News & Politics (C) RTVSLO 2017 Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov. https://radioprvi.rtvslo.si/kronikaplus/ Kronika plus https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251160/kronikaplus1400x1400_pxkronika.jpg Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko + poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid. <p>Necepljene nosečnice tvegajo hude zaplete, ki so lahko usodni za plod. </p><p><p>Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko+ poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.</p></p> 174832548 RTVSLO – Prvi 1217 clean Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko + poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid. <p>Necepljene nosečnice tvegajo hude zaplete, ki so lahko usodni za plod. </p><p><p>Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko+ poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.</p></p> Mon, 20 Dec 2021 02:23:00 +0000 Ko za covidom zboli nosečnica... Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje. <p>Paliativna oskrba v središče postavlja življenje.</p><p><p>Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja.</p> <p>Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje.</p></p> 174818015 RTVSLO – Prvi 1423 clean Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje. <p>Paliativna oskrba v središče postavlja življenje.</p><p><p>Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja.</p> <p>Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje.</p></p> Sun, 31 Oct 2021 16:24:00 +0000 "Ko se bliža konec, se mudi živeti" - Paliativna oskrba v središče postavlja življenje Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič. <p>Kdo bo reševal domači turizem, ali bo kriza znižala cene najdražjih namestitev in kaj bo največji davek epidemije v turizmu?</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in </span><span>prekarni</span><span> delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in </span><span>glampingov</span><span>?</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p>O tem z delavci v turizmu in poznavalci panoge.</p></p> 174779951 RTVSLO – Prvi 1479 clean Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič. <p>Kdo bo reševal domači turizem, ali bo kriza znižala cene najdražjih namestitev in kaj bo največji davek epidemije v turizmu?</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in </span><span>prekarni</span><span> delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in </span><span>glampingov</span><span>?</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p>O tem z delavci v turizmu in poznavalci panoge.</p></p> Wed, 02 Jun 2021 02:58:00 +0000 Butik Slovenija - stranpoti slovenskega turizma Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine. <p>Kakšna bo prihodnost mladih, ki se jim je z epidemijo ustavilo odraščanje?</p><p><p>Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva v epidemiji.</p> <p>Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Prav tako zaskrbljujoči so tudi podatki o duševnih stiskah, ki jih doživljajo mladi.</p> <p>Kaj bo to pomenilo za družbo v prihodnje in kakšne so konkretne izkušnje študentov?</p> <p>O tem v podkastu Kronika+.</p></p> 174770434 RTVSLO – Prvi 1213 clean Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine. <p>Kakšna bo prihodnost mladih, ki se jim je z epidemijo ustavilo odraščanje?</p><p><p>Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva v epidemiji.</p> <p>Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. Prav tako zaskrbljujoči so tudi podatki o duševnih stiskah, ki jih doživljajo mladi.</p> <p>Kaj bo to pomenilo za družbo v prihodnje in kakšne so konkretne izkušnje študentov?</p> <p>O tem v podkastu Kronika+.</p></p> Fri, 23 Apr 2021 03:06:00 +0000 Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. <p>Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>P</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>andemij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>o</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bomo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>premagali s</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepljenje</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>m. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>To bi lahko vodilo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ne samo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>v še večjo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>gospodarsko</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> neenakost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ampak </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bi lahko bilo pogubno </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>tudi za razvite države</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, ki jih </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>utegnejo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacije virusa in slabša </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>učinkovitost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepiv </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ob</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ah</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> vrn</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>iti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> na začetek</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> poti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? </span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah, ki