<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/labirinti_sveta.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Oddaja je na sporedu vsak petek ob 17.20 na Prvem.</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Labirinti sveta</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/53/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Dan pred dnevom zmage se velja spomniti, kdo je zmagal. Šele potem lahko ugotovimo, kdo v politiki vleče glavne poteze. Če spremljamo razmere v svetu dobimo občutek, kot da glavna igralca ne igrata drug proti drugemu, ampak tekmujeta, kdo bo zasedel več prostora in kdo bo v prihodnje narekoval distribucijo energije v svetu. Je za nas pomembnejše merjenje moči na Bližnjem vzhodu, ali v vzhodni Evropi?</description>
        <enclosure length="31776000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/KdonajRA_SLO_LJT_9461690_20289254.mp3"></enclosure>
        <guid>175220004</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>992</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan pred dnevom zmage se velja spomniti, kdo je zmagal. Šele potem lahko ugotovimo, kdo v politiki vleče glavne poteze. Če spremljamo razmere v svetu dobimo občutek, kot da glavna igralca ne igrata drug proti drugemu, ampak tekmujeta, kdo bo zasedel več prostora in kdo bo v prihodnje narekoval distribucijo energije v svetu. Je za nas pomembnejše merjenje moči na Bližnjem vzhodu, ali v vzhodni Evropi?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220004</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 13:01:27 +0000</pubDate>
        <title>Kdo naj slavi dan zmage</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo. </description>
        <enclosure length="29284608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/VseveRA_SLO_LJT_9317203_20122760.mp3"></enclosure>
        <guid>175216773</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>915</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216773</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 12:14:15 +0000</pubDate>
        <title>Vse več negotovosti in vse manj diplomacije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zmagali smo, zatrjuje ameriški predsednik Trump glede vojne z Iranom, medtem ko grozi z uničenjem celotne civilizacije. Zmagala je demokracija in zmagala je Evropa, pravijo prihodnji madžarski premier Peter Magyar in predstavniki Evropske unije, ob tem ko sploh še ni jasno, kakšna bo v resnici politika nove madžarske vlade in ali ji bo uspelo odplesti Fideszove mreže. Zmagujemo, govori Izrael ob humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil v Gazi in v Libanonu. Zmagujemo, si mislijo tudi predstavniki fosilne in vojaške industrije, ob tem ko jim nove vrtine in velikanska vlaganja v tanke omogočajo nove dobičke, vlade pa ukrepe zelenega prehoda pospravljajo v predale. A kdo v resnici zmaguje?</description>
        <enclosure length="22440192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/ZMAGARA_SLO_LJT_9227338_20022390.mp3"></enclosure>
        <guid>175214954</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>701</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zmagali smo, zatrjuje ameriški predsednik Trump glede vojne z Iranom, medtem ko grozi z uničenjem celotne civilizacije. Zmagala je demokracija in zmagala je Evropa, pravijo prihodnji madžarski premier Peter Magyar in predstavniki Evropske unije, ob tem ko sploh še ni jasno, kakšna bo v resnici politika nove madžarske vlade in ali ji bo uspelo odplesti Fideszove mreže. Zmagujemo, govori Izrael ob humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil v Gazi in v Libanonu. Zmagujemo, si mislijo tudi predstavniki fosilne in vojaške industrije, ob tem ko jim nove vrtine in velikanska vlaganja v tanke omogočajo nove dobičke, vlade pa ukrepe zelenega prehoda pospravljajo v predale. A kdo v resnici zmaguje?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214954</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 12:50:54 +0000</pubDate>
        <title>ZMAGA! </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana. 
</description>
        <enclosure length="26061312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/HormukaRA_SLO_LJT_9142979_19927554.mp3"></enclosure>
        <guid>175213170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>814</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213170</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 12:46:21 +0000</pubDate>
        <title>Hormuška ožina se je nekoliko razprla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt. </description>
        <enclosure length="22582272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/KamenadRA_SLO_LJT_9064343_19839427.mp3"></enclosure>
        <guid>175211512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>705</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211512</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 11:58:25 +0000</pubDate>
        <title>Kamena doba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?</description>
        <enclosure length="22979328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/LabirintRA_SLO_LJT_8951157_19716336.mp3"></enclosure>
        <guid>175209753</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>718</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209753</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 17:25:47 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta 27.3.2026: Bodo napadi na Iran ustavljeni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</description>
        <enclosure length="25923072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/VsireciRA_SLO_LJT_8811281_19565486.mp3"></enclosure>
        <guid>175207798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207798</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 13:14:50 +0000</pubDate>
        <title>Vsi recite: hvala, gospod Trump!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu še ne izpolnjuje vseh kriterijev za to, da bi ga lahko poimenovali za svetovno vojno, čeprav je vanjo vključenih več držav z različnih kontinentov, praktično po vsem svetu pa čutimo gospodarske posledice: moten je pomorski promet, finančni trgi so nestabilni, cene nafte in utekočinjenega plina rastejo. Mednarodna agencija za energijo je članice pozvala k sprostitvi rekordnih količin nafte, tržni analitiki pa kljub temu ocenjujejo, da bo učinek na znižanje cen - minimalen. Več v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="33167616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/ZaaranRA_SLO_LJT_8726287_19468497.mp3"></enclosure>
        <guid>175205943</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1036</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu še ne izpolnjuje vseh kriterijev za to, da bi ga lahko poimenovali za svetovno vojno, čeprav je vanjo vključenih več držav z različnih kontinentov, praktično po vsem svetu pa čutimo gospodarske posledice: moten je pomorski promet, finančni trgi so nestabilni, cene nafte in utekočinjenega plina rastejo. Mednarodna agencija za energijo je članice pozvala k sprostitvi rekordnih količin nafte, tržni analitiki pa kljub temu ocenjujejo, da bo učinek na znižanje cen - minimalen. Več v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205943</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 13:44:49 +0000</pubDate>
        <title>Začaran krog vojn in oboroževanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="23475456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/ZdrueneRA_SLO_LJT_8639124_19368204.mp3"></enclosure>
        <guid>175204052</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204052</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 13:26:00 +0000</pubDate>
        <title>Združene države Amerike in Izrael pahnila Bližnji vzhod v novo vojno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati. </description>
        <enclosure length="20699136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/VijehRA_SLO_LJT_8551312_19266223.mp3"></enclosure>
        <guid>175202207</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202207</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 13:30:48 +0000</pubDate>
        <title>Višje, hitreje, uničujočeje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?</description>
        <enclosure length="29965824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/KoganajRA_SLO_LJT_8473525_19178985.mp3"></enclosure>
        <guid>175200356</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>936</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200356</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 13:54:30 +0000</pubDate>
        <title>Koga naj oborožujemo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom.   Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</description>
        <enclosure length="25057536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/EUmedkRA_SLO_LJT_8388134_19082585.mp3"></enclosure>
        <guid>175198385</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>783</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom.   Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198385</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 13:31:37 +0000</pubDate>
        <title>EU med kitajskim cunamijem in ameriško nestabilnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neskončna pogajanja o miru v Ukrajini so se ta teden nadaljevala v Abu Dabiju. Rezultatov še ni, čeprav naj bi bili strani povsem blizu dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Iran in mu hkrati grozi z vojaškim napadom, pogajalski ekipi sta se sestali v Omanu. Tudi Trump je večkrat omenjen v obširni zbirki dokumentov o spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu, zaradi njih pa glava boli še marsikoga, ne le v ZDA, pač pa tudi v evropskih političnih krogih. Svetlo točko bi lahko iskali v zimskih olimpijskih igrah, ki bodo naslednja dva tedna skrbele za razvedrilo. A tudi pri tem dogodku lahko bolj kot pozitivna sporočila razberemo bolezni sodobnega časa.</description>
        <enclosure length="28292352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/VijehRA_SLO_LJT_8302111_18985950.mp3"></enclosure>
        <guid>175196380</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>884</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neskončna pogajanja o miru v Ukrajini so se ta teden nadaljevala v Abu Dabiju. Rezultatov še ni, čeprav naj bi bili strani povsem blizu dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Iran in mu hkrati grozi z vojaškim napadom, pogajalski ekipi sta se sestali v Omanu. Tudi Trump je večkrat omenjen v obširni zbirki dokumentov o spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu, zaradi njih pa glava boli še marsikoga, ne le v ZDA, pač pa tudi v evropskih političnih krogih. Svetlo točko bi lahko iskali v zimskih olimpijskih igrah, ki bodo naslednja dva tedna skrbele za razvedrilo. A tudi pri tem dogodku lahko bolj kot pozitivna sporočila razberemo bolezni sodobnega časa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196380</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 13:38:19 +0000</pubDate>
        <title>Višje, hitreje, še bolj na poskok?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.</description>
        <enclosure length="21539328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/LabirintRA_SLO_LJT_8226115_18899272.mp3"></enclosure>
        <guid>175194534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194534</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 16:05:11 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta 30.1.2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta. </description>
        <enclosure length="23550720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/KosleduRA_SLO_LJT_8144778_18807555.mp3"></enclosure>
        <guid>175192719</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>735</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192719</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 13:08:39 +0000</pubDate>
        <title>Kos ledu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..</description>
        <enclosure length="22278144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/TrumpiriRA_SLO_LJT_8069792_18721856.mp3"></enclosure>
        <guid>175190862</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>696</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190862</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 12:41:07 +0000</pubDate>
        <title>Trumpirinti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za Nobelovo nagrado za mir se je treba bojevati, tudi z vojno, si je bržkone rekel ameriški predsednik Donald Trump, preden je v Venezuelo napotil svoje vojake, da bi ugrabili predsednika in njegovo soprogo. To, da ima napadena država veliko nafte, ki bi jo lahko izkoriščala ameriška podjetja, je kvečjemu dodaten plus, mednarodno pravo pa vojaško najmočnejše države na svetu ne skrbi preveč. Ob burnem začetku leta Trump napoveduje nadaljevanje svojih podvigov. Morda pride na vrsto še katera druga latinskoameriška država. In pa seveda Grenlandija, za katero pa uporaba vojske najbrž niti ne bo potrebna. Trumpova samozavest je velika, glede na medle odzive preostalega sveta pa tudi upravičena. </description>
        <enclosure length="25514496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/AmigopRA_SLO_LJT_7998702_18640281.mp3"></enclosure>
        <guid>175189088</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za Nobelovo nagrado za mir se je treba bojevati, tudi z vojno, si je bržkone rekel ameriški predsednik Donald Trump, preden je v Venezuelo napotil svoje vojake, da bi ugrabili predsednika in njegovo soprogo. To, da ima napadena država veliko nafte, ki bi jo lahko izkoriščala ameriška podjetja, je kvečjemu dodaten plus, mednarodno pravo pa vojaško najmočnejše države na svetu ne skrbi preveč. Ob burnem začetku leta Trump napoveduje nadaljevanje svojih podvigov. Morda pride na vrsto še katera druga latinskoameriška država. In pa seveda Grenlandija, za katero pa uporaba vojske najbrž niti ne bo potrebna. Trumpova samozavest je velika, glede na medle odzive preostalega sveta pa tudi upravičena. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189088</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 13:47:11 +0000</pubDate>
        <title>Amigo, pozabi skrbi, reci »mañana«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne  blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="19935744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/TeavnoRA_SLO_LJT_7820218_18440181.mp3"></enclosure>
        <guid>175183902</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>622</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne  blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183902</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 13:26:28 +0000</pubDate>
        <title>Težavno iskanje denarja za financiranje Ukrajine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.</description>
        <enclosure length="35341056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/SuverenoRA_SLO_LJT_7745053_18355978.mp3"></enclosure>
        <guid>175181974</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1104</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181974</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 14:08:31 +0000</pubDate>
        <title>Suverenost nesuverenih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt. 
