Arts (C) RTVSLO 2026 Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. https://ars.rtvslo.si/literarni-vecer/ https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/327/logo_5.jpg Šestega junija 1606 se je v Rouenu rodil utemeljitelj francoske klasicistične tragedije Pierre Corneille. Ob 420. obletnici njegovega rojstva boste slišali Literarni večer, ki ga je pred leti pripravil dr. Boštjan Turk ter z njim opozoril na aktualnost Corneillevega dela. V oddajo je vključil odlomke iz tragedij Cid in Polievkt ter odlomek iz drame Cina, ki ga je posebej za oddajo prevedla Marija Javoršek. Avtor oddaje dr. Boštjan Turk, prevajalka Marija Javoršek, bralec Ivan Lotrič, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Uroš Smolej, Jernej Šugman, Brane Grubar in Ivo Ban, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg, asistent Zmago Frece, režija Irena Glonar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev). 175226962 RTVSLO – Prvi 2283 false Šestega junija 1606 se je v Rouenu rodil utemeljitelj francoske klasicistične tragedije Pierre Corneille. Ob 420. obletnici njegovega rojstva boste slišali Literarni večer, ki ga je pred leti pripravil dr. Boštjan Turk ter z njim opozoril na aktualnost Corneillevega dela. V oddajo je vključil odlomke iz tragedij Cid in Polievkt ter odlomek iz drame Cina, ki ga je posebej za oddajo prevedla Marija Javoršek. Avtor oddaje dr. Boštjan Turk, prevajalka Marija Javoršek, bralec Ivan Lotrič, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Uroš Smolej, Jernej Šugman, Brane Grubar in Ivo Ban, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg, asistent Zmago Frece, režija Irena Glonar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226962 Thu, 04 Jun 2026 18:55:00 +0000 Štirinajstega junija mineva 140 let od smrti ruskega dramatika in utemeljitelja ruskega nacionalnega gledališča Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega, t.i. "slikarja življenja ruskega trgovstva". Arhivska oddaja je nastala leta 1984. Njen avtor je Rado Rupar, slišali bomo odlomke iz del Nevihta v prevodu Josipa Vidmarja, Goreče srce v prevodu Janka Modra, Še tak lisjak se nazadnje ujame v prevodu Vladimirja Levstika ter Volkovi in ovce v prevodu Milana Jesiha. Interpretirajo dramski igralci Mila Kačič, Dare Valič, Polona Vetrih, Boris Juh, Alenka Vipotnik in Vojko Zidar, vezno besedilo bere Simona Juvan, zvok in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan, redakcija Ciril Stani (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). 175226387 RTVSLO – Ars 2172 false Štirinajstega junija mineva 140 let od smrti ruskega dramatika in utemeljitelja ruskega nacionalnega gledališča Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega, t.i. "slikarja življenja ruskega trgovstva". Arhivska oddaja je nastala leta 1984. Njen avtor je Rado Rupar, slišali bomo odlomke iz del Nevihta v prevodu Josipa Vidmarja, Goreče srce v prevodu Janka Modra, Še tak lisjak se nazadnje ujame v prevodu Vladimirja Levstika ter Volkovi in ovce v prevodu Milana Jesiha. Interpretirajo dramski igralci Mila Kačič, Dare Valič, Polona Vetrih, Boris Juh, Alenka Vipotnik in Vojko Zidar, vezno besedilo bere Simona Juvan, zvok in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan, redakcija Ciril Stani (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226387 Tue, 02 Jun 2026 18:50:00 +0000 Literarni večer namenjamo vodilnemu pesniku ameriške beatniške generacije Allenu Ginsbergu, ki se je rodil 3. junija 1926, umrl pa leta 1997. Oddajo je leta 2002 pripravil Marko Jenšterle, pesmi je prevedel Primož Kuštrin. Bralec Matjaž Romih, interpreta Boris Juh in Marko Mandić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2002. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev). 175225166 RTVSLO – Prvi 2395 false Literarni večer namenjamo vodilnemu pesniku ameriške beatniške generacije Allenu Ginsbergu, ki se je rodil 3. junija 1926, umrl pa leta 1997. Oddajo je leta 2002 pripravil Marko Jenšterle, pesmi je prevedel Primož Kuštrin. Bralec Matjaž Romih, interpreta Boris Juh in Marko Mandić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2002. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev). https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225166 Thu, 28 May 2026 18:55:00 +0000 Bertolt Brecht, ki se je rodil leta 1898 v Augsburgu v Nemčiji in umrl leta 1956 v Berlinu, velja za enega najpomembnejših in največjih dramatikov in reformatorjev evropskega gledališča 20. stoletja. Nekoliko manj znan, predvsem pa manj prevajan je Brechtov pesniški opus, vendar pa je zajeten – od zgodnjih provokativnih erotično-eksotičnih mladostnih pesmi, ki jih je pisal med letoma 1918 in 1922, in se opirajo na Franka Wedekinda in Françoisa Villona, do poznih štirivrstičnic iz Buckowskih elegij. Poezija Bertolta Brechta je obsežno, večglasno eksperimentalno polje. Prerez njegovega pesniškega ustvarjanja je naredila Tanja Petrič, ki je tudi prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026. 175224569 RTVSLO – Ars 1856 false Bertolt Brecht, ki se je rodil leta 1898 v Augsburgu v Nemčiji in umrl leta 1956 v Berlinu, velja za enega najpomembnejših in največjih dramatikov in reformatorjev evropskega gledališča 20. stoletja. Nekoliko manj znan, predvsem pa manj prevajan je Brechtov pesniški opus, vendar pa je zajeten – od zgodnjih provokativnih erotično-eksotičnih mladostnih pesmi, ki jih je pisal med letoma 1918 in 1922, in se opirajo na Franka Wedekinda in Françoisa Villona, do poznih štirivrstičnic iz Buckowskih elegij. Poezija Bertolta Brechta je obsežno, večglasno eksperimentalno polje. Prerez njegovega pesniškega ustvarjanja je naredila Tanja Petrič, ki je tudi prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224569 Tue, 26 May 2026 18:50:00 +0000 Minilo je 180 let od rojstva enega glavnih poljskih romanopiscev, Henryka Sienkiewicza. Tudi pri nas ga predvsem nekoliko starejši rodovi bralcev poznajo kot avtorja nepozabnih del, kot so Quo vadis, Križarji, Z ognjem in mečem, Mali vitez in V puščavi in goščavi. Avtorica Literarnega večera o pomembnem poljskem nobelovcu je Miriam Drev. Prevajalca Janko Moder (Z ognjem in mečem, Quo vadis), France Vodnik (V puščavi in goščavi), interpreti Brane Grubar, Primož Pirnat, Alja Kapun, bralca Eva Longyka Mrušič, Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek. 175223342 RTVSLO – Prvi 2283 false Minilo je 180 let od rojstva enega glavnih poljskih romanopiscev, Henryka Sienkiewicza. Tudi pri nas ga predvsem nekoliko starejši rodovi bralcev poznajo kot avtorja nepozabnih del, kot so Quo vadis, Križarji, Z ognjem in mečem, Mali vitez in V puščavi in goščavi. Avtorica Literarnega večera o pomembnem poljskem nobelovcu je Miriam Drev. Prevajalca Janko Moder (Z ognjem in mečem, Quo vadis), France Vodnik (V puščavi in goščavi), interpreti Brane Grubar, Primož Pirnat, Alja Kapun, bralca Eva Longyka Mrušič, Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223342 Thu, 21 May 2026 18:55:00 +0000 V sodobni avstrijski književnosti so v zadnjih desetletjih tako kot drugje po svetu vidni odlični literarni glasovi ženskih avtoric. V Literarnem večeru, ki ga &#x7F;je pripravila Urška P. Černe s prevodi prevajalskega debitanta Luka Vesela (prevod je nastal v mentorskem programu Premuda graške univerze, ki se je po treh desetletjih iztekel leta 2024), spoznamo avtorici Heleno Adler iz Salzburga in Valerie Fritsch iz Gradca. Dela obeh so družbenokritična, postavljena so v intimno okolje družin. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, vezno besedilo bere Jure Franko, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026. 175222760 RTVSLO – Ars 2154 false V sodobni avstrijski književnosti so v zadnjih desetletjih tako kot drugje po svetu vidni odlični literarni glasovi ženskih avtoric. V Literarnem večeru, ki ga &#x7F;je pripravila Urška P. Černe s prevodi prevajalskega debitanta Luka Vesela (prevod je nastal v mentorskem programu Premuda graške univerze, ki se je po treh desetletjih iztekel leta 2024), spoznamo avtorici Heleno Adler iz Salzburga in Valerie Fritsch iz Gradca. Dela obeh so družbenokritična, postavljena so v intimno okolje družin. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, vezno besedilo bere Jure Franko, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222760 Tue, 19 May 2026 18:50:00 +0000 Sir Peter Levin Shaffer, priznani britanski dramatik, komediograf, scenarist in romanopisec, se je rodil 15. maja leta 1926 v Liverpoolu. Po dokončanem študiju zgodovine na Univerzi v Cambridgeu se je preselil v New York ter se po nekaj letih in prvih uspehih popolnoma posvetil pisanju, najprej radijskih in televizijskih iger, potem dramatike. Njegove drame so bile sprva uprizorjene v Londonu, velik začetni uspeh mu je prinesla drama Vaja za pet prstov (Five Finger Exercise), tako v Londonu kot v New Yorku, kjer je zanjo