250 na 14 dni, kar pomeni, da lahko na dan naredimo približno 30 takšnih molekularnih testov ali celo manj. Res se trudimo, da teste, ki so končani v približno uri in 15 minutah, dobijo tisti, ki so v smrtni nevarnosti oziroma ki so sprejeti na intenzivno enoto. Napovedi za njihovo dobavljivost so sicer nekoliko boljše z oktobrom, bojim pa se, da kljub temu njihova količina ne bo tolikšna, kot bi jo potrebovali. Upam pa, da se bo s kadrovsko okrepitvijo ekipe in novo tehnologijo prepustnost standardnih testov vrnila na stare številke, kar pomeni, da je bilo treba na izvid čakati od štiri do šest ur, morda osem ur, kar je še sprejemljivo. K temu bo morda pripomogla nočna služba, ki po nočnem procesiranju izvide sprošča zgodaj zjutraj.</p> <p><strong>Na trgu je na voljo tudi kar precej komercialnih hitrih testov, ki podobno kot testi za nosečnost posamezniku lahko dajo določene rezultate o okužbi s covidom 19. So se izkazali za dovolj učinkovite, da bi jih lahko priporočili ljudem?</strong></p> <p>Ravno sem se vrnil s sestanka na pristojnem ministrstvu, kjer smo razpravljali o uporabi teh testov. Resne ocene o njihovi uporabnosti ni nikjer na svetu. Kolikor poznamo format tega testa od prej in za druge povzročitelje, lahko trdim, da je test nekoliko manj občutljiv. To pomeni, da lahko izda lažno negativen rezultat. Lahko pa je tudi relativno zanesljiv, če ga testiramo na pravi populaciji, na pravih bolnikih. Če gre za bolnika, ki je akutno zbolel in kaže simptome, bi lahko morda z njim odkrili približno 80 ali po najslabši oceni približno 60 odstotkov okuženih. Vedeti pa je treba, da ima lahko človek, ki je na začetku bolezni, le majhno količino virusa, že naslednji dan pa se ta izjemno poveča. Zato smo skrajno previdni, kako bomo definirali uporabo teh testov. Sami izkušenj za zdaj nimamo, nekaj bolnišnic naj bi tak format testa ocenilo kot sprejemljiv, sam pa čakam na podatke večjih študij. Prva je italijanska in druga nemška, v okviru katerih so testirali nekaj različnih testov in podali primernost in oceno za določene skupine bolnikov.</p> <p><strong>Kdaj naj bi bili rezultati študij na voljo?</strong></p> <p>Mislim, da v nekaj tednih.</p> <p><strong>Zakaj se pri nas bris še vedno jemlje iz nosnega dela žrela in ne iz ustnega, kot to počnejo ponekod v tujini?</strong></p> <p>Odgovor je preprost: po študijah, ki so bile narejene doslej, je najzanesljivejši vzorec iz nosnega dela žrela, precej dobro se je izkazala tudi slina ali bris ustnega dela žrela, a so v večini študij dokazali, da so nekaj okuženih pri tem vendarle izgubili, se pravi, da vsi v tem delu žrela nimajo virusa. Boljše je bilo, če so jemali kombiniran bris, bris ustnega in nosnega dela žrela, to je bilo najučinkovitejše. Nekoliko več si obetamo od predvidenih novih testov, ki bodo testirali slino, a prepričljivih rezultatov za to še ni.</p> <p><strong>Če je test z brisom pozitiven, potem smo skoraj zagotovo okuženi z novim koronavirusom, če pa je negativen …?</strong></p> <p>Ta hip ocene ne bi mogel podati, načeloma se s temi testi postavljajo začasne diagnoze. Proizvajalci testov se dobro zavarujejo, kdor prebere navodila, ve, da negativen test še ne pomeni, da bolnik te bolezni nima, če pa je test pozitiven, je treba okužbo potrditi z zanesljivejšo metodo. Je pa res, da se po hitrosti z njimi ne da primerjati ničesar drugega, kar imamo ta hip.</p> <p><strong>A vendarle … o kakšni stopnji specifičnosti in zanesljivosti govorimo?</strong></p> <p>Zelo težko rečem. Po nekaterih raziskavah, ki smo jih delali za gripo, so bile številke pri specifičnosti, torej možnosti, da bi test dal lažno pozitivne rezultate, kar dobre, tudi nad 95, celo 98 odstotki, pri nekaterih celo 100 odstotkov. Pri občutljivosti pa niso bile dobre, vsaj ne za gripo. Po študiji, ki smo jo naredili in je bila objavljena kot diplomsko delo, je bila občutljivost za gripo pri otrocih 60-odstotna, pri odraslih pa samo 30-odstotna. Tudi po nekaterih predčasnih rezultatih za covid 19 je pri določenih testih povezava z brisi zelo slaba, včasih tudi pod 50 odstotki. Zato je zelo pomembno, da se vsak test in posameznega proizvajalca posebej oceni, ker pa jih je toliko, je v Sloveniji to zelo težko izvesti, saj ob čezmerni količini testiranj že redno diagnostiko komaj obdelujemo.</p> <p><strong>Če prav razumem, so lahko testi brisov žrela in nosu tudi v polovici primerov lažno negativni?</strong></p> <p>Tudi lahko. Predvsem je treba upoštevati, v kateri stopnji testiramo bolnika. Nekateri bi si želeli, da bi s takim testom iskali tudi asimptomatske bolnike, a po mojem vedenju zdaj prav noben test ni registriran za takšne namene. Kaj takega je zelo težko narediti, potrebno bi bilo natančno načrtovano večkratno testiranje, vse skupaj pa je odvisno tudi od cene. Cene takšnih testov bi morale biti občutno nižje, če bi hoteli govoriti o smiselnosti takšne uporabe.</p> <p><strong>Se je pri vas v tem času kateri od zaposlenih, ki testira ljudi, že okužil z novim koronavirusom?</strong></p> <p>Ne, doslej se ni okužil nihče od zaposlenih, in to ne pri delu ne v zasebnem življenju. Če bi se nam to zgodilo, bi se resno ustrašili, kako bomo zagotavljali diagnostiko še naprej. Če najdemo okuženega, bi morali ob tem v karanteno poslati precej ljudi, izpad dela pa bi bil tako velik, da bi ga bilo nemogoče nadomestiti.</p> <p><strong>Ustaviva se še pri nedavnem primeru Maribora, kjer se je ob stiku z okuženim bolnikom okužilo 11 strokovnih delavcev. Kako je to mogoče, ko pa vemo, da medicinsko osebje najbrž zelo dobro pozna vse ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. </strong></p> <p>Konkretnega primera ne poznam in ga zato težko komentiram. Smo pa v Sloveniji že opazili kar nekaj primerov oziroma izbruhov med zdravstvenimi delavci. Zakaj se je to zgodilo? Verjamem, da se zna po šestih mesecih večina zdravstvenega osebja ustrezno varovati, težava pa je, da smo tudi zdravstveni sodelavci samo ljudje in moramo sneti masko, ko gremo s kom na malico ali s kom popijemo kavo, in če smo pri tem nepozorni in ne upoštevamo popolnoma enakih navodil kot ob stiku z bolnikom, lahko okužbo nehote prenesemo na preostale sodelavce. To je po mojem mnenju največkrat vzrok takšnih večjih izbruhov.</p> <p><strong>Kako sami gledate na nekaj prihodnjih mesecev? </strong></p> <p>Zelo sem zaskrbljen. Na diagnostiki respiratornih virusov delam že 11 let in v mesecih, ki so za nami, predvsem pa v tem mesecu, še nikoli nisem videl, da bi bil kakšen izbruh bolezni tako silovit in neobvladljiv, kot je zdaj. Resno me skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se bomo zaradi hladnejših temperatur še več zadrževali v zaprtih prostorih skupaj z drugimi ljudmi. Že zdaj svoje učinke kaže začetek šolskega leta, svoje bo dodalo še novo študijsko leto. Ljudje na ulicah ne vzdržujejo varnostne razdalje, da o lokalih sploh ne govorimo. Tudi če so na odprtem, nam nič ne pomaga, če sedimo preblizu. Zdaj poleg covida sicer opažamo izključno le še rinoviruse, ki pa so največkrat okužba majhnih otrok, ki te viruse raznesejo med seboj in na starše. To je tisto veliko breme, ki smo se ga vsi bali, a je prehlad ena od človekovih najpogostejših bolezni. Žal covid pri zdravih mladih ljudeh ravno tako pogosto poteka kot prehlad in v tem primeru smo obsojeni na to, da bomo med ljudmi morali najti tiste, ki imajo covid, preostale, ki ga nimajo, pa čim prej sproščati na delo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 16 Sep 2020 12:45:00 +0000 Petrovec: V dolgoletni karieri še nisem videl tako silovitega in neobvladljivega izbruha Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.<p>Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke</p><p><p>Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom <a href="https://www.onkonet.si/">ONKO NET</a> so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.