</description>
        <enclosure length="24770304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/IskrenoRA_SLO_LJT_7668902_18269947.mp3"></enclosure>
        <guid>175180114</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>774</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180114</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 13:40:11 +0000</pubDate>
        <title>Iskreno in manj iskreno o miru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="24090624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/28/Mir-blRA_SLO_LJT_7596530_18187927.mp3"></enclosure>
        <guid>175178321</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178321</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 15:00:40 +0000</pubDate>
        <title>Mir - blizu, a tako daleč</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu relativnega zatišja je pod površjem še naprej brbotalo. Kar večinoma ni dober znak. Ob novih smrtonosnih napadih Rusije na Ukrajino so se razširile informacije, da ZDA in Rusija poskušata za hrbtom Evrope in Ukrajine doseči dogovor o miru. Ameriški predsednik ima rad hitre rešitve, tudi če se izkaže, da niso najbolj učinkovite. Zato ni jasno, kako bo ta pristop deloval glede objave dosjejev Epstein, ki bi lahko zamajali tla pod nogami marsikomu v ameriški eliti. Medtem pa prav tako pomembne teme kot sta podnebna konferenca v Braziliji in grozljivo dogajanje v Sudanu dosežejo le naša ušesa, možganov pa ne, kaj šele, da bi v zvezi s tem resno ukrepali.</description>
        <enclosure length="28096512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/StrahinRA_SLO_LJT_7521072_18103061.mp3"></enclosure>
        <guid>175176425</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>878</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu relativnega zatišja je pod površjem še naprej brbotalo. Kar večinoma ni dober znak. Ob novih smrtonosnih napadih Rusije na Ukrajino so se razširile informacije, da ZDA in Rusija poskušata za hrbtom Evrope in Ukrajine doseči dogovor o miru. Ameriški predsednik ima rad hitre rešitve, tudi če se izkaže, da niso najbolj učinkovite. Zato ni jasno, kako bo ta pristop deloval glede objave dosjejev Epstein, ki bi lahko zamajali tla pod nogami marsikomu v ameriški eliti. Medtem pa prav tako pomembne teme kot sta podnebna konferenca v Braziliji in grozljivo dogajanje v Sudanu dosežejo le naša ušesa, možganov pa ne, kaj šele, da bi v zvezi s tem resno ukrepali.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176425</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 14:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Strah in sram</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ponedeljek 10. 11. se je v brazilskem mestu Belem začela 30. podnebna konferenca OZN. Svet še ni našel načina, kako učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi prehod na čistejša goriva in tehnologije poteka zelo počasi. Filipine je medtem prizadel še en zelo močan tajfun. Ko tega ne dela narava, si škodimo sami: v Sudanu je huda kriza beguncev, ki so pribežali z vojnih območij.</description>
        <enclosure length="18776064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/LabirintRA_SLO_LJT_7467631_18042880.mp3"></enclosure>
        <guid>175175166</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ponedeljek 10. 11. se je v brazilskem mestu Belem začela 30. podnebna konferenca OZN. Svet še ni našel načina, kako učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi prehod na čistejša goriva in tehnologije poteka zelo počasi. Filipine je medtem prizadel še en zelo močan tajfun. Ko tega ne dela narava, si škodimo sami: v Sudanu je huda kriza beguncev, ki so pribežali z vojnih območij.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175166</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 10:35:17 +0000</pubDate>
        <title>Svet v boju z okoljsko krizo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.</description>
        <enclosure length="25268736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/CopyofRA_SLO_LJT_7372178_17932119.mp3"></enclosure>
        <guid>175172803</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>789</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172803</link>
        <pubDate> Fri, 07 Nov 2025 13:02:47 +0000</pubDate>
        <title>Grenka obletnica izvolitve kaosa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.</description>
        <enclosure length="28249344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/24/SamobedRA_SLO_LJT_7233818_17771014.mp3"></enclosure>
        <guid>175169341</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>882</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169341</link>
        <pubDate> Fri, 24 Oct 2025 12:26:58 +0000</pubDate>
        <title>Samo bedaki in kralji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trump in Netanjahu sta po dveh letih intenzivnega ubijanja in uničevanja razglasila mir v Gazi. Kaj to pomeni? Bodo Palestinci zdaj bežali pred gradbenimi stroji, tako kot prej pred tanki? Se bodo začasno ali za stalno izselili iz Gaze? Zanimivo je, da mednarodna elita to pripravljena plačati, a tudi pobrati koristi. Trump se je pohvalil, da je ustavil 8 vojn, le tiste v Ukrajini, ni ustavil. Je to posledica dejstva, da se svet na novo deli na interesna območja? Bo meja med vzhodom in zahodom potekala po balkanskih mejah, ki še niso dokončno določene? Kako potem takem ohranimo mir v našem sosedstvu? </description>
        <enclosure length="33473280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/17/DelitevRA_SLO_LJT_7163825_17690574.mp3"></enclosure>
        <guid>175167512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1046</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trump in Netanjahu sta po dveh letih intenzivnega ubijanja in uničevanja razglasila mir v Gazi. Kaj to pomeni? Bodo Palestinci zdaj bežali pred gradbenimi stroji, tako kot prej pred tanki? Se bodo začasno ali za stalno izselili iz Gaze? Zanimivo je, da mednarodna elita to pripravljena plačati, a tudi pobrati koristi. Trump se je pohvalil, da je ustavil 8 vojn, le tiste v Ukrajini, ni ustavil. Je to posledica dejstva, da se svet na novo deli na interesna območja? Bo meja med vzhodom in zahodom potekala po balkanskih mejah, ki še niso dokončno določene? Kako potem takem ohranimo mir v našem sosedstvu? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167512</link>
        <pubDate> Fri, 17 Oct 2025 12:34:52 +0000</pubDate>
        <title>Delitev interesov in mir v soseski</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob drugi obletnici Hamasovega napada na Izrael sta sovražni strani vendarle sprejeli prvo fazo mirovnega načrta. Tako v Izraelu kot v Gazi je zavladal previdni optimizem, da bo orožje vendarle utihnilo ter da bodo izraelski talci in palestinski zaporniki kmalu izpuščeni.
Konca spopadov še vedno ni videti v Ukrajini, kjer se nadaljujejo medsebojno obstreljevanje in napadi z brepilotnimi letalniki.
Pogledali bomo tudi v Francijo, kjer jim nikakor ne uspe sestaviti stabilne vlade.</description>
        <enclosure length="27691776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/10/KanecupRA_SLO_LJT_7094851_17611459.mp3"></enclosure>
        <guid>175165721</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob drugi obletnici Hamasovega napada na Izrael sta sovražni strani vendarle sprejeli prvo fazo mirovnega načrta. Tako v Izraelu kot v Gazi je zavladal previdni optimizem, da bo orožje vendarle utihnilo ter da bodo izraelski talci in palestinski zaporniki kmalu izpuščeni.
Konca spopadov še vedno ni videti v Ukrajini, kjer se nadaljujejo medsebojno obstreljevanje in napadi z brepilotnimi letalniki.