prejel nagrado kritikov. Leta 1954 se je vrnil v Veliko Britanijo in nadaljeval pisanje s komedijskim diptihom Nevidno oko in Javno uho. Potem ko je bilo leta 1963 v Londonu ustanovljeno Narodno gledališče, je Peter Shaffer postal glavni pisec, čigar besedila so nepretrgano uprizarjali. Velik uspeh je dosegla drama Kraljevi lov na sonce (Royal Hunt of the Sun), igra o Atawallpi, zadnjem inkovskem poglavarju, katere zaplet se dviga ob konfliktu med željo po osvajanju in prijateljstvom do ujetnika. Uprizorili so jo leta 1964. Leto zatem je Peter Shaffer napisal znamenito Črno komedijo, eno najboljših fars povojnega britanskega gledališča, pri kateri se je avtor poigral z razmerji med svetlobo in temo, med tem, kaj lahko med ljudmi ostane skrito, in tem, kaj se razkrije, če se trenutek osvetli. Sicer pa drama Kraljevi lov na sonce pomeni Shafferjev premik od komedijskega pisanja k filozofskim dramam, med katere se uvrščata še drami Equus, napisana leta 1973, in Amadeus iz leta 1979. Delo so še istega leta prvič izvedli v londonskem Narodnem gledališču. Svojo strast do glasbe je izrazil že v zgodnjem delu Vaja za pet prstov, v prvi plan pa jo je postavil s podrobno obravnavo razmerja med skladateljema Mozartom in Salierijem. Pozneje je zgodbo priredil v filmski scenarij, po katerem je Miloš Forman leta 1984 posnel istoimenski film. Film je naslednje leto osvojil osem oskarjev, izmed katerih je oskarja za najboljši scenarij dobil Peter Shaffer. Več njegovih uprizoritev smo videli tudi na slovenskih odrih: od sredine 60. let prejšnjega stoletja pa vse do današnjih dni, v sezoni 2023/24 je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor Amadeusa režiral Aleksandar Popovski. Ob 100. obletnici rojstva Petra Levina Shafferja smo izbrali njegovo komično enodejanko Nevidno uho. To besedilo, podobno še nekatera druga njegova komedijska besedila, se napaja iz tradicije komedije zmešnjav, zamenjav in dvomljivih identitet, tradicija angleške dramatike pa mu je razprla tudi pogled na globine človeške biti in pod vprašaj postavila na videz ustaljene odnose med protagonisti. Leta 1969 so pod režijskim vodstvom Rosande Sajko v njej zaigrali Danilo Benedičič, Iva Zupančič in Rudi Kosmač, tonska mojstrica je bila Metka Rojc. 175221558 RTVSLO – Prvi 2882 false Sir Peter Levin Shaffer, priznani britanski dramatik, komediograf, scenarist in romanopisec, se je rodil 15. maja leta 1926 v Liverpoolu. Po dokončanem študiju zgodovine na Univerzi v Cambridgeu se je preselil v New York ter se po nekaj letih in prvih uspehih popolnoma posvetil pisanju, najprej radijskih in televizijskih iger, potem dramatike. Njegove drame so bile sprva uprizorjene v Londonu, velik začetni uspeh mu je prinesla drama Vaja za pet prstov (Five Finger Exercise), tako v Londonu kot v New Yorku, kjer je zanjo prejel nagrado kritikov. Leta 1954 se je vrnil v Veliko Britanijo in nadaljeval pisanje s komedijskim diptihom Nevidno oko in Javno uho. Potem ko je bilo leta 1963 v Londonu ustanovljeno Narodno gledališče, je Peter Shaffer postal glavni pisec, čigar besedila so nepretrgano uprizarjali. Velik uspeh je dosegla drama Kraljevi lov na sonce (Royal Hunt of the Sun), igra o Atawallpi, zadnjem inkovskem poglavarju, katere zaplet se dviga ob konfliktu med željo po osvajanju in prijateljstvom do ujetnika. Uprizorili so jo leta 1964. Leto zatem je Peter Shaffer napisal znamenito Črno komedijo, eno najboljših fars povojnega britanskega gledališča, pri kateri se je avtor poigral z razmerji med svetlobo in temo, med tem, kaj lahko med ljudmi ostane skrito, in tem, kaj se razkrije, če se trenutek osvetli. Sicer pa drama Kraljevi lov na sonce pomeni Shafferjev premik od komedijskega pisanja k filozofskim dramam, med katere se uvrščata še drami Equus, napisana leta 1973, in Amadeus iz leta 1979. Delo so še istega leta prvič izvedli v londonskem Narodnem gledališču. Svojo strast do glasbe je izrazil že v zgodnjem delu Vaja za pet prstov, v prvi plan pa jo je postavil s podrobno obravnavo razmerja med skladateljema Mozartom in Salierijem. Pozneje je zgodbo priredil v filmski scenarij, po katerem je Miloš Forman leta 1984 posnel istoimenski film. Film je naslednje leto osvojil osem oskarjev, izmed katerih je oskarja za najboljši scenarij dobil Peter Shaffer. Več njegovih uprizoritev smo videli tudi na slovenskih odrih: od sredine 60. let prejšnjega stoletja pa vse do današnjih dni, v sezoni 2023/24 je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor Amadeusa režiral Aleksandar Popovski. Ob 100. obletnici rojstva Petra Levina Shafferja smo izbrali njegovo komično enodejanko Nevidno uho. To besedilo, podobno še nekatera druga njegova komedijska besedila, se napaja iz tradicije komedije zmešnjav, zamenjav in dvomljivih identitet, tradicija angleške dramatike pa mu je razprla tudi pogled na globine človeške biti in pod vprašaj postavila na videz ustaljene odnose med protagonisti. Leta 1969 so pod režijskim vodstvom Rosande Sajko v njej zaigrali Danilo Benedičič, Iva Zupančič in Rudi Kosmač, tonska mojstrica je bila Metka Rojc. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221558 Thu, 14 May 2026 18:55:00 +0000 V Literarnem večeru tokrat pohajamo po ulicah starega Kaira, kot ga je opisoval egiptovski pisatelj Nagib Mahfuz v Kairski trilogiji. Avgusta letos bo minilo 20 let od njegove smrti, Mahfuz pa je edini pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za svoje pisanje v arabščini: ob prejemu je dejal, da to ni samo njegova osebna nagrada, temveč je to priznanje za širši arabski svet. Prevajalka Barbara Skubic, avtorica &#x7F;scenarija Anja Zidar, režiserka Saška Rakef, bralec Igor Velše, igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026. 175220991 RTVSLO – Ars 2476 false V Literarnem večeru tokrat pohajamo po ulicah starega Kaira, kot ga je opisoval egiptovski pisatelj Nagib Mahfuz v Kairski trilogiji. Avgusta letos bo minilo 20 let od njegove smrti, Mahfuz pa je edini pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za svoje pisanje v arabščini: ob prejemu je dejal, da to ni samo njegova osebna nagrada, temveč je to priznanje za širši arabski svet. Prevajalka Barbara Skubic, avtorica &#x7F;scenarija Anja Zidar, režiserka Saška Rakef, bralec Igor Velše, igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220991 Tue, 12 May 2026 18:50:00 +0000 Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer 175191926 RTVSLO – Ars 4530 false Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191926 Wed, 01 Apr 2026 02:50:54 +0000 Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 175135177 RTVSLO – Ars 2639 false Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135177 Tue, 27 May 2025 18:50:00 +0000 Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025. 175119499 RTVSLO – Ars 5058 false Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119499 Tue, 25 Mar 2025 14:55:00 +0000 Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025. 175104966 RTVSLO – Ars 2771 false Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104966 Tue, 28 Jan 2025 19:50:00 +0000 Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos . 175103100 RTVSLO – Ars 3993 false Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos . https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103100 Tue, 21 Jan 2025 18:05:08 +0000 Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. 175033106 RTVSLO – Ars 1966 false Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033106 Tue, 26 Mar 2024 19:50:00 +0000 "O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999. 174923242 RTVSLO – Ars 2174 false "O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174923242 Tue, 20 Dec 2022 20:36:14 +0000 Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs 174916411 RTVSLO – Ars 5068 false Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs https://365.rtvslo.si/podkast/n/174916411 Thu, 24 Nov 2022 16:24:28 +0000 Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174878905 RTVSLO – Ars 2855 false Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174878905 Tue, 07 Jun 2022 19:47:35 +0000 Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar 174864061 RTVSLO – Ars 3554 false Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar https://365.rtvslo.si/podkast/n/174864061 Mon, 11 Apr 2022 18:59:14 +0000 Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174768133 RTVSLO – Ars 2400 false Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174768133 Tue, 13 Apr 2021 19:40:00 +0000 V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon. 174761282 RTVSLO – Ars 2528 false V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174761282 Tue, 16 Mar 2021 20:42:08 +0000 Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar. 174754400 RTVSLO – Ars 2550 false Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174754400 Tue, 16 Feb 2021 20:42:30 +0000 Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014. 