<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/kulturnice.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Arts</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Kultura 202.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/kulturnice/</link>
        <title>Kulturnice</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/120966570/logo_2.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov. </description>
        <enclosure length="27662592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/61.beneRA_SLO_LJT_9447271_20272918.mp3"></enclosure>
        <guid>175219676</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>864</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219676</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>61. beneški bienale</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad  ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. &lt;p&gt;&lt;em&gt;Zakon privlačnosti&lt;/em&gt; pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis&amp;nbsp;z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med trža&amp;scaron;kim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24412416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/OdDevinRA_SLO_LJT_9421280_20243252.mp3"></enclosure>
        <guid>175219126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad  ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. &lt;p&gt;&lt;em&gt;Zakon privlačnosti&lt;/em&gt; pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis&amp;nbsp;z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med trža&amp;scaron;kim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219126</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od Devinskega gradu do dvorca Miramar</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.  

</description>
        <enclosure length="25000704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/MedslikRA_SLO_LJT_9373668_20188253.mp3"></enclosure>
        <guid>175218043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>781</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218043</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Med slikarskimi platni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.</description>
        <enclosure length="17479680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/NovostiRA_SLO_LJT_9351099_20161890.mp3"></enclosure>
        <guid>175217552</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217552</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Novosti na področju otroškega in mladinskega leposlovja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.</description>
        <enclosure length="18580224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/PesmikRA_SLO_LJT_9273680_20074137.mp3"></enclosure>
        <guid>175215877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215877</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 15:01:37 +0000</pubDate>
        <title>Pesmi, ki so premagale čas</title>
      </item>
      <item>
        <description>23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.</description>
        <enclosure length="17709312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/BesedezRA_SLO_LJT_9269438_20069520.mp3"></enclosure>
        <guid>175215836</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>553</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215836</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Besede za prihodnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami  prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine.
Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN.
In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.
</description>
        <enclosure length="20527104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/KomarjiRA_SLO_LJT_9247005_20045122.mp3"></enclosure>
        <guid>175215422</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami  prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine.
Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN.
In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215422</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 14:45:15 +0000</pubDate>
        <title>Komarji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.</description>
        <enclosure length="15680256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/18/KnjievnRA_SLO_LJT_9235048_20031389.mp3"></enclosure>
        <guid>175215144</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215144</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 10:40:39 +0000</pubDate>
        <title>Književnost iz zapora: brezkompromisna iskrenost iz tišine in stiske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.&lt;p&gt;Na največjem in najpomembnej&amp;scaron;em svetovnem sejmu otro&amp;scaron;ke in mladinske literaturi v razstavnem sredi&amp;scaron;ču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Leto&amp;scaron;nja častna gostja je Norve&amp;scaron;ka. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika leto&amp;scaron;njih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sredi&amp;scaron;ču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angle&amp;scaron;kim naslovom &amp;ldquo;Banksy Archive 01 &amp;ndash; The School of Bristol&amp;rdquo;. Osredotočena je na umetni&amp;scaron;ko ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetni&amp;scaron;ki jezik.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20843520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/RazstaviRA_SLO_LJT_9184285_19973673.mp3"></enclosure>
        <guid>175214056</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.&lt;p&gt;Na največjem in najpomembnej&amp;scaron;em svetovnem sejmu otro&amp;scaron;ke in mladinske literaturi v razstavnem sredi&amp;scaron;ču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Leto&amp;scaron;nja častna gostja je Norve&amp;scaron;ka. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika leto&amp;scaron;njih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sredi&amp;scaron;ču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angle&amp;scaron;kim naslovom &amp;ldquo;Banksy Archive 01 &amp;ndash; The School of Bristol&amp;rdquo;. Osredotočena je na umetni&amp;scaron;ko ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetni&amp;scaron;ki jezik.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214056</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Razstavi: o Tomažu Pandurju v Mariboru in o Banksyju v Bologni</title>
      </item>
      <item>
        <description>''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.

&lt;p&gt;Po 61 letih so &lt;em&gt;Dialogi&lt;/em&gt; od&amp;scaron;li v zgodovino in postali bogata zakladnica razmi&amp;scaron;ljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dedi&amp;scaron;čino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prina&amp;scaron;ala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23136000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/FotografRA_SLO_LJT_9097784_19877350.mp3"></enclosure>
        <guid>175212252</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>722</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.

&lt;p&gt;Po 61 letih so &lt;em&gt;Dialogi&lt;/em&gt; od&amp;scaron;li v zgodovino in postali bogata zakladnica razmi&amp;scaron;ljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dedi&amp;scaron;čino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prina&amp;scaron;ala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212252</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Fotografije in revija - na razstavah na Ptuju in v Mariboru </title>
      </item>
      <item>
        <description>Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. &lt;p&gt;Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odra&amp;scaron;čanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z &lt;strong&gt;Vladimirjem Habjanom&lt;/strong&gt; opisal v knjigi &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Plosk ene roke&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. V knjigi, ki je iz&amp;scaron;la lani pri založbi &lt;a href=&quot;https://www.zalozba-chiara.si/&quot;&gt;Chiara&lt;/a&gt; pri zbirki Osebno, urednica zbirke je &lt;strong&gt;Tadeja L. Zupan&lt;/strong&gt;, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23973888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/DarkouRA_SLO_LJT_8988953_19757800.mp3"></enclosure>
        <guid>175210394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. &lt;p&gt;Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odra&amp;scaron;čanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z &lt;strong&gt;Vladimirjem Habjanom&lt;/strong&gt; opisal v knjigi &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Plosk ene roke&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. V knjigi, ki je iz&amp;scaron;la lani pri založbi &lt;a href=&quot;https://www.zalozba-chiara.si/&quot;&gt;Chiara&lt;/a&gt; pri zbirki Osebno, urednica zbirke je &lt;strong&gt;Tadeja L. Zupan&lt;/strong&gt;, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210394</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Darko Đurić: Ob knjigi sem se soočil tudi z občutki zapuščenosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja  56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu.
&lt;p&gt;SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameri&amp;scaron;ke satirične igre &lt;em&gt;Eureka&lt;/em&gt;. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije &lt;em&gt;Kak&amp;scaron;no ime pa je to?!&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24219648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/SvetovniRA_SLO_LJT_8921741_19684607.mp3"></enclosure>
        <guid>175209361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja  56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu.
&lt;p&gt;SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameri&amp;scaron;ke satirične igre &lt;em&gt;Eureka&lt;/em&gt;. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije &lt;em&gt;Kak&amp;scaron;no ime pa je to?!&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209361</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetovni dan gledališča na odrih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. &lt;p&gt;Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekolo&amp;scaron;ko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe &amp;scaron;e je festival, prikazuje novi dokumentarni film &lt;a href=&quot;https://www.gorarocka.si/v-svojem-filmu.html&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gora Rocka&lt;/strong&gt; &lt;/a&gt;režiserja &lt;strong&gt;Mirana Zupaniča&lt;/strong&gt; s sloganom &quot;&lt;em&gt;V svojem filmu!&quot;&lt;/em&gt;, ki odpira tudi vpra&amp;scaron;anje o prihodnosti Gore Rocka.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dokumentarni film je delo produkcijske hi&amp;scaron;e &lt;a href=&quot;https://arsmedia.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Arsmedia&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, nastal pa je v sodelovanju s &lt;a href=&quot;https://www.film-center.si/sl/&quot;&gt;Slovenskim filmskim centrom&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25031424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/GoraRocRA_SLO_LJT_8847400_19605709.mp3"></enclosure>
        <guid>175208553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. &lt;p&gt;Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekolo&amp;scaron;ko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe &amp;scaron;e je festival, prikazuje novi dokumentarni film &lt;a href=&quot;https://www.gorarocka.si/v-svojem-filmu.html&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gora Rocka&lt;/strong&gt; &lt;/a&gt;režiserja &lt;strong&gt;Mirana Zupaniča&lt;/strong&gt; s sloganom &quot;&lt;em&gt;V svojem filmu!&quot;&lt;/em&gt;, ki odpira tudi vpra&amp;scaron;anje o prihodnosti Gore Rocka.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dokumentarni film je delo produkcijske hi&amp;scaron;e &lt;a href=&quot;https://arsmedia.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Arsmedia&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, nastal pa je v sodelovanju s &lt;a href=&quot;https://www.film-center.si/sl/&quot;&gt;Slovenskim filmskim centrom&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208553</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gora Rocka – V svojem filmu!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev.

Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.</description>
        <enclosure length="13326336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/MilenaZRA_SLO_LJT_8798226_19550702.mp3"></enclosure>
        <guid>175207486</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev.

Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207486</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Milena Zupančič je del skupnega filmskega spomina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.</description>
        <enclosure length="18741504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/CopyofRA_SLO_LJT_8733366_19477060.mp3"></enclosure>
        <guid>175206098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206098</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet v čudovitem nastajanju in izginjanju na Pripovedovalskem festivalu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili  sta govorila programski direktorr festivala  Simon Popek in Nina Zagoričnik.  
</description>
        <enclosure length="12605184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/FestivalRA_SLO_LJT_8703785_19443168.mp3"></enclosure>
        <guid>175205477</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>393</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili  sta govorila programski direktorr festivala  Simon Popek in Nina Zagoričnik.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205477</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 07:00:39 +0000</pubDate>
        <title>Festival dokumentarnega filma  2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Koža zemlji&lt;/strong&gt; je avdio-vizualni projekt &lt;strong&gt;Anje Papuga&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Katje Stojnić&lt;/strong&gt;, ki naslavlja osebne zgodbe starej&amp;scaron;ih, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starej&amp;scaron;i ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starej&amp;scaron;i v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdu&amp;scaron;ilo, kako se starej&amp;scaron;i sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kak&amp;scaron;ni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in &amp;scaron;e vedno i&amp;scaron;čejo smisel življenja in staranja.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starej&amp;scaron;imi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/exarte.slo/?locale=sl_SI&quot;&gt;EX ARTE&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21685248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KoazemRA_SLO_LJT_8676191_19411710.mp3"></enclosure>
        <guid>175204912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Koža zemlji&lt;/strong&gt; je avdio-vizualni projekt &lt;strong&gt;Anje Papuga&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Katje Stojnić&lt;/strong&gt;, ki naslavlja osebne zgodbe starej&amp;scaron;ih, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starej&amp;scaron;i ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starej&amp;scaron;i v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdu&amp;scaron;ilo, kako se starej&amp;scaron;i sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kak&amp;scaron;ni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in &amp;scaron;e vedno i&amp;scaron;čejo smisel življenja in staranja.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starej&amp;scaron;imi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/exarte.slo/?locale=sl_SI&quot;&gt;EX ARTE&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204912</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koža zemlji</title>
      </item>
      <item>
        <description>V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.</description>
        <enclosure length="15295488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/ArhitektRA_SLO_LJT_8586391_19307838.mp3"></enclosure>
        <guid>175203032</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203032</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</description>
        <enclosure length="24759552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/TriglavRA_SLO_LJT_8563112_19280919.mp3"></enclosure>
        <guid>175202548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202548</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 04:40:56 +0000</pubDate>
        <title>Triglav: Pot odrešitve. Zgodba o prebolevanju tragične gorske nesreče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: &quot;Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira.&quot;
</description>
        <enclosure length="11625216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/28/SovraniRA_SLO_LJT_8558664_19275135.mp3"></enclosure>
        <guid>175202398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: &quot;Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira.&quot;
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202398</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Sovražnik ljudstva premierno na velikem odru SNG Drama Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.</description>
        <enclosure length="21560064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/MedSlovRA_SLO_LJT_8496598_19205065.mp3"></enclosure>
        <guid>175200947</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200947</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 05:53:58 +0000</pubDate>
        <title>Med Slovenci v Pragi</title>
      </item>
      <item>
        <description>23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost  pa namenil domačim ustvarjalkam. 
Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči? 
</description>
        <enclosure length="6048768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/23.FabuRA_SLO_LJT_8677983_19413637.mp3"></enclosure>
        <guid>175204937</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>189</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost  pa namenil domačim ustvarjalkam. 
Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204937</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 13:14:00 +0000</pubDate>
        <title>23. Fabula</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.</description>
        <enclosure length="15873024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/KraevciRA_SLO_LJT_8509282_19219172.mp3"></enclosure>
        <guid>175201216</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>496</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201216</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kraševci v spomin na Srečka Kosovela z vlakom v Zagorje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled  116 izvirnih arheoloških predmetov. &lt;p&gt;Izjemne arheolo&amp;scaron;ke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju dana&amp;scaron;nje Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot pove podnaslov, se razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/civki-iz-preteklosti&quot;&gt;Čivki iz preteklosti&lt;/a&gt; &lt;/strong&gt;osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja &amp;scaron;e devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheolo&amp;scaron;ke zaklade.&amp;nbsp;Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Da&amp;scaron;a Pavlovič&lt;/strong&gt;, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Jure Kraj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, kustos (Pokrajinski muzej Celje)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Bernarda Županek&lt;/strong&gt;, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Veronika Pflaum&lt;/strong&gt;, kustosinja (Gorenjski muzej)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Petra Stipančič&lt;/strong&gt;, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Branko Kerman&lt;/strong&gt;, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="25154304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/ivkiizRA_SLO_LJT_8459558_19163512.mp3"></enclosure>
        <guid>175200003</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled  116 izvirnih arheoloških predmetov. &lt;p&gt;Izjemne arheolo&amp;scaron;ke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju dana&amp;scaron;nje Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot pove podnaslov, se razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/civki-iz-preteklosti&quot;&gt;Čivki iz preteklosti&lt;/a&gt; &lt;/strong&gt;osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja &amp;scaron;e devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheolo&amp;scaron;ke zaklade.&amp;nbsp;Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Da&amp;scaron;a Pavlovič&lt;/strong&gt;, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Jure Kraj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, kustos (Pokrajinski muzej Celje)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Bernarda Županek&lt;/strong&gt;, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Veronika Pflaum&lt;/strong&gt;, kustosinja (Gorenjski muzej)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Petra Stipančič&lt;/strong&gt;, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Branko Kerman&lt;/strong&gt;, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200003</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 13:00:40 +0000</pubDate>
        <title>Čivki iz preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.

&lt;p&gt;Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odre&amp;scaron;itve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film &lt;strong&gt;&lt;em&gt;ZaPisane gore, 130 let Planinskega&lt;/em&gt; vestnika&lt;/strong&gt;, ki sta ga režirala &lt;strong&gt;Mojca Volkar Trobev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Andrej Podbev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih dru&amp;scaron;tvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20082432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/ZaPisaneRA_SLO_LJT_8304262_18988246.mp3"></enclosure>
        <guid>175196414</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.