Pogledali bomo tudi v Francijo, kjer jim nikakor ne uspe sestaviti stabilne vlade.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165721</link>
        <pubDate> Fri, 10 Oct 2025 12:21:51 +0000</pubDate>
        <title>Kanec upanja za bližnjevzhodni mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Čas še ni zrel za to,« še vedno trdijo nekateri voditelji držav, ko gre za vprašanje priznanja Palestine. Vendar v vse kaže na to, da je v resnici že veliko prepozno. Med gradniki države – ozemlje, prebivalstvo in suverenost – je Palestini ostalo le še prebivalstvo, a preganjano, sestradano in stisnjeno na ozka območja ozemlja. Izrael se na ta mednarodna priznanja ne ozira. Njegovi tanki vdirajo vse globlje v mesto Gaza, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa pravi, da palestinske države ne bo dopustil. Bomo res dopustili, da obvelja pravilo močnejšega? </description>
        <enclosure length="19202304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/MednarodRA_SLO_LJT_6954608_17452037.mp3"></enclosure>
        <guid>175162184</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Čas še ni zrel za to,« še vedno trdijo nekateri voditelji držav, ko gre za vprašanje priznanja Palestine. Vendar v vse kaže na to, da je v resnici že veliko prepozno. Med gradniki države – ozemlje, prebivalstvo in suverenost – je Palestini ostalo le še prebivalstvo, a preganjano, sestradano in stisnjeno na ozka območja ozemlja. Izrael se na ta mednarodna priznanja ne ozira. Njegovi tanki vdirajo vse globlje v mesto Gaza, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa pravi, da palestinske države ne bo dopustil. Bomo res dopustili, da obvelja pravilo močnejšega? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162184</link>
        <pubDate> Fri, 26 Sep 2025 12:31:40 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodni dan spomina na mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izraelska vlada se ne pusti motiti. Kljub temu, da je neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Organizacije združenih narodov ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid, izraelska vojska nadaljuje pustošenje po palestinski enklavi. Gaza je pekel na zemlji in hkrati največja hiralnica na svetu. Čeprav ves svet v živo spremlja genocid nad tamkajšnjim prebivalstvom, po dveh letih mednarodni akterji še vedno omahujejo s sankcijami zoper Izrael. Zato ni presenetljivo, da ob molku in sprenevedanju pri tako odločnem odmiku od civilizacijskih norm, človeštvo tone v anarhijo, brezvladje, kaos – svet brez pravil. Svet, v katerem pravila na novo določa politična moč, podkrepljena z vojaško silo. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo  Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.</description>
        <enclosure length="24086784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/19/SvetbreRA_SLO_LJT_6888225_17375107.mp3"></enclosure>
        <guid>175160465</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izraelska vlada se ne pusti motiti. Kljub temu, da je neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Organizacije združenih narodov ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid, izraelska vojska nadaljuje pustošenje po palestinski enklavi. Gaza je pekel na zemlji in hkrati največja hiralnica na svetu. Čeprav ves svet v živo spremlja genocid nad tamkajšnjim prebivalstvom, po dveh letih mednarodni akterji še vedno omahujejo s sankcijami zoper Izrael. Zato ni presenetljivo, da ob molku in sprenevedanju pri tako odločnem odmiku od civilizacijskih norm, človeštvo tone v anarhijo, brezvladje, kaos – svet brez pravil. Svet, v katerem pravila na novo določa politična moč, podkrepljena z vojaško silo. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo  Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160465</link>
        <pubDate> Fri, 19 Sep 2025 12:55:23 +0000</pubDate>
        <title>Svet brez pravil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izrael je ta teden z napadom na pogajalsko skupino Hamasa v Katarju še dodatno zamajal mednarodno pravo, ki ga ta država razume popolnoma selektivno. Nad Poljsko je poletela množica ruskih dronov, medtem ko se članice Evropske unije v svojem tradicionalnem nestrinjanju vse bolj zavedajo svoje dejanske politične in vojaške nevplivnosti in odvisnosti od še ene ignorantke mednarodnega prava - Združenih držav Amerike. </description>
        <enclosure length="31644672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/12/DvojnamRA_SLO_LJT_6819869_17296967.mp3"></enclosure>
        <guid>175158732</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>988</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izrael je ta teden z napadom na pogajalsko skupino Hamasa v Katarju še dodatno zamajal mednarodno pravo, ki ga ta država razume popolnoma selektivno. Nad Poljsko je poletela množica ruskih dronov, medtem ko se članice Evropske unije v svojem tradicionalnem nestrinjanju vse bolj zavedajo svoje dejanske politične in vojaške nevplivnosti in odvisnosti od še ene ignorantke mednarodnega prava - Združenih držav Amerike. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158732</link>
        <pubDate> Fri, 12 Sep 2025 12:20:19 +0000</pubDate>
        <title>Dvojna merila Evropske unije odražajo njeno šibkost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Gazi so razmere zaradi napadov izraelske vojske še vedno grozljive. O tem so govorili tudi na Blejskem strateškem forumu. Ter o vojni v Ukrajini, oboroževanju Evrope.. Kitajska je z veliko slovesnostjo proslavila uradni konec druge svetovne vojne. Na tribuni so prvič skupaj stali voditelji Kitajske, Rusije in Severne Koreje. Svet, ki že tako trpi zaradi vojn in propadanja okolja, pa sta prizadeli še naravni nesreči: potres v Afganistanu in zemeljski plaz v Darfurju</description>
        <enclosure length="19953408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/LabirintRA_SLO_LJT_6750907_17217343.mp3"></enclosure>
        <guid>175157170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Gazi so razmere zaradi napadov izraelske vojske še vedno grozljive. O tem so govorili tudi na Blejskem strateškem forumu. Ter o vojni v Ukrajini, oboroževanju Evrope.. Kitajska je z veliko slovesnostjo proslavila uradni konec druge svetovne vojne. Na tribuni so prvič skupaj stali voditelji Kitajske, Rusije in Severne Koreje. Svet, ki že tako trpi zaradi vojn in propadanja okolja, pa sta prizadeli še naravni nesreči: potres v Afganistanu in zemeljski plaz v Darfurju</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157170</link>
        <pubDate> Fri, 05 Sep 2025 12:14:56 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta: Neuspešno reševanje kriz</title>
      </item>
      <item>
        <description>Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.</description>
        <enclosure length="25348608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/JesenpoRA_SLO_LJT_6682981_17140259.mp3"></enclosure>
        <guid>175155526</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155526</link>
        <pubDate> Fri, 29 Aug 2025 12:10:29 +0000</pubDate>
        <title>Jesen poletnih skrbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedavni pogovori med ameriškim predsednikom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Putinom na Aljaski so prinesli nekaj upanja, da se vendarle bliža konec vojne na vzhodu Evrope. Kljub okrepljeni diplomatski dejavnosti pa je za zdaj pri reševanju ukrajinskega konflikta več vprašanj kot odgovorov. 
Pogledali bomo tudi na Bližnji vzhod, kjer je izraelska vojska sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Hkrati so izraelske oblasti odobrile načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Kje so meje potrpljenja mednarodne skupnosti? Tudi o tem v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="25931520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/22/NovinapRA_SLO_LJT_6620239_17068603.mp3"></enclosure>
        <guid>175153998</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedavni pogovori med ameriškim predsednikom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Putinom na Aljaski so prinesli nekaj upanja, da se vendarle bliža konec vojne na vzhodu Evrope. Kljub okrepljeni diplomatski dejavnosti pa je za zdaj pri reševanju ukrajinskega konflikta več vprašanj kot odgovorov. 
Pogledali bomo tudi na Bližnji vzhod, kjer je izraelska vojska sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Hkrati so izraelske oblasti odobrile načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Kje so meje potrpljenja mednarodne skupnosti? Tudi o tem v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153998</link>
        <pubDate> Fri, 22 Aug 2025 12:32:05 +0000</pubDate>
        <title>Novi napadi namesto premirja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.   Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.  </description>
        <enclosure length="26925312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/01/VGazinRA_SLO_LJT_6464817_16888391.mp3"></enclosure>
        <guid>175149915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>841</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.   Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149915</link>
        <pubDate> Fri, 01 Aug 2025 12:37:34 +0000</pubDate>
        <title>V Gazi najhujša stopnja stradanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran. </description>
        <enclosure length="27564288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/28/MajhenkRA_SLO_LJT_6430143_16845729.mp3"></enclosure>
        <guid>175149033</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149033</link>
        <pubDate> Fri, 25 Jul 2025 12:22:21 +0000</pubDate>
        <title>Majhen korak k večji podnebni pravičnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.</description>
        <enclosure length="20715264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/18/IzgubljeRA_SLO_LJT_6361208_16764753.mp3"></enclosure>
        <guid>175147190</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>647</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147190</link>
        <pubDate> Fri, 18 Jul 2025 12:38:53 +0000</pubDate>
        <title>Izgubljen moralni kompas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima kot žongler v cirkusu hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike. </description>
        <enclosure length="20997120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/11/PopeksvRA_SLO_AR781372_16697879.mp3"></enclosure>
        <guid>175145715</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>656</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima kot žongler v cirkusu hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145715</link>
        <pubDate> Fri, 11 Jul 2025 12:34:34 +0000</pubDate>
        <title>Popek sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spet se pojavljajo govorice o premirju v Gazi, medtem pa še vedno spremljamo trpljenje civilistov na tem območju. Evropo in Sredozemlje je zajel hud vročinski val, ki je zahteval tudi smrtne žrtve ter sušo in gozdne požare.  V Srbiji pa so razmere, po sobotnih demonstracijah, napete.</description>
        <enclosure length="19041024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/04/LabirintRA_SLO_LJT_6241662_16627983.mp3"></enclosure>
        <guid>175144152</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>595</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spet se pojavljajo govorice o premirju v Gazi, medtem pa še vedno spremljamo trpljenje civilistov na tem območju. Evropo in Sredozemlje je zajel hud vročinski val, ki je zahteval tudi smrtne žrtve ter sušo in gozdne požare.  V Srbiji pa so razmere, po sobotnih demonstracijah, napete.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144152</link>
        <pubDate> Fri, 04 Jul 2025 12:56:40 +0000</pubDate>
        <title>Čakanje na premirje v Gazi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Obljuba voditeljev držav po svetu o zaščiti pred najhujšimi zločini tudi 20 let po sprejetju načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu, ostaja neizpolnjena. Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi in stradanje Palestincev, ameriška politika do Irana le-tega tišči še bolj v naročje Kitajske in Rusije in k odstopanju od mednarodnih zavez, Nato po drugi strani sprejel zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih proračunov članic.</description>
        <enclosure length="31723008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/PoglabljRA_SLO_LJT_6177981_16555730.mp3"></enclosure>
        <guid>175142543</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>991</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obljuba voditeljev držav po svetu o zaščiti pred najhujšimi zločini tudi 20 let po sprejetju načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu, ostaja neizpolnjena. Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi in stradanje Palestincev, ameriška politika do Irana le-tega tišči še bolj v naročje Kitajske in Rusije in k odstopanju od mednarodnih zavez, Nato po drugi strani sprejel zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih proračunov članic.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142543</link>
        <pubDate> Fri, 27 Jun 2025 12:20:31 +0000</pubDate>
        <title>Poglabljanje dvojnih meril</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izrael je z napadom na Iran odprl novo konfliktno žarišče na že tako razgretem Bližnjem vzhodu. 