</p> <p>Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom <a href="https://www.onkonet.si/">ONKO NET</a> so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.</p> <blockquote><p>"<em>Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna</em>." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi <strong>Kristina Modic</strong></p></blockquote> <p>Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. <strong>Irena Oblak</strong>.</p> <p>Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. <strong>Borut Štabuc</strong>, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.</p> <p>Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. <strong>Danica Rotar - Pavlič</strong>.</p> <blockquote><p>Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. <strong>Samo Zver</strong> prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, <em>bolezen za zraven</em>, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "<em>Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."</em></p></blockquote></p> 174715588 RTVSLO – Val 202 821 clean Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.<p>Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke</p><p><p>Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom <a href="https://www.onkonet.si/">ONKO NET</a> so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.</p> <p>Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom <a href="https://www.onkonet.si/">ONKO NET</a> so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.</p> <blockquote><p>"<em>Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna</em>." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi <strong>Kristina Modic</strong></p></blockquote> <p>Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. <strong>Irena Oblak</strong>.</p> <p>Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. <strong>Borut Štabuc</strong>, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.</p> <p>Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. <strong>Danica Rotar - Pavlič</strong>.</p> <blockquote><p>Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. <strong>Samo Zver</strong> prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, <em>bolezen za zraven</em>, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "<em>Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."</em></p></blockquote></p> Thu, 03 Sep 2020 12:45:00 +0000 Covid-19 nam ustavlja medicino na vseh ravneh Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay<p>Za uporabo mask so utemeljeni medicinski pa tudi moralni razlogi. Najmlajša umrla bolnica v Sloveniji je bila stara le 49 let</p><p><p>Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. <strong>Maja Remškar</strong> (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine <strong>Tomaž Vovko</strong> (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. <strong>Tanja Kamin</strong> (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. <strong>Maja Ravnikar</strong> (NIB), filozof prof. dr. <strong>Igor Pribac</strong> (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. <strong>Uroš Ahčan</strong> (UKC Ljubljana).</p> <p>V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Zakaj si nekateri zaščitno masko tako težko nataknejo?</p> <p>Ko infektolog <strong>Tomaž Vovko</strong> pride v službo, si najprej obleče zaščitna oblačila: podobleko, dva zaščitna plašča, posebne nogavice in obuvala, dva para rokavic in skafander – ali pa, namesto skafandra – zaščitno kapo, očala in FFP3 zaščitno masko. Tomaž Vovko dela na Intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer zdravi najtežje bolnike s covidom. Njihovo življenje pogosto visi na nitki. <em>»Obstajajo ljudje, ki meni rečejo, jaz ne verjamem v ta virus. To je zarota. To je pretirano. In ti ljudje potem ne želijo imeti zaščitnih mask.«</em></p> <p>Fizičarka <strong>Maja Remškar</strong> je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverjala učinkovitost zaščitnih mask. Njen odgovor na pomislek, ali ni virus tako majhen, da se brez težav izmuzne skozi masko, je zato znanstven in dokazan. <em>»Na podlagi naših rezultatov lahko rečem, da blago kirurških mask prepušča manj kot en odstotek teh delcev. To pomeni, da virusi skozi tako masko ne morejo.«</em></p> <p>Komunikologinja <strong>Tanja Kamin</strong> pojasnjuje, da so naša stališča o zaščiti z maskami odvisna tudi od tega, kako in kakšne informacije o maskah in covidu dobimo.<em>»Na začetku so se ljudje, vsaj tisti, s katerimi smo govorili v okviru raziskave, brez izjeme držali zaščitnih ukrepov. Skrbeli so, da ne bi okužili sebe. Še bolj zanimivo spoznanje pa je, da so bili vsi zelo obremenjeni s tem, da ne bi slučajno oni sami okužili koga drugega.«</em></p> <p></p> <p>Filozof <strong>Igor Pribac</strong> je v pogovoru izpostavil še en pomemben vidik uporabe zaščitnih mask. Zaščitne maske je pogledal skozi antropološki zorni kot. <em>»Maska prekrije velik del obraza in ga naredi manj prepoznavnega, kot je bil prej. S tem prekine nenapisano vendar uveljavljeno pravilo, po katerem naj bi ljudje drug drugemu kazali svoj obraz. Obraz je namreč tisti del našega telesa, ki je tako rekoč univerzalno razpoznaven.« </em></p> <p>Odpor proti nošenju mask in proti drugim preventivnim ukrepom za upočasnitev širjenja epidemije skrbi virologinjo in biotehnologinjo <strong>Majo Ravnikar.</strong> <em>»Doktor Ihan je v enem svojih prispevkov psihološko razložil, da gre za pojave v družbi, ki so do neke mere sicer pričakovani. Ljudje v situacijah, ki jih ne morejo nadzorovati, vse skupaj zanikajo.« </em></p> <p>Kirurg <strong>Uroš Ahčan</strong> pravi, da je maska fizična pregrada, mehanska zaščita, ki ima ob pravilni uporabi številne prednosti, sam pa vidi tudi nekatere slabosti. <em>»Ker maske niso transparentne, ne moreš izražati svojih čustev in tudi ne normalno komunicirati. Govorica telesa je okrnjena. Pregled z masko je drugačen. Brez maske takoj opaziš, ali je bolnik zadovoljen, ali ne, kakšne so ob dotiku bolečine, kakšne so njegove reakcije. Pričakujem, da bo industrija za ta namen izdelala transparentne maske.«</em></p> <p>Po podatkih Univerze Johns Hopkins (1. 9. 2020) se je po svetu z novim koronavirusom sars-cov 2 okužilo že več kot 25 milijonov ljudi, 850.000 jih je zaradi covida umrlo. Za primerjavo: to je več kot za malarijo ali hivom. Kaj pa pravijo številke za Slovenijo? Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo pri nas že več kot 2.900 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Do včeraj je v Sloveniji zaradi covida umrlo 133 prebivalk in prebivalcev.</p></p> 174714938 RTVSLO – Prvi 2931 clean Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay<p>Za uporabo mask so utemeljeni medicinski pa tudi moralni razlogi. Najmlajša umrla bolnica v Sloveniji je bila stara le 49 let</p><p><p>Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. <strong>Maja Remškar</strong> (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine <strong>Tomaž Vovko</strong> (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. <strong>Tanja Kamin</strong> (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. <strong>Maja Ravnikar</strong> (NIB), filozof prof. dr. <strong>Igor Pribac</strong> (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. <strong>Uroš Ahčan</strong> (UKC Ljubljana).</p> <p>V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Zakaj si nekateri zaščitno masko tako težko nataknejo?</p> <p>Ko infektolog <strong>Tomaž Vovko</strong> pride v službo, si najprej obleče zaščitna oblačila: podobleko, dva zaščitna plašča, posebne nogavice in obuvala, dva para rokavic in skafander – ali pa, namesto skafandra – zaščitno kapo, očala in FFP3 zaščitno masko. Tomaž Vovko dela na Intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer zdravi najtežje bolnike s covidom. Njihovo življenje pogosto visi na nitki. <em>»Obstajajo ljudje, ki meni rečejo, jaz ne verjamem v ta virus. To je zarota. To je pretirano. In ti ljudje potem ne želijo imeti zaščitnih mask.