predstavljajo 60 </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>odstot</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>k</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ov</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> svetovnega BDP</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ja</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. Medtem ko v skoraj 130</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah z 2,5 milijarde prebivalc</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>i</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <p>Več v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</strong></em></p></p> 174759985 RTVSLO – Prvi 1470 clean Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths. <p>Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>P</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>andemij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>o</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bomo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>premagali s</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepljenje</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>m. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>To bi lahko vodilo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ne samo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>v še večjo </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>gospodarsko</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> neenakost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ampak </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>bi lahko bilo pogubno </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>tudi za razvite države</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>, ki jih </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>utegnejo</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacije virusa in slabša </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>učinkovitost</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> cepiv </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ob</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> mutacij</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ah</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> vrn</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>iti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> na začetek</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> poti</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? </span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah, ki predstavljajo 60 </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>odstot</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>k</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ov</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> svetovnega BDP</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ja</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>. Medtem ko v skoraj 130</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-ih</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> državah z 2,5 milijarde prebivalc</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>i</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.</span></span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <p>Več v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</strong></em></p></p> Fri, 12 Mar 2021 04:14:00 +0000 Je cepilni nacionalizem strel v koleno? Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič. <p>Bomo letos za potovanja potrebovali cepilne potne liste?</p><p><p><span data-contrast="auto">Potovanja, ki</span><span data-contrast="auto"> so v 21-tem stoletju</span><span data-contrast="auto"> nekaj najbolj vsakdanjega, je pandemija </span><span data-contrast="auto">Covida</span><span data-contrast="auto"> –19 </span><span data-contrast="auto">dobesedno ustavila. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}">K</span><span data-contrast="auto">ako bomo letos </span><span data-contrast="auto">odšli</span><span data-contrast="auto"> na poletni dopust?</span><span data-contrast="auto"> Z negativnim testom? Ali</span><span data-contrast="auto"> bomo </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? </span><span data-contrast="auto">Kaj sploh so cepilni potni listi</span><span data-contrast="auto">? List papirja ali </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">aplikacija na telefonu? </span><span data-contrast="auto"> </span><span data-contrast="auto">Ali so</span><span data-contrast="auto"> smiselni</span><span data-contrast="auto">, etični</span><span data-contrast="auto"> in ali so sploh upravičeni? </span></p> <p>Odgovore na ta vprašanja iščemo v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174752502 RTVSLO – Prvi 1554 clean Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič. <p>Bomo letos za potovanja potrebovali cepilne potne liste?</p><p><p><span data-contrast="auto">Potovanja, ki</span><span data-contrast="auto"> so v 21-tem stoletju</span><span data-contrast="auto"> nekaj najbolj vsakdanjega, je pandemija </span><span data-contrast="auto">Covida</span><span data-contrast="auto"> –19 </span><span data-contrast="auto">dobesedno ustavila. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}">K</span><span data-contrast="auto">ako bomo letos </span><span data-contrast="auto">odšli</span><span data-contrast="auto"> na poletni dopust?