Ameriški predsednik Trump je napad podprl; ob tem še vedno tehta možnost, da bi tudi sam poslal rakete proti islamski republiki. 
V senci tega obračuna se nadaljuje ubijanje in stradanje nesrečnih prebivalcev Gaze. Svetovna javnost molči. Tudi Evropa.
</description>
        <enclosure length="24198912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/20/BlinjevRA_SLO_LJT_6119619_16488043.mp3"></enclosure>
        <guid>175141024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izrael je z napadom na Iran odprl novo konfliktno žarišče na že tako razgretem Bližnjem vzhodu. 
Ameriški predsednik Trump je napad podprl; ob tem še vedno tehta možnost, da bi tudi sam poslal rakete proti islamski republiki. 
V senci tega obračuna se nadaljuje ubijanje in stradanje nesrečnih prebivalcev Gaze. Svetovna javnost molči. Tudi Evropa.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141024</link>
        <pubDate> Fri, 20 Jun 2025 12:59:58 +0000</pubDate>
        <title>Bližnjevzhodni obračun dveh oddaljenih držav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pohlep, po slovarju slovenskega knjižnega jezika strastna želja prisvajati si dobrine, je vedenje, pri katerem je v ospredju pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno življenje. Pridobivanju denarja, predmetov in – družbene moči. Gre za sebično vedenje, kjer posameznik upošteva zgolj lastne interese. Družbene posledice pohlepa so konflikti med tistimi, ki so si pridobili bogastvo, in tistimi, ki ga nimajo, uničevanje družbene kohezije, uničevanje okolja, vojne. V krščanski teologiji pohlep zato upravičeno velja za enega od sedmih smrtnih grehov, in tudi po prepričanju generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa naš glavni sovražnik.</description>
        <enclosure length="21225984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/13/PohlepRA_SLO_LJT_6046428_16404346.mp3"></enclosure>
        <guid>175139367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pohlep, po slovarju slovenskega knjižnega jezika strastna želja prisvajati si dobrine, je vedenje, pri katerem je v ospredju pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno življenje. Pridobivanju denarja, predmetov in – družbene moči. Gre za sebično vedenje, kjer posameznik upošteva zgolj lastne interese. Družbene posledice pohlepa so konflikti med tistimi, ki so si pridobili bogastvo, in tistimi, ki ga nimajo, uničevanje družbene kohezije, uničevanje okolja, vojne. V krščanski teologiji pohlep zato upravičeno velja za enega od sedmih smrtnih grehov, in tudi po prepričanju generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa naš glavni sovražnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139367</link>
        <pubDate> Fri, 13 Jun 2025 12:20:56 +0000</pubDate>
        <title>Pohlep</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po ocenah stockholmskega mirovnega inšituta SIPRI je Ukrajina v operaciji Pajkova mreža onesposobila skoraj tretjino nosilcev ruskih strateških križarskih raket. Naj proslavljamo ukrajinsko zmago? Ali naj se bojimo ruskega odgovora, ki ne bo prizadel le podizvajalcev, ampak tudi tiste, ki so omogočili uspeh vojaške akcije? Živimo v času, ko mednarodni sporazumi o jedrski oborožitvi ne veljajo več, ko so suverenost držav, človekove pravice in celo človeška življenje postala predmet prezira. A upanje ostaja, čeprav majhno. Svet nikoli ni bil tako povezan, kot je zdaj in zločinov ni mogoče skriti. 
</description>
        <enclosure length="31748352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/06/PogajanjRA_SLO_LJT_5973571_16322166.mp3"></enclosure>
        <guid>175137624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>992</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po ocenah stockholmskega mirovnega inšituta SIPRI je Ukrajina v operaciji Pajkova mreža onesposobila skoraj tretjino nosilcev ruskih strateških križarskih raket. Naj proslavljamo ukrajinsko zmago? Ali naj se bojimo ruskega odgovora, ki ne bo prizadel le podizvajalcev, ampak tudi tiste, ki so omogočili uspeh vojaške akcije? Živimo v času, ko mednarodni sporazumi o jedrski oborožitvi ne veljajo več, ko so suverenost držav, človekove pravice in celo človeška življenje postala predmet prezira. A upanje ostaja, čeprav majhno. Svet nikoli ni bil tako povezan, kot je zdaj in zločinov ni mogoče skriti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137624</link>
        <pubDate> Fri, 06 Jun 2025 12:39:41 +0000</pubDate>
        <title>Pogajanja brez upanja na mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="23116800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/30/KdojetRA_SLO_LJT_5902747_16242702.mp3"></enclosure>
        <guid>175135885</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>722</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135885</link>
        <pubDate> Fri, 30 May 2025 12:15:37 +0000</pubDate>
        <title>Kdo je tu nor?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdi se, da le še novi papež Leon XIV. in generalni sekretar Združenih narodov verjameta v možnost miru in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem ko njuni pozivi odzvanjajo kot krik vpijočega v puščavi, svet poganja oboroževalna tekma in stopnjevanje največjih konfliktov našega časa. Ob uničujočem pustošenju vojn svetovni obrambni izdatki strmo naraščajo že deseto leto zapored. Kljub temu pa obstaja v zahodnem svetu temeljno soglasje; da je tudi rekordnih 2700 milijard dolarjev za orožje na svetovni ravni premalo. Zato bodo zahodne zaveznice, zbrane v zvezi Nato, po pričakovanjih povišale vlaganja v obrambo, morda celo na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kot zahteva ameriški predsednik Donald Trump, ki je tudi za začetek svojega drugega mandata najprej obiskal Savdsko Arabijo, s katero je sklenil rekordni orožarski posel v višini 142 milijard dolarjev. Če bi Ernest Hemingway danes pisal o vojni, bi moral drugače nasloviti svoj roman. Zbogom orožje bi v pregreti oboroževalni mrzlici in sejanju smrti na največjih bojiščih našega časa zvenelo naravnost utopično!</description>
        <enclosure length="21652224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/16/ZbogommRA_SLO_LJT_5764726_16086913.mp3"></enclosure>
        <guid>175132300</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdi se, da le še novi papež Leon XIV. in generalni sekretar Združenih narodov verjameta v možnost miru in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem ko njuni pozivi odzvanjajo kot krik vpijočega v puščavi, svet poganja oboroževalna tekma in stopnjevanje največjih konfliktov našega časa. Ob uničujočem pustošenju vojn svetovni obrambni izdatki strmo naraščajo že deseto leto zapored. Kljub temu pa obstaja v zahodnem svetu temeljno soglasje; da je tudi rekordnih 2700 milijard dolarjev za orožje na svetovni ravni premalo. Zato bodo zahodne zaveznice, zbrane v zvezi Nato, po pričakovanjih povišale vlaganja v obrambo, morda celo na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kot zahteva ameriški predsednik Donald Trump, ki je tudi za začetek svojega drugega mandata najprej obiskal Savdsko Arabijo, s katero je sklenil rekordni orožarski posel v višini 142 milijard dolarjev. Če bi Ernest Hemingway danes pisal o vojni, bi moral drugače nasloviti svoj roman. Zbogom orožje bi v pregreti oboroževalni mrzlici in sejanju smrti na največjih bojiščih našega časa zvenelo naravnost utopično!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132300</link>
        <pubDate> Fri, 16 May 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zbogom mir, dober dan, orožje!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh se zdi, da še bolj kot ponavadi vsi le čakamo. Nestrpno smo čakali, kdaj se bo iz dimnika nad Sikstinsko kapelo v Vatikanu pokadil dim. S strahom čakamo, kaj bo prineslo napenjanje mišic dveh sosed z jedrskim orožjem, Indije in Pakistana. Zgolj čakamo, kaj še lahko stori izraelska vojska v Gazi. Vemo pa, kaj se je zgodilo v preteklosti, recimo pred 80 leti, a se iz zgodovine bolj slabo učimo.</description>
        <enclosure length="21233664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/PetrovnRA_SLO_AR781356_16009544.mp3"></enclosure>
        <guid>175130522</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh se zdi, da še bolj kot ponavadi vsi le čakamo. Nestrpno smo čakali, kdaj se bo iz dimnika nad Sikstinsko kapelo v Vatikanu pokadil dim. S strahom čakamo, kaj bo prineslo napenjanje mišic dveh sosed z jedrskim orožjem, Indije in Pakistana. Zgolj čakamo, kaj še lahko stori izraelska vojska v Gazi. Vemo pa, kaj se je zgodilo v preteklosti, recimo pred 80 leti, a se iz zgodovine bolj slabo učimo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130522</link>
        <pubDate> Fri, 09 May 2025 12:28:15 +0000</pubDate>
        <title>Petrov naslednik, pokaži kaj zmoreš!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odšel je papež revnih, papež miru. Tako so najpogosteje označevali papeža Frančiška, ki se je poslovil na velikonočni ponedeljek. Zaznamoval je več kot desetletje rimo-katoliške cerkve in ubral drugačen pristop do papeževanja; ob zavedanju bolj globalne cerkve, ne le evropske. Bil je svetovni voditelj, ki mu ni bilo vseeno za begunce, migrante in Palestince v Gazi. Izraelsko vojno v Gazi je označil za terorizem in namignil, da bi bilo potrebno preiskati obtožbe o genocidu. Ne bi mogel biti bolj drugačen od svetovnih voditeljev, ki se bodo zbrali ob njegovi krsti in ga pospremili na zadnjo pot. Obenem v istem času izraelske bombe ubijajo palestinske otroke in ženske, ruski doni uničujejo ukrajinske domove in nedolžni civilisti umirajo v številnih konfliktih po svetu. Je res tako težko uslišati pozive pokojnega papeža, naj imajo prednost v svetu mir in človeško dostojanstvo?</description>
        <enclosure length="28829952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/PapekRA_SLO_LJT_5577390_15869166.mp3"></enclosure>