«</em></p> <p>Fizičarka <strong>Maja Remškar</strong> je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverjala učinkovitost zaščitnih mask. Njen odgovor na pomislek, ali ni virus tako majhen, da se brez težav izmuzne skozi masko, je zato znanstven in dokazan. <em>»Na podlagi naših rezultatov lahko rečem, da blago kirurških mask prepušča manj kot en odstotek teh delcev. To pomeni, da virusi skozi tako masko ne morejo.«</em></p> <p>Komunikologinja <strong>Tanja Kamin</strong> pojasnjuje, da so naša stališča o zaščiti z maskami odvisna tudi od tega, kako in kakšne informacije o maskah in covidu dobimo.<em>»Na začetku so se ljudje, vsaj tisti, s katerimi smo govorili v okviru raziskave, brez izjeme držali zaščitnih ukrepov. Skrbeli so, da ne bi okužili sebe. Še bolj zanimivo spoznanje pa je, da so bili vsi zelo obremenjeni s tem, da ne bi slučajno oni sami okužili koga drugega.«</em></p> <p></p> <p>Filozof <strong>Igor Pribac</strong> je v pogovoru izpostavil še en pomemben vidik uporabe zaščitnih mask. Zaščitne maske je pogledal skozi antropološki zorni kot. <em>»Maska prekrije velik del obraza in ga naredi manj prepoznavnega, kot je bil prej. S tem prekine nenapisano vendar uveljavljeno pravilo, po katerem naj bi ljudje drug drugemu kazali svoj obraz. Obraz je namreč tisti del našega telesa, ki je tako rekoč univerzalno razpoznaven.« </em></p> <p>Odpor proti nošenju mask in proti drugim preventivnim ukrepom za upočasnitev širjenja epidemije skrbi virologinjo in biotehnologinjo <strong>Majo Ravnikar.</strong> <em>»Doktor Ihan je v enem svojih prispevkov psihološko razložil, da gre za pojave v družbi, ki so do neke mere sicer pričakovani. Ljudje v situacijah, ki jih ne morejo nadzorovati, vse skupaj zanikajo.« </em></p> <p>Kirurg <strong>Uroš Ahčan</strong> pravi, da je maska fizična pregrada, mehanska zaščita, ki ima ob pravilni uporabi številne prednosti, sam pa vidi tudi nekatere slabosti. <em>»Ker maske niso transparentne, ne moreš izražati svojih čustev in tudi ne normalno komunicirati. Govorica telesa je okrnjena. Pregled z masko je drugačen. Brez maske takoj opaziš, ali je bolnik zadovoljen, ali ne, kakšne so ob dotiku bolečine, kakšne so njegove reakcije. Pričakujem, da bo industrija za ta namen izdelala transparentne maske.«</em></p> <p>Po podatkih Univerze Johns Hopkins (1. 9. 2020) se je po svetu z novim koronavirusom sars-cov 2 okužilo že več kot 25 milijonov ljudi, 850.000 jih je zaradi covida umrlo. Za primerjavo: to je več kot za malarijo ali hivom. Kaj pa pravijo številke za Slovenijo? Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo pri nas že več kot 2.900 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Do včeraj je v Sloveniji zaradi covida umrlo 133 prebivalk in prebivalcev.</p></p> Tue, 01 Sep 2020 07:10:00 +0000 Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko? Poleti tudi znanost dela s polno paro, ogromno znanstvenih iniciativ se posveča odprtim vprašanjem v zvezi s koronavirusom Sars-CoV-2. Kaj je novega v znanstvenem tisku, kaj se lahko naučimo iz pustošenja koronavirusa po svetu, sta v nekaj kratkih novičkah zbrala Maja Ratej in Luka Hvalc.<p>Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni</p><p><p>Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-02278-5">kako se bo razvijala pandemija</a> in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid 19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako učinkovita bodo cepiva?</p> <p>Ta hip je v <a href="https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/">predklinični stopnji 198 kandidatov za cepiva</a>, v varnostnih stopnjah ena in dve približno 30 cepiv, stopnjo tri, torej zadnjo stopnjo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najdolgotrajnejša, pa so doslej dosegla štiri cepiva.</p> <p><a href="https://www.google.com/search?rlz=1C1GCEB_enSI843SI843&amp;ei=RSYtX6-IJ8OWsAeStbrADQ&amp;q=coronavirus+statistics&amp;oq=coronavirus+statistics&amp;gs_lcp=CgZwc3ktYWIQAzICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAMgIIADICCAA6BAgAEEc6BQgAEJECOgQIABAKUMbLAVjY1wFg3tgBaABwAXgAgAFwiAGHB5IBAzcuM5gBAKABAaoBB2d3cy13aXrAAQE&amp;sclient=psy-ab&amp;ved=0ahUKEwjvvvDp6ojrAhVDC-wKHZKaDtgQ4dUDCAw&amp;uact=5">Število okuženih</a> po svetu je preseglo 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712.000 žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.</p> <p>Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo učinkovitejša od stroge karantene. Ekipa <a href="https://spiral.imperial.ac.uk:8443/handle/10044/1/79643">raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu</a> je ugotovila, da se v več kot 50 državah, v katerih so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu, in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.</p> <p>Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250.000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1386653220301827">različne stopnje fizične distance v kombinaciji s poostreno higieno</a>. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov fizične distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije pod pogojem, da vsaj polovica ljudi izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).</p> <p>S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od <a href="https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.29.2001352">izraelskih srednjih šol</a>. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki v šolo hodili kot pred izbruhom covida 19, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k širjenju virusa pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej.</p> <p>Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali <a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/69/wr/mm6931e1.htm?s_cid=mm6931e1_w">izbruh covida 19 na enem od ameriških mladinskih kampov</a> v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dneva po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj sto članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od šest do deset let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj udeleževali skupinskih dejavnosti, kot je zborovsko prepevanje.</p> <p>Nekatere <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/08/04/science.abd3871">celice našega imunskega sistema</a>, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajen prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid 19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom. A potrebni so dodatni dokazi.</p> <p>Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna sta takojšen odziv in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/07/20/science.abc9004">Skupina iz Univerze v Hongkongu</a> je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali na začetku. V pettedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dneva na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.</p> <p>Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se <a href="https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.07.21.214346v2">virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi</a>. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja v severni Italiji iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, s poznejšimi serološkimi preiskavami pa so prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.</p></p> 174710539 RTVSLO – Val 202 389 clean Poleti tudi znanost dela s polno paro, ogromno znanstvenih iniciativ se posveča odprtim vprašanjem v zvezi s koronavirusom Sars-CoV-2. Kaj je novega v znanstvenem tisku, kaj se lahko naučimo iz pustošenja koronavirusa po svetu, sta v nekaj kratkih novičkah zbrala Maja Ratej in Luka Hvalc.<p>Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni</p><p><p>Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, <a href="https://www.nature.com/articles/d41586-020-02278-5">kako se bo razvijala pandemija</a> in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid 19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako učinkovita bodo cepiva?