</span><span data-contrast="auto"> Z negativnim testom? Ali</span><span data-contrast="auto"> bomo </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? </span><span data-contrast="auto">Kaj sploh so cepilni potni listi</span><span data-contrast="auto">? List papirja ali </span><span data-contrast="auto">morda </span><span data-contrast="auto">aplikacija na telefonu? </span><span data-contrast="auto"> </span><span data-contrast="auto">Ali so</span><span data-contrast="auto"> smiselni</span><span data-contrast="auto">, etični</span><span data-contrast="auto"> in ali so sploh upravičeni? </span></p> <p>Odgovore na ta vprašanja iščemo v podkastu Kronika+.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Wed, 10 Feb 2021 04:09:00 +0000 Koliko meja odpre cepilni potni list? Po 21. decembru utegnejo biti vsake volitve v naši državi pod resno senco dvoma o legalnosti in legitimnosti. Iztekel se bo namreč rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo politiki za spremembo volilne zakonodaje. Poslanci bodo tik pred zdajci še drugič letos odločali o odpravi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. A je zelo verjetno, da bo predlog padel; nato bo vložen predlog popravkov okrajev. In če tudi to ne uspe – kaj bo z našo demokracijo? In - kaj je tako narobe z zdajšnjim sistemom? Odgovore iščemo v tokratni epizodi podkasta Kronika+. V oddaji: - Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije RS - dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava - dr. Franc Grad, eden od avtorjev zdajšnjega volilnega sistema, nekdanji ustavni sodnik in profesor - Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana - Brett Henning, soustanovitelj Sortition Foundation - Maša Kociper, poslanka SAB - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - Borut Pahor, predsednik Republike - novinarska kolega Janko Petrovec in Jolanda Lebar <p>Izteka se ustavni rok za spremembe volilne zakonodaje</p><p> </p> 174740093 RTVSLO – Prvi 2077 clean Po 21. decembru utegnejo biti vsake volitve v naši državi pod resno senco dvoma o legalnosti in legitimnosti. Iztekel se bo namreč rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo politiki za spremembo volilne zakonodaje. Poslanci bodo tik pred zdajci še drugič letos odločali o odpravi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. A je zelo verjetno, da bo predlog padel; nato bo vložen predlog popravkov okrajev. In če tudi to ne uspe – kaj bo z našo demokracijo? In - kaj je tako narobe z zdajšnjim sistemom? Odgovore iščemo v tokratni epizodi podkasta Kronika+. V oddaji: - Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije RS - dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava - dr. Franc Grad, eden od avtorjev zdajšnjega volilnega sistema, nekdanji ustavni sodnik in profesor - Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana - Brett Henning, soustanovitelj Sortition Foundation - Maša Kociper, poslanka SAB - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - Borut Pahor, predsednik Republike - novinarska kolega Janko Petrovec in Jolanda Lebar <p>Izteka se ustavni rok za spremembe volilne zakonodaje</p><p> </p> Wed, 16 Dec 2020 16:13:00 +0000 Povej mi, v katerem okraju živiš, in povem ti, koliko šteje tvoj glas Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek. <p>Čista pitna voda za milijone ljudi po svetu ni samoumevna dobrina.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> času pandemije </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>c</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ovida</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-19 za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nedosegljiv.</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> Tudi v razvitih državah. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Možnosti in prostorov za umivanje rok ni v skoraj polovici šol po svetu</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>.</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Voda pa je razlog tudi za številne konflikte po svetu. Bo ta vir življenja postal nafta 21. stoletja?</span></span></p></p> 174737581 RTVSLO – Prvi 1438 clean Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek. <p>Čista pitna voda za milijone ljudi po svetu ni samoumevna dobrina.</p><p><p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> času pandemije </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>c</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>ovida</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>-19 za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nedosegljiv.</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> Tudi v razvitih državah. </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Možnosti in prostorov za umivanje rok ni v skoraj polovici šol po svetu</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>.</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Voda pa je razlog tudi za številne konflikte po svetu. Bo ta vir življenja postal nafta 21. stoletja?</span></span></p></p> Mon, 07 Dec 2020 05:13:00 +0000 Voda - nafta 21. stoletja? Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin<p>Strokovnjaki svarijo, da vojska ne bi smela imeti vadišča na kraškem terenu nad vodnim virom.</p><p><blockquote><p>Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo.</p> <p>Kot pravi <span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Metoda Dodič Fikfak, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span data-ccp-charstyle="acopre" data-ccp-charstyle-defn="{&quot;ObjectId&quot;:&quot;b8b51dc6-994f-485b-a494-3335c41322b7|6&quot;,&quot;Properties&quot;:[134233614,&quot;true&quot;,201340122,&quot;1&quot;,469775450,&quot;acopre&quot;,469778129,&quot;acopre&quot;,469778324,&quot;Default Paragraph Font&quot;],&quot;ClassId&quot;:1179649}">predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>si n</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>e moremo privoščiti vadišč na K</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>rasu. "V</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>ojska je povsod v svetu eden najhujših onesnaževalcev okolja, tudi zaradi tega, ker gre za ogromno uporabo snovi, s katerimi se eksperimentira, katerih uporaba oziroma nevarnost se še ne pozna. " </span></span></p> <p>Pravica do pitne vode je zapisana v ustavi, a Postojnčani še vedno nikakor ne morejo doseči umika vojske.</p> <p>Več pa v podkastu Kronika+.</p></blockquote></p> 174735166 RTVSLO – Prvi 1554 clean Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin<p>Strokovnjaki svarijo, da vojska ne bi smela imeti vadišča na kraškem terenu nad vodnim virom.</p><p><blockquote><p>Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo.</p> <p>Kot pravi <span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Metoda Dodič Fikfak, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span data-ccp-charstyle="acopre" data-ccp-charstyle-defn="{&quot;ObjectId&quot;:&quot;b8b51dc6-994f-485b-a494-3335c41322b7|6&quot;,&quot;Properties&quot;:[134233614,&quot;true&quot;,201340122,&quot;1&quot;,469775450,&quot;acopre&quot;,469778129,&quot;acopre&quot;,469778324,&quot;Default Paragraph Font&quot;],&quot;ClassId&quot;:1179649}">predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>si n</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>e moremo privoščiti vadišč na K</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>rasu. "V</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>ojska je povsod v svetu eden najhujših onesnaževalcev okolja, tudi zaradi tega, ker gre za ogromno uporabo snovi, s katerimi se eksperimentira, katerih uporaba oziroma nevarnost se še ne pozna. " </span></span></p> <p>Pravica do pitne vode je zapisana v ustavi, a Postojnčani še vedno nikakor ne morejo doseči umika vojske.</p> <p>Več pa v podkastu Kronika+.</p></blockquote></p> Fri, 27 Nov 2020 05:13:00 +0000 Poček: mala velika kemijska tovarna Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem drugače. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+. Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala. <p>Podkast Kronika+ o minulem letu na Kitajskem</p><p><p>Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem dnevno le še nekaj deset primerov okuženih, življenje pa se vrača v stare tirnice -  a nekaj sprememb bo ostalo. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+.</p> <p>Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala.</p></p> 174731583 RTVSLO – Prvi 1590 clean Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem drugače. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+. Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala. <p>Podkast Kronika+ o minulem letu na Kitajskem</p><p><p>Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem dnevno le še nekaj deset primerov okuženih, življenje pa se vrača v stare tirnice -  a nekaj sprememb bo ostalo. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+.</p> <p>Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala.</p></p> Thu, 12 Nov 2020 05:13:00 +0000 Covid: Kje je Kitajska in zakaj mi nismo tam? Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti vzorom Madžarske - s tem pozivom so se številnim domačim kritikom vladnega predloga medijske reforme pridružili še na Evropski komisiji. Tudi vlada Viktorja Orbana je leta 2010 le nekaj mesecev po izvolitvi najprej reformirala medijsko krajino. Kako je ta videti po slabih desetih letih, je preverjala ekipa Kronike+. Z nami so govorili: - nekdanji odgovorni urednik ukinjenega časnika Népszabadság Károly Vörös; - novinar in urednik spletnega časnika 444.hu Peter Erdi; - direktor madžarskega Centra za nadzor medijev Leventével Bánk Boros; - v Budimpešti živeči zgodovinar in analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič; <p>Mediji na Orbanovi šahovnici</p><p><p>Pred dnevi je na Madžarskem odjeknila razrešitev odgovornega urednika najbolj branega neodvisnega medija Index.hu po pritisku lastnikov iz krogov blizu vlade. Portal je konec tedna že zapustila večina novinarjev in urednikov, ki pravijo, da nimajo več pogojev za neodvisno delovanje. To je nov udarec za medijsko krajino, ki jo je sicer vlada Viktorja Orbana začela reformirati kmalu po izvolitvi leta 2010.</p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Dolgoletni</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>novinar</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>in</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>nekdanji</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>urednik</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ukinjenega levosredinskega </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>dnevnika </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>Népszabadság K<span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto">a</span>roly<span> </span>Vöröš je prepričan, da se je Viktor Orban na prevzem osrednjih medijev pripravljal vse od poraza na volitvah leta 2002. Po tistem je sicer ustanovil svojo novičarsko televizijo in nekaj revij, a zavedal se je pomena javnega servisa in tiska. </span></span></p> <blockquote><p><span data-contrast="auto">Fidesz</span><span data-contrast="auto"> je leta 2010 spet prišel na oblast in že </span><span data-contrast="auto">ob </span><span data-contrast="auto">koncu tega leta so sprejeli nov medijski zakon, ki je začel veljati 3.