174747535 RTVSLO – Ars 2394 false Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174747535 Tue, 19 Jan 2021 20:41:23 +0000 Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen. 174739942 RTVSLO – Ars 2627 false Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174739942 Tue, 15 Dec 2020 20:43:47 +0000 Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.  174733089 RTVSLO – Ars 2506 false Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.  https://365.rtvslo.si/podkast/n/174733089 Tue, 17 Nov 2020 20:41:46 +0000 Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. 174726497 RTVSLO – Ars 2725 false Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174726497 Tue, 20 Oct 2020 19:46:03 +0000 V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.  174719885 RTVSLO – Ars 2163 false V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.  https://365.rtvslo.si/podkast/n/174719885 Tue, 22 Sep 2020 19:36:03 +0000 Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/IvanCankarPohujanjevdolinientflorjanskiMMC.PR1.20200423.4.2105.mp3 RTVSLO – Ars 2224 false Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174688310 Thu, 23 Apr 2020 19:42:04 +0000 Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/17/IvanCankarHlapciMMC.PR1.20200416.4.2105.mp3 RTVSLO – Ars 2544 false Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174686614 Thu, 16 Apr 2020 19:47:24 +0000 Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/09/IvanCankarKraljnaBetajnoviMMC.PR1.20200409.4.2105.mp3 RTVSLO – Ars 2379 false Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174684962 Thu, 09 Apr 2020 19:44:39 +0000 Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.<p>&nbsp;</p> <p>Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali leto&scaron;nji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica sloven&scaron;čine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani.<br />Igrajo: GROZD Ale&scaron; Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, &Scaron;ČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, S&Iacute;RATKA Sa&scaron;a Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/02/LiterarniveerLJ_3115696.mp3 RTVSLO – Ars 3237 false Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.<p>&nbsp;</p> <p>Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali leto&scaron;nji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica sloven&scaron;čine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani.<br />Igrajo: GROZD Ale&scaron; Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, &Scaron;ČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, S&Iacute;RATKA Sa&scaron;a Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174683184 Thu, 02 Apr 2020 20:10:39 +0000 “Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/21/LiterarniveerLJ_3102788.mp3 RTVSLO – Ars 2823 false “Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174680414 Tue, 17 Mar 2020 20:47:03 +0000 "Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/MarcelProustCombrayMMC.PR3.20200218.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2475 false "Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174672852 Tue, 18 Feb 2020 20:41:15 +0000 Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.<p>&nbsp;</p> <p>Oh literatura - o, literatura! Arsovo domače branje</p> <p>Pisatelj Prežihov Voranc je v kratkoproznih besedilih slikovito opisoval življenje kmečkega in delavskega sloja na Koro&scaron;kem, ob tem pa poudarjal tudi narodnostno in socialno problematiko. V noveli Samorastniki oživlja nasprotje med gruntarskim in bajtarskim svetom, problematiko prepovedane ljubezni in nezakonskih otrok v tradicionalno urejeni družbi. Literarni večer je leta 2001 pripravila Nada Barbarič, nastopili so igralci Ivanka Mežan, Ale&scaron; Valič in Stanislava Boninesgna. Režija: Irena Glonar.</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/17/LiterarniveerMMC.PR3.20191217.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2798 false Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.<p>&nbsp;</p> <p>Oh literatura - o, literatura! Arsovo domače branje</p> <p>Pisatelj Prežihov Voranc je v kratkoproznih besedilih slikovito opisoval življenje kmečkega in delavskega sloja na Koro&scaron;kem, ob tem pa poudarjal tudi narodnostno in socialno problematiko. V noveli Samorastniki oživlja nasprotje med gruntarskim in bajtarskim svetom, problematiko prepovedane ljubezni in nezakonskih otrok v tradicionalno urejeni družbi. Literarni večer je leta 2001 pripravila Nada Barbarič, nastopili so igralci Ivanka Mežan, Ale&scaron; Valič in Stanislava Boninesgna. Režija: Irena Glonar.