</p> <p>Ta hip je v <a href="https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/">predklinični stopnji 198 kandidatov za cepiva</a>, v varnostnih stopnjah ena in dve približno 30 cepiv, stopnjo tri, torej zadnjo stopnjo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najdolgotrajnejša, pa so doslej dosegla štiri cepiva.</p> <p><a href="https://www.google.com/search?rlz=1C1GCEB_enSI843SI843&amp;ei=RSYtX6-IJ8OWsAeStbrADQ&amp;q=coronavirus+statistics&amp;oq=coronavirus+statistics&amp;gs_lcp=CgZwc3ktYWIQAzICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAMgIIADICCAA6BAgAEEc6BQgAEJECOgQIABAKUMbLAVjY1wFg3tgBaABwAXgAgAFwiAGHB5IBAzcuM5gBAKABAaoBB2d3cy13aXrAAQE&amp;sclient=psy-ab&amp;ved=0ahUKEwjvvvDp6ojrAhVDC-wKHZKaDtgQ4dUDCAw&amp;uact=5">Število okuženih</a> po svetu je preseglo 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712.000 žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.</p> <p>Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo učinkovitejša od stroge karantene. Ekipa <a href="https://spiral.imperial.ac.uk:8443/handle/10044/1/79643">raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu</a> je ugotovila, da se v več kot 50 državah, v katerih so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu, in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.</p> <p>Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250.000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1386653220301827">različne stopnje fizične distance v kombinaciji s poostreno higieno</a>. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov fizične distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije pod pogojem, da vsaj polovica ljudi izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).</p> <p>S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od <a href="https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.29.2001352">izraelskih srednjih šol</a>. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki v šolo hodili kot pred izbruhom covida 19, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k širjenju virusa pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej.</p> <p>Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali <a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/69/wr/mm6931e1.htm?s_cid=mm6931e1_w">izbruh covida 19 na enem od ameriških mladinskih kampov</a> v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dneva po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj sto članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od šest do deset let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj udeleževali skupinskih dejavnosti, kot je zborovsko prepevanje.</p> <p>Nekatere <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/08/04/science.abd3871">celice našega imunskega sistema</a>, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajen prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid 19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom. A potrebni so dodatni dokazi.</p> <p>Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna sta takojšen odziv in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. <a href="https://science.sciencemag.org/content/early/2020/07/20/science.abc9004">Skupina iz Univerze v Hongkongu</a> je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali na začetku. V pettedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dneva na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.</p> <p>Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se <a href="https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.07.21.214346v2">virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi</a>. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja v severni Italiji iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, s poznejšimi serološkimi preiskavami pa so prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.</p></p> Fri, 07 Aug 2020 10:05:00 +0000 Raziskave o koronavirusu: Covid 19 bo naša stalnica, a odprtih še ogromno neznank V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija<p>Maske ščitijo bolj od razkuževanja</p><p><p>Ultrazvok prinaša tudi dobre navice o covidu. Iztok Konc je v Berlin poklical infektologa prof. dr. <strong>Andreja Trampuža</strong> s Klinike Charite. V pogovoru sta izpostavila pomen uporabe mask v zaprtih prostorih in se dotaknila tekme med raziskovalci za učinkovito cepivo. Nista pa mogla mimo nemške študije, ki je opozorila na veliko smrtnost med bolniki s covidom.</p> <p>Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi dr. Trampuž. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči.</p></p> 174710149 RTVSLO – Prvi 830 clean V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija<p>Maske ščitijo bolj od razkuževanja</p><p><p>Ultrazvok prinaša tudi dobre navice o covidu. Iztok Konc je v Berlin poklical infektologa prof. dr. <strong>Andreja Trampuža</strong> s Klinike Charite. V pogovoru sta izpostavila pomen uporabe mask v zaprtih prostorih in se dotaknila tekme med raziskovalci za učinkovito cepivo. Nista pa mogla mimo nemške študije, ki je opozorila na veliko smrtnost med bolniki s covidom.</p> <p>Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi dr. Trampuž. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči.</p></p> Thu, 06 Aug 2020 07:15:00 +0000 Dr. Trampuž: Če bi že januarja nosili maske, bi pandemijo v Evropi lahko preprečili Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše poročilo o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. No, v objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji manj kot odstotno prekuženost, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki nove rezultate komentira kot pričakovane in še v večjo skrb vsem nam, da zajezimo širjenje okužb. Poklicali smo ga v četrtek, 9. 7., popoldne. <p>Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane</p><p><p>Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše <a href="http://file.biolab.si/files/2020-07-6-covid-19-slovenija-porocilo-1-0.pdf">poročilo</a> o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. V ta teden objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi nove ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji <b>manj kot odstotno prekuženost</b>, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.</p> <p>Raziskovalci nameravajo izsledke raziskave objaviti tudi v več člankih v priznanih mednarodnih medicinskih revijah. Prvi članek z naslovom "<em>Low prevalence of active COVID-19 in Slovenia: a nationwide population study on a probability-based sample</em>" je bil 10. 7. 2020 <a href="https://covid19.biolab.si/blog/2020-07-10-prva-objava/">sprejet v objavo v reviji Clinical Microbiology and Infection</a>.</p></p> 174705632 RTVSLO – Val 202 321 clean Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše poročilo o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. No, v objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji manj kot odstotno prekuženost, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki nove rezultate komentira kot pričakovane in še v večjo skrb vsem nam, da zajezimo širjenje okužb. Poklicali smo ga v četrtek, 9. 7., popoldne. <p>Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane</p><p><p>Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše <a href="http://file.biolab.si/files/2020-07-6-covid-19-slovenija-porocilo-1-0.pdf">poročilo</a> o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. V ta teden objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi nove ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji <b>manj kot odstotno prekuženost</b>, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.</p> <p>Raziskovalci nameravajo izsledke raziskave objaviti tudi v več člankih v priznanih mednarodnih medicinskih revijah. Prvi članek z naslovom "<em>Low prevalence of active COVID-19 in Slovenia: a nationwide population study on a probability-based sample</em>" je bil 10. 