&lt;p&gt;Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odre&amp;scaron;itve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film &lt;strong&gt;&lt;em&gt;ZaPisane gore, 130 let Planinskega&lt;/em&gt; vestnika&lt;/strong&gt;, ki sta ga režirala &lt;strong&gt;Mojca Volkar Trobev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Andrej Podbev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih dru&amp;scaron;tvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196414</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
</description>
        <enclosure length="10582272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/08/FrancePRA_SLO_LJT_8316298_19002218.mp3"></enclosure>
        <guid>175196736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196736</link>
        <pubDate> Sun, 08 Feb 2026 09:44:41 +0000</pubDate>
        <title>France Prešeren ostaja stereotip slovenskega umetnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.skrateljc.org/izdelek/sreckonstrip/&quot;&gt;SREČKONSTRIP&lt;/a&gt; &amp;ndash; strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod &amp;Scaron;krateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodi&amp;scaron;če za predstavo z naslovom &lt;em&gt;SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo&lt;/em&gt; v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave &amp;ndash; v njej nastopata Manca Trampu&amp;scaron; in Nik &amp;Scaron;krlec &amp;ndash; bosta&amp;nbsp; 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stripburger.org/sreckokosovel-andrejstular-ostri-ritmi/&quot;&gt;Srečko Kosovel &amp;amp; Andrej &amp;Scaron;tular&amp;nbsp;&amp;ndash; Ostri ritmi&lt;/a&gt; &amp;ndash; &lt;/em&gt;knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej &amp;Scaron;tular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja, predstavil tudi 18. junija na razstavi v Layerjevi hi&amp;scaron;i v Kranju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mare Bulc&lt;/strong&gt;, režiser&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nik &amp;Scaron;krlec&lt;/strong&gt;, igralec&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Manca Trampu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, performerka in glasbenica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Andrej &amp;Scaron;tular&lt;/strong&gt;, ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetni&amp;scaron;kih področjih&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="23635968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/SrekoKRA_SLO_LJT_8286156_18967932.mp3"></enclosure>
        <guid>175195987</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.skrateljc.org/izdelek/sreckonstrip/&quot;&gt;SREČKONSTRIP&lt;/a&gt; &amp;ndash; strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod &amp;Scaron;krateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodi&amp;scaron;če za predstavo z naslovom &lt;em&gt;SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo&lt;/em&gt; v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave &amp;ndash; v njej nastopata Manca Trampu&amp;scaron; in Nik &amp;Scaron;krlec &amp;ndash; bosta&amp;nbsp; 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stripburger.org/sreckokosovel-andrejstular-ostri-ritmi/&quot;&gt;Srečko Kosovel &amp;amp; Andrej &amp;Scaron;tular&amp;nbsp;&amp;ndash; Ostri ritmi&lt;/a&gt; &amp;ndash; &lt;/em&gt;knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej &amp;Scaron;tular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja, predstavil tudi 18. junija na razstavi v Layerjevi hi&amp;scaron;i v Kranju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mare Bulc&lt;/strong&gt;, režiser&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nik &amp;Scaron;krlec&lt;/strong&gt;, igralec&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Manca Trampu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, performerka in glasbenica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Andrej &amp;Scaron;tular&lt;/strong&gt;, ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetni&amp;scaron;kih področjih&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195987</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Srečko Kosovel v stripu, na odru in razstavi</title>
      </item>
      <item>
        <description>''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. 
Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. 
Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.
Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. 


Sogovornici:
• Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma
• dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
</description>
        <enclosure length="7689216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/ivkiizRA_SLO_LJT_8286441_18968237.mp3"></enclosure>
        <guid>175195989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>240</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. 
Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. 
Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.
Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. 


Sogovornici:
• Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma
• dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195989</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 12:48:23 +0000</pubDate>
        <title>Čivki iz preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. 
&lt;p&gt;A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na &amp;scaron;oli fizičnega gledali&amp;scaron;ča spoznali &lt;strong&gt;Alenka Marinič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Anja Bezlova Zavr&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Justin Durel&lt;/strong&gt;, vsi se ukvarjajo tudi s pedago&amp;scaron;kim delom in pripravljajo delavnice.&lt;br /&gt;Med najvidnej&amp;scaron;e dosežke delovanja uvr&amp;scaron;čajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev &amp;ndash; pesem za park. Zdaj pa predvsem mlaj&amp;scaron;e občinstvo, a tudi starej&amp;scaron;i niso izvzeti, navdu&amp;scaron;ujejo s predstavo &lt;a href=&quot;https://www.globus-hystericus.org/kaj-zdaj&quot;&gt;&lt;strong&gt;Krog v kvadratnem mestu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog. Predstava v pripovedi klovnov Rose in Marjete Cvete je uvr&amp;scaron;čena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica. Za kostume je poskrbela &lt;strong&gt;Katarina Zalar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25290240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/KajsezRA_SLO_LJT_8259612_18937293.mp3"></enclosure>
        <guid>175195396</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. 
&lt;p&gt;A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na &amp;scaron;oli fizičnega gledali&amp;scaron;ča spoznali &lt;strong&gt;Alenka Marinič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Anja Bezlova Zavr&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Justin Durel&lt;/strong&gt;, vsi se ukvarjajo tudi s pedago&amp;scaron;kim delom in pripravljajo delavnice.&lt;br /&gt;Med najvidnej&amp;scaron;e dosežke delovanja uvr&amp;scaron;čajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev &amp;ndash; pesem za park. Zdaj pa predvsem mlaj&amp;scaron;e občinstvo, a tudi starej&amp;scaron;i niso izvzeti, navdu&amp;scaron;ujejo s predstavo &lt;a href=&quot;https://www.globus-hystericus.org/kaj-zdaj&quot;&gt;&lt;strong&gt;Krog v kvadratnem mestu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog. Predstava v pripovedi klovnov Rose in Marjete Cvete je uvr&amp;scaron;čena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica. Za kostume je poskrbela &lt;strong&gt;Katarina Zalar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195396</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu pojavi krog</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;Igra je leta 1980 v režiji Mileta Koruna doživela pravi gledali&amp;scaron;ki triumf in je doslej najpogosteje uprizarjano Zajčevo besedilo v profesionalnih gledali&amp;scaron;čih. Nove uprizoritve se je lotil gledali&amp;scaron;ki tandem mlaj&amp;scaron;e generacije ustvarjalcev &amp;ndash; režiserka &lt;strong&gt;Živa Bizovičar&lt;/strong&gt; ter avtor priredbe in dramaturg&lt;strong&gt; Nik Žnidar&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14513664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/VorancRA_SLO_LJT_8355033_19045427.mp3"></enclosure>
        <guid>175197633</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;Igra je leta 1980 v režiji Mileta Koruna doživela pravi gledali&amp;scaron;ki triumf in je doslej najpogosteje uprizarjano Zajčevo besedilo v profesionalnih gledali&amp;scaron;čih. Nove uprizoritve se je lotil gledali&amp;scaron;ki tandem mlaj&amp;scaron;e generacije ustvarjalcev &amp;ndash; režiserka &lt;strong&gt;Živa Bizovičar&lt;/strong&gt; ter avtor priredbe in dramaturg&lt;strong&gt; Nik Žnidar&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197633</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Voranc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
&lt;p&gt;V glavni tekmovalni program je bil letos uvr&amp;scaron;čen tudi slovenski film &lt;em&gt;Fantasy&lt;/em&gt; režiserke in scenaristke &lt;strong&gt;Katarine Bogdanovič Kukle&lt;/strong&gt;, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26320128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/TrakiRA_SLO_LJT_8354926_19045310.mp3"></enclosure>
        <guid>175197635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>822</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
&lt;p&gt;V glavni tekmovalni program je bil letos uvr&amp;scaron;čen tudi slovenski film &lt;em&gt;Fantasy&lt;/em&gt; režiserke in scenaristke &lt;strong&gt;Katarine Bogdanovič Kukle&lt;/strong&gt;, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197635</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tržaški filmski festival</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg  tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma. </description>
        <enclosure length="17037312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/CerkljanRA_SLO_LJT_8131272_18792175.mp3"></enclosure>
        <guid>175192398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg  tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192398</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Cerkno letos v znamenju 70-letnice ponovne obuditve Laufarije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. 

&lt;p&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt; &amp;ndash; osrednji leto&amp;scaron;nji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju &amp;ndash; predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dedi&amp;scaron;čini Slovenije. &lt;br /&gt;Bogastvo pustnih &amp;scaron;eg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.&lt;br /&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt;, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24903936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/PodkrinRA_SLO_LJT_8104045_18761036.mp3"></enclosure>
        <guid>175191773</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. 