</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174659241 Tue, 17 Dec 2019 20:46:38 +0000 Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/28/CirilKosmaLJ_2961907.mp3 RTVSLO – Ars 4556 false Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel https://365.rtvslo.si/podkast/n/174654783 Thu, 28 Nov 2019 19:00:56 +0000 Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/15/LiterarniveerMMC.PR3.20191015.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2880 false Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174644692 Tue, 15 Oct 2019 19:48:00 +0000 »Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/17/LiterarniveerMMC.PR3.20190917.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2611 false »Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174638575 Tue, 17 Sep 2019 19:43:31 +0000 Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/21/OscarWildeSalomaMMC.PR3.20190521.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2538 false Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174616577 Tue, 21 May 2019 19:42:18 +0000 Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/16/FranceVurnik-HenrikIbsenStrahoviMMC.PR3.20190416.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 1806 false Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174609304 Tue, 16 Apr 2019 19:30:06 +0000 Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/19/LiterarniveerMMC.PR3.20190319.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2469 false Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174603054 Tue, 19 Mar 2019 20:41:09 +0000 Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/19/IvanTavarVisokakronikaMMC.PR3.20190219.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 4800 false Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174596747 Tue, 19 Feb 2019 21:20:00 +0000 Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/15/LiterarniveerMMC.PR3.20190115.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2291 false Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174588989 Tue, 15 Jan 2019 20:38:11 +0000 V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/18/MatejaGombocFjodorMihajloviDostojevskiZloininkazenMMC.PR3.20181218.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2171 false V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174583530 Tue, 18 Dec 2018 20:36:11 +0000 Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/20/GustaveFlaubertGospaBovaryMMC.PR3.20181120.2.2115.mp3 RTVSLO – Ars 2401 false Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174577076 Tue, 20 Nov 2018 20:55:01 +0000 Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.  videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/16/FrancePreerenKrstpriSaviciMMC.PR3.20181016.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2478 false Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.  https://365.rtvslo.si/podkast/n/174569193 Tue, 16 Oct 2018 19:41:18 +0000 Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/18/JohannWolfgangGoetheTrpljenjemladegaWertherjaMMC.PR3.20180918.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2941 false Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174563102 Tue, 18 Sep 2018 19:49:01 +0000 Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/AntonTomaLinhartTaveselidanaliMatiekseeniMMC.PR3.20180515.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2365 false Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174539264 Tue, 15 May 2018 19:39:25 +0000 V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/17/JanezSvetokrikiNanovigalejtadanMMC.PR3.20180417.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2501 false V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174533321 Tue, 17 Apr 2018 19:41:41 +0000 Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.<p>&nbsp;</p> <p>Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fa&scaron;istično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica sloven&scaron;čine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/05/CirilKosmaPomladnidanMatura2018MMC.PR1.20180405.4.2105.mp3 RTVSLO – Ars 2458 false Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.