7. 2020 <a href="https://covid19.biolab.si/blog/2020-07-10-prva-objava/">sprejet v objavo v reviji Clinical Microbiology and Infection</a>.</p></p> Fri, 10 Jul 2020 20:24:00 +0000 Namesto 3-odstotne v Sloveniji le odstotna prekuženost Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav. O tem, ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo svetovalne skupine za Covid- 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinjo prof. dr. Bojano Beović.<p>Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović</p><p><p>Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so minili že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav.</p> <blockquote><p><em>"V nedeljo je bilo šestnajst novih primerov, danes jih pričakujemo še veliko več. Povečuje se število pozitivnih primerov, ki prihajajo iz Hrvaške."</em> – infektologinja<strong> prof. dr. Bojana Beović</strong></p></blockquote> <p>Novo žarišče v državi je postal tudi dom starejših v Vipavi. Na vprašanje, kako je sploh mogoče, da se je virus v domu tako hitro razširil, infektologinja odgovarja:</p> <blockquote><p><em>"Sprašujem se, kako je to mogoče. Nekaj mesecev smo postavljali trden sistem in organizacijo v primeru okužbe, očitno so nekatera vodstva domov to preslišala. Apeliram na vsa vodstva domov, naj se organizirajo, če se še niso. Bolnike iz Vipave smo hospitalizirali, da se dom razbremeni, ne zaradi spremembe doktrine."</em></p></blockquote> <p>Dr. Bojana Beović posebej poudarja tudi nevarnost okužb na neorganiziranih zasebnih druženjih.</p> <blockquote><p><em>"Takšna druženja potekajo vsaj delno v zaprtih prostorih. Gre za ljudi, ki se poznajo in zato bolj sprostijo, med njimi je opaziti tesnejše stike. Po izkušnjah epidemiologov iz zadnjih 14 dni so prav taka druženja v Sloveniji najbolj tvegana dejavnost."</em></p></blockquote></p> 174704629 RTVSLO – Val 202 776 clean Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav. O tem, ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo svetovalne skupine za Covid- 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinjo prof. dr. Bojano Beović.<p>Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović</p><p><p>Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so minili že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav.</p> <blockquote><p><em>"V nedeljo je bilo šestnajst novih primerov, danes jih pričakujemo še veliko več. Povečuje se število pozitivnih primerov, ki prihajajo iz Hrvaške."</em> – infektologinja<strong> prof. dr. Bojana Beović</strong></p></blockquote> <p>Novo žarišče v državi je postal tudi dom starejših v Vipavi. Na vprašanje, kako je sploh mogoče, da se je virus v domu tako hitro razširil, infektologinja odgovarja:</p> <blockquote><p><em>"Sprašujem se, kako je to mogoče. Nekaj mesecev smo postavljali trden sistem in organizacijo v primeru okužbe, očitno so nekatera vodstva domov to preslišala. Apeliram na vsa vodstva domov, naj se organizirajo, če se še niso. Bolnike iz Vipave smo hospitalizirali, da se dom razbremeni, ne zaradi spremembe doktrine."</em></p></blockquote> <p>Dr. Bojana Beović posebej poudarja tudi nevarnost okužb na neorganiziranih zasebnih druženjih.</p> <blockquote><p><em>"Takšna druženja potekajo vsaj delno v zaprtih prostorih. Gre za ljudi, ki se poznajo in zato bolj sprostijo, med njimi je opaziti tesnejše stike. Po izkušnjah epidemiologov iz zadnjih 14 dni so prav taka druženja v Sloveniji najbolj tvegana dejavnost."</em></p></blockquote></p> Mon, 06 Jul 2020 08:00:00 +0000 Zasebne zabave so večinski vir okužb, ki so nastale v Sloveniji Na Valu 202 smo se znova obrnili na enega od vodilnih svetovnih virologov profesorja Vincenta Racaniella z Univerze Columbia, ki podrobno sledi razvoju dogodkov v povezavi s koronavirusom. Maja Ratej ga je od januarja poklicala že tretjič, v današnjem pogovoru pa bosta osvetlila predvsem stanje v Združenih državah Amerike, kjer so ta teden že prešli mejo 50.000 novih okužb na dan, in pa nove ugotovitve v raziskavah samega virusa in bolezni, ki jo povzroča. Začenši s tem, ali je virus res toliko mutiral, da so novi sevi milejši kot ob začetnem izbruhu? <p>Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi</p><p><p><strong>Profesor <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Vincent_Racaniello">Vincent Racaniello</a>, nazadnje sva se pogovarjala marca, ko se je Evropa spopadala z žarišči koronavirusnih okužb. Zdaj se je žarišče prestavilo na obe Ameriki. A začniva pri virusu samem – kaj novega vemo o njem? </strong></p> <p>V znanosti na tem področju so trenutno vse oči usmerjene v preventivo in razvoj cepiva, zelo malo pa je raziskav v zvezi s preučevanjem samega koronavirusa, kar je zelo slabo. Vsi so na lovu za lovoriko, da bi rešili svet … A virus se še naprej širi zelo tiho in hitro. Potem ko sva nazadnje govorila marca, je zdaj z veliko gotovostjo jasno, da se je virus razširil z netopirjev. Kako je prešel z netopirja na človeka, še ni povsem znano. Kot vemo, so ljudje na kitajskem podeželju v stiku z netopirji, a še enkrat bi rad poudaril, da izvor virusa ni kitajska tržnica z divjim mesom. Ni se začelo tam. Okužba izhaja s podeželja … Nasprotujem zahtevam, da je treba zapreti vse tovrstne tržnice na Kitajskem in da bomo tako odpravili leglo težav. To ne bo zaleglo, saj bodo ljudje na podeželju ne glede na to še vedno ostali v stiku z netopirji. Ne morete se jim izogniti, tudi v vaši državi imate netopirje in najverjetneje so tudi vaši netopirji okuženi s katerim od koronavirusov. To zagotovo ni zadnji koronavirus, s katerim se bomo srečali, naslednji izbruh lahko predvidimo v prihodnjih desetih letih.</p> <p><strong>Pa je virus res mutiral v sev, ki je milejši?</strong></p> <p>Obstajajo sicer poročila, da naj bi se virus spreminjal in da dobiva nove lastnosti, kar je po mojem mnenju nesmiselno. Gre za isti virus kot na začetku, nobenih občutnih sprememb nismo zaznali, sploh takšnih ne, ki bi vplivale na njegovo infektivnost ali kakorkoli omilile njegov vpliv na naše zdravje. Mediji seveda to na veliko premlevajo iz razlogov, ki mi niso znani. Vsi virusi mutirajo, ko se razmnožujejo v svojih gostiteljih, in to ni nič novega. Kar je pomembno, je, ali ta mutacija nekaj pomeni, in za zdaj tega pri tem konkretnem koronavirusu niso opazili. Virus se je od januarja zanemarljivo spremenil. V več tisoč izoliranih primerkih so do zdaj našteli le približno od 15 do 20 opaznejših mutacij, kar ni skoraj nič v primerjavi s tem, da je celoten genom virusa sestavljen iz zaporedja okoli 30 000 nukleotidov. Virus se spreminja, spreminja se počasi, a nobena od teh sprememb za potek bolezni pri ljudeh ne pomeni nič posebnega. Gre za isto bolezen kot pri dnevu ena, le da smo spočetka spregledali določene simptome oziroma nianse bolezni. Nobena od teh mutacij ni vplivala na osnovne značilnosti virusa. Znanstveniki, ki trdijo nasprotno, se motijo.</p> <p><strong>Kaj novega pa so zadnji meseci povedali o sezonskem vplivu na pojavnost okužb? Igra začetek poletja na severni polobli kakšno vlogo? Gre to, da je trenutno tako slabo v Braziliji, pripisati začetku zimskega obdobja pri njih?</strong></p> <p>Veliko virusov je sezonsko pogojenih. Gripa je zimska bolezen, običajni prehladi, povezani s koronavirusi, so prav tako sezonski, v večini primerov se pojavljajo v zimskem delu leta. Vzrok za to je vreme. Sprva smo mislili, da bo imel tudi novi koronavirus podoben značaj in da ga bo bolj vroče in vlažno vreme upočasnilo, a se to ni zgodilo. Še vedno namreč prevlada dejstvo, da je celotna človeška populacija dojemljiva za okužbo z njim, saj je naša čredna imunost zelo nizka. Vpliv toplega in vlažnega vremena na severni polobli tako v tem letnem času torej ostaja zanemarljiv. Dokler virus ne bo okužil velikega števila ljudi, opaznejšega sezonskega učinka ne pričakujem.