</span><span data-contrast="auto"> Januarja </span><span data-contrast="auto">2011. In tega dne je naš časopis izšel z naslovnico na kateri smo v vseh uradnih jezikih Evropske unije napisali: NA MADŽARSKEM NI VEČ SVOBODE TISKA.</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Povem vam primer: Zakon je zahteval, da novinar razkrije svoje vire, ko je nujno. Kdo pa odloča, kaj je nujno?  Tako se ubija svobodo medijev.</span></span></span></p></blockquote> <p><span data-contrast="auto">Novinar in urednik spletnega časopisa 444.hu Peter Erdi navaja, da je</span><span data-contrast="auto"> v madžarskem medijskem prostoru najpomembnejši oglaševalec država in ta denar namenja predvsem svojim zvestim podpornikom</span><span data-contrast="auto">, ki jih</span><span data-contrast="auto"> ni malo.</span><span data-contrast="auto">  </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <blockquote><p>Vlada ima velikanski medijski imperij. Imamo Srednjeevropsko tiskovno in medijsko fundacijo oziroma KESMA, ki nadzoruje 476 medijev – televizijske kanale, radijske postaje, revije, časopise. Ustanovili so jo leta 2018, in sicer tako, da so oligarhi blizu vladi v nekaj letih pred tem kupili več regionalnih časnikov, televizijskih in radijskih postaj. Nato so se vsi ti oligarhi na isti dan odločili podariti vse te medije omenjeni fundaciji, ki zdaj nadzira ta ogromen medijski imperij. Madžarska ima poleg tega tudi javne medije, a bi bil boljši izraz vladni mediji, imajo velikanski proračun. Obstaja tudi več manjših provladnih medijev, ki so v zasebni lasti – denimo največja komercialna televizija, ki je tudi podrejena vladi. Če strnemo, ima torej vlada velikanski vpliv na medije.</p> <p>Imamo nekaj medijev, ki so kritični, a le do določenih tem oziroma posameznikov. Hkrati niso popolnoma neodvisni, dobijo del vladnega oglaševalskega denarja. In to je za vlado idealen model; vsakič ko kdo iz Bruslja kritizira medijsko svobodo na Madžarskem, lahko rečejo, poglejte, ta časopis je zelo kritičen do vlade, kar je res, ampak jo lahko kritizira samo glede določenih tem. Gre za nadzorovano kritiko.</p></blockquote> <p>Kje je torej ob vsem tem Bruselj in kako je madžarska medijska krajina videti v praksi - to smo preverjali za tokratno oddajo Kronika+.</p></p> 174708135 RTVSLO – Prvi 1511 clean Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti vzorom Madžarske - s tem pozivom so se številnim domačim kritikom vladnega predloga medijske reforme pridružili še na Evropski komisiji. Tudi vlada Viktorja Orbana je leta 2010 le nekaj mesecev po izvolitvi najprej reformirala medijsko krajino. Kako je ta videti po slabih desetih letih, je preverjala ekipa Kronike+. Z nami so govorili: - nekdanji odgovorni urednik ukinjenega časnika Népszabadság Károly Vörös; - novinar in urednik spletnega časnika 444.hu Peter Erdi; - direktor madžarskega Centra za nadzor medijev Leventével Bánk Boros; - v Budimpešti živeči zgodovinar in analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič; <p>Mediji na Orbanovi šahovnici</p><p><p>Pred dnevi je na Madžarskem odjeknila razrešitev odgovornega urednika najbolj branega neodvisnega medija Index.hu po pritisku lastnikov iz krogov blizu vlade. Portal je konec tedna že zapustila večina novinarjev in urednikov, ki pravijo, da nimajo več pogojev za neodvisno delovanje. To je nov udarec za medijsko krajino, ki jo je sicer vlada Viktorja Orbana začela reformirati kmalu po izvolitvi leta 2010.</p> <p><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Dolgoletni</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>novinar</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>in</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>nekdanji</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>urednik</span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span> ukinjenega levosredinskega </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>dnevnika </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>Népszabadság K<span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto">a</span>roly<span> </span>Vöröš je prepričan, da se je Viktor Orban na prevzem osrednjih medijev pripravljal vse od poraza na volitvah leta 2002. Po tistem je sicer ustanovil svojo novičarsko televizijo in nekaj revij, a zavedal se je pomena javnega servisa in tiska. </span></span></p> <blockquote><p><span data-contrast="auto">Fidesz</span><span data-contrast="auto"> je leta 2010 spet prišel na oblast in že </span><span data-contrast="auto">ob </span><span data-contrast="auto">koncu tega leta so sprejeli nov medijski zakon, ki je začel veljati 3.</span><span data-contrast="auto"> Januarja </span><span data-contrast="auto">2011. In tega dne je naš časopis izšel z naslovnico na kateri smo v vseh uradnih jezikih Evropske unije napisali: NA MADŽARSKEM NI VEČ SVOBODE TISKA.</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="auto"><span>Povem vam primer: Zakon je zahteval, da novinar razkrije svoje vire, ko je nujno. Kdo pa odloča, kaj je nujno?  Tako se ubija svobodo medijev.