&lt;p&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt; &amp;ndash; osrednji leto&amp;scaron;nji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju &amp;ndash; predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dedi&amp;scaron;čini Slovenije. &lt;br /&gt;Bogastvo pustnih &amp;scaron;eg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.&lt;br /&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt;, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191773</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pod krinko maske veljajo posebna, nenapisana pravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.</description>
        <enclosure length="23198208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/lovekmRA_SLO_LJT_8053210_18703134.mp3"></enclosure>
        <guid>175190431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190431</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 13:00:01 +0000</pubDate>
        <title>Človek mora biti radikalen, kot je radikalna dejanskost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.</description>
        <enclosure length="22722048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/FilmskiRA_SLO_LJT_8031567_18677900.mp3"></enclosure>
        <guid>175189873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>710</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189873</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Filmski režiser Olmo Omerzu in njegov peti celovečerni film Nehvaležna bitja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
&lt;p&gt;Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah iz&amp;scaron;le pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: &lt;em&gt;Polnočni utrinki iz Brazilije&lt;/em&gt; Milene &amp;Scaron;mit, &lt;em&gt;V parku, mesec&lt;/em&gt; Marjana Strojana, &lt;em&gt;Ocean na steni&lt;/em&gt; Tja&amp;scaron;e Mislej, &lt;em&gt;Domovina Evropa&lt;/em&gt; Timothyja Gartona Asha in &lt;em&gt;Avtokracija, d. d.&lt;/em&gt; Anne Applebaum.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21171456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/PremieraRA_SLO_LJT_7984597_18624705.mp3"></enclosure>
        <guid>175188756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
&lt;p&gt;Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah iz&amp;scaron;le pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: &lt;em&gt;Polnočni utrinki iz Brazilije&lt;/em&gt; Milene &amp;Scaron;mit, &lt;em&gt;V parku, mesec&lt;/em&gt; Marjana Strojana, &lt;em&gt;Ocean na steni&lt;/em&gt; Tja&amp;scaron;e Mislej, &lt;em&gt;Domovina Evropa&lt;/em&gt; Timothyja Gartona Asha in &lt;em&gt;Avtokracija, d. d.&lt;/em&gt; Anne Applebaum.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188756</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Premiera Hlapcev v SLG Celje in knjižne novosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026? &lt;p&gt;Je Hollywood &amp;scaron;e vodilna filmska industrija, so oskarji &amp;scaron;e pomemben kriterij za uspe&amp;scaron;en film? Kaj pomenijo novice o združevanju filmskih studiev za gledalce in kako je na filmsko industrijo v preteklem letu vplivala umetna inteligenca?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pogovarjali smo se s cineastko, filmsko kritičarko in novinarko na MMC &lt;strong&gt;Ano Jurc.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-15-tujih-serij-ki-so-zaznamovale-leto-2025/768525&quot;&gt;&lt;strong&gt;15 tujih serij, ki so zaznamovale leto 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-najboljsi-filmi-v-letu-2025/767949&quot;&gt;&lt;strong&gt;Najbolj&amp;scaron;i filmi v letu 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="41108736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/SerijesRA_SLO_LJT_7908324_18538026.mp3"></enclosure>
        <guid>175186366</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026? &lt;p&gt;Je Hollywood &amp;scaron;e vodilna filmska industrija, so oskarji &amp;scaron;e pomemben kriterij za uspe&amp;scaron;en film? Kaj pomenijo novice o združevanju filmskih studiev za gledalce in kako je na filmsko industrijo v preteklem letu vplivala umetna inteligenca?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pogovarjali smo se s cineastko, filmsko kritičarko in novinarko na MMC &lt;strong&gt;Ano Jurc.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-15-tujih-serij-ki-so-zaznamovale-leto-2025/768525&quot;&gt;&lt;strong&gt;15 tujih serij, ki so zaznamovale leto 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-najboljsi-filmi-v-letu-2025/767949&quot;&gt;&lt;strong&gt;Najbolj&amp;scaron;i filmi v letu 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186366</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Serije so že nekaj časa pred filmi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.</description>
        <enclosure length="18175488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KosoveloRA_SLO_LJT_7892298_18520375.mp3"></enclosure>
        <guid>175185951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185951</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kosovelovo leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu.  In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. 

&lt;p&gt;Seveda izmi&amp;scaron;ljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski &lt;strong&gt;Vinka Lapajneta&lt;/strong&gt;. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v ko&amp;scaron;u, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61585075281629&amp;amp;locale=sl_SI&quot;&gt;&lt;strong&gt;Mirko Ivan Schwery&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, po očetu &amp;Scaron;vicar in po mami &amp;Scaron;ebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Z&amp;uuml;rich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi &lt;strong&gt;David Velikanje&lt;/strong&gt;, član Dramatičnega dru&amp;scaron;tva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V ko&amp;scaron;i v Pariz pa je več podatkov zbrala &lt;a href=&quot;https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-vincenc/&quot;&gt;Danila Zalatel&lt;/a&gt;, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174701195&quot;&gt;Idrije in okolice&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18146304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KakostaRA_SLO_LJT_7895619_18523957.mp3"></enclosure>
        <guid>175186034</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu.  In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. 

&lt;p&gt;Seveda izmi&amp;scaron;ljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski &lt;strong&gt;Vinka Lapajneta&lt;/strong&gt;. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v ko&amp;scaron;u, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61585075281629&amp;amp;locale=sl_SI&quot;&gt;&lt;strong&gt;Mirko Ivan Schwery&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, po očetu &amp;Scaron;vicar in po mami &amp;Scaron;ebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Z&amp;uuml;rich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi &lt;strong&gt;David Velikanje&lt;/strong&gt;, član Dramatičnega dru&amp;scaron;tva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V ko&amp;scaron;i v Pariz pa je več podatkov zbrala &lt;a href=&quot;https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-vincenc/&quot;&gt;Danila Zalatel&lt;/a&gt;, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174701195&quot;&gt;Idrije in okolice&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186034</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako sta Idrijčan in Šebreljec potovala &quot;V koši v Pariz&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. 
&lt;p&gt;LED-povr&amp;scaron;ina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija &lt;strong&gt;Data Tunnel&lt;/strong&gt; svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika &lt;strong&gt;Refika Anadola&lt;/strong&gt;, se razteza na tisočih kvadratnih metrih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi &lt;strong&gt;Jaslice &amp;ndash; iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;V Narodni galeriji so v leto&amp;scaron;njem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega &amp;Scaron;tefana v &amp;Scaron;tepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Pi&amp;scaron;čanec.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19074816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/JasliceRA_SLO_LJT_7852991_18476796.mp3"></enclosure>
        <guid>175184838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. 
&lt;p&gt;LED-povr&amp;scaron;ina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija &lt;strong&gt;Data Tunnel&lt;/strong&gt; svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika &lt;strong&gt;Refika Anadola&lt;/strong&gt;, se razteza na tisočih kvadratnih metrih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi &lt;strong&gt;Jaslice &amp;ndash; iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;V Narodni galeriji so v leto&amp;scaron;njem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega &amp;Scaron;tefana v &amp;Scaron;tepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Pi&amp;scaron;čanec.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184838</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jaslice in Data Tunel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.</description>
        <enclosure length="23388672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/MarkoHaRA_SLO_LJT_7806500_18424904.mp3"></enclosure>
        <guid>175183541</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183541</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Hatlak – 20 let virtuoznosti na harmoniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.</description>
        <enclosure length="22068480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/ToneParRA_SLO_LJT_7730395_18339596.mp3"></enclosure>
        <guid>175181632</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181632</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Partljič: Domišljam si, da imam nekaj sorodnega z Vorancem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.</description>
        <enclosure length="17031936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/KnjineRA_SLO_LJT_7702098_18308053.mp3"></enclosure>
        <guid>175180969</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180969</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Knjižne novosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt  izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin. </description>
        <enclosure length="21076224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/AtlaspoRA_SLO_LJT_7627502_18223562.mp3"></enclosure>
        <guid>175179182</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt  izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179182</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Atlas pozabljenih sadovnjakov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. 
V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. 

Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.&lt;p&gt;Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi &amp;scaron;tudentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter &amp;scaron;ir&amp;scaron;i prostor Mediterana. &lt;a href=&quot;https://www.pida.si/&quot;&gt;Piranski dnevi&lt;/a&gt; so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Naslovna tema leto&amp;scaron;njega srečanja je bila: &lt;em&gt;Ali je arhitektura nevtralna?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22653696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/AlijeaRA_SLO_LJT_7582375_18172422.mp3"></enclosure>
        <guid>175178001</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>707</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. 
V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. 

Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.&lt;p&gt;Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi &amp;scaron;tudentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter &amp;scaron;ir&amp;scaron;i prostor Mediterana. &lt;a href=&quot;https://www.pida.si/&quot;&gt;Piranski dnevi&lt;/a&gt; so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Naslovna tema leto&amp;scaron;njega srečanja je bila: &lt;em&gt;Ali je arhitektura nevtralna?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178001</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je arhitektura nevtralna?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.

&lt;p&gt;Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico &amp;scaron;tudentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov &lt;strong&gt;Jureta Groharja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Matica Vrabiča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17330688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/PlatformRA_SLO_LJT_7558736_18145638.mp3"></enclosure>
        <guid>175177386</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>541</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.

&lt;p&gt;Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico &amp;scaron;tudentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov &lt;strong&gt;Jureta Groharja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Matica Vrabiča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177386</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Platforma rabljenih materialov</title>
      </item>
      <item>
        <description>CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 
14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
</description>
        <enclosure length="22582272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/14.CoFeRA_SLO_LJT_7506107_18086695.mp3"></enclosure>
        <guid>175176050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>705</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 
14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176050</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>14. CoFestival: moč plesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. &lt;p&gt;Dana&amp;scaron;nji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih &amp;scaron;ol pred velike izzive.&lt;br /&gt;Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.&lt;br /&gt;Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom &lt;strong&gt;Mitje Zorca&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Mojce Gregorski&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22608384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/UilniceRA_SLO_LJT_7483351_18060800.mp3"></enclosure>
        <guid>175175492</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. &lt;p&gt;Dana&amp;scaron;nji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih &amp;scaron;ol pred velike izzive.&lt;br /&gt;Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.&lt;br /&gt;Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom &lt;strong&gt;Mitje Zorca&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Mojce Gregorski&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175492</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Učilnice 21. stoletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.</description>
        <enclosure length="7924992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/FridaRA_SLO_LJT_7441988_18013451.mp3"></enclosure>
        <guid>175174482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174482</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 10:10:48 +0000</pubDate>
        <title>Frida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.</description>
        <enclosure length="21297408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/ZzdraviRA_SLO_LJT_7431992_18000726.mp3"></enclosure>
        <guid>175174263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174263</link>
        <pubDate> Thu, 13 Nov 2025 11:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Z zdravimi stavbami iz zastrupljene preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji. </description>
        <enclosure length="8215296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/PierPaoRA_SLO_LJT_7391115_17953995.mp3"></enclosure>
        <guid>175173314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>256</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173314</link>
        <pubDate> Sun, 09 Nov 2025 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pier Paolo Pasolini in nogomet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna.  
ŠKUC Gledališče in 3. program  Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva.

Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan</description>
        <enclosure length="17783808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/KraljLeRA_SLO_LJT_7391109_17953988.mp3"></enclosure>
        <guid>175173312</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>555</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna.  
ŠKUC Gledališče in 3. program  Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva.

Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173312</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kralj Lear in Moja skrivnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Sa&amp;scaron;a Kovačič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24721152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/NebesavRA_SLO_LJT_7357503_17915280.mp3"></enclosure>
        <guid>175172403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Sa&amp;scaron;a Kovačič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172403</link>
        <pubDate> Thu, 06 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nebesa v razsulu: V svetovnem razsulu je mogoče najti upanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.</description>
        <enclosure length="19404288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/PrviKriRA_SLO_LJT_7336309_17890336.mp3"></enclosure>
        <guid>175171895</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>606</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171895</link>
        <pubDate> Tue, 04 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi Krimifest</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. 
&lt;p&gt;V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. &lt;br /&gt;Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domi&amp;scaron;ljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin &lt;strong&gt;Miklavž Muster.&lt;/strong&gt; &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14932224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/28/MiklavRA_SLO_LJT_7270102_17812996.mp3"></enclosure>
        <guid>175170262</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. 
&lt;p&gt;V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. &lt;br /&gt;Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domi&amp;scaron;ljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin &lt;strong&gt;Miklavž Muster.&lt;/strong&gt; &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170262</link>
        <pubDate> Tue, 28 Oct 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Miklavž Muster: Družinska delovna tradicija gre naprej </title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
&lt;p&gt;Foto: Primorski dnevnik&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16854528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/MirandaRA_SLO_LJT_7222954_17758770.mp3"></enclosure>
        <guid>175169020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
&lt;p&gt;Foto: Primorski dnevnik&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169020</link>
        <pubDate> Thu, 23 Oct 2025 15:15:39 +0000</pubDate>
        <title>Miranda Caharija: Lenka je še vedno v meni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.</description>
        <enclosure length="39269376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/SkritilRA_SLO_LJT_7222157_17757836.mp3"></enclosure>
        <guid>175169017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169017</link>
        <pubDate> Thu, 23 Oct 2025 14:30:58 +0000</pubDate>
        <title>Skriti ljudje: dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne.
Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi.
V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.</description>
        <enclosure length="19308288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/21/BreznasRA_SLO_LJT_7200557_17732469.mp3"></enclosure>
        <guid>175168466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne.
Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi.
V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168466</link>
        <pubDate> Tue, 21 Oct 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez naslova, Rez in Spolzka tla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.</description>
        <enclosure length="17301504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/10.KinoRA_SLO_LJT_7150780_17675827.mp3"></enclosure>
        <guid>175167194</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>540</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167194</link>
        <pubDate> Thu, 16 Oct 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>10. Kinotrip: V kinu nisi nikoli sam</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani.

&lt;p&gt;Vohunska kriminalka &lt;em&gt;Vrij&lt;/em&gt; &lt;strong&gt;Mihe Lamprehta&lt;/strong&gt; je prvi roman nekdanjega novinarja, dopisnika, direktorja na&amp;scaron;ega radia in alpinista. &lt;em&gt;Vrij&lt;/em&gt; je fikcija, ki jo postavil v &quot;neslovensko okolje, recimo mednarodno okolje'', s prepletom naključij, zgodb iz preteklosti, aktualnih dogodkov, političnih in gospodarskih spletk, vohunskih dejavnosti in razkritih skrivnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in skladatelj &lt;strong&gt;Jure Godler&lt;/strong&gt; po seriji vohunskih avantur s pridihom humorja zdaj pi&amp;scaron;e detektivke v slogu ''whodunit - kdo je storilec''. Naslov prvega dela nove serije detektivskih primerov Hermana Arha je &lt;em&gt;Mrtvi kot&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Danica Ozvaldič&lt;/strong&gt;, ki jo je pisanje ves čas spremljalo ob poslovni poti, pa je po pesni&amp;scaron;ki zbirki in biografskem romanu napisala roman &lt;em&gt;Brez obraza&lt;/em&gt;, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkori&amp;scaron;čajo ranljivost mladih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Renate Rugelj&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13451520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/14/PrepletRA_SLO_LJT_7128499_17650268.mp3"></enclosure>
        <guid>175166628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>420</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani.