</p> <p><strong>V svojem podkastu <a href="https://www.microbe.tv/twiv/">This Week In Virology</a> se vsak teden z gosti posvečate tudi klinični novostim v povezavi z zdravljenjem bolezni covid-19. Presenetljivo je že to, koliko organov in sistemov virus napade v našem telesu oziroma kje vse so ga našli.</strong></p> <p>Znano je, da bolezen pri 80 odstotkih okuženih poteka v blagi obliki, medtem ko se pri preostali petini lahko razvije v hujšo obliko, najhuje prizadene dihalni sistem. V zadnjih mesecih smo se predvsem naučili, da ima lahko okužba z novim koronavirusom velik vpliv tudi na številne sisteme v telesu. Zdravniki poročajo, da vpliva na nastajanje krvnih strdkov, na dolgotrajne respiratorne težave zaradi zdravljenja z ventilatorjem, pri otrocih sproža redek sindrom Kawasakijeve bolezni. Napada tudi prebavni trakt, ledvice, živčni sistem … Govorimo o veliko različnih vplivih, ki jih pri običajnih respiratornih obolenjih ne zaznamo. Vzroki za vse to niso pojasnjeni, zagotovo pa je del odgovora v pretiranem odzivu imunskega sistema. Na srečo pa je veliko teh stanj ozdravljivih.</p> <p><strong>Kaj sicer najpogosteje povzroči smrt pri okužbi?</strong></p> <p>Najpogostejši vzrok smrti je povezan z odpovedjo dihalnega sistema. Tudi če težje bolnike priklopijo na ventilator, so pljuča pri nekaterih tako poškodovana, da ne zmorejo več absorbirati kisika, ki ga prejmejo, in pacient umre zaradi pomanjkanja kisika v krvi.</p> <p><strong>Koliko pa je do zdaj znanega o vplivu genskih dejavnikov na razvoj koronavirusne bolezni pri človeku? </strong></p> <p>Obstaja več hipotez, a nobena od njih še ni bila potrjena. Ena od njih, denimo, vlogo pri razpletu bolezni pripisuje krvni skupini. Ničla naj bi imela zmanjšano tveganje za hujši potek bolezni, medtem ko je pri skupinah A in B tveganje večje. A to ni dokazano. Zanimivo pri tem je, da geni, ki pogojujejo to, katero krvno skupino imate, na kromosomih ležijo zraven genov, ki vplivajo na vaš imunski odziv. Prav tako še vedno ni pojasnjeno, zakaj so starejši ljudje bolj dojemljivi za hujši potek bolezni. To, da bolezen pri nekaterih, sicer zelo redkih mladih povzroči tako hud potek, naj bi bilo prav tako povezano z geni. Da bi na tem področju dobili temeljitejše rezultate, bo treba še nekaj česa. Šest mesecev, kar se soočamo z virusom, je veliko premalo, da bi lahko dobili jasne odgovore.</p> <p><strong>Kaj pa dejavnik spola? Ima to, katerega spola smo, kakšno vlogo pri tem, ali smo v večji nevarnosti, da huje zbolimo?</strong></p> <p>Pri moških je tveganje za razvoj resnih zapletov po okužbi dvakrat večje kot pri ženskah. To zaznavajo v vseh državah, kjer se spopadajo z masovno obliko okužb, najverjetneje imajo vpliv na to hormoni. Ko so se z okužbami spopadali še na Kitajskem, so sprva ključnega krivca videli v kajenju. A zdaj so to v veliki meri ovrgli in večji vpliv pripisujejo spolu in vplivu testosterona.</p> <p><strong>Med zdravili je ta teden v središču pozornosti remdesivir, ki so si ga Združene države priskrbele v ogromnih količinah. No, zvezda med zdravili pa sicer postaja deksametazon. Koliko res lahko pričakujemo od njega? </strong></p> <p>Če ste v tisti fazi okužbe, ko se vaš imunski sistem odziva pretirano, je lahko vaša rešilna bilka. Gre za steroid, ki zmanjša odziv imunskega sistema. Kot zdravilo je torej uporabno pri najhuje bolnih, pri tisti petini bolnikov, kjer se je virus že spustil v spodnja dihala, in lahko reši približno 8 življenj od 25. Gre za dokaj poceni zdravilo, ki ga uporabljamo že leta, in je znano kot varno. Do zdaj so našli samo peščico zdravil, ki bi lahko bila učinkovita pri najhuje bolnih. Hidroksiklorokin, o katerem se je sprva veliko govorilo, se je izkazal za manj učinkovitega. Remdesivir je antivirusno zdravilo, ki deluje neposredno na virus in ima prav zato omejen učinek pri resno bolnih, saj v najbolj latentni fazi ne izdelujejo več veliko virusa. Težava pri njem je, da ga je treba dovesti dovolj zgodaj, in to intravenozno, zato vam ga lahko primerno odmerijo le v bolnišnici. To vsekakor ni zdravilo, ki bi ga lahko vzeli ob prvih znakih okužbe, kot lahko to storite pri zdravilu za gripo tamiflu. Zdravila, ki bi v obliki tablet zavrla razraščanje virusa v telesu, pa ne bodo na voljo pred prihodnjim letom.</p> <p><strong>Sami ste pred časom opozorili, da bi morali delati predvsem na nekakšnem pankorona zdravilu, ki bi ga morali razvijati že leta, a ga nismo. </strong></p> <p>To je v zvezi s tem izbruhom ena od največjih tragedij. Lahko bi ga preprečili. Izbruh sarsa pred skoraj 20. leti nas je naučil, da ti koronavirusi obstajajo v netopirjih na Kitajskem in da je le vprašanje časa, kdaj bo kateri od njih vnovič zašel v človeški obtok. Pred 20. leti smo imeli priložnost, da bi se podali v intenzivnejše preučevanje teh virusov in skušali zanje poiskati zdravilo, ki bi oviralo njihovo razmnoževanje. Znanja imamo dovolj, da bi lahko v tem času razvili univerzalno koronavirusno zdravilo, s katerim bi lahko kadarkoli pozneje zamejili širjenje virusa takoj, ko bi se ta pojavil. Vsemu temu, kar svet ugonablja zdaj, bi se torej lahko izognili. A podjetja niso hotela investirati v tak tip zdravila, ker v tem niso videla dobička, in tudi vlade niso vlagale v tovrstno raziskovanje, saj jim virus ni predstavljal potencialne grožnje. Celoten sistem, ki poganja in nadzira razvoj zdravil, torej pušča vodo. Ne moremo mu zaupati. Ne moremo se zanesti ne na podjetja in ne na vlade, da bi mislili strateško in usmerjeno v skupno prihodnost. Ta hip bi morali biti vsi na planetu besni, saj imamo tehnologijo, imamo znanje, znanstveno podporo, da bi to lahko ustavili. Pa nismo. Ker na tem zadnjih 20 let nismo delali. Zame osebno je to največja frustracija.</p> <p><strong>Morda lahko vsaj hiter razvoj cepiva reši situacijo?</strong></p> <p>Trenutno se s cepivom ukvarja zelo veliko podjetij, osredotočajo se samo na ta virus. Nedvomno se na tem področju napoveduje velik dobiček. A v resnici ne potrebujemo vseh. A ne bi bilo bolje, če bi se nekatera med njimi ukvarjala z iskanjem univerzalnega zdravila ali cepiva proti koronavirusom nasploh? Namesto tega imamo situacijo, ko skušajo vsi hkrati zamašiti luknjo, ki pušča, in ob tem ne razmišljajo o prihodnosti.</p> <p><strong>Kako pa napreduje razvoj cepiva? Je katero že blizu faze tri, v kateri se po varnostni in učinkovni fazi cepivo razdeli med tisoče testiranih ljudi?</strong></p> <p>Trenutno je v razvoju 172 različnih cepiv oziroma poteka toliko poskusov, da bi razvili ustrezno cepivo proti novemu koronavirusu. Pri tem jih je manj kot deset že v fazi preizkušanja na ljudeh, torej v fazah ena ali dve. Nobeno pa še ni v fazi tri. Pred nami je torej še dolga pot. Cepiva so različnih vrst: od inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa, cepiv na osnovi virusnih vektorjev, kjer uporabimo kateri drug virus, ki ljudem ni škodljiv in nanj umestimo določene gene novega koronavirusa, potem so tu še cepiva, ki izhajajo iz nukleinske kisline, torej iz virusne RNK oziroma DNK in tako naprej. Faza ena je varnostna faza, v fazi dve pa cepivo odmerijo skupini ljudi, ob čemer kontrolna skupina cepiva ne prejme, in ju po določenem obdobju primerjajo. Ta faza traja vsaj šest mesecev, torej najmanj do jeseni. V fazi dve je zdaj eno od cepiv na osnovi RNK in cepivo, ki deluje na osnovi vektorskega virusa (in sicer enega od adenovirusov), prav tako je do faze dve napredovalo cepivo ene od raziskovalnih skupin na Kitajskem in pa cepivo, ki ga razvijajo v Kanadi in ki so ga zasnovali na osnovi inaktiviranega virusa. To so najbolj spodbudni primeri cepiv v razvoju ta hip, a imajo skupen problem: vsa našteta, ki bodo po vsej verjetnosti najprej na voljo, bo treba injicirati v telo. Če hočete imunizirati sedem milijard ljudi, potrebujete sedem milijard injekcijskih igel in ljudi, ki bi jih izdelali in priskrbeli. Veliko bolje bi bilo, če bi že zdaj razmišljali o različnih načinih aplikacije cepiva. Spremljam eno od cepiv, ki ni niti v fazi ena, a ima izjemen način aplikacije. Gre za neke vrste obliž z mikroskopsko majhnimi iglicami, ki bi si ga sami nalepili in bi se s tem cepili. Pomislite, kako učinkovito bi bilo, če bi lahko tako cepivo preprosto vsakemu poslali po pošti? Moj drugi pomislek pa je, da se večina cepiv osredotoča na rog oziroma glikoproteinski izrastek pri koronavirusu, tisti izrastek, ki ga dela tako prepoznavnega. Mislim, da to ne bi smel biti edini center pozornosti in da bi se morali pri razvoju cepiva osredotočati na več tipov proteinov pri virusu. Cepivo z oslabljenim virusom se mi zdi tako boljša možnost kot razvoj cepiva samo na osnovi virusne RNK.