</span></span></span></p></blockquote> <p><span data-contrast="auto">Novinar in urednik spletnega časopisa 444.hu Peter Erdi navaja, da je</span><span data-contrast="auto"> v madžarskem medijskem prostoru najpomembnejši oglaševalec država in ta denar namenja predvsem svojim zvestim podpornikom</span><span data-contrast="auto">, ki jih</span><span data-contrast="auto"> ni malo.</span><span data-contrast="auto">  </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:257}"> </span></p> <blockquote><p>Vlada ima velikanski medijski imperij. Imamo Srednjeevropsko tiskovno in medijsko fundacijo oziroma KESMA, ki nadzoruje 476 medijev – televizijske kanale, radijske postaje, revije, časopise. Ustanovili so jo leta 2018, in sicer tako, da so oligarhi blizu vladi v nekaj letih pred tem kupili več regionalnih časnikov, televizijskih in radijskih postaj. Nato so se vsi ti oligarhi na isti dan odločili podariti vse te medije omenjeni fundaciji, ki zdaj nadzira ta ogromen medijski imperij. Madžarska ima poleg tega tudi javne medije, a bi bil boljši izraz vladni mediji, imajo velikanski proračun. Obstaja tudi več manjših provladnih medijev, ki so v zasebni lasti – denimo največja komercialna televizija, ki je tudi podrejena vladi. Če strnemo, ima torej vlada velikanski vpliv na medije.</p> <p>Imamo nekaj medijev, ki so kritični, a le do določenih tem oziroma posameznikov. Hkrati niso popolnoma neodvisni, dobijo del vladnega oglaševalskega denarja. In to je za vlado idealen model; vsakič ko kdo iz Bruslja kritizira medijsko svobodo na Madžarskem, lahko rečejo, poglejte, ta časopis je zelo kritičen do vlade, kar je res, ampak jo lahko kritizira samo glede določenih tem. Gre za nadzorovano kritiko.</p></blockquote> <p>Kje je torej ob vsem tem Bruselj in kako je madžarska medijska krajina videti v praksi - to smo preverjali za tokratno oddajo Kronika+.</p></p> Mon, 27 Jul 2020 03:40:00 +0000 Madžarski ExPRESS Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.<p>Kaj je sistemski rasizem v ZDA in ali ga je možno izkoreniniti?</p><p><p>Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.</p></p> 174699174 RTVSLO – Prvi 1525 clean Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.<p>Kaj je sistemski rasizem v ZDA in ali ga je možno izkoreniniti?</p><p><p>Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.</p></p> Wed, 10 Jun 2020 02:30:00 +0000 Barva ameriških sanj Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati? Za podkast Kronika+ so spregovorili svojci stanovalke enega od domov, direktorica Doma v Teznem Jasna Cajnko, imunolog Alojz Ihan in drugi.<p>Covid19 razgalil odprte rane v Domovih starejših občanov</p><p><p>Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati?</p> <p>Domove so že prej pestili kadrovska stiska, zastareli normativi, premalo prostorskih zmogljivosti. In nato še virus, z njim pa ob pomanjkanju zaščitne opreme tudi včasih nasprotujoča si navodila, pravi direktorica doma v Teznem Jasna Cajnko. Kot poudarja, bi bilo okužene nujno namestiti zunaj domov. A še danes imajo navodilo, da stanovalci ostajajo v domovih, čeprav tam nimajo ustrezne opreme za njihovo predihavanje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Iz dejstva, da je med umrlimi za Covid 19 v Sloveniji večina starostnikov, in da jih je samo 10 umrlo v bolnišnici, lahko sklepamo, da so ti ljudje, ki bi morda kljub temu umrli, umrli drugačne smrti. Umrli so tako, da jim je bilo težko umirati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Zdajšnji premor pred morebitnim novim povečevanjem okužb je torej priložnost, da razmislimo, kakšno življenje bomo kot družba omogočili starostnikom. Si želimo, da domovi postanejo negovalne bolnišnice ali ne &#8211;  le odločiti se je treba.</p> <p>V tokratni Kroniki+ tudi ganljiva zgodba sodelavca in njegovega očeta, ki sta bila ob prepovedi obiskov dva meseca ločena od mame oziroma žene.</p></p> 174692994 RTVSLO – Prvi 1750 clean Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati? Za podkast Kronika+ so spregovorili svojci stanovalke enega od domov, direktorica Doma v Teznem Jasna Cajnko, imunolog Alojz Ihan in drugi.<p>Covid19 razgalil odprte rane v Domovih starejših občanov</p><p><p>Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati?</p> <p>Domove so že prej pestili kadrovska stiska, zastareli normativi, premalo prostorskih zmogljivosti. In nato še virus, z njim pa ob pomanjkanju zaščitne opreme tudi včasih nasprotujoča si navodila, pravi direktorica doma v Teznem Jasna Cajnko. Kot poudarja, bi bilo okužene nujno namestiti zunaj domov. A še danes imajo navodilo, da stanovalci ostajajo v domovih, čeprav tam nimajo ustrezne opreme za njihovo predihavanje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Iz dejstva, da je med umrlimi za Covid 19 v Sloveniji večina starostnikov, in da jih je samo 10 umrlo v bolnišnici, lahko sklepamo, da so ti ljudje, ki bi morda kljub temu umrli, umrli drugačne smrti. Umrli so tako, da jim je bilo težko umirati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Zdajšnji premor pred morebitnim novim povečevanjem okužb je torej priložnost, da razmislimo, kakšno življenje bomo kot družba omogočili starostnikom. Si želimo, da domovi postanejo negovalne bolnišnice ali ne &#8211;  le odločiti se je treba.</p> <p>V tokratni Kroniki+ tudi ganljiva zgodba sodelavca in njegovega očeta, ki sta bila ob prepovedi obiskov dva meseca ločena od mame oziroma žene.