        <guid>175127318</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odšel je papež revnih, papež miru. Tako so najpogosteje označevali papeža Frančiška, ki se je poslovil na velikonočni ponedeljek. Zaznamoval je več kot desetletje rimo-katoliške cerkve in ubral drugačen pristop do papeževanja; ob zavedanju bolj globalne cerkve, ne le evropske. Bil je svetovni voditelj, ki mu ni bilo vseeno za begunce, migrante in Palestince v Gazi. Izraelsko vojno v Gazi je označil za terorizem in namignil, da bi bilo potrebno preiskati obtožbe o genocidu. Ne bi mogel biti bolj drugačen od svetovnih voditeljev, ki se bodo zbrali ob njegovi krsti in ga pospremili na zadnjo pot. Obenem v istem času izraelske bombe ubijajo palestinske otroke in ženske, ruski doni uničujejo ukrajinske domove in nedolžni civilisti umirajo v številnih konfliktih po svetu. Je res tako težko uslišati pozive pokojnega papeža, naj imajo prednost v svetu mir in človeško dostojanstvo?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127318</link>
        <pubDate> Fri, 25 Apr 2025 12:55:27 +0000</pubDate>
        <title>Papež, ki je trkal na vest človeštva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.</description>
        <enclosure length="28813056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/MirovniRA_SLO_LJT_5508969_15791232.mp3"></enclosure>
        <guid>175125656</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125656</link>
        <pubDate> Fri, 18 Apr 2025 12:41:48 +0000</pubDate>
        <title>Mirovniške poslanice Donalda Trumpa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati.  
Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo. 
</description>
        <enclosure length="24275712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/11/NepredviRA_SLO_LJT_5437755_15711021.mp3"></enclosure>
        <guid>175123875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>758</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati.  
Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123875</link>
        <pubDate> Fri, 11 Apr 2025 13:02:14 +0000</pubDate>
        <title>Nepredvidljivi Trump poskrbel za nov carinski preobrat</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.</description>
        <enclosure length="37179648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/04/esegrRA_SLO_LJT_5368563_15630965.mp3"></enclosure>
        <guid>175122109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1161</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122109</link>
        <pubDate> Fri, 04 Apr 2025 12:39:47 +0000</pubDate>
        <title>Če se greš politiko, računaj z zaporom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se vam zdi, da se svet vrti vse hitreje? Na dolgi rok drži ravno nasprotno. Torej vas občutek vara. Ali pač ne? No, s tem se ni treba ukvarjati srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki se je ta teden v Bruslju sešel s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. S čim pa se je ukvarjal dan pred srečanjem? To, da mu ni bilo treba pripravljati zagovora glede očitkov ali vprašanj o uporabi zvočnega topa, že veste. Evropska unija teh vprašanj ne postavlja. Vseeno pa vas utegne odgovor presenetiti. 
</description>
        <enclosure length="24122880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/28/GranatnoRA_SLO_LJT_5298907_15551025.mp3"></enclosure>
        <guid>175120350</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>753</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se vam zdi, da se svet vrti vse hitreje? Na dolgi rok drži ravno nasprotno. Torej vas občutek vara. Ali pač ne? No, s tem se ni treba ukvarjati srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki se je ta teden v Bruslju sešel s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. S čim pa se je ukvarjal dan pred srečanjem? To, da mu ni bilo treba pripravljati zagovora glede očitkov ali vprašanj o uporabi zvočnega topa, že veste. Evropska unija teh vprašanj ne postavlja. Vseeno pa vas utegne odgovor presenetiti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120350</link>
        <pubDate> Fri, 28 Mar 2025 12:52:40 +0000</pubDate>
        <title>Granatno jabolko za mladost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?</description>
        <enclosure length="22979328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/LabirintRA_SLO_LJT_8946115_19710919.mp3"></enclosure>
        <guid>175209676</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>718</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209676</link>
        <pubDate> Thu, 27 Mar 2025 16:20:40 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta 27.3.2026: Bo napadov na Iran konec?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji. </description>
        <enclosure length="22822656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/TosonaRA_SLO_LJT_5228732_15469907.mp3"></enclosure>
        <guid>175118528</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118528</link>
        <pubDate> Fri, 21 Mar 2025 13:23:49 +0000</pubDate>
        <title>To so naši otroci</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na področju svetovne politike se zadeve ne umirjajo. Še tisto malega upanja za mir v Ukrajini je splahnelo po neomajnih sporočilih iz Moskve. A še bolj kot dogovori »velikih«, na nestabilnost razmer v svetu kaže dogajanje na robovih, v manjših državah, tudi v naši soseščini. Matej Hrastar je v Labirintih sveta pod drobnogled vzel tri politike, ki so se iz različnih razlogov znašli v navzkrižju z zakonom. V današnjem svetu je kljub dokaj jasnim znakom težko določiti ali gre za negativce, žrtve ali junake.</description>
        <enclosure length="20468736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/14/NajprejRA_SLO_AR781342_15387617.mp3"></enclosure>
        <guid>175116718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>639</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na področju svetovne politike se zadeve ne umirjajo. Še tisto malega upanja za mir v Ukrajini je splahnelo po neomajnih sporočilih iz Moskve. A še bolj kot dogovori »velikih«, na nestabilnost razmer v svetu kaže dogajanje na robovih, v manjših državah, tudi v naši soseščini. Matej Hrastar je v Labirintih sveta pod drobnogled vzel tri politike, ki so se iz različnih razlogov znašli v navzkrižju z zakonom. V današnjem svetu je kljub dokaj jasnim znakom težko določiti ali gre za negativce, žrtve ali junake.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116718</link>
        <pubDate> Fri, 14 Mar 2025 12:59:34 +0000</pubDate>
        <title>Najprej se skrhajo robovi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!</description>
        <enclosure length="24404736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/07/KojevsRA_SLO_LJT_5086501_15307277.mp3"></enclosure>
        <guid>175114806</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114806</link>
        <pubDate> Fri, 07 Mar 2025 14:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ko je vse tako, kot ne bi smelo biti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oči Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti so uprte v bolnišnico Gemelli, kjer se zdravi papež Frančišek. Njegovo stanje je stabilno, čeprav še vedno težko. Mineva že tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino. Evropska unija poskuša prepričati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi preveč popuščal ruskim pogledom pri iskanju miru. Nemirno bo v Nemčiji, kjer je na izrednih parlamentarnih volitvah skrajna AfD dobila kar petino glasov. Relativna zmagovalka volitev je sicer krščanskodemokratska zveza CDU/CSU, ki obljublja vladno koalicijo s potolčenimi socialdemokrati in zagon nemškega gospodarstva.</description>
        <enclosure length="26274048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20250228.5.1430_15212842.mp3"></enclosure>
        <guid>175112941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oči Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti so uprte v bolnišnico Gemelli, kjer se zdravi papež Frančišek. Njegovo stanje je stabilno, čeprav še vedno težko. Mineva že tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino. Evropska unija poskuša prepričati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi preveč popuščal ruskim pogledom pri iskanju miru. Nemirno bo v Nemčiji, kjer je na izrednih parlamentarnih volitvah skrajna AfD dobila kar petino glasov. Relativna zmagovalka volitev je sicer krščanskodemokratska zveza CDU/CSU, ki obljublja vladno koalicijo s potolčenimi socialdemokrati in zagon nemškega gospodarstva.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112941</link>
        <pubDate> Fri, 28 Feb 2025 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Iskanje pravičnega miru za Ukrajino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran. </description>
        <enclosure length="27564288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/25/MajhenRA_SLO_LJT_6414425_16827502.mp3"></enclosure>
        <guid>175148571</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148571</link>
        <pubDate> Fri, 28 Feb 2025 12:52:40 +0000</pubDate>
        <title>Majhen, a pomemben korak k večji podnebni pravičnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Čas še ni zrel za to,« še vedno trdijo nekateri voditelji držav, ko gre za vprašanje priznanja Palestine. Vendar v vse kaže na to, da je v resnici že veliko prepozno. Med gradniki države – ozemlje, prebivalstvo in suverenost – je Palestini ostalo le še prebivalstvo, a preganjano, sestradano in stisnjeno na ozka območja ozemlja. Izrael se na ta mednarodna priznanja ne ozira. Njegovi tanki vdirajo vse globlje v mesto Gaza, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa pravi, da palestinske države ne bo dopustil. Bomo res dopustili, da obvelja pravilo močnejšega? </description>
        <enclosure length="19202304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/MednarodRA_SLO_LJT_6954552_17451960.mp3"></enclosure>
        <guid>175162176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Čas še ni zrel za to,« še vedno trdijo nekateri voditelji držav, ko gre za vprašanje priznanja Palestine. Vendar v vse kaže na to, da je v resnici že veliko prepozno. Med gradniki države – ozemlje, prebivalstvo in suverenost – je Palestini ostalo le še prebivalstvo, a preganjano, sestradano in stisnjeno na ozka območja ozemlja. Izrael se na ta mednarodna priznanja ne ozira. Njegovi tanki vdirajo vse globlje v mesto Gaza, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa pravi, da palestinske države ne bo dopustil. Bomo res dopustili, da obvelja pravilo močnejšega? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162176</link>