</p> <p><strong>Ko sva se nazadnje pogovarjala, se je pandemija v ZDA šele začenjala, zdaj je v hudem razmahu. V čem je vzrok, da so se stvari pri vas zapletle tako, kot so se?</strong></p> <p>V našem predsedniku, ki je v tej krizi nesposoben narediti karkoli pametnega. Že od začetka zanika, da bi bila pandemija resna, in zavrača pozive, da bi morale zvezne države odrediti več testiranj in nošenje mask. Še prejšnji teden je na primer zatrjeval, da bo virus izginil, če bomo testiranja preprosto zmanjšali. Za vse krivim vlado v Washingtonu in neučinkovitost centrov za nadzor bolezni in preprečevanje njihovega širjenja, saj ne izvajajo dovolj testiranj. To nas je onesposobilo, da bi epidemijo zajezili že na začetku. Vse to me pravzaprav ne preseneča, saj se pristojne znanstvenike tu javno ignorira. Najbrž poznate nastope dr. Anthonyja Faucija, ki mu – čeprav gre za enega od vrhunskih strokovnjakov s področja javnega zdravstva – predsednik in podpredsednik vztrajno oporekata, kot da bi vedela več od njega. Kitajska z milijardo prebivalstva je imela manj kot 100 000 okužb, uspelo jim je, da so virus zajezili. Podobno sta imeli Južna Koreja in Japonska s 125 milijoni prebivalcev občutno manj okužb, saj izvajajo teste in spodbujajo nošenje mask. Pri nas v ZDA pa zdaj že dnevno zabeležimo po 50 000 novih okužb. Sam sem iz New Yorka, lokalne oblasti so naredile res veliko, da so ustavile širjenje okužb v tem delu ZDA, toda na žalost zdaj preveč hitijo pri odpiranju dejavnosti, kar nam bo prineslo nov val okužb. Edina dobra novica pri vsem skupaj je, da vsaj zdravniki poročajo o napredku pri zdravljenju hujših oblik bolezni. Naučili so se, da lahko s pridom uporabijo antikoagulacijska zdravila, življenja rešujejo z omenjenimi zdravili. Zanimivo je tudi, da so ugotovili, da imajo boljše možnosti za preživetje tisti pacienti, ki jih iz ležečega položaja na hrbtu obrnejo na trebuh … Dokler bolnišnice niso preplavljene s pacienti, situacijo še lahko obvladujemo … Zagotovo pa bomo imeli izjemno veliko okužb, o tem ni dvoma.</p> <p><strong>V katerih zveznih državah pa je trenutno najhuje in zakaj prav tam?</strong></p> <p>To so Florida, Teksas, Arizona in Kalifornija, z izjemo zadnje gre torej za primere zveznih držav, kjer so guvernerji naklonjeni politiki predsednika Trumpa in ga pri tem tudi posnemajo. Maska je učinkovito varovalo in ne vem, zakaj je nošenje maske za Američane takšna težava. Američani ob tem zmotno menijo, da moč virusa slabi, če se kak dan zabeleži manjše število na novo odkritih okužb. A to ni res, virus je še vedno prisoten in se tiho plazi med populacijo. Tudi če si mlad in morda ob okužbi ne razviješ hujše simptomatike, lahko okužbo preneseš na koga, ki je veliko bolj ranljiv, in to ni pošteno.</p> <p><strong>Trenutno dnevno naraščanje števila okuženih v ZDA je več kot 50 000, skupno je pri vas okuženih že več kot 2 milijona 800 000 ljudi. Kakšna je po vašem prava številka okuženih? </strong></p> <p>Že od začetka sem opozarjal, da je okužb več, kot vemo. To zdaj priznavata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški Center za nadzor nad boleznimi, krajše CDC. Menim, da je okužb vsaj desetkrat več, kot kažejo uradni podatki. Težava s testiranjem je v tem, da testiramo po večini samo bolne ljudi, tudi v našem delu univerze Columbia, kjer je medicinski center, ni testiran nihče, razen če je v stiku s pacienti. Nikoli nam niso niti ponudili testiranja. Na telefonu imamo aplikacijo, v kateri potrdimo, da nismo okuženi. Preprosto pritisnemo tipko, ki zasveti zeleno, in s tem lahko komurkoli dokazujemo, da nismo bolni. To je neumnost, saj se lahko vsak zlaže. Narobe je, ker se ne testira več ljudi, a to je drago, posamezen test stane 100 ameriških dolarjev. V preteklih treh mesecih karantene bi morali delati predvsem na tem, da razvijemo cenejše in učinkovitejše teste. Spomnite se ideje s sploščenjem krivulje. Njena osnovna naloga je bila, da ublaži hitro naraščanje hujših primerov in s tem omogoči zdravstvenemu sistemu, da se prilagodi, ter nam da dovolj časa za razvoj hitrih in učinkovitih ter ugodnih testov. A tega nismo storili, svoje je naredil političen vpliv.</p> <p><strong>Kateri so bili po vašem ključni mejniki, ki so vodili v razraščanje pandemije? Kdaj kronološko ni bilo več poti nazaj?</strong></p> <p>Mislim, da je bilo ključno obdobje, ko je virus zapustil Kitajsko, ko so o prvih primerih poročali iz Azije, Evrope in ZDA. Kljub temu letalskih potovanj nato še precej časa niso omejili, ta pa so virus raznesla povsod. In ko se je hkrati pokazal v več delih sveta, nismo mogli storiti nič več. Pri tem je kljub temu zanimivo, da je trajalo kar nekaj časa, da je s Kitajske zašel v druge države. Ko sem januarja še predaval študentom, smo se med predavanji spraševali, zakaj se prenaša tako počasi. A bistvo je v tem, da se okužba prenaša samo s peščico okuženih ljudi. Okužen mora biti pravi človek, ki se mora znajti v pravih okoliščinah, da virus raznese po svoji okolici. To najbrž pojasni, zakaj je na začetku trajalo tako dolgo.</p> <p><strong>Najbrž nakazujete na to, da je pravzaprav le manjši delež ljudi širil okužbo. Gre za tako imenovani disperzijski faktor oziroma parameter?</strong></p> <p>Disperzijski parameter je zanimivo število, do katerega smo prišli v nadaljnjem razvoju pandemije. Gre za število ljudi, ki v resnici širijo okužbo. Pri SARS-CoV-2 je ta parameter okoli 0,1, kar pomeni, da 10 odstotkov okuženih povzroči okoli 80 odstotkov okužb. Virusa ne širi vsak, ki je okužen. V tem je morda razlog, zakaj je virus potreboval toliko časa, da je zapustil Kitajsko. O vzrokih za tak način širjenja še vedno nismo prepričani. Najbrž poznate izraz 'superprenašalci'? To so tisti okuženi, ki virus raztrosijo med res veliko ljudi. Pojav teh zagotovo vpliva na to, da imamo tak disperzijski parameter. Drugi razlog pa je v tem, da smo si ljudje različni in da so nekateri družabno bolj dejavni kot drugi. Ob tem je presenetljivo, da se je kar 40 odstotkov okužb v ZDA razvilo v notranjih prostorih, kot so negovalne bolnišnice, zapori, predelovalni obrati. V zaprtih prostorih, kjer se druži veliko ljudi, zrak kroži, kar je prvovrstna pot, da razširite okužbo. Zato zahajanje v restavracije in zaprte nočne klube zdaj res ni dobra ideja. Tveganje v takih prostorih je zelo visoko.</p> <p><strong>Podobno je najbrž z večjimi izobraževalnimi ustanovami. Kako smotrno bo jeseni zagnati univerzitetno življenje in napolniti predavalnice?</strong></p> <p>To ni ravno dobra ideja. Veliko predavateljskega osebja je starejšega, pri starejših pa je možnost za pojav težjih oblik bolezni večja. Na univerzah in fakultetah prihaja v neposreden stik veliko študentov z zelo različnih koncev, ki skupaj sedijo v zaprtih prostorih. Veliko ameriških univerz je že sprejelo odločitev, da v jeseni ne bo predavanj v predavalnicah, in to je zagotovo dobra ideja, saj cepiva zagotovo še ne bo pred novim letom. Zgodi se lahko, da predavanj ne bo niti prihodnjo pomlad.