<p>&nbsp;</p> <p>Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fa&scaron;istično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica sloven&scaron;čine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174530643 Thu, 05 Apr 2018 19:45:58 +0000 Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/20/LiterarniveerLJ_2273271.mp3 RTVSLO – Prvi 2124 false Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174527253 Tue, 20 Mar 2018 22:05:35 +0000 V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/20/MigueldeCervantesSaavedraVeleumniplemidonKihotizManeMMC.PR3.20180220.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2543 false V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174521465 Tue, 20 Feb 2018 20:42:23 +0000 S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/16/WilliamShakespeareHamletMMC.PR3.20180116.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2818 false S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174514306 Tue, 16 Jan 2018 20:46:58 +0000 Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/19/SaaPergarTrubarinslovenskareformacijaMMC.PR3.20171219.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2880 false Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174509539 Tue, 19 Dec 2017 20:48:00 +0000 Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/21/MarkoTrobevekDantejevaBoanskakomedijaMMC.PR3.20171121.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2459 false Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči. https://365.rtvslo.si/podkast/n/174503966 Tue, 21 Nov 2017 20:40:59 +0000 Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.<p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/17/SofoklejevadramatikaMMC.PR3.20171017.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 2029 false Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.<p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174497236 Tue, 17 Oct 2017 19:33:49 +0000 Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.<p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/19/IvaCiglarSvetopismoMMC.PR3.20170919.2.2100.mp3 RTVSLO – Ars 1886 false Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.<p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174491980 Tue, 19 Sep 2017 19:31:26 +0000 Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideološke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psihološki, idejni in celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.<p>&nbsp;</p> <p>Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideolo&scaron;ke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psiholo&scaron;ki, idejni in v nekem pogledu celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.</p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/23/Matura2017-VladimirBartolAlamut3383683.mp3 RTVSLO – Ars 2310 false Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideološke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psihološki, idejni in celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.<p>&nbsp;</p> <p>Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideolo&scaron;ke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psiholo&scaron;ki, idejni in v nekem pogledu celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.</p> https://365.rtvslo.si/podkast/n/174461937 Thu, 23 Mar 2017 20:05:00 +0000 Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2012/03/08/NikolajVasiljevicGogoljRevizorx201203082258x128000x1x1x.mp3 RTVSLO – Ars 2173 false Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. https://365.rtvslo.si/podkast/n/131022261 Thu, 08 Mar 2012 20:05:00 +0000 Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2011/03/31/FeriLainscekLocilbompenoodvalovx201103312228x128000x1x1x.mp3 RTVSLO – Ars 2544 false Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. https://365.rtvslo.si/podkast/n/101255229 Thu, 31 Mar 2011 19:05:00 +0000 Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2009/07/23/ErnestHemingwayKomuzvonix200907232123x128000x1x1x.mp3 RTVSLO – Ars 2761 false Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. https://365.rtvslo.si/podkast/n/40244152 Thu, 23 Jul 2009 19:05:00 +0000 RTVSLO – Ars false RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si RTV Slovenija Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. sl Thu, 04 Jun 2026 18:55:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/literarni-vecer/ radio.podcast@rtvslo.si Thu, 04 Jun 2026 18:55:00 +0000