        <pubDate> Fri, 28 Feb 2025 12:52:40 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodni dan spomina na mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja.  Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo. </description>
        <enclosure length="24195072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/edovRA_SLO_MMC.PR1.20250221.5.1430_15131631.mp3"></enclosure>
        <guid>175111143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja.  Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111143</link>
        <pubDate> Fri, 21 Feb 2025 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Še do včeraj sovražnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vazal ameriškega predsednika Donalda Trumpa Elon Musk je izjavil, da delajo to, zaradi česar so jih volili - občutne spremembe. Tako je Trump napovedal prevzem palestinskega ozemlja v Gazi, izselitev njenih prebivalcev, Ukrajino je pozval, naj poplača ameriško pomoč z redkimi kovinami, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je dogovoril o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Proti Kitajski, Kanadi in Mehiki je napovedal carine in kaznoval novinarja medijske hiše, ki je zavrnila preimenovanje Mehiškega zaliva. Očitno pa ga izjemno motijo tudi papirnate slamice, zato je napovedal nacionalno strategijo za prenehanje njihove uporabe.</description>
        <enclosure length="32330496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/14/TrumpiriRA_SLO_LJT_4862716_15051607.mp3"></enclosure>
        <guid>175109266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vazal ameriškega predsednika Donalda Trumpa Elon Musk je izjavil, da delajo to, zaradi česar so jih volili - občutne spremembe. Tako je Trump napovedal prevzem palestinskega ozemlja v Gazi, izselitev njenih prebivalcev, Ukrajino je pozval, naj poplača ameriško pomoč z redkimi kovinami, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je dogovoril o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Proti Kitajski, Kanadi in Mehiki je napovedal carine in kaznoval novinarja medijske hiše, ki je zavrnila preimenovanje Mehiškega zaliva. Očitno pa ga izjemno motijo tudi papirnate slamice, zato je napovedal nacionalno strategijo za prenehanje njihove uporabe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109266</link>
        <pubDate> Fri, 14 Feb 2025 11:02:20 +0000</pubDate>
        <title>Trumpirinti sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil bo Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.   

</description>
        <enclosure length="27009792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/07/IgricevRA_SLO_MMC.PR1.20250207.5.1430_14957245.mp3"></enclosure>
        <guid>175107536</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>844</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil bo Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.   

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107536</link>
        <pubDate> Fri, 07 Feb 2025 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Igrice v mednarodnih odnosih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Gazi se stotisoči razseljenih Palestincev vračajo na svoje povečini porušene domove. Domov iz Hamasovega ujetništva prihajajo tudi izraelski talci. V svoje domovine se vračajo tudi množice Latinoameričanov brez ustreznih dokumentov, proti katerim je ameriški predsednik Trump sprožil pravo gonjo. 
Pod plazom kritik se je znašla tudi italijanska vlada, ki migrante prevaža v Albanijo, hkrati pa je libijskega generala, osumljenega mučenj in umora, z državniškim letalom prepeljala domov v Libijo.</description>
        <enclosure length="22427904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/31/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20250131.5.1430_14866018.mp3"></enclosure>
        <guid>175105756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>700</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Gazi se stotisoči razseljenih Palestincev vračajo na svoje povečini porušene domove. Domov iz Hamasovega ujetništva prihajajo tudi izraelski talci. V svoje domovine se vračajo tudi množice Latinoameričanov brez ustreznih dokumentov, proti katerim je ameriški predsednik Trump sprožil pravo gonjo. 
Pod plazom kritik se je znašla tudi italijanska vlada, ki migrante prevaža v Albanijo, hkrati pa je libijskega generala, osumljenega mučenj in umora, z državniškim letalom prepeljala domov v Libijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105756</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jan 2025 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izraelski talci se vračajo domov, Palestinci pa na ruševine svojih domov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne glede na to ali se strinjamo z Donaldom Trumpom ali ne, že po prvih dneh njegovega drugega mandata je očitno, da odslej nič več ne bo, kot je bilo. To velja tudi za globalna razmerja, kjer je dokončno prevladal zakon močnejšega. Kar ni dobro znamenje ne za Ukrajince, še manj za Palestince, na nove razmere pa se bo morala privaditi in prilagoditi tudi Evropa. Svet, ki je vsepovprek nasičen z Donaldom Trumpom, skuša v Labirintih sveta razumeti Matej Hrastar.</description>
        <enclosure length="27731712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/24/OsovraeRA_SLO_AR781329_14779768.mp3"></enclosure>
        <guid>175103882</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>866</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne glede na to ali se strinjamo z Donaldom Trumpom ali ne, že po prvih dneh njegovega drugega mandata je očitno, da odslej nič več ne bo, kot je bilo. To velja tudi za globalna razmerja, kjer je dokončno prevladal zakon močnejšega. Kar ni dobro znamenje ne za Ukrajince, še manj za Palestince, na nove razmere pa se bo morala privaditi in prilagoditi tudi Evropa. Svet, ki je vsepovprek nasičen z Donaldom Trumpom, skuša v Labirintih sveta razumeti Matej Hrastar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103882</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jan 2025 11:32:02 +0000</pubDate>
        <title>Osovraženo sočutje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pričakovanju zamenjave oblasti v Združenih državah Amerike in ponovne vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je novica tega leta prišla v obliki dogovora o premirju med Hamasom in Izraelom in končanju 15 mesecev trajajoče morije v Gazi. Številni voditelji pozdravljajo dogovor. Zdaj bo glavna naloga mednarodne skupnosti reševanje humanitarne katastrofe v palestinski enklavi.
</description>
        <enclosure length="22169856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/17/arekupRA_SLO_MMC.PR1.20250117.5.1430_14683930.mp3"></enclosure>
        <guid>175102160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pričakovanju zamenjave oblasti v Združenih državah Amerike in ponovne vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je novica tega leta prišla v obliki dogovora o premirju med Hamasom in Izraelom in končanju 15 mesecev trajajoče morije v Gazi. Številni voditelji pozdravljajo dogovor. Zdaj bo glavna naloga mednarodne skupnosti reševanje humanitarne katastrofe v palestinski enklavi.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102160</link>
        <pubDate> Fri, 17 Jan 2025 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Žarek upanja za Palestince in Bližnji vzhod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Donald Trump je ta teden potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. S svojimi težnjami po priključitvi Kanade, zasedbi Panamskega prekopa in Grenlandije napoveduje preureditev mednarodnih razmerij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. In medtem ko bodoči ameriški predsednik najtesnejšim zaveznikom daje jasno vedeti, da se na ZDA ni več mogoče zanašati, njegov bodoči minister za učinkovitost administracije in najbogatejši Zemljan Elon Musk podpira skrajno desnico na stari celini. Ob vsem nemiru, ki ga povzročata Trump in Musk, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razglasil besedo »genocid« za besedo leta 2024. V opomin, da na Bližnjem vzhodu še zmeraj umirajo civilisti – največ v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih že več kot 46.000 ljudi.</description>
        <enclosure length="25231872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/10/NaivnouRA_SLO_LJT_4462130_14599563.mp3"></enclosure>
        <guid>175100322</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>788</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Donald Trump je ta teden potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. S svojimi težnjami po priključitvi Kanade, zasedbi Panamskega prekopa in Grenlandije napoveduje preureditev mednarodnih razmerij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. In medtem ko bodoči ameriški predsednik najtesnejšim zaveznikom daje jasno vedeti, da se na ZDA ni več mogoče zanašati, njegov bodoči minister za učinkovitost administracije in najbogatejši Zemljan Elon Musk podpira skrajno desnico na stari celini. Ob vsem nemiru, ki ga povzročata Trump in Musk, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razglasil besedo »genocid« za besedo leta 2024. V opomin, da na Bližnjem vzhodu še zmeraj umirajo civilisti – največ v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih že več kot 46.000 ljudi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100322</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jan 2025 09:06:31 +0000</pubDate>
        <title>Naivno upanje in Donald Trump</title>
      </item>
      <item>
        <description>Niti pred božično-novoletnimi prazniki se svet ne upočasni. Nemška vlada je ta teden pričakovano dobila nezaupnico. Predčasne parlamentarne volitve bodo 23. februarja. V Siriji po padcu režima Bašarja al Asada odkrivajo množična grobišča, hkrati pa se porajajo številna vprašanja, kako doseči mir in slogo v tej razdeljeni državi. Na otočju Mayotte, ki je del francoske kolonialne zapuščine, preštevajo mrtve po silovitem tropskem viharju. Že tako revni otoki v Indijskem oceanu so preživeli pravo katastrofo.