</p></p> Thu, 14 May 2020 23:00:00 +0000 Cone neudobja Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem delu objavili pričevanje slovenske potnice Marije. Tokrat nam pravnika Marko Pavliha in Nataša Pirc Musar ter zdravniki Zvonka Zupanič Slavec, Aleš Rozman in Tadeja Kotar pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev. Z nami se je iz karantene na Coral Princess pogovarjal Evgen Ivanc, ki je na ladji upravnik galerije. Potopili pa smo se tudi v čase kuge, tifusa in črnih koz. <p>Vsi za enega, eden za vse?</p><p><p>Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem objavili pričevanje potnice Marije. Tokrat nam pravniki in zdravniki pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev.  Potopili pa smo se tudi v čase kuge, črnih koz in tifusa.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/04/UjetizvirusomDiamondprincess-2.Vsizaenegaedenzavse4738780.mp3 RTVSLO – Prvi 1564 clean Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem delu objavili pričevanje slovenske potnice Marije. Tokrat nam pravnika Marko Pavliha in Nataša Pirc Musar ter zdravniki Zvonka Zupanič Slavec, Aleš Rozman in Tadeja Kotar pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev. Z nami se je iz karantene na Coral Princess pogovarjal Evgen Ivanc, ki je na ladji upravnik galerije. Potopili pa smo se tudi v čase kuge, tifusa in črnih koz. <p>Vsi za enega, eden za vse?</p><p><p>Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem objavili pričevanje potnice Marije. Tokrat nam pravniki in zdravniki pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev.  Potopili pa smo se tudi v čase kuge, črnih koz in tifusa.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 05 May 2020 04:27:00 +0000 Ujeti z virusom: Diamond princess - 2. Vsi za enega, eden za vse? "Dolga pot domov" je prva iz serije oddaj, v katerih ustvarjalci Jutranje kronike odpiramo vprašanje množičnih karanten, kakršna je bila na križarki Diamond Princess. Potem ko je zaradi okužbe na krovu februarja obtičala pred Jokohamo, na njej pa tudi 6 Slovencev, smo začeli širjenje novega koronavirusa budneje spremljati tudi pri nas. Ker je Japonska samovoljno razglasila karanteno, so se pojavila številna vprašanja: je to sploh zakonito, etično, medicinsko utemeljeno? Je varno? Okužba se je namreč širila kot ogenj. Na predzadnji dan karantene je bil na testu prvič pozitiven tudi slovenski par. Pogovarjali smo se z njima, svojo zgodbo nam je zaupala Marija. Kako je potekalo reševanje, o čem se je z ujetim parom pogovarjala veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, kaj si o njima misli vodja konzularne službe MZZ Andrej Šter, kako jima je pomagala infektologinja Tadeja Kotar? Prisluhnite prvemu delu.<p>1. Dolga pot domov</p><p><p>Jokohama, 20. Januar 2020. Marija (s priimkom se ne želi izpostavljati, hranimo ga v uredništvu) se z možem vkrca na ladjo za križarjenje Diamond Princess. Pred njima je dvotedensko križarjenje do Tajvana, Hongkonga, Vietnama in nazaj. Potujeta na ladji, ki velja za najbojšo potniško ladjo na Japonskem in jo oglašujejo kot dragulj na morju.</p> <p>Jokohama, 4.februar 2020. Marija in njen mož se odpravita na večerjo. Štirinajstdnevno križarjenje je pri koncu, so na končni destinaciji in naslednji dan ju čaka pot domov. Marija se spominja:</p> <blockquote><p><em>“</em><em>Kovčke smo že pripravili in jih postavili na dogovorjeno mesto, ko pa smo se vrnili z večerje, so nam naročili, naj ostanemo v kabinah. Začudili smo se, saj so bili kovčki ponovno v sobah. Brez dodatnih pojasnil.</em> <em>Naslednji dan ob šestih zjutraj so nam sporočili, da ne smemo iz kabin, razdelili so nam termometre, s katerimi smo si sami izmerili temperaturo.”</em></p></blockquote> <p>Karantena je stopila v veljavo, na ladjo je prišlo medicinsko osebje, ki je najprej pregledalo potnike z znaki bolezni. V kabinah so ostali zaprti dolge tri dni, šele četrti dan so dobili dovoljenje za enourni izhod na palubo. Tudi v naslednjih dneh so bili lahko na palubi le eno uro na dan.</p> <blockquote><p><em>“Želeli smo si iti domov, ko so nam rekli, da bomo v karanteni 14 dni, se nam je zdelo grozno. Vprašala sem se, kako bomo zdržali toliko časa.”</em></p></blockquote> <p>Diamond Princess je najbolj razvpit primer okužb s koronavirusom na ladjah za križarjenje. Samo en potnik, 79-letni Hongkonžan, je bil dovolj, da se je okužba na ladji razširila, zaradi česar so japonske oblasti 4. februarja, ob desetih potrjenih primerih okužbe na COVID-19, za 2670 potnikov in 1100 članov posadke odredili karanteno. V naslednjih štirinajstih dneh je število okuženih bliskovito naraslo na 712, med njimi sta bila tudi Marija in njen mož. Med potniki so bile tudi smrtne žrtve.</p> <p>V <u>podkastu</u> Informativnega programa Radia Slovenija neposredno s pričami opisujemo dogajanje na ladji, s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve (veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe Andrej Šter) preverjamo, kako je potekala repatriacija dveh Slovencev, ki sta ostala na Japonskem tudi po koncu ladijske karantene. Dogodke je pomagala rekonstruirati slovenska infektologinja dr. Tadeja Kotar, ki je bila s parom na zvezi.</p> <p>Dotaknili pa se bomo tudi etičnih, medicinskih in pravnih vprašanj, ki se zdaj postavljajo ob ravnanju japonskih oblasti. Primer Diamond Princess ostaja tudi vzorčni primer za epidemiološke analize in nadaljnja preučevanja.