&lt;p&gt;Vohunska kriminalka &lt;em&gt;Vrij&lt;/em&gt; &lt;strong&gt;Mihe Lamprehta&lt;/strong&gt; je prvi roman nekdanjega novinarja, dopisnika, direktorja na&amp;scaron;ega radia in alpinista. &lt;em&gt;Vrij&lt;/em&gt; je fikcija, ki jo postavil v &quot;neslovensko okolje, recimo mednarodno okolje'', s prepletom naključij, zgodb iz preteklosti, aktualnih dogodkov, političnih in gospodarskih spletk, vohunskih dejavnosti in razkritih skrivnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in skladatelj &lt;strong&gt;Jure Godler&lt;/strong&gt; po seriji vohunskih avantur s pridihom humorja zdaj pi&amp;scaron;e detektivke v slogu ''whodunit - kdo je storilec''. Naslov prvega dela nove serije detektivskih primerov Hermana Arha je &lt;em&gt;Mrtvi kot&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Danica Ozvaldič&lt;/strong&gt;, ki jo je pisanje ves čas spremljalo ob poslovni poti, pa je po pesni&amp;scaron;ki zbirki in biografskem romanu napisala roman &lt;em&gt;Brez obraza&lt;/em&gt;, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkori&amp;scaron;čajo ranljivost mladih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Renate Rugelj&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166628</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 12:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Preplet vohunstva, umorov in spletnih prevar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se 
tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture. &lt;p&gt;Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja izdaja festivala prina&amp;scaron;a &amp;scaron;e posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod &amp;ndash; meja skozi film in zgodovino ter Na&amp;scaron; vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in &amp;scaron;tudentov z različnih akademij.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14395392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/14/ezmejniRA_SLO_LJT_7127721_17649395.mp3"></enclosure>
        <guid>175166611</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se 
tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture. &lt;p&gt;Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja izdaja festivala prina&amp;scaron;a &amp;scaron;e posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod &amp;ndash; meja skozi film in zgodovino ter Na&amp;scaron; vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in &amp;scaron;tudentov z različnih akademij.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166611</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Čezmejni filmski festival Poklon viziji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.</description>
        <enclosure length="19940352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/RazliniRA_SLO_LJT_7079345_17594213.mp3"></enclosure>
        <guid>175165352</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165352</link>
        <pubDate> Thu, 09 Oct 2025 12:00:20 +0000</pubDate>
        <title>Različni obrazi sodobne umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta.
&lt;p&gt;Stripovske navdu&amp;scaron;ence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu &amp;Scaron;i&amp;scaron;ka. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je leta 2017 preimenoval v festival stripa Tinta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Namen festivala, ki bo med 8. in 12. oktobrom potekal na različnih prizori&amp;scaron;čih v Ljubljani, ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23347968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/07/TINTA-RA_SLO_LJT_7059631_17572001.mp3"></enclosure>
        <guid>175164853</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>729</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta.
&lt;p&gt;Stripovske navdu&amp;scaron;ence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu &amp;Scaron;i&amp;scaron;ka. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je leta 2017 preimenoval v festival stripa Tinta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Namen festivala, ki bo med 8. in 12. oktobrom potekal na različnih prizori&amp;scaron;čih v Ljubljani, ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164853</link>
        <pubDate> Tue, 07 Oct 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>TINTA - festival stripa Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico.  

Foto: Peter Kuntarič</description>
        <enclosure length="23563008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/RazstavaRA_SLO_LJT_7009683_17515431.mp3"></enclosure>
        <guid>175163612</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico.  

Foto: Peter Kuntarič</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163612</link>
        <pubDate> Thu, 02 Oct 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Razstava stripov Petra Kuntariča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti.
&lt;p&gt;September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana &amp;Scaron;orlija &amp;ndash; projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, &lt;strong&gt;Martine Male&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; in&lt;strong&gt; Andraža Ker&amp;scaron;iča&lt;/strong&gt;, želi projekt spodbuditi razmislek o &amp;Scaron;orlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18155520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/30/110letRA_SLO_LJT_6987283_17490016.mp3"></enclosure>
        <guid>175163036</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti.
&lt;p&gt;September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana &amp;Scaron;orlija &amp;ndash; projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, &lt;strong&gt;Martine Male&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; in&lt;strong&gt; Andraža Ker&amp;scaron;iča&lt;/strong&gt;, želi projekt spodbuditi razmislek o &amp;Scaron;orlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163036</link>
        <pubDate> Tue, 30 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Šorli: arhitekt, ki ga je zgodovina obšla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone:
Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.</description>
        <enclosure length="19866624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/25/KajnamRA_SLO_LJT_6944026_17439935.mp3"></enclosure>
        <guid>175161912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone:
Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161912</link>
        <pubDate> Thu, 25 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«. </description>
        <enclosure length="10390272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/24/ZnajbolRA_SLO_LJT_6932111_17425952.mp3"></enclosure>
        <guid>175161602</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>324</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161602</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Z najboljšimi animacijami prihaja v mesto smeh skozi solze</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.</description>
        <enclosure length="18965760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/23/16.festRA_SLO_LJT_6917462_17409478.mp3"></enclosure>
        <guid>175161292</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>592</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161292</link>
        <pubDate> Tue, 23 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>16. festival migrantskega filma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila. </description>
        <enclosure length="17113344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/18/DocuDocRA_SLO_LJT_6872998_17358420.mp3"></enclosure>
        <guid>175160065</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>534</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160065</link>
        <pubDate> Thu, 18 Sep 2025 12:09:38 +0000</pubDate>
        <title>DocuDoc, poklon dokumentarnemu filmu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.</description>
        <enclosure length="13990656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/16/PotvdrRA_SLO_LJT_6853982_17336310.mp3"></enclosure>
        <guid>175159553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>437</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159553</link>
        <pubDate> Tue, 16 Sep 2025 12:10:05 +0000</pubDate>
        <title>Pot v Dramo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal  Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od  tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do  »Vštekanih, odštekanih«. 
Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom  že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in  gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
</description>
        <enclosure length="18625536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/12/JesenskaRA_SLO_LJT_6810008_17285672.mp3"></enclosure>
        <guid>175158711</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>582</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal  Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od  tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do  »Vštekanih, odštekanih«. 
Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom  že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in  gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158711</link>
        <pubDate> Thu, 11 Sep 2025 12:00:45 +0000</pubDate>
        <title>Jesenska glasbena festivala na Štajerskem in v Goriških Brdih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov.

Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom &quot;Nova pravila bivanja&quot; namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?</description>
        <enclosure length="21593088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/tirideRA_SLO_LJT_6782027_17253206.mp3"></enclosure>
        <guid>175157885</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov.

Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom &quot;Nova pravila bivanja&quot; namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157885</link>
        <pubDate> Tue, 09 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Štiri desetletja povezovanja literature, misli in umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.  </description>
        <enclosure length="15302400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/04/IzvirnoRA_SLO_LJT_6734454_17198925.mp3"></enclosure>
        <guid>175156736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156736</link>
        <pubDate> Thu, 04 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Izvirno otroško leposlovje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.
</description>
        <enclosure length="21060864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/03/82.MostRA_SLO_LJT_6728931_17192186.mp3"></enclosure>
        <guid>175156612</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156612</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>82. Mostra: Filmi med zvezdniki in protesti </title>
      </item>
      <item>
        <description>V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.</description>
        <enclosure length="12421632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/10.MestRA_SLO_LJT_6716512_17178159.mp3"></enclosure>
        <guid>175156313</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>388</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156313</link>
        <pubDate> Tue, 02 Sep 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>10. Mesto knjige</title>
      </item>
      <item>
        <description>Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik. 

</description>
        <enclosure length="31819008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/NinaZagRA_SLO_LJT_6674769_17130844.mp3"></enclosure>
        <guid>175155316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>994</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155316</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 15:38:13 +0000</pubDate>
        <title>Nina Zagoričnik z 82. Beneškega filmskega festivala</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage. &lt;p&gt;Foto: Fronta&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18835968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/FrontanRA_SLO_LJT_6668617_17124149.mp3"></enclosure>
        <guid>175155204</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>588</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage. &lt;p&gt;Foto: Fronta&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155204</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Fronta na Fronti: 20. Festival sodobnega plesa Front@</title>
      </item>
      <item>
        <description>Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah.

Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan</description>
        <enclosure length="18961920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/26/TeorijaRA_SLO_LJT_6647302_17100063.mp3"></enclosure>
        <guid>175154681</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>592</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah.

Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154681</link>
        <pubDate> Tue, 26 Aug 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Teorija je pomembna, življenje pa še bolj&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.</description>
        <enclosure length="17832960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/21/ZmenkivRA_SLO_LJT_6609525_17056576.mp3"></enclosure>
        <guid>175153767</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>557</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153767</link>
        <pubDate> Fri, 22 Aug 2025 07:00:20 +0000</pubDate>
        <title>Jakob Rørvik, režiser: Serija Zmenki v živo govori o odnosih v času spleta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!&lt;p&gt;V začetku julija je v Ohridu potekala mednarodna poletna &amp;scaron;ola za &amp;scaron;tudente arhitekture, ki sta jo letos kurirala arhitekturni tandem iz Ljubljane, &lt;strong&gt;Ana Kreč&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Jure Hrovat&lt;/strong&gt;, ustanovitelja biroja Svet vmes, ki analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter posebej opozarja na pomen teh con v &amp;scaron;olski in javni arhitekturi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19322880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/12/ArhitektRA_SLO_LJT_6541710_16977475.mp3"></enclosure>
        <guid>175152043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!&lt;p&gt;V začetku julija je v Ohridu potekala mednarodna poletna &amp;scaron;ola za &amp;scaron;tudente arhitekture, ki sta jo letos kurirala arhitekturni tandem iz Ljubljane, &lt;strong&gt;Ana Kreč&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Jure Hrovat&lt;/strong&gt;, ustanovitelja biroja Svet vmes, ki analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter posebej opozarja na pomen teh con v &amp;scaron;olski in javni arhitekturi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152043</link>
        <pubDate> Tue, 12 Aug 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Arhitektura v času demografskega upada </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.</description>
        <enclosure length="19270656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/07/BiljeRA_SLO_LJT_6505451_16935450.mp3"></enclosure>
        <guid>175151024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151024</link>
        <pubDate> Thu, 07 Aug 2025 08:40:03 +0000</pubDate>
        <title>Bil je športnik, ki je kolesaril tudi do Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.</description>
        <enclosure length="20432640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/05/DalajlamRA_SLO_LJT_6489799_16917015.mp3"></enclosure>
        <guid>175150606</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150606</link>
        <pubDate> Tue, 05 Aug 2025 12:00:33 +0000</pubDate>
        <title>Dalajlami so se ideje Mao Cetunga sprva zdele čudovite</title>
      </item>
      <item>
        <description>10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu.   O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.</description>
        <enclosure length="20835072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/31/OdidejeRA_SLO_LJT_6454420_16875742.mp3"></enclosure>
        <guid>175149628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu.   O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149628</link>
        <pubDate> Thu, 31 Jul 2025 08:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Od ideje v avtu do enega od stotih najboljših mednarodnih festivalov na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti.
O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić. 
</description>
        <enclosure length="28169472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/29/PremieraRA_SLO_LJT_6440477_16857984.mp3"></enclosure>
        <guid>175149301</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti.
O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149301</link>
        <pubDate> Tue, 29 Jul 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Premiera koprodukcijske Medeje v izjemnem ambientu trdnjave Lovrijenac</title>
      </item>
      <item>
        <description>Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij. </description>
        <enclosure length="22734336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/16/GledaliRA_SLO_LJT_6342558_16742938.mp3"></enclosure>
        <guid>175146723</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>710</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146723</link>
        <pubDate> Thu, 17 Jul 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Gledališki festival FUGA: novi val, igrivost, upor</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.&lt;p&gt;A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hi&amp;scaron;o pisatelja, ki je bila del bolni&amp;scaron;nice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cl&amp;eacute;ophas Flaubert, oče slavnega pisatelja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pred hi&amp;scaron;o je &amp;scaron;e vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred &amp;scaron;tudenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal, da se spomni, kako je vedno, ko je videl muhe na truplih, pomislil, aha, to so iste muhe, ki jih bomo pozneje na&amp;scaron;li v kuhinji in jedilnici. Ko je odrasel, pa je rekel, da kadarkoli vidi lepo žensko, si ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako bi bila videti mrtva.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornica:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span class=&quot;TextRun SCXW218778032 BCX8&quot; lang=&quot;SL-SI&quot; xml:lang=&quot;SL-SI&quot; data-contrast=&quot;auto&quot;&gt;&lt;strong&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;Lisa&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SpellingErrorV2Themed SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;Concato&lt;/span&gt;&lt;/strong&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;, turistična vodnica po Rouenu&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;EOP SCXW218778032 BCX8&quot; data-ccp-props=&quot;{&amp;quot;134233117&amp;quot;:false,&amp;quot;134233118&amp;quot;:false,&amp;quot;201341983&amp;quot;:0,&amp;quot;335551550&amp;quot;:6,&amp;quot;335551620&amp;quot;:6,&amp;quot;335559738&amp;quot;:0,&amp;quot;335559739&amp;quot;:160,&amp;quot;335559740&amp;quot;:360}&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="20759808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/11/MuzejGuRA_SLO_LJT_6304864_16699579.mp3"></enclosure>
        <guid>175145729</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.&lt;p&gt;A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hi&amp;scaron;o pisatelja, ki je bila del bolni&amp;scaron;nice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cl&amp;eacute;ophas Flaubert, oče slavnega pisatelja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pred hi&amp;scaron;o je &amp;scaron;e vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred &amp;scaron;tudenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&quot;Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal, da se spomni, kako je vedno, ko je videl muhe na truplih, pomislil, aha, to so iste muhe, ki jih bomo pozneje na&amp;scaron;li v kuhinji in jedilnici. Ko je odrasel, pa je rekel, da kadarkoli vidi lepo žensko, si ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako bi bila videti mrtva.&quot;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornica:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span class=&quot;TextRun SCXW218778032 BCX8&quot; lang=&quot;SL-SI&quot; xml:lang=&quot;SL-SI&quot; data-contrast=&quot;auto&quot;&gt;&lt;strong&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;Lisa&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SpellingErrorV2Themed SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;Concato&lt;/span&gt;&lt;/strong&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW218778032 BCX8&quot;&gt;, turistična vodnica po Rouenu&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;EOP SCXW218778032 BCX8&quot; data-ccp-props=&quot;{&amp;quot;134233117&amp;quot;:false,&amp;quot;134233118&amp;quot;:false,&amp;quot;201341983&amp;quot;:0,&amp;quot;335551550&amp;quot;:6,&amp;quot;335551620&amp;quot;:6,&amp;quot;335559738&amp;quot;:0,&amp;quot;335559739&amp;quot;:160,&amp;quot;335559740&amp;quot;:360}&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145729</link>
        <pubDate> Tue, 15 Jul 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Muzej Gustava Flauberta in zgodovine medicine</title>
      </item>
      <item>
        <description>O tem govori razstava &quot;Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije&quot;, ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora.

Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.</description>
        <enclosure length="21133824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/tevilniRA_SLO_LJT_6231845_16616725.mp3"></enclosure>
        <guid>175143924</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>660</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O tem govori razstava &quot;Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije&quot;, ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora.

Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143924</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se številni mladi arhitekti odločajo delovati tudi na področju scenografije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice.
Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem.

Foto: Tomaž Lauko&lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mag. Miran Pflaum, vodja razstavnega projekta in soavtor razstave&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Bo&amp;scaron;tjan Laharnar, kustos za prazgodovino in vodja Arheolo&amp;scaron;kega oddelka Narodnega muzeja Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Bo&amp;scaron;tjan Gombač,&amp;nbsp;multiin&amp;scaron;trumentalist&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20577024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/01/NeandertRA_SLO_LJT_6209563_16591344.mp3"></enclosure>
        <guid>175143476</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice.
Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem.

Foto: Tomaž Lauko&lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mag. Miran Pflaum, vodja razstavnega projekta in soavtor razstave&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Bo&amp;scaron;tjan Laharnar, kustos za prazgodovino in vodja Arheolo&amp;scaron;kega oddelka Narodnega muzeja Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Bo&amp;scaron;tjan Gombač,&amp;nbsp;multiin&amp;scaron;trumentalist&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143476</link>
        <pubDate> Wed, 02 Jul 2025 14:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Neandertalčeva piščal je ena od najslovitejših najdb na planetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.&lt;p&gt;Sogovornika:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;programska vodja Jazz festivala Ljubljana &lt;strong&gt;Tina Le&amp;scaron;ničar&lt;/strong&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;sokurator &lt;strong&gt;Borja Močnik&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="22409472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/66.JazzRA_SLO_LJT_6202463_16582958.mp3"></enclosure>
        <guid>175143138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>700</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.&lt;p&gt;Sogovornika:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;programska vodja Jazz festivala Ljubljana &lt;strong&gt;Tina Le&amp;scaron;ničar&lt;/strong&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;sokurator &lt;strong&gt;Borja Močnik&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143138</link>
        <pubDate> Tue, 01 Jul 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Letošnji Jazz festival Ljubljana uglašen s svetovnim dogajanjem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju.

Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.</description>
        <enclosure length="20694528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/EVROPARA_SLO_LJT_6166924_16543172.mp3"></enclosure>
        <guid>175142263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju.

Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142263</link>
        <pubDate> Thu, 26 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropa: sever, severozahod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.&lt;p&gt;Konec tedna je bil precej glasbeno obarvan. V namen praznika glasbe, Fete de la musique, so se po raznih lokacijah po Sloveniji zvrstili razni glasbeni dogodki, poleg tega pa se je zadnja dva pretekla konca tedna odvil tudi festival elektronske glasbe Keep in mind.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podlaga: &lt;a href=&quot;https://krirecords.bandcamp.com/&quot;&gt;Kri records&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15355392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/FestivalRA_SLO_LJT_6150232_16523602.mp3"></enclosure>
        <guid>175141824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.&lt;p&gt;Konec tedna je bil precej glasbeno obarvan. V namen praznika glasbe, Fete de la musique, so se po raznih lokacijah po Sloveniji zvrstili razni glasbeni dogodki, poleg tega pa se je zadnja dva pretekla konca tedna odvil tudi festival elektronske glasbe Keep in mind.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podlaga: &lt;a href=&quot;https://krirecords.bandcamp.com/&quot;&gt;Kri records&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141824</link>
        <pubDate> Tue, 24 Jun 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Keep in Mind </title>
      </item>
      <item>
        <description>Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljo&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Jernej Peklar&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22882560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/FestivalRA_SLO_LJT_6100137_16466413.mp3"></enclosure>
        <guid>175140571</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>715</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljo&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Jernej Peklar&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140571</link>
        <pubDate> Thu, 19 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival delavskega filma Kamerat</title>
      </item>
      <item>
        <description>V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Muzikal je nastal v produkciji Prospota v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v režiji Juga Radivojevića. Besedilo Catherine Johnson je prevedla Živa Čebulj, prevod in priredbe pesmi &amp;scaron;vedske skupine Abba pa so delo Tomaža Domicelja.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Fotografija: Darja &amp;Scaron;travs Tisu&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25963776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/10letsRA_SLO_LJT_6083322_16446604.mp3"></enclosure>
        <guid>175140178</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>811</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.&lt;p&gt;&lt;em&gt;*Muzikal je nastal v produkciji Prospota v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v režiji Juga Radivojevića. Besedilo Catherine Johnson je prevedla Živa Čebulj, prevod in priredbe pesmi &amp;scaron;vedske skupine Abba pa so delo Tomaža Domicelja.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Fotografija: Darja &amp;Scaron;travs Tisu&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140178</link>
        <pubDate> Tue, 17 Jun 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>10 let slovenskega muzikala Mamma Mia!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca. &lt;p&gt;Rdeča nit razstave je pismenost slepih &amp;ndash; z brajico in tehničnim zvokom do uveljavitve v poklicu in družbi. Ob tem pa je namen razstave, ki je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, ohranitev kulturne dedi&amp;scaron;čine slepih in slabovidnih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Stane Padežnik&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Viktor Vertačnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="21070080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/SlepopisRA_SLO_LJT_6026482_16381933.mp3"></enclosure>
        <guid>175138970</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca. &lt;p&gt;Rdeča nit razstave je pismenost slepih &amp;ndash; z brajico in tehničnim zvokom do uveljavitve v poklicu in družbi. Ob tem pa je namen razstave, ki je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, ohranitev kulturne dedi&amp;scaron;čine slepih in slabovidnih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornika:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Stane Padežnik&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Viktor Vertačnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138970</link>
        <pubDate> Thu, 12 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Izguba vida ni konec sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let  Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.&lt;p&gt;Kako glavna selektorica Bor&amp;scaron;tnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledali&amp;scaron;ko krajino in kaj imajo skupnega gledali&amp;scaron;ke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledali&amp;scaron;ča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodi&amp;scaron;.&lt;br /&gt;Nagrade in Bor&amp;scaron;tnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nata&amp;scaron;a Barbara Gračner, bodo podelili v soboto&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarej&amp;scaron;ih bienalskih prireditev na svetu, &amp;scaron;e ohranja pridevnik grafični?&lt;br /&gt;Letos ga kurira, v &amp;Scaron;paniji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Mart&amp;iacute;nez. Naslovila ga je Orakelj: o domi&amp;scaron;ljiji in svobodi.&lt;br /&gt;Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955, doslej so na bienalu predstavili dela okoli 9000 umetnikov iz 122 držav. Leto&amp;scaron;nja 36.edicija je na ogled do sredi oktobra 2025.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14194176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/60letBRA_SLO_LJT_6007453_16360150.mp3"></enclosure>
        <guid>175138503</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>443</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let  Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.&lt;p&gt;Kako glavna selektorica Bor&amp;scaron;tnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledali&amp;scaron;ko krajino in kaj imajo skupnega gledali&amp;scaron;ke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledali&amp;scaron;ča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodi&amp;scaron;.&lt;br /&gt;Nagrade in Bor&amp;scaron;tnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nata&amp;scaron;a Barbara Gračner, bodo podelili v soboto&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarej&amp;scaron;ih bienalskih prireditev na svetu, &amp;scaron;e ohranja pridevnik grafični?&lt;br /&gt;Letos ga kurira, v &amp;Scaron;paniji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Mart&amp;iacute;nez. Naslovila ga je Orakelj: o domi&amp;scaron;ljiji in svobodi.&lt;br /&gt;Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955, doslej so na bienalu predstavili dela okoli 9000 umetnikov iz 122 držav. Leto&amp;scaron;nja 36.edicija je na ogled do sredi oktobra 2025.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138503</link>
        <pubDate> Tue, 10 Jun 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>60 let Borštnika in 70 let Bienala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade  – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa. </description>
        <enclosure length="24824064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/05/EvropskeRA_SLO_LJT_5956418_16303213.mp3"></enclosure>
        <guid>175137220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>775</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade  – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137220</link>
        <pubDate> Thu, 05 Jun 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropske oblikovalske nagrade prvič v Sloveniji </title>
      </item>
      <item>
        <description>V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.</description>
        <enclosure length="11625216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/03/CvetoviRA_SLO_LJT_5937832_16282040.mp3"></enclosure>
        <guid>175136736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136736</link>
        <pubDate> Tue, 03 Jun 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Cvetovi svetlobe – KiBela</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.</description>
        <enclosure length="9019392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/41.DrugRA_SLO_LJT_5887280_16225753.mp3"></enclosure>
        <guid>175135548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>281</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135548</link>
        <pubDate> Thu, 29 May 2025 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>41. Druga godba z glasbo s štirih celin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.

Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.

V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.</description>
        <enclosure length="20481792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/27/PremiernRA_SLO_LJT_5867435_16203124.mp3"></enclosure>
        <guid>175135025</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>640</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.

Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.

V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135025</link>
        <pubDate> Tue, 27 May 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Premierni gledališki predstavi v Ljubljani in Novi Gorici</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov  20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja Svetlobna gverila bo do 14. junija s &amp;scaron;tevilnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami osvetlil različne prostore Ljubljani: od Metelkove do &amp;Scaron;pice, osrednje prizori&amp;scaron;če dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica z osrednjo festivalsko razstavo z deli domačih in tujih umetnikov različnih generacij.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17895168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/SvetlobnRA_SLO_LJT_5822248_16152656.mp3"></enclosure>
        <guid>175133836</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>559</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov  20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja Svetlobna gverila bo do 14. junija s &amp;scaron;tevilnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami osvetlil različne prostore Ljubljani: od Metelkove do &amp;Scaron;pice, osrednje prizori&amp;scaron;če dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica z osrednjo festivalsko razstavo z deli domačih in tujih umetnikov različnih generacij.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133836</link>
        <pubDate> Thu, 22 May 2025 12:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetlobna gverila vstopa v prestolnico</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Society &amp; Culture" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/120966570/logo_2.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Kultura 202.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Kultura 202.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Thu, 07 May 2026 12:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/kulturnice/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Thu, 07 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Kulturnice</title>
    </channel>
  </rss>