</description>
        <enclosure length="20355840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/27/NitipreRA_SLO_AR781323_14406432.mp3"></enclosure>
        <guid>175095810</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>636</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Niti pred božično-novoletnimi prazniki se svet ne upočasni. Nemška vlada je ta teden pričakovano dobila nezaupnico. Predčasne parlamentarne volitve bodo 23. februarja. V Siriji po padcu režima Bašarja al Asada odkrivajo množična grobišča, hkrati pa se porajajo številna vprašanja, kako doseči mir in slogo v tej razdeljeni državi. Na otočju Mayotte, ki je del francoske kolonialne zapuščine, preštevajo mrtve po silovitem tropskem viharju. Že tako revni otoki v Indijskem oceanu so preživeli pravo katastrofo.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095810</link>
        <pubDate> Fri, 20 Dec 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Niti pred koncem leta ni zatišja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slika Bližnjega vzhoda, največjega krzinega žarišča našega časa, se je v nekaj dneh temeljito spremenila. Režim, ki je več kot 60 let zagotavljal rusko protiutež Izraelu, se je sesul kot hiša iz kart. Vse kar je Moskva še lahko zagotovila mlajšemu sinu Hafeza al Asada, je nekaj stanovanj za njegovo družino in sodelavce. Bo Rusija zdaj vso svojo energijo preusmerila v biološko izčrpavanje Ukrajine? Ali lahko pobobna usoda doleti vsakogar, kdor dovoli, da je na področju varnosti in obrambe zgolj skakač ene od strani na svetovni šahovnici? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Z vami bo tokrat Marjan Vešligaj.</description>
        <enclosure length="26469888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/13/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20241213.5.1430_14317497.mp3"></enclosure>
        <guid>175093972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>827</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slika Bližnjega vzhoda, največjega krzinega žarišča našega časa, se je v nekaj dneh temeljito spremenila. Režim, ki je več kot 60 let zagotavljal rusko protiutež Izraelu, se je sesul kot hiša iz kart. Vse kar je Moskva še lahko zagotovila mlajšemu sinu Hafeza al Asada, je nekaj stanovanj za njegovo družino in sodelavce. Bo Rusija zdaj vso svojo energijo preusmerila v biološko izčrpavanje Ukrajine? Ali lahko pobobna usoda doleti vsakogar, kdor dovoli, da je na področju varnosti in obrambe zgolj skakač ene od strani na svetovni šahovnici? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Z vami bo tokrat Marjan Vešligaj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093972</link>
        <pubDate> Fri, 13 Dec 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Skakač na veliki šahovnici</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.</description>
        <enclosure length="23827968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20241206.5.1430_14231732.mp3"></enclosure>
        <guid>175092158</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092158</link>
        <pubDate> Fri, 06 Dec 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izrael in Hezbolah sta po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja, skrajno gibanje Hezbolah pa je dan pozneje razglasilo zmago nad Izraelom, čeprav Izrael trdi, da so ubili najmanj štiri tisoč njihovih pripadnikov. Evropski parlament je s sicer rekordno nizko podporo evropskih poslancev potrdil novo Evropsko komisijo. Zveza Nato pa je v luči ruskih raketnih groženj potrdila podporo Ukrajini. Energetska struktura te države je bila včeraj spet tarča obsežnih napadov. Več v Labirintih sveta ob 14.30. </description>
        <enclosure length="25754112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/29/VLibanoRA_SLO_MMC.PR1.20241129.5.1430_14149740.mp3"></enclosure>
        <guid>175090396</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izrael in Hezbolah sta po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja, skrajno gibanje Hezbolah pa je dan pozneje razglasilo zmago nad Izraelom, čeprav Izrael trdi, da so ubili najmanj štiri tisoč njihovih pripadnikov. Evropski parlament je s sicer rekordno nizko podporo evropskih poslancev potrdil novo Evropsko komisijo. Zveza Nato pa je v luči ruskih raketnih groženj potrdila podporo Ukrajini. Energetska struktura te države je bila včeraj spet tarča obsežnih napadov. Več v Labirintih sveta ob 14.30. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090396</link>
        <pubDate> Fri, 29 Nov 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>V Libanonu premirje, v Gazi se trpljenje poglablja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. &quot;Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek,&quot; naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?</description>
        <enclosure length="11884800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/22/NapraguRA_SLO_MMC.PR1.20241122.5.1430_14072365.mp3"></enclosure>
        <guid>175088666</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. &quot;Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek,&quot; naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088666</link>
        <pubDate> Fri, 22 Nov 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Na pragu nove svetovne vojne</title>
      </item>
      <item>
        <description>V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="13291776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/15/TrumpvRA_SLO_MMC.PR1.20241115.5.1430_13994101.mp3"></enclosure>
        <guid>175086887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>830</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086887</link>
        <pubDate> Fri, 15 Nov 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Trump v nov predsedniški mandat z najbolj vdanimi zavezniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.</description>
        <enclosure length="11951616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/08/ZnovasRA_SLO_MMC.PR1.20241108.5.1430_13917677.mp3"></enclosure>
        <guid>175085138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>746</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085138</link>
        <pubDate> Fri, 08 Nov 2024 13:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Znova, spet in še enkrat</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, se lahko vprašamo, ali je lahko še slabše? Del ukrajinske zgodbe očitno postajajo severnokorejski vojaki, ki se po novem urijo z ruskimi silami. Poglabljanje mednarodnopolitičnih delitev se zrcali v poskusih Moskve, da bi iz skupine držav Brics ustvarila nekakšno konkurenčno silo Zahodu in s tem dala vedeti, da v mednarodni skupnosti ni izolirana. Izraelska vojska nadaljuje raketne napade na Libanon, Gazo, Sirijo, občasno napade Zahodni breg. Nov obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna v regiji je že vnaprej odpisana predstava za javnost. Je sploh lahko še slabše?
</description>
        <enclosure length="10066560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/25/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20241025.5.1430_13774811.mp3"></enclosure>
        <guid>175082111</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, se lahko vprašamo, ali je lahko še slabše? Del ukrajinske zgodbe očitno postajajo severnokorejski vojaki, ki se po novem urijo z ruskimi silami. Poglabljanje mednarodnopolitičnih delitev se zrcali v poskusih Moskve, da bi iz skupine držav Brics ustvarila nekakšno konkurenčno silo Zahodu in s tem dala vedeti, da v mednarodni skupnosti ni izolirana. Izraelska vojska nadaljuje raketne napade na Libanon, Gazo, Sirijo, občasno napade Zahodni breg. Nov obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna v regiji je že vnaprej odpisana predstava za javnost. Je sploh lahko še slabše?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082111</link>
        <pubDate> Fri, 25 Oct 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Labirint optimizma in slabih novic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.</description>
        <enclosure length="14483328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/18/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20241018.5.1430_13694676.mp3"></enclosure>
        <guid>175080337</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>905</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080337</link>
        <pubDate> Fri, 18 Oct 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Rožljanje z jedrskim orožjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="13827072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/TragedijRA_SLO_MMC.PR1.20241011.5.1430_13617754.mp3"></enclosure>
        <guid>175078626</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>864</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078626</link>
        <pubDate> Fri, 11 Oct 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Tragedija v Gazi se nadaljuje, na podobni poti Libanon</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.</description>
        <enclosure length="14044032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/04/MednarodRA_SLO_MMC.PR1.20241004.5.1430_13535487.mp3"></enclosure>
        <guid>175076918</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>877</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076918</link>
        <pubDate> Fri, 04 Oct 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodno pravo na zaprašenih policah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji? </description>
        <enclosure length="12300672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/27/VtednuRA_SLO_MMC.PR1.20240927.5.1430_13458947.mp3"></enclosure>
        <guid>175075222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075222</link>
        <pubDate> Fri, 27 Sep 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>V tednu OZN pozivi in predlogi za mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.</description>
        <enclosure length="10796544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/20/PodnebnaRA_SLO_MMC.PR1.20240920.5.1430_13383572.mp3"></enclosure>
        <guid>175073559</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073559</link>
        <pubDate> Fri, 20 Sep 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Podnebna apokalipsa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morda bi bilo že kar preveč preprosto, če bi imenovanje slovenskega člana evropske komisije minilo brez zapletov. Tudi tokrat se je Slovenija znašla v središču pozornosti in očitno celo povzročila zamik procesa imenovanja komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Bolj ali manj po pričakovanjih je minilo tudi soočenje predsedniških kandidatov v ZDA, po pričakovanjih je bilo brez vsebine in polno površinskih napadov, bolje pa ga je izkoristila demokratka Kamala Harris. Vesoljsko podjetje Space X je v vesolje poslalo štiričlansko posadko, poslovil pa se je igralec James Earl Jones, ki je med drugim,glas posodil glavnemu negativcu Vojne zvezd Darthu Vaderju.