</p> <p><strong>Ena izmed polemik v zvezi z virusom je dolgotrajno vztrajanje pozitivnih brisov pri osebah, ki so virus prebolele. Pri nas v Sloveniji se je pri rekorderju – pri nekem posamezniku – pozitiven bris pojavljal celo 60 dni po prenehanju znakov bolezni. Kako je mogoče, da sledove virusa odkrijejo po tako dolgem obdobju? </strong></p> <p>V resnici ne gre za virus, gre za delce virusnega genskega materiala. Standardni testi PCR, ki jih uporabljamo, zaznavajo virusno nukleinsko kislino RNK. Kot vidimo tudi pri drugih virusnih okužbah, lahko pri posamezniku – tudi ko simptomi prenehajo in ko že deluje zdrav – dele virusne RNK odkrijemo tudi več tednov po prestanih znakih okužbe. Trenutno potekajo prizadevanja, da bi razvili teste, ki bi nam bolj nedvoumno potrdili, ali lahko oseba še vedno širi okužbo. Morda bi morali metodo PCR kombinirati s serološkimi testi, to bi nam zagotovo bolje osvetlilo, v kakšnem stanju je oseba. Ta zaplet predstavlja težavo, saj veliko ljudi zaradi pozitivnih rezultatov brisa ne morejo premestiti v negovalne bolnišnice, v domačo nego, prav tako so tudi pozneje kljub dobremu počutju prisiljeni ostati v karanteni, čeprav po vsej verjetnosti za druge že lep čas ne pomenijo več nevarnosti okužbe.</p> <p><strong>Se strinjate z opozorilom prvega moža Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosa Adhanoma, da je najhujše šele pred nami?</strong></p> <p>Da, težava je v tem, da je trenutno okuženih pravzaprav zelo malo ljudi. Na svetu je sedem milijard ljudi, okuženih pa jih ni niti pol milijarde. S stališča povečevanja števila okužb je najhujše še pred nami, nedvomno. Cepiva ne bo vsaj še leto dni in tudi ko ga bomo dobili, ga bo sprva prejelo malo ljudi. Zato – ja, soočiti se bomo morali z veliko več okužbami, bolezen bo trajala in še naprej zahtevala življenja. A mislim, da bi se temu lahko v veliki meri izognili, če bi zagotavljali redno testiranje in zahtevali redno nošenje mask. Ker pa imamo med vodilnimi v državah ljudi, ki temu ne verjamejo, je to res težava.</p> <p><strong>Veliko je tudi opozoril, da pandemija še poglablja socialne razlike in da – po drugi strani – te še poganjajo njo?</strong></p> <p>V ZDA, denimo, je problem tuja delovna sila, ki neprekinjeno dela že med vso pandemijo. To so slabo plačani delavci, po katerih je pandemija najbolj udarila. Med njimi je izbruhnilo opazno več okužb, pogostejši je tudi težji potek bolezni, saj imajo praviloma že predhodne zdravstvene težave in si ustrezne zdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. To je vseprisoten globalni problem, ljudem ni omogočena zadostna zdravstvena oskrba. Kakšno lekcijo lahko potegnemo iz tega? Zdravstveno oskrbo moramo zagotoviti vsakomur. Po mojem mnenju je to primarna naloga vsake vlade, zdravstvena oskrba ne bi smela biti stvar izbire in denarja. Vsak bi moral imeti pravico, da je je deležen. Tudi tuji delavci. Če ostanejo zdravi oni, ostanemo zdravi vsi. Nalezljive bolezni ne izbirajo na osnovi višine vaše plače. Poskrbeti moramo za vse in na koncu je to ugodnejša možnost. Poglejte količino sredstev, ki jih ZDA trenutno namenjajo za zdravljenje bolnikov s covidom. Gre za milijarde in milijarde dolarjev. Če bi za pravičnejšo zdravstveno oskrbo vseh odtegnili  samo del tega, bi to pomenilo veliko razliko.</p> <p><strong>Kaj pa menite o vztrajnem pojavljanju teorije, da je virus nastal v laboratoriju? Zdi se, kot da kljub vztrajnemu pojasnjevanju znanstvene skupnosti to prepričanje še dobiva krila. Kako to?</strong></p> <p>Ja, to je neverjetno. Prepričan sem bil, da smo to razložili že januarja in da smo s to predstavo s tem opravili. A nismo, kar vztraja in vztraja. Za tem je veliko razlogov. Večina ljudi ne razume, kako deluje znanost, namesto tega se raje zadovoljijo s preprostimi razlagami, ki jih je lažje razumeti. Vedeti je tudi treba, da so ljudje trenutno frustrirani in hlastno iščejo odgovor, vzrok za to svojo frustracijo, ki bi jih hitro in brez truda zadovoljil. Ob vsem skupaj pa olje na ogenj priliva še naš predsednik. Veliko ljudi mu verjame in ga posnema tudi pri zanikanju epidemije in zavračanju nošenja maske. To zame ni voditelj. Prav tako je spodrezal financiranje ameriškim neprofitnim raziskavam, ki se z iskanjem teh virusov ukvarjajo v kitajski divjini.</p> <p><strong>Zakaj bi poudarjanje prav te teorije zarote spodbujali politični motivi?</strong></p> <p>Mislim, da je več razlogov. Priča smo dolgoletnemu rivalstvu s Kitajsko, zlasti na področju trgovinske vojne. Trump s svojo držo naslavlja svojo volilno bazo, ki meni, da bo Amerika znova zažarela, potem ko se bo znebila vseh, ki jo ogrožajo, Kitajske na prvem mestu. Za Trumpovo zanikanje epidemije ni nobene znanstvene osnove, a ker se dobro poda v njegovo politično in ekonomsko agendo, je priročno. Ob tem pa tudi Trump sam zagotovo ne razume znanosti. Od nje neučakano pričakuje takojšnje odgovore. In ker določene odgovore v zvezi z virusom znanost še išče, po Trumpovo deluje nedorečena, negotova. V takšni situaciji se je Kitajska našla kot dober grešni kozel in voda na mlin Trumpu, da pridobi več glasov.</p> <p><strong>Vam je ob laboratorijski v spominu ostala še kakšna 'zanimiva' teorija zarote, ki jo je naplavila sedanja pandemija?</strong></p> <p>Mislim, da ni prav nobena teorija zarote zanimiva in da so vse napačne. Jasno kažejo na poraz prizadevanj, da bi javnost zaupala znanosti. Zelo malo imam potrpljenja z ljudmi, ki si nočejo vzeti časa za to, da bi nekaj razumeli, in ki se ne potrudijo dovolj za to. Ko sem preletel zapiske iz našega podkasta iz leta 2009, ko je po svetu razsajala ptičja gripa, se je prav tako govorilo o laboratorijskem izvoru virusa. Ob vsakem novem izbruhu nas torej premami skušnjava s to teorijo. Tudi za virus HIV se je govorilo, da je iz laboratorija, dokler nismo dokazali, da so njegov vir pravzaprav šimpanzi. Enako bo tu: dokler z gotovostjo ne dokažemo izvora virusa, bodo ljudje še naprej zaupali teorijam zarot.</p> <p><strong>Še tole vprašanje: koliko več pa vemo o širjenju virusa na živali?</strong></p> <p>Doslej imamo malo dokazov o okuženih živalih, ki so virus najverjetneje staknile z ljudi. Po večini gre za hišne ljubljenčke, kot so mačke in psi, pa tigre v newyorškem živalskem vrtu in tako naprej, obstajajo tudi poročila o okuženih kunah na določenih kmetijah na Danskem. Ob tem je zanimivo, da naj bi se virus prenašal med kunami in nato z njih znova nazaj na ljudi. A številke so zelo nizke, najbrž tudi zato ker ne opravljamo toliko testov na živalih. Toda okužbe živali in prenos virusa z njih nazaj na ljudi ne bi smel biti več problem, če bomo dovolj hitro dobili cepivo za ljudi.</p> <p><strong>Na severni polobli se za številne začenjajo počitnice, kar utegne zaradi spodbujenih migracij poslabšati epidemiološko sliko? Na kaj naj bodo ljudje, ki se odpravljajo na počitnice, pozorni? In tudi, kako naj se že zdaj pripravimo na zahtevno jesen, ki nas čaka?</strong></p> <p>Svetujem, da se cepite proti gripi, tako boste jeseni lažje izločili vsaj možnost, da bi se okužili z njo. Sam ne grem nikamor, ostajam doma, odpovedal sem vsa potovanja, dvakrat na teden prihajam na delo, pri tem se izognem stikom z ljudmi, ko pa sem zunaj, imam ves čas na sebi masko. Izogibam se restavracijam, vožnji z vlaki, izločil sem prevoze z letalom. A če razmišljate o odhodu na dopust, se vprašajte, kako nujno morate to storiti. Ali naš osebni užitek odtehta možnost, da zato staknete okužbo in okužite ranljive ljudi okoli sebe? Mislite torej nad svojimi potrebami. Od nas je odvisno, ali se bo virus širil še naprej. Ljudi bi torej pozval, da se letos vzdržijo vseh nenujnih poti, še posebej opozarjam na uporabo letal, ki so idealno okolje za širjenje virusa. A če se že zadržujete v takih prostorih, pazite, da res nosite masko. Redno si umivajte roke in kar se da zmanjšajte stike z ljudmi.</p></p> 174704155 RTVSLO – Val 202 1118 clean Na Valu 202 smo se znova obrnili na enega od vodilnih svetovnih virologov profesorja Vincenta Racaniella z Univerze Columbia, ki podrobno sledi razvoju dogodkov v povezavi s koronavirusom. Maja Ratej ga je od januarja poklicala že tretjič,