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/KRONIKADiamondPrincess-Dolgapotdomov4726381.mp3 RTVSLO – Prvi 1454 clean "Dolga pot domov" je prva iz serije oddaj, v katerih ustvarjalci Jutranje kronike odpiramo vprašanje množičnih karanten, kakršna je bila na križarki Diamond Princess. Potem ko je zaradi okužbe na krovu februarja obtičala pred Jokohamo, na njej pa tudi 6 Slovencev, smo začeli širjenje novega koronavirusa budneje spremljati tudi pri nas. Ker je Japonska samovoljno razglasila karanteno, so se pojavila številna vprašanja: je to sploh zakonito, etično, medicinsko utemeljeno? Je varno? Okužba se je namreč širila kot ogenj. Na predzadnji dan karantene je bil na testu prvič pozitiven tudi slovenski par. Pogovarjali smo se z njima, svojo zgodbo nam je zaupala Marija. Kako je potekalo reševanje, o čem se je z ujetim parom pogovarjala veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, kaj si o njima misli vodja konzularne službe MZZ Andrej Šter, kako jima je pomagala infektologinja Tadeja Kotar? Prisluhnite prvemu delu.<p>1. Dolga pot domov</p><p><p>Jokohama, 20. Januar 2020. Marija (s priimkom se ne želi izpostavljati, hranimo ga v uredništvu) se z možem vkrca na ladjo za križarjenje Diamond Princess. Pred njima je dvotedensko križarjenje do Tajvana, Hongkonga, Vietnama in nazaj. Potujeta na ladji, ki velja za najbojšo potniško ladjo na Japonskem in jo oglašujejo kot dragulj na morju.</p> <p>Jokohama, 4.februar 2020. Marija in njen mož se odpravita na večerjo. Štirinajstdnevno križarjenje je pri koncu, so na končni destinaciji in naslednji dan ju čaka pot domov. Marija se spominja:</p> <blockquote><p><em>“</em><em>Kovčke smo že pripravili in jih postavili na dogovorjeno mesto, ko pa smo se vrnili z večerje, so nam naročili, naj ostanemo v kabinah. Začudili smo se, saj so bili kovčki ponovno v sobah. Brez dodatnih pojasnil.</em> <em>Naslednji dan ob šestih zjutraj so nam sporočili, da ne smemo iz kabin, razdelili so nam termometre, s katerimi smo si sami izmerili temperaturo.”</em></p></blockquote> <p>Karantena je stopila v veljavo, na ladjo je prišlo medicinsko osebje, ki je najprej pregledalo potnike z znaki bolezni. V kabinah so ostali zaprti dolge tri dni, šele četrti dan so dobili dovoljenje za enourni izhod na palubo. Tudi v naslednjih dneh so bili lahko na palubi le eno uro na dan.</p> <blockquote><p><em>“Želeli smo si iti domov, ko so nam rekli, da bomo v karanteni 14 dni, se nam je zdelo grozno. Vprašala sem se, kako bomo zdržali toliko časa.”</em></p></blockquote> <p>Diamond Princess je najbolj razvpit primer okužb s koronavirusom na ladjah za križarjenje. Samo en potnik, 79-letni Hongkonžan, je bil dovolj, da se je okužba na ladji razširila, zaradi česar so japonske oblasti 4. februarja, ob desetih potrjenih primerih okužbe na COVID-19, za 2670 potnikov in 1100 članov posadke odredili karanteno. V naslednjih štirinajstih dneh je število okuženih bliskovito naraslo na 712, med njimi sta bila tudi Marija in njen mož. Med potniki so bile tudi smrtne žrtve.</p> <p>V <u>podkastu</u> Informativnega programa Radia Slovenija neposredno s pričami opisujemo dogajanje na ladji, s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve (veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe Andrej Šter) preverjamo, kako je potekala repatriacija dveh Slovencev, ki sta ostala na Japonskem tudi po koncu ladijske karantene. Dogodke je pomagala rekonstruirati slovenska infektologinja dr. Tadeja Kotar, ki je bila s parom na zvezi.</p> <p>Dotaknili pa se bomo tudi etičnih, medicinskih in pravnih vprašanj, ki se zdaj postavljajo ob ravnanju japonskih oblasti. Primer Diamond Princess ostaja tudi vzorčni primer za epidemiološke analize in nadaljnja preučevanja.</p></p> Tue, 28 Apr 2020 06:00:00 +0000 Ujeti z virusom: Diamond princess - 1. Dolga pot domov Podkast KRONIKA+ ustvarjalcev Jutranje kronike in Dogodkov in odmevov gleda pod površje zgodb in odpira nove dimenzije Pod lupo smo vzeli karanteno na ladji Diamond Princess. Je bila zakonita, etična, zdravstveno utemeljena in, nenazadnje, znosna? Smo se iz nje kaj naučil, morda za reševanje podobne krize v naših domovih za starejše? Z nami so govorili potnica Marija, slovenska veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, infektologinja Tadeja Kotar, strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha, predstvojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec, direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, Slovenec z ladje Coral Princess Evgen Ivanc in drugi. Prva epizoda na voljo od torka, 28-ega aprila. Naročite se! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/UjetizvirusomDiamondPrincess4722126.mp3 RTVSLO – Prvi 76 clean Podkast KRONIKA+ ustvarjalcev Jutranje kronike in Dogodkov in odmevov gleda pod površje zgodb in odpira nove dimenzije Pod lupo smo vzeli karanteno na ladji Diamond Princess. Je bila zakonita, etična, zdravstveno utemeljena in, nenazadnje, znosna? Smo se iz nje kaj naučil, morda za reševanje podobne krize v naših domovih za starejše? Z nami so govorili potnica Marija, slovenska veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, infektologinja Tadeja Kotar, strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha, predstvojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec, direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, Slovenec z ladje Coral Princess Evgen Ivanc in drugi. Prva epizoda na voljo od torka, 28-ega aprila. Naročite se! Wed, 22 Apr 2020 22:00:00 +0000 Ujeti z virusom: Diamond Princess RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov. Serija radijskih dokumentarcev, kjer dogodke vzamemo pod lupo in jih osvetlimo tudi z nepričakovanih kotov. sl Mon, 20 Dec 2021 02:23:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/kronikaplus/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 20 Dec 2021 02:23:00 +0000 Kronika plus