</description>
        <enclosure length="10370688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/13/KotpsiRA_SLO_MMC.PR1.20240913.5.1430_13307977.mp3"></enclosure>
        <guid>175071993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morda bi bilo že kar preveč preprosto, če bi imenovanje slovenskega člana evropske komisije minilo brez zapletov. Tudi tokrat se je Slovenija znašla v središču pozornosti in očitno celo povzročila zamik procesa imenovanja komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Bolj ali manj po pričakovanjih je minilo tudi soočenje predsedniških kandidatov v ZDA, po pričakovanjih je bilo brez vsebine in polno površinskih napadov, bolje pa ga je izkoristila demokratka Kamala Harris. Vesoljsko podjetje Space X je v vesolje poslalo štiričlansko posadko, poslovil pa se je igralec James Earl Jones, ki je med drugim,glas posodil glavnemu negativcu Vojne zvezd Darthu Vaderju.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071993</link>
        <pubDate> Fri, 13 Sep 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kot psi in mačke</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ukrajini menjajo kar polovico vlade, vključno z zunanjim ministrom Kulebo; predsednik Zelenski meni, da potrebuje država v vojni nove energije. Na izraelskih ulicah je več sto tisoč ljudi protestiralo proti premieru Netanjahuju, kljub temu ta ostaja trdno v sedlu. Deželne volitve na vzhodu Nemčije so prinesle največji zasuk v desno po nacističnem obdobju. O tem, kakšna je prihodnost demokracije v Evropi in po svetu, ter o drugih aktualnih izzivih so razpravljali na blejskem strateškem forumu; tudi o tem v Labirintih sveta.
	</description>
        <enclosure length="12213888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/06/OdBledaRA_SLO_MMC.PR1.20240906.5.1430_13232929.mp3"></enclosure>
        <guid>175070358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>763</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ukrajini menjajo kar polovico vlade, vključno z zunanjim ministrom Kulebo; predsednik Zelenski meni, da potrebuje država v vojni nove energije. Na izraelskih ulicah je več sto tisoč ljudi protestiralo proti premieru Netanjahuju, kljub temu ta ostaja trdno v sedlu. Deželne volitve na vzhodu Nemčije so prinesle največji zasuk v desno po nacističnem obdobju. O tem, kakšna je prihodnost demokracije v Evropi in po svetu, ter o drugih aktualnih izzivih so razpravljali na blejskem strateškem forumu; tudi o tem v Labirintih sveta.
	</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070358</link>
        <pubDate> Fri, 06 Sep 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Od Bleda do New Yorka: slovenska diplomacija v polnem pogonu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt. 
</description>
        <enclosure length="9970176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/30/DolgopRA_SLO_MMC.PR1.20240830.5.1430_13156078.mp3"></enclosure>
        <guid>175068821</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068821</link>
        <pubDate> Fri, 30 Aug 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Dolgo (pre)vroče poletje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.</description>
        <enclosure length="10708224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/23/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20240823.5.1430_13087288.mp3"></enclosure>
        <guid>175067368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067368</link>
        <pubDate> Fri, 23 Aug 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Sveta vladar denar</title>
      </item>
      <item>
        <description>„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.</description>
        <enclosure length="12932736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/16/NoripolRA_SLO_MMC.PR1.20240816.5.1430_13026172.mp3"></enclosure>
        <guid>175066124</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>808</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066124</link>
        <pubDate> Fri, 16 Aug 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nori poletni dnevi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani. </description>
        <enclosure length="10890240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/09/TeavenRA_SLO_MMC.PR1.20240809.5.1430_12965889.mp3"></enclosure>
        <guid>175064887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>680</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064887</link>
        <pubDate> Fri, 09 Aug 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Težave ne poznajo poletnega premora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Namesto miru ali vsaj prekinitve spopadov je prvi teden olimpijskih iger prinesel dodatno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, strah pred ognjem v več delih sveta, tudi v naši soseščini, in podatek, da je naša družba v samo sedmih mesecih porabila vse naravne vire, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. S težavami so se zaradi onesnaženja soočali tudi organizatorji olimpijskih iger, saj so morali zaradi prevelike vsebnosti bakterij v Seni del programa preložiti. 
</description>
        <enclosure length="10940928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/02/TemperatRA_SLO_MMC.PR1.20240802.5.1430_12893656.mp3"></enclosure>
        <guid>175063436</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>683</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Namesto miru ali vsaj prekinitve spopadov je prvi teden olimpijskih iger prinesel dodatno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, strah pred ognjem v več delih sveta, tudi v naši soseščini, in podatek, da je naša družba v samo sedmih mesecih porabila vse naravne vire, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. S težavami so se zaradi onesnaženja soočali tudi organizatorji olimpijskih iger, saj so morali zaradi prevelike vsebnosti bakterij v Seni del programa preložiti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063436</link>
        <pubDate> Fri, 02 Aug 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Temperature, ogenj in neurja: višje, hitreje, močneje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu.  Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt. </description>
        <enclosure length="11571072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/26/KomukorRA_SLO_MMC.PR1.20240726.5.1430_12823539.mp3"></enclosure>
        <guid>175061955</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu.  Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061955</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jul 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu koristi Bidnovo slovo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.</description>
        <enclosure length="11473920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/19/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20240719.5.1430_12760299.mp3"></enclosure>
        <guid>175060625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>717</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060625</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jul 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Labirinti sveta: Ponastavitev predsedniške tekme v ZDA po atentatu na Trumpa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.</description>
        <enclosure length="11423616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/12/PatriotiRA_SLO_MMC.PR1.20240712.5.1430_12700978.mp3"></enclosure>
        <guid>175059292</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059292</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jul 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Patrioti vseh dežel, združite se!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev. 
</description>
        <enclosure length="13233024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/05/VolilniRA_SLO_MMC.PR1.20240705.5.1430_12638343.mp3"></enclosure>
        <guid>175057889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>827</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057889</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jul 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Volilni preobrati</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.</description>
        <enclosure length="13721856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/28/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20240628.5.1430_12570366.mp3"></enclosure>
        <guid>175056339</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>857</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056339</link>
        <pubDate> Fri, 28 Jun 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Assange - leta od žvižga do svobode</title>
      </item>
      <item>
        <description>Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo. 
</description>
        <enclosure length="11791872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/21/BarvitiRA_SLO_MMC.PR1.20240621.5.1430_12505779.mp3"></enclosure>
        <guid>175054835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054835</link>
        <pubDate> Fri, 21 Jun 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Barviti obisk v Pjongjangu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta. </description>
        <enclosure length="12839040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/14/AlijedRA_SLO_MMC.PR1.20240614.5.1430_12438048.mp3"></enclosure>
        <guid>175053142</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053142</link>
        <pubDate> Fri, 14 Jun 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je desnica še na desni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt. </description>
        <enclosure length="11078016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/07/PravicaRA_SLO_MMC.PR1.20240607.5.1430_12376697.mp3"></enclosure>
        <guid>175051451</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051451</link>
        <pubDate> Fri, 07 Jun 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pravica do obstoja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. 
V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.</description>
        <enclosure length="10503168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/31/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20240531.5.1430_12311679.mp3"></enclosure>
        <guid>175049836</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>656</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. 
V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049836</link>
        <pubDate> Fri, 31 May 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Donald Trump prvi med ameriškimi predsedniki, kriv kaznivega dejanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.</description>
        <enclosure length="11757696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/24/NamnihRA_SLO_MMC.PR1.20240524.5.1430_12245833.mp3"></enclosure>
        <guid>175048175</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>734</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048175</link>
        <pubDate> Fri, 24 May 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nam nihče ne bo govoril ...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
</description>
        <enclosure length="10493952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/17/EpidemijRA_SLO_MMC.PR1.20240517.5.1430_12184333.mp3"></enclosure>
        <guid>175046484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046484</link>
        <pubDate> Fri, 17 May 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Epidemija hipokrizije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.</description>
        <enclosure length="9999360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/10/NaskrizRA_SLO_MMC.PR1.20240510.5.1430_12121778.mp3"></enclosure>
        <guid>175044811</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044811</link>
        <pubDate> Fri, 10 May 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nas krize res vodijo v napredek?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.</description>
        <enclosure length="11389824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/03/LabirintRA_SLO_MMC.PR1.20240503.5.1430_12061646.mp3"></enclosure>
        <guid>175043136</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>711</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043136</link>
        <pubDate> Fri, 03 May 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Še vedno ni miru za Gazo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj. 
</description>
        <enclosure length="10918272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/26/KomuzvoRA_SLO_MMC.PR1.20240426.5.1430_12008614.mp3"></enclosure>
        <guid>175041726</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>682</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175041726</link>
        <pubDate> Fri, 26 Apr 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu zvoni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.</description>
        <enclosure length="10293504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/19/VojnavRA_SLO_MMC.PR1.20240419.5.1430_11944045.mp3"></enclosure>
        <guid>175038834</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038834</link>
        <pubDate> Fri, 19 Apr 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vojna v Gazi v senci iranskega napada na Izrael</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.</description>
        <enclosure length="12103680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/12/KakobodRA_SLO_MMC.PR1.20240412.5.1430_11880108.mp3"></enclosure>
        <guid>175037119</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175037119</link>
        <pubDate> Fri, 12 Apr 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bodo današnje vojne poimenovali naši zanamci?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/53/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Oddaja je na sporedu vsak petek ob 17.20 na Prvem.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Oddaja je na sporedu vsak petek ob 17.20 na Prvem.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 13:01:27 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 13:01:27 +0000</pubDate>
      <title>Labirinti sveta</title>
    </channel>
  </rss>
